· 2 Televizija Naslov Nova predrzna kraja Zaporedna št. 1 Medij; Doseg POP TV; 707.266, Slovenija 16:35 Trajanje: 1 min Rubrika, Datum 24 ur popoldne; 31. 8. 2018 Stran v zbirki:

Število objav: 19Radio: 1Televizija: 2Tisk: 16Spremljane teme:Dušan Mes: 0SŽ - Slovenske železnice: 7IJPP: 0železniška infrastruktura: 2Muzejski vlak: 0Železniški Muzej: 0Milan Jelenc: 0Drugi Tir: 8železniška postaja: 7zapora železniške proge: 0z vlakom: 1Tomaž Kraškovic: 0Robert Rožič: 0

Zbirka medijskih objavSlovenske železnice,za obdobje 1. 9. 2018

2

Televizija Naslov Nova predrzna kraja

Zaporedna št.1

Medij; Doseg POP TV; 707.266, Slovenija 16:35 Trajanje: 1 min

Rubrika, Datum 24 ur popoldne; 31. 8. 2018

Stran v zbirki:6

Avtor Jani Muhič

Teme železniška postaja

Povzetek...31. 08. 2018, 24UR POPOLDNE, 16:35 JANI MUHIČ (voditelj): V Novem mestu pa razburja med drugim tudi nova predrzna kraja. Po tem, ko so zgradili novo , predvsem zaradi skoraj 1000 dijakov, ki so morali s železniško postajališčestarega postajališča po ozkih pločnikih, ponekod po ozkih ulicah brez pločnikov, med avtomobili hoditi...

Televizija Naslov Nevarna pot v šolo

Zaporedna št.2

Medij; Doseg POP TV; 707.266, Slovenija 19:12 Trajanje: 3 min

Rubrika, Datum 24 ur; 31. 8. 2018

Stran v zbirki:7

Avtor Staša Lozar


Povzetek...POP TV, 31. 08. 2018, 24UR, 19:12 JANI MUHIČ (voditelj): No, za več tisoč dijakov novomeškega šolskega centra pa pot v šolo, kljub na novo zgrajeni , prav zato, da jim nebi bilo treba po preozkih pločnikih in celo po železniški postajicestah med avtomobili, do nadaljnjega ostaja nevarna. PETRA KERČMAR (voditeljica):...

Radio Naslov Bandelli bo zadolžen za razvoj in evropsko kohezijsko politiko

Zaporedna št.3

Medij; Doseg Radio Slovenija 1; 125.000, Slovenija 07:04 Trajanje: 2 min

Rubrika, Datum Druga jutranja kronika; 31. 8. 2018

Stran v zbirki:8

Avtor Maja Derčar

Teme Drugi Tir

Povzetek...zagotavlja, da njegova podjetja ne bodo poslovala z državo. Omejitve poslovanja je prijavil KPK-ju. Ovrgel je tudi špekulacije, da hoče služiti pri projektu . Bandelli velja za odprtega, družabnega in zgovornega človeka. StrankoDrugi tirPozitivna Slovenija je po usodnem razcepu na kongresu zapustil in se pridružil Alenki...

Tisk Naslov Kranjčani že ogrevajo led

Zaporedna št.4

Medij; Doseg Gorenjski glas; 39.000, Slovenija Stran: 9 Površina: 70 cm2

Rubrika, Datum Šport; 31. 8. 2018

Stran v zbirki:9

Avtor Vilma Stanovnik

Teme SŽ - Slovenske železnice

Povzetek...Triglava z goloma Maja Tavčarja in Naceta Vilfana slavila prvo zmago v novi sezoni. Nova tekma člansko ekipo čaka danes ob 20. uri, ko v ledni dvomi gostuje Olimpija. Obe tekmi bosta uvod v Pokal Slovenije, ki bo ob petdesetletniciSŽkranjskega kluba v ledni dvorani na Zlatem polju v Kranju na sporedu med 5....

Tisk Naslov Bazna postaja in hrup motornih vlakov

Zaporedna št.5

Medij; Doseg Gorenjski glas - Kamničanka; , Slovenija Stran: 4 Površina: 439 cm2

Rubrika, Datum Ostalo; 31. 8. 2018

Stran v zbirki:11

Avtor Vanda Klembas

Teme SŽ - Slovenske železnice , železniška postaja

Povzetek...živimo v bližini Graben. Seveda je problem mnogo širši, zato je treba dodati nekaj pojasnil in Železniške postajepostaviti nekaj vprašanj, naslovljenih na Občino Kamnik, ( ) in pristojne inšpekcije, ki so izdale Slovenske železnice SŽdovoljenja za postavitev bazne postaje na Grabnu. Ne gre le za bazno postajo, ki so jo postavile dobesedno... SŽ

3

Tisk Naslov Potnikom z vlaka Novic tudi bohinjske dobrote

Zaporedna št.6

Medij; Doseg Slovenske novice; 314.000, Slovenija Stran: 8 Površina: 673 cm2


Stran v zbirki:13

Avtor Tina Horvat

Teme SŽ - Slovenske železnice , železniška postaja , z vlakom

Povzetek...Potnikom z vlaka Novic tudi bohinjske dobrote Ne remont ne dež ne bosta ustavila Slovenskih novic, Slovenskih

in Turizma Bohinj Proslavo ob 240. obletnici prvega pristopa na Triglav prestavili v dvorano v kampu Danica železnicTINA HORVAT [email protected]...

Tisk Naslov V energetiki in prometu je veliko interesov

Zaporedna št.7

Medij; Doseg Delo; 141.000, Slovenija Stran: 2 Površina: 315 cm2

Rubrika, Datum Aktualno; 1. 9. 2018

Stran v zbirki:14

Avtor Borut Tavčar

Teme železniška infrastruktura , Drugi Tir

Povzetek...proračune v prihodnje obremenilo vzdrževanje številnih novih cest. Borut Tavčar Vlada bo posebno pozornost namenila tretji in četrti razvojni osi, posodobitvi in postaj, spodbujala javni prevoz, tudi z enotno vozovnico in železnicuskladitvijo voznih redov in višjimi subvencijami. Začeti nameravajo tudi gradnjo dvojnega...

Tisk Naslov Furs prepričuje Luko, da ima višji dobiček od prikazanega

Zaporedna št.8

Medij; Doseg Delo; 141.000, Slovenija Stran: 14 Površina: 329 cm2

Rubrika, Datum Gospodarstvo; 1. 9. 2018

Stran v zbirki:15

Avtor Boris Šuligoj

Teme Drugi Tir

Povzetek...Poslovni načrt so morali popraviti tudi zaradi izrednega prihodka (odškodnine za dvigalo), letos tudi še ne bodo začeli izplačevati pretovorne takse za , kot so predvidevali. Razlika bo tudi v številu dodatno redno zaposlenih. drugi tirStrategijo prezaposlovanja delavcev IPS v redno zaposlene bodo večinoma izvedli...

Tisk Naslov Rezervacije - manever, ki bistveno znižuje dobiček

Zaporedna št.9

Medij; Doseg Dnevnik; 98.000, Slovenija Stran: 5 Površina: 746 cm2

Rubrika, Datum Poslovni Dnevnik; 1. 9. 2018

Stran v zbirki:18

Avtor Anja Hreščak


Povzetek...evrov, a večino, 28,5 milijona evrov, za jubilejne nagrade in odpravnine, le slab milijon za tožbene zahtevke. To ne pomeni, da ne pestijo tožbe, nasprotno; lani je zoper potekalo 18 pravdnih postopkov v skupni Slovenskih železnic SŽvrednosti 1,2 milijona evrov. To so delovni, civilni in gospodarski spori. Od teh jih je...

Tisk Naslov Referendumske mrzlice še ni

Zaporedna št.10


Rubrika, Datum Svet; 1. 9. 2018

Stran v zbirki:19

Avtor Zoran Senković

Teme Drugi Tir

Povzetek...Nekaterim se bo splačalo Kaže, da se je makedonska vlada Zorana Zaeva nekaj naučila iz slovenske zgodbe, v kateri je vrhovno sodišče razveljavilo referendum o , ker je vlada z javnimi sredstvi financirala zgolj svojo drugem tirukampanjo v prid svojega projekta. V Makedoniji so za sredstva, ki se dodeljujejo prek parlamenta...

4

Tisk Naslov Zmeda z železniškimi voznimi redi tik pred začetkom pouka

Zaporedna št.11


Rubrika, Datum Slovenija; 1. 9. 2018

Stran v zbirki:21

Avtor Anja Hreščak

Teme SŽ - Slovenske železnice , železniška infrastruktura , železniška postaja

Povzetek... Zmeda z voznimi redi tik pred začetkom pouka Četudi so bili v minulih dneh SLOVENSKE ŽELEZNICE železniškimipotniki prepričani, da se vozni red na nekaterih progah spreminja in da vlak na določenih postajah od železniškiseptembra naprej ne bo več ustavljal, v mirijo - šlo naj bi le za tehnično napako.... Slovenskih železnicah

Tisk Naslov RAZSTAVE

Zaporedna št.12


Rubrika, Datum Scena; 1. 9. 2018

Stran v zbirki:22

Avtor Unknown


Povzetek...tehniki akril na platnu. Slike niso nastajale toliko let, ampak so preslikana študijska platna oziroma nedokončana dela.Fanplastic Instalacija. Vrhnika. . Ob 20. uri. Vabljeni na plastični prikaz pereče teme potrošništva in Železniška postajapretirane uporabe plastike, materiala, katerega kreatorji smo mi. Odvisni od nje...

Tisk Naslov Števec tedna

Zaporedna št.13

Medij; Doseg Večer; 96.000, Slovenija Stran: 19 Površina: 238 cm2

Rubrika, Datum Pogledi; 1. 9. 2018

Stran v zbirki:23

Avtor Unknown

Teme Drugi Tir

Povzetek...MARCA letos je Miro Cerar odstopil, tako da formalno ni končal rednega mandata. Zato potezo seje odločil, ko je vrhovno sodišče razveljavilo referendum o . 2 PARTNERICI sta se ob premierju Miru Cerarju pojavljali skozi drugem tirumandat. Na začetku mandata je bila njegova partnerica Vesna Arnšek, od januarja 2017 paje...

Tisk Naslov Največji nekoč in danes

Zaporedna št.14

Medij; Doseg Delo - Sobotna priloga; 70.000, Slovenija Stran: 13 Površina: 758 cm2

Rubrika, Datum Sobotna priloga; 1. 9. 2018

Stran v zbirki:26

Avtor Unknown


Povzetek...slovenske energetike. Največjih 10 LETA 1997 število zaposlenih prihodki od prodaje (v mio €) 753,2 Revoz 703,7 567,3 Eles 594 389,7 Krka 2.506 299,7 9.686 266,1 Lek 2.233 241,6 Telekom Slovenije 3.073 Slovenske železnice236,9 Merkur 1.273 232,6 Sava 3.688 191,3 LETA 2017 število zaposlenih prihodki od prodaje (v mio €)...

Tisk Naslov Ali se je slovenska država po(ne)srečila?

Zaporedna št.15

Medij; Doseg Delo - Sobotna priloga; 70.000, Slovenija Stran: 28 Površina: 671 cm2

Rubrika, Datum Sobotna priloga; 1. 9. 2018

Stran v zbirki:29

Avtor Vili Kovačič, Jože Mencinger, Dimitrij Rupel, Zvjezdan Radonjić, Jože Debevc

Teme Drugi Tir

Povzetek...zbora, naj nasprotujejo nadaljevanju režima, kot smo ga imeli štiri leta in ki je zaslužen za čakalne vrste, za zlorabo pravosodja, za zavlačevanje z , za velikodušno obravnavo bančnih malverzacij itd. Avtor ugovora se ne drugim tiromstrinja: »tok dogajanja« naj bi danes imeli »v rokah kompetentni, aktualni, izvoljeni,...

5

Tisk Naslov Zadel odgovarja Fursu: rezervacije so upravičene

Zaporedna št.16

Medij; Doseg Primorske novice; 53.000, Slovenija Stran: 2 Površina: 351 cm2

Rubrika, Datum Aktualno; 1. 9. 2018

Stran v zbirki:31

Avtor Katja Gleščič

Teme Drugi Tir

Povzetek...rebalans plana za letošnje leto, ki so ga imeli na mizi nadzorniki. Poleg tega je bil rebalans med drugim nujen tudi zaradi tega, ker se začetek gradnje odmika in tako Luki še ni treba plačevati takse na pretovor, kot je bilo drugega tirasprva načrtovano. Prvi razpisi za IPS v septembru Zadel za september napoveduje...

Tisk Naslov Z biciklom od glave do riti naše male kokoši

Zaporedna št.17

Medij; Doseg Primorske novice; 53.000, Slovenija Stran: 14Površina: 1.583 cm2

Rubrika, Datum Sobota; 1. 9. 2018

Stran v zbirki:37

Avtor Nace Novak


Povzetek...spominja na kokoš, predstavlja pot od glave do riti kokodakajoče domače živali, je zorela nekaj časa. V začetku avgusta, sedem ur po startu z novogoriške , ob pol enih, ko je sonce neusmiljeno žgalo, se je vlak železniške postajeustavil v glavnem mestu Prekmurja, kjer je vladala prava siesta. Ulice prazne. Zajahal sem 14 let...

Tisk Naslov OBVESTILA

Zaporedna št.18

Medij; Doseg Primorske novice; 53.000, Slovenija Stran: 30 Površina: 282 cm2


Stran v zbirki:38

Avtor Unknown


Povzetek...Študent, odpade [email protected]. JiASKA i«BA PA, zaradi napovedi slabega » vremena. hlUV.A tUHt-LA Sl ' '. i Društvo Baška dediščina in Mh H< . i, . 1 ' : S svojim poslanstvom Nagradna akcija: Oglej si Slovenske železniceTuristično združenje spremljanja umirajočih in Tematsko pot Na svoji zemlji Portorož obvešča, da...

Tisk Naslov Še en referendum o Natu?

Zaporedna št.19

Medij; Doseg Dnevnik - Dnevnikov objektiv; 15.000, Slovenija Stran: 22 Površina: 911 cm2


Stran v zbirki:42

Avtor Anton Bebler

Teme Drugi Tir

Povzetek...Nata. Na koncu svojega spisa je Jože Mencinger dodal še en, sicer dvorezni argument, češ da smo v preteklosti že imeli nesmiselne referendume, na primer o . Zakaj potem ne bi izpeljali še enega referenduma o Natu? Za drugem tirurazpis takega referenduma ne bi bila nujna podpora ali soglasje Šarčeve vlade. Nazadnje je...

POP TV, 24 ur popoldne - 16:35 31.08.2018 PetekDržava: Slovenija

Doseg: 707.266

Trajanje: 01:00

1 / 1

Nova predrzna kraja 31. 08. 2018, 16:35POP TV, 24UR POPOLDNE, (voditelj): V Novem mestu pa razburja med drugim tudi nova predrzna kraja. Po tem, ko so zgradili novo JANI MUHIČ

železniško postajališče, predvsem zaradi skoraj 1000 dijakov, ki so morali s starega postajališča po ozkih pločnikih, ponekod po ozkih ulicah brez pločnikov, med avtomobili hoditi v šolski center, so neznanci čez noč ukradli debel bakren kabel, ki povezuje postajo z železniškimi zapornicami. Šolarji bodo tako morali še naprej in do nadaljnjega v šolo pešačiti po nevarnih poteh, polnih avtomobilov.

(šolski center Je bil izpeljan kanal po katerem je bil položen tale kabel in potem ta kabel je bil MATEJ FORJAN NM):posut z nekim 20, 30 centimetri zemlje, in so enostavno potegnili ven, in to 200, 300 metrov proti zapornicam, ki so tam naprej.

Ste že odkrili storilca?NOVINARKA: Ogledi so bili opravljeni, o dejanjih sta bila obveščena tudi preiskovalni sodnik in okrožni ROBERT PERC (PU NM):

državni tožilec, policijska preiskava pa za enkrat še poteka.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

POP TV, 24 ur popoldne - 16:35 31.08.2018 PetekDržava: Slovenija

Doseg: 707.266 Kazalo

Trajanje: 01:00

6

POP TV, 24 ur - 19:12 31.08.2018 PetekDržava: Slovenija

Doseg: 707.266

Trajanje: 03:00

1 / 1

Nevarna pot v šolo 31. 08. 2018, 19:12POP TV, 24UR, (voditelj): No, za več tisoč dijakov novomeškega šolskega centra pa pot v šolo, kljub na novo zgrajeni JANI MUHIČ

železniški postaji, prav zato, da jim nebi bilo treba po preozkih pločnikih in celo po cestah med avtomobili, do nadaljnjega ostaja nevarna.

(voditeljica): Neznanci so namreč ukradli debel bakren kabel, ki povezuje progo na novi postaji z PETRA KERČMARbližnjimi zapornicami. Kdo je kradel policija za zdaj še preiskuje. A domačini se dobro spomnijo, ni prvič, kabli izginjajo ves čas, in so tudi med gradnjo novomeških cest. Staša Lozar.

(novinarka): Ne le enkrat, tatovi so bili na delu kar tri noči, kraja kablov, na še ne zgrajeni novomeški STAŠA LOZARželezniški postaji opiše namestnik direktorja novomeškega Šolskega centra.

(šolski center Novo mesto): Tukaj spodaj je bil izpeljan kanal po katerem je bil položen tale kabel in MATEJ FORJANpotem ta kabel je bil zasut z nekim 20, 30 centimetri zemlje, in so enostavno potegnili ven.

Da še nikoli nihče ni ukradel tolikšne količine kablov pritrdijo novomeški policisti, škode je za najmanj 7.500 LOZAR:evrov.

Novo mesto): Je bilo odtujenih okoli 700 metrov različnih električnih vodnikov in pa električnih ali ROBERT PERC (PUenergetskih vodnikov potrebnih za signalizacijo v železniškem prometu.

Več let so si v Šolskem centru prizadevali, da skoraj 1000 otrokom, ki vsak dan v šolo pridejo z vlakom nebi bilo LOZAR:treba po nevarnih cestah pešačiti od več 100 metrov oddaljene železniške postaje.

So te ceste prometno zelo obremenjene, brez ustreznih pločnikov, česa drugega in je varnost dijakov dejansko FORJAN:vsakodnevno ogrožena.

Zdaj, ko imamo postajo končno dobesedno pred šolskimi vrati pa tole, je razočaran Dorjan, z novim šolskim LOZAR:letom, ko bi morali postajo predati v uporabo, se vlaki tu ne bodo ustavljali.

