Zbirka medijskih objav · 2 Tisk Naslov Pihanje v veter Zaporedna št. 1 Medij; Doseg Delo; 141.000, Slovenija Stran: 9 Površina: 311 cm2 Rubrika, Datum Mnenja; 4. 3. 2019 Stran

Število objav: 7Tisk: 7Spremljane teme:Dušan Mes: 0SŽ - Slovenske železnice: 1IJPP: 1železniška infrastruktura: 0Muzejski vlak: 0Železniški Muzej: 0Milan Jelenc: 0Drugi Tir: 6železniška postaja: 1zapora železniške proge: 0z vlakom: 1Tomaž Kraškovic: 0Robert Rožič: 0

Zbirka medijskih objavSlovenske železnice,za obdobje 4. 3. 2019

2

Tisk Naslov Pihanje v veter

Zaporedna št.1

Medij; Doseg Delo; 141.000, Slovenija Stran: 9 Površina: 311 cm2

Rubrika, Datum Mnenja; 4. 3. 2019

Stran v zbirki:4

Avtor Boris Šuligoj

Teme Drugi Tir

Povzetek...vse živo, niti mezinca uperiti. Pa bi rada vplivala na svetovno okoljsko politiko? Ni malo Slovencev, ki bi ta hip ustavili Luko Koper in jo skupaj z (ampak samo tisto proti morju, da ne bo nesporazumov) zapečatili v imenu železnicookoljskega svetohlinstva. Še najboljša Lučka na svetuje pritrdila najboljši novinarki...

Tisk Naslov Zmogljivosti na progi Grosuplje-Ljubljana bo treba povečati

Zaporedna št.2

Medij; Doseg Dnevnik; 98.000, Slovenija Stran: 9 Površina: 568 cm2

Rubrika, Datum Ljubljana in okolica; 4. 3. 2019

Stran v zbirki:6

Avtor Andraž Rožman

Teme SŽ - Slovenske železnice , IJPP , železniška postaja , z vlakom

Povzetek...JAVNI POTNIŠKI PROMET Zmogljivosti na progi Grosuplje-Ljubljana bo treba povečati Z gradnjo parkirne hiše v Grosupljem se bo število potnikov, ki bodo in avtobusom želeli potovati v Ljubljano, verjetno povečalo. Proge z vlakomvlakov in avtobusov so že zdaj dodobra zasedene, zato bo treba povečati zmogljivosti....

Tisk Naslov Drugi tir: ni se začelo prav dobro

Zaporedna št.3

Medij; Doseg Finance; 55.000, Slovenija Stran: 2 Površina: 318 cm2

Rubrika, Datum Dogodki in ozadja; 4. 3. 2019

Stran v zbirki:8

Avtor Jurij Šimac

Teme Drugi Tir

Povzetek... : ni se začelo prav dobro Uredniški komentar Jurij Šimac juri][email protected] Prah okoli makete Drugi tir drugega

se - na veliko žalost vpletenih - noče in noče poleči. Pri vsem skupaj pa, če za trenutek pustimo ob strani... tira

Tisk Naslov Kje Jureta Lebna čaka služba?

Zaporedna št.4

Medij; Doseg Finance; 55.000, Slovenija Stran: 2 Površina: 269 cm2

Rubrika, Datum Dogodki in ozadja; 4. 3. 2019

Stran v zbirki:9

Avtor Petra Sovdat, A. BL.

Teme Drugi Tir

Povzetek...tudi bianco ponudbo za delo pod perutko premiera Marjana Šarca, če se izkaže, da ni kriv za domnevne nepravilnostipri financiranju kampanje za gradnjo - izkoristil možnost vrnitve v skupino Sava, pa nam je po telefonu drugega tiratakole odgovorila šefinja piar službe Tanja Poličnik. »Za zdaj opravlja delo ministra....

Tisk Naslov Rajalo je skoraj tisoč mask

Zaporedna št.5

Medij; Doseg Primorske novice; 53.000, Slovenija Stran: 9 Površina: 872 cm2

Rubrika, Datum Ostalo; 4. 3. 2019

Stran v zbirki:11

Avtor Ana Podgajski

Teme Drugi Tir

Povzetek...vozov. Nemalo udeležencev povorke je na šaljiv način predstavilo aktualne teme družbenopolitičnega življenja, med drugim koprske zapore, tovarno Tomos in , ostali pa so navdih črpali od vsepovsod od elektronske glasbe do drugi tirruskega baleta. Številne obiskovalce je povorka vsako leto bolj navduši. “Prav vsaka...

3

Tisk Naslov Mavzolej z napako

Zaporedna št.6

Medij; Doseg Reporter; 24.000, Slovenija Stran: 3 Površina: 358 cm2

Rubrika, Datum Ostalo; 4. 3. 2019

Stran v zbirki:12

Avtor Silvester Šurla

Teme Drugi Tir

Povzetek...zadnjega političnega obračuna v koaliciji. Bratuškova naj bi zadnjo diverzantsko akcijo zameglila z nedavno kriminalistično preiskavo razvpite makete , njena glavna tarča pa naj bi bil poleg Jureta Lebna tudi Miro drugega tiraCerar. Pa tega najbrž ni počela le v imenu »čiste roke«, ker maketa ni njena zgodba in ker...

Tisk Naslov Vzpon in padec novega obraza

Zaporedna št.7

Medij; Doseg Reporter; 24.000, Slovenija Stran: 18Površina: 2.444 cm2

Rubrika, Datum Zgodba tedna; 4. 3. 2019

Stran v zbirki:17

Avtor Ivan Puc

Teme Drugi Tir

Povzetek...SMC. j DEJSTVA ' 3 133.590 3695 ministre je v šestih mesecih evrov je stala pogubna dni je bil predsednik vlade zamenjal premier Marjan Šarec maketa Janez Drnovšek Vse kaže, da je za afero maketa oziroma drugega tirarušenjem tretjega ministra Šarčeve vlade Jureta Lebna infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek....

Boris Šuligoj o vetru in mraku

Pihanje v veter

Odkar poznam

RobertaZimmermana, se

navdušujem nadvsemi, ki pihajo v

veter. Zato vedno z zanimanjempreberem članke, v katerih

novinarji zgroženo pišejo o

vetrnicah, ki vznemirjajo javnost.In o do skrajnosti ogorčenemuljudstvu, ki jim drugi kradejo vse,kar se ukrasti da. Celo veter. Zdajbi radi Avstrijci kradli Štajercemše veter. Oni bi imeli elektriko,

mi pa bonaco, ali kaj? V Slovenijiimamo vedno dovolj razlogov,da se upremo. Zakaj se ne bivetrnicam, vas vprašam.

Zadnjič so nam za dve uriciodklopili elektriko. Najprejnisem mogel v službo , ker se

električna vrata niso odprla.Potem se nisem mogel priklopitina noben strežnik in sem ostalsam teleban, odrezan od vsegasveta. Nisem si mogel niti kaviceskuhati, kaj šele malice. Pa šezebsti meje začelo. Vse to v manjkot eni uri. In sem, takole počez,računal: nuklearka je greh, Teš 6je ena sama korupcija, potrata

in svinjarija, reke morajo ostati,

plina smo se v Kopru in Trstu

komaj ubranili. In zdaj bi namše veter ukradli, ptiče sesekljali in

Pipistrele sklatili z oblakov, vas

vprašam. (Čeprav, mimogrede,zdi se mi, daje zadnjič en sam

samcat krivolovec iz bližnjih vasisfaširal ene tisočkrat več ptičevkot vse vetrnice v srednji Evropiskupaj.)

