2 Tisk Naslov Melaniji čestitali iz rodnega kraja Zaporedna št. 1 Medij; Doseg Slovenske novice; 314.000, Slovenija Stran: 16 Površina: 480 cm2 Rubrika, Datum Življenje v obje

Število objav: 13Tisk: 13Spremljane teme:Dušan Mes: 0SŽ - Slovenske železnice: 3IJPP: 0železniška infrastruktura: 3Muzejski vlak: 0Železniški Muzej: 1Milan Jelenc: 0Drugi Tir: 7železniška postaja: 2zapora železniške proge: 0z vlakom: 1Tomaž Kraškovic: 0Robert Rožič: 0

Zbirka medijskih objavSlovenske železnice,za obdobje 30. 4. 2018

2

Tisk Naslov Melaniji čestitali iz rodnega kraja

Zaporedna št.1

Medij; Doseg Slovenske novice; 314.000, Slovenija Stran: 16 Površina: 480 cm2

Rubrika, Datum Življenje v objektivu; 30. 4. 2018

Stran v zbirki:6

Avtor Cvetanovski Nada Černič

Teme železniška postaja

Povzetek...postala prva dama Amerike, so v Sevnico začele romati novinarske ekipe z vsega sveta. Zanimalo jih je, kje je odraščala, kam hodila v šolo, s katere je odhajala v Ljubljano, izbrskali so njene nekdanje sošolce in železniške postajesošolke in jih prisilili, da so se spomnili, da je bila>|e od nekdaj nekaj posebnega....

Tisk Naslov Mravljišče, ki se umiri le tri dni na leto

Zaporedna št.2

Medij; Doseg Nedeljski dnevnik; 212.000, Slovenija Stran: 8Površina: 1.833 cm2

Rubrika, Datum Ostalo; 30. 4. 2018

Stran v zbirki:11

Avtor Ozebek Nataša Bucik

Teme železniška infrastruktura

Povzetek...vezu, kjer so maja 1958 privezali prvo čezoceanko, ki je vplula v koprsko luko. Danes je Luka Koper mesto v malem s70 kilometri cest in 32 kilometri tirov, s strogim režimom varovanja in prepovedano peš hojo. Z avtomobili je železniškihvarneje. Delovni dani, ki se nikoli ne konča Minuli torek je bilo v luki...

Tisk Naslov Vrhunski šport in odpravnine

Zaporedna št.3

Medij; Doseg Nedeljski dnevnik; 212.000, Slovenija Stran: 19 Površina: 418 cm2

Rubrika, Datum Odmevi; 30. 4. 2018

Stran v zbirki:13

Avtor Helmut Rebernik

Teme Drugi Tir

Povzetek...vojakov 1,2 milijarde evrov. Vsi ostali stroški vojske za plače, vzdrževanje opreme, stavb, mirovnih misij ostajajo in niso všteti v gornjo vsoto. Gradnja nas bo stala, po sedanjih izračunih, manj kot eno milijardo. Državljanke, drugega tiradržavljani, čeprav smo majhen narod, ne pokleknimo pred Natom. Mislim, da aktivnosti...

Tisk Naslov Referendum torej bo

Zaporedna št.4


Rubrika, Datum Odmevi; 30. 4. 2018

Stran v zbirki:14

Avtor Miha Selšek

Teme Drugi Tir

Povzetek...pa ravno zato), ker sem pred mnogimi leti končal gradbeno šolo, se globoko zavedam, da o po predlogu drugem tiruvlade ali Vilijevem (in kompaniji) nimam pojma. Ker pa naj bi bil človek razmišljujoče bitje, razmišljam takole: (drugi tirmenda) nujno potrebujemo oziroma smo ga potrebovali že pred desetletji. Priprave na njegovo...

Tisk Naslov Pomladne in poletne dogodivšane z vlakom

Zaporedna št.5


Rubrika, Datum Prosti čas; 30. 4. 2018

Stran v zbirki:15

Avtor Unknown

Teme SŽ - Slovenske železnice , Železniški Muzej , z vlakom

Povzetek...Pomladne in poletne dogodivščine *__/ Predstavljamo vam sedem izletov, ki ponujajo obilo priložnosti za z vlakompotepe in raziskovanje v pomladnih in poletnih dneh. Poti vlakov vodijo do številnih...

3

Tisk Naslov Ilirskobistriška gazela si novo domovanje postavlja v Postojni

Zaporedna št.6

Medij; Doseg Dnevnik; 98.000, Slovenija Stran: 6 Površina: 398 cm2


Stran v zbirki:16

Avtor Jana Petkovšek Štakul

Teme železniška infrastruktura , Drugi Tir

Povzetek...geografsko lego v tem delu Evrope. Smo na stičišču med vzhodno in zahodno Evropo z avtocestno povezavo do vsehvečjih mest. Imamo tudi povezavo, zdaj čakamo še na , ki bo omogočil dodatne povezave z železniško drugi tiravtocesto proti Reki. Potencialne investitorje lahko privabimo s kadrovskim potencialom, gospodarskimi...

Tisk Naslov Vsi koridorji so med sabo konkurenčni. To je osnova logistike

Zaporedna št.7

Medij; Doseg Finance; 55.000, Slovenija Stran: 11 Površina: 840 cm2


Stran v zbirki:18

Avtor Nataša Koražija

Teme železniška infrastruktura , Drugi Tir

Povzetek...V obdobju od 2017 do 2030 bo na baltsko-jadranskem koridorju izpeljanih 74,5 milijarde evrov transportnih naložb, odtega 38 milijard v , med temi projekti je tudi Divača-Koper. Najbolj živahne naložbe na tem koridorju železnice drugi tirpotekajo v Avstriji, kjer gradijo predor Semmering in koralmsko hitro progo med Gradcem...

Tisk Naslov Revščina v SFRJ - v manj kot desetletju za 30 odstotkov slabši standard

Zaporedna št.8

Medij; Doseg Finance; 55.000, Slovenija Stran: 18Površina: 1.644 cm2

Rubrika, Datum Priloga; 30. 4. 2018

Stran v zbirki:23

Avtor Unknown

Teme Drugi Tir

Povzetek...politikov, vse je zakonito in v skladu s predpisi: »Pred otvoritvijo vsake novo postavljene avtobusne proge je potrebno,da se ugotovi izdržljivost avtobusa na in ugotovi pravilen vozni čas. Isti slučaj jebil, ko je avtobus na novo novi progiotvorjeni progi Ljubljana-Koper vršil poizkusno vožnjo. Ker mora biti avtobus polno...

Tisk Naslov Kako nemočni so bili sindikati v socializmu in kako močni so zdaj?

Zaporedna št.9

Medij; Doseg Finance; 55.000, Slovenija Stran: 27 Površina: 449 cm2

Rubrika, Datum Priloga; 30. 4. 2018

Stran v zbirki:25

Avtor Unknown

Teme SŽ - Slovenske železnice

Povzetek...ugotovili, da spet ni lastnika, daga še dolgo ne bo, in so torej vlogo »lastnika« prevzeli sami. Tako smo dobili sindikalno ugrabljena podjetja, kot so , Luka Koper in ne nazadnje Gorenje. Enako hudo pa je, da Slovenske železniceso sindikati tam, kjer jim ni uspelo postati »novi lastniki« ali pa novi razred, še vedno poslušali...

Tisk Naslov ZDRAVO ŽIVLJENJE

Zaporedna št.10

Medij; Doseg Primorske novice; 53.000, Slovenija Stran: 30 Površina: 107 cm2


Stran v zbirki:26

Avtor Unknown

Teme železniška postaja

Povzetek...Ajdovščina organizira tradicionalno praznovanje 1. maja na Predmeii. BRANIK Festival Kraška Železniška postajagmajna: v ponedeljek, 30. aprila botanični pohod dveh gradov - grad Rihemberk in grad Štanjel. Zbirno mesto ob 9.37 vBraniku, na ali ob 10. uri na Gradu Rihemberk. NOVA GORICA Društvo pohodniki Triglav Nova... železniški postaji

4

Tisk Naslov Izjave tedna

Zaporedna št.11

Medij; Doseg Reporter; 24.000, Slovenija Stran: 15 Površina: 202 cm2

Rubrika, Datum Periskop; 30. 4. 2018

Stran v zbirki:27

Avtor Unknown

Teme SŽ - Slovenske železnice

Povzetek...počne Silvo Berdajs, je isto, kar so komunistični sindikati leta 1988 počeli meni. Trideset let pozneje se zgodba ponavlja.« Nekdanji prvi sindikalist SLAVKO KMETIC za Siol.ne o strahovladi svojega naslednika. Slovenskih železnic»Ljubljanski župan se za dodaten državni denar zahvaljuje tako, da prireja praznovanja z rdečo...

Tisk Naslov Zame je izziv mesto predsednika vlade

Zaporedna št.12

Medij; Doseg Reporter; 24.000, Slovenija Stran: 28Površina: 3.315 cm2

Rubrika, Datum Intervju; 30. 4. 2018

Stran v zbirki:34

Avtor Nenad Glücks

Teme Drugi Tir

Povzetek...konec mandata, saj ni bil kos nekaterim napovedanim bremenom. Mislim na pogajanja s sindikati javnega sektorja, pana sodbo vrhovnega sodišča v zadevi , pri Ne verjamem, daje Cerar šele z izjavo ruskega veleposlanika drugi tirugotovil, daje njegova vlada imela prorusko politiko. Janez Škrabec, za katerega se...

Tisk Naslov Miro Cerar laže, kot pes teče

Zaporedna št.13

Medij; Doseg Reporter; 24.000, Slovenija Stran: 82 Površina: 364 cm2

Rubrika, Datum Kolumna; 30. 4. 2018

Stran v zbirki:35

Avtor Maja Sunčič

Teme Drugi Tir

Povzetek...pade zgolj mrtva mačka. Da bi se rešil gotove politične smrti, je poskrbel, da bo ponovljeni referendum o drugem tiruločeno od parlamentarnih volitev in tik pred njimi. Cerar namreč vse stavi na vlak, ki z Slovenijo iz 21. drugim tiromstoletja namesto naprej, v prihodnost, vozi nazaj na začetek 19. stoletja, na začetek prve...

Melaniji čestitaliiz rodnega krajaV Semmlje bilopraznično :

tudi brezprwe damePodpisanačestitka žepotuje protiWashingtonuPRED 48 LETI, dan predslovenskim praznikom,takrat imenovanim še danOsvobodilne fronte, zdaj jeto dan upora proti okupa-torju, so se pri Knavsovih vŠmarju, predmestju Sevnice,veselili novega življenja.Amaliji in Viktorju, ki staimela že dveletno deklicoInes, se je rodila še enadeklica, Melanija. Odraščalaje kot vse druge deklice vmajhnih, skorajda neznanihkrajih, kot je Sevnica. A pravpo njeni zaslugi je postalasvetovno znano mesto. Ko jepostala prva dama Amerike,so v Sevnico začele romatinovinarske ekipe z vsegasveta. Zanimalo jih je, kje jeodraščala, kam hodila v šolo,

s katere železniške postaje jeodhajala v Ljubljano, izbrskaliso njene nekdanje sošolce insošolke in jih prisilili, da sose spomnili, da je bila>|e od

nekdaj nekaj posebnega. Zanovinarji so začeli prihajatituristi. Gostinski ponudni-ki so brž sprejeli izziv in vizložbe postavili pite, torte,

palačinke, hamburgerje, vsev čast in slavo nekdanji Sev-ničanki. Občina je pripraviladarilno kolekcijo First lady zizbranimi vini in suhomesnatirni izdelki. Če se Melanijane bi rodila v Sevnici, nagradu bržčas ne bi snemaliepizpd znane turške teleno-vele in nanj verjetno tudi nebi prišel ameriški igralec BiHMurray.Kljub temu je preostali delSlovenijeprepričan, daSevničani ne znajo ceniti

J5 kavarniCentral's caffev Sevnici so obzvokih glasbe inizbranih pijačahslavili Melanijinrojstni dan.te danosti, dejstva, da jeMelanija postala prva dama.Številni menijo, da si zasluživeč pozornosti in da jetreba situacijo, v kakršni se jeznašla Sevnica, izkoristiti dokonca.Zato pobuda, da bi v Sevniciproslavili Melanijin rojstnidan, ni prišla od Sevničanov,ampak se je tega domislilRed Buli in Melaniji dal krila.Pobuda je torej prišla oddrugod, izziv pa je sprejel go-stinec Bruno Vidmar. Takoso v kavarni Central's caffev Sevnici ob zvokih glasbein izbranih pijačah slaviliMelanijin rojstni dan. Nato sogostje plakat s torto, na katerije simbolična češnja, podpi-sali, pripisali lepe želje in po-šiljko iz rodnega kraja poslaliMelaniji v daljni Washington.NADA ČERNIČ CVETANOVSKI

ZhinlniPiriililiiS-Viihiiirisiiicu tovnilriiir uri ■

__________* j 'S '<*' "_____■_■_____ Jgr _

■_dh * J * ____. t. J l______F_^____R_________ p_^ ."v "■ ____J»*e__l

kt (__F____t__. -^H_____ _____95______H_________h___ k__j__. *" __t ____________

Uu^^^^Muwtu\uuTaUUU94uwimsAMMMMMMMM^k*. __?__WH8^_____________. '_St^___________l

■__pi^________r s Mm " h_____Bi

Bruno Vidmar ic sprcicl izziv in organiziral jnhnvn. . — ■•' "' — ■""** JJ sast®^-'-'*

i *" '*imm\ IP

Zamisel za praznovanje so dobili pri Red Bullu. fotografije ,•...- jSk"-;*

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Slovenske novice 30.04.2018 PonedeljekDržava: Slovenija

Doseg: 314.000

Stran: 16

Površina: 480 cm2 1 / 2


Doseg: 314.000 Kazalo

Stran: 16

Površina: 480 cm2

5

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 314.000

Stran: 16




Stran: 16

Površina: 480 cm2

6

Pogled z najnovejšega žerjava razkriva vso razsežnost koprskega pristanišča. Razprostira se na 280 hektarjih.

OD BLIZU SMO SI OGLEDALI, KAKO ŽIVAHEN JE DELOVNI DAN V LUKI KOPER

Mravljišče, ki se umirile tri dni na letoPristanišče, ki je za našo državo okno v svet, praviloma miruje le za božič,novo leto in prvi maj - Čeprav se na prvi pogled zdi vse kaotično, imajo vsakzabojnik, avto ali lesena deska v njem natančno določeno mesto

****>

Nataša Bucik OzebekFoto: Tomaž Primožič/FPA

Z malim čolnom, pilotina mu pra-vijo, je iz koprskega pristanišča vtorek opoldne odplul luški pilot dovelike, s svežo rdečo barvo pobar-vane ladje, ki je vstopala v pristani-šče. V svojem trupu je v Luko Ko-per pripeljala približno 3000 avto-mobilov. Po železni lestvi se je pov-zpel na ladjo, da bo, podmazan zvsemi pastmi in posebnostmi do-mačega pristanišča, kapitanu ladjesvetoval, kako naj varno vpluje.Vlačilca, ki sta vlekla in potiskalaladjo v luko, sta od silnega napora vzrak puhala črn dim. »Umaknite

se, podajno vrv bodo vrgli z ladje,«je medtem na koprskem obrežjuzaklical privezovalec ladij. Z ladjeje priletela na tanjšo vrv privezanažogica. Ko so jo imeli privezovalcitrdno v rokah, se je s kolutov začelakot kača spuščati debela ladijskavrv. »Pravilen privez je zelo po-memben,« je pripomnil eden odprivezovalcev in tako čez palec na-vrgel, da meter debele vrvi tehta stokilogramov. Ladjo so privezali tikob prvem vezu, kjer so maja 1958privezali prvo čezoceanko, ki jevplula v koprsko luko. Danes je Lu-ka Koper mesto v malem s 70 kilo-metri cest in 32 kilometri železniš-kih tirov, s strogim režimom varo-

vanja in prepovedano peš hojo. Zavtomobili je varneje.Delovni dani,ki se nikoli ne končaMinuli torek je bilo v luki živahno.Okrog desetih privezanih ladij so br-neli viličarji, žerjavi, vlačilci . . . Danv luki se pravzaprav nikoli ne začnein nikoli povsem ne konča. »Štiriin-dvajset ur na dan, sedem dni na te-den in 362 dni na leto,« pove Tatja-na Jazbec. V luki je zaposlena 37 let,zadnja leta v službi za odnose z jav-nostmi. Če ni kakšnega izrednegadogodka, pristanišče miruje le tri dniv letu: za božič, novo leto in prvimaj.Medtem so ladjo, ki je priplula podpanamsko zastavo, trdno privezali.O

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!