Problem je v tem, da ta kabel izdelujejo samo v eni firmi v Nemčiji in še nesrečni slučaj zraven je bil, da je do FORJAN:kraja prišlo v času počitnic.

(župan Novega mesta): Kar bo za en mesec premaknilo odprtje same železniške postaje.GREGOR MACEDONI 600 tisočakov je vredna investicija, večino je financirala država, občina manjši del.LOZAR:

Lejte težko, da rečem, zdaj kdo je ukradel.NEIMENOVANA OSEBA: Domačini pa tudi, da so se take kraje tam okoli že dogajale.LOZAR:

(domačin): Ko se je pred kratkim gradila obvoznica je bil dvakrat potegnjen kabel ven, ugotovilo se SILVO MESOJEDECje bila na to romska skupnost. To je baker in te kable razsekajo, jih skurijo, da gre pravzaprav ta ovoj dol in da pridejo do surovine, katero potem prodajo.

A to pot policija, ki opozarja, da storilcev nikoli ne opredeljuje po etnični pripadnosti, storilca še ni odkrila.LOZAR:

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

POP TV, 24 ur - 19:12 31.08.2018 PetekDržava: Slovenija


Trajanje: 03:00

7

Radio Slovenija 1, Druga jutranja kronika - 07:04 31.08.2018 PetekDržava: Slovenija

Doseg: 125.000

Trajanje: 02:00

1 / 1

Bandelli bo zadolžen za razvoj in evropsko kohezijsko politiko

1, 31.8.2018, 7:04RA SLOVENIJA DRUGA JUTRANJA KRONIKA,Pravo delo se začenja za manjšinsko koalicijsko vlado, ki naj bi jo uradno dobili čez približno dva tedna. Med kandidati za ministre je kot vodja službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko naveden Marko Bandelli iz Stranke Alenke Bratušek. Gre za podjetnika, ki je bil še do nedavnega župan Komna, zdaj pa bo odgovoren za pritok evropskih sredstev. Več, Maja Derčar.

51-letni, v Trstu rojeni Marko Bandelli je v Vipavski dolini znan po trgovini in betonarni Bandelli. Kot MAJA DERČAR:lastnik več podjetij v njih ne opravlja poslovodskih funkcij in zagotavlja, da njegova podjetja ne bodo poslovala z državo. Omejitve poslovanja je prijavil KPK-ju. Ovrgel je tudi špekulacije, da hoče služiti pri projektu Drugi tir. Bandelli velja za odprtega, družabnega in zgovornega človeka. Stranko Pozitivna Slovenija je po usodnem razcepu na kongresu zapustil inse pridružil Alenki Bratušek. Zaradi izvolitve za poslanca v državni zbor je junija opustil županovanje v Komnu in če bo prestal zaslišanje, bo postal minister brez resorja, pristojen za razvoj, strateške projekte in kohezijo. Področje je zahtevno in postopkovno zapleteno. Priporočljivo je finančno znanje, saj bo moral minister poznati zapletene finančne instrumente, se znajti med razpisi, podpisi pogodb in zahtevki za izplačila. Osebno ga čaka marsikatero usklajevanje z ministrom za finance, opravka bo imel z Uradom za nadzor proračuna. Hoditi bo moral v Bruselj na Evropsko komisijo. Bandellijev mandat bo potekal še v času evropskih pogajanj za prihodnji večletni finančni okvir, ki Sloveniji obeta manj sredstev. V teh dneh pred zaslišanjem v parlamentu se Marko Bandelli gotovo seznanja z možnimi odgovori na vedno enaka vprašanja: Zakaj je Slovenija v zdajšnji perspektivi iz Evropske unije počrpala le 8 odstotkov razpoložljivih sredstev, kaj bostoril za pospešitev povračil evropskega denarja in katerim projektom bo dal prednost? Od zdajšnjih treh milijard, ki jih je treba počrpati do konca 2023 sta dve milijardi iz Evrope že tako rekoč rezervirani za točno določene projekte, ni pa denar še počrpan, saj so projekti v teku, povračila pa potekajo s časovnimi zamiki.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Radio Slovenija 1, Druga jutranja kronika - 07:04 31.08.2018 PetekDržava: Slovenija


Trajanje: 02:00

8

Kranjčani že ogrevajo led

■ Vilma Stanovnik

Kranj, Jesenice - Prejšnjiteden so z vadbo na doma-

čem ledu začeli tudi hokeji-sti kranjskega Triglava. Mi-nulo sredo so nato že odigra-li pripravljalno tekmo, ko so

gostili Slavijo Junior in jopremagali z rezultatom 3:1.Povedli so sicer gostje, nato

pa je ekipa Triglava z golo-ma Maja Tavčarja in Nace-ta Vilfana slavila prvo zma-

go v novi sezoni. N ova tekmačlansko ekipo čaka danes ob20. uri, ko v ledni dvomi go-stuje SŽ Olimpija. Obe tek-mi bosta uvod v Pokal Slove-

nije, ki bo ob petdesetletnici

kranjskega kluba v lednidvorani na Zlatem polju v

Kranju na sporedu med 5. in8. septembrom. Četrtfinal-

ni pari pokala bodo znani v

ponedeljek, 3. septembra, ko

bo ob 12. uri opravljen žreb v

Layerjevi hiši. Za naslov po-kalnega zmagovalca se bodo

potegovali: SIJ Acroni Jese-nice, SŽ Olimpija, Slavija

Junior, Triglav Kranj, Celje,

MK Bled, Maribor in Hidria

Jesenice.Še pred pokalnim tekmo-

vanj em nova prij atelj ska tek-ma čaka tudi hokejiste ekipe

SIJ Acroni Jesenice, ki bodo

v torek ob 19.30 v domači

dvorani gostili Zeli Am See.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Gorenjski glas 31.08.2018 PetekDržava: Slovenija

Doseg: 39.000

Stran: 9

Površina: 70 cm2 1 / 1

Gorenjski glas 31.08.2018 PetekDržava: Slovenija


Stran: 9

Površina: 70 cm2

9

Bazna postaja inhrup motornihvlakov

Dopolnitev in komentar kčlanku Bazne postaje med hi-šami ne želijo imeti

V občinskem glasilu Kamni-

čan-ka, ki je izšlo 22. junija2018, je bil korektno predsta-vljen problem Kamničanov,

ki živimo v bližini Železniške

postaje Graben.Seveda je problem mnogo šir-ši, zato je treba dodati nekajpojasnil in postaviti nekajvprašanj, naslovljenih na Ob-čino Kamnik, Slovenske žele-znice (SŽ) in pristojne in-špekcije, ki so izdale dovolje-nja za postavitev bazne po-staje na Grabnu.Ne gre le za bazno postajo, kiso jo SŽ postavile dobesednosredi naselja stanovanjskihhiš. Marsikomu para živcetudi hrup motornih vlakov.Prvi vlak (dvojna kompozici-

ja) na postajo Graben pripe-lje 10 minut pred peto zjutrajin odpelje 19 minut čez peto,

drugi pa odpelje 10 minut došestih. Strojevodje teh vlakov

puščajo prižgane motorje celo

uro. Vsak dan od ponedeljkado petka. Postaja Graben jepod hribom, poseljenim s hi-šami. Od hriba se hrup di-zelskih motorjev odbija inmočno poveča. Najslabše jeseveda poleti, ko so okna od-prta in v prostoru bobni. Vse

skupaj se dogaja že več kot 15let, saj sem prvo pritožbo na-

pisala, ko so SŽ proslavilestoto obletnico prihoda prvegavlaka. Žal članka, kije bil ob-

javljen, nisem shranila, grepa za problem z brado.V junijskem članku je bilo ob-

javljeno pojasnilo Slovenskihželeznic: strojevodje naj bi na

rednih šolanjih opozarjali,naj upoštevajo določila gledeugašanja dizelskih motorjev,ko so za to izpolnjeni pogoji.Kakšni pogoji so to? Očitno

strojevodje kar po svoje preso-jajo, kdaj so izpolnjeni pogoji.Verjetno ena ura stanja na

postajališču tako zgodaj zjut-raj ni takšen pogoj. Vse sku-

paj je kot Don Kihotov boj zmlini na veter, jaz pa se bo-rim z aroganco in brezobzir-

nostjo posameznikov, uradni-kov, ki ne razumejo, da greza kvaliteto življenja, da gre

vsak dan za dve uri spanca in

da takšno početje med 22. in

6. zjutraj velja za kršitev, ki

jo jasno opredeljuje Zakon o

varstvu javnega reda in miru(ZJRM-i) stran 7253. Ljudjeimamo pravico do mirnegapočitka, ki nam je ne more

nihče jemati, niti strojevodje,ki morajo pač takrat delati.SŽ se tudi sicer kar pogosto

pojavljajo v medijih. Sporisindikalistov, pranje umaza-

nega perila v javnosti, protestikrajanov ob postavljanju ba-znih postaj tik ob naseljih.Spomnimo se protestov v Šta-

njelu, Trebnjem in še kje. Po-

tem gre tudi za postanke to-

vornih vlakov tik pred hiša-mi, da morajo ljudje prenaša-ti hrup in smrad dizelskihlokomotiv. Na drugi strani painvalidu ne morejo zagotovitičloveku primernega prevozain ga dajo v prostor za prevozkoles. In to prevoz, ki trajadve uri v odprtem vagonu.Škandal brez primere.Mimogrede, tudi danes zjut-raj je vlak na postaji hrumelcelo uro.

Naslednji problem pa so ba-

zne postaje SŽ in njihovoumeščanje v prostor. SŽ ima-

jo pravico postaviti bazno po-stajo, vprašanje pa je, kje. Vse

kaže, da je postavljanje ba-znih postaj čim bliže naselijedina opcija. V Kamniku, na

Grabnu, je oddaljenost doprve hiše približno dvajsetmetrov. Zakaj stolpa niso

postavili kar pred vhod? Nadrugi strani je Levstikova uli-ca, ki je oddaljena približnopetdeset metrov in bi stano-

valci lahko imeli stolp kar na

vrtu.

To pa je vprašanje tudi za

Občino Kamnik. Ne le zaradiškode zaradi udarov strel, ki

smo jo stanovalci tega obmo-

čja utrpeli. Jaz osebno Škodo

prijavim zavarovalnici, ne

Občini - in drugi verjetnoravnajo enako. Z Občine na-

mreč pojasnjujejo, da niso be-ležili nobenih dogodkov, ve-

zanih na škodo na električnih

napravah. PraVj od zdaj nap-rej bom vsakič obvestila tudi

Občino, le ime odgovorne ose-

be bi rada poznala.In odgovor na vprašanje, za-

kaj nas Občina ni obvestila o

nameri SŽ, da bo gradila ba-

zno postajo sredi mesta? Tu-

kaj je Občina Kamnik zataji-la na celi črti.Drugod po Sloveniji se ljudjezdružujejo v civilne iniciativein borijo proti takšnim gro-bim posegom v okolje, ker so

vnaprej obveščeni o gradnji,vključijo se tudi občine z žu-

pani na čelu, pri nas pa nič.

Verjetno bodo na Občini rekli,da oni s tem nimajo nič, ker jezemljišče last SŽ in dovolje-nja izdaja država, vendar biprav oni lahko naredili največ(OPNI), predenje bil stolppostavljen. KS Kamnik center

bi prav tako lahko pomagalapreprečiti gradnjo stolpa na

Grabnu.Bazna postaja (BP) je bilalahko postavljena skladno s

projektno dokumentacijo (pa-

pir vse prenese), kako pa je, ko

je jeklena konstrukcija, ki vvišino meri 23-30 metrov, pos-tavljena v naše bivalno okolje,pa je čisto nekaj drugega. V

Kettejevi ulici živim od leta

1968. V petdesetih letih je bilonešteto hudih neviht s strela-mi, pa do postavitve BP nitienkrat nismo utrpeli nobeneškode. Leta 2014 je bila pos-tavljena BP, leta 2015 je prišlodo prvega udara strele. Strela

je treščila v BP in sosedom inmeni povzročila kar nekajškode na električnih napravah(zapisnik prijave in račun po-

pravila 11. 8. 2015). Druga, še

hujša nevihta in udar strele vBP letos, ko smo imeli v Ka-

mniku hudo neurje, sta

povzročila še več škode. Pri

sosedu gre za nekaj tisočevrov. Z Občine naj se oglasijona terenu, pa jim bodo ljudjepovedali, kakšno in kolikoškode jim je povzročil udarstrele. Ne vem, kakšne meritveso na SŽ izvajali, ampakvsak bedak ve, da tako visoka

jeklena konstrukcija, višja od

vsega v okolici, kar vabi strele.Slovenija je znana po številustrel, na SŽ pa so meritve iz-vajali v lepem vremenu. Po-

stavite se ob stolp, gospodje, kobo pošteno bliskalo. Takratpreizkusite delovanje BP, po-tem bomo pa videli.Nekaj je tu hudo narobe. Tu

so sicer strokovnjaki, da ugo-tovijo, kaj se dogaja, ker me

ne bo nihče prepričal, da greza naključje.Vprašanje za gradbeni in-špektorat oz. ministrstvo za

okolje. Ali ne obstaja predpis,pravilnik o postavljanju BP

na območju stanovanjskihnaselij glede na gostoto prebi-valstva, oddaljenost BP odstanovanjskih hiš, vpliv na

kvaliteto življenja? Kdor jeizdal dovoljenje za postavitev,ali je preveril samo dokumen-te ali je šel kdo na teren inpreveril okolje, v katerem boBP postavljena? Kaj delajookoljevarstveniki, Zeleni? Za-

radi varovanja ptic in drugihživali protestirajo; kaj paljudje? Nikjer nisem zasledi-la, da bi se kdorkoli oglasil in

protestiral.Zdaj pa še o elektromagne-tnem sevanju BP. Bazne po-staje sevajo, to je dejstvo. Kar

nekaj člankov sem prebrala o

tem in vsi nas prepričujejo, da

sevanje ne presega mejnihvrednosti oz. da ima Slovenija

eno najstrožjih zakonodaj na

tem področju. Opozorila so

navedena le za otroke in no-

sečnice. Vse po pravilih. Ven-

dar poudarjajo, daje treba več

let (dvajset, trideset), da se

pokažejo vplivi sevanja BP.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Gorenjski glas - Kamničanka 31.08.2018 PetekDržava: Slovenija

Doseg:

Stran: 4



Doseg: Kazalo

Stran: 4

Površina: 439 cm2

10

Bazne postaje so dokaj nova

stvar, zato ni nobenih resnihdokazov, da sevanje NI ško-

dljivo - niti o tem, daje. Kra-

sna tolažba za nas, ki živimov neposredni bližini BP. Pred-vsem za otroke in nosečnice.Ob tem sem se spomnila na to,

kaj seje dogajalo z delavci, kiso v Salonitu Anhovo delali zazbestom. Ali so tistim, ki da-nes obolevajo in umirajo zara-

di azbestoze, tudi rekli, daazbest ni škodljiv?

Dejstvo je - in tega ni mogočezanikati - da seje zaradi bre-

zobzirnega delovanja SŽ pos-labšala kvaliteta življenja pre-bivalcem v okolici postaje na

Grabnu in posledično znižalatržna vrednost hiš in stano-

vanj. Kdo bi kupil hišo ali sta-

novanje z bazno postajo prednosom in bobnenjem motorjevvlakov med peto in šesto uro

vsako jutro?

Danes se da tudi v Sloveniji

vložiti skupinsko tožbo. Če boplačevanje odškodnin strezni-lo SŽ in jih prisililo v drugač-no obnašanje, prav.

Vanda Klembas,

Kamnik

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg:

Stran: 4



Doseg: Kazalo

Stran: 4

Površina: 439 cm2

11

Potnikom z vlaka Novictudi bohinjske dobroteNe remont ne dež ne bosta ustavila Slovenskih novic, Slovenskih železnic in Turizma Bohinj

Proslavo ob 240. obletnici prvega pristopa na Triglav prestavili v dvorano v kampu Danica

TINA HORVAT

[email protected]

LJUBLJANA, BOHINJSKA

BISTRICA O Čeprav sebo po vsej verjetnostiv nedeljo izkazalo,

da ima v Bohinjures dež mlade,

tako vsaj napove-

dujejo vremenarji,to ne bo pokvariloradostnega vzduš-

ja v Bohinju, kjerbo zvečer potekala

osrednja proslavaDoma pod Triglavomob 240. obletnici prvega

pristopa na Triglav.»Proslava bo, le da smo jo

morali zaradi napovedanegadežja iz Ribčevega Laza prijezeru prestaviti v dvorano

Danica v Bohinjski Bistrici,«

so nam povedali organizator-ji. Scena bo spektakularna,

na treh odrih se bo predsta-vilo 150 nastopajočih, mednjimi Helena Blagne, Braco

Koren, Manca Špik, Čuki,

Alpski kvintet, Veseli svatje,

Zlati zvoki in Fantje s Prapro-

tna. Tam bodo narodne nošeiz vseh krajev Julijskih Alp inseveda junakinje Slovenskihnovic, ki so očaka osvojile v

sklopu pohoda Sto žensk na

Triglav.Prireditev bosta povezovalaMaja Martina Merljak inTilen Artač, da bo dobilatudi državniški pomen, boposkrbel slavnostni govorec,

predsednik Republike Slove-

nije Borut Pahor. Proslava se

bo začela ob 20. uri, vstop jeprost.Kot že veste, smo se po-

membni obletnici že prednekaj meseci pridružile tudiSlovenske novice in za našezveste bralke in bralce v

sodelovanju s Slovenskimiželeznicami in Turizmom Bo-

hinj pripravile edinstven izletv Bohinj - z vlakom. A ne le,

da vas bomo za simboličnoceno pripeljali na prizoriščeproslave, Bohinjci bodo vseudeležence, ki se bodo tjapripeljali z našim vlakom,

razvajali tudi z bohinjskimidobrotami in od dopoldnevado večera skrbeli, da ne bolačen in mu ne bo dolgčas.Zaradi dežja tako napoveda-na izleta do slapa Savice in

do korit Mostnice odpadeta,bo pa namesto tega za vse

udeležence brezplačen vstopv muzej zgodovine v hišiTomaža Godca v BohinjskiBistrici.Program se začne okoli 12.30,ko se boste pripeljali na

železniško postajo v Bohinj-ski Bistrici, od tam vas bodonajprej z avtobusi peljali na

golaž na srednjeveško tržnicov Ribčev Laz. Tam bostelahko okušali tudi drugelokalne dobrote. Od 14.15 do18.15 bodo za vse udeležencena voljo brezplačni prevoziod Bohinjske Bistrice do Rib-čevega Laza (in nazaj).