Torej, ko vidim vse te hude

žrtve, zaradi katerih lahko vi zdajberete časopis, gledate v ekrane,

pišete najgloblje modrosti na vsa

vaša omrežja, srebate kavice in

čajčke, se brijete, umivate, pečetekrofe in rajate času primerno,si mislim, da bi bilo treba nekajspremeniti. Če bi se jaz ukinil,

bi zagotovo prišparal svetu

kar nekaj ton odpadkov, da o

kisiku in ogljikovem dioksidu ne

govorimo. Še manj umazanijebi sproducirali, če bi se Slovenciukinili v celoti. Največji problempri tem načrtu bi bil prepričatipreostalih 75 milijarde ljudi, dabi sledili lepemu slovenskemuzgledu. Jih imam namreč na

sumu, da bi nas pustili v večnalovišča, oni pa bi kurili kisik dalje :

spuščali vse mogoče žlahtne inmanj žlahtne pline v zrak, vrtelibi še več vetrnic in nukleark. In

kaj bi dosegli? Vprašajte RobertaZimmermana!

Nedavno bi se bil skorajzapletel v debato z nekom, kije rekel, kako velika neumnost

je, ker hočejo Hrvati in Italijanipoleg tisoče že opravljenihvrtin še malce bolj prerešetatidno Jadranskega morja. In dabi morali Slovenci to početjeustaviti.

Ha, domišljavost pa takšna!Slovenci ne moremo ustavitiniti enega piškavega hrvaškega

policijskega čolna, ki se šeleod arbitraže dalje (pozor, odtiste arbitraže, za katero nam

profesorji mednarodnega prava

in cenjeni ustavni pravnikizatrjujejo, daje bila v našokorist, in nas pri tem gledajo voči) postavlja dobro miljo predPiran in šikanira domače ribiče.Slovenija skupaj z bruseljskovrhuško ne zmore še proti peščicihrvaških ribičev, ki po istemarbitražno slovenskem morskemdnu vlečejo grablje in na najboljneselektivno možen načinpobijajo vse živo, niti mezinca

uperiti. Pa bi rada vplivala na

svetovno okoljsko politiko?Ni malo Slovencev, ki bi ta hip

ustavili Luko Koper in jo skupaj zželeznico (ampak samo tisto protimorju, da ne bo nesporazumov)

zapečatili v imenu okoljskegasvetohlinstva. Še najboljša Lučkana svetuje pritrdila najboljšinovinarki Petri, kak velik ekološkidizaster da bi bil drugi tir. Tu

se še sprevrženost konča. Veste,

koliko bi se poznalo, če bi ta hipposlali Luko v večna lovišča? Prav

toliko, kot če bi tja poslali dvamilijona Slovencev. V Trstu bi vdesetih letih podvojili pretovor.

Največji problem, torejnaftovod s 30 milijoni ton nafteletno, ki jo vsak dan veselopretakajo sosedje v Žavljah, lešest kilometrov stran od Kopraiz tankerjev, pa bo ostal, pa najSlovenci izvolijo Angelo Merkel,

Thereso May, Putina ali DžingisKana za predsednika. Slovencevin koprske luke ne bi bilo, zrak, kine pozna meja, in svetovno okoljepa še en kanček na slabšem.

Lahko pa bi sosedom dalizgled. Na primer z vrtinami. Ne v

morskem dnu, ampak blizu njega.In iz tisoč metrov globine črpalitoplo vodo. Tako kot to počnejov Prekmurju, na primer. In bi s

to toplo vodo nadomestili tolikoin toliko ton nafte, premoga,nukleark in drugih hudičevih

podob, ki tako mučijo ta

bogaboječi živelj. Špance, Dance,Holandce, Nemce, Japonce in vse,ki so menda okoljsko in vetrno-

električno daleč za Slovenijo, pabi lahko izzvali na dvoboj - za

prevlado v domišljavosti, seveda.

Zdi se mi, daje zadnjičen sam samcat

krivolovec iz bližnjihvasi sfaširal enetisočkrat več ptičev kotvse vetrnice v srednjiEvropi skupaj.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Delo 04.03.2019 PonedeljekDržava: Slovenija

Doseg: 141.000

Stran: 9

Površina: 311 cm2 1 / 1

Delo 04.03.2019 PonedeljekDržava: Slovenija

Doseg: 141.000 Kazalo

Stran: 9

Površina: 311 cm2

4

JAVNI POTNIŠKI PROMET

Zmogljivosti na progiGrosuplje-Ljubljana bo treba povečatiZ gradnjo parkirne hiše vGrosupljem se bo številopotnikov, ki bodo z vlakom

in avtobusom želeli potovati

v Ljubljano, verjetno poveča-

lo. Proge vlakov in avtobu-

sov so že zdaj dodobra zase-dene, zato bo treba povečati

zmogljivosti.

/Andraž Rožman

Po tem, ko bo občina Grosuplje zgra-dila parkirno hišo z 222 parkirnimimesti, od katerih jih bo 161 namenje-nih sistemu parkiranja P + R, se bo

bržčas število ljudi, ki si bo želelo z

javnim prevozom potovati v Ljublja-

no, povečalo. Toda vprašanje je, kak-

šne možnosti bodo za to imeli.Ena od potnic, ki se redno vozi iz

Grosupljega na liniji G3 Ljubljanskegapotniškega prometa (LPP), nam jepovedala, da so avtobusi pravilomaže zdaj zelo zasedeni, še posebno ob

največji gneči na cesti, ko niso zase-

dena le vsa sedišča, ampak tudi mno-

ga stojišča. To so nam potrdili tudi v

vodstvu LPP, kjer pravijo, da imajoavtobusi »v konicah že danes zasede-na vsa sedišča in večino stojišč«.

Če bo lokalna oblast želela delo-vati v skladu z načeli trajnostne mo-

bilnosti, se bodo morale kapacitetena avtobusih povečati. Glede na od-

govore ljubljanske in grosupeljskeobčine ter LPP in Slovenskih želez-

nic natančnega dogovora o tem, ka-

ko in za koliko bodo povečale kapa-citete, še ni. Grosupeljska občina si-

cer namerava v drugi polovici marca

izbrati izvajalca projekta, nato pa

začeti gradnjo 3,7 milijona evrov

vredne naložbe.

Število potnikov v javnemprometu se povečujeNa ljubljanski občini sicer pravijo, da»bo kapacitete na liniji 3G v konicah

gotovo treba povečati z enim ali dve-ma avtobusoma«. A da dogovori o

tem med grosupeljsko in ljubljanskoobčino ne potekajo.

»Potrebo po dodatnih prevozih boizrazil prevoznik (LPP) in v tem pri-

meru mu bo občina Grosuplje, ki so-

financira linijo 3G, gotovo dala pozi-tivno mnenje, prav tako ministrstvoza infrastrukturo, saj ima ta linijastatus koncesijske linije. LPP na-

mreč od ministrstva za infrastruktu-ro prejema kompenzacijo glede na

število prevoženih kilometrov,« pra-vijo v Grosupljem, medtem ko na

LPP dodajajo, da bo odločitev spre-

jeta po tem, »ko se bo število potni-kov toliko povečalo, da bo to racio-nalno in potrebno.«

Linija G3 je sicer zelo obremenje-na, število prepeljanih potnikov pa

se je v zadnjih letih rahlo povečevalo.Tako so leta 2014 prepeljali 774.735potnikov na tej liniji, lansko leto pa

784.120. V zadnjih petih letih se jenajbolj občuten preskok dogodilmed letoma 2015 (774-659 potnikov)

in 2016 (782.854 potnikov), ko se ještevilo prepeljanih potnikov poveča-lo za 8186. Po gradnji objekta P + R in

parkirne hiše se bo po pričakovanjihLPP »z ustrezno prometno politikona nivoju države« število potnikovpovečalo za najmanj 200 dnevno.