Nedeljski dnevnik 30.04.2018 PonedeljekDržava: Slovenija

Doseg: 212.000

Stran: 8

Površina: 1.833 cm2 1 / 5



Stran: 8

Površina: 1.833 cm2

7

Nanjo se je prvi povzpel uslužbenecuprave za pomorstvo. »Najprej je navrsti državni postopek. Na ladjovstopijo predstavnik uprave za po-morstvo, cariniki in pomorska poli-cija. Šele ko ti dajo zeleno luč, raz-poredimo dvigala, odpremo skladiš-ča in začnemo delati,« sogovornicarazloži, da se ne da prehitevati. Šelepo treh urah je z ladje pripeljal prviavto.Avtomobile imata v mezincu RobertJerman in Tomaž Viler, operativnivodji na avtomobilskem terminalu.»Lani smo razložili in naložili741.000 avtomobilov, v prvih letoš-njih mesecih pretovor le še raste. Le-tošnji marec je bil rekordni mesec vvsej luški zgodovini. V mesecu dniso pretovorili 81.581 avtomobilov,«se pohvali Jerman. Če je bilo nekočjasno, da so natovarjali avtomobileevropskih znamk in razkladali azij-

ske, se danes na to ne gre vec zana-šati. »Hvundai je odprl tovarno naSlovaškem in azijske avtomobile se-daj izvažamo. Določene modele re-naultov uvažamo iz Turčije, drugeizvažamo iz Novega mesta. Tran-sportne poti se obračajo,« razloži. "Spisanega listka pretovorjenih znamklanskega leta razbere rekorderje:160.000 Volkswagnovih avtomobi-

lov, 120.000 Renaultovih in 112.000mercedesov. Na vrhu garažne hiše jebilo parkiranih tudi nekaj takšnih,za katere bodo njihovi novi lastnikina Kitajskem odšteli po 200.000evrov. Presenečenje, da so vsi avto-mobili na parkiriščih odklenjeni,ključ pa v avtu, je bilo zato popolno.»Varnost in varovanje sta ena ključ-nih stvari v pristanišču,« Tatjana Jaz-bec hitro razblini mojo misel, da bise človek lahko kar odpeljal.39.000 avtomobilovNa nepreglednem nizu parkirišč jebilo dopoldne parkiranih 39.000 av-tomobilov, garažna hiša je bila ka-kopak rezervirana za najdražje.»Odvisno, kako se dogovorimo sstrankami. Trenutno imamo polnogaražno hišo mercedesov,« odgovo-ri Viler na vprašanje, kateri avtomo-bili imajo privilegij strehe.Ali lahko med desettisoči avtomobi-lov katerega zapeljejo na napačnoladjo? »Ne,« pravi Viler in nas od-pelje do ladje, ki bo naslednjega dneproti Turčiji odplula s pošiljko Ško-dinih avtomobilov. Z vsakega avta,

ki so ga vozniki v belih oblekah pri-peljali pred rampo, so odčitali črtnokodo. Če ne bi sodil na to ladjo, bi jihsistem opozoril.Posadka ladje Grande Roma po ne-kaj prigovarjanja dovoli, da stopimov njeno drobovje. Brez fotoaparatov,brez snemanja. V nenormalno rav-nih linijah z vsega desetimi centime-tri razmika med ogledali je že nalo-ženih več vrst avtomobilov. Vsakegadodatno učvrstijo z dvema pasovo-ma, da ga morebitno razburkanomorje ne bi premikalo sem ter tja.» Ladje za prevoz avtomobilov imajotudi po 13 nadstropij, višina je na-tančno prilagojena avtomobilom, daje izkoristek tovora čim boljši,« Vilerpokaže na nizek strop. V eni uri naladjo naložijo približno sto avtomo-bilov. Voznike že čaka kombi, da jihodpelje po novo pošiljko. Delo opra-vljajo v posebnih oblekah in čevljih,brez prstanov, vidnih gumbov alidrugih dodatkov, ki bi lahko poško-dovali avto. Iz dveh pomahata voz-nici. »Seveda, tudi ženske imamo,«se posmejeta sogovornika in prizna-ta, da je takšna služba mikavnapredvsem za mlade fante. »Predsta-vljajte si, da lahko v enem dnevu se-dijo v avtomobilih več različnihznamk in modelov, kot jih boste vivozili v vsem življenju,« pokima Jer-man. A do takšne službe se ne pridekar tako. Vozniki morajo imeti večlet vozniških izkušenj, njihova kri-minalna kartoteka mora biti prazna.

Paradni konj:kontejnerski terminal»Rastemo v višino, v širino ne more-mo več,« Jazbečeva z rokami, izte-gnjenimi v zrak, pokaže na prepolnparadni kontejnerski terminal, nakaterem so ladijski zabojniki zloženidrug na drugem. Štirje žerjavisti sodelali s polno paro. Dva dni in polbodo potrebovali za raztovorjenje innatovorjenje ladje, Id je iz Kitajskepripeljala nekaj tisoč zabojnikov.Edvin Boškin. tehnični vodja nakontejnerskem terminalu, na prvempomolu pove, da vsak žerjavist vpovprečju preloži do 25 zabojnikovna uro. V zadnjem desetletju se jekontejnerski tovor potrojil, vse večblaga se prevaža v zabojnikih. »Naj-prej zaradi poenotene in univerzal-ne opreme, ki jo morajo imeti prista-nišča, nato zaradi boljše izkorišče-

nosti skladiščnega prostora, tretjičzaradi varnosti tovora. Seveda pa sevsega ne da spraviti v zabojnike. Čeje tovor širši od dveh metrov in 44centimetrov, govorimo o posebnemtovoru,« razloži Boškin. Tako so de-nimo s kontejnerskimi ladjami iz lu-ke že odpeljali Pipistrelovo letalo,jahte, večje stroje, transformatorskepostaje.»Stranke nam potrjujejo, da imamosistem dobro naštudiran,« se posme-je Boškin, ko se v vrvežu na termina-lu sprašujem, ali vedo, kam so odlo-žili kakšen zabojnik in kam bo šel.Adnan Čikotič ladijski disponent, kivodi in nadzoruje delo na ladji, po-kaže šop papirja s pisanim razpore-dom kvadratkov - en kvadratek, enzabojnik. Vsak ima svojo številko, zavsakega se ve, kam ga je treba odlo-žiti oziroma kam na ladjo naložiti.Nato odpre vrata v dvigalo, ki peljepod nebo. Ustavi se 42 metrov nadtlemi, na najnovejšem luškem žerja-vu. Svet pod nogami se zamaje. Do-besedno. V ritmu roke, ki pobira za-bojnike z ladje, se maje tudi žerjav.Čikotič ubira odločen korak po po-destih žerjava in zdaj nad morjem,zdaj nad kopnim razkazuje njegovosilno moč. Žerjavist z izjemno na-tančnostjo kot lego kocke sklada za-bojnike z ladje na vlačilce. »Natan-čnost? Kot pri vsakem delu! Dobišjo z izkušnjami,« pravi žerjavist, kiravno odhaja na odmor. Nepretrga-no osemurno delo tukaj ne pride vpoštev. »Na kontejnerskih ladjahimamo v eni ekipi dva žerjavista.Vsak dve uri aktivno dela, naslednjidve uri je drugemu v pomoč, nekak-šna aktivna rezerva. S tem zagotovi-mo optimalno zbranost žerjavistovtudi na daljše obdobje. Težave so vi-dljivost, prisilna drža, ponavljajočese delo. Vsakršen upad koncentraci-je ima lahko hude posledice. Žerja-vist vendarle prenaša 50 ton, in kokaj udari, udari zares,« pravi Boškin.Ko vprašam, ali so žerjavisti res takovplivni, kakor se govori, se le nas-mehne. Odgovor prepusti rahlemuvetriču, ki veje med skladovnicamizabojnikov.

Prizori iz vesoljaMimo ladje, na katero nakladajoskladovnice lesa, nas vodnica Tatja-na sredi Kopra pripelje v vesolje.Med kupe premoga in železove ru-O

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!


Doseg: 212.000

Stran: 8




Stran: 8


8

de. S prvim se grejejo Ljubljančani,drugo vozijo v Avstrijo. Da črno-rja-vi prah okoliškim gospodinjam ne bimazal balkonov in sveže opranegaperila, nepregledne kupe pršijo s te-kočo celulozo. Bela skorja, ki se us-tvarja na vrhu razsutih tovorov, dajevidez, kakor da smo pristali v veso-lju. Kilometri zapletenih cest, ovin-kov in križanj z železnico med za-bojniki in žerjavisti razkrijejo še vsedruge zaklade pristaniškega ži-vljenja. Skladišča za žito, silose zakerozin, hale za pločevino, hladilni-ce za banane in solato . . . Kažejo naprepletanje ekonomije in države. Oštevilnih interesih, ki pretresajo lukoin njene zaposlene, pa molčijo. H

PristaniškidanV Luki Koper 19. maja pri-pravljajo pristaniški dan. Ta-krat si bodo lahko obiskoval-ci delo v luki tudi sami ogle-dali. Vodniki bodo obisko-valce po luki brezplačno vo-dili z avtobusi, ladjico, kolesi,vlakcem ali peš. Več o doga-janju na www.zivetispristani-scem.si

� Tatjana Jazbec � Edvin Boškin,je v Luki Koper tehnični vodja naZAPOSLENA ŽE 37 LET: KONTEJNERSKEM»Varnost in varovanje sta med terminalu:

ključnimi rečmi v pristanišču.« »Vsak žerja-

fnikov.« r^Ž****-...-

d^S&V -\ \ Ž' ; mmmmmfm

' r mM -fitliiifi' "pP mWB ™ * ' < • '~"

, it^m^BûmW^*^BmwMBMMMMMMMM^ÂA.Nli ' t^________________________________________B __ ___■ ""? fSMMMMMMMm "'/ *\ if *^^£MMMw$$MMMtE&^MMMMMMMMMmmu\ % \^__________________________________H W iv^mMMMMMM\

i s tum Si-fr* _»- /^__H_______________________r S_______________________E______w^m ,j0l*\^. _______^_____I__l.i___________________________________________' ' JI!

Ko ladja vpluje v pristanišče, se dela lotijo privezovala.

Luka Koper v številkah280 hektarjev površin1200 neposredno zaposlenih2000 ladij na leto23,4 milijona ton pretovora911.000 pretovorjenih zabojnikov741.000 pretovorjenih avtomobilov

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 212.000

Stran: 8




Stran: 8


9

mmmm^š&Š^$£%EF*Z*? '" ■ * - ""^* t iW__a_BCJi__i

js, r_______P^^^^^__p^H* '~M *^ '""^î w__!r^^^ "^^^^ ' -^Hj^_________________________________________________________!______l^_.f_^_l___^^^^ -_________3II__I

Nepregledna množica avtomobilov se je sredi minulega tedna ustavila Dri številki 39.000.

mw^ J^^^B^M^M^MftMwW*^^^^^ iîVj|^B^ J^TJ^^^3_S_5________________By ''^*^_____P^_________________________________________J^_s^________[

>s s-e.cSE -jfl!j_B \ K.Kx V _____f^'^^^^_-_______l_____________________________________________________VV^^^^^ jI *_T g^re

JL^&ammmmmmmmmmmmmm**^^^^^ J#M * __T_Ml {f / J5III

mMmmm^^Âu^mmmaAmmmmr^mmm Jmmmmmwû9uuuW^^

Tomaž Viler in Robert Jerman, vodje na avtomobilskem terminalu

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 212.000

Stran: 8




Stran: 8


10

Stranice skladovnic lesa pred natovarjanjem obarvajo modro alirdeče. S tem zaščitijo les in hkrati poskrbijo za posebne barvneučinke, ko je les natovorjen na ladji.

<"i y* -■ '•&. i. ~HH__fit__»? ~~*^ i -^MS^m. »sj! II '"'iflH-E^Bik* ~i*žfi- ■,' h *y._ ,'f yum^BSMû^^mt _____________■__&

P^^^^>--~^^^Ê-^ln_____________________________l' "^ *^r^ *Ug fMU^MJBUMUMUMUMUMtl ~^*~\ *** i

Ugodne klimatske razmere v pristanišču ustvarjajo idealno okoljeza naravno sušenje lesa, zato ta včasih na lesnem terminalu čakatudi dalj časa, da se oplemeniti.

Posadka ladje Sea Hellinis je privezovalcem na pomol zalučala natanjšo vrv privezano žogico. Z njeno pomočjo so nato z ladjepovlekli debele vrvi za privez ladje.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 212.000

Stran: 8




Stran: 8


11

Vrhunski sport inodpravnine

Groza, groza. To je pravo kompo-stno gnojišče, ki se dogaja v našidružbi. Škoda, da še tega ni opa-zil Dore Tomažič. On bi v svojikolumni znal to tematiko lepoobdelati. Morda jo pa še bo.Kaj vam želim povedati? Na tele-viziji so obdelovali vrhunskišport, naše olimpijce, predvsempa njihove funkcionarje. Ker tele-vizije ne gledam, bi mi bilo s temianomalijami prizaneseno. Hvalabogu, imam ženo, ki zvesto sledivsemu, kar iz te škatle prihaja.Dogajanju na ekranu sledijo vča-sih smeh, včasih solze, pogostotudi jeza, ki preraste v bes. To seje zadnjič tudi zgodilo. Ker plju-vanje po ekranu ni primerno, tasvoj notranji bes sprošča z glas-nim zmerjanjem, vse ni primernoza ta zapis, prasci, lopovi, barabeitd., to je še sprejemljivo. Jaz v so-sednjem prostoru poslušam. Tišportni funkcionarji, ki se sklicu-jejo na poslovno skrivnost, preje-majo mesečno od 12.000 do15.000 evrov, včasih še več, Jakov