Sto žensk s ČukiPrav posebno doživetje pa

je organizator v nedeljo

pripravil za vse tiste junaki-nje Triglava, ki so se na očakav vseh 52 letih povzpele v

organizaciji Slovenskih novicoziroma časopisne hiše Delo,

na pohodu Sto žensk na

Triglav. Kar okoli 5000 ženskje od leta 1966 spodbudilata legendarna akcija, da sozbrale pogum in se varno

podale na očaka, nekaj odnjih se je odzvalo našemuvabilu in bodo v nedeljoprišle v Bohinj. A proslavesi ne bodo samo ogledale,ampak bodo deležne posebnečasti - v spremljavi GodbeGorje se bodo skozi špalirsprehodile na oder, tam pajih bodo že čakal ansambelČuki in skupaj bodo zapelipesem Greva gor v hribe. Da

ne bo kakšnega spodrsljaja,se bodo na nastop pripravileže na popoldanski generalki,še posebno pa bo poskrblje-no, da ne bodo lačne, saj jihbodo Bohinjci že ob prihodupogostili s kosilom. ■

Edini vlak v Bohinj

Zaradi remonta je železniški promet na Gorenjskem

močno okrnjen, a so SŽ posebej za nedeljo naredileizjemo. Naš vlak, ki bo iz Ljubljane odpeljal ob 10.50 inbo ob 12.23 v Bohinjski Bistrici, vračal pa se bo ob 21.51

in bo ob 23.19 v Ljubljani, bo na ta dan edini potniški alitovorni vlak, ki bo vozil po gorenjskih tirih. Ne bo pa

imel vmesnih postaj.

JIM

bo sodelovalo na

proslavi.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Slovenske novice 01.09.2018 SobotaDržava: Slovenija

Doseg: 314.000

Stran: 8




Stran: 8

Površina: 673 cm2

12

Proslava je zaradi slabega vremena % -IMSprestavljena v dvorano Danica, foto: arhiv dela

' -■ - ?t>‘ ■ �jpjl

bo na

Edini vlak naGorenjskem

popeljal na

proslavo vBohinj, foto

■HSSBSlSflPi�*� . ' — 'TlBp?J/jHBH&§E9tt/ttKKKtl��lARHIV TFU

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 314.000

Stran: 8




Stran: 8

Površina: 673 cm2

13

V energetiki in prometu je veliko interesovIzzivi pred kandidatko Evropa se je zavezala k zmanjšanju emisij,

v prihodnjih štirih letih ne bo šlo z le nekaj stavkiEdina predsednica slovenskevlade in nesojena komisarka

za energijo Alenka Bratušek bo

predvidoma prevzela ministrstvo

za infrastrukturo z energetiko

in prometom. Obe področjičakajo številni izzivi, verjetno

največji pa je razogljičenje in

ob tem premislek, za koliko

bo proračune v prihodnje

obremenilo vzdrževanje

številnih novih cest.

Borut TavčarVlada bo posebno pozornost na-menila tretji in četrti razvojni osi,

posodobitvi železnic in postaj,spodbujala javni prevoz, tudi zenotno vozovnico in uskladitvijovoznih redov in višjimi subven-

cijami. Začeti nameravajo tudigradnjo dvojnega drugega tiramed Divačo in Koprom. Pripravili

bodo predlog za takojšnjo omeji-tev vožnje za tovorna vozila z viš-jimi izpusti, omejili uvoz dizelskih

vozil z višjimi izpusti, izboljšalikolesarsko omrežje, nadaljevalipa tudi postopno preusmeritev

tovora s cest na železnico.

Več cest, večji stroški

Skupni ladijski pretovor v Luki

Koper gre v razmerju 64 odstot-kov po železnici in 36 odstotkov

po cesti. Največja težava cestnega

tovornega prometa je tako tranzit.Večja težava pa bo z zmanjšanjem

emisij iz osebnega prometa, sajprodaja avtomobilov spet nara-šča. Na prebivalca imamo trikrat

več cest kot, denimo, Češka, to pa

pomeni tudi trikrat višje stroškevzdrževanja. V Sloveniji denarjaza to primanjkuje že leta, največji

zaostanek pa je prispevala ravnovlada Alenke Bratušek.

Zanesljivost preskrbe bo vlada

zagotavljala predvsem z ukre-

pi učinkovite rabe energije, po-

večano podporo izkoriščanju

obnovljivih virov energije, kijih ima Slovenija, najprej je tohidroenergija. Vendar v obehenergetskih stebrih opozarjajo,

da je v energetskem konceptuoziroma v okoljskem poročilu, kiga spremlja, oboje bo nova vla-

da »sprejela čim prej«, gradnjahidroelektrarn skoraj onemogo-

čena. Koalicijska pogodba sicerpredvideva dokončanje gradnje

hidroelektrarn na spodnji Savi inpospešitev aktivnosti za začetekgradnje prvih treh hidroelektrarn

na srednji Savi. Zaščitili pa bodoreko Muro, tam hidroelektrarn nebo.

Predvideli pa so, da bi ume-

ščanje energetskih objektov, kinimajo regionalnega vpliva, z

države prenesli na občine. Poleg

tega bodo različnim tipom sku-

pnosti omogočali samopreskrboter spodbujali različne lastniške

oblike, skupaj z energetskimi za-

drugami. Ta dodatek v predpisihokoljevarstveniki in tudi podjetja

zahtevajo že nekaj časa.Lepi stavki, ukrepov pa niV Greenpeaceu pravijo, da so

stavki o razogljičenju energeti-

ke spodbudni, vendar vse boljpodrobne razlage vzbujajo skrb.

»Zanašanje na hidroelektrarnepomeni, da bodo sončne in vetrneelektrarne še naprej zapostavlje-ne. Vsi se tudi izogibajo omembi

Teša in svetovnih težav premo-

govne industrije. Prihodnja štirileta energetska politika ne bo mo-gla teči po ustaljenih tirnicah,«

pravi Katja Huš iz Greenpeacea,

ki dodaja, da bo Teš zaradi razmer

na trgu posloval s čedalje večjo

izgubo.Slovenske družbe medtem po-

stavljajo nove elektrarne v tujini.

Petrol vetrnice in pred dnevi šemalo hidroelektrarno na Hrva-

škem, Resalta prav tam financirakogeneracijo na lesno biomaso,Umanotera pa vabi k sosedom

na ogled skupnostne sončneelektrarne. Pri nas taki projekti

stojijo.

V cestnem prometu jenajvečja težava tranzitnitovorni promet.

Slovenske družbe po-stavljajo elektrarne natujem.

Vlada namerava podpre-ti energetske zadruge.

Razogljičenje energetike in prometa bo glavni izziv, s katerim se bo

morala spoprijeti Alenka Bratušek, če bo izvoljena za ministrico.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Delo 01.09.2018 SobotaDržava: Slovenija

Doseg: 141.000

Stran: 2




Stran: 2

Površina: 315 cm2

14

Furs prepričuje Luko, da ima višji dobiček od prikazanegaPoslovanje Lanski dobiček Luke Koper bi moral biti po mnenju Fursa za 15,6 milijona evrov višji - Poslovanje Luke stabilno

Koper - »Nič ni narobe z računo-vodskimi izkazi Luke Koper, saj

so bili sprejeti na skupščini delni-čarjev, njihovo pravilnost in za-konitost je potrdila revizorska

hiša BDO revizija. S poslovnimporočilom ni nič narobe, finanč-na Furs ima lahko drugačne po-

glede pri svojem davčnem poi-

zvedovanju,« je včeraj zvečer šesredi seje nadzornega sveta pi-smo Fursa pojasnil prvi nadzor-nik Luke Uroš Ilič.Boris Šuligoj

»Dobili smo obvestilo Fursa (ne

opomina ali odločbe), ki ga bomo

proučili in v osmih dneh nanj od-govorili, podrobnosti ne moremorazkrivati, ker je označeno kot

davčna tajnost,« je dodal predse-

dnik uprave Luke Koper DimitrijZadel. Finančna uprava (Furs) na-mreč proučuje možnost dodatne

obdavčitve Luke Koper na računposlovanja v letu 2017. Vse je ka-

zalo, da bi Luka Koper za leto 2017lahko izkazala za nekoliko večkot 50 milijonov evrov čistega do-bička, toda uprava je odločila, da

družba iz poslovnih rezultatov lan-skega leta ustvari za 15,6 milijonaevrov rezervacij na račun tveganjin podobnih postopkov. Rezervaci-

je so v podjetju zastavili zaradi do-mnevnih sodnih postopkov, s kate-rimi so grozili nekateri sindikati in

predstavniki prekarnih delavcev.Trdili so, da so delavci, ki so zapo-

sleni prek izvajalcev pristaniškihstoritev, tako imenovanih IPS-pod-

jetij, upravičeni do rednih zapo-

slitev in odškodnin. Zdaj je ostalaena sama tožba in nič ne kaže, da

bi delavci množično vlagali tožbe.Sindikat žerjavistov pa je včerajspet izrazil sum, da naj bi bile re-zervacije namenjene izčrpavanjupodjetja, kar pa je prvi nadzornikLuke Uroš Ilič še enkrat odločnozavrnil: »Če nepričakovanih odli-

vov res ne bo, se bodo rezervacijepostopno sprostile, družba bo na taračun lahko prikazala višji dobičekv tem ali naslednjem letu. Prej ali

slej bo morala zanj plačati davek

državi in dividende delničarjem.«

Kljub težavam stabilnoposlovanje LukeNadzorniki so obravnavali pol-

letne poslovne rezultate skupineLuka Koper. Ugotovili so, da jebilo ladijskega pretovora za 12

milijonov ton. To je toliko kot vprvem polletju lani.

Načrtovali so, da bo letos manjrazsutih tovorov, ker je avstrijskajeklarna Voest Alpine v remontu.

So pa zato za šest odstotkov pove-

čali pretovor kontejnerjev (v še-stih mesecih jih je bilo 488.000)

in za 17 odstotkov pretovor avto-

mobilov (409.000). Zaradi dru-gačne strukture tovora in višjihcen so ustvarili za pet odstotkovveč prihodkov (113 milijonovevrov) in za kar 27 odstotkovvišji čisti dobiček (35 milijonov

evrov).

Tudi dobiček bi bil na lanskiravni, če letos ne bi prejeli odško-

dnine 9,1 milijona evrov na računv nesreči poškodovanega dvigala.Za kar devet odstotkov so poveča-li število zaposlenih (zaposlili so103 delavce).

Popravili so poslovni načrt

Včeraj so morali potrditi reba-lans poslovnega načrta. Iz večrazlogov ne bodo mogli uresniči-ti zastavljenega načrta naložb (vprvem polletju jih je bilo za le 4,3

milijona, v drugem pa naj bi jihbilo 25 milijonov). Poslovni načrtso morali popraviti tudi zaradiizrednega prihodka (odškodnine

za dvigalo), letos tudi še ne bodozačeli izplačevati pretovornetakse za drugi tir, kot so predvi-

devali. Razlika bo tudi v številudodatno redno zaposlenih. Stra-

tegijo prezaposlovanja delavcevIPS v redno zaposlene bodo veči-noma izvedli šele prihodnje leto,

toda velik del razpisov za novedelavce bo objavljen že ta mesec.

Dimitrij Zadel je včeraj pove-

dal tudi, da so z nogometnim FC

Koper dosegli sodno poravna-

vo. Namesto zahtevanega enega

milijona evrov mu bodo odšteli400.000 evrov. Luka Koper šeletos pričakuje gradbeno dovo-

ljenje za podaljšanje prvega po-

mola.

mil - 1 l

V koprskem pristanišču so letos pretovorili toliko blaga kot v istem

obdobju lani. Foto |ure Eržen

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 141.000

Stran: 14




Stran: 14

Površina: 329 cm2

15

LUKA KOPER

Rezervacije - manever,ki bistveno znižuie dobiček

V Luki Koper se, kot kaže, pripravljajo na izgubo tožb,

ki jih je zoper družbo sprožila (med drugimi) tudi lani

krivdno razrešena uprava, Dragomir Matič, Irena Vincekin Andraž Novak. Ni pa jasno, zakaj tako visoka vsotarezerviranih sredstev, saj je skupna vrednost tožbenihzahtevkov desetkat nižja.

/ Anja Hreščak

Finančna uprava je, kot so razkrilePrimorske novice, ugotovila, da so

bile rezervacije, ki jih je uprava Luke

Koper pod vodstvom Dimitrija Za-

dela oblikovala v letnem poročilu za

lansko leto, neupravičene oziroma v

nasprotju z računovodskimi stan-

dardi. Teh rezervacij je, kot je razvi-dno iz letnega poročila, nenavadnoveliko, in sicer 15,6 milijona evrov. V

pojasnilih so zapisali le, da so rezer-

vacije namenjene »za obveznosti iz

naslova pravnih obvez«. Gre torej za

rezervirana sredstva, s katerimi bidružba poplačala morebitne izgu-bljene tožbe nekdanjih razrešenih

predsednikov uprav. Rezerviranasredstva so od lani povišali za 3,1 mi-

lijona evrov. Dolgoročne rezervacijetako obsegajo kar 26,6 odstotkavseh obveznosti do virov sredstev.

Prvi luški nadzornik Uroš Ilič jedejal, da bodo v družbi dopis finan-čne uprave preučili in nato ukrepali,

je pa prepričan, da je rezervacijaupravičena, tudi letno poročilo je re-

vidirano in potrjeno. »Finančni revi-zor je za to odgovoren,« je poudarilter pripomnil, da dopis finančne

uprave ni zavezujoč, saj ne gre za

odločbo, temveč zgolj mnenje. Na-

dzorni svet je sicer ocenil, da je pos-

lovanje družbe stabilno.

Rezervacij desetkrat večkot tožbenih zahtevkov

V finančni upravi na naša vprašanja,ki zadevajo konkretne davčne zave-

zance, ne morejo odgovoriti zaradi

varovanja davčne tajnosti. Po zakonuso davčna tajnost namreč vsa dejstva,okoliščine, podatki, odločitve, ki za-

devajo posameznega zavezanca.

Načeloma pa družba oblikuje re-

zervacije za tožbene zahtevke in s te-

mi povezane odškodnine. Oblikujejo

se na podlagi treh kriterijev; ali imadružba pravno ali posredno obvezo,

kolikšna je verjetnost, da odškodnin-sko tožbo izgubi, ter ali je mogočeobvezo oceniti. Iz višine rezervacij in

omenjenih pravil torej sklepamo, da

se Luka Koper pripravlja na izgubotožb. Še vedno pa ni jasno, zakaj takovisoka vsota rezerviranih sredstev, sajje skupna vrednost tožbenih zahtev-

kov mnogo nižja.Januarja so tožbe na delovno sodiš-

če vložili vsi člani lani krivdno razre-

šene uprave, Dragomir Matič, An-

draž Novak in Irena Vincek, in sicerzaradi nezakonite odpovedi delovne-ga razmerja. Prve obravnave so že bi-le, sodni postopek pa še ni končan.Luko je že leta 2012 (prvič) tožil tudi

tedaj razrešeni predsednik upraveGregor Veselko, pravda še ni konča-na. Prav tako še ni končan postopek,ki ga je zoper Luko Koper sprožilGašpar Gašpar Mišič. Ta je tožbo za-

radi nezakonite razrešitve sicer dobil,

delovno sodišče mu je prisodilo 10

mesečnih plač odškodnine (približno

150.000 evrov), a Gašpar Mišič s tožbo

vztraja pri približno 600.000 evrov

visoki odškodnini. Hkrati sta LukoKoper tožila tudi dva prekarna delav-ca, ki sta v družbi delala prek takoimenovanih izvajalcev pristaniškihstoritev, a je eden od njiju vmes pre-minil. »Skupna vrednost tožbenihzahtevkov znaša približno 1,4 milijo-na evrov,« pravijo v družbi.

Pa druge državne družbe?

Luka Koper po obsegu rezerviranihsredstev tudi bistveno presega drugeprimerljive družbe. Iz letnih poročil

Slovenskih želežnic je denimo razvid-

no, da ima družba skupno rezervira-nih 31,8 milijona evrov, a večino, 28,5

milijona evrov, za jubilejne nagradein odpravnine, le slab milijon za tož-bene zahtevke. To ne pomeni, da Slo-venskih železnic ne pestijo tožbe,

nasprotno; lani je zoper SŽ potekalo18 pravdnih postopkov v skupni vred-nosti 1,2 milijona evrov. To so delov-ni, civilni in gospodarski spori. Odteh jih je bilo šest lani zaključenih. »V

skladu z ocenami možnih izidov po-

sameznih primerov, sprejetih na po-

dlagi poročil odvetniških družb, je za

en primer oblikovana rezervacija, v

preostalih primerih pa se z več kot50-odstotno verjetnostjo ocenjuje, datožeče stranke v sporu ne bodo uspe-

le, ali pa so primeri v začetni fazi inše ni mogoče oceniti uspeha,« so za-

pisali. Ključno pri tem je, da rezervi-rana sredstva v Slovenskih železnicah

obsegajo le 5,5 odstotka vseh obvez-nosti do virov sredstev.

Še več, dobrih 38,5 milijona evrov

rezervacij ima v letnem poročilu za-

beleženih Družba za avtoceste RS

(Dars), od tega dobre 3 milijoneevrov za odpravnine in jubilejne na-

grade, 34,7 milijona evrov pa za od-škodnine in sodne stroške - a vse

skupaj znaša zgolj dobrih 6 odstot-kov obveznosti do virov sredstev.Za petino nižji dobičekTako velik obseg rezerviranih sred-stev je v Luki Koper ključno vplivalna prikazani dobiček v letu 2017; tega

je namreč znižal kar za petino. Obpolletju je Luka Koper letos dosegla35 milijonov evrov čistega dobička,

medtem ko je lani ustvarila 44,7 mili-

jona evrov dobička, brez rezervacijpa bi bil dobiček družbe, ki jo je ševodil kasneje krivdno razrešeni pred-sednik uprave Dragomir Matič, znova

rekorden in bi presegel 50 milijonovevrov. Posledično je Luka plačala tu-

di nižji davek od dobička, znižala pa

je tudi dividende, pri čemer imajodržava, SDH in Kad v lasti okoli dve

tretjini luških delnic. x

Rezervacije, ki jih je uprava

Luke Koper oblikovala v

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Dnevnik 01.09.2018 SobotaDržava: Slovenija

Doseg: 98.000

Stran: 5




Stran: 5

Površina: 746 cm2

16

letnem poročilu za lansko

leto, so po ugotovitvahfinančne uprave

neupravičene. Teh jenenavadno veliko, in sicer

15,6 milijona evrov.

