Predmet:MERJENJE UMSKEGA POTENCIALA

Nosilec predmeta:Dr. Janez Mayer

SPOSOBNOSTI

So osebnostne značilnosti, ki so potencial za dosežke. So telesne, psihofizične in duševne zmožnosti, ki vplivajo na stopnjo umskih dosežkov (učinkovitost, uspešnost). Njihovo izraženost določajo kompetence in motivacija.

VRSTE UMSKIH SPOSOBNOSTI

INTELIGENTNOST• Sposobnost mišljenja, miselnega presojanja, miselnega razumevanja, miselnega uvidevanja odnosov2. Sposobnost prilagajanja novim situacijam, iznajdljivost in uspešnost prilagajanja3. Sposobnost uporabe znanja 4. Sposobnost reševanja problemov in nalog5. Sposobnost učenja6. Učinkovitost v medsebojnih odnosih

USTVARJALNOST1. Razvijanje obstoječega2. Generiranje novega, izvirnega

DEFINICIJE INTELIGENTNOSTIBeseda inteligentnost izvira iz latinskega “intellego”, ki pomeni uvidim, razumem, spoznam.

Inteligentnost je splošna umska sposobnost, ki zajema kompleksne miselne (kognitivne) funkcije, kot so spomin, domišljija, razumevanje, itd.. (Binet, Simon)

Inteligentnost je sposobnost živih bitij, da obdelujejo informacije na način, ki je zanje nov. (Vid Pogačnik)

Inteligentnost je splošna umska sposobnost; sposobnost učinkovitega učenja, mišljenja in reševanja problemov. (Janek Musek)  Inteligentnost je to, kar v neki kulturi smatrajo za bistro. (Gardner)

MODEL INTELIGENTNOSTI

Inteligentnost se odvijav možganski skorji in deluje modularno. Inteligentnost je sicer osnova učinkovitosti obdelovanja informacij vseh modulov, se pa nanjo nadgrajujejo tudi številne specifične sposobnosti.

Procesni model inteligentnosti (Pogačnik, 19959)

MERJENJE SPOSOBNOSTI

Leta 1905 sta Alfred Binet in Theofile Simon poskusila najti objektiven način določanja inteligentnosti otrok. Kot merilo sta privzela reševanje miselnih problemov. Določila sta umsko (mentalno) raven kot mero naravne inteligetnosti. Tako se je vsakemu otroku lahko pripisala mentalna starost, ki jo je William Stern izrazil z danes znanim inteligentnostnim količnikom:

IQ = MS/KS x 100

Alfred Binet(1857-1911)

William Stern (1871-1938)

Spearmanova teorija dveh faktorjev

Strukturo inteligentnosti določa splošni g-faktor ter specifični s-faktorji. Inteligentnost izračunamo po obrazcu R = g+s, kjer R označuje inteligentnost, g splošni, s pa specifični faktor.

Charles Spearman (1863-1945)

MERJENJE INTELIGENTNOSTIMerjenje G faktorja

Thurstonova teorija multiplih faktorjev

Louis Thurstone (1887-1955)

R-FAKTOR

rezoniranje logični in miselni odnosi, abstrakcije, sklepanje

M-FAKTOR

spominzapomnitev gradiva

P-FAKTOR

zaznavahitro in natančno zaznavanje

S-FAKTOR

prostorske operacije

razumevanje prostorskih odnosov

N-FAKTOR

številahitro in pravilno računanje

W-FAKTOR

besedišče razumevanje besednih in jezikovnih odnosov

V-FAKTOR

besedno razumevanje

količina in ravnanje z besednim gradivom

S faktorsko analizo je odkril obstoj skupinskih faktorjev inteligentnosti, ki ob generalnem in specifičnih faktorjih določajo uspeh pri posameznih testih - primarne mentalne sposobnosti.

MERJENJE INTELIGENTNOSTIMerjenje S faktorjev

Vernonova hierarhična teorija

Philip E. Vernon (1905-1987)

Vernon je na vrh lestvice postavil splošni (g-) faktor (Spearman). Velik vpliv imajo še primarni faktorji (F, W, V, N, I, P, S – (Thurstone), ki so razvrščeni v dve skupini: v:ed - besedni, jezikovni in računski dosežki k:m - prostorski in praktično mehanski dosežki Najnižje so še specifični faktorji, vsak za svoje področje. Prispevek k intelektualnemu dosežku je torej vsota več faktorjev: generalnega, primarnih in specifičnih.

Horn in Cattell: Sekundarni faktorji inteligentnosti

Raymond Cattell(1905-1998)

Fluidna inteligentnost pojasnjuje dosežke pri nalogah, ki so bile zelo malo ali nič odvisne od izkušenj (''culture-free''), medtem ko kristalizirana inteligentnost kaže izrazit vpliv izkušenj in okolja.

John L. Horn (1928-2006)

Sekundarni faktor Pripadajoči primarni faktorji

Fluidna inteligentnost (Gf)

Indukcija, dedukcija, likovni odnosi, asociativni spomin, spominski obseg

Kristalizirana inteligentnost (Gc)

Besedno razumevanje, logično mišljenje, presojanje mehanskih odnosov, računanje

Vizualizacija (Gv) Ponazarjanje, prostorski odnosi, hitrost in fleksibilnost zaznave

Fluentnost (F) Asociativna tekočnost, spontana fleksibilnost

Guilfordov model inteligentnosti

Model sestavlja 150 neodvisnih sposobnosti, ki izhajajo iz sovplivanja 5 vrst vsebin, 5 vrst operacij in 6 vrst produktov.

Joy Guilford (1897-1987)

Gardnerjeva teorija multiple inteligentnosti

Howard Gardner (1943)

Thurstonovim inteligentnostim je dodal:

(1)glasbeno: posluh in občutek za ritem, ustvarjanje glasbe, prepoznavanje melodij

(2) gibalno: kontrola telesnih gibov in fina motorična spretnost pri manipuliranju s predmeti

(3) osebno: sposobnost prepoznavanja in izražanja lastnih čustev in občutkov ter sledenja tem občutkom

(4) medosebno: sposobnost prepoznavanja čustev in namenov drugih ljudi in na osnovi tega predvidevanja njihovega vedenja

Golemanova teorija čustvene inteligentnosti

Daniel Goleman(1946)

Čustvena inteligentnost je nedokazan konstrukt in na področju čustevsploh ni upravičeno govoriti o inteligentnosti, ker ne gre zasposobnosti, marveč za sklop lastnosti temperamenta in značaja.Ugotovili bi naj bili, da tisti z visoko čustveno inteligentnostjo »boljepotujejo skozi življenje«, za kar pa ni dokazov.

Sternbergov model inteligentnosti

Robert Sternberg1949

1) Analitična inteligentnost Sposobnost razstaviti problem

ali situacijo na sestavine. Ta tip meri večina testov.

2) Ustvarjalna inteligentnost Sposobnost odkrivanja

novosti in reševanja problemov na nov način.

3) Praktična inteligentnost Imenovana tudi zdrav razum,

ki ga razume večina in jo standardni testi ne merijo.

Pregled teorij inteligentnosti

Razlike v inteligentnostimed spoloma

Helen Fischer1945