Fak pa za večletno garanje eno-mesečni zaslužek športnega fun-kcionarja. Še hujša lopovščina.Ko je eden izmed njih odšel v po-koj, je prejel 200.000 evrov od-pravnine. Žena komentira, jaz venem letu ne dobim niti polovicetistega, kar nekdo dobi v enemmesecu. Da bi prejela dvesto tisočs svojo pokojnino, bi morala žive-ti še najmanj 40 let. No, želim ji inupam, da jih bo. Se pa bojim, daso razkritja takšnih mahinacij inpožrešnosti posameznikov ško-dljiva zanjo in vse, ki gledajo todogajanje, pravzaprav lopovšči-no.Sem pa zelo presenečen, da sepredsedniki vlade, države in par-lamenta, predvidevam, da njihoviprihodki mesečno ne presegajo5000 evrov, na takšno nerazum-no trošenje davkoplačevalskegadenarja ne odzovejo. Je odgovor,da to ni v njihovi pristojnosti,upravičen?Meni osebno je velika uganka,kaj žene te mlade ljudi, da se po-dajo na tako garaško, največkrat

neuspešno, spremljano z nešteti-mi poškodbami, športno pot.Predvidevam, glavno gonilo vsehje biti prepoznaven, biti slaven.To so želje ljudi tudi v drugih de-javnostih, televizijskih šovih,glasbi, umetnosti, znanosti itd., zaobstoj nacije pozitivni. V vrhun-skem športu je pozitivnega bore,bore malo. Kaj vse bi naštelizdravniki. Od trajnih poškodb nadihalih, zlomov, pretrganih mišicdo psihičnih težav ob neuspehih.Koristi vidim le v zmernem, re-kreativnem športu. Živ dokaz zamojo trditev je Tone Fornezzi -Tof. Neustavljiv, vedno aktiven,nikoli resno bolan. Zato želim vtem zapisu svetovati staršem.Prav je, da svoj naraščaj odvrneteod zaslonov, jih raje usmerjajte vgibanje in šport, in prav je, daznate mlade tudi ustaviti, ko jih vpuberteti premaga želja po slavi.To je za slehernika enako pogub-no kot želja po denarju in bogas-tvu. Slogan Športniki promovira-jo Slovenijo najbolj glasno vpijejotisti, ki imajo od tega največkratkoristi.Olimpijski Pjongčang je končan.Bera slovenskih tekmovalcev jepičla in ni zadovoljila zahtevnihslovenskih gledalcev in navijačev.Zamislil sem se nad izjavo razo-čaranega Filipa Flisarja. Kljub ve-liki želji po kolajni se mu to niuresničilo. In za konec njegovaizjava. Pravi, da je dovolj nor, dabo vztrajal in vzdržal do Pekinga.Je tu komentar sploh še potre-ben? »Dovolj nor.«Mimo bližajočih se volitev žal nemorem. Kaj nam ponujajo oziro-ma obljubljajo kandidati oziromastranke. Eni mnogo, tudi meglo,drugi o svojih namerah še molči-jo. Mene kot volivca predvsemzanima, ali se bo našel junak alijunaki, ki bodo znali vse to nes-nago iz preteklosti odpraviti. Kotnujno in brezpogojno vse in vsemodpravnine prepovedati. Vse kri-vice in polemike o upravičenostiin višini te bi bile v enem zamahuodpravljene. Drugi korak, plače.Najvišje mesečno izplačilo zapo-

slenih v vsej državi Sloveniji nesme presegati plače predsednikavlade. Se razume, v to kategorijoso všteti bančniki, nadzorniki,menedžerji, prokuristi in vsi no-vodobni voluharji, ki se pasejo vdržavnih jaslih. Preveč bi bilonaštevanja, dovolj je gornji nave-dek vsi zaposleni, tudi upokojen-ci v državi. Vse prejšnje zakone,ki so si jih sebi v prid zapisali že vprejšnjih vladah, uničiti, prepove-dati. Zapisati en sam razumljivzakon, brez možnosti iskanja lu-kenj v njem. Tako bo lahko katerakoli delavka ali delavec izraču-nal, koliko mu pripada, ali sod-nik, koliko pripada njemu. Priz-nam, to so velike in korenite spre-membe, na začetku sprejete, naeni strani z velikim odobrava-njem, na drugi s še večjim odpo-rom. A tam, kjer je volja, je tudipot. Tretja, nujna sprememba -delitev ustvarjenega dobička. Se-daj se ta, z redkimi izjemami, ste-ka lastnikom proizvajalnih sred-stev, torej podjetnikom. To prak-so je nujno treba prekiniti. Seda-nji zakon, ki to ureja kot prosto-voljen, je preveč odvisen od do-bre volje lastnika. Torej, tam, kjerse ustvarja dobiček, se ta moradeliti tudi z zaposlenimi, saj gapredvsem oni ustvarjajo. Lastni-ki, če so dovolj sposobni, delavcein proces samo usmerjajo. Zakono višini dobička je lahko dovoljohlapen glede višine dobička, pačglede na specifiko proizvodnje.Rezultat zgoraj opisanih prizade-vanj je kot na dlani. Denarja bi bi-lo naenkrat na pretek. Uresničilibi lahko sanje entuziastov o uni-verzalnem temeljnem dohodku.Sociala in življenje ljudi pod pra-gom revščine bi se bistvenozmanjšala, kakor tudi socialnaneenakost. Te novodobne kuge sezavedni ekonomisti zavedajo, animajo dovolj mehanizmov alipoguma to ustaviti.V času, ko to pišem, se največ go-vori o vojski. Moje stališče gledetega vprašanja je jasno. Vojskoukiniti, in to čim prej. Novi načel-'

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 212.000

Stran: 19




Stran: 19

Površina: 418 cm2

12

nik generalstaba Alan Geder namdavkoplačevalcem še sporoča: doleta 2025 potrebujemo za novooborožitev in povečanje številavojakov 1,2 milijarde evrov. Vsiostali stroški vojske za plače,vzdrževanje opreme, stavb, mi-rovnih misij ostajajo in niso vštetiv gornjo vsoto. Gradnja drugegatira nas bo stala, po sedanjih izra-čunih, manj kot eno milijardo.Državljanke, državljani, čepravsmo majhen narod, ne poklekni-mo pred Natom. Mislim, da ak-tivnosti za ustavodajni referen-dum že tečejo. Helmut Rebernik,Radlje ob Dravi

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 212.000

Stran: 19




Stran: 19

Površina: 418 cm2

13

Referendum torej boKljub temu (ali pa ravno zato), kersem pred mnogimi leti končalgradbeno šolo, se globoko zave-dam, da o drugem tiru po predloguvlade ali Vilijevem (in kompaniji)nimam pojma. Ker pa naj bi bilčlovek razmišljujoče bitje, razmiš-ljam takole:drugi tir (menda) nujno potrebu-jemo oziroma smo ga potrebovaliže pred desetletji. Priprave nanjegovo gradnjo tečejo že tolikočasa, kot je Marija Terezija potre-bovala za gradnjo proge Du-naj-Trst. Česar naši vrli strokov-njaki ne zmorejo napraviti s svin-čnikom na papirju, so takratnidelavci s krampi in macolami iz-vedli v praksi. Danes imamo ra-čunalnike in gradbeno tehniko,zato bi povprečno butast človek,kot sem jaz, mislil, da bi ta drugitir lahko zgradili že zdavnaj v lenekaj letih. Vendar ni tako. Ljud-je, ki so pri informacijah, so takoj

začutili, kako bi se dalo pri temprojektu vsaj nekaj pospraviti tu-di v svoj žep, kot se je to dogajalopri cestnem križu. Ker smo Slo-venci znani po svoji pregovornifavšiji, so se kmalu pojavili ljudje,ki nam (navadnim butcem) ozna-njajo »sveto resnico«, da je mož-no namesto enega tira zgraditikar dva, in to trikrat ceneje. Bodipameten, kdor more, jaz te mate-matike ne razumem.Kot čisto navaden državljan z ne-kim najosnovnejšim znanjem izgradbeništva in človek, ki je zgra-dil lastno hišo (in pomagal zgra-diti še kakšno), bi razmišljal ne-kako takole: enotirno progo bipustil čisto pri miru v eksploata-ciji, medtem pa bi po čisto novitrasi gradil novo dvotirno. Takone bi oviral obstoječega prometana železnici, za bodočnost pa bizgradil tisto, kar bi potrebovali ževčeraj. Pa še nekaj: za izgradnjo

ne bi iskal nobenega tujega par-tnerja, ampak bi razpisal obvez-nice in tako pridobil dovolj de-narja za gradnjo. Zakaj ne bi akti-virali domačega kapitala inobresti zanj plačevali domačimljudem?Toda, kot rečeno: pri teh stvarehnimamo navadni ljudje relevan-tnih podatkov, pa tudi če bi jihimeli, ne bi vedeli, kaj z njimi po-četi. Kako naj potem glasujem nareferendumu? Nikakor. Jaz vem,da o tem nič ne vem, toda večinaše tega ne ve. Dejstvo namreč je,da Slovenija ne premore niti ene-ga samega odstotka prebivalstva,ki bi o tej zadevi kaj vedela. Kotskrajno pošten človek bom priz-nal, da ne vem, kako glasovati,zato na referendum pač ne bomšel. Pa srečno, Slovenija! MihaSelšek, Radeče

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 212.000

Stran: 19




Stran: 19

Površina: 163 cm2

14

Pomladne in poletne dogodivščine z vlakom*__/

Predstavljamo vam sedemizletov, ki ponujajo obilopriložnosti za potepe inraziskovanje v pomladnih in

poletnih dneh. Poti vlakov vodijo doštevilnih krajev, kjer lahko prezivimonepozaben dan in pri tem nezapravimo veliko. Pripravili smo vamnekaj namigov, kam je zanimivo inugodno potovati z vlakom.1. Na kopanje v terme ceneje z vo-zovnico za vlak!Privoščite si sproščen kopalni dan in se zvlakom zapeljite v neposredno bližinokopališč, z vozovnico za vlak pa lahkouveljavljate tudi popuste pri kopanju. Ko-pališča, ki so dosegljiva z vlakom in omo-gočajo cenejše kopanje na podlagi pre-dložene vozovnice za vlak, so ThermanaLaško, Terme Olimia, Ptuj, Čatež, Rimsketerme ter Vodni park Bohinj.

2. Sprehodi ob Blejskem in Bohinj-skem jezeru ali ob morjuDobra izbira za izlet z vlakom je tudi Blej-sko in Bohinjsko jezero. V Bohinj Park ekohotelu lahko z vozovnico za vlak uvelja-vljate popuste za kopanje v vodnem par-ku Bohinj. Z vlakom je dosegljiva tudi slo-venska obala. Vlaki v Koper vozijo vsakdan. Avtobusi v Portorož, Piran, Lazaretin druge kraje na slovenski obali vozijo zavtobusne postaje v neposredni bližinikoprske železniške postaje.

3. Obisk Škocjanske jame in Pred-jamskega graduOglejte si skrivnosti kraških jam in uživaj-te v pogledu na slikovito pokrajino že napoti z vlakom. Izstopite na postaji Diva-ča, od tam pa do Škocjanskih jam voziavtobus Slovenskih železnic. Potniki, kiimajo veljavno železniško vozovnico zapotovanje do Divače, nadaljujejo potova-nje z avtobusom do Škocjanskih jam bre-zplačno.

4. Obisk železniškega muzeja in zgo-dovinskih znamenitostiSpoznajte mogočnost zgodovine vlakovin obiščite Muzej Slovenskih železnic vParmovi ulici v Ljubljani. Ob sobotah, 19.maja, 16. junija, 25. avgusta, 15. sep-tembra, 20. oktobra in 15. decembra,pripravljajo posebne animacijske progra-me za otroke.

5. V živalski vrt v Zagreb in naprejdo BeogradaIzberite za izlet Zagreb in se do hrvaškeprestolnice zapeljite le za 9 evrov. Če po-tujete v skupini, priporočamo vozovnicoCity Star. Družina z dvema odraslima indvema otrokoma bo tako za povratnovozovnico odštela le 30,50 evra. MedLjubljano in Zagrebom vozijo kar štirje di-rektni vlaki na dan. Sprehodite se po sta-rem mestnem jedru ali pa si oglejte žival-ski vrt ZOO Zagreb, kije skoraj v središčumesta. Lahko pa nadaljujete pot tudi doživahnega Beograda. Nizkocenovna vo-zovnica iz Ljubljane stane le 25 evrov.

6. Na tortico in kavo s smetano vGradec ali na DunajZleknite se v kupe, si v Gradcu privoščitepotep in kavo s smetano ter nadaljujtepotovanje do Dunaja. Iz Ljubljane že od29 evrov naprej. Gradec je drugo največjeavstrijsko mesto, v katerem so v zadnjihletih zrasle številne moderne zgradbe.

7. Do madžarske prestolniceDozi vite pogostitev v restavracijskem va-gonu, se peljite mimo Blatnega jezera,Veszprema v Budimpešto, mesto ob bre-govih Donave, polno mostov in tradicio-nalnih madžarskih gostiln - čard, že od 9evrov naprej.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 212.000

Stran: 24




Stran: 24

Površina: 276 cm2

15

PET PAK

llirskobistriška gazela si novodomovanje postavlja v Postojnillirskobistriški Pet Pak, dru-žinska gazela, specializiranaza plastično embalažo zaprehransko in kozmetičnoindustrijo, se seli v Postojno.

/ Jana Petkovšek Štakul

Dolgoletno opozarjanje gospodar-stvenikov na slabe cestne povezaveni obrodilo sadov, zato se ilirskobis-triška družinska gazela Pet Pak seliv Postojno. Ker podjetje, ki je spe-cializirano za plastično embalažo zaprehransko, kozmetično in farma-cevtsko industrijo, več let ni našloprimerne rešitve za svojo širitev vIlirski Bistrici, bo gradilo v postoj-nski industrijski coni Kazarje naobmočju nekdanje Primorjeve beto-narne. V Postojno se namerava pre-seliti v dveh letih.

Proizvodnjo bo Pet Pak, ki je pre-teklo leto končal s 5,2 milijona evriprihodkov, letos pa si obeta 15-od-stotno rast, najverjetneje zagnal žesredi naslednjega leta, gradnja pa je

ze stekla. Novi prostori - na voljoimajo okoli 13 tisoč kvadratnih me-trov površin - naj bi zadoščali zavsaj naslednjih deset let, predvide-va Ljubo Nadoh, direktor podjetja,ki je zadovoljen, da so zagotovilimožnosti za nadaljnjo rast podjetja.Denar za nove prostore je podjetje,ki trenutno zaposluje 23 ljudi, zago-tovilo iz tekočega poslovanja.

Podjetje, ki izvozi 95 odstotkovproizvodnje, največ proda v Nemči-jo, Španijo, Francijo, Italijo in Nizo-zemsko. Ustvari 84.503 evrov pov-prečne dodane vrednosti na zapos-lenega, zato je postojnski županIgor Marentič zadovoljen, da se jeza gradnjo pri njih odločilo tako do-bro podjetje. »Postojna ima idealnogeografsko lego v tem delu Evrope.Smo na stičišču med vzhodno inzahodno Evropo z avtocestno pove-zavo do vseh večjih mest. Imamo tu-di železniško povezavo, zdaj čakamoše na drugi tir, ki bo omogočil do-datne povezave z avtocesto proti Re-ki. Potencialne investitorje lahkoprivabimo s kadrovskim potencia-lom, gospodarskimi spodbudami, kijih razpisujemo vsako leto, ter kon-

kurenčno ceno zemljišč in odzivnos-tjo pri pripravi dokumentacije,« se jepohvalil Marentič.

Lani septembra so v Postojni od-prli tudi Izobraževalni center so-dobnih tehnologij, ki je povezalšolstvo in podjetja z dveh področij,avtomehanike in orodjarstva, ki stana tem območju zelo razviti. Pritem so aktivno sodelovala tudipodjetja skupine Oro, v kateri jeveč gazel, med drugim tudi pivškiOro met, bronasta gazela 2015, ki jeeden večjih podpornikov centra inki je »odstopil« tudi dva svoja so-delavca. Jernej Pavlin, direktorpodjetja Oro met, je vesel, da je podveh letih prizadevanj center začeldelovati. Center deluje v okviruŠolskega centra Postojna, v izobra-ževalnem centru je med drugimnekaj strojev za žično in potopnoerozijo CNC, 3- in 5-osni rezkalniobdelovalni center CNC in indus-trijski 6-osni robot s krmilnikom.ICST, ki ga je pomagalo vzpostaviti17 regijskih podjetij, je na voljo tu-di gospodarstvu za usposabljanje,dokvalifikacije in prekvalifikacijezaposlenih. x

_____________________i__i^vî_y__ °'-4fc? ''^^^MMu^MMMMuuuuuuumm^M^MiUm^^^^^^^^^^^^^^^^^M|MMip8p-H^.?-.g«P^-- r-...,_*r ,-, km.;. .^mmBMMmmmM^mmmm^^^^m^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^M_______H_I * *. »<.;^g^MBBJ|iKffl^M^^^^^^^^^B^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^B

.^^^^^BmM—^—^M^M^M^M^M^M^M^M^M^M^M^M^M

il ________________________B J^ _^WmWm^^^mBM______________________________! ■* ____________________________!