35 mio. €ČISTEGA DOBIČKA je V

letošnjem prvem polletju

ustvarila skupina Luka Koper,

kar je 27 odstotkov več

kot leta 2017.

113 mio. €ZNAŠAJO ČISTI PRIHODKI

od prodaje, kar je5 odstotkov več od

primerljivega obdobja lani.

9,1 mio. €odškodnine je dobila

Luka Koper zaradi nesreče

trka ladje med neurjem,ki je poškodovala ter

zrušila mostno dvigalo.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 98.000

Stran: 5




Stran: 5

Površina: 746 cm2

17

Ii!mpI��H,T,'

i

i Eeh' 1 Id��H11�!MB *

nhh��pii�MMSsn

Velik obseg rezerviranih sredstev v Luki Koper je dobiček v letu 2017 znižal kar za petino. £t Tomaž Skale SSE"™*

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 98.000

Stran: 5




Stran: 5

Površina: 746 cm2

18

MAKEDONIJA

Referendumske mrzlice še niTrideset dni pred referendu-

mom o spremembi imena vMakedoniji ni povsem jasno,kdo ima večino - privržencispremembe, ki odpira vrata

EU in Nata, ali nasprotniki,ki se razglašajo za braniteljenacionalne identitete./ Zoran Senkovič

Mesec dni pred odločitvijo Makedon-

cev, ali so pripravljeni za vstopnico za

članstvo v Natu in EU spremeniti imedržave iz (uradno) Bivša jugoslovan-ska republika Makedonija (Former

Yugoslav Republic Of Macedonia -FYROM) oziroma (neuradno in ne-

priznano) Republika Makedonija v

Republika Severna Makedonija, v dr-

žavi (še) ni videti pretirane predrefe-rendumske mrzlice.

Sodeč po oglasih, v katerih v medi-

jih Makedonce pozivajo k udeležbi na

referendumu in glasovanju v pridspremembe imena, je referendum

bolj zanimiv za Bruselj oziroma EU.

Večino propagandnih sporočil na to

temo namreč financirajo prav iz pres-tolnice EU.

Ni še jasno, komu kaže boljeJavnomnenjske raziskave kažejo ra-

zlična izida - ene zmago nasprotni-kov spremembe imena, druge, da jeveč tistih, ki se jim članstvo v EU inNatu zdi pomembnejše od »kozme-

tičnega« popravka imena. Odvisno,

pravijo zlobneži, od tega, kdo je ra-

ziskavo naročil in plačal. Če bi vzeli

povprečje, potem bi lahko rekli, da

je tekma trideset dni pred referen-dumom dokaj izenačena. Eno jeprav gotovo jasno - večina make-donskih Albancev, še posebno tisti,

ki živijo in delajo v evropskih drža-vah, bo podprla spremembo imena.In teh ni malo.

Številni Makedonci, še zlasti tisti,

ki v novem imenu vidijo grožnjo ma-

kedonski identiteti, pravijo, da to ne

preseneča, saj makedonski Albanci

nimajo nobenega domoljubnega čus-tva do države, v kateri živijo.

V resnici je večji problem, ali se boreferenduma udeležilo več kot 50 od-stotkov volilcev, s čimer bi bil izpol-njen pogoj, da je posvetovalni refe-rendum veljaven. Analitiki pravijo, dase vlada ne bo ozirala na morebitnoodklonilno mnenje večine udeležen-

cev in bo nadaljevala postopke za

spremembo ustave, vezane na spre-

jem novega imena. Zanje potrebuje v

parlamentu dvotretjinsko večino, za

kar pa ji manjka 12 glasov.Če bi na referendumu večina na

vprašanje, »ali ste za članstvo v Na-

tu in EU ob sprejemanju sporazuma

med Makedonijo in Grčijo« (spora-

zum predvideva novo ime države),

odgovorila z da, potem bi vladaimela precej lažje delo, da dobi tudi

manjkajoče glasove poslancev. Pre-

mier Zoran Zaev in vladajoča koali-

cija še nista jasno rekla, ali bosta v

primeru negativnega izida podporosvoji politiki preverila tudi na pred-časnih volitvah.

Nekaterim se bo splačaloKaže, da se je makedonska vlada Zo-

rana Zaeva nekaj naučila iz slovenske

zgodbe, v kateri je vrhovno sodišče

razveljavilo referendum o drugem ti-ru, ker je vlada z javnimi sredstvi fi-nancirala zgolj svojo kampanjo v pridsvojega projekta.

V Makedoniji so za sredstva, ki se

dodeljujejo prek parlamenta za pro-pagandno dejavnost v zvezi z refe-rendumom, lahko zaprosile vse

stranke ne glede na to, ali podpirajoali zavračajo spremembo imena. Viši-na odobrenih sredstev je odvisna odštevila poslancev, neparlamentarnestranke pa so se za denar potegovalena temelju števila sledilcev in privr-žencev na družbenih omrežjih. Števil-

ne manjše stranke so se prijavile zasredstva, čeprav v predreferendumski

kampanji praktično ne sodelujejo, a

si bodo vsaj malo popravile stanje na

strankarskem bančnem računu.Nekoliko bolj vroče je v vrstah naj-

večje opozicijske in donedavna vla-

dajoče stranke VMRO-DPMNE NikoleGruvskega, ki ga verjetno čaka kar

nekaj dolgotrajnih sodnih procesov

zaradi suma zlorabe (premierskega)

položaja.Po nekaterih internih raziskavah

skoraj polovica članstva stranke ne

nasprotuje spremembi imena v Re-

publika Severna Makedonija. Vodstvostranke, ki se še največ ukvarja s pro-

blemom reševanja donedavnegapredsednika stranke in premierjaGruevskega pred sodiščem, si zdajprizadeva, da njihovi člani vsaj bojko-tirajo referendum, če že ne nasprotu-

jejo spremembi imena.Z referendumom se bo začela raz-

pletati samo ena stran grško-make-donskega vozla. Ni jasno, kako bovlada Aleksisa Ciprasa prepričalasvoje politike in volilce, naj ne nas-

protujejo dogovoru z Makedonijo. Gr-

čija bi se namreč znašla v dokaj čud-nem položaju, če Makedonci potrdijosporazum o spremembi imena in se s

tem odpovedo veliko večjem kosuidentitete kot Grki, sama pa tega ne

bi bila sposobna. x

Pred državljani Makedonije

je referendumsko vprašanje,ki vsebuje več stvari.

Išče podporo za članstvo vEU in Natu, ne da bi pri temomenjalo spremembo imena

ki jo skriva v podvprašanju,ali podpirajo sporazum

z Grčijo. To pa ni v skladu

z določili beneške

komisije, ki zahteva,da so vprašanja jasna.

Aleksandar Daševskimakedonski politolog

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 98.000

Stran: 7




Stran: 7

Površina: 328 cm2

19

SLOVENSKE ŽELEZNICE

Zmeda z železniškimi voznimi redi tik pred začetkom poukaČetudi so bili v minulihdneh potniki prepričani, da

se železniški vozni red nanekaterih progah spremi-

nja in da vlak na določenih

postajah od septembra na-

prej ne bo več ustavljal, v

Slovenskih železnicah miri-jo - šlo naj bi le za tehnič-no napako.

/ Anja Hreščak

Sežana, šolske abonentske vozovniceza vlak je bilo letos mogoče kupitišele od 21. avgusta. To in razkritjedomnevne spremembe v voznih re-

dih je v določenih krajih povzročilonemalo nezadovoljstva in zgražanja.»Ob nakupu šolske letne vozovniceso nam (na železniški postaji v Pres-

tranku, op. a.) povedali, da je jutranjivlak do Sežane ukinjen oziroma daso ukinjene določene postaje,« pišezgrožena bralka, ki se je na pomočobrnila na uredništvo Dnevnika (ime

hranimo v uredništvu).

Vlak naj se ne biustavljal na sedmih postajahNašteje, da jutranji vlak od 8. septem-

bra naprej naj ne bi več ustavljal na

sedmih postajah notranjske proge

med Ljubljano in Sežano, in sicer pot-

niki ne bi mogli več vstopati in izsto-

pati na postajah Brezovica, NotranjeGorice, Preserje, Planina, Prestranek,

Gornje Ležeče in Povir. »Kolikor nam

je znano, se dijaki s teh postaj vozijov šolo v Postojno, gotovo pa gre kdotudi do Sežane. Ukinili so tudi našo

postajo, Prestranek, kar pomeni, daotrok ne bo mogel priti v šolo,« jesklenila bralka, ki se je v zvezi s pro-blemom obrnila tako na vodstvo Slo-venskih železnic kot na ravnateljagimnazije v Sežani.

Bralka pojasnjuje, da jo je takšnainformacija še toliko bolj presenetilazaradi tega, ker je bila povezava odPrestranka do Sežane vzpostavljenaše spomladi, ko se je sin vpisoval na

omenjeno gimnazijo, in je bila torejmožnost prevoza pomemben dejav-nik pri njegovi odločitvi. »Rekli so mu

celo šolski vlak, ker so uro prilagodilišoli v Sežani,« razlaga bralka. Vlak,

sodeč po voznem redu, prispe na po-stajo Prestranek ob 6.58 in v Sežanoob 7-34, torej dobrih 25 minut predzačetkom pouka.

Če te povezave ne bo več, se sinova

pot v šolo močno zaplete. »Iz našegakraja tudi avtobusne povezave ni, ta-

ko otrok ne more niti do postaje v

Pivki oziroma do postaje v Postojni.Pa tudi če bi ta možnost obstajala, za

nas ni sprejemljivo, saj bi se dnevna

vožnja še podaljšala za približno 45minut. V šolo bo torej lahko šel do

vključno 8. septembra, potem pa očit-no ne več,« sklene bralka.

Tehnična napaka,ki še ni odpravljenaDa jutranji vlak do Sežane ni ukinjenin prav tako niso ukinjeni postanki, so

se medtem odzvali v upravi Slovenskihželeznic. »Začasno bo na omenjenih

postajah ustavljal vlak Ljubljana-Tr-st,« so pojasnili. To je sicer mednarod-ni vlak, toda, kot pojasnjujejo, se voznired ne spremeni in torej potniki te

spremembe ne bodo občutili. »V me-

secu decembru, ko se bo spremenilvozni red, bo uveden dodatni vlak Lju-bljana-Sežana. Za napako v voznem

redu, ki je že popravljen, se opraviču-

jemo,« so v četrtek zapisali v družbi.Lahko jim zgolj verjamemo na besedo,

kajti včerajšnje preverjanje voznih re-

dov na njihovi spletni strani po 8. sep-tembru še vedno ne prikazuje prihodajutranjega šolskega vlaka na nobenood sedmih zgoraj naštetih postajališč,je pa prihod mednarodnega vlaka na

voznem redu tudi po tem datumu za-

pisan denimo v Pivki.

Nad odgovorom je nemalo presene-čena tudi bralka, kajti gospa na blagaj-ni na postaji v Prestranku je vsem pot-nikom, ki so kupovali vozovnice, ned-

voumno povedala, da se postaje uki-

njajo ter da so upravi družbe posredo-vali ogorčenje in pritožbe potnikov,

ampak da vodstva to pač ne zanima.Možnosti sta torej dve, ali je bila bla-

gajničarka slabo obveščena ali pa jevodstvo Slovenskih železnic resničnonameravalo ukiniti sedem omenjenihpostajališč, pa si je nato po pritožbahpotnikov premislilo in se izgovorilo na

tehnično napako. Ali bo vlak 9- sep-tembra ustavil na postajališču, pa bo

navsezadnje kmalu znano. x

Spremembe

na štajerski progi

Najbolj obsežna posodobitev želez-niške infrastrukture od sredine juli-ja poteka na severovzhodu Sloveni-

je, kjer bo posodobljenih skupno 45

kilometrov železniških tirov in de-vet postaj. Na teh odsekih bodo bo-

lje zavarovani železniški prehodi in

postavljene protihrupne ograje. Vse

to vpliva tudi na vozni red vlakov;

do predvidoma 8. decembra je za-

prta proga med postajamiCelje-Laško-Rimske Toplice, names-

to nekaterih vlakov pa je uvedennadomestni avtobusni prevoz.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 98.000

Stran: 12




Stran: 12

Površina: 674 cm2

20

PPPPpr.�/'

, «w *f| �£E||�■UH|jj|j��E|9�Ml��Ljjftfl

. ; it* mjBpjB

V * 4-� *~ <*‘*4||��|HKSuN�HjR�Htalg&; 1 , jr t�mjfc a I

V�vil

V vozni red Slovenskih železnic se je domnevno prikradla tehnična napaka, zaradi katere so bili potniki notranjske proge prepričani, da so jim ukinili jutranji šolski vlak.

O Tomaž Skale ”.™“' ,: '

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 98.000

Stran: 12




Stran: 12

Površina: 674 cm2

21

RAZSTAVE

Katarina Metelko: Grad Fužin,;Voden ogled,Ljubljana. Muzej za arhitekturo inoblikovanje. Ob 11. uri.Fužinski grad so sezidali člani rodbine Khislv sredini 16. stoletja.Že ob koncu stoletja in v naslednjihobdobjih je grad večkrat zamenjal lastnike,

kar se je odražalo tudi v stavbni strukturi.Pomembno dopolnitev predstavljahidroelektrarna, ki sojo gradu prizidali leta1897 za potrebe vevške papirnice.Elektrarna deluje še danes in je svojevrstnatehniška znamenitost. Po gradu nas bopopeljala zunanja sodelavka muzejaKatarina Metelko.

Nina Kočar: jaz sem, ti si, mi smoOdprtje razstave.

Kamnik. Galerija Doma kulture. Ob 18. uri.

Akademska slikarka Nina Kočar ustvarja vmedijih slikarstva, prostorskih instalacijah,

konceptualnih projektih, knjigi umetnika.Tokrat razstavlja slike večjega formata innekaj manjših det, nastalih v obdobju

2005-2017, v tehniki akril na platnu. Slikeniso nastajale toliko let, ampak sopreslikana študijska platna oziromanedokončana dela.

FanplasticInstalacija.Vrhnika. Železniška postaja. Ob 20. uri.Vabljeni na plastični prikaz pereče teme

potrošništva in pretirane uporabe plastike,materiala, katerega kreatorji smo mi.Odvisni od nje se počasi utapljamo ...

Avtorji: Fia Rus, Ana Rus, DenisKuzmanoski, Matic Titovšek.

(R)evolucija muzeja 1948-2018

javno vodstvo.Ljubljana. Muzej novejše zgodovine.V nedeljo ob 11. uri.Ob občasni razstavi vas na prvo nedeljo vmesecu vabimo na javno vodstvo po

razstavi (R)evolucija muzeja 1948-2018.

Vodila bo mag. Nataša Robežnik, kustosinjapedagoginja.

Voden ogled muzejskih zbirkMuzejska razstava.

Polhov Gradec. Tehniški muzej Slovenije.V nedeljo ob 15. uri.Vodnica vam bo predstavila muzejsko potDotakni se!, zbirki Zgodovina pošte in

(Tele)komunikacije nekoč, danes, jutri!,zgodovino polhograjske graščine ter

Krajevni muzej. Preizkusili boste lahko tudi

morsejev aparat ter ročno in avtomatskotelefonsko centralo. Otroci bodo muzejskezbirke spoznavali prek zvočnih postaj ter

novega otroškega vodnika z zabavniminalogami za najmlajše in malo starejše.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 98.000

Stran: 32




Stran: 32

Površina: 113 cm2

22

| Števec tedna

1448DNI

je do danes vladala vlada Mira Cerar-

ja. Prisegla je 14. septembra 2014.Takrat je po glasovanju v državnemzboru priseglo sedem ministric in

devet ministrov. Cerar, doktor prav-

nih znanosti, kije volitve pred štirimileti dobil s stranko SMC, osvojil je

več kot 34 odstotkov glasov, je vodil

12. slovensko vlado, v koaliciji je imel

tri stranke - SMC, Desus in SD, Mar-jan Šarec, ki bo vodil 13. slovensko

vlado, je seznam ministrskih imen vdržavni zbor vložil v četrtek.

186REDNIH SEJ

vključno z zadnjo četrtkovo je imel mini-

strski kabinet, opravilje še 270 dopisnihsej. Prostore v Gregorčičevi so ministri

in premier v odhajanju v četrtek izjemo-

ma zamenjali s Kongresnim centrom naBrdu pri Kranju.

9INTERPELACIJ

je bilo v štiriletnem mandatu vloženih

proti Cerarjevim ministrom, ki so vse

uspešno prestali. Poslanci so razpravljali

tudi o interpelaciji celotne vlade in o eniustavni obtožbi.

7MINISTROV

seje med mandatom zamenjalo vvladi. Kadrovski pretresi so zaznamo-vali predvsem prvo polovico mandata.

Največ menjavje bilo na ministrstvu

za izobraževanje, kjer so se zamenjale

tri ministrice. Stanko Setnikar Cankarje zamenjala Klavdija Markež, to pa

Maja Makovec Brenčič. Gospodarskega

ministra Jožefa Petroviča je nadomestilZdravko Počivalšek. Namesto Janka

Vebra je po aferi Vebergate v vlado

prišla Andreja Katič. Po odstopu DušanaMramorjaje nad državnimi financami

bdela Mateja Vraničar Erman. VioletoBulc je po njenem odhodu na komisar-ski položaj v Bruselj na čelu službe vlade

za razvoj in kohezijsko politiko zame-

njala Alenka Smrkolj. Kulturni resorje

med mandatom zapustila Julijana Bizjak

Mlakar, namesto nje pa je vajeti kultur-

ne politike prevzel Anton Peršak.

2DNEVA

je bila ministrica Klavdija Markež,

poslanka SMC, kije nato odstopila.Odneslajo je afera s prepisovanjemmagistrske naloge.

9MINISTROV

je zdržalo celoten mandat, in sicer De-

jan Židan, Karl Erjavec, Vesna GyorkosŽnidar, Goran Klemenčič, Irena Majcen,

Anja Kopač Mrak, Milojka Kolar Celarc,Gorazd Žmavc in Boris Koprivnikar. VŠarčevo vlado se iz Cerarjeve selijo Karl

Erjavec, Miro Cerar in Andreja Katič.

