1

INFORMATOR BANJŠKE IN TRNOVSKE PLANOTE

Številk

a 3

, leto II, 1

8. septem

ber 2

00

9

UVODNIKPozdravljeni prebivalci in prebivalke Banjške in Trnovske planote ter vsi, ki prihajate v te lepe kraje! Pozdravljena jesen, ki nam prijazno ponujaš vse svoje čare! Narava se počasi umirja in mi z njo. Dolge poletne dni bodo zamenjali krajši in bolj mrzli. A to še ne pomeni, da ne bodo lepi. Da bodo tudi zanimivi, vam v branje ponujamo pestro vsebino tokratne številke informatorja Planota. V Koledarju dogodkov vam ponujamo nekaj predlogov za obisk posameznih dogodkov. Izvedeli boste, da imajo v Čepovanu 34. avgust, čakajo vas novice z Lokvi, s Trnovega, iz Čepovana, preberete lahko nekaj o rodbini Winkler, ki je pognala korenine v naših krajih, Fundacija BiT Planota vas vabi, da glasujete za svojo NAJ NeVladno Organizacijo, s svojimi izdelki se predstavljajo osnovnošolci iz Čepovana. In še in še. Vabljeni k branju!Pa seveda spet in spet: vabljeni, da se nam pridružite z novicami iz vašega kraja, s posebnostmi iz vaše okolice, ki bodo bržkone zanimive za vse, ki bodo brali informator Planota. Pridružite se ekipi, ki se štirikrat na leto trudi in za vas išče zanimive novice. Vabljeni pa ste tudi, da nam postavite vprašanja, ponudite kakšno novo idejo, nam predlagate, kaj in kako naj nekaj spremenimo ...Da bo branje v prihodnje čim bolj pestro in zanimivo.

Polona K. Pavlin, odgovorna urednica

KOLEDAR DOGODKOV

Nedelja, 1. november, Trnovo, Spominski park NOB: Komemorativna slovesnost ob dnevu mrtvih

Osrednja komemorativna slovesnost ob spominu na mrtve v novogoriški občini bo ob 11. uri pri

spomeniku na Trnovem.

Nedelja, 11. oktober, Banjšice: Pohod po obrobju Banjšic

Vabljeni na Pohod po obrobju Banjšic v okviru Pohodniške transverzale Banjške in Trnovske

planote. Dodatne informacije: 041 345 411, www.banjsice.si.

Nedelja, 27. september, Sveta Gora:frančiškanska dvorana ob 15.00

Odprtje prodajne razstave slik s Humanitarnega Ex-tempora DREŽNICA 2009

bazilika ob 17.00DOBRODELNI KONCERT za ureditev

družinskega centra na Sveti Gori

Sobota, 10. oktober, Kulturni dom Trnovo: Tudi jesen je lahko lepa

Prireditev, ki bo ob Tednu otroka namenjena pretežno otrokom, organizira Društvo žena in deklet Trnovo. Dodatne informacije: Tanja Vončina, 05 20

71121 ali 041 991 348.

5. december, Kulturni dom Trnovo: MiklavževanjeDodatne informacije: 05 20 71121 ali 041 991 348.

Sklop prireditev ob prazniku MONGNedelja, 20. september

Prevala ob 9.00Odkritje spominske plošče prvima padlima

partizanoma v Trnovskem gozduTrnovo (Spominski park NOB) ob 9.00

Odkritje spominske plošče padlim borcem Ruskega bataljona v IX. korpusu NOB

Lazna ob 10.00 Odkritje prenovljenega spomenika Pokrajinskemu

narodnoosvobodilnemu odboru za Slovensko primorje in Trst

Lokve (Dolinca) ob 11.0065. obletnica ustanovitve Pokrajinskega

narodnoosvobodilnega odbora za Slovensko primorje in Trst

Utrinek iz Trnovskega gozda. Foto: Peter Kante

2

TUDI TO JE ... PLANOTA

Ali ste vedeli, da ima avgust v Čepovanu 34 dni?Na ta dan imajo namreč Čepovanci svoj poseben

praznik, imenovan Grandov sejem. Na predvečer 34. avgusta oziroma v noči od 2. na 3. september poberejo fantje, možje vse mogoče predmete, ki jih najdejo okrog hiš (npr. lopate, grablje, lestve, klopi, vedra, rože …), in nato vse, kar jim uspe v noči nabrati, odnesejo na sredo vasi. Pred davnimi leti naj bi na sejem prinesli celo leseno stranišče, ki ni bilo dovolj pritrjeno pri hiši.Ko prihajajo zjutraj ljudje iskat svojo lastnino, je tako obilo smeha in zabave, nekateri pa se tudi jezijo − tistim skušajo naslednje leto še bolj zagosti. Gre za zelo staro navado, kdaj in kako je nastala, pa ne ve nihče več zanesljivo povedati. Ime je dobila po nekdanji hiši sredi vasi, katere gospodar je bil boljši kmet Granda, ki pa je pozneje obubožal. Na koncu mu je ostala le majhna bajta. Za zadnjim potomcem tega rodu, Grandovem Janezu − Grandiču, ki se je potepal po svetu in bil slaboumen, je izginila vsaka sled v začetku 1. svetovne vojne.

