1

informator Banjške in Trnovske planote št. 1, leto 4, 25. marec 2011

UVODNIKVonj po svežem, zelenem, novem. Vonj po brstenju, svežem zraku, stopljenem snegu, dežju ... vse to in še več nam ponuja naša okolica. Narava na Banjški in Trnovski planoti nas vsako pomlad razvaja z vsemi svojimi čari. Tako lahko pozabimo, da pravzaprav živimo v za marsikoga pozabljenih krajih. Krajih, ki so zadnja leta (desetletja) bolj podvrženi odvzemanju, pa naj bo (zgolj) na prvi pogled manjših stvari (manjše število poštnih nabiralnikov, poštnih uradov, trgovin, omejenih urnikov krajevnih uradov, zapiranj ambulant). Bolj redko slišimo, kako se kaj na novo odpira, kako se kaj dodaja - pa vendar ni tako hudo, če pogledamo ljudi, ki z vsakodnevnim delom ustvarjajo in ohranjajo Planoto živo. Dogajanja je veliko in naj tako tudi ostane. Spoštovani, upam, da bo tudi ta (razširjena) številka informatorja postregla s karseda pestro izbiro čtiva. Veliko se je tokrat dogajalo v Grgarju in na Trnovem. Preberete pa lahko tudi o uspehih Komornega zbora Grgar, o dogodivščinah šestošolcev iz Čepovana in pogledu v preteklost. Naj bo glava pokončna in pogled usmerjen naprej!

Polona Kante Pavlin, odgovorna urednica

INFORMATOR planotav Sobota, 26. marec 2011, Grgar, Kulturni dom, ob 19.30: Predavanje DRUŽINA PRED EKRANOMVabljeni na predavanje iz sklopa Postnih večerov v Grgarju v organizaciji župnije Grgar. Predaval bo p. Andraž Arko OFM. Vstop prost! s s s s s s s s sv Sobota, 2. april 2011, Grgar, Kulturni dom, ob 19.30: Predavanje PRAH OSTANE, OTROCI ODRASTEJOVabljeni na predavanje iz sklopa Postnih večerov v Grgarju v organizaciji župnije Grgar. Predavateljica mag. s. Mateja Kraševec je specialistka zakonske in družinske terapije in vodja družinskega centra na Sveti Gori. Vstop prost! s s s s s s s s sv Nedelja, 3. april 2010, Grgarske Ravne, ob 9.30: Čistilna akcijaPridružite se čistilni akciji KS Grgarske Ravne - Bate! s s s s s s s s sv Sobota, 9. april 2011, Grgar, Gostilna Pri Ivančkovih: 3. ŠALAMIJADATD Grgar vabi na Salamijado, na kateri lahko sodelujejo vsi s salamami, izdelanimi in sušenimi na območju Grgarja ter bližnjih okoliških vasi! s s s s s s s s sv 29. in 30. april 2011, Trnovski gozd - Nova Gorica: PREVOZ MLAJA IZ TRNOVSKEGA GOZDA V NOVO GORICOPrvi dan dopoldan bodo gozdarji podirali smreko nekje v Trnovskem gozdu. Kasneje bodo pripravljen jambor naložili na voz in ga do večernih ur pripeljali na Trnovo, kjer bo zabava s kulturnim programom. Naslednje jutro bo konjska vprega z jamborom krenila proti Novi Gorici, kjer bodo ob 15.00 postavili mlaj. Vabljeni! s s s s s s s s sv Nedelja, 8. maj 2010, Grgar, Kulturni dom: Tradicionalni Pohod po delu treh svetiščVabljeni na tradicionalni pohod v okviru Transverzale po Banjški in Trnovske planoti! s s s s s s s s sv Nedelja, 8. maj 2010, Grgar,ske Ravne, ob 9.00: Pohod po Batovski krožni potiVabljeni na tradicionalni pohod po KS Grgarske Ravne - Bate! s s s s s s s s sv 19. - 24. junij 2011, Grgarske Ravne: TEDEN ZABAVE, ŠPORTA IN KULTUREPester nedeljski program bo sestavljen iz prijateljskega kolesarjenjenja po Banjški planoti, iger brez meja športnih in turističnih društev, gledališke predstave v izvedbi skupine „Du jest“ ter plesa s skupino Ne me jugat. Od srede do petka pa bo potekal nogometni turnir v trojkah. Zaključek prireditve bo v petek s skupino Partizani. Vabljeni!

KOLEDAR DOGODKOV

Opravičilo uredništva V prejšnji številki informatorja se je po nesreči zapisal datum Pustovanja v Grgarskih Ravnah 8. februar namesto 8. marec. Za napako se vsem vpletenim iskreno opravičujemo!

2

NOV I CE

Na Trnovem so sijale zvezde!!Primož Kuk

Zanimanje za maske iz Grgarskih Raven – Bat narašča iz leta v leto. Vztrajnost in trud se počasi

obrestujeta, zato so veseli vsakršne omembe starega običaja, katerega glavni del je pustna sobota in pobiranje darov po domovih. A da bi bile maske prepoznavne, jih je potrebno predstaviti tudi na karnevalih po drugih krajih. Zato so se letos Pustje spet udeležili povorke na Ptuju, kjer so se prvič predstavili Štajercem že lani. Preživeli so nepozaben dan na ulicah starega mesta z upanjem, da bodo pustili obiskovalcem dober vtis. Pustna sobota je letos postregla s prekrasnim vremenom. V jutranjih urah so se šeme zbrale v dvorani v Grgarskih Ravnah ter se odpravile na pot po vaseh. Zvečer pa spet v dvorano, kjer se je zabava nadaljevala do jutranjih ur.

Pustje iz Grgarskih Raven vedno bolj prepoznavni

!Gregor Breščak

Da bi prinesli malo veselja tudi v mesto, so se v torek Pustje odpravili v Novo Gorico. Med drugim so obiskali pustno obarvan Bevkov trg in občinsko stavbo, kjer jih je lepo sprejel župan Matej Arčon.V sredo pa so pusta pokopali z željami, naj nam prihodnje leto prizanese z nezgodami in nam raje nakloni veselja, ki ga v vsakodnevnem hitenju velikokrat primanjkuje.u

Pust

je p

o no

vogo

riški

h ul

icah

. Fo

to: J

oško

Piču

lin

V soboto, 5. marca, je Astronomsko društvo »Teleskop« Nova Gorica organiziralo že

tradicionalno srečanje astronomov iz vse Slovenije oziroma 6. Messierjev maraton. Lokacija letošnjega maratona je bila izbrana tako, da smo dogajanje čimbolj približali lani izgrajenemu društvenemu observatoriju na Voglarjih. Trnovo je bilo odlična lokacija. Travnik poleg dvorane krajevne skupnosti je bil več kot odličen za tovrstno srečanje, saj ima nanj opazovalec odprt pogled na vse strani neba. Omembe vredna je tudi prijaznost krajanov, saj so nas sprejeli z zanimanjem in dovolili so nam izklopiti tudi javno razsvetljavo. Brez lokalnega svetlobnega onesnaženja in s pomočjo meglice, ki je delno zadrževala svetlobo iz gosto poseljene Goriške in Furlanske nižine, smo bili priča izredno lepi noči, ki jo je krasila tudi šibka »zimska« Rimska cesta, na katero

smo iz naših krajev zaradi pretiranega osvetljevanja že skoraj pozabili.Dogajanje se je začelo že ob 14. uri popoldan, ko so se začela odvijati v dvorani KS zanimiva predavanja na temo astronomije. Ker je letos maraton padel prav na noč na 6. marec, ki je svetovni dan varčevanja z energijo, smo se odločili, da bodo predavanja s poudarkom na problematiki svetlobnega onesnaženja. Ob mraku se je pričel glavni del srečanja, tekmovanje v iskanju Messierjevih objektov oziroma Messierjev maraton. Charles Messier je bil francoski astronom, živeč v 18. stoletju in velik iskalec kometov. Da ne bi kometov zamenjeval z nebesnimi objekti, ki so stalnice na našem nebu (galaksije, meglice, zvezdne kopice itd.), je z leti opazovanj sestavil katalog. Tako je nastal katalog Messierjevih objektov, ki jih danes šteje 110. Prav v marcu naj bi bil čas najbolj idealen, da se jih vsaj teoretično da videti vse v eni noči. Tako so tekmovalci skušali v eni noči jih najti čim več, zmagovalec David Grgič jih je našel 104!Poleg tekmovalcev se je na opazovališču zbralo še kup drugih astronomov, ki so opazovali nebo ali pa ga fotografirali. Prav ti so poskrbeli, da je množica obiskovalcev, ki se je zbrala v večernih urah, lahko pogledala skozi teleskop ali pa dobila odgovor na kakšno vprašanje. Maratona se je udeležila tudi skupina mladih astronomov iz Gimnazije Jožeta Plečnika in Gimnazije Vič (Ljubljana), ki so pod vodstvom profesorja fizike Borisa Khama na Trnovem opazovali kar dve noči. Glede na navdušenje udeležencev nad lokacijo in organizacijo srečanja bomo člani društva »Teleskop« poskrbeli, da bo srečanje na Trnovem postalo stalnica v slovenski amaterski astronomiji. u

Zvezdnato nebo nad Trnovim. Foto: Primož Kuk

3

NOV I CE

Praznovanje dneva kulture na Trnovem pri Gorici

!Janja Nanut

K ulturni dom na Trnovem pri Gorici se je 8. februarja, na dan, ko Slovenija časti kulturo in

umetnost, povsem napolnil. Približno 250 kulture željnih duš je z radovednostjo pričakovalo, kaj bosta novega na Planoto v znamenju kulture prinesla muzikal »Ljubim te – Spremeni se!« v izvedbi imenitnih profesionalnih glasbenikov ter družabno srečanje po njem, ki sta ga radostila Društvo žena in deklet Trnovo ter Mešani pevski zbor Trnovo, vse pod pokroviteljstvom KS Trnovo. Ne pretiravam, če se izrazim v superlativih ali pa preprosto zapišem – zgodil se je čudež! Ljubezen, kot rdeča nit vabila k praznovanju, je povezala naša hotenja. Udejanjila je kulturo medsebojnega druženja z zavedanjem, da smo Slovenci, ki ljubimo svojo besedo, in vse, ki jo bogatijo. Da smo krajani, ki ne glede na različna svetovnonazorska prepričanja združeni zmoremo doseči želeni cilj in preseči vsiljene nestrpnosti vsakdana.Zahvala za povabilo enega od obiskovalcev daje razumeti, da nas je preplavila energija, ki vzradosti dušo in srce. Ali se sploh zavedamo moči narodove kulture in umetnosti? Ali nismo prepogosto poteptani v ničevosti zahtev kapitala? Preživetje, borba za vsakdanji kruh je

»Čudovito, enkratno, svojevrstno je bilo to kulturno darilo /.../ V začetku je kazalo, da bo vse skupaj bolj umirjeno, a so ti profesionalci muzikala znali stopnjevati ritem tako, da je bila na koncu vsa dvorana navdušena. Pa še nastop vašega pevskega zbora in dobrote žena in deklet v oblačilih izpred stoletja so dali celotni prireditvi poseben čar. /.../ Ja, pravi kulturni dan za dušo in telo!« (obiskovalec)

neizprosno dejstvo, vendar so trenutki, kot je bil ta, ko z odprtim srcem in s spoštovanjem sprejmemo soseda, znanca, prijatelja, sorodnika, šefa, delavca. Zavemo se, da je živeti lepo in lahko, če med nami vejeta ljubezen in spoštovanje. Hvala vsem obiskovalcem in organizatorjem za dan kulture, vreden praznovanja! u

Medžupnijska gorska Karitas Grgar dobila prostor za skladišče

!Anica Pavlin

Ponedeljek, 13. decembra 2010, je bil za medžupnijsko gorsko Karitas Grgar poseben in

srečen dan. Grgarski župnik Matjaž Kravos je blagoslovil nove prostore skladišča hrane za potrebe MŽGK. Sodeloval je tudi čepovanski župnik Adolf Šavelj. Naša Karitas združuje prostovoljke in prostovoljce iz devetih župnij gorskega okrožja. Območje je zelo široko. Ljudje v teh krajih so velikokrat potrebni pomoči, saj je precej starejših, pa tudi takih, ki so iz kakršnegakoli razloga zašli v finančne težave. Za povezavo z mestom, celo do trgovine, so v glavnem vezani na osebni prevoz. Veliko jih je, ki zaradi starosti ali drugih razlogov tega nimajo. Tem poskušamo priti naproti sodelavci Karitas. Na dom jim pripeljemo vsaj paket hrane ali oblačil. Prostori, v katerih smo delovali, so bili skromni in največkrat je bilo delitev pomoči treba usklajevati z drugimi župnijskimi programi. Po hrano smo morali hoditi v skladišče Karitas v Novo Gorico, kar je predstavljalo še dodatno pot. V naših krajih namreč ni bilo primernega in urejenega prostora, ki bi zadostil predpisom za

skladiščenje hrane. Kot da to ni bilo dovolj, je prišel na obisk tudi inšpektor Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja. Izdal je odločbo, da prostori niso primerni za delitev hrane EU. Najprej razočaranje, nato pa zdrava primorska trma (kot je zapisala predstavnica župnijske Karitas ga. Jožica Ličen). Najprej je župnija Grgar prisluhnila našim prošnjam in nam za potrebe skladišča odstopila del župnijske dvorane. Razposlali smo nekaj prošenj za finančno pomoč. Ko pa se je na našo prošnjo velikodušno odzvalo podjetje Ralux iz Ravnice in nam nakazalo spodbudno injekcijo v višini 500 €, smo se odločili, da ugriznemo v to jabolko. S skupnimi močmi, veliko optimizma in prostovoljnim delom nekaterih posameznikov smo uredili primeren in lep prostor. Opravljenih je bilo več kot 80 ur prostovoljnega dela za težja in večja dela. Poleg tega še veliko ur za dokončanje, čiščenje, spravljanje po policah in vse, kar je bilo še potrebno, da je prostor sedaj lep in primerno urejen za skladiščenje hrane. Našim prošnjam za finančno pomoč so se odzvale tudi KS Grgar, KS Lokve, KS Kal nad Kanalom in KS Ravnica. Delno je stroške pokrila tudi Goriška območna Karitas. Delo sodelavk bo sedaj vsaj nekoliko olajšano in se bomo lahko še bolj posvetile pomoči potrebnim.

Nas

topa

joči

na p

rired

itvi o

b ku

lturn

em

praz

niku

na T

rnov

em. F

oto:

Sim

on R

ijave

c

4

NOV I CE

Grgarski župnik Matjaž Kravos ob blagoslovu novih prostorov skladišča hrane v Grgarju

Foto: Benjamin Černe

Zadovoljni in polni hvaležnosti smo se v ponedeljek, 13. decembra zbrali v Grgarju pri skupni sv. maši. Poleg skoraj vseh sodelavk medžupnijske gorske Karitas so se nam pridružili tudi nekateri domačini, predstavniki škofijske Karitas Koper in območne Karitas Nova Gorica, predstavnik KS Grgar in vsi izvajalci del. Pri zahvalah vsem darovalcem in prostovoljcem se je voditeljica MGK Magda Kogoj zahvalila tudi »doslednosti gospoda inšpektorja, da se lahko danes veselimo novih prostorov«. Gospa Julijana Spina, ki že vsa leta skrbi za materialno pomoč ogroženim ljudem na planoti, pa je prisotne povabila, da budno spremljajo družine in posameznike v domačih župnijah in jim pomagajo poiskati pot do pomoči. Večer se je zaključil z druženjem v župnijski dvorani. Kljub mrazu nam je bilo pri srcu toplo. Bogu hvala. Vsem, ki so darovali svoj prosti čas in prispevali sredstva, en velik HVALA in Bog povrni. u

Obnova stavbe Krajevnega urada v Grgarju

!Benjamin Černe

V preteklem letu, točneje 25. septembra, smo s krajšo slovesnostjo obeležili pričetek obnove stavbe

krajevnega urada. Stavba je več let dobesedno propadala, posebno po opustitvi poštne dejavnosti v njej. Tudi okolica je bila vse prej kot urejena, tako da je prav kazila ta del Grgarja. Investicija je bila po predračunu ocenjena na 37.000,00 € brez DDV, delež prostovoljnega dela članov in simpatizerjev TD je bil v višini 15.500,00 €. V teh številkah ni zajet delež okoliških sosedov, ki so dnevno skrbeli za okrepčila. Investitorji so solastniki objekta, in sicer: MONG oziroma KS Grgar za delež prostora, v katerem je Krajevni urad, Mestna občina Nova Gorica za delež, ki ga je odkupila od Pošte Slovenije in TELEKOM Slovenije. Izvajalec del so bili člani in simpatizerji TD Grgar, MONG in KS so nam v svojih deležih zagotovili samo sredstva za nabavo materiala.Popolnoma obnovljena je bila streha in ograja z zidom okoli dvorišča ter zamenjano stavbno pohištvo fasade, ki gleda proti križišču - vrata, okna stolpiča in okna prostora bivše pošte in delujočega prostora telefonske centrale. Izdelana je bila povezava meteorne kanalizacije na obstoječo krajevno kanalizacijo in delno urejena okolica objekta.Čaka nas še sanacija fasade z zamenjavo oken na zadnji strani, sanacija pločnika in popolna preureditev notranjosti z izgradnjo ustreznih sanitarij. Prostor naj bi v upravljanje dobilo TD Grgar, v katerem bi imelo

svoje prostore, ki bi bili primerni za manjše prireditve, razstave in stalno predstavitev kraja. Uredilo bi se tudi INFO center. V dogovorih smo o nameri oddaje dela prostorov za poslovni prostor Zavarovalnice Adriatic-Slovenica, ostal pa bi tudi prostor Krajevnega urada in manjši prostor Telekoma, v katerem je aktivna telefonska centrala. V dogovorih smo tudi z NKBM o premestitvi bankomata na tukajšnjo lokacijo. Prav te dni je menda centrala NKBM v Mariboru dala novogoriški podružnici zeleno luč za premestitev. To so končni cilji, ki jih ima TD z objektom, pod pogojem, da se bodo uspešno izvedle načrtovane aktivnosti: v prvi vrsti odkup dela prostorov Telekoma, ki jih nima več v uporabi, ter zagotovitev sredstev vsaj za materialni del obnove objekta, navedenega v opisu.TD z oddajo odvečnih prostorov želi zagotoviti določen vir sredstev , potrebnih za materialno tekoče vzdrževanje objekta. Fizični del vzdrževanja pa tako ni sporen in ga bomo opravljali prostovoljno v lastni režiji.Upamo, da se bo načrt obnove v letošnjem letu ugodno razpletel in bo stavba zaživela v vsej svoji veličini. u

Stav

ba k

raje

vneg

a ura

da p

red

obno

vo.

Foto

: Ben

jam

in Č

erne

5

DRUŠ T VO SE PREDSTAV I

ZAPOJMO PESEM, KOT LE MLADOST JO ZNA …Intervju z Markom Pavlinom, predsednikom Komornega zbora Grgar

!Justina Doljak

Z adnji vikend v januarju smo v Desklah ljubitelji zborovskega petja spremljali tokrat že deseto

revijo Goriški zbori pojo. V treh večerih se je predstavilo petindvajset vokalnih sestavov. Po mnenju občinstva se je Komorni zbor Grgar uvrstil na prvo mesto. Iskrene čestitke! Povej mi, kako je zbor nastal, kdo je bil pobudnik in kakšni so bili prvi koraki.

Manjši vokalni sestav se je nekako znašel skupaj po naključju. Najprej smo sodelovali v novogoriškem zboru MI, potem nas je nekaj prepevalo na Trnovem, tudi Andrej, ki je pel v komornem zboru pri Ambrožu Čopiju, končal orglarsko šolo, vodil domači cerkveni zbor … Med nami je bil vodja! Radi smo se družili, bili smo prijatelji (dobra klapa) in tako je dozorela ideja – leta 2006 smo ustanovili vokalno skupino. Da smo se izognili »papirnati birokraciji« za uradno registracijo, smo zaprosili Kulturno društvo Grgar, da nas je vzelo pod svojo streho. Tako smo postali sekcija KD Grgar in si nadeli ime po kraju ustanovitve, in sicer Vokalna skupina Grgar. Tedaj nas je bilo dvanajst pevcev in smo najprej vadili v veroučni učilnici, nato v sejni sobi krajevne skupnosti in v šoli v Grgarju.

Za vami je pet let uspešnega dela in mnogo odmevnih nastopov. Leta 2008 ste že nastopili na 3. regijskem tematskem koncertu Sozvočenja na Dobrovem, kjer ste prejeli nagrado za perspektivno zborovsko zasedbo, prav tak uspeh ste ponovili na 4. koncertu novembra lani. Novembra 2009 ste se udeležili 4.

tekmovanja zborov Primorske v Postojni in prejeli zlato priznanje. Zbor od vsega začetka vodi Andrej Filipič, tvoj sošolec iz Ravnice. Od kod vse prihajajo pevci? Koliko vas je zdaj v zboru?

Da, naš zborovodja je Andrej, zelo muzikalična, strpna in blaga duša. Pevci prihajamo iz širšega goriškega prostora. V zboru nas je trenutno trideset. Polovica nas je z našega hribovskega področja, iz Grgarja, Bat, Ravnice, Čepovana, druga polovica pa prihaja iz Nove Gorice, Šempetra, Dornberka, Ustij in iz zamejstva, iz Števerjana. Zdaj niso pevci zborov vezani na en kraj, kot je to bilo še pred desetletjem. Krajevno smo zelo heterogena skupina, druži nas ljubezen do vokalne glasbe in želja po rasti in doseganju zastavljenih ciljev.

V Grgarju je bilo leta 1983 ustanovljeno kulturno društvo, kjer je vseskozi živa dramska dejavnost. V svoj program si je zapisalo tudi obuditev zborovskega petja. Tedaj nam kljub trudu ni uspelo. Uspelo je vaši generaciji. Pričakovala bi, da bo to ponudbo »izkoristilo« večje število domačih mladih fantov in deklet. Kako ste pridobivali oziroma kako pridobivate nove pevce?

Vabili smo s plakati in z vabili osebno, a se je morda kdo ustrašil začetnega preizkusa, ki ga pač opravi zborovodja vsakega zbora, ko sprejme novega pevca. Zbor je še vedno z vsakim novim študijskim letom odprt za nove pevce.

Kje je ključ tako hitrega prodora med najboljše zbore na Goriškem?

Izpostavil bi več dejavnikov. Morda najprej zdravo jedro zbora, druženje (dobra klapa), morebitne nesporazume sproti razrešimo z odprtim pogovorom, vsi smo z veseljem pevci, vsi želimo napredovati in se radi učimo. Ko smo bili že dvakrat na Sozvočenjih ocenjeni kot perspektivni zbor,

Komorni zbor Grgar na nastopu v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Foto: Arhiv Komornega zbora Grgar

6

DRUŠ T VO SE PREDSTAV Ismo dobili za nagrado strokovni seminar, ki ga vodijo vodilni slovenski dirigenti, kot sta Ambrož Čopi, Stojan Kuret, z namenom dviganja kakovosti zborovskega poustvarjanja, ki je eden najpomembnejših ciljev našega delovanja. Naš zborovodja sledi strokovnim smernicam. Med nami so solisti, nekateri pevci obiskujejo ure solopetja, imamo dvakrat tedensko vaje. Če se za petje odločiš, moraš biti odgovoren do sebe in sopevcev, redno obiskovati vaje in na njih vložiti svoj trud ...

... in pozabil si povedati verjetno nekaj temeljnega za tako hiter prodor, to je mladost, mladi glasovi!

No ja, tudi to!

Pet let je sicer kratka doba, v tem času ste številčno zrasli in postali prepoznavni. Iz majhne vokalne skupine je zrasel Komorni zbor Grgar, ki si je zadal visoke cilje. Sedaj vadite v prostorih Točke v Novi Gorici. Počasi morda pozabljate na kraj »tam za Sveto Goro«? Lahko pričakujemo še kakšno preimenovanje?

(Smeh) Provokativno vprašanje. Ko smo postali komorni zbor, so bili tudi predlogi za spremembo imena, a ostalo je ime kraja, kjer je zbor nastal in shodil. Kot predsednik zbora se ne mislim obremenjevati s tem. Prvo mesto imajo zastavljeni cilji: biti čim boljši!

Razmišljam: potrebno bi bilo poskrbeti za podmladek. Kako in kdo? Je iluzija, da bi se »rodil« otroški ali mladinski pevski zbor, ki bi zajemal mlade pevce s celotne Planote?

Priliv mladih pevcev iz naših krajev bi zagotovil v prihodnosti zboru krajevno identiteto. Vaša ideja je lepa, zaenkrat malce utopična, vendar, vse je odvisno od človeka, ki bi to idejo spravil v življenje.

Načrti za naprej?

V aprilu odpotujemo na tekmovanje na Slovaško, v Bratislavo. Ob 5. obletnici delovanja načrtujemo celovečerni koncert. Ker smo se na letošnji reviji v Desklah uvrstili na prvo mesto, to je državno raven, je naš cilj za leto 2012 mednarodno tekmovanje na festivalu Naša pesem v Mariboru. Do tedaj pa nas čaka trdo delo. u

V februarju in marcu 2011 so po celi Sloveniji potekale predstavitve Zakona o prostovoljstvu,

- zakona, ki je bil težko pričakovan s strani nevladnih organizacij, ki so si zanj prizadevale že od leta 2004. In kaj smo lahko izvedeli?Zakon o prostovoljstvu (ZProst) opredeljuje prostovoljsko delo kot brezplačno aktivnost posameznika, ki jo ta opravlja v dobro drugih ali v splošno družbeno korist. Če prostovoljec dela v prostovoljski organizaciji, z njo sklene ustni ali pisni dogovor, ki opredeljuje mentorstvo, usposabljanje, povrnitev stroškov itd. Prostovoljec, ki dela v prostovoljski organizaciji najmanj 24 ur letno, ima pravico do povrnitve stroškov prehrane in prevoza ter materialnih stroškov. O opravljenem prostovoljskem delu mu organizacija izda potrdilo, kar je še posebej pomembno

za mlade prostovoljce pri iskanju zaposlitve. Državni zbor RS je 3. februarja brez glasu proti le potrdil zakon in tako opredelil prostovoljstvo. S tem je narejen nov korak k spodbudnemu pravnemu okviru za delovanje nevladnih organizacij. Na podlagi omenjenega zakona se bodo organizacije, ki organizirajo in izvajajo prostovoljsko delo, lahko vpisale v vpisnik prostovoljskih organizacij. Z vpisom dobijo obveznost evidentiranja prostovoljcev in letnega poročanja o številu opravljenih prostovoljskih ur, na drugi strani pa pridobijo pravico uveljavljanja prostovoljskega dela kot lastnega materialnega vložka pri razpisih, uveljavljanja stroškov vodenja prostovoljcev kot upravičenih stroškov programov in projektov, prav tako pa so za prostovoljske organizacije na razpisih rezervirana določena sredstva. Dodatne ukrepe bo določila strategija spodbujanja prostovoljstva, ki mora biti sprejeta v treh letih od uveljavitve zakona.Predstavniki Slovenske filantropije, ki so zakon predstavljali, so napovedali, da bodo kmalu pripravili kratek povzetek in vodič po zakonu, ki bo organizacijam pomagal razumeti vsebino zakona. u

Zakon o prostovoljstvu in njegov pomen za nevladne organizacije (društva, zavode in ustanove)

!Polona K. Pavlin

RESTAVRACIJA S PRENOČIŠČI “NA PLANOTI” TRGOVINA DOBROT NARAVE IN IZDELKOV PRIDNIH ROK

Gostom, ki praznujejo rojstni dan, nudimo brezplačno kosilo.

Urnik: PONEDELJEK, TOREK, SREDA 12.00 - 20.00 PETEK, SOBOTA, NEDELJA 11.00 - 22.00

7

ŠOL SK I KOT I ČEK - O Š ČEPOVANŠestošolci iz OŠ Čepovan so se v februarju udeležili šole v naravi. Vrnili so se polni novih izkušenj in doživetij. V spodnjih prispevkih si lahko preberete nekaj utrinkov. Šolski kotiček pa so s svojimi likovnimi izdelki še polepšali Žiga, Domen, Tina in Gašper iz 2. in 5. razreda OŠ Čepovan ter Eva in Lara iz vrtca Čepovan.

Po kosilu smo se odpravili smučat. Pripeljali smo se do sedežnice in morali smo se z njo ponovno povzpeti na vrh smučišča. Sedežnice sem bila že vajena, zato sem se pogumno zapeljala skozi vratca in se pripravila, da sedežnica zaleti v mojo zadnjo plat, me spodnese v sedeči položaj in odpelje navzgor. A glej ga zlomka! Sedežnica se je res zaletela, a le v mojo desno nogo, ker sem stala preveč levo. Desno nogo in desno polovico mene je popeljala naprej, leva noga in pripadajoča polovica telesa pa je ostala brez sedežnice. Zato me je prekucnilo in pristala sem na belem snegu. Sedežnici sem lahko samo še pomahala.Ker pa se ne dam kar tako, sem se hitro spet postavila pred naslednjo sedežnico in tokrat uspešno sedla nanjo.

Ob deseti uri zvečer smo šli spat. Ker smo morali še

klepetati, je bila ura enajst, ko smo zaspali. Zjutraj smo

morali vstati ob sedmi uri. Budili so nas učitelji.

Povedali so mi, da je prvo jutro prišla učiteljica v sobo.

Tine je bil hitro buden, mene pa je klicala ter

tresla, jaz sem pa kar spal. Ni me mogla prebuditi, zato

je šla hitro po toplomer. Prejšnji večer sem imel

malo vročine in učiteljica je mislila, da sem tako

bolan, da se niti zbuditi ne bom mogel. Pošteno

sem jo prestrašil. Ko se je vrnila, me je spet budila

in končno se ji je posrečilo. Dala mi je toplomer in še

ves omotičen sem ga vtaknil pod pazduho. Vročine na srečo ni bilo več, jaz sem

počasi vstal, se oblekel in šel na zajtrk.

Padalka napisala Klara Šuligoj

Zaspanec napisal Klemen Kovačič

Na Golteh se imamo lepo,saj sonce sije in otroci smučamo.

Kaj zato,če včasih na riti pristanemo!

Nič ne zacvilimo,hitro se dvignemo,

in smuk – v dolino zapeljemo.Ko se popoldne smučišče zapre,

ratrak svoje delo opravljati začne.Rat, rat, rat, gor in dol gre,kaj kmalu steptano je vse.Za nas zvečer zabavno je,

ko poleg pouka se tudi neumnosti počne.Ponoči pa smučarji sladko spimo,

lepe sanje sanjamo.

Na Golteh napisala Nika Slejko

8

VČERAJ ŠNJ I ČA S

Šolska zgodba iz leta 1924!Žan Ternovec, 3. razred POŠ Grgar, mentorica: Boža Hvala

Zgodbo mi je povedala moja prababica Stanislava, po domače Stanka. Danes je stara 96 let. Rojena je

bila, ko se je začela prva svetovna vojna. Ta zgodba pa se je zgodila leta 1924, ko je imela 10 let. Takrat so bili pod italijansko oblastjo in so hodili v italijanske šole. Spominja se, da je rada hodila v šolo, imela je rada učiteljico in tudi učiteljica je imela rada njo. Bila je zelo pridna učenka. Ko pa je bila doma, je morala pasti krave. Takrat so vsi otroci pasli krave, to je bilo njihovo delo. Na pašnikih so se veliko igrali med seboj in tudi pozabili na živino, da jim je ušla v njivo, doma pa so bili potem okregani. Če pa so bili sami, jim je bilo dolgčas in so si našli veliko zanimivih zaposlitev za preganjanje dolgčasa. Tako fantje kot punce so bili zelo iznajdljivi. Po vojni je ostalo veliko raznih stvari od vojakov. Od orožja do vojaške opreme itd. In ker takrat niso poznali takšnih igrač, kot jih poznamo danes, so si jih naredili sami. Živeli so v naravi in z naravo, poznali so veliko

živali in rastlin. Nekega dne so se v šoli učili o živalih. Ko je učiteljica omenila kače, so se vsi sošolci bahali, kakšne velike kače so že videli in ujeli. Učiteljici se je zdelo, da se širokoustijo, in jim je rekla, naj prinesejo takšno kačo v šolo. Moja prababica je vzela resno to »domačo nalogo«, in ker je vedela, kje imajo kače gnezdo, je šla popoldan eno lovit. Ujela je mladega modrasa v vojaško posodo, ki jo je imela doma, in drugi dan je nesla to kačo v šolo. Ko jo je pokazala učiteljici, se je ta tako močno prestrašila, da je izgubila živce in ukazala to kačo pokončati. No, fantje so potem res ubili kačo. Moja prababica je bila žalostna, fantje pa so se smejali. Potem ko je odrasla, je razumela, kaj je naredila, in zdaj se tudi ona nasmehne tej zgodbi.Moja prababica ima še veliko zgodb, nekatere so smešne, vesele, druge pa bolj žalostne. Najraje pa pripoveduje smešne in vesele zgodbe. u

Lokve 36 5252 Trnovo pri Gorici

tel. 05 307 40 37www.hoteliwinkler.comwinkler.hotel@volja.net

Urnik: 12.00 – 21.00; sreda, četrtek zaprto

DROBT IN (OV ) I C E

N a Trnovem so na domačiji ustanovitelja fundacije in glasbenika Janeza Rijavca - Giannija 11. februarja

2011 slovesno odprli sedež Mirovniške fundacije Beli Golob. V kulturnem programu so sodelovali dramski igralec Radoš Bolčina ter trije tenorji Čadež, uradna otvoritev pa je pripadla Francu Hočevarju, svetovalcu predsednika države za socialne zadeve in humanitarna vprašanja.u

10. januarja 2011 je dopolnila častitljivih 100 let najstarejša članica Društva upokojencev Grgar,

gospa Štefanija Skok iz Ravnice – Sedovec 50. Društvo je bilo uradno ustanovljeno leta 1952, v kartonu članstva gospe Štefanije pa je datum vpisa v DU Grgar že 1.9.1951. Ob tem lepem življenjskem jubileju ji člani in članice DU Grgar iskreno čestitajo, ji želijo zdravja in še veliko lepih in prijetnih trenutkov v krogu svojih najdražjih. Čestitkam se pridružujemo tudi člani uredniškega odbora informatorja. u

KS Lokve - Lazna je tudi na letošnji dan žena obdarila vaščanke. Ob kulturnem programu, ki so ga izvedli

lokvarski osnovnošolci pod mentorstvom Vlaste Skok, so se Lokvarice lahko posladkale z dobrotami in prejele vsaka svojo rožo. u

V soboto, 12. marca 2011, je bilo na Trnovem praznovanje dneva žena in materinskega dne, ki

ga je organiziralo tamkajšnje Društvo žena in deklet Trnovo. V kulturnem programu so sodelovali Mešani pevski zbor Trnovo, Vokalna skupina Kresnice, Davorina in Eli ter otroci s Trnovega. Da je bilo še bolj veselo, je poskrbel ansambel Hram. u

Foto

: Cve

tko P

avlin

Trnovo je bilo na pepelnično sredo spet priča tradicionalnemu pokopu pusta.u

9

VČERAJ ŠNJ I ČA S

Iz grgarske Memorabilie !Benjamin Černe

V enem od prejšnjih informatorjev sem na kratko opisal nekdanjo cerkvico Sv. Jakoba, o kateri danes

ni več sledu. Obstaja pa v Memorabilii nekaj zanimivih zapisov o njenem obstoju. V sedanji št. informatorja pa bo na kratko opisana cerkvica Sv. Petra na pokopališču. V prvem sestavku v Memorabilii z naslovom: Kapelica pri Sv. Petru kronist Jožef Godnič (1851-1929) opiše nekakšno trditev domačina iz Vasi, da je bila cerkvica Sv. Petra nekoč za Grgarce glavna cerkev. Kronist tega domačina opiše kot protestanta, nakar v sestavku sledijo argumenti, ki nasprotujejo njegovi trditvi in se razvijejo v žolčno razpravo. Nadalje kronist navaja še vrsto računov za material in opravljeno delo pri ureditvi pokopališča okrog cerkvice. Sestavek se zaključi z ugotovitvijo o nespornem prvenstvu cerkve Sv. Martina v Grgarju. V naslednjem sestavku: Še nekaj o Sv. Petru kronist naniza še nekaj podatkov in zanimivosti o tej cerkvici. Besedilo je prepisano avtentično iz Memorabilie, zato se razlikuje po slogu in izražanju.»L. 1784 so bili Grgarci prisiljeni misliti na novo pokopališče. Kapelica Sv. Petra je bila povod, da so si izbrali prostor nji ob strani za posmrtni počitek. Ni primanjkovalo drugod in veliko bliže primernejšega prostora v ta namen za celo duhovnijo, na. pr. prostor za Ježevo hišo (za Gričem) a kapelica je vlekla, da so Grgarci rekli Pri Sv. Petru, ki je nebeški vratar in ključar, hočemo po smrti počivati.Kdaj, da so Grgarci opremili kapelo z dvema zvonovoma, ali koj od začetka, ko so kapelico sezidali, ali kasneje, ko so začeli tam pokopavati kronistu ni znano. Čudiš se, da govori kronist o dveh zvonovih, ko ve dandanašnji svet le za enega. Da pa sta bila dva, priča primitivni zvonik in v njem dvoje oken vrhu strehe na pročeljskem zidu. AD 1 In znana je govorica, da so tatje en zvon ukradli, ga v dolinici na levi strani blizu tam, ko zaviješ z glavne ceste proti Sv. Petru razbili, kose v žaklje spravili ter jih odnesli. Kdo so bili tatje? Pravijo, da Rezijani, ki so nosili tobak, ga pri Sv. Petru skrivali, ter hodili okrepčevat se v Britof v AD 2 Ivančkovo krčmo, ki je takrat bila v sedanji hiši gospe AD 3 Antonije Vodopivec.Pa, da se vrnemo k Sv. Petru. Na oltarju je bil kip Sv. Petra. Prav gotovo ima Sv. Peter v nebesih tistega skaza-umetnika črno zapisanega, ki je zagrešil to potvoro. Ne, tako pa ne. Zdela se je enemu od grgarskih dušnih pastirjev ta rezbarija pač preveč primitivna in nedostojna in zato je kip postavil nad vrata na poštament nad vhodom. Bolje bi storil, da bi zažgal tisto strašilo. Kip pa so nadomestili s slikano podobo Sv. Petra, ki pa ne dela mojstru nobene časti. In kronist je slišal, da je mislil nek grgarski gospod nunc spet na kip, kakršen se spodobi na svetem mestu in

kakršnega zmore prava umetnost.In čudno to, kar pač ne kaže prvenstva, pravim čudno to, da je bil tlak v kapelici zemljat. Poznejši kurat je kupil v mestu cementne plošče ter jih porabil za tlak. Delo je izvršil domač zidar Peter Trnovec. Darežljivi Sv. Martin pa je stroške poravnal. Pripominja:AD 1 - Rezijane je ovadil stari Lovrč z Vasi. Kajpada so se hoteli Rezijani maščevati, iskali so ga na domu, pa jo je skozi okno popihal, ter se pesti tihotapcev otresel.

AD 2 - Sedanjo krčmo pri Ivančkovih je sezidal Štefan Milost.AD 3 - To hišo je dobila Antonija za doto od očeta Janeza Makaroviča svetogorskega krčmarja, ko se je poročila z Vinkom Vodopivcem, ročinjskim učiteljem, poznejšim nadučiteljem v Grgarju.«V sestavku: Še nekaj o cerkvi Sv. Martina kronist omeni še zgodbico o nastanku te cerkvice:»Tiste dni enkrat pri starem so otroci nad Sv. Petrom tam Podgomilo metali kamenje v brezdno. Pa se zasliši glas iz brezdna. Čakaj čakaj, da si spletem kitco. Otroci le mečejo. V drugo glas zavpije. Čakaj čakaj, da se umijem. In tako dalje do tretjega. Nato pa groza….iz brezdna se dvigne črn oblak in potem gosta megla ter se začne valiti proti ravnini. Otroci prestrašeni bežijo naravnost proti Britofu. Tu se zbere procesija. Duhovniki in strežniki , še zvončki gredo vrstoma kakor o Sv.Rešnjem Telesu nasproti strašnemu oblaku in prav na mestu, kjer stoji danes cerkev Sv. Petra se srečajo. Hudobni duh se umakne in zbeži zopet v brezdno. Nazaj pa še zavpije, da bi jim bilo gorje, če bi ne bili lajali psički (zvončki) Sv. Martina. V zahvalo za to so tam sezidali kapelo Sv. Petra.« Pripovedoval župan grgarski Jožef Boltar. u

Kap

elic

a pri

Sv. P

etru

v G

rgar

ju.

Foto

: Ben

jam

in Č

erne

10

REGIONALNO STIČIŠČE NVO PLANOTA, katerega nosilec je Ustanova Fundacija BiT Planota, je stičišče vseh nevladnih organizacij na območju Goriške statistične regije.

Vse informacije za člane in članice nevladnih organizacij so dosegljve na www.nvoplanota.si, 05 307 40 40 ter 040 288 097 ali/in info@planota.si vsak delavnik med 8.00 in 16.00 v pisarni na Lokvah!

Informator Banjške in

Trnovske planoteIzdaja: Ustanova Fundacija BiT Planota Odgovorna oseba izdajatelja: Aliče Čubej Odgovorna urednica: Polona Kante PavlinUredniški odbor: Benjamin Černe, Gregor Breščak, Boža Hvala, Tina Stare Lektoriranje: Tina StareOblikovanje: _ViiVa_Naslov uredništva: Ustanova Fundacija BiT Planota, Pisarna Lokve, Lokve 30, 5252 Trnovo pri Gorici Elektronska pošta uredništva: info@planota.si Tisk: Grafika Soča Naklada: 1200 izvodov

Vabljeni k soustvarjanju informatorja Planota! Veseli bomo vsakega prispevka, vsake ideje in/ali kritike. Prispevke bomo objavili v najkrajšem možnem času.Naslednja številka bo izšla 24. junija 2011. Prispevke in napovedi dogodkov je treba oddati najkasneje do PONEDELJKA, 6. JUNIJA 2011. Lahko jih pošljete na elektronski naslov info@planota.si (zadeva: za informator Planota) ali jih oddate na sedežu uredništva v pisarni Ustanove Fundacije BiT Planota na Lokvah (1. nadstropje, služben vhod restavracije Na Planoti).

Uredništvo

URNIK POTUJOČE KNJIŽNICEGrgar: 18.30-19.10 31. marec, 5. maj

in 9. junij

Grgar - vrtec: 9.45-10.30

18. april, 23. maj in

20. junij

Trnovo - vrtec: 10.30-11.00

Lokve: 11.20-12.00

Trnovo - OŠ: 12.20-12.40

Trnovo: 12.40-13.00

Čepovan - vrtec: 11.00-11.40

12. april, 17. maj in

14. junij

Čepovan - OŠ: 11.40-12.40

Čepovan: 12.40-13.30

Banjšice: 16.30-16.45

Bate: 16.50-17.10

Grgarske Ravne: 17.15-17.35

Zabrdo: 17.35-17.50

URNIK SPLOŠNE AMBULANTE ČEPOVAN ponedeljek med 8.00 in14.30; četrtek med 13.30 in 20.00

Telefon: (05) 33 11 180

Društvo slepih in slabovidnih Nova Gorica Ulica Gradnikove brigade 33, 5000 Nova Goricatel. 05 333 46 50e-mail: mdssng@zveza-slepih.sihttp://mdssng.nvoplanota.si

URADNE URE:Na sedežu društva vsak ponedeljek in sredo med 9.00 in 13.00 uro.

OBVEST I L A

Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete: Institucionalna in administrativna usposobljenost; prednostne usmeritve: Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga.

URADNE URE KRAJEVNIH URADOV

GRGARTOREK: 8.00 - 12.00 in 13.00 - 15.00

Telefon: (05) 338 43 30

ČEPOVANČETRTEK: 8.00 - 12.00 in 13.00 - 15.00

Telefon: (05) 330 62 80

URADNE URE POSLOVALNIC POŠTE SLOVENIJE GRGAR (telefon - (05) 331 07 10) in TRNOVO (telefon - (05) 331 05 20)

Ponedeljek, torek, četrtek, petek 8.00 – 9.30 in 10.00 – 14.00Sreda 8.00 – 11.00 in 4.00 – 17.00Sobota 8.00 – 11.00

PREMIČNA POŠTA ČEPOVAN sprejem in dostava pošiljk za Čepovan (telefon - 041 947 614)

Ponedeljek, torek, četrtek, petek 8.00 – 9.00 in 9.30 – 13.30Sreda 12.00 – 17.30Sobota 8.00 – 10.30

sprejem in dostava pošiljk za Lokovec in Grudnico (telefon - 041 948 829)Ponedeljek - petek 8.00 – 14.00