15.MARCA

letos je Miro Cerar odstopil, tako daformalno ni končal rednega mandata.Zato potezo seje odločil, ko je vrhovnosodišče razveljavilo referendum odrugem tiru.

2PARTNERICI

sta se ob premierju Miru Cerarju poja-vljali skozi mandat. Na začetku mandata

je bila njegova partnerica Vesna Arnšek,od januarja 2017 paje bila tudi na ura-

dnih dogodkih ob njem Mojca Stropnik,

odvetniška pripravnica.Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Večer 01.09.2018 SobotaDržava: Slovenija

Doseg: 96.000

Stran: 19


Večer 01.09.2018 SobotaDržava: Slovenija


Stran: 19

Površina: 238 cm2

23

Največji nekoč in danesKar polovica podjetij, ki so pred dvema desetletjema krojila slovenski gospodarski vrh, zdaj zaposluje manj ljudi. Trem, eno

je povsem propadlo, so upadli tudi prihodki od prodaje. A njihova mesta so seveda zasedli bolj uspešni. V deseterici je zdajkar pet trgovcev, tudi zdaj največji trije so trgovci.

Treh iz deseterice trenutno

največjih podjetij v Sloveniji

pred dvema desetletjema splohše ni bilo. A vsaj pri dveh ne greza hitro rastoče podjetje, ampakza državno odločitev. HSE je bil

ustanovljen leta 2001 z namenom združitveslovenskih (predvsem vodnih) elektrarn

pod eno streho, Gen-i pa leta 2004 s ciljemprodajanja elektrike jedrske elektrarne v Kr-

škem. Todi tretji »novinec« prodaja elektriko.Interenergo je bil ustanovljen leta 2007, dveleti zatem pa je prešel pod okrilje avstrij-skega Kelaga. Družbo med velike uvrščajopredvsem prihodki, medtem ko ima vsega 29

zaposlenih.Sedmerica, ki je v slovenskem prostoru

delovala tudi že pred dvema desetletjema, jev tem obdobju več kot potrojila prihodke od

prodaje in skoraj podvojila število zaposlenih.A rasti so bila zelo različne. Spar se je leta

1997 šele začel širiti po Sloveniji in je imel

konec leta 471 zaposlenih. Zdaj je ta številkadevetkrat večja. Prihodki od prodaje so se večkot podeseterili. Kot zanimivost, 20-odstotnilastnik je bil Mercator, ki je tako pomagal priprodoru Špara v Slovenijo.

Največji trgovec ostaja Petrol, ki zdaj ustva-

ri krepko čez štiri milijarde evrov prihodkovna leto, kar je šestkrat več kot pred dvema

desetletjema.Iz deseterice največjih izpred dveh desetle-

tij je zdaj še devet formalno delujočih. Deve-

terica še živečih podjetij (izločili smo Merkur)

zdaj skupno ustvari približno dvakrat večprihodkov in zaposluje 30 odstotkov več ljudi

kot pred dvema desetletjema. V primerjavi zgospodarsko rastjo v tem obdobju to vsekakorni impresivna statistika, ki bi jo lahko označi-li za zgodbo o uspehu.

Se najbolj sta v tem obdobju zrasla obafarmacevta, Krka in Lek. Zgolj kot zanimi-vost: Krka je prav leta 1997 po prihodkihprehitela ljubljanskega tekmeca in od takratohranja prednost. V zadnjih 20 letih je večkot potrojila število zaposlenih in početverilaprihodke od prodaje. Prihodki Leka so v zad-

njih 20 letih rasli vzporedno s Krko, se pa jeprecej manj, za 54 odstotkov, povečalo številozaposlenih.

Najbolj boleč je vsekakor primer Merkurja,ki je pred dvema desetletjema začel pohod po

Sloveniji in prevzel dva velika konkurenta,

Kovinotehno in Bofex (Big Bang), nato pa podbremenom megalomanskega menedžerskegabremena in finančnih malverzacij končal v

stečaju.Merkur je potopil tudi nekdanji kranjski

holding Sava, ki je bil dolgo na robu stečajain prestal prisilno poravnavo. Pred popolnimpropadom ga je rešila država, ki si želinjegovih turističnih naložb. Sava je bila

pred dvema desetletjema naj večje gumarskopodjetje v Sloveniji z okoli 3700 zaposlenimiin okoli 200 milijonov evrov letnih

prihodkov od prodaje. Gumarstvo, pa tudi

svoje deleže v Simobilu (zdaj Al) in kemični

industriji, je družba prodala z velikimidobički. Sredstva so bila delno porabljenaza naložbe v turizmu, velik del pa jih je tudi

skopnel v klobčiču tajkunskih prevzemom

okoli Merkurja. Zdaj je holding v državnilasti in ima tisoč zaposlenih, predvsem v

turizmu. Lanski prihodki so znašali manj kot75 milijonov evrov.

Manj prihodkov kot pred dvema desetle-

tjema ustvari tudi Eles, pri čemer pa je treba

opozoriti, da se je družba sredi prejšnjegadesetletja razdelila v sklopu reorganizacijeslovenske energetike. •

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Delo - Sobotna priloga 01.09.2018 SobotaDržava: Slovenija

Doseg: 70.000

Stran: 13




Stran: 13

Površina: 758 cm2

24

Največjih 10

LETA 1997

število zaposlenih prihodki od prodaje (v mio €)

753,2

Revoz 703,7

567,3

Eles 594 389,7

Krka 2.506 299,7

Slovenske železnice 9.686 266,1

Lek 2.233 241,6

Telekom Slovenije 3.073 236,9

Merkur 1.273 232,6

Sava 3.688 191,3

LETA 2017

število zaposlenih prihodki od prodaje (v mio €)

4496,7

2370,0

Mercator 20.801 2152,2

Revoz 2572 1588,7

Gorenje 11.039 1309,9

Krka 10.832 1266,4

HSE 3.250 1179,8

Lek* 3.600 1172,6

Interenergo 29 891,2

Spar Slovenija 4.216 726,0

* podatke za Lek smo ocenili na podlagi razkritij

DlsLO Vir: OECD, letna poročila, Gvin, ocena

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 70.000

Stran: 13




Stran: 13

Površina: 758 cm2

25

Potop tekstilne industrije

Kdo se še spominja Murinih oblek, Topro- dela: proizvodnjo tekstilij in proizvodnjo pa očitno niso bili dovolj trdni. Blagovno močno avtomatizirana proizvodnja in

vih smučarskih kombinezonov ali Monto- oblačil. Veliko slabše jo je odnesla zadnja. znamko poskuša zdaj oživiti Arum (obrnje- izdelki z višjo ceno (dodano vrednostjo),

vih bund? Največji proizvajalec oblačil v Sloveniji je no ime za Muro), ki je bil ustanovljen leta V Sloveniji izdelujejo bolj zahtevne in

Tekstilna industrija je bila pred dvema bila Mura, ki je imela leta 1997 okoli 5500 2015 ter je najel poslovne prostore Mure dražje izdelke, del proizvodnje pa imajo v

desetletjema ena ključnih gospodarskih zaposlenih. Prihodki od prodaje so leta in blagovno znamko. A družba je le košček Pakistanu, je razvidno iz letnega poročila,

panog Slovenije, a je bila zaradi rasti 1997 znašali 94 milijonov evrov, leto zatem nekdanjega velikana. Okoli 300 zaposlenih Okoli četrtine prihodkov družba ustvari z

stroškov dela že takrat v vse večjih pa so se povečali za še štiri milijone. Čisti je lani ustvarilo dobrih pet milijonov evrov distribucijo, kjer je zastopnik za nekatere

težavah. Po številu zaposlenih je bila dobiček je leta 1997 dosegel rekordna dva prihodkov od prodaje. druge blagovne znamke. Družba je sicer v

med petimi največjimi panogami milijona evrov. A denar je že takrat kopnel. Kako skromni so donosi v tej panogi, kaže italijanski lasti,

v predelovalni dejavnosti. Kmalu Začetek tega tisočletja je prinesel 3,8 mi- podatek, da je strošek dela Aruma lani Najuspešnejši proizvajalec oblačil v

zatem, ko je Slovenija izplavala iz lijona evrov izgube in družba od takrat pa znašal 4,4 milijona evrov. Družbi je tako za Sloveniji je danes sevniška Lisca, ki je ena

poosamosvojitvene gospodarske krize, do stečaja leta 2009 ni več videla dobička, ves material, elektriko, najemnine, vzdrže- redkih preživelih v tej panogi. Družbi je

povezane z izgubo jugoslovanskih Do stečaja se je število zaposlenih že dvak- vanje, naložbe ...ostalo okoli 600.000 to uspelo predvsem zato, ker proizvaja

trgov, je rast prinesla težave skoraj rat zmanjšalo, za polovico so se zmanjšali evrov. Dobiček, ki je lani znašal 131.000 izdelke z višjo dodano vrednostjo. Delno

celotni tekstilni panogi. Tej namreč ni tudi prihodki od prodaje. Sledil je social- evrov, je omogočilo 331.000 evrov drugih je to posledica že samega proizvodnegauspelo dvigniti dodane vrednosti. Rast ni zlom Pomurja, zaradi cesarje država (izrednih) prihodkov. Družba je kljub le programa. Izdelava ženskega spodnjega

stroškov dela, povezana z nadpovprečno uvedla poseben zakon za rešitev regije. Ta 300 zaposlenim po številu zaposlenih perila je bolj zahtevna in je temu primernaobdavčitvijo plač v primerjavi s sosednjimi v Pomurju še zdaj omogoča preživetje kar največja v panogi. višja cena. A Lisci je uspelo nekaj, kar Muri

državami, pa je delovno najbolj intenzivno precej podjetjem. Po prihodkih je največji proizvajalec obla- ni - glavnino izdelkov proizvede pod

panogo v Sloveniji potisnila v prepad. V času stečaja je bila Mura ena zadnjih čil v Sloveniji danes kočevski intersocks, ki lastno blagovno znamko. Mura je več kot

Danes je ta dejavnost razdrobljena v nekaj delujočih izdelovalcev oblačil v Sloveniji. je lani ustvaril 38 milijonov evrov prihod- polovico proizvodnje izdelala za druge,večjih podjetij in kopico obrtnih delavnic. Njena agonija se je vlekla devet let, agoni- kov od prodaje. Ta družba ima v Sloveniji A tudi Lisca je morala v zadnjih dveh

Ima zgolj obroben gospodarski učinek. ja njenih zaposlenih pa se je še podaljšala »zgolj« 87 zaposlenih, izdeluje pa športne desetletjih skozi obsežne spremembe, daV statistiki je panoga razdeljena na dva s poskusi oživitve na zdravih temeljih, ki in tehnične nogavice. Ključ za obstoj je se je obdržala.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 70.000

Stran: 13




Stran: 13

Površina: 758 cm2

26

Ali se je slovenska država

po(ne)srečila?Delo, 28. julijaV PP 29 je bil 25. avgu-sta objavljen peti ugovor

zoper moj pred mese-

cem objavljeni članek zzgornjim naslovom. Kotnekateri prejšnji tudi ta

ugovor uporablja noto-

rično nesmiselne trditve,

pri tem pa pričakuje, da

se bomo tisti, ki smo med

letoma 1990 in 1992 sode-lovali pri ustanavljanju slovenske države, zagovarjali

in opravičevali za svoja dejanja. Glavna nesmiselna

trditev pisca petega ugovora je, daje imela Slove-

nija atribute državnosti »že zelo zelo dolgo« predletom 1991. Ta nesmiselna trditev je sestavina po-litičnega scenarija, s katerim naj bi rehabilitirali

socializem, Jugoslavijo, hladno vojno itd. Glavno

sporočilo ugovora je, da smo imeli Slovenci »svojo

državnost« že v letu 1945 in celo leta 1917 (ko sta

Pašič in Trumbič podpisala krfsko deklaracijo o Ka-

radordevičevi monarhiji). Krfska deklaracija, kije bila

pozneje opuščena, je ugotavljala, da so Slovenci,

Hrvati in Srbi en narod. Pred letom 1991 Sloveni-

ja seveda ni bila samostojna država, ampak je bila

del jugoslovanske države, vsaka drugačna trditev

pa je bila po njeni zakonodaji kazniva. Leta 1991 jesamostojnost, slovensko zastavo, ustavo, valuto ...razglasila tedanja slovenska skupščina. Pred tem Slo-

venija formalno ni imela niti svoje vojske niti svoje

diplomacije. Pred letom 1992 pred palačo OZN ni

visela slovenska, ampak jugoslovanska zastava.Nenavaden je očitek petega ugovora, češ da

ne spoštujem demokratičnih pravil. Pri tem celo

podtika, da »dva predsednika« spodbujam k neka-

kšni uzurpaciji (oblasti?). V resnici sem - kot je vdemokraciji običajno - svetoval enemu samemu

predsedniku in poslancem državnega zbora, naj

nasprotujejo nadaljevanju režima, kot smo ga imeli

štiri leta in ki je zaslužen za čakalne vrste, za zlo-

rabo pravosodja, za zavlačevanje z drugim tirom,

za velikodušno obravnavo bančnih malverzacij itd.

Avtor ugovora se ne strinja: »tok dogajanja« naj bi

danes imeli »v rokah kompetentni, aktualni, izvolje-

ni, objektivni posamezniki«. Bomo poslej namestodejstev o ustanavljanju države poslušali koalicijsko

propagando v slogu govorcev totalitarnih režimov?

Sicer bi rekel, daje velik del petega ugovoražaljiv. Sprašujem se, kaj naj bi bil avtorju ugovoražalega storil in kakšni so razlogi njegovega pisanja.

In kdo sploh je ta nestrpni gospod? Je le Lačen javne

pozornosti?

dr. Dimitrij Rupel, rektor in zaslužni

profesor,minister za zunanje zadeve RS

1990-1993, 2000-2008

Sem redni bralec Sobotne priloge. Preberem veči-

no prispevkov, ne glede na to, kateri politični opciji

pripada avtor prispevka. Tako sem prebral tudi

prispevek dr. Dimitrija Rupla z zgornjim naslovom.

Vsebino tega prispevka sem v svojih možganih že

skoraj odrinil v pozabo, če me nebi k ponovnemu

razmisleku o Ruplovem prispevku vzpodbudila TVSlovenija v njihovi oddaji »Tednik« v kateri je, vnasprotju z Ruplovim prispevkom, Slovenija prika-

zana v povsem drugačni luči. Medtem ko Dimitrij

Rupel skozi množico statističnih podatkov prikazuje

Slovenijo kot zelo uspešno državo, jo veterani voj-

ne za Slovenijo, torej tisti, ki so v tej vojni resničnov vojnih akcijah nosili glavo naprodaj, prikazujejo

samostojno Slovenijo, kot projekt, ki seje nekoli-

ko sfižil, oziroma ni tak, kot so si ga predstavljali vtrenutkih, ko so se z orožjem v rokah uprli veliko

močnejšemu vojaškemu nasprotniku, ki gaje pred-stavljala JLA. Komu torej verjeti? Dimitriju Ruplu, ki

že vrsto let paradira v naši politiki, ali zgaranim in

psihično že kar malo utrujenim vojnim veteranom,

tam nekje na meji preživetja, kot jih je predstavilaTV Slovenija v svoji oddaji? Ni moj namen, da bi se

v tem mojem prispevku opredeljeval, kdo ima bolj

prav in kdo ne. V obeh primerih gre za medijska pri-

spevka, v katerem se avtorji, da bi čim bolj nazorno

predstavili neko stanje, poslužujejo ekstremov oziro-

ma posploševanj. Dr. Rupel s statističnimi podatki,ki jim je težko oporekati, če ne poznaš ozadja le-teh

oziroma strukture statistične distribucije podatka,in avtor TV-oddaje »Tednik«, ki je v množici vojnih

veteranov, teh je menda kar štirideset tisoč, izbral

nekaj nesrečnikov, ki so se znašli v psihičnih in ma-terialnih težavah.

Ker pa se prispevek g. Rupla nekako deli na tri

dele, si ne morem kaj, da se v tem mojem pisanju

ne bi obregnil še v ostala dva dela. Prav za g. Ruplaje značilno, da skuša »predalčkati« akterje slovenske

osamosvojitve po njihovih zaslugah in nezaslugah.

Nedvomno drži, da so bili eni zaslužni bolj, drugi

manj in da so nekateri metali polena pod projekt

osamosvajanja. Dileme o zaslužnosti za mene tu

ni. Usodno odločujoči, daje projekt osamosvoji-

tve uspel, so bili državljani Slovenije, ki so z visoko

udeležbo na plebiscitu akterjem osamosvajanja dali

bianco menico za začetek akcije osamosvajanja.

Karte so bile akterjem podeljene. Kakor koli ana-

liziram čas osamosvajanja in vstopanja v tranzicijo,

ne morem mimo dejstva, da sta imela v tistem času

najmočnejša aduta v rokah Janez Janša, z avreolo

narodnega junaka, in Lojze Peterle, z najmočnejšo

politično grupacijo za seboj. Žal vsak svojega aduta,da bi se v zgodovino zapisala kot junaka vseh Sloven-

cev, nista znala izkoristiti. Nista znala ali tudi nistabila sposobna zaznati želje državljanov, izražene na

plebiscitu, da se čim preje izvlečemo iz nevarnegabalkanskega kotla in nenazadnje tudi iz sistema, ki

nas je začel resnično utesnjevati. Žal sta si tako Jan-ša kot Peterle vsak po svoje ustvarila vizijo bodoče

države Slovenije, ki pa se, vsaj tako je dokazal razpadDemosa, nista skladali z najmanj polovico državlja-

nov Slovenije.

In zdaj še nekaj besed o tretjem delu njegovega

prispevka. Čeprav g. Rupel v prvem delu svojega

prispevka, s pomočjo statističnih podatkov Slovenijo

ocenjuje kot uspešno državo z več ali manj srečnimi

državljani, pa nekako trdi, da bi bila lahko država še

bolj uspešna in državljani še bolj srečni, če državeskozi večino časa tranzicije, z izjemo manjših pres-

ledkov, ne bi upravljala levosredinska koalicija. Kot

zaprisežen demokrat, vsaj tako se predstavlja že vesčas svojega političnega delovanja, vidi tudi rešitev

za ta problem. Ker na obzorju vidi nevarnost, da

bo ta levosredinska koalicija državo vodila tudi vnaslednjem mandatu, vidi rešitev za to nevarnost

v predsedniku države in državnem zboru, ki naj bi

enostavno preprečila prevzem oblasti tej levosredin-

ski koaliciji. Morda nisem v celoti dojel te RuploveObj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 70.000

Stran: 28




Stran: 28

Površina: 671 cm2

27

ideje. Ce pa sem jo dojel, pa dejansko ne vem, kakobi bilo lahko to idejo izvesti po demokratični poti.Jaz izvedbo te njegove ideje vidim le v državnem

udaru. Morda pa v glavi gospoda Rupla in v glavah

njegovih številnih somišljenikov le obstaja kak Nori-

ški parlament in Noriški kralj, ki bi bila, z roko v roki,le-tega sposobna izpeljati.