Da z gradnjo parkirne hiše sledijocelostni prometni strategiji občine

in ljubljanske urbane regije, pravijotudi v grosupeljski občini. Menijonamreč, da bo parkirna hiša vpliva-la na potnike tako, da se bodo ti vse

večkrat odločali za potovanje z jav-nimi prevoznimi sredstvi namesto z

avtomobilom. Pričakovati gre, da siveč potnikov v Ljubljano ne bo že-

lelo peljati le z avtobusom, ampaktudi z vlakom.

»Glede na nameravano ponovnovzpostavitev železniškega potniškegaprometa iz Kočevja proti Ljubljani incelovito rekonstrukcijo železniške

postaje Grosuplje ter nakupe novih

potniških vlakov smo prepričani, dase bo število potniških vlakov pove-

čalo,« pravijo v Grosupljem in pou-darjajo, da se bo občina še naprej»aktivno vključevala v vse projektemobilnosti, ki bodo povečevali delež

uporabe integriranega javnega pot-

niškega prometa«.

Tudi vlaki so zelo zasedeni

Tudi na Slovenskih železnicah priča-kujejo, da se bo z gradnjo novih par-kirnih mest v Grosupljem število

potnikov na njihovih vlakih poveča-lo. Na progi Metlika -Ljubljana do le-ta 2031 pričakujejo 3,6-odstotno rast.

Na relaciji Grosuplje-Ljubljana na-

meravajo povečati kapacitete, ki jih,kot pravijo, prilagajajo povpraševa-nju in glede na razpoložljivost voz-

nih sredstev. Tudi sedeži na vlakih, kivozijo med Grosupljem in Ljubljano,vse prej kot samevajo.

Na Slovenskih železnicah pravijo,da so v jutranji in popoldanski ko-nici polno zasedeni, v povprečju pa75-odstotno. Ob delavnikih iz Gro-

supljega v Ljubljano odpelje 17 vla-kov, v obratno smer pa 19. Število

potnikov na vlakih se je v zadnjihletih na tej relaciji povečevalo. Leta

2014 so prepeljali 192.470 potnikovin lani 246.960, v to statistiko paniso vključeni potniki s subvencio-

nirano vozovnico IJPP in mednaro-dni promet. x

774-735potnikov so na progiLjubljanskega potniškegaprometa Grosuplje-Ljubljanaprepeljali leta 2014,

784.120potnikov pa lani.

192.470potnikov so na tej razdaljileta 2014 prepeljali vlaki

Slovenskih železnic, medtem

ko so

246.960potnikov po tej poti vlaki

prepeljali lani.Če bo lokalna oblast želela

delovati v skladu z načeliObj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Dnevnik 04.03.2019 PonedeljekDržava: Slovenija

Doseg: 98.000

Stran: 9




Stran: 9

Površina: 568 cm2

5

trajnostne mobilnosti, sebodo morale zmogljivosti naavtobusih povečati. Glede

na odgovore ljubljanske in

grosupeljske občine, LPP in

Slovenskih železnic

natančnega dogovora o tem,

kako in za koliko jih bodo

povečali, še ni.

Z gradnjo parkirne hiše v Grosupljem naj bi se povečalo število vlakov, ki bodo peljali v Ljubljano. O Tomaž Skale ”SS'“"‘

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 98.000

Stran: 9




Stran: 9

Površina: 568 cm2

6

Drugi tir: ni sezačelo prav dobro

UredniškikomentarJurij Šimac

juri][email protected]

Prah okoli makete drugega tira se - na veliko žalost vplete-nih - noče in noče poleči. Pri vsem skupaj pa, če za trenu-

tek pustimo ob strani čuden razpis in čuden izbor doba-vitelja makete, do danes še vedno ni nihče pojasnil, zakaj

smo maketo sploh potrebovali (več kot očitno je ne potrebujemoveč, ker menda nihče ne ve, kje je). Najbrž zato, ker pametne raz-

lage v resnici ni. Stališče Financ do makete je že od začetka jasno:»Vlada Mira Cerarja je za svoje politične interese - zato, da se Cerar

pred volitvami lahko slika z maketo, če že ne s temeljnim kamnom- davkoplačevalcem ukradla vseh 133 tisoč evrov. Ni problem, dajemaketa draga. Problem je, da makete tisti, ki sojo v celoti plačali,ne potrebujejo.«

Veseli me, da enako meni infrastrukturna mini-

strica Alenka Bratušek. »Makete nihče od nas, dr-žavljanov, ni potreboval in prav tako nismo potre-bovali 130 tisočakov vredne promocijske aktivno-sti ob predstavitvi ankete. Vprašati se moramo to-rej, komu je ta maketa služila,« je izjavila.

Prav neverjetno je, kako gre pri milijardnem pro-

jektu drugega tira, o katerem smo mimogrededvakrat odločali na referendumu, vse narobe, še

predenje bila sploh položena prva tračnica. Pro-

jekt že od samega začetka spremljajo nenavadnirazpisi in podražitve.

Drugi tir, še preden smo ga zares začeli graditi, je

že začel kazati znamenja pobezljane investicije.Ne gre le za nepotrebno maketo. Pisali smo o ane-

ksu pri gradnji izvlečnega tira (nekateri so ga po-

imenovali prvi kilometer drugega tira), kije pro-jekt podražil za četrtino. Ko smo na Financah ob-

javili zgodbo o »prvem aneksu na drugem tiru«,

smo bili deležni kar nekaj očitkov, da gradbeni-štva ne razumemo in da tudi pri prenovi stanova-

nja lahko nastanejo dodatni stroški. S tem se lah-ko strinjamo, se pa ob tem absolutno odpre vpra-

šanje, kakšna bo potemtakem končna cena pro-

jekta. Milijardo in pol? Dve? Je sploh pomembno,če na koncu tako ali tako plača država?

Tudi pri drugem »predposlu« za drugi tir, gre za

gradnjo dostopnih cest, je bil v zraku aneks. Ko-

lektor je pri 14,5-milijonskem poslu poslal zahte-vek za plačilo dodatnih 2,5 milijona evrov. Raz-

log: med čakanjem na gradnjo so se podražilimateriali, mehanizacija in delovna sila. Novopečena infrastruktur-na ministrica Alenka Bratušek je Kolektorju postavila ultimat: umik

zahtevka za aneks ali pa bo dostopne ceste gradil nekdo drug. Ko-lektor je zahtevek za aneks umaknil. Zanimivo, mar ne?

Innakoncunajpomembnejša stvar: cena projekta. Pred prvim refe-

rendumom o drugem tiru je vlada Mira Cerarja trdila, da »ocenjena

vrednost del znaša 961 milijonov evrov«. Potem seje cena povzpe-la na milijardo in 47 milijonov evrov. Zadnja ocena stroška gradnje(brez stroška financiranja) znaša 1,234 milijarde evrov. Projekt dru-gi tir se je torej v manj kot letu dni podražil za (vsaj) četrtino. Kot da

je bilo najpomembnejše ceno pred referendumom zadržati pod mi-

lijardo evrov, po referendumu pa je postalo vseeno.

Prav

neverjetno je,kako gre pri

milijardnem

projektu

drugega tira,o katerem

smo dvakrat

odločali na

referendumu,

vse narobe,še preden

je bila sploh

položena

prva tračnica.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Finance 04.03.2019 PonedeljekDržava: Slovenija

Doseg: 55.000

Stran: 2




Stran: 2

Površina: 318 cm2

7

Mfr »«&rnw»imo, m

� ummugbmui mwj9«-fž W 26cMlf ° , 74MM>/uo�P tn ki iio Mofttt./ ;

=J= 1

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 55.000

Stran: 2




Stran: 2

Površina: 318 cm2

8

Kje Jureta Lebna čaka slusisba?

