26._04._201… · 2 Televizija Naslov Novice Zaporedna št. 1 Medij; Doseg Planet TV; 425.639, Slovenija 17:36 Trajanje: 1 min Rubrika, Datum Dan.; 25. 4. 2018 Stran v zbirki: 6 Avtor

Število objav: 17Radio: 1Televizija: 1Tisk: 15Spremljane teme:Dušan Mes: 1SŽ - Slovenske železnice: 6IJPP: 0železniška infrastruktura: 3Muzejski vlak: 0Železniški Muzej: 1Milan Jelenc: 0Drugi Tir: 10železniška postaja: 3zapora železniške proge: 0z vlakom: 3Tomaž Kraškovic: 0Robert Rožič: 0

Zbirka medijskih objavSlovenske železnice,za obdobje 26. 4. 2018

2

Televizija Naslov Novice

Zaporedna št.1

Medij; Doseg Planet TV; 425.639, Slovenija 17:36 Trajanje: 1 min

Rubrika, Datum Dan.; 25. 4. 2018

Stran v zbirki:6

Avtor Lili Žagar

Teme SŽ - Slovenske železnice

Povzetek...TV, 25.4.2018, DAN., 17.36 LILI ŽAGAR (voditeljica): Le dva tedna po tem, ko je Silvo Berdajs odstopi iz nadzornih funkcij v , tam znova utrjuje svoj položaj. V nadzornem svetu ga bo namreč nasledil Slovenskih železnicah železnicnjegov zaupnik Zlatko Ratej. ...

Radio Naslov Drugi tir

Zaporedna št.2

Medij; Doseg Radio Slovenija 1; 125.000, Slovenija 11:15 Trajanje: 6 min

Rubrika, Datum Program A 1; 25. 4. 2018

Stran v zbirki:7

Avtor Unknown , Ana Vatovec

Teme Drugi Tir

Povzetek

...udeležencev kampanje pred referendumom o , ki bo 13.5. Matej T. Vatovec, Levica: VODITELJ: Ste za ali drugem tiruproti zakonu o ? MATEJ T. VATOVEC (Levica): V Levici podpiramo gradnjo , ne podpiramo pa drugem tiru drugega tiravladnega zakona. Vladni zakon je bil sprejet izključno zato, da bi se v projekt vključil madžarski oz tuji drugega tirakapital....

Tisk Naslov Sedem pustolovščin z vlakom

Zaporedna št.3

Medij; Doseg Dnevnik - Nika; 50.000, Slovenija Stran: 31 Površina: 413 cm2

Rubrika, Datum Priloga Nika; 25. 4. 2018

Stran v zbirki:8

Avtor Unknown

Teme SŽ - Slovenske železnice , Železniški Muzej , železniška postaja , z vlakom

Povzetek...kopanje v terme ceneje z vozovnico za vlak! Privoščite si sproščen kopalni dan in se zapeljite v neposredno z vlakombližino kopališč, z vozovnico za vlak pa lahko uveljavljate tudi popuste pri kopanju. Kopališča, ki so dosegljiva z vlakomin omogočajo cenejše kopanje na podlagi predložene vozovnice za vlak, so Thermana...

Tisk Naslov dr. Miro Cerar - 35

Zaporedna št.4

Medij; Doseg Obrazi; 21.000, Slovenija Stran: 44Površina: 1.004 cm2

Rubrika, Datum Ostalo; 25. 4. 2018

Stran v zbirki:10

Avtor Gregor Virant

Teme Drugi Tir

Povzetek...talent za politiko in da se je naučil političnih veščin. Po seriji vladnih napak in porazov (padec referenduma o drugem

na vrhovnem sodišču, katastrofalna pogajanja s sindikati, šlamastika z maketo ) si je z dramatično tiru drugega tirapotezo odstopa, klasičnim političnim "spinom", verjetno ponovno pridobil nekaj simpatij. Ali...

Tisk Naslov Prvi operativec drugega tira

Zaporedna št.5

Medij; Doseg Obrazi; 21.000, Slovenija Stran: 94 Površina: 312 cm2


Stran v zbirki:11

Avtor Uroš Esih

Teme Drugi Tir

Povzetek...NOVINAR VEČERA Kljub svoji mladosti (je letnik 1981) je bila Lebnu, članu SMC, zaupana operativna skrb za najpomembnejši projekt vlade Mira Cerarja - . Njegov vstop v politiko in na pomembno javno funkcijo ni bil brez drugi tirmadeža. Javnost je nase opozoril, ko je bil imenovan za državnega sekretarja na ministrstvu...

3

Tisk Naslov Visoki dividendni donosi nekaterih podjetj

Zaporedna št.6

Medij; Doseg Dnevnik; 98.000, Slovenija Stran: 33 Površina: 214 cm2


Stran v zbirki:12

Avtor Lojze Kozole

Teme Drugi Tir

Povzetek...tako povzpela na 33,20 evra za delnico do konca januarja, najverjetneje zaradi nekaterih medijsko izpostavljenih dogodkov (predvsem v zvezi z gradnjo ) pa se je od takrat spustila na današnje ravni okoli 31 evrov za drugega tiradelnico. Poleg tega je Luka Koper že sporočila javnosti tudi povečanje čistih prihodkov...

Tisk Naslov Vizija 0 za več varnosti na cestah

Zaporedna št.7

Medij; Doseg Večer; 96.000, Slovenija Stran: 6 Površina: 520 cm2

Rubrika, Datum Gospodarstvo; 26. 4. 2018

Stran v zbirki:14

Avtor Darja Kocbek

Teme železniška infrastruktura , Drugi Tir

Povzetek...sredozemskem in baltsko-jadranskem koridorju V bruseljskem žargonu je TEN-T kratica za vseevropsko prometno omrežje. To je načrt za dograditev cest, prog, rečnih in pomorskih poti, pristanišč in terminalov, ki bodo železniškihpovezali vse članice EU. Omrežje TEN-T je sestavljeno iz devetih koridorjev, od katerih...

Tisk Naslov Dvonadstropni vlaki tudi po naših tirih

Zaporedna št.8

Medij; Doseg Večer; 96.000, Slovenija Stran: 28Površina: 2.007 cm2


Stran v zbirki:20

Avtor Unknown

Teme Dušan Mes , SŽ - Slovenske železnice , železniška infrastruktura , z vlakom

Povzetek... I V letu in pol naj bi po slovenskih progah zapeljali prvi sodobni vlaki švicarskega SLOVENSKE ŽELEZNICEproizvajalca Stadler Rail, to pa bo šele začetek celovite modernizacije...

Tisk Naslov MIRO CERAR

Zaporedna št.9

Medij; Doseg Mladina; 56.000, Slovenija Stran: 30Površina: 2.505 cm2

Rubrika, Datum Intervju; 26. 4. 2018

Stran v zbirki:26

Avtor Borut Mekina

Teme SŽ - Slovenske železnice , Drugi Tir

Povzetek...Saj tudi vi zdaj, kjer je le mogoče, omenjate Magno, četudi verjetno zasluga ne gre le SMC. Kdo pa je še odločno stal za to investicijo? In kdo za ? Dejstvo je, da je imela SMC več kot polovico ministrov v vladi, zato smo drugim tiromodgovorni za vse pluse in minuse, a vsaj pri zdravstvu, kjer smo naredili veliko...

Tisk Naslov Dnevi TEN-T v Ljubljani: prometno zbliževanje z zahodnim Balkanom

Zaporedna št.10

Medij; Doseg Finance; 55.000, Slovenija Stran: 8 Površina: 777 cm2


Stran v zbirki:28

Avtor Transport & logistika Uredništvo portala

Teme železniška infrastruktura , Drugi Tir , železniška postaja

Povzetek

...dveh od skupaj devetih vseevropskih koridorjev: na sredozemskeminbaltsko-jadranskem.Vfinančniperspektivi20142020 bomo investirali predvsem v nadgradnjo železniškihprog, kjer se napredek uporabnikom zdi razmeroma počasen. Vseh naložb v tem obdobju bo približno za milijardo evrov in pol, od leta 2023 do 2030 pa bomo...

4

Tisk Naslov Lokomotiva Katja bo vlekla luški tovor na Kraški rob

Zaporedna št.11

Medij; Doseg Primorske novice; 53.000, Slovenija Stran: 6 Površina: 391 cm2

Rubrika, Datum Aktualno; 26. 4. 2018

Stran v zbirki:29

Avtor K. G.


Povzetek... koper V pristanišču so krstili novo Siemensovo električno lokomotivo družbe Adria Transport prevoznik ŽelezniškiAdria Transport, ki je v polovični lasti Luke Koper, je včeraj v pristanišču krstil novo Siemensovo električno lokomotivo. Gre za lokomotivo...

Tisk Naslov Zdravo življenje

Zaporedna št.12

Medij; Doseg Primorske novice; 53.000, Slovenija Stran: 29 Površina: 368 cm2


Stran v zbirki:31

Avtor Unknown

Teme železniška postaja

Povzetek...topla malica. Prvomajsko potepanje v Info.: 041/840-083, Damjan. Gornji Branki 2018. Torek, 1. maja. Start pohoda izpred vaškega doma v Kodretih ob 10. uri. Voden pohod. Festival kraška gmajna: v Zažetjene Železniška postajaprijave večjih ponedeljek, 30. aprila skupin do 29. aprila: botanični pohod dveh 031/744-207,...

Tisk Naslov SLOVENSKE ŽELEZNICE KUPILE 26 NOVIH VLAKOV

Zaporedna št.13

Medij; Doseg Demokracija; 10.000, Slovenija Stran: 9 Površina: 89 cm2


Stran v zbirki:32

Avtor V. K.


Povzetek... ( ) in švicarski Stadler Rail so podpisali 169 milijonov evrov vredno pogodbo za nakup prvih 26Slovenske železnice SŽnovih potniških garnitur. V investicijskem programu je bila ocenjena vrednost 150 milijonov evrov (brez DDV). Na SŽrazpis so prejeli eno ponudbo, kije bila 14 odstotkov nad ocenjeno vrednostjo . Ker so bili v ... SŽ SŽ

Tisk Naslov PRI OMEJEVANJU IZDATKOV NE ČAKATI NOVE VLADE

Zaporedna št.14



Stran v zbirki:33

Avtor V. K.

Teme Drugi Tir

Povzetek...sprememb, rešitev na področju zdravstva, pokojninskega zavarovanja, delovnopravne zakonodaje ... Namesto tega se je ukvarjala predvsem s potratnim projektom , ki bi ga morali zgraditi z veliko manj denarja.« V. K. ; MM drugega tira3 Fiskalni svet RS vodi Davorin Kračun, člana pa sta Tomaž Perše in Alenka Jerkič. Opozarjajo...

Tisk Naslov REKORDNO ŠTEVILO STRANK IN LIST! SDS VODI!

Zaporedna št.15

Medij; Doseg Demokracija; 10.000, Slovenija Stran: 24Površina: 1.273 cm2

Rubrika, Datum Politika; 26. 4. 2018

Stran v zbirki:36

Avtor Metod Berlec

Teme Drugi Tir

Povzetek...tekmo. Pri čemer iz vseh odprtih računov ni razvidno, ali so namenjeni financiranju volilne ali referendumske kampanje, se pravi ponovljenemu referendumu o , ki bo 13. maja. V volilni boj številne stranke in liste In kdodrugem tiruvse se bo podal na volitve? V prvi vrsti vse parlamentarne stranke: Stranka modernega...

5

Tisk Naslov KAKO DELUJE GLOBOKA DRŽAVA

Zaporedna št.16


Rubrika, Datum Slovenija; 26. 4. 2018

Stran v zbirki:38

Avtor Gašper Blažič

Teme Drugi Tir

Povzetek...o tem, kako »vsi kradejo«, bi potrebovali predvsem specifikacijo, od kod in kam odteka največ denarja (spomnimo se na primer »spodrsljaja« z maketo Divača-Koper). Odgovornost je sedaj na volivcih. Če slednji niso drugega tirasposobni in voljni prepoznati, kaj pomeni neovirano delovanje globoke države, ki lahko...

Tisk Naslov MEŽIŠKA DOLINA - TURISTIČNA SILICIJEVA DOLINA?

Zaporedna št.17

Medij; Doseg Demokracija; 10.000, Slovenija Stran: 38Površina: 1.351 cm2

Rubrika, Datum Slovenija; 26. 4. 2018

Stran v zbirki:41

Avtor Gašper Blažič

Teme z vlakom

Povzetek...razvojne osi, ki bi bil nujno potreben za prometno povezavo med Koroško in notranjostjo Slovenije, medtem ko je Koroška z povezana z Ljubljano le prek Maribora, kar pomeni dobrih pet ur vožnje do Ljubljane. železnico z vlakomTudi to je razlog, zakaj seje Aleš Logar odločil za poslansko kandidaturo. Mežiška dolina potrebuje spodbude...

Planet TV, Dan. - 17:36 25.04.2018 SredaDržava: Slovenija

Doseg: 425.639

Trajanje: 01:00

( )poglej 1 / 1

Novice 25.4.2018, 17.36PLANET TV, DAN.,

(voditeljica): Le dva tedna po tem, ko je Silvo Berdajs odstopi iz nadzornih funkcij v LILI ŽAGARSlovenskih železnicah, tam znova utrjuje svoj položaj. V nadzornem svetu železnic ga bo namrečnasledil njegov zaupnik Zlatko Ratej.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Planet TV, Dan. - 17:36 25.04.2018 SredaDržava: Slovenija

Doseg: 425.639 Kazalo

Trajanje: 01:00

( )poglej

6

https://media.klipingmap.com/html/view?filePath=2018/04/25/3811f9af-5188-4fcd-810a-a68bdb0e9b20&language=sl&topicGroupId=c5dd0ca4-4951-3cd3-915a-3de7993042f7&showHighlights=true&purpose=2&summaryType=auto_generated

Radio Slovenija 1, Program A 1 - 11:15 25.04.2018 SredaDržava: Slovenija

Doseg: 125.000

Trajanje: 06:00

1 / 1

Drugi tir 1, 24. 04.2018, 11:15RADIO SLOVENIJA PROGRAM A1,

Spoštovani poslušalci, sedaj sledijo predstavitve mnenj udeležencev kampanje pred referendumom o drugem tiru, ki bo 13.5. Matej Vatovec, Levica:T.

Ste za ali proti zakonu o drugem tiru?VODITELJ: (Levica): V Levici podpiramo gradnjo drugega tira, ne podpiramo pa vladnega zakona. Vladni zakonMATEJ T. VATOVEC

je bil sprejet izključno zato, da bi se v projekt drugega tira vključil madžarski oz tuji kapital. Veljavna zakonodaja namreč ne omogoča udeležbe tujega kapitala v slovenskih infrastrukturnih projektih. Tako za Levico glas proti vladnemu zakonu ni glas proti drugemu tiru, temveč glas, da bo drugi tir ostal v slovenskih rokah.

Kakšen je vaš ključni argument?VODITELJ: Če ne ustavimo načrte, kot si ga je zarisala vlada bo Madžarska postala solastnica drugega tira. Madžarska VATOVEC:

bo tako imela vpliv na obratovanje naše strateške proge, kar je za nas nesprejemljivo. Če ne ustavimo vladnega načrta boMadžarska prav tako dobila polovico dobička, čeprav bo Slovenija v celoti sama subvencionirala obratovanje drugega tira.Kar pa je nepošteno. In če ne ustavimo vladnega načrta bo Madžarska poleg solastništva in udeležbe pri dobičku dobila tudi vezane posle, povezane z gradnjo in izkoriščanjem drugega tira, tega si pa Slovenija enostavno ne more privoščiti.

Kakšno je vaše sporočilo nasprotni strani?VODITELJ: Če Slovenija do konca leta 2020 zagotovi 200 milijonov manjkajočega kapitala lahko drugi tir ohranimo v VATOVEC:

svojih rokah. Ta sredstva smo sposobni zagovoriti sami in to tudi brez dodatnega zadolževanja. In v Sloveniji imamo rekordno gospodarsko rast in imamo rekordne davčne prihodke in kdo torej pravi, da denarja za drugi tir ni. stranka SMCje samo v predvolilnem obdobju vložila celo vrsto zakonov, ki bi imeli več kot 200 milijonov evrov finančnih posledic. In to je še en dokaz, da vzrok za udeležbo Madžarske ni pomanjkanje denarja ampak poskus privatizacije. Vlada je tudi pripravljena za 56 oklepnikov boksar porabiti 280 milijonov evrov. za oborožitev dveh bataljonskih skupin Nata pa 1,2 milijarde evra. ali ni bolj pametno vlagat v razvoj, v infrastrukturo kot pa v orožje? Tako, da ne glede na izid referenduma si bomo v Levici še naprej prizadevali za tako imenovani plan b. za drugi tir brez tujega kapitala zato, da drugi tir ohranimo v lastnih rokah.Še eno mnenje objavljamo danes. Boštjan Gorjup, GZS:

Ste za ali proti zakonu o drugem tiru?VODITELJ: Sem za zakon.BOŠTJAN GORJUP (GZS): Kakšen je vaš ključni argument?VODITELJ:

Projekt drugi tir je priložnost za gospodarstvo, ki ga ne smemo izpustiti, pomembno je da bo ta strateški projektGORJUP:izveden čim prej. Slovensko gospodarstvo bi ustrezne logistične rešitve potrebovalo že včeraj. Mora biti pragmatični. Imamo zastavljen projekte, zakon, predvidena sredstva, narejeno finančno konstrukcijo. Smiselno je, da to izpeljemo ob tem pa čim manj obremenjujemo slovenski proračun, podobno kot pri projektu avtocest.

Kakšno je vaše sporočilo nasprotni strani?VODITELJ: Verjamem, da teče najhitrejša pot do uresničitve projekta preko zakona, ki omogoča manjši pritisk na proračun GORJUP:

kot druge rešitve. Ohranja najkrajšo časovno komponento izvedbe projekta. In omogoča drugačno stopnjo nadzora pri kateri pričakujemo večji interes partnerjev za natančno presojo. Vsekakor pa je treba projekt izvesti v smislu dobrega gospodarja in z ustreznim nadzorom. Morda pa tudi z drugimi ukrepi poskrbeti, da obremenitev za gospodarstvo ne bo oz bodo te za slovensko gospodarstvo čim nižje.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Radio Slovenija 1, Program A 1 - 11:15 25.04.2018 SredaDržava: Slovenija


Trajanje: 06:00

7

1. Na kopanje v terme cenejez vozovnico za vlak!Privoščite si sproščen kopalni dan in se zvlakom zapeljite v neposredno bližino kopali-šč, z vozovnico za vlak pa lahko uveljavljatetudi popuste pri kopanju. Kopališča, ki sodosegljiva z vlakom in omogočajo cenejšekopanje na podlagi predložene vozovnice zavlak, so Thermana Laško, Terme Olimia, Ptuj,Čatež, Rimske terme ter Vodni park Bohinj.

2. Sprehodi ob Blejskem inBohinjskem jezeru ali ob morjuDobra izbira za izlet z vlakom je tudi Blejsko inBohinjsko jezero. V hotelu Bohinj Park EKOlahko z vozovnico za vlak uveljavljate popusteza kopanje v Vodnem parku Bohinj. Z vlakomje dosegljiva tudi Obala. Vlaki v Koper vozijovsak dan. Avtobusi v Portorož, Piran, Lazaretin druge kraje na slovenski obali vozijo zavtobusne postaje v neposredni bližini kopr-ske železniške postaje. V informacijskih sredi-ščih na železniških postajah v Ljubljani, Mari-boru in Celju pa lahko poleg vozovnice za vlakkupite tudi vozovnico za avtobus.

3. Obisk Škocjanske jamein Predjamskega graduOglejte si skrivnosti kraških jam in uživajte vpogledu na slikovito pokrajino že na poti zvlakom. Izstopite na postaji Divača, od tam pado Škocjanskih jam vozi avtobus Slovenskihželeznic. Potniki, ki imajo veljavno železniškovozovnico za potovanje do Divače, nadaljujejopotovanje z avtobusom do Škocjanskih jambrezplačno.

Predstavljamo vam sedem izletov, ki ponujajo obilo priložnosti za potepein raziskovanje v pomladnih in poletnih dneh. Poti vlakov vodijo doštevilnih krajev, kjer lahko preživimo nepozaben dan in pri tem nezapravimo veliko. Pripravili smo vam nekaj namigov, kam je zanimivo inugodno potovati z vlakom.

Sedem pustolovščin z vlakom

4. Obisk železniškega muzejain zgodovinskih znamenitostiSpoznajte mogočnost zgodovine vlakov inobiščite Muzej Slovenskih železnic na Parmo-vi ulici v Ljubljani. Ob sobotah 19. maja, 16.junija, 25. avgusta, 15. septembra, 20. oktobrain 15. decembra pripravljajo posebne anima-cijske programe za otroke. Če se boste odločiliprenočiti v Ljubljani, priporočamo hotel Cuboali hotel Meksiko, oba v središču mesta, kjerlahko uveljavljate 20 % popusta na nočitve, aliHotel Park v središču Ljubljane, kjer lahko zvozovnico za vlak uveljavljate 15 % popusta.Zgodovinsko zanimivi mesti za obisk z vla-kom sta tudi Celje in Ptuj.

5. V živalski vrt v Zagrebter naprej do BeogradaIzberite za izlet Zagreb in se do hrvaškeprestolnice zapeljite za le 9 evrov. Če potujetev skupini, priporočamo vozovnico City Star.Družina z dvema odraslima in dvema otroko-ma bo tako za povratno vozovnico odštela le30,50 evra. Med Ljubljano in Zagrebom vozijokar štirje direktni vlaki na dan. Sprehodite sepo starem mestnem jedru ali pa si oglejteživalski vrt, ki je skoraj v središču mesta. Odželezniške postaje do glavnega zagrebškegatrga - Trga banajelačiča- je prijeten sprehodmimo Trga kralja Tomislava, mimo palačearheološkega muzeja, hrvaške akademijeznanosti in umetnosti, moderne galerije doZrinjevca. Oglejte si stolnico, največjo hrvaškosakralno zgradbo, sprehodite se skozi zname-nita Kamnita vrata do Gornjega grada. Tam socerkev sv. Marka, palača hrvaškega sabora terBanski dvori, kjer so nekdaj prebivali hrvaškibani, danes pa je to sedež vlade. Pot lahkonadaljujete tudi do živahnega Beograda. Niz-kocenovna vozovnica iz Ljubljane stane le 25evrov. Navdušili vas bodo stara trdnjava Kale-megdan nad sotočjem rek, boemska četrtSkadarlija, ki je ohranjena takšna, kakršna jebila pred sto in več leti, razgled z Avale,poletje na Adi Ciganliji. Beograd je idealnoizhodišče za potovanja v notranjost Srbije alina črnogorsko obalo.

6. Na tortico in kavo s smetanov Gradec ali na DunajZleknite se v kupe, si v Gradcu privoščitepotep in kavo s smetano ter nadaljujte poto-vanje do Dunaja. Iz Ljubljane že od 29 evrovnaprej. Gradec je drugo največje avstrijskomesto, v katerem so v zadnjih letih zrasleštevilne moderne zgradbe. Najbolj znani stazagotovo Kunsthaus (hiša moderne umetnos-ti), zgrajena po načrtih Petra Cooka in ColinaFournierja, muzejska stavba na bregu Mure inMurinsel (otok na Muri), umetni otok v oblikiškoljke na reki, na katerem so odlična kavar-na, kjer se lahko posladkate, odprto letnogledališče in otroško igrišče.

7. Do madžarske prestolniceDoživite pogostitev v restavracijskem vagonu,peljite se mimo Blatnega jezera in Veszprema

v Budimpešto, mesto ob bregovih Donave,polno mostov in tradicionalnih madžarskihgostiln - čard, že od 9 evrov naprej. Opera,Parlament in Kraljeva palača so samo nekateriod utrinkov bogatega turizma v Budimpešti.Našteli smo le nekaj možnosti za izlet. Po-drobnejše informacije o potovanjih z vlakilahko najdete na spletnih straneh Slovenskihželeznic, obiščete lahko najbližjo železniškopostajo ali pokličete na plačljivo telefonskoštevilko 1999. Potovanje z vlakom zna bitidoživeto, predvsem za najmlajše! Dobro jetudi to, da se oddih lahko začne že na poti!

Ceneje na pot!Za občasna potovanja poSloveniji priporočamo SŽkartico ugodnosti DRUŽINE, skatero potujete vse dni v letu40 % ceneje. Otroci do 12. letapa v vašem spremstvu potujejobrezplačno. Povratna potovanjaob koncih tedna in dela prostihdnevih v Sloveniji so prav takocenejša, in sicer za 30 %. Otrocido 6. leta v spremstvuodraslega potujejo brezplačno,od 6. do 12. leta pa popolovični ceni.

Slovenske železnice

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Dnevnik - Nika 25.04.2018 SredaDržava: Slovenija

Doseg: 50.000

Stran: 31

Površina: 413 cm2 1 / 1

Dnevnik - Nika 25.04.2018 SredaDržava: Slovenija


Stran: 31

Površina: 413 cm2

8

DR. GREGOR VIRANT,NEKDANJI POLITIK, PRAVNIK. KLJUČNI EKSPERT EU ZA PODPORO REFORMEJAVNE UPRAVE V UKRAJINI

Čeprav Miro Cerar ni veliko starejši od mene, sem ga prvič srečal kotasistenta na Pravni fakulteti v Ljubljani, ko sem bil sam še študent. Radismo obiskovali njegove vaje, bile so zanimive. Tako zaradi primerov, ki jihje izbral in smo jih morali preštudirati, kot zaradi literature, ki nam jo jedal brati in proučevati. Zmeraj je bil dobro pripravljen. Moj prvi vtis o MiruCerarju je bil, da gre za prijetnega, dobrodušnega in pametnega človeka.

Kasneje sva se kot pravnika in profesorja srečevala ob raznih priložnostih.Pogovor se je vedno vrtel okoli strokovnih vprašanj, vtis je ostal enak. Kosem bil kasneje minister za javno upravo, sem ga povabil k sodelovanju.Ena mojih zamisli je bila uvedba internetnega in mobilnega glasovanjana volitvah. Povabil sem ga v strokovno skupino za to vprašanje, skupajsmo obiskali Estonijo, edino državo, ki je imela dotlej dovolj poguma inspretnosti, da je uvedla elektronsko glasovanje, in skupaj smo pripravili

Leta kasneje sem se kot predsednik državnega zbora v pravno kritičnihsituacijah obrnil na izbrane pravne strokovnjake, med katerimi je bil tudiMiro Cerar. Sam sem kot pravnik probleme razumel in imel o njih svojemnenje, a bil sem politik in potreboval sem nevtralno pravno mnenje.Miro je bil eden tistih pravnikov, na čigar mnenje smo se lahko zanesli. Bilje preudaren, nikoli se ni prenaglil z odgovorom, vendar je bilo na koncunjegovo mnenje jasno in dobro argumentirano.

pravne in tehnološke rešitve, da bi to storili tudi pri nas. Ce ne biumanjkala podpora v državnem zboru, bi bila Slovenija druga državana svetu z e-volitvami in celo prva z m-volitvami. Cenil sem Mirovostrokovno podporo in pomoč, moje prepričanje o njegovi osebnosti pa seje med obiskom Estonije ie potrdilo. Delati z njim je bilo namreč izjemnoprijetno.

Nikoli nisem podvomil o njegovi nevtralnosti, ko je slo za strokovnavprašanja. Bil je pravnik s profesionalno integriteto in velikim ugledom. Ob

BB^^^^^M5^^^^B^^^^l^fl^^!î^^^^^^!^Hfl^^^^^^^^^^B^^^^^^B^B^BBMl^BB^fl^fl^BlB^lffi^fflPl^fl^fl^fl^fl^fl^fl^B^fl^flflJflJflflWflflfl^B^flwJw

■HBlflBflBflBflBfl^îflM^flBflBHflflk RM BflflflHflflfli■flP:f «flBflBflBflM# m BflHflHK. # -fl^JHflBflBflBflBflflflP^ JBmRWk\ ■.^W^gmmmWt'' ._Al^~:VflflflflflflflflflflflflflKffljyv W -$_________RP #i^^3flflflflflflflflflflflflflWBMw Yfl]■■BnHfl&c .^^^^^^^^^^L. Iflflfl

■ m R^Rp§™&%s!fi yj R *■■ "^JflM?' !HflHHfl^HflMW& "HH __R 181 H^^^^^^^^^H^^Mk .^^ôrfik. .^HH^Hflfl

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Obrazi 25.04.2018 SredaDržava: Slovenija

Doseg: 21.000

Stran: 44

Površina: 1.004 cm2 1 / 2



Stran: 44

Površina: 1.004 cm2

9

tej priložnosti lahko izdam, da sem ga leta2011 povabil v nastajajočo Državljansko listo.Odgovor je bil vljuden, a jasno mi je bilo, daMiro čaka na svoj trenutek. Ki je prišel nekajlet kasneje.

Vesel sem bil njegove odločitve, da gre vpolitiko tudi sam, ker sem vedel, da vanjovstopa pameten in spodoben človek zintegriteto. A je bila hkrati očitna tudiprogramska praznina njegove stranke. OCerarju osebno nisem dvomil, a kako naj seodločim glasovati za stranko, če sploh nevem, kakšno politiko zagovarja? Sam semprepričan klasični liberalec. Verjamem, da vblagostanje in srečo vodi predvsem svobodana vseh področjih - političnem, družbenem inekonomskem. Zato na volitvah glasujem pačza tisto stranko, katere program je najbližjitej usmeritvi. Nisem bil prepričan, da je SMCresnično liberalna stranka. Vendar pa: kotstotisoči državljanov sem vanjo projiciralsvoja pričakovanja in na volitvah obkrožilštevilko pred njenim znakom.

Slaba štiri leta kasneje. Sodim med tistedržavljane, ki jih je Cerarjeva strankarazočarala. Naj ne bo pomote, nisemspremenil mnenja o osebnosti Mira Cerarja.On je inteligenten, pošten in preudaren.Zadovoljen sem tudi, ko pomislim, da nasv tujini zastopa človek z osebno kulturoin znanjem tujih jezikov. In še več: menimcelo, da ima Cerar precej talenta za visoko(strankarsko) politiko in da se je hitro priučiltudi političnih veščin.

Kar me je razočaralo, je popolna odsotnostpolitične volje za resnejše spremembe, kijih Slovenija nedvomno potrebuje, če želibiti konkurenčna v hitro spreminjajočemse svetu. Potrpežljivo sem čakal na kakšnokonkretno reformo. A na koncu obupal. Cerarse je izkazal za politika statusa guo, njegovoobdobje pa za še en mandat izgubljenihpriložnosti.

Iz kvote SMC je izbral večinoma nesposobneministre, vlado je vodil brez jasnih ciljevin v mandatu ni izvedel ene same resneizboljšave. Stanje v zdravstvu (čakalne vrste)seje merljivo poslabšalo, vlada pa je vztrajalapri preživetem socialističnem modelu,namesto da bi po vzoru uspešnih sistemov(denimo nizozemskega in švicarskega) znotrajobveznega zavarovanja uvedla več zasebnepobude, konkurence in možnosti izbire zauporabnika. Na davčnem področju, kjerimamo velike strukturne probleme, zlastivisoko obremenitev najbolj produktivnegadela, je vlada naredila le nekaj drobnihkozmetičnih popravkov. Na področju javnegasektorja, ki ga dobro poznam, je popolnomaizgubila kontrolo nad številom zaposlenih,tako da je šla masa za plače v nebo, hkrati

pa je plača na ravni posameznega javnegauslužbenca zaostala. Poleg tega je pogajanjas sindikati javnega sektorja vodila takodiletantsko, da mi je kot poznavalcu jemalosapo. Mandat je bil poln besedičenja, zvenečihin praznih parol (krožno gospodarstvo, zelenareferenčna digitalna država in podobno),akcije je bilo pa bolj malo.

Ker sem bil nekoč sam šef državne upravein sem to odgovornost jemal resno, se nameše danes obračajo zaposleni v upravi inmi včasih potožijo o težavah, s katerimi sesrečujejo. Mnenje o tem, da je Cerarjeva vladaoperativno nesposobna, je presenetljivoenotno. Miro Cerar nima zadostne sposobnostioperativnega vodenja niti strasti pospremembah na bolje, ki je po mojem mnenjuznačilnost vsakega dobrega voditelja. Podobnebrezbrižen je bil Janez Drnovšek vse dozadnjega obdobja življenja, ko se je pokazalasrčna plat njegove osebnosti in se je v njemprebudila strast delati dobro.

Da ne bom samo kritičen, ker bi bilo tokrivično. Obstaja tudi svetla stran Cerarjevegamandata, V resnici ga je skoraj v celoti speljalmirno in stabilno, brez večjih pretresov indrame. Politika se je nekako umaknila izdnevnih pogovorov. Stabilno in umirjenopolitično okolje pa vsekakor blagodejno vplivatudi na gospodarstvo. Menim, da je razcvetslovenskega gospodarstva rezultat trehokoliščin: reformnih potez Janševe vlade, kijih je vlada Alenke Bratušek utrdila, ugodnegaokolja, ki je za naše v izvoz usmerjenogospodarstvo ključnega pomena, in obdobja»pax Cerarianum« - politične umirjenosti, kijo je prinesel Cerar. Prav gotovo pa ni rezultatreformnih potez Cerarjeve vlade, saj omembevrednih potez sploh ni bilo.

Odstop kot zadnja poteza njegovega mandata jezame dokaz, da ima Miro Cerar talent za politikoin da se je naučil političnih veščin. Po serijivladnih napak in porazov (padec referenduma odrugem tiru na vrhovnem sodišču, katastrofalnapogajanja s sindikati, šlamastika z maketodrugega tira) si je z dramatično potezo odstopa,klasičnim političnim "spinom", verjetno ponovnopridobil nekaj simpatij. Ali bodo to taktičnodobro izvedeno potezo volivci nagradili, ali jeCerar z njo politično vstal od mrtvih, ne vem.Vsekakor si zasluži glasove tistih, ki nadvsecenijo politično umirjenost, osebno spodobnostpremiera in status guo, glasov drugih volivcevpa ne.

Ko se je Miro Cerar odločil za politiko, jepristal tudi na to, da bo moral o sebi prebratiin slišati marsikaj kritičnega. Verjamem, da bov tem prispevku, ki sem ga spisal kot njegovpravniški kolega, bolj pozoren na kritike kotpohvale in da bo kot človek s filozofskimpristopom do življenja o njih tudi razmislil.

• 2. JUNIJA 2014 JE DOKTOR PRAVNIHZNANOSTI MIRO CERAR S SKUPINOSOMIŠLJENIKOV USTANOVIL SMC.

■ DOBER MESEC KASNEJE, 14. JULIJA 2014,JE SMC NA PREDČASNIH VOLITVAH PO

ODSTOPU PREMIERKE ALENKE BRATUŠEKDOSEGLA ZGODOVINSKO ZMAGO.

•ZA SMC JE GLASOVALO 34,5% VOLIVCEV,KAR JE STRANKI PRINESLO 36 POSLANSKIH

MANDATOV V 90-ČLANSKEM DRŽAVNEMZBORU. PRED CERARJEM JE TAKO IZJEMEN

IZID VOLITEV USPEL LE ŠE JANEZUDRNOVŠKU LETA 2000, KO JE LDS PODPRLO36,2 % VOLIVCEV, STRANKA PA JE ZASEDLA

34 POSLANSKIH SEDEŽEV.

• KOALICIJA SMC, DESUS, SD SI JE VKOALICIJSKI SPORAZUM MED VREDNOTE

MED DRUGIM ZAPISALA: »GLAVNOPOSLANSTVO TE VLADE JE POVRNITEV

ZAUPANJA UUDI V DRŽAVO IN NJENETEMELJNE STEBRE DRŽAVOTVORNEGA

DELOVANJA, POLITIČNE, DRUŽBENE,KULTURNE, SOCIALNE, FINANČNE,

GOSPODARSKE IN DRUGE.«•14. MARCA 2018, KO JE VRHOVNO

SODIŠČE RAZVEUAVIL0 REFERENDUM0 DRUGEM TIRU, JE MIRO CERAR OB 22.

URI SPOROČIL, DA ODSTOPA S POLOŽAJAPREDSEDNIKA VLADE, REKOČ: »DANES

SE JE PRELILA KAPUA ČEZ ROB. PROJEKTDRUGEGA TIRA JE DOŽIVEL NOV UDAREC,

KI SO GA POVZROČILI TISTI, KI ŽELIJOUSTAVITI POZITIVNI RAZVOJ SLOVENIJE. V

TAKŠNIH ZGODBAH NE ŽELIM SODELOVATI.SPOŠTOVANE DRŽAVLJANKE IN DRŽAVLJANI,

OBLAST VRAČAM V VAŠE ROKE.«•0 ODSTOPU KOALICIJSKIH PARTNERIC, KI

JIH JE TUDI UVRSTIL MED »STARE SILE, KIZAVIRAJO RAZVOJ DRŽAVE«, NI OBVESTIL

•TRETJE PREDČASNE PARLAMENTARNEVOLITVE ZAPOVRSTJO BODO 3. JUNIJA

LETOS, REDNE BI BILE 10. JUNIJA.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 21.000

Stran: 44




Stran: 44


10

H^H^H^H^H^H^flr Amm tx *y*''^' .....ij&mi^■^■^■^■^■^k. Attmm.■^■^■K^^^flflBi^^^BV^BVBV^fl^HHfl^fl^fl^flBT " .^fl^flfl^flfl^flfll■_fl^fl_flJ^fl_fl^BH^fl_fl^flBfl_^fl^pi^l||ilfl_fl^fl^^V ,_^• % Sî^^^^^^^^^|

m jf jahjf aia^*?^^* '^^JkaBSSBTu Jnflgflfl^fl^fl^fl^fl^fljMvJB^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^BLilr A BT^V MbB *** A o^ 4^^^^HMvJB^B^B^B^B^B^B^B^HBM^BMfl^fl^fl^fl^fl^fl^flVHfljMUM^ f P*? ,f ? ' ™IJR' IHflflflMflfl^flfl^flflBMBBBBBBBBBBBBMBBBBMBBBBBBBBF - ii n ' *Eiif i. t^BBSBMraMaM^MaMMMaJBBJ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^BBW t»—^^tfBBT W jBbHBVj^BhBBBjbBBBBBBBBBjI

UROSESIH, NOVINAR VEČERA

Kljub svoji mladosti (je letnik 1981) je bilaLebnu, članu SMC, zaupana operativna skrb zanajpomembnejši projekt vlade Mira Cerarja - drugitir. Njegov vstop v politiko in na pomembnojavno funkcijo ni bil brez madeža. Javnost jenase opozoril, ko je bil imenovan za državnegasekretarja na ministrstvu za okolje in prostor, a jenato manj kot mesec dni po imenovanju odstopilzaradi napačne uporabe visokošolskega naziva.Podpisoval se je z nazivom magister pred imenom,kasneje pa je priznal, da bi ga moral glede na

doseženo izobrazbo v tujini pisati za imenom.Leben je namreč svojo mladost in šolska teruniverzitetna leta preživel v ZDA in Veliki Britaniji.

Po vrnitvi domov je leta 2008 prevzel vodenjeCentra za obnovljive vire energije in varstvookolja Pivka, nato je sledila zaposlitev v službivlade za podnebne spremembe, kjer so pripravljalipodnebne strategije in okoljsko-energetskeprojekte. Zaposlen je bil tudi na ministrstvu zakmetijstvo in okolje, pred skokom v politiko pa šev Hotelih Bernardin. Leben je poročen, z ženo paje posvojil takrat osemmesečno deklico iz GvinejeBissaua.V prostem času je zagret košarkar, igra namestu krila.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 21.000

Stran: 94




Stran: 94

Površina: 312 cm2

11

BORZNI KOMENTAR

Visoki dividendni donosinekaterih podjetij. Lojze Kozole, Ilirika

Približno tretjina največj-ih podjetij, ki trgujejo naWall Streetu, je doslej iz-dala četrtletna poročilao poslovnih izidih za pr-

vo letošnje četrtletje. Tako soprihodki podjetij, ki so poročilaobjavila doslej, zrasli za dobrih10 odstotkov v primerjavi z lan-skim prvim četrtletjem, med-tem ko so dobički zrasli kar zaveč kot 25 odstotkov. Največ soprihodki in dobički zrasli v sek-torju energetskih družb, pred-vsem na račun rastočih cen naf-te. Kljub poplavi zelo pozitivnihčetrtletnih poročil podjetij izZDA in Evrope pa so se trgi vtem tednu spustili do te mere,da so letni donosi ameriških innemških borznih indeksov po-novno negativni. Tako imataameriška indeksa Dow jones inSP500 v času pisanja preračuna-no v evre negativni letošnji do-nos 4,55 in 3,22 odstotka, med-tem ko je nemški indeks DAX vletošnjem letu izgubil 2,84 od-stotka. Razlog za zadržanost in-vestitorjev izhaja iz zaskrblje-nosti nad nadaljevanjem rastidonosov obveznic, saj je donosna desetletne državne obvezni-ce v ZDA prekoračil psihološkopomembno 3-odstotno raven, kiinvestitorje postavi pred vpra-šanje glede posledične relativneprivlačnosti delnic in sektorjev,ki imajo relativno visoke in sta-bilne dividende.

Na slovenskem borznem par-ketu, kjer so podjetja večinomaže objavila zelo dobre ravniprihodkov in dobičkov za leto2017, je letni donos pozitiven.Slovenski borzni indeks SBITOPje namreč v letošnjem letu pri-dobil 3,75 odstotka. Samo v temtednu je SBITOP pridobil 1,56 od-stotka. Med najbolj donosnedelnice tega tedna spadajo del-nice Pozavarovalnice SaveRe(+2,29 odstotka), ZavarovalniceTriglav (+3,36 odstotka) in LukeKoper (+0,98 odstotka), katereletno poročilo pričakujemo da-nes in bo zagotovo tudi vplivalona tržno vrednost delnice. Luka

Koper je sicer že v začetku leto-šnjega leta, natančneje 11. ja-nuarja 2018, sporočila 8-odstot-no rast prihodkov za leto 2017 intržna vrednost delnice se je vnaslednjih dveh tednih povzpe-la za dobrih osem odstotkov.Cena se je tako povzpela na33,20 evra za delnico do koncajanuarja, najverjetneje zaradinekaterih medijsko izpostavlje-nih dogodkov (predvsem v zve-zi z gradnjo drugega tira) pa seje od takrat spustila na današ-nje ravni okoli 31 evrov za delni-co. Poleg tega je Luka Koper žesporočila javnosti tudi poveča-nje čistih prihodkov od prodajeza 7 odstotkov v prvem četrtlet-ju letošnjega leta.

V tem tednu pa je SkupinaTriglav vstopila na trg pokoj-ninskih zavarovanj na Hrvaš-kem z nakupom večinskega de-leža hrvaške pokojninske zava-rovalnice Raiffeisen Mirovinskoosiguravajuče društvo. Novačlanica Skupine Triglav je edinadružba za izplačilo pokojnin-skih zavarovanj na Hrvaškem,kjer uspešno posluje od leta2002. Družba Raiffeisen Miro-vinsko osiguravajuče društvo jekonec leta 2017 v imenu približ-no 12.000 upravičencev upra-vljala sredstva v višini okoli 70milijonov evrov. Skupina Tri-glav tako s tem nakupom vsto-pa na hrvaški trg pokojninskihzavarovanj ter širi svoje poslo-vanje. Dan po objavi nakupavečinskega deleža v hrvaški po-kojninski zavarovalnici je cenaZavarovalnice Triglav poskoči-la za 2,42 odstotka, na 33,80 evraza delnico. Kljub temu cenovne-mu dvigu paje dividendi donosdelnice Triglava še vedno visok.Ta znaša 7,39 odstotka. DelnicaTriglava pa ni edina delnica, kiima visok dividendni donos naslovenskem borznem trgu. Tu-kaj so še Pozavarovalnica Sava-Re, Petrol, Krka, Luka Koper inCinkarna z dividendnimi donosiv višini 4,46 odstotka, 4,53 od-stotka, 5 odstotkov, 4,52 odstot-ka in 11,79 odstotka. xO

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!

Dnevnik 26.04.2018 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: 98.000

Stran: 33


Dnevnik 26.04.2018 ČetrtekDržava: Slovenija


Stran: 33

Površina: 214 cm2

12

PROMETNA KONFERENCA TEN-T

Vizija 0 za večvarnosti na cestah

Poskrbeti je treba za večjo pretocnost prometana mejnih prehodih med državami EU in njenimi

sosedami, je eno od sporočil prvega dneva prometnekonference v Liubliani

Darja Kocbek

V Ljubljani se je včeraj s pred-stavitvijo novih tehnologijza promet in mobilnost,

ki jih razvijajo mlada in zagonskapodjetja, začela tridnevna prome-tna konferenca TEN-T. To je največjidogodek na področju prometa, ki gaEvropska komisija organizira na dveleti. Osrednja tema letošnje konfe-rence so naložbe v prometnem sek-torju s poudarkom na čisti, povezaniin konkurenčni mobilnosti.

Glavni politični dogodek včeraj-šnjega dne je bil ministrski sestanekz državami Zahodnega Balkana inTurčijo pa državami južnega Sredo-zemlja in vzhodnega partnerstva, sajje po mnenju Evropske komisije zarazvoj prometa v sosedstvu Evrop-ske unije ključno regionalno so-delovanje. Evropska komisarka zapromet Violeta Bule izpostavlja, daje treba izboljšati predvsem procesein standardizacijo dokumentacije, kije vezana na mejne prehode, kjer jenajveč ovir za nemoten pretok pro-meta med EU in njenimi sosedami.Druga tema ministrskega sestankaje bila Vizija o za povečanje varno-sti v cestnem prometu, ki jo je spro-žila Slovenija. Ker tudi državljaniEU potujejo po državah v soseščini,je po komisarkinih besedah prav, daimajo enako visoke cilje za zmanjša-nje števila žrtev prometnih nesrečkot EU.

Inovativne in futurističnerešitve za mobilnost prihodnosti

Konferenca se je včeraj dopoldnezačela z delavnicami in okroglimimizami pa laboratorijem prihodno-sti, v okviru katerega je 80 podjetij

dobilo priložnost predstaviti svojeinovativne in futuristične rešitve zamobilnost v prihodnosti ter se sre-čati tudi s potencialnimi investitorji.Violeta Bule je med njimi izpostavilaprojekt Aerocene Tomasa Saracena,profesorja na uglednem ameriškemTehnološkem inštitutu Massachuset-ts (MIT). Aerocene je odprta platfor-ma za razvoj in testiranje lebdenjapredmetov v zraku brez uporabefosilnih goriv, ampak samo z upo-rabo zraka, sonca in vetra. V praksiso ta načrt preskusili v parku Tivoli.Drugi "sladkorček" letošnjih dnevovTEN-T, ki ga je izpostavila Bulčeva, jeVinav Gupta, strokovnjak s podro-čja tehnologije blockchain in usta-novitelj platforme Ethereuma, ki seje udeležil okrogle mize o prihodno-sti mobilnosti.

Danes bodo razprave namenjenepovezavam med prometom, energi-jo in digitalizacijo. Za financiranjenaložb, ki bodo zagotovile sinergij-ske učinke omenjenih treh področij,namerava Evropska komisija zagoto-viti sredstva v proračunu EU v obdo-bju od leta 2021 do 2027.Podpredsednik Evropske komisijeza energetsko unijo Maroš Šefčo-vič se v skladu s temi načrti name-rava danes udeležiti tudi konferenceEnergetski prehod kot priložnost zaslovensko gospodarstvo na Gospo-darski zbornici Slovenije, ki sicerni povezana s konferenco TEN-T.Usmerjenost države v inovativne inčiste tehnologije po njegovih bese-dah lahko ustvari veliko poslovnihpriložnosti in zmanjša veliko od-visnost od fosilnih goriv. Začetekje dober, saj je Slovenija že doseglasvoje cilje za leto 2020 glede zmanj-šanja izpustov toplogrednih plinov,

prav tako je na dobri poti, da dosežetudi cilj za povečanje deleža energi-je iz obnovljivih virov v končni rabina 25 odstotkov do leta 2020, je predprihodom v Ljubljano povedal Šefčo-vič. Ob tem je tudi opozoril, da imaSlovenija še veliko neizkoriščenihmožnosti zlasti za izrabo obnovljivihvirov energije in povečanje energet-ske učinkovitosti.

V Ljubljani tudi o novemsedemletnem finančnem načrtu EU

Udeleženci konference TEN-T, medkaterimi bo tudi evropska komisar-ka za regionalni razvoj Corina Cretu,bodo danes prav tako razpravljali,katere so naložbe, ki zagotavljajo naj-večjo dodano vrednost, in kako jihprepoznati, kar bo po besedah Viole-te Bule eden od poudarkov v novemsedemletnem finančnem načrtu EUza obdobje po letu 2020, o katerembo jutri, v petek, ob zaključku kon-ference govoril evropski komisar zaproračun Gunther Oettinger. Dana-šnji dan bodo zaključili z ljubljanskoizjavo, ki jo bodo podpisale vse člani-ce EU in bo eden glavnih dokumen-tov za naložbe v pametno, zeleno invarno mobilnost po letu 2020.

Ljubljana je bila za gostiteljicoletošnje konference TEN-T izbranazato, ker je pomembno prometnovozlišče, pa tudi zato, ker je bila leta2016 zelena prestolnica Evrope.

Ljubljanskoizjavo za naložbev pametno, zelenoin varno mobilnostpo letu 2020bodo podpisalevse članice EU

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Večer 26.04.2018 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: 96.000

Stran: 6




Stran: 6

Površina: 520 cm2

13

Slovenija v sredozemskemin baltsko-jadranskem koridorjuV bruseljskem žargonu je TEN-T kratica za vseevropsko prometno omrež-je. To je načrt za dograditev cest, železniških prog, rečnih in pomorskihpoti, pristanišč in terminalov, ki bodo povezali vse članice EU. OmrežjeTEN-T je sestavljeno iz devetih koridorjev, od katerih je v dva (sredozem-skega in baltsko-jadranskega) vključena tudi Slovenija. Med večjimi pro-jekti na teh dveh koridorjih so posodobitev železniške proge med Celjemin Zidanim Mostom, ki bo po podatkih Evropske komisije stala 282 mili-jonov evrov, nadgradnja železniške proge med Mariborom in Šentiljem,ki bo stala 284 milijonov evrov, vozlišče Pragersko v vrednosti 80 mili-jonov evrov, nadgradnja železniške proge med Poljčanami in SlovenskoBistrico, ki bo stala 52 milijonov evrov. Del omrežja TEN-T je tudi drugitir med Divačo in Koprom, za katerega je Slovenija lani dobila odobrenih109 milijonov evrov evropskih sredstev.

-*>V■ L—

"*

Slovenija bo v obdobju od leta 2014 do2020 v posodabljanje železniške

infrastrukture vložila 700 milijonovevrov, od tega bo predvidoma 242

milijonov evrov evropskih sredstev.Foto: Sašo BIZJAK

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 96.000

Stran: 6




Stran: 6

Površina: 520 cm2

14

I SLOVENSKE ŽELEZNICE

Dvonadstropnivlaki tudipo naših tirih

V letu in pol naj bi po slovenskih progahzapeljali prvi sodobni vlaki švicarskegaproizvajalca Stadler Rail, to pa bo šele začetekcelovite modernizacije železniškega prometa

Vlak je kljub svoji skoraj dvesto-letni zgodovini še vedno eno naj-bolj okolju prijaznih in za potnikaudobnih prevoznih sredstev. Napotovanja z vlakom bodisi v šolo,na izlet bodisi na odkrivanje novihkrajev ima večina ljudi prijetnespomine. Obenem pa se tudi vla-kovne kompozicije razvijajo inposodabljajo, da omogočajo pot-nikom še več užitka in udobja privožnji, krajši čas potovanja in za-nesljiv prihod na cilj.

Družba Slovenske železnice (SŽ)si je za enega izmed ciljev v prihod-njih letih zadala modernizacijo pot-niškega prometa. Prvi korak je bilstorjen pretekli teden, ko so SŽ inšvicarsko podjetje Stadler Rail podpi-sali pogodbo za nakup novih vlakov.Skupna vrednost naročenih vlakov je169 milijonov evrov brez DDV. Pred-vidoma čez leto in pol bo tako po slo-venskih tirih začelo voziti skupno 26Stadlerjevih potniških garnitur Flirt inKiss. Skupno število sestavlja enajstenonadstropnih večsistemskih, desetdvonadstropnih enosistemskih inpet dizelskih potniških vlakov, sled-nji so namenjeni vožnji po neelek-trificiranih progah. Večsistemski vlakibodo lahko nemoteno prehajali mejoin vozili tudi po tirih v sosednjih Av-striji in Hrvaški.Hitro, točno in udobno

Na tiskovni konferenci ob podpisupogodbe je generalni direktor SŽDušan Mes predstavil večletna pri-zadevanja družbe za modernizacijovoznega parka. Ta trenutno po bese-dah generalnega direktorja obsega119 voznih sredstev in 99 vagonov,skupno torej 218 enot. V prihodnosti

zehjo neekonomična vozna sredstvazamenjati s sodobnejšimi, prostor-sko in energetsko učinkovitejšimi.V ta namen naj bi bile do leta 2023podpisane vse potrebne pogodbe,da bi lahko načrte izpeljali do zastav-ljenega roka. Dušan Mes je ob temdodal, da obstaja možnost naročiladodatnih 25 voznih sredstev do 30.septembra 2019. "Treba je bistve-no pospešiti modernizacijo, če seželimo približati standardu, kakršenvelja v naši soseščini, predvsem nazahodu in severu. Upam, da bomoz načrtovano prenovo stopili v koraks temi državami," je sklenil general-ni direktor.

Svoj delež pri zagotavljanju ka-kovostnih storitev železniškegaprevoza za državljane pa mora za-gotavljati tudi država kot lastni-ca železniške infrastrukture in tudiSlovenskih železnic. Po besedahDarje Kocjan z ministrstva za infra-strukturo je država v posodobitevprometne infrastrukture in moder-nizacijo železniške infrastrukturevložila že preko milijardo evrov. "Sposodobitvami želimo v prvi vrstisicer izboljšati pretočnost tovor-nega prometa, to pa mora biti tudihrbtenica za nadgradnjo javnegapotniškega prometa v Sloveniji," jepovedala Darja Kocjan. Nakup Stad-lerjevih vlakov je po njenih besedahomogočila lani podpisana pogodbamed ministrstvom za infrastrukturoin podjetjem SŽ-Potniški promet, kizagotavlja 15-letno izvajanje gospo-darske javne službe železniškegaprevoza potnikov. Pogodba vsebujetudi pribitek za nakup voznih sred-stev, saj je skupni cilj obeh podpisni-kov pogodbe zagotoviti javni servis,ki bo omogočal sodobnemu potniku,

da potuje hitro, točno in udobno.

Slovenija v koraku s svetom

Za dobavo novih voznih sredstevso SŽ sicer objavile mednarodnirazpis, ki je predvideval dobavo vdveh letih. Ocenjena vrednost 25vozil je po investicijskem progra-mu znašala 150 milijonov evrovbrez DDV, glede na razmere natrgu pa je ocena dopuščala 35-od-stotno povišanje zneska. Na razpisse je prijavilo podjetje Stadler Rail,ki je ponudilo dobavo zahtevanihvoznih sredstev po ceni 169 mili-jonov evrov brez DDV, kar je biloza 14 odstotkov nad ocenjenovrednostjo SŽ, je povedal DušanMes. Drugi možni dobavitelji seza sodelovanje na razpisu nisoodločili zaradi prezasedene proiz-vodnje, je še pojasnil generalni di-rektor. Obenem je dodal, da so vSŽ sicer razmišljali o ponovitvi raz-pisa, zato so najeli nemško-danskopodjetje Realistic, ki je primerjalocene podobnih dobav v Evropi medletoma 2012 in 2017. Ugotovljenoje bilo, da je Stadlerjeva ponudbaza okoli šest odstotkov cenejša kotdrugod, poleg tega pa so SŽ v po-gajanjih s Stadlerjem dosegle šedobavo dodatnega, 26. vozila.

Poleg hitrosti, ki doseže 160km/h, Stadlerjevi vlaki zagotavlja-jo prijetno potovanje tudi zaradi na-slednjih lastnosti: dvojna vrata omo-gočajo hiter vstop in izstop potni-kov, urejeni so posebni prostori zagibalno ovirane potnike, po potrebije mogoče v vlaku shraniti do petkoles, USB-priključki pa omogočajotudi uporabo mobilnih elektronskihO

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!


Doseg: 96.000

Stran: 28




Stran: 28


15

naprav med potovanjem. Sloveni-ja bo z uvedbo Stadlerjevih vlakovpostala 41. država, kjer uporabljajonjihova vozna sredstva, po svetu patrenutno vozi približno 7000 njihovihvagonov in lokomotiv.

Celovito prenovo potniškega pro-meta v SŽ načrtujejo do leta 2025,

obsegala pa naj bi še nekaj poso-dobitev: spletno prodajo vozovnic,vzpostavitev mobilne aplikacije,brezplačen wifi v vlakih, ponudboP+R - parkiraj in se pelji z vlakom,storitve izposoje koles na večjih po-stajah ter sistem e-mobility, ki bopotnikom omogočal nadaljevanje

poti do cilja s prevoznimi sredstvina električni pogon (e-avtomobili alie-kolesa). Končni cilj prenove pot-niškega prometa je, da potniku po-nudijo kar najbolj celovito storitev,s katero lahko načrtuje in uresničisvojo pot od izhodišča do končne-ga cilja.