Jože Debevc,Postojna

Dimitrij Rupel je bil eden tisočev politikov, ki so ko-

nec prejšnjega stoletja sklenili, da je Jugoslavija za

odpraviti; vsi so si želeli čim večje in čimbolj uspešnenacionalne države, brez drugih, na škodo sosedov.

Gospod Rupel torej ni bil osamljen vizionar, kot je

bil on, jih je bilo na vseh straneh enormno veliko.

Levih, desnih in tistih vmes; vsem narodom seje

čustveno zahotelo rešiti se drugih, jih odriniti da-

leč stran, zadihati svobodno. Podporo so dobili zZahoda. Jugoslavije ni resnično maral nihče, njen

razpad je pri vsakem izmed njenih narodov spremlja-

la čustvena katarza. Pri Ruplu nič večja in drugačna

kakor pri drugih.

Toda dolžnost politike je prezreti čustva, razmis-liti desetletja naprej. Nobena izmed post-Yu držav

sedaj vsebinsko ni samostojna; državnosti so zgolj

simbolne, abstraktne. Centri odločanja o vsakem

izmed njenih narodov se nahajajo daleč stran; vLjubljani se o usodi Slovencev in Slovenije ne od-

loča veliko. Slovenija se ne more ubraniti vojaško,

ekonomsko ....na noben način; v drugačnem, ne-ugodnem stanju mednarodnih odnosov se lahko

državnost Slovenije in obstoj naroda odpravita s

potezo peresa in nekaj tednov trajajočo vojno. Ni

treba iti dlje kot do juga Srbije pa ugotoviti, kaj bodenimo s Primorsko, če Italija nekoč sklene imeti

mejo tam, kjer je potekala leta 1915, ter pri tem pri-dobi naklonjenost večjih članic EU in zveze Nato.Utegne se torej zgoditi, da se bo narodom nekda-

nje Jugoslavije, vključno s Slovenci, kmalu stožilo po

državi, kije zmogla zagotoviti narodnostni obstoj in

nespremenljivost meja vsem svojim članicam. A bograditi mostove v zrak nehvaležno. Način, kako je

država razpadla, in izkazano splošno sovraštvo bos-

ta nadvladala racionalnim kriterijem; zopet bodo

zmagala čustva. Ruleta usode se še vrti; kroglica seše ni ustavila; zgodovina ne pozna dokončnih statu-

sov. Če se kroglica ustavi na napačni številki, bomonenadoma hudo osamljeni. Spoznati utegnemo,da so čustvom všečne odločitve lahko napačne.Dimitrij Rupel je svoje žetone odigral; umakne senaj od mize, brez naukov in poukov. Mlajši strmijo

v kroglico in čakajo.

Zvjezdan Radonjič,Domžale

Dimitrij Rupel je na kritiko svojega članka odgovoril(PP 29, 11. 8. 2018) s simpatično zgodbo o šivilji Klari,ki podnevi šiva, ponoči pa para. V zgodbo se ne bom

preveč spuščal. O tem, kaj je šivanje in kaj paranje,

ve mnogo več; »na oblasti« je bil, ko seje šivalo in ko

seje paralo. Tudi o tem, kaj je šivanje in kaj paranje,

se ne bi strinjala; zanj je, na primer, članstvo v Natuvelik dosežek, zame draga nesmiselna napaka. Zatobom raje ostal pri gospodarstvu. Šiva se lahko tudi

narobe in je zašito treba parati. Desna vlada med

letoma 2005 in 2008 je prizadevno šivala, preveč

prizadevno šivanje napačnih šivov je slovensko go-

spodarstvo v letu 2008 pripeljalo v dolžniško krizo.

V letu 2012 je nato desna vlada še bolj prizadevnoparala, a ne pravih šivov; paranje je zato nepotrebno

podaljševalo krizo. Toliko o šivilji Klari.

Moj očitek Ruplu je bil le, da je bil po vsej hvali,ki jo je namenil razvoju Slovenije, ki naj bi jo večino

časa obvladovale leve vlade, njegov zaključek, da

je čas za spremembe in desno vlado, nelogičen. Povsej hvali razvoju Slovenije bi bilo logično upati nanadaljevanje levih vlad.

Še o moji privrženosti Zoranu Jankoviču. Prav

ima, župana res cenim, saj v Ljubljani kar naprej

šiva. Župani pred njim, tudi Rupel med njimi, niso

ne šivali in ne parali.

Jože Mencinger,Ljubljana

Lahko celo rečemo, da smo vse bolj daleč od ci-

lja. Namesto oblasti ljudstva smo dobili vladavino

oligarhij, političnih strank in še ta se ne izvaja vpošteni tekmi med njimi, ampak v javnomnenjski

stigmatizaciji enega dela le-teh, to je desnega polaslovenske politike. Kot daje levo normalno in na-

predno, desno pa zastarelo in nazadnjaško. Gre zalevičarsko usodno domišljavost, kot jo je opisal Fri-

edrich A. Flayek v istoimenski knjigi. Sploh pa ne gre

za naprednost. S tem si deklarirani levičarji zdravijo

kronični manjvrednostni kompleks, saj v resnici velja

prav nasprotno: vstajanje na levo nogo je sinonim zanazadovanje in ponesrečeno hojo. Prav take naraveje njihovo nepristajanje na enakopravnost in zakli-

njanje na enakost, ki pa je problematična že sama

po sebi: kajti enaki ne bomo nikoli, lahko pa smo

enakopravni: takoj, danes, jutri, za vedno.Sicer pa se oblast izvaja predvsem prek pra-

vosodja in diskriminatorne zakonodaje, katere

posledica so tudi medijska segregacija privilegirani

»novi obrazi« predzadnjega in zadnjega sklica DZ.Diskriminacija pa se v resnici začne že pri pogojih

kandidiranja na volitvah in možnostih medijskega

nastopanja. Številke povedo vse: 3/400/800 ali

8000 podpisov za podporo kandidatom je never-

jetno nesorazmerje. Mediji pa namesto, da so četrta

veja oblasti, so žal le njena podaljšana roka - petakolona oblasti.

Volitve so bile z vidika enakih možnosti za vselažne in bi morale biti razveljavljene in ponovljene.

Bile pa so tudi nepoštene, ker so bile na voliščih

volilne glasovnice prosto lebdeče in dostopne vnezapečatenih, nezalepljenih in nezaklenjenih pla-stičnih košarah. In v tako fluidnem stanju so romale

z volišč na volilne okraje in naprej. In začuda, celo

strankarske kontrole niso tega zaznale. V Avstriji

bi bila cela država na nogah in bi bil mednarodni

škandal, v balkanski enklavi Sloveniji pa ta problem

sploh ni registriran.Neverjetna lahkotnost ravnanja z volilnimi gla-

sovnicami zdaj sicer dobiva epilog na Ustavnemsodišču RS (US). Odkril jo je civilni nadzor, ki smo

ga kot uradni opazovalci volitev (po hudih anoma-lijah na referendumu) dosegli zadnjo minuto pred12. uro. Dokazi in ugotovitve so težki kot svinec. Ali

bodo ustavni sodniki zmogli odločiti, daje goljufija

in že sama možnost goljufije v demokraciji nedo-

pustna in da nepoštene volitve v demokraciji nimajo

mesta, pa je seveda drugo vprašanje.

Pustimo se presenetiti! Nemogoče je mogoče: če

smo v Sloveniji razveljavili referendum, kot ga najbrž

niso še nikjer na svetu, naslednji korak ne bi smel biti

pretežak: razveljavimo volitve, kot jih razveljavljajo

marsikje po svetu, poglejmo samo v Avstrijo.

Od uspešnosti pritožbe odvetnika Inga Paša je

zdaj odvisen tudi odgovor dr. Dimitriju Ruplu: ali

smo po(ne)srečena država ali pa gre za razsuto in

povsem brezupno državo. Sicer pa bo ustavna odloč-Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 70.000

Stran: 28




Stran: 28

Površina: 671 cm2

28

ba usodna za bodočnost in bo šla naprej v Evropo.V vsakem primeru: ali kot pozitiven odmev, ali pa

kot pritožba, ki bo seveda odmevala, tako da znabiti blamaža popolna.

To, kar se nam po 27 letih še vedno dogaja na

volitvah, je empirični dokaz, da se nam je državagloboko ponesrečila. Predpogoj postopne ozdravi-

tve so poštene volitve, volitve enakih možnosti in

obnašanje politikov brez kakršnega koli izključeva-

nja. In seveda strogi nadzor nad poštenostjo volitev.

Prosto dostopne glasovnice se ne smejo nikoliveč ponoviti. Zaupanje je krasno, vendar je nadzor

(mnogo) boljši. Tokrat se brez sankcij odgovorni naDVK ne smejo izmuzniti. Nujen je popravni izpit. Na

US je, da predpiše in zavaruje demokracijo enakihmožnosti za vse in da po 27 letih enkrat za vselej

zagotovimo poštenost volitev. Poslanci sami tegane bodo nikoli storili. To bo največji prispevek US,

da se po(ne)srečenost države zmanjša.

Vili Kovačič, državljan K.,tudi član odbora za demokracijo enakih možnosti

S tem uredništvo Pisem bralcev

zaključuje polemiko na prispevekAli seje slovenska država po(ne)srečila?

Ali seje slovenska

p

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 70.000

Stran: 28




Stran: 28

Površina: 671 cm2

29

koper • Luka ob polletju stabilno , naložbe pa zelo skromne: le štiri milijone evrov

Zadel odgovarja Fursu:rezervacije so upravičenePredsednik uprave Luke Dimitrij Zadel je še vednoprepričan, da je njegova uprava rezervacije zamorebitne tožbe v višini 15,6 milijona evrov

oblikovala upravičeno in v skladu z

računovodskimi standardi, čeprav je stališčedavčne uprave (Furs) drugačno. “Obvestilo Fursa

bomo preučili in v osmih dneh odgovorili,” pravi.

• Katja Gleščič

Dimitrij Zadel je poudaril, da

Luka od Fursa ni prejela zave-

zujoče davčne odločbe, ampaknezavezujoče obvestilo. Kaj na-

tanko Luko opozarja Furs, ni

želel povedati, ker gre za davčnotajnost. Neuradno naj bi Furs

opozarjal Luko, da so rezervacijenapačno opredeljene, kar pome-

ni, da je bil lanski dobiček višji za

znesek rezervacij (15,6 milijonaevrov) in bi moral biti plačan višjidavek od dobička.

“Stališče Fursa glede računo-

vodske kategorije (rezervacij) je

po tem dopisu, ki je zgolj pre-

liminarno stališče, nekoliko

drugačno. Furs ob obravnavi

predloženega davčnegaobračuna pač sporoča svoj po-

gled,” je povedal predsednik na-

dzornega sveta Luke Uroš Ilič, ki

obvestilu Fursa ne bi posvečalvelike pozornosti. Verjame, daso strokovne službe Luke in zu-

nanji revizor (BDO Revizija), ki jerevidiral izkaze, svoje delo na-

redili zakonito in strokovno.V primeru, če bi v nadaljnjih

zavezujočih postopkih Furs

vztrajal, da so rezervacije neu-

pravičene, bi Luka le poravnalarazliko v davku na dobiček,

računovodskih izkazov za nazaj

pa se v takih primerih ne spre-minja, je še pojasnil Ilič.

Spomnimo, Luka je omenjenerezervacije oblikovala zaradi

tveganj za morebitne tožbe;

neuradno gre za hipotetičnetožbe, ki bi jih utegnili proti Lukivložiti delavci pri IPS. Uradno

tega sicer uprava ne razkriva.

Zaostajanje pri naložbah:le za štiri milijone

Nadzorni svet je včeraj obrav-naval polletne rezultate Luke.“Poslovanje je stabilno,” je bil v

oceni kratek Ilič. Luka je us-

tvarila za 113 milijonov evrov

čistih prihodkov od prodaje, karje za pet odstotkov več kot v

lanskem prvem polletju. Zbrala

je za 35 milijonov evrov čistegadobička, kar je za 27 odstotkovveč kot v enakem lanskem ob-

dobju. Povečanje gre na račun

9,1 milijona evrov odškodnine,

ki jo je prejela Luka, ko je skle-nila poravnavo z ladjarjem, ki je

v lanski nesreči podrl dvigalo na

terminalu za razsute tovore. Če

tega priliva ne bi bilo, bi čistidobiček ostal na lanski polletni

ravni. V pol leta so zaposlili kar

103 nove delavce.Luka pa je v prvem polletju

vlagala zelo malo, za naložbe je

namenila le 4,3 milijona evrov,

kar je za 85 odstotkov manj kot v

enakem obdobju lani. “Naložbe

so zamujale bodisi zaradi pla-

niranja v preteklosti bodisi za-

radi pridobivanja dovoljenj in za-

radi postopkov javnega na-

ročanja, ki se podaljšujejo,” ra-

zlaga Zadel. Do konca leta sicer

načrtuje za 25 milijonov evrov

naložb. V to sodi tudi začetek delna podaljšanju prvega pomola,

saj upa, da bodo kmalu dobili

gradbeno dovoljenje.Zaostale naložbe so tudi glav-

ni razlog za rebalans plana za

letošnje leto, ki so ga imeli na

mizi nadzorniki. Poleg tega je bil

rebalans med drugim nujen tudiObj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Primorske novice 01.09.2018 SobotaDržava: Slovenija

Doseg: 53.000

Stran: 2




Stran: 2

Površina: 351 cm2

30

zaradi tega, ker se začetek gra-dnje drugega tira odmika in takoLuki še ni treba plačevati takse

na pretovor, kot je bilo sprvanačrtovano.

Prvi razpisi za IPS

v septembruZadel za september napovedujeprve razpise za prosta delovna

mesta (za več kot 300 nepo-

sredno zaposlenih delavcev), za

kadrovske agencije (približno

350 delavcev) in za zunanja po-

godbena podjetja v okviru

reševanja problematike IPS.A še prej mora svet delavcev

Luke podati soglasje k tej stra-

tegiji reševanja problematikeIPS. Včeraj so imeli v svetu de-

lavcev še pomisleke in zahtevajo

od uprave dodatna pojasnila,

predvsem ocenjujejo, da je pre-

več teže na kadrovskih agen-cijah, pove predsednik sveta de-lavcev Mirko Slosar. •Sindikat: rezervacije neupravičene

V luškem sindikatu žerjavistov (SŽPD) obvestilo Fursa jemljejo boljresno. Opozarjajo, da so predstavniki delavcev v nadzornem svetu

ravno zaradi po njihovem spornih rezervacij zavrnili sprejem po-

slovnega poročila, saj za oblikovanje rezervacij ni izpolnjen niti en od

treh zahtevanih pogojev v računovodskih standardih: “V sindikatusmo ves čas izražali sum, da so rezervacije namenjene izčrpavanjupodjetja,” so še zapisali v SŽPD in spomnili, da so bili najprej poskusi,

da bi oblikovali celo 100-milijonsko rezervacijo. Da bi lahko šlo za

oškodovanje delničarjev in države zaradi premalo plačanih davkov,

pa opozarjajo tudi v svetu delavcev.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 53.000

Stran: 2




Stran: 2

Površina: 351 cm2

31

Kolesarsko potepanje od Murske Sobote do Nove Gorice

Z biciklom od glavedo riti naše male kokoši

Danes si popotniki težkopredstavljajo potovanje

brez GPS navigacije,interneta, vnaprej dobronačrtovanega potovanja,

najnovejše opreme inseifijev na zanimivihpostankih. Petdnevnokolesarjenje z enega na

drugi konec Slovenije je

bilo nalašč drugačno. Šlo

je za popotovanje po

starem, brez pametnih

tehnologij, potovanje kljudem, s pomočjoinformacij lokalcev, iz prveroke, na štiri oči, in ne ob

pomoči brezosebnegastrica Googla.

Nace Novak

Ideja o kolesarjenju od Mur-

ske Sobote do Nove Gorice,

kar na zemljevidu Slovenije,

ki spominja na kokoš, pred-stavlja pot od glave do riti ko-kodakajoče domače živali, je zo-

rela nekaj časa. V začetku avgusta,sedem ur po startu z novogoriškeželezniške postaje, ob pol enih, koje sonce neusmiljeno žgalo, se jevlak ustavil v glavnem mestu Prek-

murja, kjer je vladala prava siesta.

Ulice prazne. Zajahal sem 14 letstaro kolo, ki ima za seboj že mar-

sikatero kolesarsko turo. Osedlano

je bilo s še starejšo, dvajset letstaro kolesarsko torbo, ki je po-tovala že na prtljažniku prejšnjegabicikla, v minulem tisočletju.