PETRA [email protected]

Minister za okolje in prostor

Jure Leben jebil pred odho-dom v politiko zaposlen v Ho-telih Bernardin, kjer je skrbel

za energetsko učinkovitost. Te-

ga sicer v opisu na spletni straniministrstva ne omenja, je pa de-

lovno mesto pomočnika pred-

sednika uprave Hotelov Bernar-din (to jebil tedaj Marko Jazbec,

pozneje šef SDH, zdaj šef Sa-ve Re) Leben navedel v svojem

profilu na omrežju Linkedln.

Na tem delovnem mestu seje za-

poslil marca 2015 in (verjetno) de-lo opravljal do decembra 2016, ko

je postal državni sekretar na mini-strstvu za infrastrukturo (njegov

ministrski šef je bil Peter Gašper-šič, ki je zdaj zaposlen v Lebno-vem kabinetu na okoljskem mi-nistrstvu).

Morda gre Leben v Portorož,

morda pavvesoljeSodeč po profilu na Linkedlnu,Leben še vedno dela v HotelihBernardin - verjamemo, da greza manjšo nedoslednost pri ure-

janju podatkov v profilu. Se palahko po neuradnih informaci-

jah vrne tja - če bo želel. Zapos-

leni v skupini Sava, v katero so-

dijo tudi Hoteli Bernardin, imajonamreč po naših neuradnih in-

formacijah v pogodbah o zaposli-tvi klavzulo, da se lahko po kon-čanih političnih funkcijah vrne-

jo na delovno mesto.

Ali to velja tudi za Lebna, ne

vemo. V piarju nam niso odgovo-rili na vprašanja, v kolikšnem ča-su po prenehanju funkcije lahkoizkoristi to možnost in ali velja za

vso skupino Sava.

Če bi bil Leben poslanec,bi mu sicer možnost, da se vtreh mesecih po prenehanjuposlanskega mandata vrne na

delo, ki gaje opravljal, ali na

drugo delo, ki ustreza vrsti in

stopnji njegove strokovne iz-

obrazbe, pripadala že po za-

konu o poslancih.Na vprašanje, ali bo mini-

ster v odhajanju - ki ima tudibianco ponudbo za delo podperutko premiera Marja-na Šarca, če se izkaže, da nikriv za domnevne nepravil-nosti pri financiranju kam-

panje za gradnjo drugega ti-ra - izkoristil možnost vrnit-

ve v skupino Sava, pa nam jepo telefonu takole odgovo-rila šefinja piar službe Ta-

nja Poličnik. »Za zdaj opra-vlja delo ministra. Nismo šetam, da bi odgovarjali, kam

gre minister delat po prene-hanju mandata. Ali v tujinoali v vesolje, ne vemo še po-vedati.”

Ali se že dogovarjajo o vno-

vični zaposlitvi, smo želeli

vprašati tudi glavnega izvr-

šnega direktorja skupine Sa-

va Gregorja Rovanška, a se

nam ni oglasil.

Odhod Lebna ne vpliva

na zaposlitev njegovega

nekdanjega šefa

Gašperšiča

Dodajmo še, daje Peter Gašper-šič, nekdanji minister za infra-strukturo, na katerem je Le-

ben kot državni sekretar vo-

dil projekt gradnje drugega ti-ra, v kabinetu okoljskega mini-

stra Lebna zaposlen za nedolo-čen čas, torej ne na zaupanje, jepred dnevi poročalo Delo. To

pomeni, da trajanje zaposlitveni vezano na Lebnov mandatoziroma na njegovo predčas-no končanje.

Delo je še pisalo, da ima

Gašperšič naj višjo plačo v Leb-novem kabinetu - osnovna pla-ča brez dodatkov za delovnodobo in doktorat znaša 3.520evrov bruto na mesec. »Siste-

matiziranje v precej visok pla-čilni razred, razporejen jev54.,to je le razred nižje od tistega,

pri katerem se začnejo plačilnirazredi poslancev državnegazbora,« je še pisalo Delo.

Državni sekretar Vilfan odstopil,

poslanec Kra jčič se bo izrekel danes

Državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Peter Vilfan je v petek

premieru Marjanu Šarcu poslal odstopno izjavo, so sporočili iz Desusa.

Kot je zapisal, se je za odstop odločil po dveh mesecih medijskih priti-

skov, saj ne želi obremenjevati dela vlade in premiera. Ob tem je napove-

dal »definitivni odhod iz slovenske politike«.

Vilfanu so očitali, da se je izognil plačevanju davkov, ker je kot komenta-

tor košarkaških tekem račune izdajal prek svojega športnega zavoda.

Poslanec LMŠ Darij Krajčič je sredi februarja odstopil sfunkcije poslan-

ca DZ zaradi kraje sendviča in se znašel na naslovnicah tujih medijev.

Pred tem je v državnem zboru na seji parlamentarnega odbora za kme-

tijstvo razlagal, kako je v trgovini ukradel sendvič, a to utemeljil »s pre-

verjanjem varnosti« v trgovini. Nato je pojasnilo nadgradil še z »družbe-

nim eksperimentom«.Kot je v petek povedal Krajčič, je bila njegova odločitev za odstop prezgo-

dnja oz. prenagljena. Po njegovih navedbah seje pokazalo, da v njego-

vem »eksperimentu«, za katerega priznava, da je bil neprimeren, ni šlo

za krajo. Odločil se bo do današnje seje DZ, ko je predvidena seznanitev z

njegovim odstopom. BI. A.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 55.000

Stran: 2




Stran: 2

Površina: 269 cm2

9

koper • Sončno vreme je na Istrsko pustno povorko privabilo kar 20.000 obiskovalcev

Rajalo je skoraj tisoč maskKoper je bil na pustno soboto eno izmedprizorišč že enajstega Istrskega karnevala.Sončno vreme je v mesto privabilo najmanj

20.000 obiskovalcev od blizu in daleč. Na

Istrski pustni povorki, ki je tokrat potekala v

popoldanskih urah, je sodelovalo 900maškar.

• Ana Podgajski

Odločitev, da se je povorka

iz dopoldanskih premaknilav popoldanske ure, se je iz-

kazala za primerno. S Ko-

pališkega nabrežja se je do

parkirišča pri stadionu Bo-

nifika sprehodilo devet pus-

tnih skupin, sedem skupin zvelikimi vozovi, štiri sku-

pine z malimi vozovi ter petskupin etnografskih mask.

Veliko maškar je bilo tudi

med obiskovalci, ki so lahko

občudovali kurente in istr-

ske rožarje najbolj pa so bili

navdušeni nad izvirnimi

idejami skupin in vozov.

Nemalo udeležencev po-

vorke je na šaljiv način pred-

stavilo aktualne teme

družbenopolitičnega

življenja, med drugim ko-

prske zapore, tovarno To-

mos in drugi tir, ostali pa sonavdih črpali od vsepovsod -od elektronske glasbe do

ruskega baleta.

Številne obiskovalce je

povorka vsako leto bolj nav-duši. “Prav vsaka maska je

nekaj posebnega. Najboljšo

je nemogoče izbrati,” sovčeraj povedali gledalci po-

vorke.

Nalogo sta vendarle opra-

vili strokovna komisija in

komisija, sestavljena iz

predstavnikov sodelujočih vpovorki. Skupni glasovi so

zmago med skupinami do-

delili skupini Bela snežinka,ki so jo sestavljali člani

Društva upokojencev Olmo

Prisoje.

Nagrada za najboljši veliki

voz je letos romala v roke

članov TD Dekani z masko

Disco kur en bot, najboljši

mali voz so bile Bržanijske

marionete iz KTŠI Gugo Lo-

ka, skupina Škicet pa je zmasko Iz Rusije z ljubeznijo

odnesla nagrado za najbo-ljšo predstavitev.

Tokrat pustne povorke ni-

so izvedli v Portorožu, kjer so

se odločili za drugačen kon-

cept pustnega rajanja, veliko

prireditev pa je bilo tudi vdrugih istrskih vaseh v za-ledju obalnih mest. •

Med malimi vozovi so prvo mesto osvojile Bržanijske marionete.Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Primorske novice 04.03.2019 PonedeljekDržava: Slovenija

Doseg: 53.000

Stran: 9




Stran: 9

Površina: 872 cm2

10

■ - ■ ■"■•1 �rtngf JBS jff J

�BBhII- W�i sL% jw�w> MEF��xSESBKIinJMMBS* -vm%-' rJI-Mg A |«|: '■ .W <MD||B��p..,�|§«j|||ll% AyKv "

t . ; ifc •:,�A #• J® ’'l3HH|E�HfI�HHI'-WsmS ; ' • .y*\ <ffl ■ • M

h" ‘ fc u P . • Ah

kvHfl|

Te dni so bite edine snežinke v Istri upokojenci iz Olma in Prisoj.

Skupina Škicet, ki je občinstvu predstavila Rusijo, je bila med najštevilčnejšimi.

Na pustni povorki je sodelovai

tud�Športni klub Salto.

V soboto popoldne je bil Koper v znamenju pustnih skupin, krofov in povorke. Dekančani so se spomniu eu. iet m neKoanjin isirsKin aisKoien.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 53.000

Stran: 9




Stran: 9

Površina: 872 cm2

11

Mavzolej z napako

Silvester Šurla

odgovorni urednik Reporterja

Silvester, [email protected]

Pol leta po nastopu vlade Mira Cerarja, ko sobili zamenjani trije ministri, se je slovenska

javnost spraševala, koliko časa bo koalicija

še zdržala, lider opozicije pa je začel napovedova-

ti datum predčasnih volitev. Zgodovina se ponavlja

tudi v tem mandatu, ko se vladna ekipa Marjana

Šarca v teh dneh sooča že s tretjim odstopom mini-

stra. Najprej je moral oditi Marko Bandelli (SAB),

nato Dejan Prešiček (SD), zadnji na spisku je JureLeben (SMC). Janez Janša pa je podobno, kot je to

večkrat počel v prejšnjem mandatu, tudi tokrat na-

povedal »razkroj gnilobe« do spomladi 2020. A

predčasnih volitev, ki si jih je tako želela opozici-

ja, pod Cerarjem ni in ni bilo oz. so bile samo teden

pred rednimi, a tudi pod Šarcem jih najbrž ne bo še

tako kmalu, saj ima njegova koalicija petih strank

z dodatno podporo ekstremistične Levice v parla-

mentu solidno večino 52 poslanskih glasov.

Zdajšnja koalicija je za premierja Šarca gotovo bolj

naporna od prejšnje koalicije pod Cerarjem. Poli-

tično prizorišče levo od sredine je danes bistveno

bolj razpršeno, prva vladna stranka LMŠ je bistve-

no šibkejša od SMC v minulem mandatu, v koali-

ciji pa sta poleg aktualnega še dva bivša premier-ja. Ker je na kupu kar precej velikih egov, ki imajo

medsebojne zamere in neporavnane račune iz pre-

teklosti, so konflikti neizbežni. A ogenj, ki hitro

vzplamti, se lahko tudi hitro pogasi. Glavni akter-

ji se lahko kaj hitro zavedo politične realnosti, kar

je povezano s preživetvenim instinktom, da bi mo-

rebiten razpad koalicije in nove predčasne voli-

tve lahko vodile k zamenjavi oblasti ter politične-

mu zatonu katere od koalicijskih strank, ki se nebi več prebila v parlament.

Zadnji politični obračun, ko je padel minister Le-

ben, naj bi, kot vedo povedati dobro obveščeni,nastal v režiji infrastrukturne ministrice Alenke

Bratušek, njen prvi operativec, ki je osebno po-

skrbel za distribucijo inkriminiranih elektronskih

sporočil izbranim medijem, pa naj bi bil prav prvičlovek direkcije za infrastrukturo Damir Topol-ko, ki je na zahtevo premierja Šarca na koncu tudi

sam postal kolateralna žrtev zadnjega političnega

obračuna v koaliciji. Bratuškova naj bi zadnjo di-

verzantsko akcijo zameglila z nedavno kriminali-

stično preiskavo razvpite makete drugega tira, nje-

na glavna tarča pa naj bi bil poleg Jureta Lebna

tudi Miro Cerar. Pa tega najbrž ni počela le v ime-

nu »čiste roke«, ker maketa ni njena zgodba in ker

želi kot nova ministrica za infrastrukturo pri dru-

gem tiru narediti red, pač pa tudi iz osebnega ma-

ščevanja Cerarju, najprej za izgubljeni položaj

evropske komisarke, ki ga je leta 2014 namesto nje

zasedla Violeta Bulc, nato še za ponižanje, ker joprejšnji premier ni povabil v koalicijo in je morala

stranka prejšnji mandat prebiti v opoziciji.

Kar se je dogajalo pri maketi, je čisti kriminal in

prav je, da jo je Leben, ki je bil pod Cerarjem dolo-

čen za drugi tir, dobil po prstih. Račun za Cerarja

pa bo gotovo še prišel. Maketa drugega tira postaja

mavzolej za njegovo SMC, ki bo na naslednjih voli-

tvah po vsej verjetnosti povsem zasluženo pristala

na smetišču zgodovine. V politično truplo pa se kaj

hitro lahko spremeni tudi Bratuškova, če se bodo

podobne stvari kot pri maketi dogajale tudi pri 1,4

milijarde težkem projektu drugega tira. Ker gre za

prav enormno količino denarja, so apetiti lobijev

toliko večji. Ne samo domačih gradbenih podje-

tij, tudi mreže lobističnih in PR-agencij, katere del

se je razkril prav pri aferi maketa. Za razne Future,

Pristope in še množico drugih agencij so javni sek-

tor in javna naročila neusahljiv vrelec denarja dav-

koplačevalcev, ki se staka na njihove račune.

To je globoka država! Ti ljudje so zelo vplivni in

lahko imajo (neizkušene) politike za talce. Jih iz-siljujejo, proti njim v političnem zakulisju intrigi-

rajo in naročajo medijske umore. Gre pa jim samo

za denar, za te hijene ga ni nikoli dovolj. PR-biznis

je v Sloveniji poletel v nebo, v teh agencijah kon-

ča tudi velik del oglaševalskega denarja (para)dr-

žavnih podjetij, do medijev, razen do največjih

igralcev na trgu, pride samo drobiž. Posledice so

znane: izkrivljen oglaševalski trg, malo morje pia-

rovcev in vse manj novinarjev. Pa še med slednji-

mi je veliko »prodanih duš«, ki so se v zameno za

plačilo (ali oglase) pripravljeni instrumentalizira-

ti. Da so le »kaseljc« PR-agencij, da zanje upravlja-

jo umazane medijske posle, seveda ne zastonj. To

je res prava greznica!

Zdaj lahko samo upamo, da bo čim več te umaza-

nije priplavalo na piano. Tudi s pomočjo nove par-

lamentarne preiskovalne komisije, ki bo vzela pod

lupo prikrito financiranje političnih strank. Pred-

sednik računskega sodišča Tomaž Vesel je že de-

cembra v intervjuju za Reporter povedal, da se naj

umazano perilo razobesi od levega do desnega vo-

gala državnega zbora. ■

Maketa drugega

tira postaja

mavzolej za

Cerarjevo SMC , ki

bo na naslednjih

volitvah povsej verjetnosti

povsem zasluženo

pristala na

smetišču

zgodovine.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Reporter 04.03.2019 PonedeljekDržava: Slovenija

Doseg: 24.000

Stran: 3




Stran: 3

Površina: 358 cm2

12

IVAN PUC foto : PRIMOŽ LAVRE, BOBO, MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO IN MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR / TANJA POLIČNIK

[email protected]

Z odhodom predsedniku vlade ljubega ministra za okolje Jureta Lebna se končujejo

medeni meseci vlade Marjana Šarca. Na njih je uživala le vladajoča stranka ListaMarjana Šarca, njeni ratingi so prejšnji mesec šli v za Slovenijo rekordne višave. Vročepred evropskimi volitvami postaja v razmerjih med koalicijskimi strankami - kratko je vprerivanjih potegnil nekdanji premier Miro Cerar in njegova SMC.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 24.000

Stran: 18

Površina: 2.444 cm2 1 / 5



Stran: 18

Površina: 2.444 cm2

13

j

DEJSTVA '

3 133.590 3695ministre je v šestih mesecih evrov je stala pogubna dni je bil predsednik vlade

zamenjal premier Marjan Šarec maketa drugega tira Janez Drnovšek

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 24.000

Stran: 18




Stran: 18


14

Vse kaže, da je za afero maketa oziroma

rušenjem tretjega ministra Šarčeve vla-

de Jureta Lebna infrastrukturna ministri-

ca Alenka Bratušek. Miro Cerar jo v svojo

vlado ni povabil, Bratuškova pa se je vno-vič prebila v parlament s poseganjem vvolilno telo usihajoče upokojenske stran-

ke Karla Erjavca, zdaj pa se je lotila še za-vzetja preostalega volilnega telesa pada-joče Cerarjeve SMC.

Sodelovanje pri strategiji»rezanja salame«Ni naključje, da so bila elektronska sporo-

čila o projektu makete drugega tira lansi-

rana v javnost šele potem, ko so sredi fe-

bruarja direkcijo za infrastrukturo prei-skali kriminalisti. Takrat je sum »izdaje«

že lahko padel tudi na policijo. Značilen

je bil odziv glavnega tajnika stranke SAB

Jerneja Pavliča na nacionalni televiziji; navprašanje o odtekanju informacij je s pr-

stom nemudoma pokazal na kriminaliste.Še pred dvema tednoma je bilo na kon-

gresu SAB oblikovanje skupne liste na

evropskih volitvah z SMC gotovo dejstvo.

Bratuškova, ki je bila sicer razočarana po

odločitvi Šarca, da gre LMŠ na volitve sa-mostojno, se je nenadoma premislila in

pokopala povezavo z SMC. V to jo je pre-

pričala tudi vse nižja javnomnenjska pod-pora Cerarjevi stranki. SAB bolj kot sode-

lovanje strank članic evropske poslan-ske skupine ALDE izkorišča priključitev

k strategiji »rezanja salame«, kot je svo-je čase odnos Janeza Janše do partnerjev

označil nekdanji državni sekretar Marko

Štrovs. Cerarju je medtem dala košarico

tudi njegova osebna prijateljica komisar-

ka Violeta Bulc, na listo za evropske voli-

tve po aferi maketa pa si ne more več pri-voščiti postaviti niti nekdanjega ministra

za infrastrukturo Petra Gašperšiča, s ka-

terim sta skupaj »gradila« drugi tir. SMC

je na lokalnih volitvah dobila le županav Mariboru Saša Arsenoviča, ki so ga na-govorili za kandidaturo kot rešitelja predFrancem Kanglerjem. Zdaj ko so delniceSMC upadle, se dnevnik Večer sprašuje,

ali je Arsenovič z SMC sploh stavil na pra-

vega konja.

Afere, zrežirane od znotrajAfera maketa (v komisiji za izbor izvajalca

sta po ugotovitvah Tarče sodelovali tudidve članici SMC) po Lebnu izpostavlja fi-

nanciranje stranke SMC, prvič so se v spo-

padu za javni denar tako javno razgalile

piarovske agencije (Future in Pristopa),

brez katerih stranke novih obrazov vsvoji nebogljenosti niso vedele, kaj po-

četi. Obudilo se je spraševanje o modu-

su operandi medijskih umorov, ki jih, ko

jih sprožijo, nihče ne more več zaustavi-

ti; in kajpada o lobističnih oziroma intere-

snih in kapitalskih ozadjih. Sam ministerLeben je ob pomoči piarja in medijev sple-tel mučeniško zgodbo, da je mnogim trn vpeti, ker si je s svojimi ravnanji (naspro-

tovanje frackingu v Petišovcih, pomisle-ki o drugi in tretji fazi lakirnice v Hočah,kurjenju indonezijskega premoga, odvze-

mom koncesije hidroelektrarne na Muri)

nakopal bes kapitalskih interesov.

Ne manjka veliko, pa bomo - tako kot

po nekaj mesecih zagona Cerarjeve vlade

- lahko ugotavljali, da so afere režirane od

znotraj: ni jih dala na svetlo opozicija, ne-odvisni mediji ali civilna družba, temveč soizšle iz političnega in siceršnjega korpusa,ki je ustoličil vladajočo koalicijo. Mediji sole njihovi posredniki. Afere in odstopi v ča-

su Cerarjeve vlade so sicer res prispevali k

prepričljivi zmagi SDS, a so nazadnje v vla-

di pristali vsi, ki so se prej štiri leta obdelo-

vali in se obdelujejo še zdaj. Le da si jim je

pridružila prej odrinjena Alenka Bratušek.

Drugi tir kot TEŠ 6Lekcija škandalozne makete, ki je vide-

ti kot dobro zamišljen stranski odvod iz

državnega in evropskega denarja ali ce-

ROK ČAKŠ, KOMENTATOR PORTALA DOMOVINA

Šarčeva javnomnenjska priljubljenostje že dosegla najvišjo točko

V petih mesecih po volitvah je jasno, da je

stranka SMC na smrtni postelji in v takšni

obliki, kot obstaja - brez združitve ali priklju-

čitve h kateri od drugih strank, skoraj zagoto-

vo nikoli več ne bo presegla parlamentarnega

praga. V skladu s tem se že dogaja tudierozija njenega kadra, nastavljenega po raz-ličnih (para)državnih institucijah. Zadaj ni več

močne politične podpore, ki bi te kadre ščitila

pred interesi drugih lobijev, ki ribarijo v tem

močvirju. Ti kadri so zdaj postali pogrešljivi,

zato so priročni grešni kozli za »potešitev«javnosti pri velikih krajah davkoplačevalskega

denarja v ozadju. Takšna žrtev je tudi minister

za okolje in prostor Jure Leben, katerega

padec je tudi posledica Šarčevih (pre)visoko

zastavljenih kriterijev v aferi sendvič. Pri skli-cevanju na visoke moralno-etične standarde

se je premier ujel v podobno past kot prednjim že Miro Cerar. Posledica je, da mu bodo

v prihodnje lahko ministre rušili kot keglje,

tudi tiste, za katere sam pravi, da delajo odlič-

no in so »najboljši v zadnjih petnajstih letih«.

Vidna šarčeva jeza glede tega tako nič

ne pomaga. V slabega pol leta so mu na ta

način zrušili že tri ministre in zagotovo mubodo v prihodnje rušili še kakšnega. Kot

Cerar je postal talec lastnih kriterijev in

bo javnomnenjsko izgubljal v obeh prime-rih; če bo ministre branil, mu bodo očitali

dvojna merila, če pa jih bo v takem tempuše naprej odstavljal, bo to destabiliziralodelo vlade, ki se sklicuje predvsem nasvojo »operativnost«. A te ne more biti, če

ljudje na vodilnih mestih padajo v takšnem

tempu. Krivulja šarčeve javnomnenjske

priljubljenosti je tako že dosegla najvišjo

točko. Zdaj je samo še vprašanje, koliko

bo premier s svojimi dejanji lahko stabilizi-ral oziroma zajezil njeno padanje.

��m�anskez za Petra

dobljenimi mandati. Imel jih je že 36. Takoj ga njegova naslednica Alenka Bratušek obdolžuje,

!■■■■ ie zaDustil Milan Brglez in DrestODil v SD. da se ie vtikal v iavno naročilo makete.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 24.000

Stran: 18




Stran: 18


15

lo za instrument financiranja SMC, pripo-veduje tudi o tem, kaj se zgodi, če se na

pomembne državne projekte, od katerih

druge koalicijske stranke dvignejo roke,»usede« vladajoča stranka. To je veljalo

tudi za TEŠ 6 in SD.

Cerar zdaj kasira še tisto, česar ni, pa bi

moral že v prejšnjem mandatu, ko se je re-šil (razbremenil) z odstopom in predča-snimi volitvami. Vladati je moral z bre-

menom moralne avtoritete. Bil je na vsa-kodnevnem preizkusu, ali so, kot se je ne-koč sam izrazil, ključne položaje res za-sedli novi ljudje z višjo etično in moral-

no odgovornostjo. Ni bil prepričljiv. Težko

in tvegano je igrati simbolni lik brezma-

dežnega, nedolžnega človeka, čiste duše,vredne zaupanja, v katerem se le za kratek

čas prepoznajo vsi pridni in pošteni ljudje.

Cerarja sta v drugi polovici mandata

spotikala manjša partnerja. Kot po pravi-lu sta Desus in SD nasprotovala zadevam,ki jima ne prinašajo političnih točk. Po lo-

giki: večjo ceno, kot bo plačala SMC, ker

nima kaj dosti pokazati, bolje bo za Desus

in SD. Ti stranki sta celo sklenili neka-

kšen pakt o nenapadanju - seveda na ro-vaš SMC. Koalicijski stranki SD in Desus

se skušati prikazati kot manj ali celo ne-odgovorni za početje vodilne SMC.

Cerar - poosebljenje»vazalstva« Slovenije

Na svojem zunanjem resorju je Cerar v za-dnjih tednih deležen pravega stampe-da. Zanimivo je, da se to ni dogajalo ta-

krat, ko je v VVashingtonu obiskal državne-

ga sekretarja Mieka Pompea in to pospre-

mil kot obrat od naklonjenosti Ruski fede-

raciji. Začelo se je z njegovim glasnimi za-vzemanjem za pridružitev večini evropskihdržav, ki so podprle začasnega predsednikaVenezuele oziroma »venezuelskega samo-

zvanca«. Našel se je tudi kak kolumnistič-

ni zapis, da bi mu morala pravna fakulteta

vzeti diplomo.Nadaljevalo se je s fojbami in izjavami

predsednika Evropskega parlamenta. Cerarpooseblja nič manj kot »vazalstvo« Slove-

nije, njeno nesuvereno zunanjo politiko.

Postal je priročna tarča zaradi žalitev, ki jihmorajo prestajati »ponižani« Slovenci zara-di izjav italijanskih politikov in nerodnegabritanskega zunanjega ministra. Postajamo

pozorni tudi na to, da je šef Cerarjevega ka-bineta Stojan Pelko, nekdanji mož piarov-ke na infrastrukturnem ministrstvu Nataše

Pelko, na katero jo skušal minister Leban

zvrniti krivdo, pa ga je nato obremenila z iz-

javo, da je delala po navodilih nadrejenih.

Šarčeva daljša zgodbaPolitični analitik dr. Aleš Maver meni, da

je strategija stalnih novih obrazov na za-dnjih volitvah trčila ob svojo mejo, saj je

malo manjkalo, da bi prišlo do spremem-

be oblasti. »Zato zdaj stvari dejansko gre-

do bolj v smer daljše zgodbe, čemur tudi

služi trenutna Šarčeva nedotakljivost.«

Pri Šarcu se stvari res zde postavljene naglavo: dvomu volilnega telesa, ki je okle-

val komu od zaklinjajočih, da ne bodo šli v

vlado z Janezom Janšo, dati svoj glas, je po

nekaj mesecih sledilo navdušenje. V šte-

vilkah: 20 odstotkov podpore je vlada ime-

la oktobra (Ninamedia), februarja pa že 70

odstotkov. Pravilo pred tem mandatom je

bilo obratno in v parlamentarnih demo-

kracijah široko utečeno: najprej po zma-gi in volitvah velika ali vsaj znatna podpo-

ra, potem pa medenim tednom sledi manj

ali bolj (v zadnjih mandatih slednje) nagel

padec. Kot da bi se Šarcu uspelo izogniti

napakam predhodnikov. Sploh ni bilo po-

membno, da LMŠ na lokalnih volitvah ni

imel omembe vredne vloge. Tudi na njiho-

vem terenu, v občini Kamnik, rojstnemu

kraju LMŠ, je bil v drugem krogu poražen

županski kandidat in podpredsednik LMŠ

Igor Žavbi. (Šarec je svojega nekdanjega

podžupana spravil v kabinet ministrstva

za javno upravo. Ker je brez diplome, bo,

uvrščen v 23. plačni razred, skrbel za eno-stavne upravne naloge.)

DR. ALEŠ MAVER, POLITIČNI ANALITIK,

FILOZOFSKA FAKULTETA UNIVERZE V MARIBORU

Vsakdo, kdor bi stalna poti Šarcu kotjunaku, se moražrtvovati

Že od volitev naprej je temeljno vprašanje,

koliko so stranke vladajoče koalicije oziroma

levosredinske koalicije avtonomne. Spričevalo,

ki jim ga lahko o tem od junija naprej izdamo,

je jasno. Vladajoči blok deluje kot monolit, za

avtonomijo posameznih členov ni prostora. Kar

se je spremenilo, je to, da voditelji bloka pred

volitvami niso bili gotovi, da je Šarec res »tisti,

ki mora priti«. Odkar je začel sestavljati vlado,

se je plošča obrnila. Vse mora biti usmerjeno

v nadaljnjo gradnjo njegovega lika in dela, vsi

drugi lahko opravljajo vlogo statistov, vsakdo,

kdor bi stal na poti Šarcu kot junaku, se moražrtvovati. Mislim, da glede na sedanjo ekipo vo-

diteljev posameznih strank koalicije ni posebnoverjetno, da bi se kdo uprl, kot se je doslej vzgodovini postkomunističnega bloka v bistvu

samo Borut Pahor, pa še on šele potem, ko je

že izpadel iz prve lige. Do volivcev bi bilo zatonajbolj pošteno, da se štiri koalicijske stranke

združijo s Šarčevo v eno samo, a bi potem se-veda odpadli ugodni učinki proporcionalnega

volilnega sistema zanje.

maketo drugega

Miro Cerar je kot predsednik vlade podpisal

dogovor o sodelovanju z ljubljanskim

županom Zoranom Jankovičem. Župana je

kmalu obiskal tudi Marjan Šarec.

Miro Cerar ob mladi noseči ženi, brez očalin s popravljenimi zobmi.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 24.000

Stran: 18




Stran: 18


16

Nehvaležne primerjavez DrnovškomPriljubljenost Šarčeve vlade je po zadnjihjavnomnenjskih merjenjih primerljiva zmerjenji, ki jih je nekajkrat dosegel JanezDrnovšek. Šarcu gotovo laskajo primer-jave s pokojnim predsednikom, saj je ta

sestavil kar štiri vlade. (Primerjave so to-

liko bolj vpadljive, ker je Drnovšek do-bil več volitev, Šarec pa pravzaprav no-

benih. Šarčeva vlada tudi ni izpeljala ali

vsaj zastavila še nobenega res njenega

projekta.) Tudi Drnovškove vlade so bi-

le podprte z do Drnovškove LDS manj ne-kritičnimi mediji, na tapeti so se hitro

znašli njegovi koalicijski partnerji. Ker

LMŠ ni zmagala na volitvah, je njegovo

vodenje vlade deležno toliko več odpust-

kov. Po mnenju političnega analitika dr.

Matevža Tomšiča je intenzivno »medij-

sko pumpanje« Šarca razumljivo. Cerar

je z SMC premočno zmagal in zato užival

visoko izhodiščno legitimnost (kmalu je

začela usihati), za LMŠ Marjana Šarca pa

je bilo treba angažirati propagandni apa-

rat. Osrednji mediji po Tomšičevih bese-

dah vnovič niso zamudili priložnost do-

kazati svojo politično servilnost.Javnomnenjski preobrat, ki se je naka-

zal decembra (nihče ga seveda ni napo-vedal), je s prestola izrinil favorite anket.

Vendar mandat traja štiri leta; Žiga Turk

je Šarca že opozoril, da je visoka podpora

vladi čudovita priložnost, da stori še kaj

manj preprostega, kot odslovi poslanca

zaradi ukradenega sendviča. Svojo stran-

ko mora šele izgraditi, pritegniti k sebi ve-

liko ljudi s takšnim ali drugačnimi poli-tičnimi bremeni. Značilna je naša (mor-

da tudi Šarčeva?) popolna nevednost, ka-tere ljudi bo stranka LMŠ, ki bo kandidi-

rala samostojno, postavila na kandidatno

listo za evropske volitve. Njena organiza-

cijska zgradba se niti približno ne ujema zratingom priljubljenosti. Mediji se za zdaj

ukvarjamo bolj z nevšečnostmi in škan-

dali v ne tako bližnji Šarčevi okolici.

Tretja glava na pladnjuKot je nedavno v oceni Šarčeve vlade v kraj-

šem pogovoru za Reporter opozoril nekda-nji poslanec SDS Vinko Gorenak, je pred-

sedniku vlade glavo ministra za kohezi-

jo Marka Bandellija na pladnju prinesla

Alenka Bratušek, glavo ministra Dejana

Prešička pa mu je prav tako na pladnju pri-nesel Dejan Židan. Zdaj se je isto pripetilo še

z Lebnom: glavo »čudežnega dečka SMC« je

na pladnji Šarcu prinesel Miro Cerar (ustra-

šil se je, da ne bi na koncu maketa pospravi-la še njega) nekaj dni pred tem, ko je Leben

premierju le ponudil odstop.

Tretja glava Šarcu ni bila (več) všeč.Leben je kot energični minister veljal za

pravo nasprotje neodločne predhodniceIrene Majcen. Šarec pred novinarji, ki jim

ni dopustil postavljati vprašanj, niti ni ho-

tel skrivati slabe volje. Kot bi že vedel, da se

je znašel na točki preloma, ko se je krivulja

njegove javnomnenjske priljubljenosti za-

čela obračati navzdol. Lebnov odstop res-

da tangira bolj Cerarja, a se predsednik vla-

de gotovo zaveda, da mu ne bo lahko vla-

dati celoten mandat s 13 odstotki in da ven-darle potrebuje tudi celo Cerarjevo SMC.

Kakršnakoli že je. Bi mu sploh ustrezalo, če

bi kak razočarani poslanec SMC potrkal na

vrata poslanske skupine LMŠ? ■

MATEVŽ TOMŠIČ, POLITIČNI ANALITIK, PROFESOR NA FAKULTETI ZA UPORARNE DRUŽBENE ŠTUDIJE

Podoba Šarca kot odločnega politika se bo sčasomaizkazala za zlagano

Vlado Marjana Šarca Jo zapustil tretji

minister. Ga vidite drugače kot odhod

kohezijskega ministra Marka Bandellija

In ministra za kulturo Dejana Prešička?

Ponujeni in sprejeti odstop ministra Lebna

je za vlado in premierja Šarca bolj zagaten.Ozadje odstopa je bolj delikatno, v igri sobili tudi interes in finančni posli, s katerimi

so povezani sumi politične korupcije. Aferaministra Bandellija je bila v primerjavi s

temi spopadi dokaj banalna, nič dosti manj

zgodba s Prešičkom, ki si je dal prevažati

glasbene inštrumente. Lebnov odhod je

pomemben tudi zaradi pospešene dinamike

odstopanja ministrov.

Js menjava ministrov ie prehitra?

Odslovitev enega ali dveh se, kot smo spre-

mljali, zlahka unovči kot odločnost predse-dnika vlade in krepitev njegove avtoritete.

Ko v kratkem času sledijo še drugi, se med

volivci le zaseje sum, da ni nekaj narobe le

s tistimi, ki morajo oditi, temveč z vlado kot

celoto in kajpada tudi njenim predsednikom.Nenazadnje, premier je te ministre tudi izbral

oziroma se z njimi vsaj strinjal, ko so mu jih

predlagale druge koalicijske stranke. Podoba

Šarca kot odločnega politika strogih meril, ki

zna udariti po mizi (drugače od predhodni-ka), se bo sčasoma izkazala za zlagano.

Od stranke SMC tokrat zahteva, da mu

za ministra predlaga taktnega člove-

ka, kot je bil Leben. Ali to naznanja

večja trenja v koaliciji?

Novokomponiranim kadrovsko podhranje-

nim strankam ni lahko najti primerne ministr-

ske kandidate, če se bo njihovo odstopanje

nadaljevalo, se bo vedno manj kompetentnih

politikov ali strokovnjakov pripravljeno vklju-

čiti v delo vlade. Iskanje ministra za kulturo

to že razkriva; čeprav SD velja za etablirano

stranko s širšim kadrovskem zaledjem, se

je, ko je morala najti zamenjavo za Prešička,znašla v kar precejšnji zadregi in je niti ni

mogla skriti. Zadrege instantne stranke so

pri tem le še večje.

Podpora stranki premierja LMŠ se je moč-

no zvišala tudi in predvsem na račun drugih

koalicijskih strank, kažejo javnomnenjske

raziskave. Kaj hitro pri teh sicer ne kaj dosti

manjših koalicijskih strankah dozori spozna-nje, da so z vztrajanjem v vladi obsojene na

životarjenje ali celo propad. Znotraj vlade

oziroma koalicije bi zato zlahka nastali inten-

zivnejši konflikti. Pravzaprav smo jim že priča.

Kaj nasprotja med vladnimi strankami

pomenijo za projekta, ki jih vlada na-

črtuje? Prod dnevi so bili predstavlje-

ni obrisi davčne reforme.

Katera vlada pa ni napovedovala davčne

reforme? Ali pa denimo zdravstvene refor-

me? Saj s temi projekti oziroma reformami

vlada ne misli resno. Že zato ne, ker ne

premore trdnejših programskih izhodišč.

Ko se je Šarec pogajal z Novo Slovenijo, je

bil vsaj deloma pripravljen iti v smer večje

liberalizacije, tudi pri znižanju davkov. Ko se

je nato pogajal z Levico, je krenil v povsem

nasprotno smer - v krepitev davčnega

bremena. Od takšne vlade pač ne moremo

pričakovati konsistentne politike.

Zanima ma vaše mnenja o špekula-cijah, da naj bi Šarec zapeljal svo-

jo kompozicijo v predčasne volitve In

unovčil visoke ratinge priljubljenosti?

Predčasne volitve seveda niso izključene,

saj so postale že skoraj pravilo. Ali bi se

zgodile po volji predsednika vlade Šarca ali

mimo njega, pa je drugo vprašanje. Malo

prezgodaj je še. Če se zanaša na svoje vi-

soke ratinge, ki so po moji oceni (medijsko)

napihnjeni, bi opozoril, da se lahko hitro

spremenijo.

Visoki ratingi LMŠ za vas niso verodo-

stojni?

Trikratna prednost LMŠ pred SDS - to je

privlečeno za lase.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 24.000

Stran: 18




Stran: 18


17

Documents

Zbirka medijskih objav · 2 Tisk Naslov Pihanje v veter Zaporedna št. 1 Medij; Doseg Delo; 141.000, Slovenija Stran: 9 Površina: 311 cm2 Rubrika, Datum Mnenja; 4. 3. 2019 Stran