KISSdvopodni večsistemski

~~~~~~ ____■''<

'T* { lLmm^tîmmffc^m^^^mmVw\^mmmm\ . --— --1. JMi^Hniii_Û|BUiAHuli__^ru> ■ ■ t- J

flttta Število vozil 10 \jLj Število sedišč prvega razreda 16

■■V Število sedišč 292 (^. Število mest za gibalno ovirane 2

fW Število stojišč 264 f%T. Število mest za kolesa 5

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 96.000

Stran: 28




Stran: 28


16

FLIRT-DMVenopodni DMW

-^^^s^^Lmmm m̂ Wm^^/tjm\- y\ T"

__=_=ji^^^â_____________- -*-■& ■ v

____ \l®Število vozil 5 Število sedišč prvega razreda 12

\lj Število sedišč 171 (5*. Število mest za gibalno ovirane 2

1^1 Število stojišč 167 (3*0 Število mest za kolesa 5

FLIRT-EMVenopodni večsistemski

Y -^t^^L^mm^L- '/: _^^__________________tHP_?_________________l____________y_L I 1 \ — _*__

Število vozil 11 Število sedišč prvega razreda 12

__^ Število sedišč 235 (^_\\\, Število mest za gibalno ovirane 2

fW Število stojišč 227 (3© Število mest za kolesa 5

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 96.000

Stran: 28




Stran: 28


17

Določeno število mest je namenjeno gibalno oviranim potnikom.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 96.000

Stran: 28




Stran: 28


18

I \. mmm

m^*****^^ I ._J\_. X LmmA

■ *■ ■" I I r fli 'H 1 — /^1I ■ _________k iS^Hîrirr^ln.R T fkmmAI 1 ■^M|| llJAihll^ i HI

» *^^^^^^^".î \^_m II JILm J_________________lF ,t^^^^mim m\\\\\\\\^^ I H l__l__5_Pa^fffl^^|

________________________________________________________________________________ _■ _____________________ ___________!

mmm^^^^^^^^^^^^^^^^^^mmm^L^lm^kmmU^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^k ___________________

Stadlerjevi vlaki bodo omogočaliudoben prevoz še več potnikom.

�^'^^^_________________________-_ll^^^^^0^^^^^^_^^^0^î___3M_V^^Hi

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 96.000

Stran: 28




Stran: 28


19

_______________________________________

Razporeditev sedišč je prilagojena tudi družinskemu potovanju.

_.\___________ _L___---*^^ -^^^ — ■___ "^*~ *~~£ _______

■___________L_____- k / ____■ ______________________________________

USB-priključek omogoča delo z mobilno napravo.

' y^V"\ /■■■»J / '%ms

Iz zgornjega nadstropja vlaka je razgled po pokrajini še boljši.Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 96.000

Stran: 28




Stran: 28


20

mmm.\\\^m\\\\\\\\\\\\\m __l.lulliBR^^^^^^^^^^^^^^9.«.l_______________^__________DBl^^^B mt mm\wmmmm\

_\Wk}" -■£ - TMMMW^MMMM\\^Sm^SnS^^mlmw mmm\\m\\wm\\\\\\\\\\\\\\\mmms. 1» _M»<I

hS** si j^^n^^HBHHMniBK # M__09____I___________________________________________________________Hk?-*'< -% _i_illHflH---^------------^------K-K-B---E-IVHHHK #Eifcsi'' 'Ij j iM\mm\\mMM\\mmMMMMMm\mmjnmjtê3Mg^MW^ s WSm\mM\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\m\\

i&" -^HB^^^^^^DIIHkK^^^^ _� jH_M9nl<¥***^^^^^^H_^_%^*" '■■^^^^^^^^^^^^^^^^^^^HflEBp"«:-^^^ J^ ~ yMmvKm\WK*m^)&^^Mm\^m\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\m\HBflHn f^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^Mf i* '^ WmT Jt m\m\\\\\Wm\\\\\Wm\\\mmmi- I' -__BbL l^^^^^^^^^^^^^^H■USU____>" .« l-_-_----------------------------WIM'^<^.^ |.^<^<^<^^W<.-----------WW-M-fc.-w/ _«K___^__^______________________^____HB_____________________L^_i /^BLi_i______^________________________________________________________________H1k■KI MMMMMMmmWS$*^^*^MMmWEHlm^Bl^S^Btm^S^ '^^L\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\MMM^tm\\\\\\\\\\\\\\\\mW^:*' %■_I^__________HkK ''^'B^^HRIHnpRliHKaB^^^^H

(• , MMMMMMM\mWmmmMmM^^BSK^BKBm\\\\\\\\^mB^^^^^^^^^Š» . _ii_IIIII.IIII..IIIH___EH l^*^_________-^_ra >_i____________H^^^^^^B^HI^^^^Î^^^^^^^^^^^^^^^^^^l_-_-----^-------------------------B---_B_^rE'- c^s . m^B^^^^^^^^^mmmWmm\\\\\m\sSm\\\WmmWMm\mwL\\\^m\\\\\\\\W\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\m\ûmW^::^M-1 w f -_-_----------------------------------------------------B-0--^------^-----B----B-^-------------_____________________________________________________^__________________K<v<-_-_-------------------------------------------------------BHI----------F< &. _-_-------------------i------------------------------------------------------------QiS.I-^H<_-s_--EE^_--^mm\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\W. m^.mMm^'

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Mladina 26.04.2018 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: 56.000

Stran: 30




Stran: 30


21

»Jamrati pomeni nekosvetobolje, nič se ne da, vsega

jekriva vlada, pa morda šemalo mama in oče, ti si pa

revež.«

MIRO GERAR

premier v odstopu

Piše-. Borut MekinaFoto: UrošAbramZMirom Cerarjem

smo se pogovarjaliv prostorih strankeSMC, lučaj od par-lamenta, jutro po

prvem soočenju predsednikov parlamentar-nih strank na RTV Slovenija. Njegova strankaje po javnomnenjskih raziskavah zdaj sicer načetrtem mestu, a v SMC računajo prav na so-očenja, na katerih bi se pokazale Cerarjeve izku-šnje. Njihov največji konkurent je Lista MarjanaŠarca, ki poskuša ponoviti Cerarjev nepričako-vani uspeh, pa tudi nepričakovani uspeh novihstrank v preteklosti. Ce je Cerar pred štirimileti zmagal zato, ker je na politično sceno pri-šel kot nov obraz, zakaj naj bi tokrat prevladaleizkušnje?

Veliko vaših nekdanjih volivcev danes podpiraŠarca. Zakaj jim svetujete, naj raje še enkrat iz-berejo vas?� SMC je dokazala, da zna voditi vlado, da znadelovati povezovalno in konstruktivno v par-lamentu, v vladi in na ravni vse države. Rezul-tati našega mandata so očitni: vsi ekonom-ski ali socialni kazalci so usmerjeni v pozitivnosmer, gospod Šareč pa nastopa iz nekega popol-noma drugega položaja, kot lokalni politik, ki nadržavni ravni ni še ničesar pokazal.Priznate, daje danes po vsej Evropi gospodarskoozračje enkratno in je zato težko oceniti, kolikozaslug za uspehe v Sloveniji imate vi?

�• Naša gospodarska rast jedaleč nad evropsko. V trehletih smo prišli iz skorajdapetodstotnega proračunskegaprimanjkljaja v presežek. Več

kot petindvajset let Slovenija ni imela ureje-nega upravljanja državnega premoženja, tudito smo uredili in zato povečali donos državnegapremoženja z 1,6 odstotka na 8 odstotkov. Javnidolg smo znižali z 80 odstotkov na 73 in ga pre-strukturirali, tako da zdaj za obresti plačujemoveč sto milijonov evrov manj. Z nami seje Slo-venija odprla, sem smo pripeljali prvo velikogreenfield investicijo po osamosvojitvi, to jeMagna, pripeljali smo jo prav v najbolj priza-deto, mariborsko območje. Na področju socialesmo odpravili večino varčevalnih ukrepov, soci-alni dodatki se povečujejo, dvignili smo pokoj-nine, povečujemo minimalno plačo, zaposle-nost, za polovico je padla brezposelnost mla-dih. Ti rezultati so tudi znotraj EU Slovenijopostavili daleč nad povprečje, zaradi česar Slo-venija danes ni več v skupini držav z gospodar-skimi neravnovesji. Najbolj ključno pa je, dajevlada pod vodstvom SMC, po hudih turbulen-cah, zagotovila politično stabilnost. Volivci najse zato vprašajo: Želimo politično stabilnost,razvoj in modernizacijo? Ali pa želimo stranke,ki so nas pripeljale v krizo, oziroma stranke, kiše nimajo kaj pokazati?Vi ste uspeli kot stranka novih obrazov, zakaj da-nes novih obrazov več ne priporočate?

"Vir,a -

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 56.000

Stran: 30




Stran: 30


22

� Smo v času hitrih sprememb in ljudjev povsem potrošniški maniri iščejo vednonekaj novega. A treba je vedeti, da smo pre-vzeli vodenje države, ko je bila še globoko vkrizi in je obstajala velika potreba po obratu,po drugačni politiki. Danes pa država ni večv krizi. Prav je, da neka nova stranka vzbujanovo upanje pri ljudeh. A obljubljati nekaj,kar smo dejansko že dosegli, je neresno. Into prepogosto počne gospod Šareč. Verja-mem, da bi Šareč rad ponovil našo zgodbo, anjegov štartni položaj preprosto ni enak, kotje bil naš, in njegova bilanca še manj. Mi smodržavo pripeljali iz rdečih številk, Šareč pa jeobčino, ki jo vodi, vanje še bolj potisnil.Skratka, ker ni več krize, novi obrazi niso večpotrebni?»■ Sam gospodu Šarcu seveda privoščimuspeh, ne morem pa mimo naših dosežkovin si seveda želim, da bi SMC še naprej imelavodilno vlogo, ne glede na to, kakšna bo pri-hodnja koalicija.Je dobro ali slabo za Slovenijo, da ob vsako-kratnih volitvah dobimo nove, mlade stranke zneverjetno podporo?

*■ Če pridejo novi obrazi, kot smo bili mi,je to za vse poseben izziv. Potrebovali smonekoliko daljši zagonski čas, morali smose konsolidirati in utiriti, kar je tudi zamepomenilo dvojni delovnik. Nova stranka jepočasnejša, potrebuje bistveno več notra-njih usklajevanj. A danes lahko ugotovim, dasmo te pomanjkljivosti večinoma odpravili,da smo dobro organizirani in konsolidirani.Če bi dobili ponovno priložnost voditi vlado,bi zmogli delo vpolnem teku nadaljevati.Ste se v zadnjih štirih letih tudi vi sami kajosebnostno spremenili?� Zagotovo. Koga pa ta položaj ne bi spre-menil? Veliko sem se naučil o politiki, oživljenju in človeški naravi ali družbi, četudisem se s tem ukvarjal že prej. A ko vstopiš vto vlogo, ko se srečuješ z najpomembnej-šimi voditelji sveta in hkrati s posameznikiiz vse Slovenije, to pomeni neverjeten spek-ter izkušenj. Sem pa izkusil tudi temno platpolitike. Zahrbtnost, dvojne igre, iskanjekompromisov.Sprašujem zato, ker je vaš zdaj že nekdanji po-slanec Zorman, ki je bil eden od najvidnejših vSMC, ta teden izstopil iz stranke, češ da nisteveč isti, iskren človek, kot ste bili na začetku.Ste se tudi vi naučili kakšnih temnih veščin po-litike?

Verjamem, da bi Sarec rad ponovil našo zgodbo,a njegov štartni položaj preprosto ni enak,kot je bil naš, in njegova bilanca še manj.

- Mm\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\mm\...mmiiiiiH^ .H m-..-..--------B $' mm MmMM^M^Maf^ m

____________k '" B >

* Jm\w^&'\\m\w j^^^^^^î^m\mmmmmmm\\\\\mm\

% mM—M—M—M—\ yf^^^

,-Z^^^^^^M

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 56.000

Stran: 30




Stran: 30


23

� A to vas zanima! Ne ne, glede tega pa senisem spremenil. Glede vrednotnega sis-tema ostajam isti. Gospod Zorman pa,mislim, daje malce užaljen, ker ni bil uvr-ščen na kandidatno listo.Največji poraz vašega mandata je bil verjetnonesprejem najpomembnejšega, zadnjega zdra-vstvenega zakona. Zakaj ste za to okrivili koa-licijske partnerje, ko pa je znano, da ste največčasa za usklajevanje porabili z vašo finančnoministrico?� Na področju zdravstva smo sprejeli štiriod petih načrtovanih reformnih zakonov, respa je, da žal nismo pod streho spravili ključ-nega, zadnjega. Res je tudi, da smo se gledetega zakona precej časa usklajevali s finančnoministrico, saj smo poskušali zagotoviti, dabo zakon maksimalno solidaren in hkratifinančno vzdržen. A na koncu nam je zaradirazličnih manevrov in pripomb obeh koalicij-skih strank zmanjkalo časa. Drži, SD je bila vzadnjem trenutku pripravljena ta zakon pod-preti, a brez DeSUS-a v parlamentu ali vladinismo mogli priti skozi. Zato sem bil razo-čaran, ko sem prebral izjavo gospoda KarlaErjavca, češ, kako je vesel, ker so v DeSUS-upreprečili zdravstveno reformo.V DeSUS-u so sicer ponosni, da so reformopreprečili, ker naj bi bila slaba in nesolidarna.� Devetdeset odstotkov upokojencev bibilo z njo na boljšem. Poleg tega je DeSUSnenehno oviral sprejem vseh omenjenihzdravstvenih zakonov. Zdaj tudi razumem,zakaj. Z omenjenimi štirimi zakoni smo ure-dili veliko težav, podeljevanje koncesij, sku-pna javna naročila, pacientove pravice, pra-vice zdravnikov, dolgoročno smo zagotovilipovečanje števila zdravnikov, žal pa je v koa-liciji enim šlo bolj za prestiž kot za reševanjetežav. To je bila razlika med nami in koalicij-skimi partnerji. Ogromno truda in energijesmo porabili za mnoga koalicijska usklaje-vanja, pri katerih bi lahko bili veliko hitrejši.Dokaz, da jima je šlo za prestiž, je zdaj videntudi po tem, da predvsem v DeSUS-u, a tudiv SD delo SMC ocenjujejo na podlagi tega,kar nam skupaj ni uspelo.Deloma je to seveda razumljivo. Saj tudi vizdaj, kjer je le mogoče, omenjate Magno, četu-di verjetno zasluga ne gre le SMC.�• Kdo pa je še odločno stal za to investi-cijo? In kdo za drugim tirom? Dejstvo je, daje imela SMC več kot polovico ministrov vvladi, zato smo odgovorni za vse pluse in

minuse, a vsaj pri zdravstvu, kjer smo nare-dili veliko pozitivnega, bi lahko še več, če biv DeSUS-u pokazali malo dobre volje. Neglede na to pa poudarjam, daje tudi ta, zadnjizdravstveni zakon spisan in pripravljen, daga po zmagi na volitvah takoj pošljemo vproceduro.Je bila privatizacija NKBM uspeh ali neuspeh?� Privatizacija NKBM je bila neuspeh. Tose je zgodilo, ker je Slovenija v času krizepostala plen. Ko smo bili v krizi, je tujinazaznala, da lahko Sloveniji vsili nekatererešitve, tudi glede privatizacij.Zakaj bi tujina, kot pravite, to naredila?� Na eni strani je bil to avtomatičen, neoli-beralni refleks. Vedno obstajajo tuje banke,multinacionalke, ki si želijo polastiti šib-kejših členov. Če imate v neki državi nekočuspešna podjetja, ki jih je država sama zavo-zila, so lahko ta odličen plen. Prav zato jepomembno, da smo državo rešili iz krize inspremenili način gospodarjenja z državnimpremoženjem.Navadno vas sprašujejo, ali je Slovenija uje-tnica lobijev. Je potemtakem ujetnica lobijevpredvsem evropska komisija?� Svet j e tako prepleten z različnimi finanč-nimi, političnimi ali socialnimi interesi, dapred tem ni imuna nobena institucija, vla-dna ali nevladna. Vprašanje dobrega vod-stva je zgolj, pod katerimi pritiski bo popu-stilo. Pod dobrimi ali slabimi. Verjamem, dase nobena institucija EU ali vlada temu nemore izogniti. V Sloveniji smo, ravno s tem,ko smo opredelili strateške naložbe, zadr-žali veliko premozenjavjavnilasti.se vednosmo po tem na prvem mestu v Evropi. Teganismo storili zato, ker se upiramo, ampakzato, ker je to za Slovenijo dobro. Dobro je,daje Luka Koper v pretežni državni lasti, daso Slovenske železnice v državni lasti, dajeenergetika v državni lasti.Kaj lahko še sploh naredimo z NLB? Problemhrvaških sodnih postopkov ne bo rešen še vsajdve leti, v tem času pa želi evropska komisijaNLB še otežiti poslovanje in ji posledično zbi-ti ceno.� Ena od prvih odločitev nove vlade boprav odločitev v zvezi z NLB. To bo moralabiti odločitev, kako bodo nadaljevali posto-pek prodaje NLB, da privatizacija ne bo pri-zadela naših javnih financ ali davkoplače-valcev. Zato da se bo lahko prihodnja vlada otem odločila, pa se mi že zdaj trdo pogajamo.

Kot veste, je vlada Alenke Bratušek spre-jela zaveze, ki so bile pretirano obremenju-joče za banko in jih jaz sam nebi. Zdaj posku-šamo eno od zavez, tisto glede prodaje, spre-meniti tako, da bo cilj dosežen po drugi poti.Skratka, da bo cena, če bo že prišlo do priva-tizacije NLB, dostojna.Ne zdi se sicer, da bi komisija popuščala zaradivaših trdih argumentov.� Tudi mi ne popuščamo.Imamo z evropsko komisijo težave, ker hrvaškovlado predstavlja stranka iz družine EPP, vi paste iz družine liberalcev?� Da, tudi sam sem v zadnjem času dobilvtis, da se je evropska komisija pretiranospolitizirala. Ta vtis so mnoga srečanja medpredsednikom komisije Junckerjem in hrva-škim predsednikom vlade Plenkovičemzgolj še okrepila. Verjamem, daje tudi Hrva-ška v težkem položaju, recimo zaradi Agro-korja, in ker je to država, ki meji na ZahodniBalkan, kjer je, tako kot Slovenija, nekakšenporok stabilnosti. Zaradi tega mora komisijaHrvaški posvečati več pozornosti in poli-tične podpore. A če komisija glede Slove-nije in Hrvaške ne bo upoštevala tudi svojihbesed, daje treba pravo spoštovati in izvr-šiti odločbo arbitražnega sodišča, mi pri-pravljamo scenarij B, po katerem bomo šli vsamostojno tožbo. V tem primeru kolege naevropski ravni opozarjam, da lahko takšnestvari pomenijo začetek konca take EU, kotjo poznamo. Če pravo ne bo ščitilo šibkih, sebo EU dezintegrirala.Ste slovensko-hrvaške odnose poskušali reši-ti z druge strani, torej prek grajenja dobrih od-nosov?� Ves čas sem se sestajal s hrvaškimi premi-eri, z Milanovičem, Oreškovičem in s Plen-kovičem. Poleg naju so se sestajali še stro-kovnjaki na nižjih ravneh, ki so poskušalinajti skupno pot k implementaciji arbitraže.Sam se zavedam, daje Hrvaška naša sosedain da moramo imeti z njo dobre odnose.Zaradi njenega ravnanja pri arbitraži ali rav-nanja njenih sodišč pri NLB je zaupanje meddržavama precej omajano. Če bi spodbudilineka čustva na tem področju, bi bile posle-dice nepredvidljive in slabe za oba naroda.Tega si ne želim, četudi moramo biti odločnipri pravnem in političnem zavarovanju svo-

jih interesov.Niste privrženec trde linije? Bi bili recimo spo-sobni omejevati pretok turistov na Hrvaško?

Mi smo državo pripeljali iz rdečihštevilk, Šareč pa je občino, ki jovodi, vanje še bolj potisnil.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 56.000

Stran: 30




Stran: 30


24

� To je skrajna in neresna ideja. Seveda sezavedam, da lahko na Hrvaško pritiskamotudi posredno, a tudi Hrvaška lahko počneto isto. Pomislimo le, koliko nepremičninimamo na Hrvaškem, koliko prijateljskihodnosov. Vsaka država lahko izvaja takšnepritiske, ki pa so navadno spirala brez konca.Zato bi rad našo pot nadaljeval političnoin pravno. Bom pa vendarle še nekaj dodal.Če bo zaradi razmer treba ukrepe stopnje-vati, jih tudi bomo. Ne nazadnje smo bili vto prisiljeni, ko je Hrvaška brez kakršnega-koli usklajevanja začela enostransko k namna razpršen način pošiljati tisoče in tisočebeguncev čez zeleno mejo, s čimer ni ogro-zila le dobrososedskega sodelovanja, ampaktudi življenja samih beguncev in varnostnaših državljanov.Ste s položaja predsednika vlade odstopili im-pulzivno ali strateško?

� Ne eno ne drugo. Beseda impulzivnostimplicira na veliko stopnjo iracionalnosti,sam pa v vlogi predsednika vlade nisem niče-sar storil brez preudarnega razmisleka. Stra-teško bi pomenilo, da sem s tako pomembnoodločitvijo špekuliral, kar pa ne sodi kmojemu značaju. V tem primeru je bilaodločba vrhovnega sodišča glede referen-duma o drugem tiru kaplja čez rob, še eno odpolen, ki sem jih dobil pod noge. Ljudje so otem vprašanju že glasovali, mi smo decem-bra že mislili začeti z deli, zaradi teh stalnihovir in nagajanja pa sem začutil, da moramizraziti svoj protest. Tudi proti temu, da vpredvolilnem času nekatere skupine ali poli-tične stranke izkoriščajo razmere zgolj zase.To je torej bil premišljeni odstop iz protesta.Kot predsednik vlade si seveda protestov nemorete privoščiti.� Želel sem pokazati, da se s takšno

odločitvijo sodišča in drugimi predvolilnimiaktivnostmi globoko ne strinjam.A tudi vi ste, prejšnji teden, skupaj z Levicoobčutno dvignili socialno pomoč zgolj vtem le-tu. Ali ni bila tudi to predvolilna gesta?� To je bila gesta socialnega čuta. Mi smosocialnoliberalna stranka, kar pomeni, daves čas sledimo socialnim politikam. Najponovim: nobeno usklajevanje pokojnin,noben regres ne bi mogel biti sprejet brezSMC. Pri vsaki odločitvi, tudi na socialnempodročju ministrice iz vrst SD, je moralasodelovati SMC. Pri omenjenem ukrepu sonaši poslanci samostojno ocenili, daje zaletos primeren, da ne bo prizadel proračuna,da to ni strošek, ampak da gre ukrep v dobroljudi, ki so res v težkem položaju.Macron je nedavno izjavil, da se v Evropi vijedržavljanska vojna med zagovorniki demokra-cije in navdušenci nad avtoritarnim načinom

Dokaz, da jima je šlo za prestiž, je zdaj videntudi po tem, da predvsem v DeSUS-u intudi v SD delo SMC ocenjujejo na podlagitega, kar nam skupaj ni uspelo.

a^____________________________v '^^P.^^^^^^^^^^^^^^^^K ft^____________________l

A''mM\\im\\\\\\\\\\\\\\\\\

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 56.000

Stran: 30




Stran: 30


25

vodenja. Ali vidite ta boj tudi v Sloveniji?�■ Seveda, zato smo v SMC predvolilno kam-panjo tudi začeli s pozivom vsem strankamproti uporabi sovražnega govora. Tudi v Slo-veniji imamo stranke, ki so v mnogih vidikihsvojega delovanja - pustimo programe, ki sedajo vedno zelo lepo napisati - antidemo-kratične. Tisti, ki so fascinirani nad avtori-tarnimi voditelji, pa pozabljajo, da se takšnonavdušenje na dolgi rok zelo redko izplača.Ja, v zgodovini smo imeli obdobja razsve-tljenih vladarjev, a ko so se ti umaknili, je zanjimi ostala praznina, ki jo je zapolnilo nji-hovo nasprotje. Demokracija terja ogromnonaporov, veliko posvetovanj z občinami,socialnimi partnerji ali nevladnimi organi-zacijami. Kratkoročno se morda zdi neučin-kovita, a deluje na dolgi rok. Zato sem zapri-sežen demokrat.Kaj pa vaša notranja ministrica?� Ministrica za notranje zadeve nastopa vožji vlogi. Njena primarna naloga je zagota-vljanje varnosti.Pa ste se z njo strinjali ali ste jo morali od ča-sa do časa malce ohladiti? Saj veste, imela jeveliko drznih zakonskih predlogov, ne vemo paprav točno, ali so zrasli na njenem zelniku alitudi malce na vašem.� Res je, imela je, kako bi rekel, včasih tudizelo odločne ideje, ki pa so bile vse posle-dica strokovnih ocen ministrstva in policije.To je le aparat, katerega primarna nalogaje varovati državljane. Zato sem moral več-krat pozorno prisluhniti njenim ocenam invanje vnesti, rekel bi, nekaj mehkobe, ki jepoleg varnosti spodbudila, da smo bili pribegunskem valu zmožni izkazati tudi velikohumanosti.Je imela SMC enotno zunanjo politiko? Brglezje recimo obsodil napad na Sirijo, češ daje bilnezakonit, vi ste ga podprli. Brglez seje zavzelza priznanje Palestine, vi ste priznanje zavrli

»• Kot predsednik vlade sem zunanjo poli-tiko oblikoval na ravni vlade, v tesnem sode-lovanju z zunanjim ministrstvom in predse-dnikom države. Včasih so se pojavljala raz-lična stališča, ki pa nam jih je v predhodnihfazah uspelo uskladiti. Lahko rečem, da smobili v mednarodnih odnosih, v EU in NATO,pripoznani kot odgovorna država.Tudi zato, ker nismo priznali Palestine?� Ne, to je posebna zgodba. Kot veste, smose v koaliciji močno zavzemali za priznanje

Palestine, ta proces smo tudi skupaj spro-žili, ga pripeljali do določene točke, ker pa jevlada ostala brez polnih pooblastil ...Gospod Cerar, saj veste, da mi vemo, da stesprva vi zahtevali vedno nova in nova prever-janja posledic, nato kot vlada niste predlaga-li priznanja, zaradi cesarje bil ves postopek vparlamentu ocenjen za nezakonit. Očitno je, daste prav vi ta proces, ki so ga začeli v Levici,zavrli. Zakaj?�- Razumem, da obstajajo politične stranke,ki zagovarjajo priznanje Palestine brezposebnih zadržkov in razmisleka, sam pa semoram kot predsednik vlade pozanimati,kakšne bi bile posledice priznanja. Sam semabsolutno za priznanje Palestine, ker je topravično. Vendar kot prvo - to smo predletom in pol ugotovili tudi v vladi - sloven-sko priznanje bi imelo zgolj simbolni učinek,če tega ne bi storili v skupini drugih držav.Sam bi še celo bil tudi za simbolno prizna-nje Palestine, zavedajoč se, da to ne bi velikospremenilo, a se je treba zavedati, da bi nasv tem primeru doletele nekatere negativneposledice.Kakšne negativne posledice bi torej imelo slo-vensko priznanje Palestine?� Napovedi Izraela so bile zelo jasne, atukaj so še njihovi zavezniki, kot so ZDA innekatere evropske države. Verjetno je jasno,da Nemčija še danes čuti dolg do Izraela.Posledice bi čutili na finančnem področju,ne nazadnje smo dobili tudi javno pismo 48judovskih organizacij iz ZDA, kije nakazo-valo morebitne posledice. Poleg tega bi Slo-venijo zelo verjetno doletele še kakšne manjvidne sankcije. Vsi ti pritiski - in to morampoudariti - niso vplivali na mojo odločitev inodločitev vlade - a sem se tudi zaradi njih šebolj zavedal razsežnosti priznanja in odgo-vornosti, ki jo kot predsednik vlade nosimzanje. Morate razumeti, da smo vpleteni vto arbitražno zgodbo, zaradi katere moramobiti izredno pazljivi glede naših zavezništev.ZDA so sicer tukaj na videz v nevtralnempoložaju, ki pa nam ni v korist. Tudi v Natusmo pod pritiskom, ker dajemo za vojskopremalo, in vse to se lahko poveže. Slovenijapoleg tega z mnogimi državami sodeluje priizmenjavi informacij in informacijske teh-nologije in tako naprej .S kom bi bili raje v koaliciji, z DeSUS-om aliMarjanom Šarcem?� DeSUS že zelo dobro poznam, Liste

Marjana Šarca še ne. Zelo pozorno spre-mljamo vse politične akterje, ki pretendirajona vstop v parlament.Zamere do DeSUS-a niso tako velike, da bi na-mesto njih raje izbrali Šarca?�• Vsaka stranka se obnaša nekoliko inte-resno. A ko prevzameš vlogo v vladi, morašimeti pred očmi vse volivce. Sam si bom pri-zadeval za zavezništvo s tistimi strankami,ki jim je res mar za Slovenijo kot celoto, intukaj vidim težavo pri DeSUS-u, saj celo nje-govi predstavniki prepogosto pravijo, daso jim na prvem ali izključnem mestu zgoljpokojnine. Tudi nam so, ne nazadnje bi si jotudi sam želel nekoč prejemati, si pa težkopredstavljam, daje lahko neka stranka odgo-vorna še na drugih področj ih, če j e osredoto-čena zgolj na eno ali dve točki.Kakšen rezultat boste dojeli kot poraz?>* Ne vidim se v vlogi nekoga, ki bo izgubil,če smo ravno mi Slovenijo potegnili iz krize.Vprašanje pa je, kako kdo definira poraz.Včeraj ste imeli eno od prvih resnih televizij-skih soočenj. Kdo od konkurentov je imel naj-boljše argumente?� Nasploh je bilo zelo veliko pavšalnegagovorjenja. Mnogi so hoteli biti malce dopa-dljivi ali pa so celo govorili o stvareh, kjerpodatki kažejo povsem drugo sliko. Mene jezabolel že sam uvod v oddajo, kije bil drama-tično črn, češ, tukaj je vse narobe, kako bostestvar izboljšali. V Sloveniji ni vse narobe.Slovenija je na dobri poti. Slovenija spetdiha, prebili smo se iz krize. Res pa je, da sopred nami številni izzivi. To mora biti našeizhodišče, ne pa povsem pesimistična slika,ki ne pomaga nikomur, nobeni od strank, šesploh pa ne državljanom. Zato sem optimist.Slovenec ste, zato ne jamrate. Vam je ta slo-gan napisal kak svetovalec?

�■ Ne, sam sem si ga na letalu napisal v tele-fon na neki poti. Tuhtal sem, da se moramnečesa domisliti, da malce poživim poli-tično atmosfero. Ne vem, ali je ta slogandeloval tudi na vas, ampak kaj hočeš v življe-nju? Jamrati ne pomeni kritizirati. Jamratipomeni neko svetobolje, nič se ne da, vsegaje kriva vlada, pa morda še malo mama inoče, ti si pa revež. Vendar v življenju nimašdruge možnosti, kot da nekaj narediš.Dokler si v nekem svetobolju - rodil sem sev napačni državi, svet je do mene krivičen -potem ne boš ničesar naredil. Kako dobrovčasih razumem Cankarja. x

Večkrat sem moral pozorno prisluhniti ocenamnotranje ministrice in vanje vnesti nekaj mehkobe,kije spodbudila, da smo bili pri begunskem valuzmožni izkazati tudi veliko humanosti.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 56.000

Stran: 30




Stran: 30


26

Dnevi TEN-T v Ljubljani: prometnozbliževanje z zahodnim BalkanomPrvi dan največjega prometnega dogodka evropske komisije so se v Ljubljanisrečali ministri držav zahodnega Balkana, Turčije in južnih sredozemskihdržav ter se dogovorili o učinkovitejših čezmejnih prehodihUREDNIŠTVO PORTAL ATRANSPORT & LOGISTIKA

Kolone na mejnih preho-dih z državami zahodnegaBalkana so lahko v skraj-nih razmerah dolge tu-di 20 kilometrov. »O temse moramo pogovarjati inskupaj reševati težave. Vpreteklosti smo imeli namizi že precej bolj kom-pleksne teme, ki nam jihje skupaj uspelo rešiti,« jeprometnim ministrom izregije dejala evropska ko-misarka za promet Viole-taBulc.

Pri evropski komisiji od vsehpodpisnic deklaracije pričaku-jejo predloge, kako odpravitizastoje, ki zdaj omejujejo hi-trejši gospodarski razvoj regi-je. Glavni ciljje vzpostavljanječimbolj tekoče čezmejne mo-bilnosti. Za začetek so se dogo-vorili, da bodo določili priori-tetne ukrepe za učinkovitejšeprocese pri prehajanju mej.

Človeške teme:prometna varnostin manj čakanjana prehodihEvropska komisija že več letpodpira ukrepe za povečeva-nje varnosti prometa na za-

hodnem Balkanu. Gre za Bo-sno in Hercegovino, Albani-jo, Makedonijo, Srbijo, Črnogoro in Kosovo. Letos so spre-jeli dogovor o transportniskupnosti (Transport Com-munity Treaty), lani pa so mi-nistri za promet v Valleti pod-pisali deklaracijo o varnos-ti cestnega prometa. Evrop-ska komisija hoče spodbuditidržave zahodnega Balkana,da bi vsaka posebej pripravi-la deklaracijo o varnosti ce-stnega prometa. Hkrati z iz-boljševanjem varnostnih sta-tistik želijo spodbuditi regi-onalno sodelovanje in izme-njavo dobrih praks na podro-čju varnosti.

Kolone na meji sopogosto posledicaslabe koordinacijeEvropska komisija še po-sebej podpira prizadeva-nja za odpravljanje infra-strukturnih in administra-tivnih ozkih grl pri prečka-nju meja. Dolgi čakalni časiin vrste pri prehodu meje sopogosto posledica slabe ko-ordinacije med različnimislužbami na mejnih preho-dih. Takšne razmere moč-

no zmanjšujejo konkurenč-nost gospodarstev zahodne-ga Balkana. Evropska komi-sija je pripravljena zagotovitipotrebno podporo za uved-bo učinkovitejših operacijpri prehodu mej.

Bo na voljo tudidenar EU?Učinkovito prehajanje mej jeprvi pogoj za konkurenčnostregije, ugotavljajo pri evrop-ski komisiji. Ker je glavni virtežav v usklajevanju postop-kov, ocenjujejo, da stroški nebodo visoki. V nekaterih pri-merih pa so čakalne vrste po-vezane tudi z ozkimi grli nainfrastrukturi. V pripravi ještudija, ki bo narejena protikoncu tega leta, s katero bododobili natančen pregled infra-strukturnih potreb. Na tempodročju bo lahko šest državzahodnega Balkana prijaviloprojekte v okviru posebne-ga finančnega okna ( WBIF)za odpravo infrastrukturnihozkih grl.

Akcijski načrt zarazvoj regionalnegagospodarskegaobmočja

Voditelji držav zahodnega Bal-kana so lani v Trstu že pod-pisali akcijski načrt za razvojregionalnega gospodarske-ga območja, s katerim bi po-vezali približno 20 milijonovprebivalcev. Cilj je pritegnitinaložbe, pospešiti gospodar-sko rast in ustvarjati nova de-lovna mesta. Med cilji v pri-hodnosti so tudi razvoj digi-talnega trga, povečanje pre-toka usposobljene delovne si-le in vzajemno prepoznavanjepoklicnih kvalifikacij v regiji.Komisija podpira implementa-cijo te pobude s sedmimi mili-joni evrov, med drugim za iz-boljšanje investicijske klime,strategije pametne specializa-cije in za forum gospodarskihzbornic zahodnega Balkana. Vpodporo javnemu sektorju jeevropska komisija napovedala48 milijonov evrov sofinanci-ranja za instrument podjetni-škega razvoja zahodnega Bal-kana (EDIF).

■ Objavo članka je omogočilaevropska komisija, služba za mo-bilnost in promet (DG Move).

■ V Ljubljano je na dneve TEN-T pripotovalo 2.200 udeležencev iz vseh držav EU in drugih.Na dogodku bodo Maroš Šefčovič, podpredsednik Evropske unije in komisar za energeti-ko, Corina Cretu, komisarka za regionalno politiko, Giinther Oettinger, komisar za proračunin kadre, Ivailo Moskovski, bolgarski minister za transport, Vazil Hudak, podpredsednik EIB,in drugi. Gre za največji prometni dogodek evropske komisije, ki ga organizirajo na vsaki dveleti. Letos bo prvič trajal tri dni (od 25. do 27. aprila), posebnost letošnjega dogodka je tudi mi-nistrsko srečanje držav zahodnega Balkana, Turčije in južnih sredozemskih držav. Prvič je or-ganiziran tudi pospeševalnik za prometne rešitve, cilj je povezati inovatorje z investitorji. Prvidan se je začel tudi hekaton, na katerem 60 ljudi v 12 skupinah išče rešitve za mobilnost v Lju-bljani po letu 2030. Pred Gospodarskim razstaviščem si je mogoče ogledati tudi vozila za traj-nostno mobilnost.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Finance 26.04.2018 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: 55.000

Stran: 8




Stran: 8

Površina: 777 cm2

27

Največje naložbe v evropske koridorjeTEN-T v SlovenijiSlovenija leži na dveh od skupaj devetih vseevropskih koridorjev: nasredozemskeminbaltsko-jadranskem.Vfinančniperspektivi2014-2020 bomo investirali predvsem v nadgradnjo železniških prog, kjerse napredek uporabnikom zdi razmeroma počasen. Vseh naložb v temobdobju bo približno za milijardo evrov in pol, od leta 2023 do 2030 pabomo za prenovo prog potrebovali še 2,18 milijarde evrov. V teh števil-kah so že všteti zneski za gradnjo drugega tira Divača-Koper.

Nadgradnja železniške proge Zidani Most-Celje,282 milijonov evrovPoleg nadgradnje 26,2 kilometra dolge železniške proge bodo prenov-ljene tudi postaje Celje, Laško in Rimske Toplice. Zagotovljeno je sofi-nanciranje s sredstvi EU v okviru instrumenta za povezovanje Evrope(CEF) iz nacionalne ovojnice v vrednosti 90,6 milijona evrov. Nadgra-dnja postaj Celje in Laško bo končana junija letos, celoten projekt pa dokoncaleta2020.Nadgradnja proge Poljčane-Slovenska Bistrica,52 milijonov evrovPoleg postaj Poljčane in Slovenska Bistrica bo nadgrajena proga v dol-žini 3,1 9 kilometra, zgrajen bo nov podvoz v Poljčanah in nov nadvozvSp. Brežnici. Investicijska vrednost projekta je 51,8 milijona evrov, odtega je zagotovljenih 18,4 milijonaevrovvokviruinstrumentazapo-vezovanje Evrope (CEF) iz kohezijske ovojnice v vrednosti 18,4 milijo-na evrov. Dela bodo končana prihodnje leto.

Evropski sistem vodenja prometa ETCS,18,6 milijona evrovNa progah Pragersko-Šentilj-državna meja ter med državno mejov Dobovi in Zidanim Mostom bo v skupni dolžini 9 0 kilometrovvzpostavljen evropski sistem vodenja prometa ETCS. V prejšnji finanč-ni perspektivi je bil ta že vzpostavljen na celotnem sredozemskem ko-ridorju. Ocenjena vrednost naložbe je 18,6 milijona evrov. Iz EU je za-gotovljenih 6,37 milijona evrov iz kohezijske ovojnice. Projekt bo izpe-ljan predvidoma do konca leta 2023.

Izvlecni tir Bivje na progi Divaca-Koper,16 milijonov evrovIzvlečni tir v dolžini 1,2 kilometra je že zgrajen, promet po njem je žestekel. V projektu bo obnovljen tudi stari tir, zgrajena bosta dva pod-voza in most čez Rižano, postavljene bodo protihrupne ograje in novanapajalna postaja Hrastovlje. Vrednost podpisanih pogodb je 16 mi-lijonov evrov, iz kohezijske ovojnice IPE je zagotovljenih 14,2 milijo-na evrov.

Nadgradnja proge Maribor-Šentilj,243 milijonov evrovLetos je predvideno dokončanje nadgradnje tira in železniških postajMaribor, Pesnica in Šentilj. V okviru projekta bo rekonstruiran tudi pre-dor Šentilj, zgrajen bo nov predor Pekel in nov viadukt Pesnica. Oce-njena vrednost naložbe je 242,3 milijona evrov, predvideno je sofinan-ciranje s sredstvi EU iz kohezijskega sklada v višini sto milijonov evrov.Dela bodo končana v letu 2020. Nova trasana odseku Počehova-Pe-snica-predor Pekel-viadukt Pesnica pa bo končana do konca 2022.Nadgradnja vozlišča Pragersko,78 milijonov evrovDela se bodo začela predvidoma letos, končana pabodo v letu 2020.Ocenjena vrednost naložbe je 79,7 milijona evrov. Predvideno je sofi-nanciranje iz evropskega sklada za regionalni razvoj v višini 40 milijo-nov evrov.

Nikakor nam ne uspe narisati proge do BrnikaIn kdaj bo proga med Ljubljano in Brnikom, ki je predvidena na jedr-nem sredozemskem koridorju? Ni je še nikjer. V pripravi je državniprostorski načrt za železniško progo Ljubljana-Kranj-Jesenice-dr-žavna meja, vendar pri tej progi navezava na letališče ni predvide-na. Navezavo na letališče bodo zdaj proučili v okviru študije razvo-ja regionalnih prog. To pomeni, da bodo proučili možnost podalj-ška kamniške proge proti Brniku. Proga za potniški in tovorni pro-met bi se na postaji Domžale ali pa za postajo Domžale odcepila pro-ti Brniku, na Brniku bi zgradili prehodno postajo, progo pa bi podalj-šali do Zlatega polja v Kranju, kjer bi se končala s čelno postajo za po-tniški promet.

FV.opcin __^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_W

■ Evropska komisarka za promet Violeta Bule poskuša gospodarsko povezati regijo sčloveško temo: z odpravljanj em zastoj ev na mejah.O

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!


Doseg: 55.000

Stran: 8




Stran: 8

Površina: 777 cm2

28

koper • V pristanišču so krstili novo Siemensovo električno lokomotivo družbe Adria Transport

Lokomotiva Katja bo vleklaluški tovor na Kraški robŽelezniški prevoznik Adria Transport, ki je vpolovični lasti Luke Koper, je včeraj vpristanišču krstil novo Siemensovoelektrično lokomotivo.

Gre za lokomotivo Sie-mens 193 tipa vectron, kiustreza najnovejšim evrop-skim standardom za vožnjovlakov po evropskem žele-zniškem omrežju, pravijo vpodjetju Adria Transport.Lokomotivo so naročili želani, včeraj pa so jo uradnosprejeli v vozni park.

Šesta lokomotiva vvoznem parku

"Gre za prvo lokomotivo tipavectron, ki je registrirana vSloveniji. Je večsistemska, saj

omogoča prilagajanje vožnjeglede na izvor napajanja Tase avtomatsko prilagodi sis-temu napajanja države, pokateri vozi," je povedal AlenKramberger, direktordružbe Adria Transport Po-leg nove ima Adria Transportše pet lokomotiv, in sicer trielektrične Siemens 1216 tau-rus in dve dizelski Siemens2016 hercules.

Novo lokomotivo, ki bomorala premagovati26-promilski naklon naKraškem robu, so imenovaliKatja. Vozi lahko po elek-

trificiranih progah vNemčiji, Avstriji, naMadžarskem, v Sloveniji inna Hrvaškem. Adria Tran-sport bo novo lokomotivouporabljal na relacijiMadžarska - Hrvaška - Slo-venija do mejnih postaj zItalijo. Izvajali pa bodo tudiprevoze na vseh elektrifi-ciranih progah po Sloveniji.

Družbo Adria Transportsta leta 2005 ustanovila Lu-ka Koper in avstrijsko pod-jetje GKB Graz z namenomizboljšati železniške pove-zave med koprskim prista-niščem in zalednimi trgi inje bila prvi zasebni želez-niški prevoznik pri nas. De-javnost so nato razširili tudina prevoze na druge des-

tmacije m imajo približnoštiriodstotni delež prevozovv Sloveniji, ki ga v priho-dnjih letih nameravajo okre-piti na 10-odstotnega. V letu2017 so opravili skupa; 2000prevozov vlakov. • kg

25.839vlakov je lani šloiz koprskegapristanišča

307.058vagonov sonaložili in razložiliv Luki Koper

_y n_ *■ a!* ___**■

_^_^_^_^_^_H_^_HI_^__. &#" £'■*> _^Hu___Z_b ______J ________^______-T \ ..mmmmmm _.«^ 1»^. s&gft* ,mmm^^m

___________________________-_§aStaMBif^ f r ________! 'IL j__^^__________cm^^ rt ■*_ i___^^^^___ ,' v.

W^^_______________^__^_________E___B___T < /?iPHMHB^hw«-»'-^ ______■» _J9_B____^___ff_Fi * l _______P^4li -^tf^-^™__B________-_______BB_^_B__

1 m^m^mmm^m^Kmmmmm^mmm l!fj___B_k<._U^_______________________________________i K ■S!_E____£_-_h " vI_____^_BB^__^________________^_________^_______Î^___F __it\ "__K^^^__|0_'^ ~^_fl£§__<_________________________________________ »SEfij

~^M^^M ™^M 1

_^_^____ii§_i___^___i^!_____l__^^__ - - _£_______________0V^^^^ *

Lokomotivo Katja je s steklenico penine krstila Katja Petrovčič iz Adrie Transporta.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Primorske novice 26.04.2018 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: 53.000

Stran: 6




Stran: 6

Površina: 391 cm2

29

<- - «. >w

_v - 3^fMl l

PredmejaDruštvo Gora v sodelovanjuz Občin Ajdovščinaorganizira tradicinalnopraznovanje 1. maja naPredmeji.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 53.000

Stran: 29




Stran: 29

Površina: 368 cm2

30

Sporoča, da bo koča naplanini Razor medprvomajskimi praznikiodprta od petka, 27. aprila,

Izlet v Žiri. Sobota, 28. 041/735-202, 041/781-726. do srede, 2. maja, popoldne.Na Nanos, petek, 27. aprila, aprila. Prijave. Špargljev pohod v Braniku.ob 11.30. Slovesnost, ko Nedelja, 29. aprila. Prevozpraznujemo obletnico vsak sam, dobijo se prinanoške bitke in dan upora kulturnem domu v Braniku,proti okupatorju - OF. Tradicionalni prvomajski ob 8.45. 041/735-202, 041/781-726Govorniki: Manuela Polanc pohod, ki bo v Rakitovcu, Pohod v Bibione. Torek, 1.in Nejc Furlan, mag. Ivan 28. aprila. Spored: zbiranje • • >> maja. Za žige IW. Prijave doPrinces, Božo Novak, dr. pohodnikov na ; 'i 1 ■". *• '• t ••n„ 28. aprila. Avtobus, NovaSavin Jogan, prof. dr. Egon večnamenskem igrišču v 041/735-202, 041/781-726. Gorica, avtobusna postaja,Pelikan. Kulturni program: Rakitovcu od 9.00 do 9.30, Sobota, 5. maja. Pohod po ob 7.30; Šempeter, pri EuroOrkester slovenske vojske, nezahtevna pot. Relacija: Slakovi poti po Trški gori, Spinu ob 7.40.moški pevski zbor Srečko Rakitovec - Slum (HR) - Novo mesto. Proga 8 km.Kosovel iz Ajdovščine, Rakitovec. Trasa poti prečka Bogat spremljajoči program.dirigent Andrej Makor, državno mejo z Hrvaško na Avtobus, prijave. Novaglasbeni izvajalec Alex maloobmejnem prehodu Gorica, avtobusna postaja,Pavlin, recitacije Manuela Rakitovec, zato je možen ob 6. uri; Šempeter, pri pošti,Polanc in Nejc Furlan, prestop samo z osebno ob 6.10.častna straža pripadnikov izkaznico. Po vodenemGarde Slovenske vojske. pohodu, ki bo trajal Društvo (»ohodniki

predvidoma 4 ure, bo Triglav Nova Gorica'■"". ■.

"■ -. pogostitev vseh udeležencev 041/735-202,041/781-726.■ Lokavec - Čaven pohoda. Ob tem bo tudi Nedelja, 3. junija. Dan za

Čaven vertikal kilometer, zabavni program z glasbo in nagrajence za opravljenegorski tek. Nedelja, 29. petjem skupin iz obeh strani pohode v letu 2017. Prijaveaprila, Lokavec - Čaven. meje (slovensko- hrvaško do 5. maja. Avtobus. NovaInfo.: 041/377-446. Prijave: sodelovanje). Gorica, avtobusna postaja,www.protime.si do četrtka, ob 5. uri; Šempeter, pri pošti,26. aprila in na dan ob 5.10.prireditve v Lokavcu za vse TKSO McjauiCkategorije (športna dvorana). TKŠD Mejame in Krajevna

organizacija borcev za: ,: i . ; vrednote NOB Divača Tradicionalni pohod na

Pred Dvorano Rudolfi! organizirata v petek, 27. Trstelj. 27. aprila, v jutranjihCvetka aprila 10. tradicionalni urah, start na placu vFestival kraška gmajna: v partizansko-kurirski pohod v Renčah.nedeljo, 29. aprila voden Brkine, Dane pripohod po Grajski cesti. Divači L Vareje. Zbirno mestoZbirno mesto ob 9. uri v ob 9.30 v Danah pri Divači. Planinsko društvoSenožečah, pred Dvorano Na Varejah krajši kulturni TolminRudolfa Cvetka. Pohod vodi program. Informacije:Vojko Franetič. [email protected],

031/652-769.

Pri Vaškem domuV nedeljo, 5. maja Gorsfo TD Kuk Ravne-Batekolesarski maraton MTB Organizira v nedeljo, 6. majaSlavnik s tremi različno tradicionalni pohod pozahtevnimi trasami. Pester Batovški krožni poti. Start obzabavni program, kulinarika 9. uri izpredin druženje. Informacije: transformatorske postaje vwww.mtbslavnik.si. Batah. Hoje okoli 4 ure. Za

pohodnike bo na cilju vGrgarskih Ravnah

..o. f>i_ Bijnica pripravljena topla malica.Prvomajsko potepanje v Info.: 041/840-083, Damjan.Gornji Branki 2018. Torek, 1.maja. Start pohoda izpredvaškega doma v Kodretih ob Železniška postaja10. uri. Voden pohod. Festival kraška gmajna: vZažetjene prijave večjih ponedeljek, 30. aprilaskupin do 29. aprila: botanični pohod dveh031/744-207, 041/728-619, gradov - grad Rihemberk in051/422-152. V primeru dežja grad Štanjel. Zbirno mestopohod odpade. ob 9.37 v Braniku na

železniški postaji ali ob 10.uri na Gradu RihemberkO

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!


Doseg: 53.000

Stran: 29




Stran: 29

Površina: 368 cm2

31

SLOVENSKE ŽELEZNICEKUPILE 26 NOVIH VLAKOVSlovenske železnice (SŽ) in švicarskiStadler Rail so podpisali 169 mili-jonov evrov vredno pogodbo zanakup prvih 26 novih potniškihgarnitur. V investicijskem programuSŽ je bila ocenjena vrednost 150 mi-lijonov evrov (brez DDV). Na razpisso prejeli eno ponudbo, kije bila 14odstotkov nad ocenjeno vrednostjoSŽ. Ker so bili v SŽ pred dilemo, alinaj razpis ponovijo, so najeli nem-ško-dansko podjetje Realistic, kijeopravilo primerjavo cen z dobavamiv Evropi od leta 2012 do 2017. Družbaje ocenila, daje omenjena ponudbaza okoli šest odstotkov cenejša, zatoso nadaljevali pogovore s Stadler-jem, v okviru katerih so dosegli šedodatno, 26. vozno sredstvo. Novipotniški vlaki, nekateri med njimibodo celo dvonadstropni, naj bizačeli voziti enkrat prihodnje leto.Povprečna življenjska doba sloven-skih vlakovje 20 let, najstarejših pakar 46 let. V. K.

___W—_ _

_— i b_w*_"_ " Mfimm __

Novi dvonadstropni vlaki firmeStadler Rail prihajajo v Slovenijo.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Demokracija 26.04.2018 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: 10.000

Stran: 9




Stran: 9

Površina: 89 cm2

32

PRI OMEJEVANJU IZDATKOV NEČAKATI NOVE VLADEFiskalni svet je že v začetku aprila objavil priporočilo, naj državni zbor ustavi vsezakonodajne postopke, katerih učinki na javne izdatke niso vključeni v obstoječeproračunske okvire. Vlada je namreč v dneh, ko opravlja le še tekoče posle, v državnizbor na pobudo posameznih poslancev poslala 49 zakonov, od katerih jih ima polo-vica neposredne finančne učinke. Vladajoči fiskalnega sveta niso poslušali, zato sose v fiskalnem svetu prejšnji teden spet oglasili in objavili oceno, da osnutek Progra-ma stabilnosti, dopolnitev za leto 2018, ni skladen s fiskalnimi pravili. Zapisali so, daso ugodne gospodarske okoliščine v letu 2017 tudi Sloveniji omogočile pospešenojavnofinančno konsolidacijo in približanje srednjeročnemu fiskalnemu cilju. Vendarpa so po pregledu osnutka Programa stabilnosti 2018 za obdobje 2018-2021 ugotovi-li, da predvidena javnofinančna gibanja niso skladna s fiskalnimi pravili. Ustreznisrednjeročni fiskalni cilj oziroma strukturni presežek v višini 0,25 odstotka brutodomačega proizvoda v obdobju Programa stabilnosti ne bo dosežen, saj ukrepi zanadaljnjo konsolidacijo javnih financ niso predvideni. Fiskalni svet je državni organ,ki nadzira vodenje javnofinančne politike. Ima tri člane, na predlog vlade jih imenujedržavni zbor. Predsednik je Davorin Kračun, člana pa Tomaž Perše in Alenka Jerkič.Za mnenje o priporočilih sveta smo prosili tudi Andreja Širclja, poslanca in predse-dnika parlamentarne komisije za nadzor javnih financ. Dejal nam je, daje predlog,naj državni zbor ustavi vse zakonodajne postopke, na mestu, ker dodatne obveznostina strani odhodkov slabijo finančno stabilnost države. Glede tega, da osnutek Progra-ma stabilnosti ni skladen s fiskalnimi pravili, paje Šircelj dejal: »Ker je vlada (SMC,

DeSUS, SD) vodilanapačno ekonomskoin finančno politiko,program stabilnostini skladen s fiskalni-mi pravili. Vlada nipripravila struktur-nih sprememb, rešitevna področju zdra-vstva, pokojninskegazavarovanja, delov-nopravne zakonoda-je ... Namesto tega seje ukvarjala pred-vsem s potratnimprojektom drugegatira, ki bi ga moralizgraditi z velikomanj denarja.« V. K.

; MM < _^__l ________________Ej_____T______^_______r 3 ______________v ______________________________________________

=* ___________ ____^B ____________________________P ■____________

Fiskalni svet RS vodi Davorin Kračun, člana pa sta Tomaž Perše inAlenka Jerkič. Opozarjajo na prevelike javnofinančne izdatke.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 10.000

Stran: 13




Stran: 13

Površina: 195 cm2

33

□ Metod Berlec D Anže Malovrh, Nebojša Tejič/STA, Polona Avanzo, Matic Štojs Lomovšek

REKORDNO ŠTEVILO STRANK IN LIST!

SDS VODI!Letošnje drzavnozborske volitve bodo nadvse zanimive, saj se na-nje podaja največ političnih strank do sedaj. Transakcijske računeza financiranje kampanje pred predčasnimi volitvami je odprloveč kot 25 strank in list, ki se bodo potegovale za poslanske sedeže.

Prejšnjo sredo seje iztekel rok, do ka-terega so morali organizatorji volil-ne kampanje odpreti poseben tran-

sakcijski račun, na katerem mora strankazbrati vsa sredstva za financiranje kam-panje in z njega poravnati vse stroške. Po-datke o transakcijskem računu in orga-nizatorju kampanje morajo kandidati zaposlance Državni volilni komisiji predloži-ti najpozneje 3. maja, ko se izteče tudi rokza vložitev kandidatnih list. Kot je razvi-dno iz registra transakcijskih računov, ob-javljenega na spletni strani Agencije RS zajavnopravne evidence in storitve (Ajpes),

je transakcijske račune odprlo vec kot 25strank oziroma list, ki so že napovedalevstop v volilno tekmo. Pri čemer iz vsehodprtih računov ni razvidno, ali so name-njeni financiranju volilne ali referendum-ske kampanje, se pravi ponovljenemu refe-rendumu o drugem tiru, ki bo 13. maja.

V volilni boj številne stranke in listeIn kdo vse se bo podal na volitve? V prvivrsti vse parlamentarne stranke: Strankamodernega centra, Slovenska demokratskastranka, Demokratična stranka upokojencevSlovenije, Socialni demokrati, Nova Slove-

nija, Levica in Stranka Alenke Bratušek terstranke, ki so nekoč že bile v državnem zboruin se želijo vanj vrniti, pa tudi nekatere nanovo ustanovljene. V SLS in LDS so to žepred časom napovedali, transakcijske računepa so odprli tudi v Jelinčičevi SNS in neko-liko presenetljivo tudi v Jankovičevi Pozi-tivni Sloveniji. Na volitve se bodo podalitudi nekateri poslanci iz sedanjega sklicadržavnega zbora, ki bodo na tokratnih vo-litvah nastopili s svojimi strankami. Takose denimo Bojan Dobovšek na volitve podajaz lani ustanovljeno stranko Dobra država,Janko Veber pa z nedavno ustanovljenostranko Sloga. Poslanec Andrej Čuš bo navolitvah nastopil na čelu stranke Andrej Čušin Zeleni Slovenije.

Z uveljavljenimi političnimi strankamise bo pomerila tudi Lista Marjana Šarca(LMŠ), kije že vse od lanskih predsedniških

Anketa Parsifala oziromaFUDŠkaže,dabiSlovenska demokratskastranka zmagala navolitvah, če bi bile volitveminulo nedeljo

' Stranke, ki bi po anketi Parsifala. FUDŠ prestopile parlamentarni prfla^H^^K--

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 10.000

Stran: 24




Stran: 24


34

volitev v središču pozornosti vodilnihmedijev. Za poslanske mandate se bostapotegovali tudi Nova ljudska stranka Slo-venije ter Glas za otroke in družine, ki stasklenili predvolilno koalicijo Kangler &Prime - Združena desnica ter raziskovalninovinar Bojan Požar, ki je prevzel Listo zaMaribor in jo preimenoval v Listo novinar-ja Bojana Požarja. V volilni boj se podajatudi Združena levica - Demokratična strankadela, stranka Solidarnost, Gibanje Zedinje-na Slovenija, Naprej Slovenija in Strankaenakopravnih dežel. V predvolilnih mesecihletošnjega leta so se za nastop na volitvahustanovile tudi stranke Za zdravo družbo,GibanjeSkupajNaprej in Davkoplačevalci sene damo. Volilne transakcijske račune pa soodprle tudi take eksotične stranke, kot starecimo Piratska stranke Slovenije in Soci-alna stranka Srbov Slovenije.

Živahno dogajanjena tranzicijski leviciPrejšnji teden smo bili priče razburljivemudogajanju v stranki SMC, ki se po dobrihtreh letih in pol vse bolj seseda sama vase.Po mnenju poznavalcev jo je njen predse-dnik Miro Cerar s predčasnim odstopom zmesta predsednika vlade sicer začasno rešil.Postavil se je namreč v vlogo žrtve in seposvetil samopromociji tako v resnih kotrumenih medijih. SMC odhaja na volitve ssamostojno listo, na kateri je 50 kandidatovin 37 kandidatk. Na njej pa ni dosedanjih

poslancev Bojana Kranjca in BrankaZormana, ki sta zaradi nenačelnega ravna-nja predsednika Cerarja izstopila iz stranke,niti vodje poslanske skupine SMC SimoneKustec Lipicer. Bo pa na listi SMC spet kan-didiral njen podpredsednik Milan Brglez,ki se je osmešil s svojim neuspešnim innespametnim prizadevanjem za priznanjePalestine, večni strankarski prestopnik JaniModerndorfer, glavni protagonist odvzemaposlanskega mandata Janezu Janši MitjaHorvat in Dragan Matic, ki bo kandidiral v

ljubljanskih Fužinah. Slednje se dodatnopojasnjuje njegovo zagrizeno prizadevanjeza protislovenski zakon o uresničevanjukolektivnih kulturnih pravic, ki naj bi jihimele skupnosti pripadnikov narodov nek-danje SFRJ v Sloveniji. Bodo pa na listiseveda predsednik SMC Miro Cerar (vMurglah), dosedanja ministra Zdravko Po-čivalšek in Peter Gašperšič ter državni se-kretar Jure Leben. Poznavalci ob tem menijo,da bo stranka po volitvah začela razpadati,Cerarju pa bo »globoka država« zagotoviladobro plačano službo tudi v prihodnje, sajje svoje zanjo odigral.

Precej zanimivaje tudi situacija v SD, kjerstolček predsednika stranke SD DejanaZidana ni tako trden, kot se zdi na prvipogled. Kot je slišati iz strankinih vrst, se bona položaju predsednika stranke obdržal le,če bo SD relativna zmagovalka volitev, karpa je malo verjetno. Prva kandidatka zanjegov položaj je evropska poslanska TanjaFajon, ki paje v zadnjem času ljubosumnana nov obraz stranke SD, to je mednarodnopravnico Dominko Švarc Pipan, ki se že vidina mestu zunanje ministrice (to mestoseveda diši Fajonovi), ali ministrice za pra-vosodje. Zato je Fajonova v zadnjem času večv Ljubljani in manj v Bruslju. Seveda pa imajovelik vpliv na to stranko komunistični botriiz ozadja na čelu z Milanom Kučanom.

Obe stranki je v zadnjem času k skupne-mu nastopu nagovarjal razvpiti ljubljanskižupan Zoran Jankovič, ki sije zaželel koali-cijskega nastopa skupaj s SD ali SMC ter stem lažjega vnovičnega preboja v državnizbor. Večkrat seje tako sešel s predsednikomSD Dejanom Židanom in predsednikomSMC Cerarjem. Pri tem slednji kot »visokomoralno-etični politik« nima težav, da sesrečuje s človekom, kije osumljen krimina-la, korupcije in spolnega izsiljevanja. No,

Dodatna ponudba, a hkrati drobitev glasovDr. Matevž Tomšič: »Veliko število poli-

tičnih strank na letošnjih parlamentarnihvolitvah je izraz splošno razširjenih občut-kov, daje obstoječa politična ponudba neza-dostna in da si volivci želijo 'nekaj novega'.Protagoniste novih političnih strank k temuprepričanju vodijo uspehi 'novih obrazov' nazadnjih dvojih volitvah. Vendar pri tem ninikakršnega vnaprej zagotovljenega uspeha.Večina novih političnih strank bo ostalapred parlamentarnimi vrati. Vendar paprostor za nove stranke še vedno obstaja,predvsem na desnemu polu političnegaspektra - čeprav je prav tu nastalo največnovih strank. Vemo namreč, daje ravno vtem prostoru, se pravi med nekdanjimi volivcit. i. pomladnih strank, volilna abstinencanajvečja, vendar pa za volilni uspeh primer-na, da stranka dobi ustrezno kredibilnega inkarizmatičnega voditelja, ki mu bo uspelopritegniti ljudi. Izkušnje zadnjih let kažejo,da so strankarski programi v ozadju. Velikoštevilo političnih strank pomeni na eni stranidodatno politično ponudbo, na drugi pa ne-

varnost drobitve glasov in s tem njihoveizgube na volitvah, kar je lahko problem zapolitični blok kot celoto. Ta nevarnost je letosizrazita predvsem na desnem polu. Rešitevza to je lahko oblikovanje predvolilnih koa-licij nazorsko sorodnih strank. Glede na po-litično spremenljivost in negotovost si neupam napovedati zmagovalca letošnjihvolitev. Mogoče je marsikaj.«

Sociolog in publicist Matevž Tomšič

______________________ m^m^m. 1 f& s ___™ i^^^^9mSm^^3S^^^m^^^^^^^^^^^^^m^^l^f^\Mlma

ib_^^K'^^p ----v __T'' ,'^_p__S_Jm __P__________i^________________________________hjmh___b. m\ * ~~_^H__H_____________________________________________K!_^^^K, _H^_H_^_^_^B m ..^^^BpBw nS____pP^ * ■■W^^mmmmmml ~^m* iiiiiiW-Ti__MlHI^^^^^^H_^Hl_I^HI_^BR_9bw'^H_R_____âl_^B

mmW^mm m̂m m̂m^mm m̂m m̂m m̂mm^mmW k^TTmmk

Pomembno mesto v stranki SD dobiva mednarodno pravnica Dominika Svarc Pipan, ki s svojim vplivomže spodriva evropsko poslanko Tanjo Fajon, ki je, kot pravijo poznavalci, nanjo zelo ljubosumna.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 10.000

Stran: 24




Stran: 24


35

kljub njihovi »ideološki bližini« pa do do-govora med njimi ni prišlo, tako da se bodovse tri stranke samostojno podale na dr-žavnozborske volitve. Prav tako DeSUS podvodstvom Karla Erjavca, ki pa vse boljpostaja stranka upokojene rdeče elite, kiskrbi predvsem za svoje privilegije in poslez Rusijo. Zakaj seje Erjavec tako zagrizenozavzemal za priznanje propadle Palestine,pa ni čisto jasno, saj to njegovih potencial-nih volivcev prav nič ne zanima.

Delna predvolilnakonsolidacija na desni srediniSDS pod vodstvom Janeza Janše je že sredivolilne kampanje, ki jo zaznamujejo šte-vilne okrogle mize in javne tribune terobiskovanje volivk in volivcev na domu.Kot vedno tudi tokrat največja opozicijskastranka uporablja vse inštrumente, ki sopotrebni za volilni uspeh; od aktivnega

dela v državnem zboru, neposrednega stikaz volivci do nagovarjanja potencialnih vo-livcev prek socialnih omrežij.

Po odstopu Ljudmile Novak z mesta pred-sednice Nove Slovenije v začetku leta je kot

vršilec dolžnosti vodenje stranke prevzelposlanec NSi Matej Tonin. Slednji je bil vsoboto na kongresu stranke v Grosupljempotrjen za predsednika stranke. Od 372 de-legatov, ki so oddali glasovnice, je za Toninaglasovalo 345 delegatov oziroma 92,7 od-stotka, 27 glasovnic je bilo neveljavnih.Stranko sta pred Toninom vodila dva pred-

sednika. Od njene ustanovitve 4. avgusta2000 do državnozborskih volitev v letu 2008legendarni dr. Andrej Bajuk, nato pa Ljud-mila Novak, kije odstopila 31. januarja letos.

Na volitve se pripravljajo tudi v Združeni

desnici, ki jo sestavljata Nova ljudskastranka pod vodstvom Franca Kanglerja inGlas za otroke in družine pod vodstvomAleša Primca. Podobno je v SLS pod vod-stvom Marka Zidanška. Slednja seje pove-zala z Zvezo za Primorsko, a postavlja sevprašanje, zakaj se ni povezala raje s Kan-glerjem in Primcem, kar bi pomenilo, da bivse tri stranke gotovo prišle v državni zbor.Tako paje negotovost kar precejšnja.

In kako kaže javnomnenjska anketa?Zadnja javnomnenjska anketa, ki jo je zaNova24TV opravila agencija Parsifal/FUDŠ,kaže, da bi Slovenska demokratska strankazmagala na volitvah, če bi bile volitve minulonedeljo. Po anketi, kije bila izvedena med17. in 19. aprilom, bi SDS pod vodstvom

Janeza Janše dobila 23,5 odstotka glasov. Nadrugem mestu ji sledi Lista Marjana Šarcaz 22,9 odstotka glasov. SD pod vodstvomDejana Zidana je dobila 17 odstotkov glasov,Cerarjeva SMC pa 9,9 odstotka glasov. Par-lamentarni prag bi prestopila še Levica s 7,3odstotka glasov, DeSUS s 5 odstotki in NovaSlovenija s 4,9 odstotka glasov.

Če kvoto 100 odstotkov razdelimo pro-porcionalno med stranke in na tej osnovipreračunamo, kolikšno število sedežev vparlamentu pride na posamezno stranko,vidimo, da bi SDS dobila 23 sedežev, LMŠ22 in SD 17 sedežev. Stranki SMC bi pripa-dlo 10 poslanskih sedežev, Levici 7, DeSUSin NSi pa vsaki po 5 sedežev. A glede na to,da bo letos za državni zbor kandidiralorekordno število strank in listje verjetno,da se bo v državni zbor prebilo več strankin list. Seveda pa bo to jasno šele 3. junijazvečer. Bomo videli! E3

Miro Cerar očitno nimatežav, da se srečuje sčlovekom, kije osumljenkriminala, korupcije inspolnega izsiljevanja.

»Premagati globoko državo«Dr. Jože Možina: »Odstotki glasov manjših

strank, ki ne bodo prišle v parlament in bodos tem izgubljeni, bodo posredno odločali otem, kdo bo prevladal in sestavljal vlado.Ključno bo, kateri pol bo tu izgubil več. Razlogza sedanjo tako veliko razpršenost strankar-skih iniciativ vidim v razočaranju zaradičedalje bolj škodljivega, tudi sprevrženegadelovanja slovenske nomenklature. Ljudjespoznavajo, daje vrag vzel šalo in daje lahkoogrožen obstoj Slovenije in blaginja njenihdržavljanov. Veliko število strank je tudi po-kazatelj, da je slovenska demokracija nastranpoti in seje zato treba vrniti na izhodi-šča iz časa začetkov demokratizacije. Razmereso za to, da bi zmagala desna sredina, obsamoblamaži sedanje vladne garnitureugodne, res paje, da za to opcijo posebej velja,da mora za zmago pokazati enotnost. Preseči

mora tudi medijski monopol tranzicijskihstrank in premagati globoko državo, ki naizid volitev tradicionalno vpliva s kreiranjemafer. Tudi letos še ni rekla zadnje besede.«

____________________ .* .^^K^^^^H^^^^Î_________________p _______*________F j__H___ _____________________________________________________________

Novinar in zgodovinar Jože Možina

M fT^T^_______________________________________________-____________■_ _J____^9§ * * • mm^ mm \__________K^_____M_f<-€■__' :!_______£^1 ____________ ».___________________S__T______H____________- __ »^^_ K ~r?!_^^_____________________r ________________________________________9_______. Wm

_/^___B

L--_^___^__^__^__^__^__^__^__^__^__^__^__^__^__^__B'*^__f ,nl^^^

Predsednik SMC Miro Cerar ter razvpiti ljubljanski župan in predsednik PS Zoran Jankovič sta se vzadnjem času večkrat sešla, a dogovora o skupnem nastopu na volitvah nista doseglo.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 10.000

Stran: 24




Stran: 24


36

□ Gašper Blažič D Arhiv Demokracije

KAKO DELUJEGLOBOKADRŽAVA»Ko pridete na ministrstvo kot nov obraz (...), vam najprej glo-boka država postreže s 40- do 50-milijonskimi pogodbami invam reče: to je treba takoj podpisati, sicer se bo država sesula.«Tako je v nedeljskem intervjuju na TV Slovenija delovanje glo-boke države v Sloveniji opisal Tomaž Stih.

Izraz »globoka država« je pred dese-tletjem prvič javno uporabil nekdanjizunanji minister Dimitrij Rupel, ven-

dar je že zelo dolgo časa v rabi denimo vZDA. Vendar ima tam nekoliko drugačenpomen kot v Sloveniji. Sam izraz »globo-ka država« izhaja iz Turčije, in sicer iz leta1923, ko je tedanji turški vladar Musta-fa Kemal Atatiirk ustanovil tajno mrežos tem imenom. Ta skupina je obstoječogarnituro ohranjala na oblasti tako, daje tiho pobijala »protidržavne elemen-te«. Kasneje je bila sintagma prenesenatudi v druge države, pomeni pa pred-vsem vlečenje niti iz ozadja, kar so svoj

čas pripisovali prostozidarjem. Njihovozgodovinsko vlogo pa je že zdavnaj prev-zel George Soros s svojim financiranjemlevičarskih nevladnih organizacij.

Od udbomafije do globoke državeKaj pravzaprav pomeni »globoka država«v Sloveniji? Ko smo leta 1990 končno dobiliprvo demokratično izvoljeno vlado, smose hkrati soočili tudi z lastno naivnostjo,češ, sedaj pa imamo demokracijo. Ko sokasnejši dogodki pokazali, daje slovenskademokracija pravzaprav samo formalna,seje začelo veliko govoriti o t. i. udboma-fiji. Gre za termin, ki gaje v javni diskurz

uvedel arhitekt Edo Ravnikar, označevalpa je delovanje starih kadrov SDV, ki sokljubovalno nadaljevali s svojo »vzpored-no ekonomijo« tudi po letu 1990, pri tempa usmerjali tudi veliko večino medijev.Precej kasneje je Borut Pahor še kot premieromenil »strice iz ozadja«, medtem ko jesedanji premier v odstopu Miro Cerar obnapovedi odstopa omenil »stare sile«, kinaj bi mu nagajale.

Kaj je zdaj res in kaj ne? V vseh teh letihseje veliko govorilo o starih centrih močiodločanja, ki delujejo mimo uradnih insti-tucij ter skrbijo tudi za usmerjanje medijevin sodstva. Zanimivo je, daje ta pojav vjavnosti povsem zaznaven, vendar si prednjim večina prebivalcev Slovenije zatiskaoči. Ko gre za politiko in neenakopravnostakterjev v njej, pojma »levica« in »desnica«dejansko zavajata, saj si iz omenjene navi-dezne simetričnosti marsikdo ustvari vtis,da imata obe opciji enakovreden izhodišč-ni položaj, kar pa še zdaleč ni res. Ko papomladna stran opozori na velik vplivgloboke države (ki zadnje čase deluje s »spi-nanjem« javnomnenjskih anket, ki v resnicislužijo usmerjanju javnega mnenja, denimoz lansiranjem Marjana Sarca), pa se okoljena to odziva z očitkom, češ da gre le iskanjeizgovora za lastno nesposobnost.

Brezbrižna javnostŽe marca letos smo v tiskani Demokracijiobjavili kolumno profesorja Andreja Umeka

o tem, ali globoka država obstaja. MedObj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 10.000

Stran: 28




Stran: 28

Površina: 886 cm2

37

drugim je zapisal: »Resnična oblast totali-tarnega sistema je skoncentrirana v nekihmeni kot neposvečeni osebi nedostopnihstrukturah, ki jih poimenujem globokadržava. Ob izjemnih priložnostih jo lahkozaslutim samo po določenih pojavih, kot jenpr. tajni uradni list.«

Seveda bo kdo rekel, da sedaj nimamo večtotalitarizma, imamo demokracijo, kjer otem, kdo vlada, odločajo samo ljudje na vo-litvah. Paje res tako? Ze sovjetski diktatorStalin je vedel, da ima v rokah oblast tisti,ki ima nadzor nad štetjem glasov. To je lahkotudi dobrodošla spodbuda bralkam inbralcem, da lahko na uredništvo posredu-jejo tudi svoje izkušnje z nenavadnim do-gajanjem na preteklih volitvah (znani soprimeri kraje volilnih listkovv, kar nikoli nibilo pojasnjeno). A v čem je dejansko naj-večja zadrega, ki se pojavlja v zvezi z globokodržavo? Predvsem v tem, daje njeno delo-vanje v praksi zelo težko dokazati. Pa tuditakrat, ko dokazi obstajajo, naletijo na brez-

brižnost javnosti.

Pogodbe za 50 milijonovToda včasih nam kdo postreže tudi s kakšni-mi zelo konkretnimi izkušnjami o tem, kakodeluje globoka država. V nedeljo je denimonacionalna televizija predvajala intervju, kiga je Jože Možina pripravil s TomažemStihom, publicistom, inženirjem in inova-torjem, ki deluje v Londonu, nekaj časa paje bil znan kot programski tajnik Državljan-ske liste. Stih je opisal svoje izkušnje, ko jev času druge Janševe vlade deloval na mi-nistrstvu za finance. »Ko pridete na mini-strstvo kot nov obraz (...), vam najprejgloboka država postreže s 40- do 50-mili-jonskimi pogodbami in vam reče: to je trebatakoj podpisati, sicer se bo država sesula.«Kot je dejal Stih, je tedanji finančni mini-ster Janez Šušteršič kot nekdanji direktorUmarja poznal te stvari in nič od tega nipodpisal. »In čez tri mesece se za čuda čistonič ni sesulo, samo prihranili smo teh 50milijonov.« Druga, še bolj oprijemljivo iz-kušnjo paje imela Štihova sodelavka, kijenenehno dobivala klice nekih ljudi, ki so šlimimo vseh uradnih linij, mimo telefonakabineta. Njej ni bilo nič jasno, nato pajebilo ugotovljeno, daje bila nameščena vnekdanjo pisarno Draga Isajloviča; ljudje soimeli tisto številko in so tja klicali, če soželeli kaj spremeniti na ministrstvu - lezakaj bi uporabljali uradne linije? »In to jesamo majhen del globoke države, kakodeluje.« Stih ob tem omenja tudi globokodržavo v sodstvu in policiji, kar seje poka-zalo v primeru sedaj že nekdanjega poslan-ca Andreja Magajne, ki gaje takoj po sporuSD obiskala policija zaradi neke »nagice«,kijoje imel na računalniku. Sledil nekajletnipregon, nato pa so vse opustili in se ne ve,kdo je ta politični pregon sprožil. »Sumimo,ne vemo pa, kdo je to konkretno sprožil,«je dejal Stih in dodal, da je problem, kertakšnega početja ne sankcionirajo.

Treba jo je razgraditi!V nadaljevanju je Stih spomnil tudi na vplivgloboke države v sodstvu, saj zakoni nisoza vse enaki. Igor Bavčar denimo mora vzapor, Zoran Jankovič pa ne, dokaze onjegovi krivdi so uničili. Tu torej ne gre večza spopad med političnima opcijama naravni idej, programa in dosežkov, pač pa spomočjo sodstva in policije za vpletanje vpolitično dogajanje. A zanimivo je seveda,da tudi ob takšnem intervjuju, kot je bil tas Tomažem Stihom (da ne omenjamo tele-vizijskega intervjuja z Radom Pezdirjemjeseni 2017), nihče ne reagira. Ali to pomeni,da seje slovenska javnost že povsem »na-vadila« na govorjenje o globoki državi, kotda to ni nič posebnega? Navsezadnje, če vnaši državi toliko tarnamo o tem, kako »vsi

kradejo«, bi potrebovali predvsem specifi-kacijo, od kod in kam odteka največ denarja(spomnimo se na primer »spodrsljaja« zmaketo drugega tira Divača-Koper). Odgo-vornost je sedaj na volivcih. Če slednji nisosposobni in voljni prepoznati, kaj pomenineovirano delovanje globoke države, kilahko odloča celo o rezultatih volitev,potem Sloveniji ni več pomoči. Dejstvo jenamreč, da pojav globoke države ni skladenz demokracijo in da bo treba globokodržavo razgraditi. To pa se lahko zgodi lez zares množično udeležbo na volitvah inglasovanjem za resnične spremembe, nesamo za delegirane klovne, ki dejanskopredstavljajo prav iste centre moči. 0

0 kroženjuudbovskegakapitala

Na nedavnem pogovornem večeruv Šentjurju pri Celju o parlamentarnihpreiskovalnih komisijah je publicistin svetovalec omenjenih komisij RadoPezdir med drugim dejal, da seje obdelu preiskovalnih komisij razkrilceloten obseg prepletanja udbovskegakapitala. Kot je dejal, se je udbovskikapital selil v bančni sistem, »pred-vsem v hčerinsko firmo NLB v Švici,to je NLB InterFinanz.« Pri preiskova-nju nepravilnosti pri nabavi žilnihupornic je bilo ugotovljeno, da tukajnastaja presečna množica iz istegamiljeja, kot je prišel udbovski NLB In-terFinanz. Kot je še pojasnil Pezdir, jebil leta 1951 s kapitalom SDV ustano-vljen Safti, ta je leta 1990 ustanovil»offshore« firmo Proteus v Luksem-burgu, ta paje naredila Proteus Finanzv Zurichu, kar je prevzela NLB in iztega naredila NLB InterFinanz. Hkratiso po njegovih besedah kraki tega lu-ksemburškega podjetja šli prek Kmečkebanke do Mark Medicala, Mladine inše vrste slovenskih podjetij. »Izkazaloseje, daje ta grupacija SDV vdrla takov slovenski bančni sistem kot medi-cinski sektor in tudi na področjemedijev, hkrati pa je bila nasilnonavzoča v slovenski privatizaciji,« jedejal Pezdir in dodal, da predvsem pozaslugi Logarja in Godčeve vse to niveč urbana legenda, »ampak je jasnodokazano omrežje, ki seje skozi tran-zicijo vrnilo in je spet zagospodarilov državi.« Je potreben še kakšen dokaz?

I^____________________________________________________________________________________________________________a__it

Publicist Tomaž Stih je v intervjuju za TV Slovenija zelokonkretno govoril o delovanju starih centrov moči.

, jB^Bs-^**. T^^^Ûmam^mt

Nekdanji agent SDV Drago Isajlovič je v času, ko jedeloval na finančnem ministrstvu, sprejemal klicemimo uradnih kanalov komunikacije.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 10.000

Stran: 28




Stran: 28

Površina: 886 cm2

38

O Gašper Blažic D Polona Avanzo

MEŽIŠKA DOLINA -TURISTIČNASILICIJEVA DOLINA?Čeprav Mežiško dolino v slovenski javnosti poznamo kot najboljonesnaženi del Koroške (zaradi svinca), je v resnici velik turističnibiser s šte vilniini neizkoriščenimi možnostmi. Za to je močno za-služen tudi Aleš Logar, aktualni direktor Zavoda za kulturo, športturizem in mladinske dejavnosti na Ravnah na Koroškem.

Pogled na grič, na katerem je osrednjišportno-rekreacijski center ob veli-kem parku, kjer sta v neposredni bli-

žini še Gimnazija Ravne in ravenski grad,je res veličasten. V tem koncu Slovenije,

ki je prometno precej bolje povezan s so-sednjo Avstrijo kot pa s slovensko prestol-nico, kar kipi od živahnosti. Ne glede nato, daje veliko prebivalcev tega severnegadela Slovenije in hkrati jugovzhodnega

dela zgodovinske Koroške, kije po razvpi-tem koroškem plebiscitu leta 1920 pripadelSloveniji, danes zaposlenih v Avstriji in dase mnogi od tod izseljujejo, je mogoče ševedno opaziti veliko mladih. A če pomis-limo na Tino Maže, kije doma iz sosednjeČrne, Koroška v očeh Slovencev zagotovoni pozabljena zgodba.

Vse na enem mestuObiskovalec, ki nikoli prej ni bil na Ravnah,železarskem mestecu v Mežiški dolini, sprvamorda niti ne bo opazil, daje na griču, kjerstoji grad, praktično zbrana najrazličnejšašportna infrastruktura. Tam lahko igratepravi ali mali nogomet, pripravljena jekrožna steza za atletiko, igrišče za košarkoin rokomet, teniško igrišče, v pokritih pro-storih (v Domu telesne kulture) pa bazen,savne, športna dvorana in celo kegljišče.Samo streljaj proč je smučišče s pravo vleč-nico, ki je v poletnem času vlečnica za kole-sarje, ki se nato z vrha vzpetine spuščajo vdolino. A to seveda še ni vse. V sklopu naj-večjega parka na Ravnah je tudi forma viva,kjer lahko najdemo kar nekaj skulptur.

______________________________U' ; _'<1' ______________________________________________________________________■\~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~\i-i&li, AfirMiL , ; k _*• . i b«, '-\^lW- : -^&M;: - ;/ ____i___________________________________i

mmmL* _^____^____H_l_^_K^__N-^^lwl^^

____________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

__________________________________

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 10.000

Stran: 38




Stran: 38


39

Skratka, zelo zanimivo okolje, ki se čudovi-to zliva s starim mestnimjedrom. Na drugistrani smučišča na Poseki paje mladinskihotel Punkl, katerega ambient preprostoočara, saj v njem prevladuje dišeč smrekovles, namenjen paje tako skupinam mladihkot družinam, saj obstajajo družinske sobes posebej prilagodljivimi posteljami - polegvečje sobe s pogradi lahko dobite tudi dru-žinsko sobo, ki ima v osnovi dve ležišči, zmodularno postavitvijo postelj pa lahkopridobite še dve ležišči, saj je pod vsako pos-teljo še »skrita« postelja. Večinoma gostijošolske skupine za šolo v naravi, vanj pa pri-hajajo tudi gostje iz drugih držav. Prišli sože Danci, v kratkem pridejo mladi madžar-ski plavalci. No, naša novinarska ekipa jeopazila tudi Japonce. Ko smo se mudili v

recepciji, so nam ponudili številne infor-macije o turizmu, med drugim o kolesarje-nju z električnimi kolesi, pri čemer si lahkonajamete tudi vodnika. Poleg električnihkoles seveda. Mladinski hotel ima tudiskupno kuhinjo, v kateri si lahko sami kajskuhate. No, lani je bil po podatkih neka-terih medijev precej slabo zaseden, z nadgra-ditvijo smučarske proge in vlečnice v toplej-šem delu leta za potrebe gorskih kolesarjevpa bo zagotovo bolje obiskan. Da bi bilosmučišče v zimskem času čim bolj izkori-ščeno tudi takrat, ko ni naravnega snega,so v Zavodu za kulturo, šport, turizem inmladinske dejavnosti sklenili, da najamejoopremo za umetno zasneževanje (dva večjatopova, enega manjšega in štiri snežnežirafe, kar ob podpori elektronike omogoča

zasneževanje tudi v najbolj ekstremnihpogojih), in sicer za šest let, po preteku tegačasa pa naj bi oprema postala last zavoda.

Vlaganje v razvoj turizmaJe torej Koroška v turističnem smislu nekevrste Silicijeva dolina? Po naravnih lepotahvsekakor. Regija, ki se že vrsto let potegujeza zgraditev tretje razvojne osi, s katero bibila veliko bolje povezana z osrednjo Slove-nijo, verjetno ne bi doživljala turističnegarazvoja, če ne bi vodenja tamkajšnjegaZavoda za kulturo, šport, turizem in mla-dinske dejavnosti prevzel Aleš Logar. Zavod

Kdo je Aleš Logar?

Rodil seje leta 1986 v Slovenj Gradcuin je magister poslovnih ved. Po končaniGimnaziji na Ravnah na Koroškem jediplomiral na Ekonomski fakulteti Uni-verze v Ljubljani. V času študija je bil članštudentskega sveta ŠOU Ljubljana. Podiplomi je v sklopu programov Erasmusupravljal Erasmusovo izmenjavo inprakso v Pforzheimu in Sindelfingnu vNemčiji. Po izkušnji v tujini je opravilmagisterij na Ekonomski fakulteti Uni-verze v Ljubljani. Sledila je pot domov,kjer je prevzel vodenje domačega mla-dinskega zavoda Kompleks. Po več kotdveletni izkušnji seje podal v Ljubljano,kjer je prevzel finančno sanacijo Ljubljan-skega zavoda K4 /6 oziroma zavod Kersni-kova, pod katerega okrilje spadata tudinajbolj kulten klub v Sloveniji klub K4 inGalerija Kapelica. Ima tudi profesionalnolicenco za jadranje, ki jo je leta 2014 pri-dobil v Veliki Britaniji. Jadrati je začel vštudentskem društvu Soling. Polegšporta se v prostem času ukvarja s kuli-nariko, oba z ženo sta tudi ljubitelja po-tovanj. Zelo blizu mu je glasba, saj seje vmladih letih na glasbeni šoli učil kitaro.Pravi, da največ energije, življenja inveselja črpa iz družine, zato največ časapreživi z ženo Zalo in hčerko Sofijo.

-. *»- JI •MmF' .______________H____^C W rdt___________________________________________mik w^^^^^^^^^^^

!r_jP4P^^_____________________H^' __________________________________

______________________________________B^^^^__4E_L^ v -■ v "^_ - t_________^Âleš Logar kot direktor Zavoda za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti, ki deluje v občiniRavne na Koroškem, skrbi za razvoj turizma v povezavi s športno infrastrukturo.

I S_______________ / M___J______i1% "^ ________ls_^____________________u__Ji______HAleš Logar je letos tudi kandidat zaposlanca na listi SDS.

mWmmW^^^^^^. _____________l___r_l__________ . V"-*!" WI^HHi^^^^^^_____i____BHH^"^^_9^fflH^^_^'^ /____________-____R_______________________________________________________^ __£__________ * *

Za ljubitelje rekreacije tako iz Mežiške doline kot od drugod je na voljo veliko možnosti, in to vse naenem mestu.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 10.000

Stran: 38




Stran: 38


40

je dobil v rdečih številkah, zato je sprožildonatorsko akcijo in s pomočjo sponzorjevvzpostavil nov tip sobivanja akterjev v lo-kalnem okolju, kar prinaša tudi posebenpoložaj tega dela Slovenije v turističnemsmislu. S številnimi prireditvami, z novimišportnimi površinami in s ponudbo nasplohje Zavod za kulturo, šport, turizem in mla-dinske dejavnosti vlil življenje v dogajanjein šport v mestu. Logarje bil v preteklostidirektor Koroškega mladinskega kulturne-ga centra Kompleks na Ravnah in direktorljubljanskega Zavoda K6/4, funkcijo pajeprevzel v začetku leta 2016. Zavod se je obzamenjavi direktorja utapljal v rdečib šte-vilkah, tudi infrastruktura je bila nujnopotrebna obnove. Logar ni okleval, ampakje začel iskati donatorje, ki bi finančnopodprli obnovo infrastrukture in zgradilinovo. Samo občinska sredstva pri tem nezadostujejo, zato je pomembno tudi sodelo-vanje gospodarstva, saj kar osemdeset ko-roških podjetij z nakupom vstopnic skrbi zapreživljanje prostega časa zaposlenih v ome-njenem športnem parku. Jasno je, da imajoobčani tu prednost, a treba je privabljati tudituriste od drugod. Za primerjavo: obisk zim-skega bazena seje lani v primerjavi z dvemaletoma prej potrojil. Ambicije Aleša Logarjain njegovih sodelavcev se torej ne ustavljajopri projektih, ki bi bili namenjeni le lokalnimprebivalcem, namenjeni so tudi turistom izdomovine in tujine, čeprav gre v osnovi zaregijski športni center. Vendarle pa ostajaželja, da bi Mežiška dolina izkoristila svojemožnosti. In tudi posebnosti.

Obiskovalci z druge strani mejeMorda niti ni naključje, daje Aleš Logar, kina Koroškem gradi športno-turističnozgodbo o uspehu, kandidat za državnozbor-ske volitve SDS ne glede na to, da bi ga mar-sikdo raje videl doma kot pa v Ljubljani.Marsikoga ime in priimek lahko zavedeta,

saj v državnem zboru že deluje poslanec SDSAnže Logar, predsednik komisije za preiska-vo bančnega kriminala, z Alešem Logarjempa nista v sorodu. Ob prihodu nas Aleš Logarpovabi na kavo ne glede na to, da ga žedvajset minut kasneje čaka nov sestanek.Kot nam je pojasnil, gre za posebnost, saj sotako rekoč vse športne aktivnosti zbrane naenem mestu. Mandat je nastopil z začetkomleta 2016, objekti so bili zgrajeni že prej. Obtem posebej omeni dvorano za judo, ki jebila zgrajena s podporo Janševe vlade leta2012, pa dvorano za namizni tenis.»Ogromno se ukvarjamo s športnimikampi,« nam pove. Premorejo tudi centerdobrega počutja, kakršnega na Koroškem(na obeh straneh meje) ni v sklopu z drugimidejavnostmi vse do Celovca. »Iz krajevonstran meje hodijo k nam,« nam pove.Povezujejo se tudi s sosednjimi smučišči,denimo s smučiščema Peca in Rodošek.

Nujno potrebujemo regionalizacijoIn kaj ima pri opraviti politika? Naš sogo-

vorec pravi, daje regionalizacija nujno pot-rebna, saj je Slovenija vsaj po finančni platiizrazito centralizirana država, vse večdenarja se kopiči samo v Ljubljani. Potrebenje drugačen pogled, saj je nemogoče vzdr-ževati enakomeren razvoj Slovenije. Kotopozarja Logar, se v športno infrastruktu-ro v Ljubljani veliko vlaga, medtem koKoroška ostaja na tem področju na repu.Prav tako je obtičal projekt tretje razvojneosi, ki bi bil nujno potreben za prometnopovezavo med Koroško in notranjostjo Slo-venije, medtem ko je Koroška z železnicopovezana z Ljubljano le prek Maribora, karpomeni dobrih pet ur vožnje z vlakom doLjubljane. Tudi to je razlog, zakaj seje AlešLogar odločil za poslansko kandidaturo.Mežiška dolina potrebuje spodbude tako zamlade družine kot tudi starejše. Potrebnaso nova stanovanja, ker je sedanjih premaloin so za marsikoga predraga. »Naša dolinaje ekonomsko močna, imamo mnoga zdravapodjetja,« pravi in dodaja, da bi še bolj za-dihala s tretjo razvojno osjo. Najbližji dostopdo avtoceste je čez mejo v Avstriji, tam segradi tudi hitra železniška proga, od koderse bo od Pliberka do Dunaja dalo priti v dvehurah. Škoda je, ker se graditev hitre ceste,ki bi povezovala štajersko avtocesto sKoroško, ustavlja z umeščanjem trase skoziŠaleško dolino, saj bi jo lahko začeli graditina Koroškem. Tako pa se po nepotrebnemizgublja čas, pravi Logar. Zanj je najpo-membnejše, da se najprej dejansko vzposta-vijo regije, ki so sedaj samo na papirju. Zuvedbo regij bodo začeli delovati tudi regij-ski proračuni. Kot je še pojasnil, je na po-dročju turizma nekoliko dejavnejša ZgornjaDravska dolina, medtem ko se Mežiškadolina še prebija s popularizacijo novih vrstšportnih aktivnosti. To bi v regijo prineslotudi nova delovna mesta. Že z malimi vla-ganji bi se lahko veliko naredilo, je sklenilpogovor Aleš Logar. 0

Wmmmmmmm\wl^B^^Smm^Kš^^^^SStBi

l________________i___________________________________P^___^^^^^^^^^^^^^L-^Q_H_^_H_U_H_l-i^-_l_H__^_K__H__H^_J_H-H-i-l_^_^rV neposredni okolici parka so atletska steza, nogometno igrišče, teniško igrišče in smučišče.

V neposredni bližini smučišča deluje mladinski hotel Punkl, ki omogoča prenočevanje tako družinamkot skupinam mladih.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 10.000

Stran: 38




Stran: 38


41

Documents

26._04._201… · 2 Televizija Naslov Novice Zaporedna št. 1 Medij; Doseg Planet TV; 425.639, Slovenija 17:36 Trajanje: 1 min Rubrika, Datum Dan.; 25. 4. 2018 Stran v zbirki: 6 Avtor