V turistično informacijskem

centru sta dekleti izbuljili oči, ko

me je zanimalo, ali je bolje, da se

po kolesarski poti ob Muri podampo levem ali desnem bregu. Kas-

neje se je izkazalo, da urejene inoznačene kolesarske poti ob Muri,kot bi človek pričakoval na podlagiinformacij na spletu, sploh ni. Na

internetu je res označenih nekaj

poti, v naravi* pa so to le manj

prometne lokalne cestice. Na turo

po Sloveniji se nisem pripravljal,kot če bi šel kam v tujino. “Saj sem

doma, oštja,” sem razmišljal.Pričakovanja o tem, da bom vozil

po makadamu skozi neokrnjenonaravo tik ob reki, se tako nisouresničila oziroma so se le delno,

ko sem imel asfaltne podlage do-

volj in sem v Gornji Bistrici zavil v

“šumo” in proti brodu na Muri, kimi ga je omenila mladenka v ma-

njšem naselju, ena od množice lju-di, ki sem jih med kolesarjenjemustavil, nagovoril in prosil za na-

potek, informacijo. To, kar mladidanes rešijo s pomočjo spleta, GPS

navigacije ...Brodar je bil stari “čiča”, tak, še

iz nekih drugih časov. Ker je tolkelčisto prekmurščino, sva se tistikratek čas druženja prek rjavkasto

narasle Mure bolj slabo razumela,

vseeno pa sem imel med izmenja-vo nasmehov občutek, da ga ra-

zumem bolj kot marsikoga v prehi-tro vrtečem se svetu pametnih

tehnologij in globalizacije. Tudi na

desnem bregu Mure sem dobil do-zico makadama v senci mogočnih

krošenj pred priključitvijo na re-

gionalko proti Ljutomeru in Or-

možu, kjer je bila vožnja mestoma

življenjsko nevarna. Žuganje za av-

tomobili in tovornjaki, ki so švigalile nekaj centimetrov mimo, je bilotako pogosto, da sem ga kmaluopustil in zaupal prepričanju, dami je dano preživeti še kakšen danin spisati še kakšen članek za Pri-

morske novice.Prva etapa se je zaključila v Go-

stišču pri Marti v vasi Cvetkovci,

nekaj kilometrov naprej od Or-

moža. Po 60 kilometrih pedali-

ranja pretežno po ravnini, a v pre-cejšnji vročini, sem bil vesel tuša indobre večerje, malo manj pa sobebrez klime, tako da sem tja do

štirih zjutraj, ko se je le malo shla-

dilo, “švical” in se premetaval po

postelji. Še pred nočnim počitkom

meje šokiral mlad domačin, ki sem

ga med sprehodom po večerjivprašal, kje naj v vasi zavijem, dase priključim na kolesarsko pot ob

Dravi, pa mi je odvrnil, da ne ve

zanjo in naj vendar pogledam na

Google, ne?! Starejša oštirka, re-

cimo ji Marta, ki mi je naslednjejutro postregla s kraljevskim zaj-

trkom, da sem imel dovolj zalogeza naslednje tri ure pedaliranja, mije takoj pojasnila, kako in kam. Ona

je vedela za kolesarsko pot. Mladi

mož ne.

Ob Dravi,vzdolž Sotle in Krke

Drugi dan sem se že kmalu po

sedmih zjutraj, ko je bilo še sveže,

priklopil na kolesarsko pot ob Dra-

vi. Pedaliranje v samoti, po gro-

bem makadamu in zbiti zemlji tikob reki, mimo polj koruze, nasadovbuč, kmetij, skozi manjša naseljain ob Ptujskem jezeru, največjemakumulacijskem jezeru pri nas, vse

do Ptuja, je dišalo po popolni svo-

bodi. Kolesarska pot ob Dravi je za

razliko od tiste ob Muri, ki na to šečaka, dobro urejena in označena.

Od Ptuja naprej spet po bolj pro-

metni cesti prek Ptujske gore, pa

skozi Majšperk do Rogaške Slatine,

kjer je nastopil čas za dobro uro in

pol počitka v senci. Ko sem se po

zgledno urejeni kolesarski poti D-5od Rogaške Slatine do Podčetrtka

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 53.000

Stran: 14

Površina: 1.583 cm2 1 / 6



Stran: 14

Površina: 1.583 cm2

32

odpravil naprej, je displejček obpoti kazal, da je temperatura ob

13.37 kar 37 stopinj Celzija. Za za-kuhat, a če se na to pripraviš, pre-

dhodno “naštelaš” v tisto posebno

stanje, potem ti tudi vročina, v to

sem prepričan, ne škodi. Že večkratsem na podoben način po hudivročini gonil kolo od jutra do

večera, pa sem še vedno tu.

Kolesarjenju ob Muri in Dravi jesledilo bicikliranje vzdolž mejnereke Sotle, kjer panoramo na nekajmestih kazijo ograje, tudi take zbodečo žico, ki jih res ni lepovideti. Do Brežic se je na števcunabralo za 116 kilometrov. Tam

sem v spomin na dobre stare čase

prespal v mladinskem hotelu in se

ob tem prav dobro počutil. Naj-

daljšo etapo je prinesel tretji dan.

130 kilometrov in dobrih sedem ur

vožnje od Brežic do Prelesja priStarem trgu ob Kolpi. Že ob sedmih

zjutraj sem jo urezal proti Čatežu

prek mosta čez Savo, s katerega jevideti sotočje Save in Krke. Sledilaje vožnja do Kostanjevice na Krki

in naprej skozi Šentjernej do No-

vega mesta. V središču Dolenjskesem v kolesarskem centru ob cesti

preveril, po kateri poti se boljsplača nadaljevati do Vinice obKolpi. Odsvetovali so mi pot prekMetlike, ker je cesta zelo promet-na, tako da sem šel naprej do

Dolenjskih toplic, pa čez Črmošnji-ce ob Kočevskem rogu do Črno-

mlja. Šoferji avtomobilov z regis-

tracijo NM so se z vožnjo za mišjo

dlako mimo premikajočega se bi-cikla izkazali za kolesarjem naj-

manj prijazne. Vseeno sem se tudi

do Vinice odpravil po precej pro-

metni regionalki.

V pričakovanjusrečanja z medvedom

Na zemljevidu Bele krajine oz-

načena kolesarska pot tik ob Kolpije bila pravi izziv. Desetkilome-trski odsek od zaselka Kot pri Da-

mlju do Radencev ob Kolpi poenoslednici, mestoma kolovozutik ob Kolpi, je bil najbolj adre-nalinski del celotne poti, ki je zah-

teval celo uro. Zaradi bujnega ze-

lenja ob reki sem priključek na pot

komaj našel, potem pa je bilo treba

marsikje stopiti s kolesa, ga dvi-gniti in prenesti. Potovalna torba

na zadnjem prtljažniku, ki se je že

prejšnji večer v Brežicah natrgala

in najavila slovo od opravljanja

funkcije, a sem jo za silo zakrpal, se

je zaradi vožnje po razgibanem

terenu z levim spodnjim delom

zatikala v špice kolesa, kar mi je

najedalo’ živce. Ob poti sem videl

nahrbtnike, polne oblačil in obut-

ve, ki so jih v naglici med prečka-

njem reke in meje očitno pustili za

seboj migranti. Sem pa tja sem tudi

malo požvižgaval, da ne bi pre-

senetil kakšnega kosmatinca, ker

pripadnikov človeške vrste v tisti

divjini nisem srečal.

Zadnje pol ure do kampa v Ra-

dencih me je tudi malo pralo zneba. Ko sem mimo podrtega šoto-ra zakolesaril nazaj v civilizacijo,sem padel naravnost v svet laškega

piva in čevapčičev, tako da sem jopodurhal še nekaj kilometrov na-

prej, do Prelesja pri Starem trgu ob

Kolpi, kjer sem dobil v Gostišču

Madronič prenočišče na seniku,

saj so bile ob koncu tedna vse sobezasedene. “Tudi prav. Važno daimam tuš, večerjo in streho nadglavo,” sem pomislil.

Na senu je bilo mehko, a že tretjonoč zapored vroče, pa še vse me jepikalo, kakor hitro mi je roko ali

nogo zaneslo z varne podlage spal-ne vreče, tako da sem bil vesel

jutranje svetlobe. Naspidiran prednovim dnem sem zajahal kolo in se

po asfaltirani cesti vzdolž Kolpepodal proti Fari. Petkilometrskiklanec od Fare do Novega sela ni bil

tako hud, vreme pa je bilo kislo. Ko

je začelo malo bolj na gosto kapljatiz neba, sem prednjo in zadnjo ko-lesarsko torbo prekril z rumenim

oziroma oranžnim zaščitnim vo-

dotesnim pokrivalom, sebe pa z

rdečim kolesarskim vodoodpor-

nim pončem, da bi se me še med-

ved, če bi se slučajno srečala, kersem bil v deželi, kjer je on glavna“faca”, verjetno ustrašil, saj sem bilkot velikanski eksotičen ptič, šiba-

joč mimo na dveh kolesih.

Dežja je bilo kmalu konec inmedveda nisem videl. Po vseh tis-

tih znakih in tablah in lesenih

kipih, ki so opozarjali nanj, pamedovarnih smetnjakih ob poti,sem ga po postanku v Kočevjufotografiral pri Gostišču Tušek,

kjer je brezvoljen in ne veliko večji

od pastirskega psa ležal na be-

tonskih tleh za ograjo. Ubožček.

112 kilometrov dolga četrta etapa

seje zaključila v Ljubljani, kjer sem

prespal v družinskem krogu.

Od Helsinkov do Lizbone

Od zadnjega dne na poti nisem

pričakoval veliko, saj se v Lju-

bljano redno vozim čez Col. Iz

Gorice sem to pot že prekolesaril,iz Ljubljane še ne. Zanimivo je bilozjutraj kolesariti po centru pres-

tolnice, ko ni bilo na Dunajski živeduše. Proti Vrhniki je bilo na ne-

deljsko jutro že nekaj kolesarjevrekreativcev. V Vrhniški klanecsmo tistih pet kilometrov grizli kar

v koloni. “Naštelanega” na zdol-

gočaseno poganjanje pedal mimože stokrat videnih hiš, dreves,

vzpetin in trgovin, me je v Logatcu

prehitel v živorumen anorak odet

sivokozjebradec srednjih let na

potovalnem kolesu, pa čepravskromno naloženem, in mi z roko

namignil, naj se mu dam za hrbet,da mi bo rezal zrak. Odmahnil sem

mu, da ni treba, ker se mi ne mudi.Ko se je oddaljeval, pa mi je no-

tranji glas vseeno velel, naj gaujamem. In sem ga vprašal, kam jenamenjen.

“V Lizbono,” mi je povedal in že

so me bila sama ušesa. Do Kalc sva

vozila vzporedno, jaz na pločniku,on na cesti. Povedal je, da je iz ZDA,

da je najprej prekolesaril 2600 ki-lometrov od Dublina do Kopenha-

gna, zdaj pa je na 6000 kilometrov

dolgi turi od Helsinkov do Lizbone.Malo opreme je pojasnil s tem, dagre za organizirano turo, na kateri

ni sam, ampak je na njej več ude-ležencev, ki jih spremljata kombi s

serviserjem in vso opremo, pa tudipremikajoča se kuhinja. Dnevno

etapo je začel v Ljubljani, njen ciljpa je bil v Kampu Lijak v Ozeljanu.

V Kalcah sva se poslovila, ker

sem šel v bližnji kafič nažicat malo

sveže vode pred najzahtevnejšimklancem na poti, potem pa sem gaše enkrat ujel, ko je počival ob

vzpenjajoči se cesti in na telefonu

nažigal slovensko narodno zabav-

no glasbo. Še pred tern so me, že

nekje na drugem ovinku vzpona

proti Hrušici, prehiteli štirje nje-

govi sotrpini. Trije kolesarji in ko-

lesarka. Čeprav so bili neotovor-

jeni, sem se jim prilepil za rit in

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 53.000

Stran: 14




Stran: 14


33

nisem popustil, tako da smo doHrušice prikolesarili skupaj. Tam

so imeli pavzo za kosilo. Z ne-

katerimi od njih sem malo po-

klepetal. Z novozelandsko novinar-ko, ki na ta način potuje po Evropi,pa s kuharjem iz Budimpešte, ki je

pred leti tudi sam na takšen način s

kolesom potoval po Afriki, potem

pa se je pridružil kanadski družbiTDA Global Cycling, ki organizirakolesarska potovanja po 60

državah po svetu.

V skupinici je bilo kar nekaj večlet starejših od mene, kar mi jedalo zagona za nova kolesarska

potepanja, saj sem se po spanju v

mladinskem hotelu in na seniku že

zaskrbljeno spraševal, ali ni kajnarobe z mano, da pri skoraj 47

letih še vedno rad potujem na

takšen način in mi ni do svežih

rjuh, enogastronomskih speciali-tet in udobnih foteljev. Poln do-datne energije zaradi pogovora z

zanimivimi ljudmi sera jo s

Hrušice urezal proti domači Vi-

pavski dolini. Od Podkraja do Aj-dovščine je šlo 14 kilometrov samo

navzdol. Kolesarsko orgazmično.Tudi po ravnini sem potem vse do

Nove Gorice pritiskal na pedala,tako da sem zadnjo, 90 kilometrovdolgo etapo odpeljal v štirih urah,

ne glede na grob profil gorsko-kolesarskih gum in nekaj kilogra-

mov opreme v obeh torbah.

S kolesarjenjem od glave do ritinaše male kokoši sem verjetnozaključil s potovanji, kot so nekočbila. Naslednjič bom, tako se mi

zdi, že opremljen s koristnimi pri-

pomočki pametnih tehnologij in

popotna torba bo nova, a tokrat

sem si prav želel svobode, po-

tovanja po starem, brez vna-

prejšnjega načrtovanja in brez vse

bolj nujne navlake vsakdanjegaživljenja. Potep, na katerem sem za

informacije spraševal ljudi ob poti.Nihče ni bil osoren. Vsi so prijazno

odgovorili ali vsaj odzdravili, česem jih pozdravil. V petih dneh

sem “pregonil” 510 kilometrov, za

tri nočitve, hrano in pijačo pa “za-

gonil” le 130 evrov, pa nisem bil ne

lačen ne žejen. Zaključim lahko z

ugotovitvijo, da so ljudje v Slo-

veniji dobri, narava čudovita in

oboje je treba ohraniti. Kar pazadeva tiste cepce, ki “šibajo” zavtomobili le nekaj centimetrov

mimo kolesarjev, je pa nekdo že

zdavnaj rekel: “Odpusti jim oče, sajne vedo, kaj delajo.” •

Na turo po Sloveniji se nisem pripravljal, kot če bi

šel kam v tujino. “Saj sem doma, oštja,” sem

razmišljal.

Kar pa zadeva tiste cepce, ki “šibajo” z avtomobili

le nekaj centimetrov mimo kolesarjev, je pa nekdo

že zdavnaj rekel: “Odpusti jim oče, saj ne vedo,

kaj delajo.”

7č#*C- J V„£ �F. Miri* I. _/J&ib- 6 ;,

Jutranje srečanje med kolesarjenjem ob Dravi.Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 53.000

Stran: 14




Stran: 14


34

'. 'V H

** J ?Pk5$r" ">■ H

,? j *y 5H >

� ' .- .-'®

v �-BMBM�Mi�BBlfc��...I BpBbIk U.&, j�V MZfi\Z

Kolesarska pot ob Dravi je tudi na Ptuju dobro označena.

�■Kri - > �3MB

��HjHHJSVtf �Bp�arJP� I JHMtf

Največje doživetje kolesarjenja ob Muri je bito prečkanje reke z brodom.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 53.000

Stran: 14




Stran: 14


35

mam mmmmmm-:'# -. ■

■' H\ %?!**■ *

•�TjKlrTfc� 9 *

»fe , ,__ _ . affk a

Prehitevanje rekreativnih kolesarjev na poti proti Novemu mestu.

Del kolesarske skupine na 6000 kilometrov dolgi turi od Helsinkov do Lizbone

med kosilom na Hrušici.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 53.000

Stran: 14




Stran: 14


36

MrlBIBr » -� :m~f}|HHMM��

HHI�BIHHSP��HbIhE�4�1HBHnPfflMHHp * ’

'

�Al|�H��Hpp�BHMSBEg�3R�'r

�jaMifc'�fcfjEB��BPBRBj�sidifelRlaBiBBBBKosRjiBBBBNSP�A�iL

Najbolj adrenalinski je bil desetkilometrski odsek tik ob Kolpi.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 53.000

Stran: 14




Stran: 14


37

zaradi napovedi neviht in žalujočih. Nudijo

dežja odpade. individualna osebna

svetovanja po izgubi.

IZOLA Njihova podpora

• posameznikom je

Obvešča uporabnike brezplačna.

knjižnice, da s 1.

septembrom prične veljati PRIMORSKA

zimski urnik. Knjižnica bo za

obiskovalce odprta od Svetovalnica, ki je

ponedeljka do petka od namenjena osebam, ki imajo

9.00 do 18.30 ter ob sobotah težave s tvegano in škodljivo

od 8. do 13. ure. Odprtost rabo alkoholnih pijač in

knjižnice velja tudi za obisk drugih psihoaktivnih snovi,

središča za samostojno Namenjena je tudi njihovim

učenje in borze znanja. bližnjim ter vsem

posameznikom, ki želijo več

informacij. Tolmin, Trg 1.

maja 8, 031/479-296,

Obvešča, da bo Središče za 031/493-643. Bovec, Buncova

samostojno učenje na hiša, Trg golobarskih žrtev 3,

Cankarjevi 33 od 3. 031/493-643. Ajdovščina,

.Miiiii ii .lini iiiiiiii in,septembra odprto vsak Prešernova ulica 26,delovnik od 8. do 16. ure. V 051/337-347, 031/417-244.središču lahko brezplačno Nova Gorica, Gradnikove

Sobota, 1. septembra pridobite ali osvežite znanje brigade 63, 051/678-151.računalništva in tujih jezikov, Idrija, prostori CSD Idrija,

ANKARAN uporabljate internet, pišete Vojkova ulica 2, 031/479-296.seminarske in druge naloge Program je brezplačen,

Zaključna prireditev Poletja itd. Čas učenja ni omejen in izvaja Zveza klubov

Ankaran: End of Summer ga prilagodite vašim zdravljenih alkoholikov

Party, napovedana v soboto, zmožnostim. Informacije: Slovenije.

1. septembra ob 21. na 05/612 80-17,

Plaži Študent, odpade [email protected]. JiASKA i«BA PA,

zaradi napovedi slabega »

vremena. hlUV.A tUHt-LA

Sl '' . i Društvo Baška dediščina in

Mh H< . i, Slovenske železnice.