Grandov sejem $ Tina Stare

“Pravo vprašanje je podlaga za pravi odgovor.”

www.topsel.si

Kako naj:- znižam račun za telefon, mobitel ...?- optimiziram proizvodni proces?- obdelam podatke, da bodo koristni?

TOP.SEL Edbin Skok s.p.Kontakt: GSM 040 325 314 info@topsel.si

Zakaj nosi običaj ime po Grandu, zanesljivo ne vemo, sklepa pa se, da je bila kdaj dražba, na kateri so prodajali njegovo imetje. Potekala naj bi prav 3. septembra. Hudomušni Čepovanci pa so iz tega naredili svoj 34. avgust in Grandov sejem.Želimo si, da se ta stara čepovanska navada z mladimi rodovi ne bo opuščala ali celo izginila, kot je že izginilo mnogo drugih običajev. l

Tako je bil Grandov sejem videti letos. Foto: Janja Šuligoj

NOVICE

Oratorij v Grgarju $Tinkara Komel

K rajevni praznik se na Trnovem praznuje vsako prvo nedeljo po 5. avgustu, saj je povezan s farno

zavetnico, Marijo Snežno, ki goduje na ta dan. Tako je bilo tudi letos. Vse skupaj se je začelo že ob 15. uri, ko je pohodnike na pot pospremilo lepo sončno vreme. Izpred Kulturnega doma na Trnovem so se v spremstvu Borisa, Romana, Stojana in Uroša podali na pohod po trnovskih brezpotjih. Ob 16. uri je sledila maša s procesijo. Po maši je sledila krajša slovesnost ob otvoritvi bančnega avtomata, ki jo je pospremil nagovor predsednika KS, Janeza Rijavca. In kar je še bolj pritegnilo našo pozornost, je bilo žrebanje hišne številke, saj smo krajani imeli možnost potegovati se za 100 EUR, ki jih je srečnežu s Trnovega podarila Nova KBM. Da trebuščki niso ostali lačni, je poskrbelo Društvo žena in deklet Trnovo, ki je poleg vsega pripravilo tudi domače štruklje. Za dobro razpoloženje pa je poskrbel ansambel Kalamari, ob zvokih katerega smo se lahko zavrteli pozno v noč. l

Praznik na Trnovem $Tanja Vončina

Z adnji počitniški nepozaben teden v avgustu na Oratoriju v Grgarju »Nate računam« - in sveti

Frančišek. In kot da je računal na vsakega od nas. Majhnega, ki je na začetku še malo pojokal, malo večjega, pa tudi na vse animatorje in pomočnike, seveda. Skozi skupne kateheze, ustvarjanja, pesmi, pogovore, izlete, smo spoznavali, da je lepo, če veš, da lahko računaš na nekoga, ki te bo poslušal, razumel, čakal, ki bo vedel, da sploh si. In mi smo vedeli, da smo. Grgarci, Banjškarji, Trnovci in Ravničani. Vsi kot ena velika Frančiškova družina z župnikom Matjažem na čelu, seveda. Teden smo zaključili s petkom na Sveti Gori, od koder smo se peš vrnili v Grgar. In vem, da bo držalo kot pribito, kar smo si pri sveti maši obljubili: »Drugo leto spet!« l

Na otvoritvi bančnega avtomata na Trnovem. Foto: Simon Rijavec

3

NOVICE

Sv. Anton na Lokvah$Edbin Skok

V nedeljo, 14. junija, smo na Lokvah imeli praznik v počastitev krajevnega zavetnika sv. Antona. Po

sv. maši smo se zbrali na travniku pred šolo, kjer nas je zopet presenetil g. Zdravko Gruden z razstavo obličev. G. Zdravko je, podobno kot vsa leta doslej, gonilna sila pri pripravi tega praznika. V nadaljevanju je bil v sodelovanju s Turističnim društvom Solkan prikazan film Zadnji solkanski mizar, ki prikazuje tradicijo mizarske obrti v Solkanu. Film sta nam predstavila g. Markič in g. Brumat. Poznano nam je, da je na razvoj te obrti vplivala bližina Trnovskega gozda kot zakladnice raznovrstnega lesa, saj smo tudi na Lokvah imeli množico mizarjev. Zdaj pa to tradicijo ohranja Srečko Kolenc. Kot vsakič doslej, je za glasbeno spremljavo poskrbel harmonikaš Luka Rus. V nadaljevanju je sledilo prijetno druženje. Za pripravo razstave obličev, prikaz filma in prijetno druženje so nam pomagali sponzorji: Euroinvest d.o.o. , Gramexport d.o.o., Peloz

Lokvarsko (pestro) poletje$Boris Kante

V poletnih mesecih, ki so za nami, je bilo na Lokvah kar pestro. Pričelo se je v petek, 19. junija, ko se je

odvijala tridnevna prireditev Forma viva v soorganizaciji TD Lokve in Društva Planota. Letos so se prireditve udeležili štirje kiparji, ki so iz lesa oblikovali sove. Nastale so štiri lepe in predvsem različne sove, ki so ostale na Lokvah in si jih obiskovalci tudi lahko ogledajo.Že 20. junija zvečer je Jamarsko društvo Bojan Krivec Lokve organiziralo tradicionalni Nočni pohod z baklami na Lazno. Udeležba je bila nekoliko manjša kot prejšnja leta, čemur je botrovalo vreme. Ob nedeljah so bile celo poletje v popoldanskem času organizirane delavnice za otroke, predstavljali pa so se tudi kovači iz Lokovca in Vesel Garejnkančane s svojo

d.o.o., Mini pekarna in trgovina Brumat d.o.o., Vinska klet »Goriška Brda« d.o.o., Sirarstvo Lokovčan d.o.o., Gostišče Martina Sulič Gorjan s.p., Fundacija BiT Planota in še množica posameznikov, brez katerih prav gotovo prireditev ne bi bila tako prijetna, kot je bila. Vsem donatorjem gre posebna zahvala.l

V soboto, 12. 9. 2009, so Prostovoljno gasilsko društvo Čepovan in Krajevna skupnost Čepovan,

v sodelovanju z Mestno občino Nova Gorica, pripravili slovesnost ob odprtju prizidka h Gasilskemu domu Čepovan in odkritju slike sv. Florjana, zaščitnika gasilcev. Prireditev je potekala pred Gasilskim domom Čepovan. Udeležence prireditve sta pozdravila Adrijan Kofol, predsednik KS Čepovan, in Anton Petrovčič, predsednik PGD Čepovan, slavnostni govornik pa je bil župan MONG Mirko Brulc. Kulturni program so oblikovali Mladinski pevski zbor Gimnazije Tolmin, MePZ »Canto ergo sum« Tolmin in MePZ Čepovan. Sledilo je veselo druženje ob glasbi ansambla Erazem.l

Razstava obličev Zdravka Grudna. Foto: Arhiv KS Lokve

zanimivo izvedeno ljudsko glasbo. Poleg tega so se lahko odrasli in otroci spuščali po plastičnem poligonu v »šlaufih«.Društvo Lo-Ko je v nedeljo, 30. avgusta, organiziralo tudi tekmovanje v šahu. Največji dogodek pa je bil v nedeljo, 6. septembra, ko so TD Lokve, Društvo Planota in Društvo GO-BIKE iz Gorice združili moči in organizirali LOKVE – MARATON NA 30 in 50 km. Maraton je veljal za Slovenski pokal v krosu in za pokal Friuli MTB Challenge 2009. Udeležilo se ga je približno 300 kolesarjev v vseh kategorijah. Posebnost pa je bilo tekmovanje otrok do 15 leta, ki so vozili na posebni, 1 km dolgi progi. Prav teh otrok je bilo 35, najmlajši tekmovalec je bil star samo 5 let. l

Slovesnost ob odprtju prizidka h Gasilskemu domu in odkritje slike sv. Florjana v Čepovanu $Tina Stare

Ena

od

sov

z le

tošn

je F

orm

a vi

ve n

a Lo

kvah

. Foto

: Bor

is Ka

nte

4

NOVICE

Strokovna ekskurzija na Norveškem $Miroslav Šuligoj Bremec,

koordinator projekta LJUDEM

V okviru projekta LJUDEM, ki ga na območju Banjške in Trnovske planote izvajamo že dobro

leto in ga preko Norveškega finančnega mehanizma podpirajo Islandija, Lihtenštajn in Norveška, je tudi del programa, ki vključuje bilateralno sodelovanje. Z namenom izmenjave dobrih praks je tako projektna skupina v sestavi Inge Brezigar Miklavčič, Justine Doljak, Mare Bolčina in Miroslava Šuligoja Bremca v začetku avgusta obiskala Hardaland, pokrajino v JZ delu Norveške. Izhodiščna točka naše strokovne ekskurzije je bil Bergen, eno najlepših in drugo največje mesto na Norveškem, glavni cilj pa Salhus, Lygra, Hävra in Voss, kraji, v katerih so ideje o ohranjanju kulturne dediščine najbolj zaživele v praksi. V Salhusu nas je sprejel direktor Muzejskega centra (The Museum Centre in Hordaland), gospod Atle Ove Martinussen, ki je naše kraje obiskal konec maja. Predstavil nam je muzejski kompleks, kjer je bila nekoč tekstilna tovarna (Tricotagefabrik), danes pa so ta poslopja ohranjena kot lokacija kulturne dediščine, ki v delovanju združuje integralno ohranjanje kulturne in krajinske dediščine. Ob zaprtju tovarne, leta 1989, je kraj začel vidno stagnirati, danes pa muzejski kompleks, ki zaposluje 45 ljudi in v katerem je urejen center za oblikovanje tekstila in konzervatorski oddelek, predstavlja vzorec revitalizacije vasi. Pri obnovi objektov je država veliko pomagala, poleg finančnega vložka je morala spremeniti tudi zakonodajo, saj industrijska dediščina na Norveškem pred tem ni bila zaščitena. Ob tem Atle dodaja: »Orali smo ledino. Ni šlo vse po načrtih. Na poti je bilo veliko vzponov in padcev. Vendar potrebno je imeti vizijo in vztrajnost.«Sledil je obisk Hävre, prve zaščitene kulturne krajine na Norveškem, kjer so ohranjene združbe kmetij prepletene med seboj. Funkcija kmetij in tudi načina dela na njih se kaj dosti ni spremenila od časa bronaste dobe. Na kmetiji gojijo staro pasmo domačih krav, ki je zelo ogrožena in njihova čreda predstavlja pomembno genetsko rezervo, poleg njih pa imajo tudi ovce, in to prvo pasmo ovc, ki je prišla na Norveško s prvimi naseljenci takoj po ledeni dobi. Vloga gospe Marit Adelsten Jensen, ki vodi kmetijo in nas je ob obisku sprejela, je povezana z vzgojo ljudi v duhu ohranjanja nesnovne kulturne dediščine. Zanjo je delo na kmetiji zelo pomembno, saj je nekatera znanja,

kot sama pravi, treba osvojiti s telesom in ne zgolj z umom. Ob slovesu nam je dejala: »Ohranjajte delo in znanje naših prednikov, saj bomo le tako lahko preživeli. Če izgubimo delček znanja, bo ta povzročil izgubo drugega, in tako se nadaljuje veriga propada. Prav tako je pomembno ohranjati kulturno krajino. Ohranjamo jo lahko le z gojenjem raznovrstnosti, to pa je tudi vzrok, da prihaja do konflikta med tradicionalnim kmetijstvom in modernimi farmami.«Primer ohranjanja tipične kulturne krajine predstavlja tudi Lygra, naslednji kraj našega obiska, kjer so do srede 20. stoletja izvajali tradicionalno ovčjo pašo s požigalništvom – jeseni in v zimskem času so požigali resje, ki je nato spomladi zagotavljalo izvrstno pašo. Heathland center in pokrajina sta zdaj muzejsko in naravovarstveno zaščitena v kulturne in turistične namene.Nazadnje smo se odpravili še nekoliko v notranjost dežele, v Voss, kjer smo si ogledali v muzej preoblikovano tradicionalno kmetijo, ki se je od 15. do začetka 20. stoletja ohranila v isti funkciji. Ob njej pa je novozgrajeni etnografski muzej s predstavitvijo predmetov in ljudske kulture območja. Povsod nas je spremljala njihova tipična stavbna dediščina, lesene zgradbe s tradicionalnim načinom kritja z lubjem in z neko vrsto šote (»trf«), ki deluje kot dober izolator. Tudi novogradnje ohranjajo tipične elemente te stavbne dediščine. Vse to izkazuje njihov slog življenja, ki je predvsem zelo enostaven in preprost. Spoštujejo preteklost, izoblikovan imajo naravovarstveni odnos in zgrajeno samopodobo. Vse to se preliva v mir in spokojnost življenja med čudovitimi fjordi.Marsikatero podobnost smo našli tudi z našimi kraji in norveška izkušnja ohranjanja kulturne dediščine nam lahko predstavlja vzorec, ki ga lahko na svoj način oblikujemo v našem prostoru. l

Žen

ski d

el p

roje

ktne

skup

ine

z go

stite

ljem

v S

alhu

su. F

oto: M

ŠB

5

ŠOLSKI KOTIČEK - OŠ ČEPOVAN

Lokve 36 5252 Trnovo pri Gorici

tel. 05 307 40 37www.hoteliwinkler.comwinkler.hotel@volja.net

Urnik: 12.00 – 21.00; sreda, četrtek zaprto

DRUGAČNANa Zemlji živi ogromno ljudi:majhnih in velikih,suhih in debelih,črnih in belih.

SUPERBABICAMoja draga babica

je v potapljaško šolo šla,globoko se tako je potopila,

da je na drugi strani Zemlje izstopila.

Ko je to opazila,ni vedela, kaj bi naredila.

Uau, kar na motor je skočilain se nam v hipu pridružila.

Potem je od veseljapojedla pet kil zelja.

Vsi jo imamo radi,ker se ob njej počutimo mladi.

JONATAN ČERNE, 5. razred

Urnik: PETEK, SOBOTA 17.00 - 24.00 NEDELJA 11.00 - 20.00

POSEBNA PONUDBAKuhinja na vrtu z jedmi na žaru.

OKREPČEVALNICA “NA PLANOTI”

TRGOVINA DOBROT NARAVE IN IZDELKOV PRIDNIH ROK

OČIOči so ogledalo duše,lahko so jezne, vesele,ali s solzami uročene;če se človek veseli,bistre ima oči.

Take ima deklica ta, ki za vogalom stojiin na šolsko igrišče nepremično strmi.Plave svoje oči na pecljih ima,njen princ tam nogomet igra.

Ko srce v ljubezni zagori,gledaš svet z drugačnimi očmi.Naenkrat vse bolj svetlo se ti zdi,in najlepše:biti z njim na štiri oči.

Če ljubezen bi se ohladila,če vse bilo bi pesek v oči,in z drugo bi ga deklica dobila,izjokala bi oči.

ANA ŠULIGOJ, 7. razred

Vsak od njih je biser zase:včasih nasmejan, drugič objokan,včasih tih, drugič zgovoren,včasih prijazen, drugič brezobziren.

Na Zemlji živi ogromno ljudi:eni podobni so ti,a drugi – drugačne so nravi –vsi so ljudje in imajo kot ti – srce.

ALBINA DULAKU, 9. razred

MORSKO DNOLARA ŠULIGOJ, 4. razred

MORSKO DNOREBECCA WINKLER MILOVANOVIĆ, 4. razred

6

NAŠI SOSEDJE

RODBINA WINKLER - I. del $ Vladimir Leban - Miran

W inklerji so se preselili na Trnovsko planoto pred četrt tisočletja in zaznamovali življenje na

planoti, v okolici, pa tudi v državah, v katerih so živeli. Danes najdemo na Trnovski planoti le dve osebi s tem priimkom, drugi so pomrli, se izselili ali pa so priimek ob poroki spremenili.Od kod priimek Winkler? Po podatkih Ameriškega rodoslovnega društva je ta priimek prišel v ZDA že leta 1753 iz Flandrije v Belgiji. Flamski priimki te vrste so izpeljani iz krajevnih imen, verjetno iz kraja Wynkel. Po podatkih Nemškega rodoslovnega društva pa priimek izhaja iz Saške v Nemčiji. Prvi zapisi izhajajo iz zgodnjih srednjeveških časov, posebej velja omeniti Letopis Gerbod zu dem Winkel iz Mainza iz leta 1343 in zapis o Nikolaju Winkelerju iz leta 1397. Zaradi črkovnih različic je priimek zapisan kot Winckler, Winkel, Winckeler, Winck, Wincker, Winkele itd. Priimek domnevno izhaja iz nemške besede Winkel, kar v prevodu pomeni »kot«. Prvi Winklerji so se na Trnovsko planoto preselili iz Avstrije (iz kraja Winklern, ki leži SV od Lienza, na meji med zahodno Koroško in Tirolsko), in sicer tri družine Winkler in dve družini Strosser. Na Planoti sta ostali le ena družina Winkler in ena družina Strosser, ostale družine pa so se ponovno vrnile v Avstrijo. V času avstrijske cesarice Marije Terezije, okrog leta 1775, so skupaj s Strosserji kot gozdarski zaupniki iztrebili 30 hektarjev gozda in ga spremenili v polja, travnike in njive ter zgradili naselje Nemci. Druga veja se je v istem času preselila na Lokve iz Spodnje Avstrije, iz okolice Wiener Neustadta (dunajsko Novo mesto). Iz obeh krajev na Planoti so se člani številnih Winklerjevih družin razselili v bližnja in daljna naselja. V času Ilirskih provinc (francoskih vladarjev) je eden izmed Winklerjev upravljal z naseljem Predmeja, v Gorici (Italija) živijo potomci, ki imajo v lasti znano avtoprevozniško podjetje »Winkler transport«, v Lokovcu je znana družina, ki ima gostinski lokal »Bar Winkler«, v Čepovanu so imeli Winklerji gostilno, na Lokvah so bile mogočne veje teh družin, dandanes pa nanje spominja le »Hoteli Winkler«, ki ga upravljajo potomci. Zanimivo je, da je v zadnjem stoletju k ohranjanju tega priimka največ prispeval Nace Winkler iz Lokovca (starejši se ga spomnijo kot šoferja avtobusa), ki je živel v Čepovanu in imel sedem sinov ter večje število nadaljnjih potomcev. V nekaterih vejah rodbine je bilo več žensk, tako da se priimek ni prenašal na potomce. Danes v domačiji Winklerjevih pri Nemcih živi še Vida, žena Tonija Winklerja, na Lokvah pa Štefan Winkler (Andrejčkov), od žensk pa Marica Bizjak in Petra Bremec, ki sta dekliški priimek

spremenili ob poroki. Še v prejšnjem stoletju je bilo na Lokvah deset domačij, v katerih so prebivali Winklerji (v Klancu, pri Štefnu, pri Winklerju, pri Tončku, pri Andrejčku, pri Polerju, na Robu, pri Mrtnaču, za Gričem, pri Bremcu). Poleg že priseljenih Winklerjev je na Lokve prišel ta priimek tudi od Nemcev, in sicer k Tončku, od tu pa k Bremcu. Pri Winklerju (stavba bivšega Hotela Poldanovec) zasledimo primer, kjer sta se priimka (»lokvarskih« in »nemških« Winklerjev) združila v eni družini (domačin Nando Winkler se je poročil z Amalijo Winkler od Nemcev). Po nepopolnih podatkih lahko navedemo primer predzadnjega Winklerjevega rodu od Nemcev, kjer so se rodili Ludvik (oče Tonija), ki je ostal doma, Kristina se je poročila k Štrosarju pri Nemcih, Amalija se je poročila k Winklerju na Lokve (sin Nandič in hčere Ivanka in Gizela), Zorka se je poročila v kraj Morsko pri Kanalu, Benedik se je poročil v Vitovlje, Alfred se je poročil v Gorico, Olga se je poročila k Pršču na Trnovo. Ali pa primer Antona (Tončka), ki se je priženil na Lokve in imel sina Henrika (hči Marija in Leopolda – Poldika Trnovska), hči Neto, ki se je poročila h Kmicu na Lokve (sin Alojz), hči Amalijo, ki se je poročila k Pirčku (sinovi in hčere: Pepi, Hermina, Evgen, Karmela, Marija, Silvo, Iva) in sina Leopolda – Poldeta, ki se je poročil k Bremcu (hčeri Petra – Perina Jarndolska in Sonja). Že iz tega je razvidno, kako se je sorodstvo širilo v istem ali okoliških krajih. Pri teh navedbah je namen sam prikaz širjenja rodbine, ki temelji zgolj na pripovedovanih podatkih. Rodbinske povezave je najpreprosteje pojasniti grafično - z rodbinskim drevesom, s sistematičnim zbiranjem podatkov in informacij po določenih rodoslovnih pravilih, kar pa je izredno zahtevno delo.Kot zanimivost naj navedemo, da se je kar nekaj družin ubadalo z gostinstvom in s trgovino. Pri Nemcih je bila pred leti Gostilna Winkler, na Lokvah je bila pred drugo svetovno vojno Gostilna Winkler (bivši Hotel Poldanovec), pri Tončku je bila trgovina, danes pa hoteli Winkler, pred leti je delovala tudi Gostilna pri Borisu v Trnih, kamor je bila poročena Poldika Tončkova, v Čepovanu je bila Gostilna Winkler (prva hiša na levo po cesti z Lokvi proti centru Čepovana), v Lokovcu je Bar Winkler, v bližini Gorice, natančneje v San Lorenzu Isontino, je bil Hotel Winkler, katerega lastnik je Mario Marega, vnuk Amalije Winklerjeve z Lokvi. Tudi med mlajšimi potomci Winklerjev najdemo ljudi, ki se ukvarjajo s tovrstno dejavnostjo. l

V naslednji številki bodo predstavljeni ljudje iz rodbine Winkler, ki so posebej zapisani v slovenski zgodovini.

7

FUNDACIJA BiT PLANOTA in GLASOVANJE ZA NAJ NVO

REGIONALNO STIČIŠČE NVO PLANOTA, katerega nosilec je Fundacija Banjške in Trnovske planote, je stičišče vseh nevladnih organizacij na področju Goriške statistične regije. Vse informacije za člane in članice nevladnih

organizacij so dosegljve na www.nvoplanota.si, 05 307 40 40, 040 288 097 ali info@planota.si vsak delavnik med 8.00 in 16.00 v pisarni na Lokvah!

Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete: Institucionalna in administrativna usposobljenost;

prednostne usmeritve: Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga.

V sklopu projekta »Regionalno Stičišče NVO Planota« v Ustanovi Fundacije BiT Planota

ponovno razpisujemo glasovanje za »NAJ NVO«, ki bo nagradilo najuspešnejšo, najbolj aktivno in najboljšo nevladno organizacijo (društvo, zasebni zavod, ustanovo – fundacijo) vsake izmed štirih upravnih enot Goriške statistične regije za obdobje od avgusta 08 do avgusta 09. Poleg lanskega že utečenega načina glasovanja IZBIRA JAVNOSTI s pomočjo glasovnic uvajamo letos novost IZBIRA STROKOVNE KOMISIJE. Z glasovanji boste izbrali najbolj priljubljeno NVO vašega področja in ji pomagali do praktične nagrade (promocijskega transparenta). Glasovanji bosta potekali od ponedeljka, 14. septembra, do petka, 4. oktobra 2009. Svečana razglasitev osmih nagrajencev (po enega iz vsake upravne enote za obe glasovanji) in podelitev praktičnih nagrad bo potekala na zaključni prireditvi, ki se bo odvila v soboto, 24. oktobra, v prostorih telovadnice Gimnazije Nova Gorica.V prvem glasovanju IZBIRA JAVNOSTI, ki bo potekalo tako kot lani, bo glavno besedo imela širša javnost, ki bo z oddajo glasov preko glasovnice izbrala najbolj priljubljeno NVO. Izpolnjene glasovnice pošljite na naslov: USTANOVA FUNDACIJA BiT PLANOTA, Lokve 30, 5252 Trnovo pri Gorici.

"

Glasovati bo možno tudi preko e-glasovanja na spletni strani www.nvoplanota.si in telefonskih klicev na sedež Regionalnega stičišča NVO Planota (vsak delavnik med 14.00 in 16.00 uro). Glasovali boste lahko tudi preko regijskih radijskih in televizijskih postaj. Letošnja novost IZBIRA STROKOVNE KOMISIJE je vpeljava novega, dodatnega načina glasovanja s prijavo NVO, in sicer s pomočjo prijavnega obrazca na naši spletni strani www.nvoplanota.si, kjer bo glavno besedo imela strokovna nevtralna komisija, ki jo bodo sestavljali nevtralni predstavniki nevladnega in javnega sektorja iz raznih koncev Slovenije. To glasovanje je namenjeno NVO, ki bodo svoje delovanje in uspeh dokazovale z obrazcem na spletni strani, v katerem bo treba navesti določene kazalnike. Strokovna komisija bo po izteku glasovanja pregledala prispele prijave in na podlagi najbolj popolne in bogate izbrala NAJ NVO. Ob tem obveščamo nevladne organizacije, ki se bodo prijavile na omenjeni poziv, da bodo morale dovoliti vpogled strokovne komisije v omenjena dokazila (zaradi verodostojnosti oddanih podatkov). Podrobnejša navodila si preberite na spletni strani Regionalnega stičišča NVO Planota www.nvoplanota.si. l

8

INFORMATOR BANJŠKE IN TRNOVSKE PLANOTEIzdaja: Fundacija BIT Planota, Odgovorna oseba izdajatelja: Aliče Čubej Odgovorna urednica: Polona Kante Pavlin, Uredniški odbor: Miroslav Šuligoj Bremec, Pavel Medvešček, Boža Hvala, Tina Stare, Lektoriranje: Tina Stare, Oblikovanje: _ViiVa_Naslov uredništva: Turistična pisarna Lokve, Lokve 30, 5252 Trnovo pri Gorici, Elektronska pošta uredništva: info@planota.si, Tisk: Grafika Soča, Naklada: 1300 izvodov

URNIK POTUJOČE KNJIŽNICETrnovo - vrtec: 11.30-12.10

21. september, 19. oktober,

16. november in 14. december

Lokve: 12.30-13.10Trnovo OŠ: 13.30-14.15Trnovo: 14.15-15.00Grgar: 15.30-16.50

Grgar - vrtec: 9.45-10.30

5. oktober, 2. in 30. november

Čepovan - vrtec: 11.00-11.40

13. oktober, 10. november in

8. december

Čepovan OŠ: 11.40-12.35Čepovan: 12.35-13.30Banjšice: 16.30-16.45Bate: 16.50-17.15Grgarske Ravne: 17.20-17.40Zabrdo: 17.40-18.00

URNIK AMBULANTE NA TRNOVEMVsak drugi in četrti torek v mesecu [22.9., 13. in 27.10., 10. in 24.11., 8. in 22.12.] med 15. in 19. uro.

Telefon: (05) 30 71 001

Vabilo k soustvarjanju informatorja PLANOTA

Se je v vašem kraju zgodilo kaj, kar bi radi povedali sovaščanom in prebivalcem sosednjih vasi? Poznate koga zanimivega? Bi radi predstavili problematiko svojega kraja? Si želite pisati in soustvarjati informator PLANOTA? Če je vsaj eden od vaših odgovorov pritrdilen, vabljeni k sodelovanju. Veseli bomo vsakega vašega prispevka.Naslednja številka bo izšla 18. decembra 2009. Pripevke in napovedi dogodkov je treba oddati najkasneje do PONEDELJKA, 30. NOVEMBRA 2009. Lahko jih pošljete na elektronski naslov info@planota.si (zadeva: za informator Planota) ali jih oddate na sedežu uredništva v pisarni Lokalne razvojne fundacije Banjške in Trnovske planote na Lokvah (1. nadstropje, služben vhod bivše restavracije Paradis).

Uredništvo

OBVESTILA

VČERAJŠNJI ČAS

LAZNA – Primorsko Jajce $Petra Kolenc

Tako je naslovljeno poglavje v kroniki Mirka Šuligoja Od Soče do Čavna: 1941-1945, kjer so opisani dogodki

druge svetovne vojne v nekdanjem Kanalskem okrožju, ki je med 2. svetovno vojno zajemalo tudi Banjško in Trnovsko planoto. In ker v letu 2009 beležimo 65. obletnico ustanovitve Pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora za Slovensko primorje in Trst, ki ga bodo 20. septembra počastili tako na Lazni kot na Lokvah (prireditve ob prazniku Mestne občine Nova Gorica), je prav, da se v našem glasilu spomnimo na minule dogodke. Kaj se je pred 65 leti dogajalo na Lazni?15. in 16. septembra 1944 se je na Lazni zbralo 157 delegatov Primorske, Trsta in Gorice, med njimi Lidija Šentjurc, predsednik SNOS Miha Marinko, komandant IX. korpusa Stane Potočar, načelnik IX. korpusa Albert Jakopič, vodja ruske vojaške misije polkovnik Ribačenko, vodja angleške vojaške misije major Arthur Tusher. Ob prisotnosti številnih delegatov in drugih gostov je bil ustanovljen Pokrajinski narodnoosvobodilni odbor za Slovensko primorje, kateremu je predsedoval pisatelj France Bevk. Tako je Lazna prišla na zemljevid medvojnih dogodkov, ki so pomembno vplivali na organizacijo primorskega ljudstva v medvojnem času, ali kot

je tedaj zapisal Partizanski dnevnik (18. 4. 1944): »Odslej bo ta skrita vasica ostala spomin na veliki dan v zgodovini Primorcev …«. Pomembnost dogodka je počastil petindvajsetčlanski pevski zbor iz Tolminskega Loma, ki mu je dirigiral Jože Kokošar – Metod. Kakor se je dogodka spominjal Ivan Šuligoj iz Levpe, so bili pevci pripeljani iz Čepovana, kjer so imeli še zadnje vaje, na Lazno s kamionom. Na predvečer pa so imeli vaje v hlevu Filipa Šuligoja. Zadonele so pesmi Oj, Triglav moj dom, Vasovalka, Drobni ptič, Tolminski grof …, kar je dalo dogodku svečanost. Zasedanje na Lazni je bila ena največjih manifestacij Primorcev, ki so z ustanovitvijo Pokrajinskega NOO razmejili politično od oblastvene dejavnosti, in tako postavili temelje ljudske oblasti na Primorskem. Ali kot je po Francetu Bevku zapisano na spominskem obeležju na Lazni: »Primorsko ljudstvo je sredi bojev za svobodo prevzelo oblast v svoje roke«. l

URNIK SPLOŠNE AMBULANTE ČEPOVANponedeljek 8.00–14.30četrtek 13.30–20.00 Telefon: (05) 33 11 180

V rubriki Včerajšnji čas predstavljamo utrinke iz preteklosti, ki so zaznamovali življenje prebivalcev na Banjški in Trnovski planoti. Če imate tudi sami kakšne zanimive prispevke, Vas vabimo, da nam jih pošljete.