_________^__________________HSi1^_____________Rm '7h J^______nit ****"* rt~ ?\<;_________________________________r^____F^___________r¥x k___ s M_l_______l__i -"* r it^^šn^__________________________HUBUBAA 1 , iw

MiSsuKmM^^^^^^^^^^^^û^ûu^^^^^^^^^^^^^^^^^^KK^m^ ""^^^^^^%I^BHI^___________________^___________^__________________________________hBp '*"*J=S;, "*^^^^*I''* "'" "^^^^^^^^mmMmml^kJC^/l^^^^^^^^^^^û^muuuuuuuuuum

Pet Pak bo zrasel na območju Primorjeve Betonarne. & Jana Petkovšek ŠtakulObj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Dnevnik 30.04.2018 PonedeljekDržava: Slovenija

Doseg: 98.000

Stran: 6


Dnevnik 30.04.2018 PonedeljekDržava: Slovenija


Stran: 6

Površina: 398 cm2

16

intervju: Kurt Bodevvig koordinator baltsko-jadranskega koridorja

Vsikoridorji so med sabokonkurenčni.To jeosnova logistikeNATAŠA KORAŽIJAnatasa.korazija@_nance.si

Baltsko-jadranski koridorpovezuje jadranska pri-stanišča v Sloveniji in Ita-liji s pristanišči na seve-ru Poljske, poteka pa čezšest držav: Poljsko, Češko,Slovaško, Avstrijo, Itali-jo in Slovenijo. V obdobjuod 2017 do 2030 bo na balt-sko-jadranskem koridor-ju izpeljanih 74,5 milijar-de evrov transportnih na-ložb, od tega 38 milijard vželeznice, med temi pro-jekti je tudi drugi tir Diva-ča-Koper. Najbolj živah-ne naložbe na tem koridor-ju potekajo v Avstriji, kjergradijo predor Semmeringin koralmsko hitro pro-go med Gradcem in Celov-cem. Ta dva projekta bos-ta skupaj stala 8, S milijar-de evrov. Na dnevih TEN--T v Ljubljani smo govori-li s Kurtom Bodevvigom,glavnim koordinatorjembaltsko-jadranskega kori-dorja, enega izmed deve-tih vseevropskih koridor-jev TEN-T.

Q Ljudje v Sloveniji imajo ob-čutek, da sicer v infrastruk-turo veliko vlagamo, hkratipa uporabniki izboljšav, šezlasti na železnici, ne čutimo.Treba je ločiti med gradnjo in-frastrukture in storitvami. Vteku je veliko zanimivih pro-jektov, denimo prenova pro-ge med Mariborom in Grad-cem, ki bo zelo koristna zaprebivalce Maribora in celot-ne regije. V Gradec bodo lah-ko pripotovali hitreje, kar bovelika izboljšava.

Q Vendar zdaj prenavljajo le

staro traso, drugega tira doŠentilja še nekaj časa ne bo.Pri gradnji infrastrukture soprocesi dolgotrajni, od ume-ščanja v prostor do pridobi-vanja okoljevarstvenih sogla-sij, pridobivanja dovoljenj dorazpisnih postopkov. Gradnjainfrastrukture povsod zahte-va veliko časa - to velja tako zaAvstrijo kot za Poljsko in drugedržave EU.

Q Kje je največ naložb nabaltsko-jadranskem kori-dorju?V Avstriji, kjer gradijo pre-dor Semmering in koralmskipredor. Za Avstrijo je zelo po-membno, da bo zgrajen dru-gi tir Divača-Koper, ker je Ko-per najpomembnejše pristani-šče za avstrijsko gospodarstvo.Drugi tir bo precej pospešil za-nimanje za prevoze iz Kopra doAvstrije, Češke in naprej po ko-ridorju. Ko bo zgrajen predorSemmering, bo pot do Duna-ja za 90 minut krajša. Skupaj spredorom Koralm bo prihra-nek 2,5 ure. V logistiki je zelopomembno, da lahko izbiraterazlične poti, da lahko upora-bite konkurenčnejša pristani-šča in povezave z najboljšimistoritvami.

Q Vendar koralmska progaima neposredno navezavona pristanišče v Trstu. Kakosmiselna je potem gradnjadrugega tira Divača-Koper?Vsi koridorji so med sabo kon-kurenčni. To je osnova logisti-ke. Glavna filozofija koridor-jev TEN-T je, da povežemo vsekoridorje in vse glavne točkev Evropi.

Q Koralmski predor bo .gra-jen leta 2025?

Ne, verjetno šele leta 2026 ali2027. Gre za zelo velik projekt.Pred začetkom vrtanja nikolini jasno, kakšne bodo razme-re pod zemljo.

Q Verjetno enako velja zapredore na drugem tiru medDivačo in Koprom?Da, nikoli ni mogoče datijamstev, kaj je pod zemljo.Vendar dejstvo je, da imatena tiru med Divačo in Kopromtežave z zmogljivostjo. Načrtza drugi tir je zelo dober inpomeni veliko dodano vred-nost za Evropo. Ni pomembenzgolj za Slovenijo, temveč tudiza zaledne države - od Dunajado Prage in drugih držav. Kobosta Semmering in koralm-ska proga pripravljena, bo ze-lo pomembno, daje priprav-ljen tudi drugi tir.

Q Kaj lahko vi kot koordina-tor, ki ste neke vrste posred-nik med EU in državami čla-nicami, naredite, če projek-ti na koridorjih zaostajajo?Koordinatorji imajo več nalog.Prva je, da odločimo, kje bodopotekali koridorji. Nato nare-dimo ekonomske in tržne na-črte in pozneje delovne načr-te. V zadnjih treh letih in polsmo pripravili tri delovne na-črte z novimi cilji. Zdaj posku-šamo pogledati, kaj je najbo-lje za rast gospodarstev in de-karbonizacijo in kako presta-viti čim več tovora s cest na že-leznico. Če so težave pri pogo-vorih med Slovenijo in Italijoali med Avstrijo ali Češko, or-ganiziramo sestanke in se po-govarjamo o problemih. Na vo-ljo imamo nekaj instrumentov,ki so nam v pomoč.

Q Če bo Slovenija zamujala s

projektom drugi tir in bo iz-gubila 109 milijonov evrov,ki so bili odobreni v okviruinstrumenta za povezova-nje Evrope (CEF), se bo lahkoz enakim projektom prijavi-la tudi na poznejše razpise?Ne bi želel špekulirati, kajbo, če bo projekt zamujal.Po moji oceni bo ponovljenireferendum pozitiven. Koli-kor vem, ljudje na referendu-mu niso glasovali proti zako-nu, gre bolj za proceduralnavprašanja. Če bo odločitev nareferendumu negativna ali čene bo dovolj udeležencev nareferendumu, bo s tem nasta-la predvsem škoda za sloven-sko gospodarstvo, ker gospo-darstvo za boljšo povezanostpotrebuje ta koridor. Koridorje pomemben tudi za konku-renčnost pristanišča Koper.

Q Kakšno je vaše mnenje oideji, da bi zgradili železni-ško povezavo med Kopromin Trstom? V Sloveniji zdajves tovorni promet teče sko-zi prestolnico, denarja za ob-voznico pa ni.Lahko bi se odločili za spre-membo koridorja, vendarto pomeni, da bi lahko spre-membe potrdili šele leta2023, do takrat bi vse stalo.Nov projekt bi morale spreje-ti tudi vse druge države člani-ce EU. Poleg tega gre pri dru-gem tiru za posebno situacijo- potreben je tudi zato, ker seproga Divača-Koper priključina mediteranski koridor. Taprojekt je vsekakor smiseln,ker je pametno povezati Ko-per z Gradcem, Dunajem inVaršavo, smiselna pa je tu-di navezava na mediteran-ski koridor proti Madžarskiin proti drugim zalednimdržavam.O

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!

Finance 30.04.2018 PonedeljekDržava: Slovenija

Doseg: 55.000

Stran: 11




Stran: 11

Površina: 840 cm2

17

Q Strateško in politično jeprojekt gotovo smiseln. Ven-dar alije to najboljša naložbamilijarde evrov?Za Avstrijo je očitno smiselno,da porabi 8,5 milijarde evrovzagradnjo predora Semmeringin zagradnjo koralmske proge.Mi imamo evropski pogled in

podpiramo projekte, ki pove-zujejo Evropo. Na vaše vpra-šanje pravzaprav ne moremodgovoriti.

Q Verjetno vas veliko ljudisprašuje, zakaj EU tako ve-liko investira v železnice,čeprav gre za zelo drage na-ložbe?Zato, ker hočemo trajnostni

razvoj, in zato, ker smo pod-pisali pariški podnebni spora-zum. Če pogledate, kako viso-ki so stroški onesnaženja, ki gapovzroča cestni promet mes-tom, in če upoštevate stroškezdravja ljudi, to niti niso takovelike naložbe. Za zdaj stro-škov zdravja pri naložbah neračunamo. Če bi upoštevalivse stroške, kijih ima družba,

bi ugotovili, da je promet poželeznici in po rekah cenej-ši. Še zlasti smiselno je z žele-znico povezovati pristaniščaz zaledjem.

■ Objavo člankajeomogočilaevropska komisija, sektor za tran-sport (DGMove).

Če bi upoštevali vsestroške, ki jih ima druž-ba, bi ugotovili, da jepromet po železniciin po rekah cenejši.Še zlasti smiselno je zželeznico povezovatipristanišča z zaledjem.

Ko bo zgrajen predorSemmering, bo pot doDunaja za 90 minutkrajša.

■ Kurt Bodevvig, koordinatorbaltsko-jadranskegakoridorja

_^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^_^^^^^5^^tti__?^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^H

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 55.000

Stran: 11




Stran: 11

Površina: 840 cm2

18

1.Revščina v SFRJ- v manj kot deseti etjuza 30 odstotkov slabši standard»Izvor ekonomske krize v Jugoslaviji je v nizki učinkovitosti upora-be in donosnosti kapitala, v nizki ravni motivacije in produktivno-sti zaposlenih in vsesplošnem vmešavanju države v ekonomske od-ločitve,« je jasen Branko Milanovič v besedilu Revščina v VzhodniEvropi v letih krize: Poljska, Madžarska in Jugoslavija 1978-87.

Razmere vjugoslaviji so se sicer vletih od 1950 do 1970 izboljševale: na žalost nezaradi pametne industrijske politike, ali ustvarjanja visoke dodane vrednosti,ali pa konkurenčnosti gospodarstva, ampak predvsem zaradi posojil iz tujine.S tem denarjem je SFRJ maskirala svojo ekonomsko neučinkovitost, šminka-la dobrobiti socializma in socialne države na tuj račun in s tujim denarjem oh-ranjala suverenost. Jugoslovanski gospodarski čudež je bil čudežen tudi zato,ker smo začeli na zelo nizkih ravneh, to je pomenilo, da so bile rasti lahko veli-ke. Ni pa to pomenilo, da smo bili bogati. No, konec sedemdesetih let je pravlji-ca začela bledeti, konec osemdesetih pa seje končala.

Ne drži, da v socializmu nismo poznali revščine, brezposelnosti in ekonom-skihkriz. Kot poudarja Milanovič, je bila Jugoslavija leta 1981 vgloboki krizi, naf-tni šok in podražitev denarja sta vzela svoj davek. Potem je šlo le še navzdol. Leta1987 je domače povpraševanje na prebivalca doseglo le še 85, 9 odstotka tistega izleta 1978. Realno so plače leta 1987 dosegale le 72 odstotkov tistih izpred devetihlet, torej so upadle za 30 odstotkov. V devetih letih smo bili za tretjino revnejši!Najbolj so plače upadle delavcem v proizvodnji, dosegale so le še 63 odstotkovtistih iz leta 1978, prihodki kmetov so ostali na enaki ravni. Pokojnine so upa-dle nekoliko manj, in sicer so leta 1987 dosegale 88,1 odstotka tistih v letu 1978.

Leta 1978 je pod pragom revščine vjugoslaviji živelo 17,5 odstotka ljudi, leta1983 12,8, pozor, leta 1984 21,5 odstotka ljudi, leta 1985 pa že skoraj 26 odstot-kov, razkrivajo podatki Milanoviča. Neenakost se ni povečevala, vsi smo bilienako še bolj revni. Je pa za Jugoslavijo značilen trend, da seje revščina pove-čevala v urbanih okoljih in med urbanim prebivalstvom, kar je še hujše za pre-živetje družin in posameznikov. Delež urbanih revnih med revnimi je bil leta1978 vjugoslaviji 24 odstotkov, leta 1987 že 47. Kot opozarja Milanovič: ko so seljudje preselili iz vasi v mesto, so se prostovoljno odločili prevzeti tveganje, dase jimbo standard kratkoročno poslabšal, dolgoročno pa bo s selitvijo v mestoboljši - več priložnosti, več služb, več denarja. Ko je upadel standard urbane-mu prebivalstvu, ti ljudje niso več videli upanja v izboljšavo, poleg tega upadastandarda niso prostovoljno izbrali. To je socialno ubijajoče.

Razkrijmo še podatek o revščini iz sedanjosti: po podatkih iz raziskave Ži-vljenjski pogoji (SILC) za leto 2016 je bila stopnja tveganja revščine v Sloveniji13,9-odstotna.

Minimalne plače nam ni dal socializem, je pa uzakonil enako plačiložensk in moških.Ne kolektivne pogodbe ne minimalne plače nam ni dal socializem. Kolektivnepogodbe so bile že v avstrijskem zakonu iz leta 1907, minimalne plače pa smoO

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!


Doseg: 55.000

Stran: 18




Stran: 18


19

dobili leta 1937. Za minimalne plače so se zavzemali tako zaposleni kot deloda-jalci, ti »zaradi konkurenčnih razlogov, da jim industrija v manj razvitih prede-lih z nižjim življenjskim standardom delavstva ne bi mogla konkurirati z izkori-ščanjem zelo poceni delovne sile«, Jerajeva v svoji knjigi citira Franceta Kresalain njegovo knjigo Pregled razvoja delavsko zaščitne zakonodaje.

Leta 1937 je bila temeljna minimalna delavska mezda dva dinarja na uro,Dravska banovina pa je za nekvalificirane delavce minimalno mezdo določilaod dva do tri dinarje na uro, minimalne mezde za kvalificirane delavce in va-jence pa niso bile določene.

Kot zapiše Jerajeva, je posebna uredba iz aprila 1945 začasno uredila novsistem: delovnim kolektivom je omogočila sklepati mezdne sporazume, v ve-čini primerov pa je tudi preprečila izplačevanje »pretiranih in neupravičenovisokih mezd«. Jerajeva dodaja: ureditvi iz leta 1945 ni uspelo uveljaviti pra-vilnega socialističnega načela nagrajevanja. Leta 1947 so uvedli nov plačnisistem, kije temeljil na normah - od vsakega po njegovih sposobnostih, vsa-kemu po njegovem delu. Socializem je kolektivne pogodbe razvodenil, za-nje namreč ni bilo nobene potrebe, saj ni bilo delojemalcev in delodajalcev,ni bilo dveh strani v delovnem razmerju . Ohranile so se skoraj samo v omeje-nem zasebnem sektorju. Državni uslužbenci pa so že do leta 1948 dobili pol-no novih predpisov, pravilnikov in aktov, ki so urejali in povečevali dodatkezanje. Novi razred sije pisal pravila in se krepil.

Leta 1975 smo za hrano, pijačo in tobakdali 44 odstotkov plače, danes 17■ Analiza uresničevanja družbenega plana razvoja SR Slovenije v letih 1971-1975 govori oenem izmed pomembnih neuspehov. Stroški za hrano v prihodkih so se zviševali, namestoda bi se zniževali. Standard ljudi najbolje določa delež plače oziroma prihodkov, ki ga mora-jo dati za hrano. Več gre za hrano, manj ostane za kakovost življenja. Na splošno so bili stroškiza hrano in obleko v socializmu hudo višji, kot so danes. Stroški za avto pa so bili v povprečjunizki ne zato, ker bi bilo imeti avto res poceni, ampak zato, ker je bilo avtov tako malo.■ Leta 1970 so stroški za hrano, pijačo in tobak znašali 41 odstotkov, hrana je pomenila 37odstotkov. Leta 1975 bi v skladu s socialističnimi načrti stroški hrane, pijače in tobaka mora-li upasti na 36 odstotkov, pa so se namesto tega zvišali na 44 odstotkov. Od tega bi morala hra-na pomeniti 3 3 odstotkov, v resnici pa je 3 8 odstotkov. Ob tem je zapisana tudi olajševalnaokoliščina: »Prišlo je do nekaterih pozitivnih sprememb v strukturi prehrane. Tako se je po-večalo povpraševanje po sadju, zelenjavi, mesu in njihovih proizvodih, medtem ko se je pov-praševanje po škrobnatih izdelkih, mleku, jajcih in tolščah nekoliko zmanjšalo. Delež izdat-kov za mleko in jajca se v strukturi prehrane počasi veča. Za izboljšanje prehrane delavcev bimorale poskrbeti organizacije združenega dela ... Organizacije združenega dela pa ne dajejotolikšnega poudarka na družbeno prehrano /.../ in v nekaterih obratih se celo kažejo komerci-alne tendence, s tem pa so najbolj prizadeti delavci z nizkimi osebnimi dohodki.«■ Šele pozneje se je v Jugoslaviji pravljično podražilo tudi meso. Iti k me-sarju je bilo tako kot je danes iti v lekarno po zdravila brez recep-ta. Lahko rečete, da mesa ne potrebujete, kot lahko rečete, da nepotrebujete paracetamola. Ampak naj me vrag, z obojim je boljudobno.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 55.000

Stran: 18




Stran: 18


20

ANEKDOTATako] po vojni so naministrstvih začeli krasti■ Da si je z denarjem drugih ljudi krasno kupovati privilegije, je značil-nost vseh sistemov. To ni krivda sistema, to so ljudje. Nekaj razporeditevjavnega denarja v zasebne žepe je logično dokumentiranih. Govorimoo letu 1945, ko v povojni SFRJ res nibilo hrane, imeti zračnico za kolo paje bil cel privilegij. Seveda stiska drugih ljudi tistih na ministrstvih, ki soimeli dostop do javnega denarja, nikoli ni odvrnila od tega, da ne bi pos-krbeli zase.■ »Sindikalna podružnica pri Finančni direkciji v Ljubljani je na GOESZDNS - glavni odbor enotne strokovne zveze delavcev in nameščen-cev Slovenije - naslovila prošnjo, da na pristojnem mestu izposluje prepo-ved nabave vseh predmetov, zlasti racioniranih, za uslužbence posame-znih ministrstev. Prosvetno ministrstvo si želi pridobiti brezobrestno po-sojilo za nabavo drv, medu in krompirja, da je ministrstvo za trgovino inpreskrbo razdelilo med svoje uslužbence več plaščev in zračnic za kole-sa, nalivnih peres, perila in tako dalje. Ista podružnica je tudi želela, da seugotovi, koliko je resnice na informacijah, da so uslužbenci ministrstva zalokalni promet napravili brezplačen izlet Ljubljana-Koper« Ni razvidno,da bi ministrstvo karkoli preverjalo in ukrepalo, so pa razložili, zakaj jebilbrezplačni izlet Ljubljana-Koper v skladu s pravili. Obrazložitev je skraj-no zabavna, predvsem pa je nekaj, kar bi lahko pričakovali tudi od aktual-nih politikov, vse je zakonito in v skladu s predpisi: »Pred otvoritvijo vsakenovo postavljene avtobusne proge je potrebno, da se ugotovi izdržljivostavtobusa na novi progi in ugotovi pravilen vozni čas. Isti slučaj jebil, ko jeavtobus na novo otvorjeni progi Ljubljana-Koper vršil poizkusno vožnjo.Ker mora biti avtobus polno obremenjen, so to priliko porabili uslužbenciMinistrstva za lokalni promet in se udeležili popolnoma iz tehničnih vidi-kov te vožnje v Koper« Vse to in še več zgod ter nezgod lahko preberete vknjigi Mateje Jeraj Slovenski sindikati in socialna politika 1945-1950.■ Seveda ne drži, da se v komunizmu ni kradlo. Tako kot ni posebna to-lažba rek »Tito je krao, ali je i nama dao«. V bistvu je dal res malo. Seve-da pa je vtis vsakega posameznika, ali se danes v kapitalizmu krade več,lahko drugačen: ali je nekaj sto tisoč evrov za nepotrebne PR-storitve, alipa analize, ali maketo za drugi tir iz javnega denarja v zasebne žepe večvredno od enega plašča, če človeka pozimi zebe, ali zračnice za kolo, čenima drugega prevoznega sredstva?! Odnos do javnega denarja se seve-da ni spremenil, posebej slastno je trositi denar drugih ljudi. Politične po-sledice pa so enake: »Ustvarja in podpira se sektaštvo, privilegira se poe-dine stroke in posameznike na škodo skupnosti, kar rodi upravičeno ne-jevoljo in nergaštvo.« Danes bi temu lahko rekli splošno nezadovoljstvo,širjenje strahu, sovraštvo do drugačnih in ne nazadnje »fake news«.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 55.000

Stran: 18




Stran: 18


21

Izdatki gospodinjstev za življenjske potrebščine nelsrkuHrURA ose$f/£ potrosms v teriH

w_ in i 's is

k_/_/| t>rana t pijača, tobak j "1 izdatki za promet In

KSSJJJJJJSJ o-fe-a, obu-sv, | -=\ kultura, šport ha/enattancvanje, oprema t=^5 gita(o r J

Vir: Analiza uresničevanja družbenega plana razvoja SR Slovenije v letih 1971-1975, Surs

<oč in danesLeto 2015 -* $£ m0 Q jmmm pijci^c

_^M*W tobak

rekreacija,

______fl_________k_JI_^_r

_. s:anovarBskiJ rans P° rtln stroški in

Stopnja tveganja revščine skozi čas v SFRJ in v Sloveniji danes km\ Mm^M'' mm\M______■ _____■ ummma MMm lmmW_____________■ ____________________! ___________________! ____________________! _B

17,5

mmm\\\\m\\\\m\\\\m\\\\m\\\\m\\\\m\\\\m\ Mmf flI 1978 I 1983 I 1984 I 1985 I 1986 I 1987 I 2015 I 2016 T I^^H

0 Stopnja tveganja revščine (v odstotkih) MM

Viri: Branko Milanovič: Revščina na Poljskem, Madžarskem in vjugoslaviji v letih krize 1978-87, raziskava Življenjski pogoji (SILC) - Surs '

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 55.000

Stran: 18




Stran: 18


22

y■ ,Inflacija - indeksi cen življenjskih potrebščin v cod 1955 do 2017, Slovenija \j^^^_

mmmmmmmmmm*1.300

1.200

1.100

1.000

900

800

700

600

500

400

300

200

100

0

Vir: Surs; op.: do leta 1998 se je kot merilo inflacije uporabljal indeks cen na drobno, od leta 1998 pa ima to funkcijoindeks cen življenjskih potrebščin.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 55.000

Stran: 18




Stran: 18


23

8. Kako nemočni so bilisindikati v socializmuin kako močni so zdaj?

Tako kot bi lahko korenite reforme za povečanje konkurenčnosti slovenske-ga gospodarstva sprejela in med ljudmi spopularizirala le leva vlada, pa nobe-na nima pameti za to, splošno rast plač v Sloveniji lahko spodbudijo le sindika-ti javnega sektorja. In pred pol leta je bil pravi čas, da se to zgodi. Zdaj smo v pas-ti za razvoj, za kakovost, za bogatejši srednji razred. Seveda drži, daje obreme-nitev plač tako za delodajalca kot za delavca visoka in zato velika razlika medstroškom delodajalca, bruto plačo in neto plačo. Neto je nizek. Vendar je res tu-di, da niso nizke le slovenske neto plače, ampak tudi bruto plače. Lahko reče-te, da so točno takšne, kakršna je naša produktivnost v primerjavi z razvitejši-mi, in so torej primerne, ampak produktivnost je stvar menedžmenta. Res je tu-di, daje bil do zdaj delež BDP, ki gre zaposlenim, v Sloveniji velik, in delež, ki grelastnikom, majhen. Ampak to je spet problem uprav, da niso delale dobička. Op-rostite, vodenje podjetja ni stvar niti delavcev niti sindikatov.

To je bil uvod za danes. Pojdimo desetletja nazaj k socializmu in sindikatom. Če bi lahko, bikomunistična partija sindikate izbrisala. Ker jih ni mogla v duhu delovnega ljudstva in sa-moupravljanja, si jih je podredila. Odvzela jim je moč boja za standard delavcev, ker bi bojza delavce pomenil, da se slabi razred birokratov. Sindikate je namesto v ekonomsko orož-je spremenila v politično orodje. Ne samo, daje bila to velika nesreča v komunizmu, to ješe večja nesreča v kapitalizmu . In to za delavce.

Vloga sindikatov vkomunizmu je bila služiti interesu partije, to je lastnika. Kaj seje zgo-dilo ob prehodu v nov sistem? Nekateri sindikati so po propadu partije ugotovili, da spet nilastnika, daga še dolgo ne bo, in so torej vlogo »lastnika« prevzeli sami. Tako smo dobili sin-dikalno ugrabljena podjetja, kot so Slovenske železnice, Luka Koper in ne nazadnje Gorenje.

Enako hudo pa je, da so sindikati tam, kjer jim ni uspelo postati »novi lastniki« ali pa no-vi razred, še vedno poslušali navodila šefov, zdaj upravljavcev podjetij, novih menedžerjev.

Zato ne preseneča, da seje nemalo slovenskih neuspešnih tajkunskih zgodb zgodilo obpodpori sindikatov. Podjetniški sindikati preprosto niso več vedeli, kdo je nova partija, kdoje njihov šef, 40 let poslušnosti je zahtevalo svoj davek. Pravice delavcev vkapitalizmu, ko-risti za delavce, kaj jebolje za delavce ob insolventnosti, tega slovenski sindikati ob preho-du v kapitalizem niso poznali in jih tudi ni zanimalo. Zanimal jih je njihov lastni status. Še-le v zadnjem času tako denimo ni neobičajno, da vodstvo podjetja, kije insolventno, delav-ci pa hočejo stečaj, zgroženo ugotovi, da prvič vidi, da so delavci in sindikati za stečaj, nepa, da jim vodstvo v imenu družbe ali pa zadruge še naprej in v nedogled ne izplačuje plač.

Že po Dilasu je sindikat v komunizmu le privesek politične oligarhije. »Določenaje njihova glavna naloga, da gradijo socializem oziroma povečujejo proizvodnjo. Nji-hova druga naloga je širjenje iluzij in poslušnosti med delavci.«

Tudi Mateja Jeraj v knjigi Slovenski sindikati in socialna politika 1945-1950 ugo-tavlja, daje Komunistična partija Jugoslavije glavni pomen sindikatov videla pred-vsem v prosvetljevanju in vzgoji delavcev ter čedalje bolj poudarjala pomembnostnjihovega idejnopolitičnega dela. »Tudi 13. plenum Centralnega odbora ZSJ, kije bilod 15. do 16. novembra 1950 v Beogradu, je ugotovil, da izgradnja sindikata kot šoleza socialistično vzgojo in vsestranski kulturni dvig delavcev predstavlja osnovno inneposredno nalogo in glavni člen v nadaljnjem delu jugoslovanskih sindikalistov.«Iz iste knjige omenimo še govor Vide Tomšič, ministrice za socialno politiko NVS,na 1. kongresu slovenskih sindikatov: »Sindikati bi morali biti tista velika sila v na-šem življenju, ki s svojim sodelovanjem tako pri vrhu, tako z našo vlado, s predstav-niki najvišjih organov naše oblasti, kot v vsaki tovarni posebej sistematično polagatemelje za pravilno, resnično socialno politiko.« Seveda sindikati niso delali social-ne politike. So pa vzgajali. Vida Tomšič je povedala še nekaj, in sicer da so bili soci-alni zakoni v nekdanji Jugoslaviji - torej pred SFRJ - »dokaj moderni«, kljub temu pa»ječa delovnega ljudstva«.

Za to, da lahko delaš za delavca - ne pa za partijo ali pa novega kvazilastnika me-nedžerja -, moraš biti pameten, izobražen, razgledan in posloven. Čedalje več pod-jetniških in tudi javnih sindikatov danes ima takšne ljudi. Seveda paimamo tudi »iz-rojeni sindikalizem«, če citiramo Slavka Kmetica, starosto železničarskega sindika-lizma po Siolu.O

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!


Doseg: 55.000

Stran: 27




Stran: 27

Površina: 449 cm2

24

REKLI SO

Miha Marinko, predsednikslovenske vlade, leta 1946o sindikatih■ »Naši sindikalisti se ne znajdejo in ne najdejo pravega mesta in vloge pri dana-šnjih naporih, kar povzroča opotekanje.« Krivca za to sta »neusposobljenost kad-rov« in »nepreživelost stare sindikalne prakse«. Po Marinkovih besedah je šlo za»sebičništvo razredno nezavednih in politično zaostalih ljudi«, za pojmovanje,»da je sindikat ekonomska, in ne politična organizacija«. Sindikati si po Marin-kovem mnenju ne bi smeli prizadevati le za to, da bi aktivirali najboljše delavce,temveč bi bilo treba »v gospodarski obnovi postaviti okvir, da vse delavstvo daod sebe, kolikor more - dobil boš toliko, kolikor boš dal«.

Vir: Slovenski sindikati in socialna politika 1945-1950

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 55.000

Stran: 27




Stran: 27

Površina: 449 cm2

25

ZDRAVOŽIVLJENJE j

Ponedeljek, 30. aprila

RAZDRTOBar Nanos, ob 18. uri.Wočn/ pohod na Nanos obpolni luni in prvomajskikres. Zbirno mesto ob 18.uri v Baru Nanos, pričetekpohoda ob 18.30.Postanek v Vojkovi koči inpriprava prvomajskegakresa s prižigom ob 21.uri. Pohod ob vsakemvremenu. Parkirišče priBaru Nanos ali na 180 moddaljenem parkiriščufirme Profiles.

V teku

PREDMEJAPredmejaDruštvo Gora v sodelovanjuz Občino Ajdovščinaorganizira tradicionalnopraznovanje 1. maja naPredmeii.BRANIKŽelezniška postajaFestival Kraška gmajna: vponedeljek, 30. aprilabotanični pohod dvehgradov - grad Rihemberkin grad Štanjel. Zbirnomesto ob 9.37 v Braniku,

na železniški postaji ali ob

10. uri na GraduRihemberk.

NOVA GORICADruštvo pohodnikiTriglav Nova Gorica041/735-202, 041/781-726.Sobota, 5. maja. Pohod poSlakovi poti po Trški gori,Novo mesto. Proga 8 km.Bogat spremljajočiprogram. Avtobus, prijave.Nova Gorica, avtobusnapostaja, ob 6. uri;Šempeter, pri pošti, ob6.10.

NOVA GORICA

Društvo pohodnikiTriglav Nova Gorica041/735-202, 041/781-726.Pohod v Bibione. Torek, 1.maja. Za žige IW. Prijave.Avtobus, Nova Gorica,avtobusna postaja, ob 7.30;Šempete^, pri Eurospinu ob7.40.

TOLMINPlaninsko društvoTolminjSporoča, da bo koča naplanini Razor medprvomajskimi praznikiodprta do srede, 2. maja,popoldne.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Primorske novice 30.04.2018 PonedeljekDržava: Slovenija

Doseg: 53.000

Stran: 30


Primorske novice 30.04.2018 PonedeljekDržava: Slovenija


Stran: 30

Površina: 107 cm2

26

izjave tedna»Dan upora proti okupatorju je lažnivi praznik, ki žalvztraja na slovenskem nacionalnem koledarju.«

VITOMIR GROS o pomenu 27. aprila.

»To, kar počne Silvo Berdajs, je isto, karso komunistični sindikati leta 1988 počelimeni. Trideset let pozneje se zgodbaponavlja.«

Nekdanji prvi sindikalist Slovenskih železnic SLAVKO KMETIC za Siol.neo strahovladi svojega naslednika.

»Ljubljanski župan se za dodaten državni denarzahvaljuje tako, da prireja praznovanja z rdečo zvezdoob rojstnem dnevu nekdanjega jugoslovanskegadiktatorja in ostro kritizira tiste, kijih to moti, da sopristaši okupatorja in kolaborantov.«

peter jANČlčza Spletnicasopis.eu o Jankovičevih zahvalah.

»Na ministrstvu za zdravje se že kar neverjetno razgalipokvarjena morala stranke, ki ga obvladuje, v temmandatu SMC. Zato je pomembno, da ministrstvo zazdravje ostane. Samo zato!«

Kirurg ERIK BRECELJ za Večer o pomembnosti ministrstva za zdravje.

»Gospodu Šarcu je potrebno zelo jasnopovedati, da ne moreš biti pri prvemobhajilu svojega otroka in na mitološkihproslavah Turnškovih borcev.«

IVAN ŠTUHEC za Radio Ognjišče o Sarčevih poskusih biti všečenvsem.

»Vplivnejših od tistih v #Obraziiooje 15 tistih, ki so teh100 izbrali. Ta glavni influencerji so pa tisti, ki so teh 15nastavili. Oz. naklonjeno prikimali njihovi nastavitvi.«

ŽIGA TURK na tviterju o lestvici 100 najvplivnejših Slovencev, ki jo jeobjavila revija Obrazi.

»Jaz imam Karla Erjavca za relativno pametnegapolitika, zato težko rečem, da bi delal takšne začetniškenapake, zato ne morete priti do drugegazaključka, kot da je nekaj delal namenomav interesu Hrvaške. To se bo dalo tudiz dokumenti dokazati, ko bodo ti arhiviodprti.«

MATEJ TONIN za Planet TV o odločitvah zunanjega ministra vodnosih s Hrvaško.

»Odkril sem polno mišic, za katere nisem vedel, da jihimam, in 101 način, na katerega te lahko bolijo.«

boštjan gorenc ■ pižama za Zarjo o svojem hujšanju.

€>

Q

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Reporter 30.04.2018 PonedeljekDržava: Slovenija

Doseg: 24.000

Stran: 15




Stran: 15

Površina: 202 cm2

27

KARL ERJAVECpredsednik stranke Desus, __-.___

Zameje izziv mesto r

mmmmf f 1 1 __fpredsedrnJca vladeNENAD GLOCKS /(î;,- PRIMOŽ LAVRE

Predsednika stranke Desus Karla Erjavca sploh ne bi presenetilo, če bi vlado po /*__Jetošnjih volitvah oblikovala SDS. Poji$j_il je tufli, lakaj. Glede odstopa premierja \îCerarja opozarja, da v politiki nisi zato/cRnJOstopiš, pač pa da izpelješ do konca

tisto, za kar si dobil zaupanje ljudi. Opisal je tudi svoj odnos s svetlolasko Vlasto IVivod, ki ga v politični karieri na vseh funkcijah spremlja že 14 let. M

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 24.000

Stran: 28




Stran: 28


28

7W *]^*

________________________H _^8t§llw_ _^_____________________________________________________________________mmVmmmmmmmmmmmmmmT K3T _____________________________________________________________Li*_ra ____________________________________________■

mmmmmmmmmmmmmmm _*��« mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmM A +1+% uummmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm.mmmmmmmmmmmmmmm _.>'***% _______________________________________________________________■J__^__^__^__^__^H _»'***?$_______________________________________________________________■m\%mmmmmmmmmmmmmmmm%\ A^'^'^*n_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_k___________________________________________ _ftW**«]^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^L

_____________________________■ _f? #**� ___^__^__^__^__^__^__^__^__^__^__^__^__^__^__^__L_____________________________________P'***^<^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_A

_^_^_^_^_^_^_^_^_K^'^',_____________________________________________________________I________________________W'*__-_-_-------------------------------------------------------r____________________________________^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_i_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_M4___________^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ft___________________________________5S_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_R

rv^^^__l----------------------r^\ V

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 24.000

Stran: 28




Stran: 28


29

Kako komentirate besede premier-ja Mira Cerarja, da ste odvrgli masko,ker se niste distancirali od neprimer-ne izjave ruskega veleposlanika, kise je s politično podporo vam in vašistranki vpletel v notranjo politiko Slo-venije? Cerar vam očita neuravnote-ženo zunanjo politiko, saj naj bi bilaproruska.Ta izjava me preseneča. V vladi MiraCerarja sem že četrto leto minister za zu-nanje zadeve, a ravno tik pred volitvamiugotavlja, da je imela njegova vlada pro-rusko politiko. Če bi to držalo, bi pričako-val, da bi premier ukrepal že prej. Izjavaveleposlanika Ruske federacije ne kažena to, da je naša zunanja politika proru-ska. Veleposlanik meni, da imamo doberprogram, zadovoljen sem, da je to ugo-tovil, ni pa pozival, da naj se voli stran-ko Desus. V celotnem mandatu smo setrudili vzdrževati prijateljske odnose zRusko federacijo. Kriza se je začela, ko seje zapletlo s Krimom.

Ruska okupacijaRuska federacija je na podlagi referendu-ma, ki so ga izvedli prebivalci Krima ...

Toda šlo je za referendum na območjusuverene države Ukrajine.Da, stališče Slovenije je, kot sem večkratpovedal ruskemu zunanjemu ministruSergeju Lavrovu, da zastopamo enotno interitorialno celovito suvereno Ukrajino.Tega dejanja ne pozdravljamo, kot člani-ca Evropske unije ga obsojamo. To sem ru-ski strani vedno jasno povedal, oni razu-mejo, da je Slovenija članica Evropske uni-je, gre za stališče celotne EU. Zaplet medEvropsko unijo in Rusko federacijo se je za-čel s krizo v Ukrajini, a mi smo ves ta časvzdrževali prijateljske odnose z Rusijo.Spoštovali pa smo omejevalne ukrepe protinjim, to velja tudi za gospodarske odnose zRusijo. Zakaj ni premier reagiral že prej, čemeni, da imam prorusko politiko? Ne ver-jamem, da je šele z izjavo ruskega velepo-slanika ugotovil, da je njegova vlada vo-dila prorusko politiko. Veste, da nisem bilnaklonjen gospodarskim sankcijam zoperRusijo, vendar sem spoštoval voljo vlade.

Ko se je zgodila zastrupitev z živčnimstrupom v Veliki Britaniji, smo imeli v ko-aliciji veliko razpravo, ali naj izženemoenega ruskega diplomata ali pa uporabi-mo drug ukrep. Soglasen dogovor je bil,da se uporabi milejši diplomatski ukrep- na konzultacije smo poklicali sloven-skega veleposlanika v Ruski federaciji.Predsednik vlade očitno ni iskreno mislil,da je ta ukrep zadosten. Njegovo izjavo,da so maske padle, razumem v kontekstupolitičnega obračunavanja med stranka-mi pred volitvami. Obžalujem, da to delastranka, s katero smo sodelovali v koalici-

ji, za katero sem pričakoval, da bo konča-la mandat. Predsednik vlade nas je s pred-časnim odstopom presenetil, čeprav se jena kongresu svoje stranke nekaj dni predtem hvalil, da bo eden redkih predsedni-kov vlad, ki bo izpeljal polni mandat.

Ruski predsednik Vladimir Putin finan-cira nekatere stranke v državah EU,predvsem tiste, ki so proti obstoju EU.Je Desus financiran od kakršnegakolivira, firme, organizacije Iz Rusije?To vprašanje me preseneča. Desus za-govarja naše članstvo v Evropski uniji,ne more se nas dati v isti koš kot recimoNacionalno fronto Marie Le Pen. Dodalbi, da ni niti Janez Škrabec, za kateregase govori, da naj bi financiral našo stran-ko, tega nikoli ni počel. Naša stranka do-biva legalna sredstva, največ iz državnegaproračuna, članarin in donacij. Recimo,ko kandidati stranke za potrebe svoje vo-lilne kampanje namenimo določena sred-stva. Nihče nas ne plačuje iz Rusije, ne izkatere druge države. Niti ZDA ali ameriške

družbe nas ne financirajo. V letu 2014 nasje volilna kampanja stala dobrih 200 tisočevrov, tudi letos bo strošek podoben.

Premier je v intervjuju za Reporter šedejal, da vas zanimajo zgolj pokojni-ne in da se pri njih in demografskemskladu obnašate destruktivno. On sevede, kot da bi vas razkril šele na kon-cu mandata.Vesel sem, da je predsednik vlade tudi jav-no povedal, da me najbolj zanima vpraša-nje pokojnin. Tudi program naše stranketemelji na skrbi za pokojnine. Zdaj slišim,da stranka Desus 20 let ni naredila nič zaupokojence, pa je vedno v vladah. Zlastinekdanja premierka Alenka Bratušekto poudarja. Zadovoljen sem, da so celopri Delu ugotovili, da te trditve ne držijo.Pokojnine so se od leta 2000 do 2018 pove-čale za eno petino, ne glede na to, da smoimeli pet let dolgo krizo, ko se pokojnineniso usklajevale. Ne vem torej, zakaj zdajta očitek. Res pa je šel Desus v to koalicijopredvsem zato, ker smo želeli, da se pokoj-nine ne bi znižale. V vladi Alenke Bratušekje njen finančni minister dr. Uroš Čufer iz-javil, da upokojenci sploh še niso nič pri-spevali pri zategovanju pasu v krizi in dabi morali pokojnine znižati za najmanj de-

set odstotkov. Leta 2014, ko se je oblikova-la sedanja vlada, je bila glede na te napo-vedi še vedno nevarnost znižanja pokoj-nin. Zato smo v koalicijsko pogodbo zapi-sali, da pokojnin ne bomo zniževali, pačpa se usklajujejo z rastjo plač, če bo gospo-darska rast vsaj 2,5-odstotna. Nekdanji mi-nister za finance dr. Dušan Mramor je mi-slil, da v tem mandatu rast tako ali tako nebo višja od te stopnje, zato je predlagal toštevilko. Vendar je bila rast višja že v letu2016, to sem sam po podatkih gospodarskediplomacije o rasti v sosednjih državah tu-di pričakoval. Mi sploh ne bi šli v vlado, čeCerar ne bi sprejel omenjene zaveze in te-ga, da bomo upokojencem spet izplačevaliregres. Čuden je torej njegov očitek, da mezanimajo samo pokojnine. Brez teh zaveziz koalicijske pogodbe Desusa v vladi goto-vo ne bi bilo.

Zakaj ste se v tej vladi odločili za vo-denje zunanjega ministrstva, saj stekot predsednik upokojenske strankenajbrž bolj zainteresirani za resor zadelo in socialne zadeve? Se bojite od-govornosti prevzeti ta resor?Ministrstvo za delo je eno najbolj zahtev-nih. Mi smo ga pripravljeni prevzeti podpogojem, da bi vodili vlado. Ministrstvoza delo in socialo brez podpore predse-dnika vlade in ministra za finance ne mo-

re storiti nic. Zdaj imamo bizarno situaci-jo. Ministrica za delo Anja Kopač Mrak izvrst SD se je ves čas zavzemala za poveča-nje socialnih transferjev, premier iz SMCje bil vedno proti, zlasti ministrica za fi-nance iz njegove stranke. Zdaj, ko je vla-da v odstopu, pa vidimo, da je svoji stran-ki v parlamentu naložil, naj podpre pre-dlog Levice za zvišanje socialne pomo-či. Ministrstvo za delo in socialo je smisel-no prevzeti, če bi mi vodili vlado in mini-strstvo za finance. V nasprotnem prime-ru bi bili odvisni od premierja in finanč-nega ministra, kar ne pride v poštev. Čese bo kdaj zgodilo, da bomo vodili vla-do, bodite prepričani, da bomo imeli ta-ko ministrstvo za finance, ministrstvo zadelo in tudi za zdravstvo. Če se ozrem namandat vlade od 2004 do 2008: zakaj jeta Janševa vlada zdržala celotna štiri leta?Ker se je premier dobro zavedal, da če nebo spoštoval določil koalicijske pogodbe,ki jih je zahteval Desus, bi vlado zapusti-li. Tudi v Cerarjevi vladi so se vitalne stva-ri z vidika Desusa spoštovale, toda premi-er je sam odgovoren za predčasni konecmandata, saj ni bil kos nekaterim napo-vedanim bremenom. Mislim na pogajanjas sindikati javnega sektorja, pa na sodbovrhovnega sodišča v zadevi drugi tir, pri

Ne verjamem, daje Ceraršele z izjavo ruskegaveleposlanika ugotovil,daje njegova vlada imelaprorusko politiko.

Janez Škrabec, za katerega se govori, da naj bi financiralnašo stranko, tega nikoli ni počel.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 24.000

Stran: 28




Stran: 28


30

čemer je državljan Vili Kovačič premagaluglednega profesorja ustavnega prava.

Mar njegov odstop razumete kot kapi-tulacijo?Predsednik vlade se ne sme nikoli predati.Stremeti mora k temu, da mandat konča, ani vzdržal bremen. Piarovsko so odstop ze-lo dobro predstavili, tako da mu za zdaj niškodoval. Če bi to storil kateri drug premi-er, bi mu to gotovo izjemno škodovalo. Vpolitiki nisi zato, da odstopiš, pač pa da iz-pelješ do konca, za kar si dobil zaupanjeljudi. Spomnite se na poročilo računskegasodišča v času Pahorjeve vlade, ko so da-li pobudo za mojo razrešitev s funkcije mi-nistra za okolje in prostor. Jaz sem se bo-ril do konca, ker vem, da je bilo to poročilopolitične narave. Nikoli več ni moral nobenminister odstopiti zaradi poročila tega so-dišča, zadeva, ki so mi jo očitali, pa še da-nes ni urejena. Odstopil sem tik pred glaso-vanjem, saj sem vedel, da bodo poslanci iz-glasovali mojo nezaupnico. Tedaj se mi jetudi nekoliko zasmilil premier Borut Pahor,ki me je skušal s sladkimi besedami spod-buditi, da naj čim prej odstopim.

Zda] je najnižja pokojnina za polnodelovno dobo le 500 evrov, torej polmanj od vaše napovedi pred desetimileti. Koliko mandatov še mora biti De-sus v vladi, da bi dosegli 1000 evrov?Jaz sem pred volitvami leta 2008 dejal,da bi bilo prav, da bi imeli upokojenci zapolno delovno dobo vsaj tisoč evrov po-kojnine. Toda kako bi to lahko dosegli,če je bilo vse pokradeno? Veste, da ima-mo tajkunske zgodbe, v 90. letih so na-menoma spravljali podjetja v stečaj, daso jih potem nekateri poceni kupili. Če bivsa podjetja ohranili in jih razvijali, nebi bilo problema, da bi imeli za polno de-lovno dobo upokojenci tisoč evrov po-kojnine. Toda zgodila se nam je divja pri-vatizacija, znane so anomalije, da ima-jo direktorji po več deset tisoč evrov pla-če. Pa ne le direktorji. Poglejte guverner-ja Banke Slovenije, ki bo dobil 76 tisočevrov bruto odpravnine, ker se je odlo-čil za boljšo službo!? Nekdo, ki ne ve, kajje bančna luknja, je dobil kot predsednikuprave NLB milijon evrov nagrade. Mojaizjava je jasna v tem kontekstu. Včasih seob nenehnem očitanju te deset let stareizjave sprašujem, ali vsi politiki, ki jo iz-postavljajo, upokojencem res ne privošči-jo tisoč evrov pokojnine.

Govorili ste o bančni luknji. Največ-jo bančno luknjo so izkopali v držav-ni NLB, vi pa ste kljub temu proti pri-

vatizaciji NLB. S tem napajate plenil-ska omrežja.S privatizacijo NLB imamo veliko težavo.Leta 2013 je slovenska trojka - premier-ka Bratušek, finančni minister Čufer in gu-verner Jazbec - dala pred Evropsko komi-sijo zavezo, da bomo prodali NLB. Bil semv tedanji vladi, razložili so, da druge reši-tve ni, sicer bodo težave še večje. Ko so sezačeli postopki privatizacije, se je izkaza-lo, da potencialni kupci problematizira-jo 400 milijonov evrov iz naslova prene-senih deviznih vlog hrvaških varčevalcev.Prepričan sem, da leta 2013 ni bila dana za-veza v paketu s prenesenimi hrvaškimi de-viznimi vlogami. Tedaj se je zdelo, da je tazadeva urejena, saj je bil podpisan memo-randum s Hrvaško. Strinjali smo se, da po-stane Hrvaška polnopravna članica EU, aob pogoju, da se sodni postopki zoper NLBna Hrvaškem ustavijo in se zadeva prene-se spet na Dunajsko pogodbo o nasledstvuiz leta 2001. Prepričani smo bili, da je ta za-deva urejena, zdaj pa je ob postopku pro-daje nastal ta problem. Težava se je zače-la v trenutku, ko je predsednik uprave NLBizvršil nezakonito hrvaško sodbo, saj je nebi smel. Na banki so vedeli, da je že nekda-nji finančni minister Mramor v času, ko jeprišla prva nezakonita hrvaška sodba zo-per NLB, opozoril, da se je ne sme realizira-ti. To bi moral biti precedenčni primer. NLBne moremo privatizirati, dokler se to vpra-šanje ne razreši.

Sloveniji se je spet zataknilo s Hrva-ško, ki ignorira arbitražno odločbo. Sečutite odgovornega, ker ste sredi ar-bitražnega postopka govorili, da bo-mo po neuradnih informacijah dobi-li dostop do odprtega morja? Hrvaškaje nato prišla do prisluhov Sekolca inDrenikove in izstopila iz arbitražnegasporazuma.Kar se tiče te afere, nisem nič odgovo-ren. Nisem se jaz pogovarjal po telefonu,pač pa tisti, ki se ne bi smeli. Glede stikaz odprtim morjem sem govoril na podla-gi svojih občutkov po pogovorih z našimimednarodnimi odvetniki. Alain Pellet mije vedno dejal, da bo Slovenija dobila do-stop do odprtega morja, saj to določa ar-bitražni sporazum. Sicer pa se arbitražnazadeva ni začela leta 2012, ko sem po-stal zunanji minister, pač pa z arbitraž-nim sporazumom leta 2009, z oblikova-njem projektne skupine. Kljub prisluško-valni aferi so naši odvetniki dosegli, da jearbitražno sodišče nadaljevalo postopekin sprejelo končno razsodbo.

Predsednik NSI Matej Tonin vam je naPlanet TV očital, da je iz dokumentovrazvidno, da ste delali v korist Hrva-ške, po njegovem je nemogoče, da bidelali tako velike nenamerne napake.

Naj Tonin sproži ustreznepostopke, če meni, da imadokumente zoper mene.

biografijaKari Viktor Erjavec je bil rojen leta 1960 vAiseauju v Belgiji. Maturiral je na gimnazijiv Kranju. Leta 1985 je diplomiral na Pravnifakulteti Univerze v Ljubljani, do leta 1990je bil zaposlen v gospodarstvu. Med letoma1995 in 2000 je opravljal funkcijo direktor-

ja strokovne službe v uradu varuha človeko-vih pravic ter vodje kabineta varuha člove-kovih pravic. Leta 2001 je bil imenovan zadržavnega sekretarja za pravosodno upravona ministrstvu za pravosodje, ki jo je opra-vljal do leta 2004. Tega leta je bil imenovanza ministra za obrambo v prvi vladi JanezaJanše. Za predsednika stranke Desus je bilizvoljen leta 2005. Po volilni zmagi levice jepostal leta 2008 minister za okolje in pro-stor v vladi Boruta Pahorja. Kot minister jebil leta 2010 prisiljen odstopiti zaradi očit-kov računskega sodišča. Po vstopu Desusav drugo Janševo vlado je bil februarja 2012imenovan za ministra za zunanje zadeve.Na funkciji zunanjega ministra je ostal tudiv vladah Alenke Bratušek in Mira Cerarja,kjer je hkrati podpredsednik vlade.

Je avtor številnih člankov o varstvu te-meljnih človekovih pravic, delovanju pra-vosodnega sistema in varnostnih vpraša-njih. Pogosto je predaval na različnih stro-kovnih seminarjih in posvetih doma in v tu-jini. Minister Kari Erjavec je poročen in imadve hčeri.

'£ tk &_=W_'^\tfWjs», . ~^~^ m Wmummmmmmm

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 24.000

Stran: 28




Stran: 28


31

On mi celo očita, da bo slej ko prej kazen-ski postopek zoper mene.

Se tega bojite?Sploh ne. Naj te dokumente vendar poka-že, če jih ima. Jaz jih na zaprti seji držav-nega zbora, kjer naj bi jih Tonin pokazal,nisem videl. Prava pot bi bila, da da pri-javo na policijo, organi pregona imajo na-mreč pravico obravnavati tudi tajne do-kumente. Opozarjam, da nisem jaz vodilarbitražnega postopka s slovenske strani,pač pa naši mednarodni odvetniki in pro-jektna skupina, sam se niti nisem smelvtikati v njihovo delo. Teh očitkov ne ra-zumem. Kot veste, je pred časom Toninv okviru Komisije za nadzor obveščeval-nih in varnostnih služb v DZ na podla-gi dokumentov Obveščevalno varnostneslužbe Morsa ugotovil, da je nekdanji mi-nister za obrambo Janko Veber tej službinaročal stvari, ki jih ne bi smel. Očitno jeTonin v zagonu mislil, da ima glede me-ne neko podobno zgodbo.

Tonin sumi, da naj bi vas hrvaške obve-ščevalne službe izsiljevale zaradi do-mnevne povezave med obnovo vašepočitniške hiše v hrvaški Istri in denar-jem iz posla nakupa oklepnikov Patria.Če bi me hrvaške tajne službe izsiljevale,bi bil zadnje leto gotovo popolnoma tiho,kadar gre za Hrvaško.

Morda pa je to igra?No, tako dober filmski igralec pa nisem.Če bi me hrvaške tajne službe imele sčim izsiljevati, gotovo ne bi tako trdo na-stopal v odnosu do Hrvaške. V tej vladiimam ravno jaz najbolj trda stališča dojužne sosede. Opozarjal sem, da bi mo-rali že takoj po izdaji arbitražne odločbezačeti izvrševati del glede meje na mor-ju. Če bi tako delali že julija lani, bi ime-li zadeve na morju že rešene. Hrvaška na-mreč svoje turistične sezone ne bi tvega-

la zaradi Piranskega zaliva. Samo Istra jiprinese tretjino vseh turističnih prihod-kov. Glede moje družinske hiše v Istri, ka-terega lastnica je sicer soproga: ta ne-premičnina nima nobene zveze s Patrio.Očitno pa Tonin s temi navedbami gledeposla nakupa oklepnikov Patria obtožujetudi Janeza Janšo. Zakaj bi jaz obnavljalvikend, kupljen leta 2001, ki je povsemnov? Gre za skromni vikend, velik 52 kva-dratnih metrov, cena je bila 65 tisoč nem-ških mark leta 2001. Tedaj sploh še nisembil v politiki. Novinarji so si ga že večkratogledali. Naj Tonin sproži ustrezne po-stopke, če meni, da ima dokumente.

Ste z njim še vedno pripravljeni itipred volitvami na kavo?Danes (v torek) sva se srečala, čestitalsem mu, da je postal predsednik NSI spolnimi pooblastili. Dejal je, da me bopovabil na kavo. Če me bo res povabil,pričakujem, da se bo za vse lažnive ob-tožbe opravičil. Takšne izjave so zunaj ra-zuma, nenavadne za nekoga, ki želi bitivrhunski politik.

Kakšne instrumente pa ima Sloveni-ja, da bi lahko vplivala na hrvaško tu-ristično sezono?Tako Sloveniji kot tudi Hrvaški želimuspešno turistično sezono. Če pa bi že že-leli nagajati, glede na to, da smo na obmo-čju schengna - te možnosti imamo, a jepovsem jasno, da jih ne bomo uporabili.

Vrniva se k pokojninam. Povpreč-na starostna pokojnina skupaj z ne-davnim predvolilnim bombončkom 20

evrov znese 641 evrov. Do tega bom-bončka pa je od začetka mandata zra-sla za borih pet evrov. Zakaj ste čaka-li na zadnji mesec mandata?V koalicijski pogodbi imamo zapisano,da bomo usklajevali pokojnine, če bogospodarska rast višja od 2,5 odstotka.Pokojnine se usklajujejo na podlagi ura-dnih podatkov, ki pridejo šele septembraza leto prej. Pokojnine smo v tem manda-tu na podlagi koalicijske pogodbe uskla-jevali že večkrat, v letu 2016 za 1,1, laniza 1,15, letos pa še za 3,3 odstotka - torejso realno zrasle za 6 odstotkov.

Vaša stranka je zatočišče propadlihpolitikov stranke Zares, med njimi tu-di Tadeja Slapnika, ki je iz vaše kvo-te državni sekretar v kabinetu pred-sednika vlade. Imate preko teh ljudidostop do Gregorja Golobica? Se kajsrečujete z njim, kako pogosto?Tadej Slapnik ne kandidira za poslanca,

z njim sem se v celotnem mandatu mordasrečal desetkrat. V kabinetu predsedni-ka vlade skrbi za socialno podjetništvo,to je vse. Res je bil svetovalec Iva Vajgla,našega evropskega poslanca, ki pa se je sstranko Zares razšel. Golobica sem po na-ključju videl samo enkrat od tedaj, ko jepadla Pahorjeva vlada.

Kako pogosto se srečujete z bivšimpredsednikom Milanom Kučanom?Vam kdaj kaj svetuje?Kučan je bil v tem mandatu dvakrat na mi-nistrstvu za zunanje zadeve. Obakrat zara-di materialov, ki jih je potreboval kot nek-danji predsednik republike pri zadevah vzvezi z Zahodnim Balkanom. Glede tega,da bi mi on kaj svetoval: javnomnenjskeankete najbrž povedo, koliko ima Rusija

Čudim se lahkotnosti nalevici, kjer so prepričani,da se ne more zgoditi ničdrugega kot levosredinskavlada.

Mislim, da se bo ZoranJankovič zelo težko uspešnovrnil v državno politiko.

__________________ - _*Š________________H»______ ._____________________________< > uli__________________________________l _____________P^^S^__ jgLm-m-m-m-m-m-m-mL^ _.

_^^^^_____ .____V^'J____.

— .. .*dm*M \|£JJjjP *(»*(./£ mmu^mmu^ mm \^ ma \ \wT^ r «_______^^^_^""^_>k. vi :^________________________________ _^^_J_t*-IBi__K_■_ _^_H_*. "' .1 ' _^_^_^_^_^_^_PP_ m\ ■ !*!_7 W^^fmmmW ■-/---. 1 1II__,%1_«1 Vmmmm vč* _*, _ 1 __#■■_____ ______________________________V*4_ mi -*! ' -^ m^^-^ m m mj^'''--^'''Mip/ ' ' ' O \\\\mm\r

___i_______N_h'____________ _^_l <______) __^_tf^_V__i__^_h_

\\\\\\\\\\\m__^__^__^__^__^__^__^__^__^__^__^__^__^__^__^__^__^_H^__^__^__^__T^________________________________________________________________________________________________________ ' , ________________________________________^^^^_______________________________________H

*--■ i ' 'MvfJI^^^^^^P 1' mm _______________________________________P r ~

i^^^^^^^^^^^^^^^^^Vf .-n__i^^-__. jčmmmmmmmjSmmt (™*"^ti«**^«*»*i(S*«sJj^^^^^^^Bl d-Â|^H|^^^^^^^^^^^^^^^|m u^^ m w i, "'>^^*' ~* *^FJ^ i^ffiBti_n_BB--l_________________________________-M— -I— _ I

*mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmWmummmmmmmmmuwW m^' " nîSPSalsSR -sJre^t^w^ll^SiSs^_l^_llSffl

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 24.000

Stran: 28




Stran: 28


32

vpliv na stranko Desus, kakšen vpliv ima-ta Golobic in Kučan. Če bi bili ti vplivi takomočni, bi imela stranka v javnomnenjskihanketah verjetno drugačno pozicijo.

Boljšo?Da, vendar nas to ne skrbi. Mi delamo naterenu, ankete nam pred volitvami vednokažejo slabo, dosežemo pa soliden rezul-tat. Za letos bi bil zadovoljen, če bi pono-vili rezultat z zadnjih volitev (dobrih 10odstotkov volivcev), računam pa vsaj naodstotke, ki jih stranka po navadi dobiva- od sedem do osem odstotkov. Če bodozvezde prav zložene, utegnemo dobiti tu-di 12 odstotkov. Odvisno od volilne ude-ležbe, koliko strank bo sodelovalo in ko-liko odstotkov bodo pobrale.

Pred štirimi leti ste sklenili predvo-lilno koalicijo z SD Dejana Zidana, kiste jo poimenovali socialdemokratskiblok. Zakaj je niste tudi letos?Nimamo nobenega problema, da bi spetsklenili tako pogodbo. Toda glede nato, da je SD eden od favoritov za zmagona letošnjih volitvah, očitno nimajo tež-nje, da bi se zdaj kaj bolj povezovali zDesusom. Ne bi pa bil presenečen, če boletos vlado oblikovala SDS.

Zakaj? Desnici skupno namreč ne ka-že ravno najbolje.Veliko možnosti je, da bo Janez Janša rela-tivni zmagovalec volitev, saj na desnici nitako močnih strank. Glede NSI mislim, dabo verjetno prestopila volilni prag, potempa imamo neznanko - stranko MarjanaŠarca. Nikdar se ni povsem jasno izjasnilglede možne koalicije. Zanimivo, da se se-danji vladajoči koalicijski partnerji med-sebojno obtožujejo, spopadajo, vzpore-dno pa se lahko zgodi povsem druga zgod-ba. Treba je vedeti: po koncu volitev pri-dejo v ospredje interesi. Prepričan sem, dabo predsednik republike korekten in bo

dal mandat za sestavo vlade relativnemuzmagovalcu. Stvari se lahko povsem obr-nejo. Sam sem gotovo politik, ki ima zeloveliko izkušenj in znam dobro prognozira-ti. Čudim se lahkotnosti na levici, kjer soprepričani, da se ne more zgoditi nič dru-gega kot levosredinska vlada. Mnogi soprepričani, da Janša niti v primeru zma-ge ne bo mogel sestaviti vlade. Stranke, kismo sodelovale v tej koaliciji, bi se mora-le bolj povezati, ne pa se napadati. Ne ra-zumem na primer premierja, ki govori, daso maske padle glede proruske politike,pa da se Erjavec bolj ukvarja s priznanjemPalestine kot z upokojenci. A zavezo zapriznanje Palestine so dali tudi pri SMC,pa se tega niso držali.

Kaj bi Slovenija pridobila s tako obču-tljivo zadevo, kot je priznanje Palesti-ne, ki jo sočasno ne bi priznala nobe-na druga država EU?Sedanja pobuda za priznanje Palestine jeprišla od Levice, to vprašanje imamo namizi sicer že 26 let. Dobro bi bilo, da en-krat to sklenemo, saj je pravica do samo-odločbe pomembna za Slovence.

Zakaj potem kot zunanji minister ni-ste poudarili, da imajo Katalonci pra-vico do samoodločbe?To ni enak položaj, španska ustava njiho-vim regijam ne omogoča pravice do sa-moodločbe. Želel bi v zvezi s Palestino šedodati: glede na to, kaj se dogaja bližnje-vzhodnim mirovnim procesom, je reši-tev dveh držav (Izraela in Palestine) na ti-stem območju vse manj verjetna. Trebaje poudariti še humanitarno katastro-fo, zato bi bilo prav, da Slovenija priznaPalestino. SMC je pri tem odigrala neetič-no igro, čeprav govorijo o etiki in morali.

Bili ste že v dveh Janševih vladah, bistopili tudi v tretjo, če bi jo imel prilo-žnost sestaviti?

Za to ne vidim možnosti, in sicer zara-di programskih razlogov. Mi zagovarjamojavno zdravstvo, javno šolstvo, da se dr-žavno premoženje ne prodaja, pač pa seustanovi demografski sklad.

Saj SDS ni proti javnemu zdravstvu ališolstvu.Ampak želijo več zasebnega zdravstva inšolstva, mi pa mislimo, da mora vsakemudržavljanu zagotoviti zdravljenje javnozdravstvo, izobraževanje pa javno šolstvo.

Ravno zdravljenje v sedanjem vladnemmandatu ni zagotovljeno, število nedo-pustno dolgo čakajočih pacientov seje potrojilo. Vi niste vodili zdravstvene-ga resorja, ste pa »držali štango«.Ne, mi smo vseskozi želeli, da predse-dnik vlade ministrico za zdravje zamenja.

Zakaj niste podprli interpelacij zo-per njo?Ker je premier dejal, da vlada stoji ali padez zdravstveno reformo. Na vprašanje inter-pelacije Milojke Kolar Celarc bi najbrž vezalsvojo zaupnico. Ni se nam zdelo vredno ru-šiti vlade zaradi tega, smo pa vedno skuša-li preprečiti reformo zdravstva, ki jo je mi-nistrica predlagala, saj je bila v smeri več-

je privatizacije zdravstva. Zal nas premierni poslušal in je ni zamenjal, čeprav je vsestavil ravno na zdravstveno reformo in dru-gi tir. Od slednjega smo na koncu dobili sa-mo maketo, pa še ta je bila umaknjena.

Do zdaj ste izkusili vlade, ki so jih vo-dili premierji Janez Janša, Borut Pa-hor, Alenka Bratušek in Miro Cerar.Kateri je bil najmanj usposobljen zato funkcijo?Vlado težko vodi nekdo brez predhodnihizkušenj v politiki na državni ravni. Prejmora vsaj izkusiti položaj ministra. Če po-gledamo Boruta Pahorja: ves čas je bil vpolitiki, vendar v državnem zboru, kjer jebil tudi predsednik. A izvršilna veja obla-sti je povsem drugačna zgodba, treba seje odločati, pri čemer se ne odločaš meddobrim in slabim, pač pa med slabim inše slabšim. Pri Pahorju se je videlo, da ni-ma te izkušnje. Enako Alenka Bratušek.Prišla je kot uradnica z ministrstva za fi-nance, bliskovito politično kariero je na-redila zaradi težav Zorana Jankoviča.Miro Cerar pa je tudi prišel na čelo vladebrez izkušenj, res je bil prej svetovalec dr-žavnega zbora, vendar je prvi dve leti spo-

V Sloveniji sta samo dvapolnokrvna politika - JanezJanša in Kari Erjavec. Vsi drugiso neki hibridi brez ustreznihpodlag.

_f--»v c______J_B___ | ic***.) /_~V_*^ nfHB ft tmmm\^jd^0T %_t_? ak!^£ummmT_______________________________, mu^ _rfP*""^0-JK n!-_H_________________________^_____ V* *-^S,r m __B9BW__________H__^_^_^_^_L_ _ *___

_

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 24.000

Stran: 28




Stran: 28


33

znaval, kako sploh vlada deluje. Ravnoprvi dve leti sta ključni, da uresničiš čimveč programa, zlasti tisti del, ki ni najboljpriljubljen v javnosti. Janez Janša pa je naslovenskem prizorišču gotovo eden naj-bolj izkušenih politikov, ima vsa potreb-na znanja, veščine, pred prvim vodenjemvlade je bil nekajkrat minister za obram-bo ... Glede tega mu ni kaj oporekati, lah-ko mu zgolj oporekam program, ki z na-šim programom ne gre skupaj.

Bi se moral Zoran Jankovič vrniti v dr-žavno politiko? Bi ga podprli za pre-mierja? Je oseba, ki je v kazenskihpostopkih zaradi korupcije, obdolže-

na celo spolnega nadlegovanja, splohprimerna za politiko?Pravilo v politiki je, da se zelo težko vr-neš, če ne izkoristiš priložnosti, ko jo do-biš. Vemo, da je Jankovič dobil mandat,pa ni znal sestaviti koalicije. Mislim, dase bo zelo težko uspešno vrnil v držav-no politiko. Gotovo ima določen vpliv, sajima Ljubljana veliko volivcev. Zlasti nalevici lahko vpliva, katera stranka lahkoodskoči. Glede mesta mandatarja pa mi-slim, da je to možnost zamudil.

Miro Cerar je veren mož, Marjan Ša-reč na nedeljskih mašah bere berila,na volilni dan bo imela njegova hčerkaobhajilo. Ste vi verni? Kako pogostohodite v cerkev?Vzgojen sem v krščanstvu, imam krst, ob-hajilo in birmo. V cerkev ne hodim, kosem v tujini, pa si z veseljem ogledam im-presivne katedrale, v katerih so tudi zeloznana umetniška dela. Če že čutim potre-bo za molitev, jo opravim sam s seboj.

Se kaj bojite, da vam bo Marjan Ša-reč, znan po humorističnem liku Ser-

pentinška, prevzel veliko volivcevupokojencev, ki padajo na vaš humor?Prvi vtisi so, da se izogiba humorju, že-li se pokazati kot resen politik, upodobitiJaneza Drnovška. Ne predstavljam si, da biv volilni kampanji na soočenjih začel du-hovičiti. To bi mu prej škodilo kot koristilo.

Bili ste obrambni minister, potem zaokolje in prostor, zdaj ste zunanji. Vaskot pravnika morda zanimata še pra-vosodno ali notranje ministrstvo?Sem predsednik stranke in vame velikoljudi zaupa. Po navadi je tako treba pre-vzeti odgovornost, iti v vlado in prevze-ti določen resor. Če povem iskreno, bibil včasih raje poslanec v državnem zbo-ru. Biti spet minister zame ni izziv. Vem,da se bo slišalo tendenciozno, vendar bibil pravi izziv mesto predsednika vlade.Imam obilo izkušenj. V Sloveniji sta samo

dva polnokrvna politika - Janez Janša inKari Erjavec. Vsi drugi so neki hibridi brezustreznih podlag. Vsak politik mora izku-siti tudi grenkobo, brez tega ne dozoriš kotpolitik. Zaradi »kant« sem moral odstopi-ti, preganjali so me zaradi Patrie, očitajomi željo, da bi imeli upokojenci tisoč evrovpokojnine ... A če ne izkusiš grenkobe, neveš, kaj je politika. Glede novih obrazov paje tako, da pridejo in odidejo, to ni dolgo-ročna politika. Stranka Desus ima 26 let is-to ime, isti znak. Katera druga parlamen-tarna stranka se lahko ponaša s tem?

Dejali ste, da novi obrazi pridejo inodidejo. Vas pa že od začetka politič-ne kariere kot senca spremlja obrazVlaste Vivod, zdaj je vodja kabinetana zunanjem ministrstvu. Ko ste pred14 leti prevzeli prvo ministrstvo, zaobrambo, je bila tam knjižničarka. Ka-kšen Je vajin odnos?Nočem biti nesramen, a bi lahko tudi gledeJaneza Janše rekel: mar tudi njega ves časne spremlja Nika Dolinar? Okoli sebe morašimeti zanesljivo ekipo, lojalne ljudi, brez te-ga ne moreš delati. V moji politični karie-

ri so se z vec ljudmi, s katerimi sem delal,poti razšle, ker ni bilo več zaupanja. Tesnisodelavci pa morajo biti lojalni, takšnih jepo navadi zelo malo. Trije, štirje. Brez njihbi težko deloval. Oni, ne da te vprašajo, zamnoge stvari že poznajo moj odgovor.

Na letošnjih volitvah boste kandidiraliv Tržiču, na prejšnjih ste v Žalcu. Za-kaj ne nastopate v domačem volilnemokraju v Naklem? Vas tam ne marajoizvoliti?Ko se v stranki odločamo, kje bo kdo na-stopil, naredimo križanko. Ključni lju-dje so nosilci, pri njih gledamo, kako sestvar izide po okrajih. Podobno delajo vvseh etabliranih strankah. Slovenski vo-lilni sistem je bizaren, na vsakih volitvahdobimo večino novih poslancev v držav-ni zbor, kar je slabo. V prvem mandatu seposlanec po navadi šele uči.

Koga nagovarjate s fotografijami nainstagramu? Koliko upokojencev gasploh uporablja?Mislim, da upokojenci bolj malo. A na in-stagramu se želim pokazati še v drugi luči,ne le službeni. Gre predvsem za fotografijeiz prostega časa, morda ko grem s psičkomna sprehod, kot tečem, igram tenis, ple-skam. Zadnja je, ko se brijem. Zanimivo, ko-liko komentarjev je deležen selfie, ki sem ganaredil pri frizerju. Hočem reči, da smo tu-di politiki, ki smo nenehno v medijih, »nor-malni ljudje«, imamo svoje zasebno življe-nje in počnemo običajne, dnevne stvari.

Koliko je star najmlajši član ali člani-ca Desusa?Imamo mlade, najmlajša članica je letnik1998. Politična pripadnost je ponekod tu-di družinska zadeva, otroci ali vnuki sezgledujejo po svojih starših oziroma podrugih v družini. Bili bi zelo presenečeni- imamo veliko mladih v stranki, pogre-šam pa srednjo generacijo od 35 do 45 let.Ravno te bi moral pokojninski istem po-sebno zanimati, saj nam gre predvsem zadolgoročno vzdržen sistem. ■

Imamo tudi mlade člane,najmlajša članica je letnik1998.

B _**""•* z., vse gena _- '. -,_#■_■_. /f~*_ «___£___£?_______

'^_J__________ _1<~*»__G^b << d______P_^_ki < ' v '" ' "' 4^^^3 /,< vso generacije

'*m^_$_P^ _____________ *l_____________________________________________________l____________a__________________ ** j____f__9i ___________________l_____________________________________________________________________________________________

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 24.000

Stran: 28




Stran: 28


34

Miro Cerar laže, kot pes teče

la začetku uradne volilne kampanje od-

M^M stopljeni premier Cerar spominja na mr-m Hf tvo mačko, ki se odbije od tal. Po triku

z odstopom, ko se je rahlo odbil gor po javno-mnenjskih anketah, se je spet vrnil v staro sta-nje. Novi obraz volitev 2014 se je pred volitvami2018 spremenil v stari politični obraz, saj se je vštirih letih na oblasti postaral vsaj za dvajset let.Tega danes ne more prikriti z nenehnimi spiniin liftingi - s pobesnelimi verižnimi piarovskimiintervjuji in s svaljkanjem z ene na drugo pasjoprocesijo ali s trošenjem laži na predvolilnih so-očenjih. Koga pa ima za bedaka, ko blebeta, dadela dan in noč za volivce ter zaradi tega celo obnedeljah ne utegne k maši?! V resnici noče pri-znati, da je povsem pogorel in da so njegove po-ceni trike vsi že razkrinkali.

Velikemu moralistu Cerarju gre tudi poštenje sla-bo od rok. Zato si pripisuje zasluge, ki niso njego-ve, in hkrati ne prevzema odgovornosti za lastneneuspehe. Vsem meče pesek v oči, kaj vse da jenaredil in dosegel, da se zaradi njega cedita medin mleko. Ne zamudi priložnosti, da si pripisujezasluge prejšnjih vlad, ki so nastavile in izpeljalereforme, ki jim je Cerar nasprotoval kot vstajnik.Njegova edina reforma je antireforma - od bloka-de prodaje NLB do »razšraufavanja« Zujfa. Pravtako Cerar ni v ničemer zaslužen za dobro go-spodarsko stanje in rast, saj je to večinoma odvi-sno od izvoza in zunanje konjunkture - Cerar jev svojih samopoveličevalnih blodnjah očitno za-služen tudi za to?!

Blebeta, da je treba v dobrih časih varčevati zaslabe čase, vendar je v obdobju visoke gospodar-ske rasti komaj da prišel iz rdečih proračunskihštevilk. Po podatkih Sursa (dolg sektorja države)je državni dolg v času Cerarjeve vlade narasel z30,2 milijarde evrov (2014) na 31,8 milijarde evrov(2017) ali skupaj za 1,6 milijarde evrov. Cerar sepred volitvami ob vsaki priložnosti baha, da jeleta 2017 ustvaril javnofinančni presežek 13,4 mi-lijona evrov in da je to eden največjih dosežkovnjegove vlade. Cerarjevo predvolilno hvalisanje,da v času visoke gospodarske rasti uspešno var-čuje za obdobje suhih krav, je še ena velika laž.Slovenija bi potrebovala kar 119 let, da bi ob vsa-koletnem presežku 13,4 milijona evrov odplača-la državni dolg i,6 milijarde evrov, ki je nastalsamo v času Cerarjeve vlade. Za odplačilo celotne-ga državnega dolga 31,8 milijarde evrov pa bi obvsakoletnem »Cerarjevem« presežku 13,4 milijo-na evrov potrebovali kar 2373 let! In to je famoznoCerarjevo proračunsko varčevanje, ki je v resnicile pljunek v morje slovenskega državnega dolga.

Dejansko mu v štirih letih ni uspelo nič omembevrednega, saj ni uresničil niti edine točke volil-nega programa SMC 2014, zdravstvene reforme!Za ta neuspeh krivi koalicijski partnerici, SD inDesus. Zdaj od volivcev zahteva še en mandat,da izpolni tisto, česar ni v štirih letih? Ta tip imares vse za totalne butlje. Tudi na lastnem podro-čju prava je povsem pogrnil: nenehno pridigao vladavini prava, vendar upošteva samo sod-be in dogovore, ki so mu po volji. Celo kot pre-mier je odstopil iz protesta proti odločitvi sodi-šča! In ker seveda ni hotel spoštovati zaveze doBruslja o prodaji NLB. Edini »uspeh«, s katerimse lahko pohvali, so pobesnele čistke in kadri-ranje svojih prijateljev, znancev in predstavni-kov lobijev v ključne institucije, denimo v SDHin DUTB. Da ne govorimo o njegovem vsestran-skem moralnem bankrotu: Cerar je naredil kari-ero s poročilom KPK o Jankoviču in Janši. Danespa z Zoranom Jankovičem, ki je še večje poli-tično truplo od njega in je med drugim posvi-njan tudi z ostudnim odnosom do žensk, sklepapredvolilna zavezništva?! Nižje od Cerarja lahkopade zgolj mrtva mačka.

Da bi se rešil gotove politične smrti, je poskrbel,da bo ponovljeni referendum o drugem tiru loče-no od parlamentarnih volitev in tik pred njimi.Cerar namreč vse stavi na vlak, ki z drugim tiromSlovenijo iz 21. stoletja namesto naprej, v priho-dnost, vozi nazaj na začetek 19. stoletja, na zače-tek prve industrijske revolucije. Če že, bi raje tadenar porabili za obnovo slovenskih cest, ki ve-dno bolj spominjajo na sir elementalec!

A kaj ko Cerarja prav malo brigajo mladi in priho-dnost, na katero se zaklinja. Zato s svojim drugimtirom obeta še krivičnejšo Slovenijo tudi na trgudela, saj bo nepotrebni drugi tir povzročil novimasovni uvoz nekvalificirane delovne sile zlastiiz BIH. Zakaj bi slovenske davkoplačevalce zani-malo uvažanje socialnih problemov iz BIH, med-tem ko ne ponuja nobene rešitve za zaposlovanjedomače visoko kvalificirane slovenske delovnesile, tudi med mladimi, ki se odseljujejo v tujino?Povrh tega bi Cerar z drugim tirom v komaj da sa-nirano NLB, ki je ni hotel prodati, ponovno zvrtalnovo gradbeno bančno luknjo v korist lobijev in vškodo davkoplačevalcev.

To je Cerarjeva investicija v prihodnost - v nje-govo lastno politično preživetje, o katerem razenvolivcev odločajo tudi lobiji, ki so ga na oblastpripeljali in ga tam ohranili skoraj ves mandat.Zlasti Kučanovo omrežje F21, katerega vplivni čla-ni bodo gradili drugi tir! ■

Nižje od Cerarjalahko pade zgolj

mrtva mačka.

Maja Sunčičpublicistka

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 24.000

Stran: 82




Stran: 82

Površina: 364 cm2

35

Documents

2 Tisk Naslov Melaniji čestitali iz rodnega kraja Zaporedna št. 1 Medij; Doseg Slovenske novice; 314.000, Slovenija Stran: 16 Površina: 480 cm2 Rubrika, Datum Življenje v obje