1 ■' : S svojim poslanstvom Nagradna akcija: Oglej si

Turistično združenje spremljanja umirajočih in Tematsko pot Na svoji zemlji

Portorož obvešča, da prvo podporo žalujočih deluje in posnemi Selfie na svoji

tekmovanje v kuhanju tudi na Goriškem s sedežem zemlji 2018. V času do 30.

bobičev - Bobičijada v Padni v prostorih SReČNE HIŠE na septembra naredi na

napovedana v soboto, 1. Tumovi 5 v Novi Gorici pod tematski poti Na svoji zemlji

septembra, zaradi slabe okriljem Ustanove Zdenke vsaj tri selfije pred

vremenske napovedi Gustinčič. Območni odbor tematskimi tablami, ki

odpade. Severne Primorske lahko označujejo mesta snemanja

kontaktirate po elektronski prvega slovenskega

SEČOVLJE pošti s.primorska(5>hospic.si celovečernega igranega

ali pokličete na telefon: filma. Fotografije selfijev in

Prireditev Malčkov tek na 051/441-960. Vabijo fotografijo vozovnice pošlji

Obali napovedana v soboto, organizacije in šole, da jih na e-naslov:

1. septembra, zaradi slabih pozovejo k podpori. info(a>tpnasvojizemlji.si.

vremenskih napovedi je Ponujajo tudi izobraževanja Podelitev nagrad: sobota, 6.

odpovedana. Nov datum na temo minevanja in oktobra na 6. pohodu po

sobota, 22. septembra. žalovanja. Vabijo Tematski poti Na svoji želji.

posameznike, da se obrnejo Info.: Društvo Baška

PIRAN na njihovo organizacijo, dediščina, 041/601-248.

kadar želijo podporo pri Nagradna akcija poteka v

Prireditev 16. solinarski spremljanju umirajočih na okviru prireditve 13. Festival

praznik Piran napovedana za domu oz. žalujoče, da se Odmevi dediščine - 70. let

to soboto, 1. septembra, vključijo v skupino filma Na svoji zemlji.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 53.000

Stran: 30




Stran: 30

Površina: 282 cm2

38

Odprta stran

Še en referendum o Natu?Pred dobrimi 15 leti so naši volilci ob visokiudeležbi in z dvotretjinsko večino podprlivstop Slovenije v Nato. Tedanja Drnovškovavlada, za razliko od vstopa v EU, ni bila dol-žna tudi o Natu razpisati referenduma, pa jeto vendarle storila. Tako je odgovorila na

zahtevo sicer maloštevilnih, toda zelo glasnihnasprotnikov vstopa v tedaj in še vedno edi-no politično-obrambno zavezništvo v evroa-

tlantskem prostoru. S to odločitvijo je bilapridružitev Slovenije Natu izpeljana na boljdemokratičen način kot v katerikoli od 12 us-

tanovnih in od vseh 15 kasneje, sprejetih čla-nic zavezništva. Ob ustanovitvi Nata namrečni bil izpeljan noben referendum, tudi v ZDA,Veliki Britaniji, Franciji, Italiji in drugih usta-

novnih članicah, kasneje pa tudi v ZR Nemčijine. V zgodovini zveze Nato sta bila le dvapredhodna referenduma - na Madžarskem inv Sloveniji. Za razliko od slovenskega pa je bilmadžarski referendum postopkovno in iz-

vedbeno oporečen: Pred našim korektnimdemokratičnim preverjanjem podpore volil-

cev in po njem so se predhodnemu referen-dumu o vstopu v Nato namerno izognilevlade kar nekaj sedanjih članic. Nazadnje jetako bilo tudi s Čmo goro, kjer bi se referen-dum utegnil končati z negativnim izidom.

Vsebinsko in varnostnopovezani organizacijiPred kratkim se je predlogu Levice o izvedbiše enega referenduma o članstvu Slovenije vNatu pridružil Jože Mencinger. V svojemčlanku v Dnevniku Neumne iluzije je razglasildve tretjini tedanjih volilcev za brezglavo čre-do, ki da je nasedla neumnim iluzijam slo-venske elite. S tem je zanikal razsodnost in

žalil večino slovenskih volilcev. Dejansko paje bil leta 2003 razkorak med stališčem elitein večinskim mnenjem, zabeleženim v repre-zentativnih javnomnenjskih anketah o odno-su do Nata, bistveno manjši kot v času, ko jebil Jože Mencinger član Demosove vlade. In

ravno ta vlada se je javno zavzemala za čim-prejšnjo pridružitev Slovenije evroatlantskimintegracijam, vključno z Natom.

Tedaj, leta 1992, se je največ izprašanih Slo-vencev, približno 40 odstotkov, izražalo v ko-rist politike nevtralnosti, podobni politikiAvstrije, in le 13 odstotkov v korist Nata. To

razmerje se je močno spremenilo v letih 1995in 1996, in sicer ne zaradi vladne propagandein »neumnih iluzij« elite. Tedaj, po polomijahOZN, EU in OVSE, je Nato dokazal, da je edinisposoben ustaviti krvavo vojno v naši nepos-

redni soseščini, v Bosni in Hercegovini. Jav-

nomnenjska podpora članstvu v Natu je takopoleti 1997 dosegla dvotretjinsko raven, nato

se je znižala, toda navzlic nihanjem je vse doreferenduma ostala dovolj visoka in logičnopovezana s še višjo stopnjo podpore članstvuSlovenije v Evropski uniji. Članstvi v EU inNatu se tričetrtinsko medsebojno prekrivata.Dve organizaciji sta vsebinsko, tudi varnostno

povezani. Poleg varčnosti sta to bila dobra ra-

zloga za razpis dveh referendumov na istidan in ostajata tudi danes tehtna razloga zahkratno članstvo Slovenije v obeh organizaci-jah. Ravno tem argumentom in dejstvu, da

EU ni bila sposobna zagotoviti varnosti svoj-

im članicam (in tega tudi danes ni sposobna),

so prisluhnili tisti volilci, ki so oddali svoj glasna referendumu za vstop v zavezništvo.

V referendumski kampanji Drnovškova vla-da ni obljubljala boljših odnosov s Hrvaškoin ni dajala drugih praznih obljub volilcem,

v dogovarjanju s predstavniki zveze Nato se

tudi ni obvezala za povečanje našegaobrambnega proračuna. V tej kampanji so

daleč največ zavajali nasprotniki vstopa. Pri

tem so imeli veliko večji dostop do javnihtiskanih in elektronskih medijev, kot pa jebila njihova številnost. V protinatovski kam-panji je tedaj prednjačila Sobotna prilogaDela, ki ni vsaj približno uravnoteženo pred-stavljala argumentov za in proti. Naj našte-

jem nekaj od dobrega ducata trditevnasprotnikov vstopa v Nato, s katerimi sem

tudi jaz svojčas polemiziral:

• s članstvom v Natu bomo izgubili težko pri-dobljeno državno suverenost;

• vstop v Nato bo ogrozil svobodo duha slo-venskih intelektualcev in našo narodno isto-vetnost

• sprejeti bomo morali Natove vojaške posto-

janke in jedrsko orožje na naših tleh in moč-no povečati obrambni proračun;

• kot članica Nata bomo morali sodelovati voboroženih spopadih v oddaljenih državah,

naši fantje bodo umirali po vsem svetu, našadržava pa bo zaradi tega postala tarča med-narodnega terorizma;

• morali bomo kupovati nepotrebno ameriš-ko orožje za infantilne potrebe slovenskihpolitikov.

Vse te in tudi druge zastrašujoče napovedinasprotnikov vstopa v zavezništvo so se po 15letih pokazale kot povsem zgrešene ali moč-no pretirane.O

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!

Dnevnik - Dnevnikov objektiv 01.09.2018 SobotaDržava: Slovenija

Doseg: 15.000

Stran: 22




Stran: 22

Površina: 911 cm2

39

Članstvo znižalo stroškeNe drži tudi druga trditev Jožeta Mencinger-ja, češ da bo članstvo v Natu povzročilo velikein nepotrebne vojaške izdatke. Članstvo v za-

vezništvu je dejansko omogočalo nizkeobrambne stroške Slovenije, danes na ravnipribližno enega odstotka BDP. Če bi bila nev-

tralna država in bi to nevtralnost jemala res-

no, bi morala Slovenija z ozirom na svojomajhnost in položaj trošiti za obrambo bis-tveno več. Poleg tega največ orožja Slovenskavojska ni uvozila iz ZDA, temveč iz nečlanicNata - Švice, Izraela in Finske. Res pa je, da jebilo več nakupov in prekupčevanj z orožjemzgrešenih in/ali omadeževanih s korupcijo,kar nima zveze z Natom, ampak s slovenski-mi politiki in uradniki.

Povsem neutemeljena je še ena Mencingerje-va trditev, češ da je članstvo v Natu sramotain da je zaradi njega Slovenija izgubila med-narodni ugled. Če bi to bilo res, kako to, da jeSlovenija po vstopu v Nato leta 2004 predse-dovala svetu Evropske unije, Svetu Evrope,OVSE in še vedno predseduje Odboru OZN za

človekove pravice?

Nato ni naddržavna integracija in se Slove-

nija ob vstopu v zavezništvo ni odrekla svojisuverenosti, tudi na področju zunanje inobrambne politike, vključno z določanjemobrambnega proračuna. Predsednik ZDA

Donald Trump je preklical kar nekaj po-membnih, tudi pogodbenih obveznosti ZDA,ki so jih sprejele prejšnje administracije. Tu-

di vsaka nova slovenska vlada lahko in je

dolžna preveriti, ali so bili dogovori in daneobljube prejšnjih vlad vsebinsko pametni,

odgovorni in finančno vzdržni. Tako bi biloprav biti tudi v zvezi z napovedanim naku-pom dveh bataljonskih skupin oklepnikov.Donald Trump je nazadnje zahteval od vsehdrugih zaveznic 4 odstotke in ne 2,5 odstot-ka BDP, kot navaja Mencinger. Pri tem pa jenaš znani ekonomist zgrešeno izenačil skup-no vrednost morebitnih večletnih nakupovoklepnikov z letno obremenitvijo našegaBDP z obrambnimi stroški.

Tako kot tudi v drugih zadevah ni naš pro-blem sam Nato, kjer za razliko od Varšavske-ga pakta ne velja načelo omejenesuverenosti vseh razen največje članice. Po-

godbena dolžnost vseh članic in tudi Slove-nije je, da po svojih močeh priskočijo na

pomoč drugi vojaško napadeni članici zave-

zništva. Ta pomoč pa ni nujno vojaška. O

tem, kdaj in kako bi Slovenija pomagala, bimoral odločati državni zbor na predlog vla-de. Slovenija pa ni dolžna sodelovati v nobe-ni, tudi večinsko dogovorjeni dejavnostiNata, če ta ni v skladu z našimi nacionalnimiinteresi. Naši nacionalni interesi pa se mar-

sikje razlikujejo, ponekod pa so prav nas-

protni globalnim interesom in ambicijamZDA. Samo v zadnjih dveh letih Trumpoviukrepi zoper ali v odnosih z EU, Kitajsko,Rusko federacijo, Kanado, Mehiko, Izraelom,Palestino, Turčijo itn. to samo potrjujejo.Članice Nata, še posebej ZDA, Velika Britani-ja in Francija, so v zadnjega četrt stoletja iz-

vršile nekaj oboroženih napadov zunajprostora Severnoatlantske pogodbe, ki takihposegov ni predvidevala. Slovenija ni sode-lovala v nobenem izmed teh posegov. Dvataka posega sta imela v glavnem pozitivnegeopolitične posledice v naši soseščini - vBosni in Hercegovini in na Kosovu. Sloven-ska vojska je že več let vključena v vzdrževa-

nje miru na Zahodnemu Balkanu, prikaterem ima Nato glavno vlogo. To je zanes-

ljivo koristno tudi za našo varnost.

Konstruktivna zadržanost članic

Drugače pa je bilo z oboroženimi posegi sku-pin članic Nata v Afganistanu, Iraku, Libiji in

Siriji. V njih je prišlo do več kršitev mednaro-dnega prava in izgub življenja več deset tisočnedolžnih civilistov. Te vojne ter večletniokupaciji Afganistana in Iraka pa so imelenegativne posledice za varnost v evroatlant-skem prostoru in tudi za našo varnost. Sim-bolno sodelovanje Slovenske vojske v

okupaciji Iraka in večletna prisotnost našegakontingenta v eni izmed pokrajin v Afganis-tanu pa hvala bogu nista povzročila žrtevmed našimi vojaki.

V zgodovini Nata je bilo več primerov kon-struktivne zadržanosti posameznih članic.V njih so tudi večje evropske članice (ZR

Nemčija, Turčija) odrekle svoje sodelovanje,niso pa preprečile oboroženih akcij ZDA,

Velike Britanije in Francije, s katerimi se ni-so strinjale. Tako je bilo, med drugim, obnapadih skupin članic Nata na ZR Jugoslavi-jo, Irak, Libijo in Sirijo. Tudi Slovenija ni bi-la dolžna sodelovati v zgrešenih politikahdrugih članic zavezništva. Torej bi moral Jo-že Mencinger nasloviti svoj očitek glede so-

delovanja RS »pri ustvarjanju kriz« v imenudomnevnega širjenja demokracije po svetu,ne na Nato, ampak na vlade Janše, Pahorja,Bratuškove in Cerarja.

Naslednji argument Jožeta Mencingerja je,da v sedanjih razmerah Slovenija ne potre-

buje nobenih varnostnih zagotovil Nata, kerda ni od nikogar vidno vojaško ogrožena.

Pred tremi desetletji pa tudi Jože Mencingernajbrž ni predvideval, da bodo samo tri letakasneje postale Slovenija in še tri nekdanjejugoslovanske republike prava vojskovališ-ča, v katerih je izgubilo življenje približno130.000 ljudi. Podobno je z zavarovalnimi

policami: nihče, tudi Jože Mencinger, danesObj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 15.000

Stran: 22




Stran: 22

Površina: 911 cm2

40

ne ve, kakšne nevarnosti nas lahko doletijože čez nekaj let.

Hinavsko priseganje Natovega uradništva na

demokratične vrednote, »množično pobija-nje Kurdov« s strani turške vojske in nede-mokratični Erdoganov režim v državi članiciNata je Mencinger uporabil kot argumenteza izstop iz Nata. Podobnih dejstev pa je de-jansko še več. Med ustanovnimi članicami

Nata, pa tudi kasneje, so bile v zavezništvuprave diktature - na Portugalskem, v Grčijiin Turčiji. Turčija danes ni le članica Nata,

ampak tudi Sveta Evrope, je država udele-ženka OVSE, članica OZN, Svetovne trgovin-ske organizacije, Svetovne zdravstvene

organizacije in drugih mednarodnih organi-zacij. V vseh teh organizacijah so včlanjenetudi bistveno manj demokratične države odTurčije. Torej vprašanje je, ali bo Jože Men-

cinger po analogiji predlagal referendume o

izstopu Slovenije iz vseh omenjenih medna-rodnih organizacij.

Menim, da v svojem spisu Neumne iluzije JožeMencinger ni navedel nobenega prepričljive-ga vsebinskega razloga za izstop Slovenije izNata ter ni ponudil nobene verodostojne al-ternative članstvu. Njegov argument o legi-timni možnosti razpisa referenduma panedvomno drži. Slovenci imamo to ustavno

pravico. Morebitni drugi referendum o Natu

bi lahko bil ravno tako demokratično legiti-men, kot je bil prvi leta 2003. Zato je povsem

neprimerno apriorno zavračanje same mož-nosti takega referenduma. Z njim bi ob ko-rektni izvedbi še enkrat potrdili, da je

Slovenija, vsaj kar se tiče odločanja o član-stvu v mednarodnih organizacijah, bolj de-mokratična država kot katerakoli drugačlanica zavezništva. Zato je iz trte izvita trdi-tev navdušenega pronatovca Mirka Ciglerja,da naj bi zaradi referenduma Slovenija izgu-bila mednarodni ugled. Recimo, Velika Brita-nija ga ni izgubila zaradi referenduma obrexitu in njegovega izida.

Problem ni v članstvu

Mirko Cigler se tudi zgraža nad dejstvom, daje Šarčeva vlada sklenila projektno sodelova-nje s »protinatovsko« Levico. To naj bi, po Ci-glerju, bil edinstven primer med članicamiNata. Dejansko pa ne samo da so natoskep-tične in protinatovske stranke sodelovale zvladami nekaj držav članic, ampak je ena de-klarirano protinatovska stranka v državi čla-nici Nata močno zmagala na parlamentarnihvolitvah z obljubo referenduma o izstopu izzavezništva. To je bila Socialistična delavskastranka Španije (PSOE) s E Gonzalesom na

čelu. Socialistična vlada pa je šele nato po šti-rih letih, leta 1986, izpeljala obljubljeni, a de-jansko zmanipulirani naknadni referendum,

ki je samo z neznatno večino pozitivnih od-

govorov omogočil obstanek Španije v Natu.Če bi vladajoča španska stranka pošteno iz-

polnila svojo predvolilno obljubo, kmalu povolitvah, bi Španija tedaj zanesljivo izstopilaiz Nata. Torej morebitni drugi slovenski refe-

rendum ne bi med članicami bil prvi referen-dum o možnem izstopu iz Nata.

Na koncu svojega spisa je Jože Mencingerdodal še en, sicer dvorezni argument, češ dasmo v preteklosti že imeli nesmiselne refe-rendume, na primer o drugem tiru. Zakajpotem ne bi izpeljali še enega referendumao Natu? Za razpis takega referenduma ne bibila nujna podpora ali soglasje Šarčeve vla-de. Nazadnje je Vili Kovačič (dejansko paSDS) dokazal, da je navzlic nasprotovanjuvlade možno izsiliti nesmiselni drugi refe-

rendum o isti zadevi. Tudi če bi Levica pos-

kusila in bi ji uspelo zbrati dovolj podpisovvolilcev, domnevam, da bi bil drugi referen-dum o Natu še bolj neuspešen za pobudni-ke, kot je bil drugi referendum o »drugemtiru«. Na veliko žalost Jožeta Mencingerja indrugih zapriseženih protinatovcev.

Po vsem povedanem menim, da naš problemni v članstvu v Natu, ampak so to ravnanjanaših politikov in uradnikov, ki prepogosto

pozabljajo, da so predstavniki suverene drža-ve in enakopravne članice zavezništva, in se

ne distancirajo od dejanj in politik drugihčlanic, kadar so slednje v nasprotju z našiminacionalnimi interesi.

ANTON BEBLER

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 15.000

Stran: 22




Stran: 22

Površina: 911 cm2

41

Naš problem ni v članstvu v Natu, ampak so toravnanja naših politikov in uradnikov, kiprepogosto pozabljajo, da so predstavnikisuverene države in enakopravne članicezavezništva, in se ne distancirajo od dejanj inpolitik drugih članic, kadar so slednje v nasprotjuz našimi nacionalnimi interesi.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 15.000

Stran: 22




Stran: 22

Površina: 911 cm2

42

Documents

· 2 Televizija Naslov Nova predrzna kraja Zaporedna št. 1 Medij; Doseg POP TV; 707.266, Slovenija 16:35 Trajanje: 1 min Rubrika, Datum 24 ur popoldne; 31. 8. 2018 Stran v zbirki: