of 9/9
FIZIKA 1.2 Ustno preverjanje in ocenjevanje znanja v osnovni šoli Dr. Robert Repnik, Fakulteta za naravoslovje in matematiko ter Pedagoška fakulteta Maribor 1.2.1 Ločnica med preverjanjem in ocenjevanjem Preverjanje in ocenjevanje znanja sta podobna in hkrati različna postopka, ki ju učitelji izvajajo kot sestavni del pedagoškega procesa, pri tem fizika seveda ni izjema. Gerlič (1991) piše, da je »ustno preverjanje ena najstarejših in tudi osnovnih oblik preverjanja in ocenjevanja znanja, saj daje možnost, da se naenkrat in vsestransko preveri učenčevo znanje. Nekateri metodiki menijo, da je to tudi najtežja oblika učnega procesa, saj zahteva posebno in temeljito pripravo učitelja.« Ferbar (2000) pa ugotavlja, da pomeni preverjanje ugotavljanje znanja učencev z izpraševanjem in ponavljanjem predelane snovi, ocenjevanje pa pomeni izražanje mnenja oziroma sodbe o čem, zlasti glede na kakovost. Oba procesa izvaja človek s pooblastilom za to, preverja in ocenjuje torej učitelj. Ferbar nadalje omenja še vrednotenje, ki je bolj demokra- tičen proces, pri katerem vsakdo lahko vrednoti izdelke in delo vsakogar. Trdi, da bo učencem vaja v vrednotenju koristila v smislu spoznanj o razmišljanju drugih in o svojem razmišljanju. Preverjanje in ocenjevanje znanja danes podrobno opredeljujejo razni uradni dokumenti, ka- kor na primer Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli (2013), kjer je v 3. členu navedeno: »S preverjanjem znanja se zbirajo informa- cije o tem, kako učenec dosega cilje oziroma standarde znanja iz učnih načrtov, in ni name- njeno ocenjevanju znanja. Doseganje ciljev oziroma standardov znanja iz učnih načrtov učitelj preverja pred, med in ob koncu obravnave učnih vsebin. Ocenjevanje znanja je ugotavljanje in vrednotenje, v kolikšni meri učenec dosega v učnem načrtu določene cilje oziroma standarde znanja. Učitelj ocenjevanje znanja opravi po obravnavi učnih vsebin in po opravljenem prever- janju znanja iz teh vsebin.« V tem prispevku se bomo omejili le na preverjanje in ocenjevanje fizikalnega znanja v osnovni šoli, ponekod pa bo dodana še kakšna primerjava s preverjanjem in ocenjevanjem znanja pri srednješolski fiziki. 1.2.2 Oris zgodovine razvoja ocenjevanja Vloga in načini izvedbe preverjanja in ocenjevanja v šoli so se v zgodovini spreminjali. Po- glejmo razvoj preverjanja znanja v osnovni šoli, ki se je kot termin v zadnjih petdesetih letih pojavil v dveh različnih pojmovanjih. Prvič pojem preverjanje znanja opredelimo kot možnost utrjevanja znanja in drugič kot izpraševanje za oceno, kot navaja Komljančeva (2008). V kratkem orisu zgodovine razvoja ocenjevanja znanja avtorica izpostavi ključne lastnosti ob- dobij, ki jih povzemamo v nadaljevanju in ki jih je dobro poznati, da bi se izognili nevarnostim morebitnega vračanja k slabim praksam. V šestdesetih letih 20. stoletja se ocena uporablja kot vzgojno sredstvo. Za znanje se kot motivacija uporablja nagrada, za neznanje pa se uporablja kazen. Učitelj preverja napredek učenca v vseh fazah učnega procesa in ugotovitve izrazi z oceno. Ocenjevanje pojmujejo kot pregled spominskega obvladovanja razumevanja učne snovi. Vsak pregled se konča z oceno. V sedemdesetih letih se uporablja diagnostično preverjanje. Uporablja se tudi občasno iz- 1

1. 2 ustno preverjanje in ocenjevanje znanja v osnovni šoli

  • View
    238

  • Download
    1

Embed Size (px)

Text of 1. 2 ustno preverjanje in ocenjevanje znanja v osnovni šoli

  • FIZIKA

    1.2 Ustnopreverjanjeinocenjevanjeznanjavosnovnioli

    Dr. Robert Repnik, Fakulteta za naravoslovje

    in matematiko ter Pedagoka fakulteta Maribor

    1.2.1 Lonica med preverjanjem in ocenjevanjem

    Preverjanje in ocenjevanje znanja sta podobna in hkrati razlina postopka, ki ju uitelji izvajajo kot sestavni del pedagokega procesa, pri tem fizika seveda ni izjema. Gerli (1991) pie, da je ustno preverjanje ena najstarejih in tudi osnovnih oblik preverjanja in ocenjevanja znanja, saj daje monost, da se naenkrat in vsestransko preveri uenevo znanje. Nekateri metodiki menijo, da je to tudi najteja oblika unega procesa, saj zahteva posebno in temeljito pripravo uitelja. Ferbar (2000) pa ugotavlja, da pomeni preverjanje ugotavljanje znanja uencev z izpraevanjem in ponavljanjem predelane snovi, ocenjevanje pa pomeni izraanje mnenja oziroma sodbe o em, zlasti glede na kakovost. Oba procesa izvaja lovek s pooblastilom za to, preverja in ocenjuje torej uitelj. Ferbar nadalje omenja e vrednotenje, ki je bolj demokra-tien proces, pri katerem vsakdo lahko vrednoti izdelke in delo vsakogar. Trdi, da bo uencem vaja v vrednotenju koristila v smislu spoznanj o razmiljanju drugih in o svojem razmiljanju.

    Preverjanje in ocenjevanje znanja danes podrobno opredeljujejo razni uradni dokumenti, ka-kor na primer Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju uencev v osnovni oli (2013), kjer je v 3. lenu navedeno: S preverjanjem znanja se zbirajo informa-cije o tem, kako uenec dosega cilje oziroma standarde znanja iz unih nartov, in ni name-njeno ocenjevanju znanja. Doseganje ciljev oziroma standardov znanja iz unih nartov uitelj preverja pred, med in ob koncu obravnave unih vsebin. Ocenjevanje znanja je ugotavljanje in vrednotenje, v kolikni meri uenec dosega v unem nartu doloene cilje oziroma standarde znanja. Uitelj ocenjevanje znanja opravi po obravnavi unih vsebin in po opravljenem prever-janju znanja iz teh vsebin. V tem prispevku se bomo omejili le na preverjanje in ocenjevanje fizikalnega znanja v osnovni oli, ponekod pa bo dodana e kakna primerjava s preverjanjem in ocenjevanjem znanja pri srednjeolski fiziki.

    1.2.2 Oris zgodovine razvoja ocenjevanja

    Vloga in naini izvedbe preverjanja in ocenjevanja v oli so se v zgodovini spreminjali. Po-glejmo razvoj preverjanja znanja v osnovni oli, ki se je kot termin v zadnjih petdesetih letih pojavil v dveh razlinih pojmovanjih. Prvi pojem preverjanje znanja opredelimo kot monost utrjevanja znanja in drugi kot izpraevanje za oceno, kot navaja Komljaneva (2008). V kratkem orisu zgodovine razvoja ocenjevanja znanja avtorica izpostavi kljune lastnosti ob-dobij, ki jih povzemamo v nadaljevanju in ki jih je dobro poznati, da bi se izognili nevarnostim morebitnega vraanja k slabim praksam.

    V estdesetih letih 20. stoletja se ocena uporablja kot vzgojno sredstvo. Za znanje se kot motivacija uporablja nagrada, za neznanje pa se uporablja kazen. Uitelj preverja napredek uenca v vseh fazah unega procesa in ugotovitve izrazi z oceno. Ocenjevanje pojmujejo kot pregled spominskega obvladovanja razumevanja une snovi. Vsak pregled se kona z oceno.

    V sedemdesetih letih se uporablja diagnostino preverjanje. Uporablja se tudi obasno iz-

    1

  • praevalno preverjanje, predvsem v vijih letnikih osnovne ole, ko se ugotovitve posredujejo z oceno. Preverjanje je namenjeno presojanju in vrednotenju uiteljevega dela in njegovih uspehov, ocenjevanje pa se nanaa na presojanje ueneve vrednosti in znanj. Poleg koliine vsebin spodbuja e preverjanje naina uenevega usvajanja unih vsebin.

    V osemdesetih letih se pojavi epna redovalnica, ki spodbuja uenje za ocene. Uitelj sproti preverja znanje uencev in ugotovitve o razvoju znanja izraa z ocenami. Uitelj pri preverjanju in ocenjevanju ie napake oz. neznanje uenca. Na tak nain se razvija t. i. korektivni slog uenja. Posledici taknega ravnanja sta ve ocen pri doloenem predmetu in strah uencev pred uenjem.

    V devetdesetih letih se pojavi nenapovedano preverjanje za oceno, kar mono vpliva na so-delovanje uencev pri pouku. Preverjanje je tako sestavni del vzgojno-izobraevalnega (VIZ) dela. Ocenjevanje je oblika preverjanja znanja, s katero se ugotavlja in vrednoti individualni VIZ-napredek, a e vedno se ga izrazi z oceno, o emer je pisal Zakon o oli iz leta 1996.

    V zaetku 21. stoletja se pojavi motiviranje uenca s prigovarjanjem. Znanje uenca se ocenjuje ele, ko je obravnavana snov posredovana, utrjena in preverjena. Tako se zmanja tudi tevilo ocen. Uitelj s preverjanjem zbira informacije o tem, kako uenci razumejo posredovano snov. Uitelj pred obravnavo nove snovi preverja predznanje uencev, med podajanjem snovi preverja razumevanje uencev in po obravnavi snovi izvaja preverjanje razumevanja celote. Preverjanje in ocenjevanje postaneta dve loeni dejavnosti. Preverjanje se tako ne sme ve ocenjevati.

    1.2.3 Zakonska podlaga za preverjanje in ocenjevanje

    Preverjanje in ocenjevanje znanja v osnovnih in srednjih olah danes urejata e omenjeni Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju uencev v osnovni oli (2013) in Pravilnik o ocenjevanju znanja v srednjih olah (2010). Oba pravilnika sta kljuna za zakonsko pravilno izvedeno preverjanje in ocenjevanje pri vseh predmetih. Napotke pa naj-demo e v unih nartih predmeta ter razlinih prironikih za uitelje in drugi strokovni litera-turi. Podrobneje bomo obravnavali dolobe v osnovnoolskem pravilniku. Ta zajema razline dolobe po poglavjih, zaeni s splonimi dolobami, nadaljuje s posebnimi dolobami ter se kona s prehodno in konno dolobo.

    Sprva so navedena naela za preverjanje in ocenjevanje znanja, kjer beremo, da naj uitelj pre-verja in ocenjuje uenevo znanje tako, da spotuje osebnostno integriteto uencev in razli-nosti med njimi, upoteva poznavanje in razumevanje ciljev in standardov, sposobnost analize in interpretacije ter sposobnost ustvarjalne uporabe znanja. Prav tako naj uporablja razline naine preverjanja in ocenjevanja znanja glede na cilje oziroma standarde znanja in glede na razred, pri vsakem predmetu uenevo znanje preverja in ocenjuje skozi vse ocenjevalno ob-dobje, daje uencem, uiteljem in starem povratne informacije o uenevem individualnem napredovanju, omogoa uencu kritini premislek in vpogled v osvojeno znanje in prispeva k demokratizaciji odnosov med uenci in uitelji. Dolobe urejajo tudi javnost ocenjevanja in obveanje (to pomeni, da mora biti zagotovljena javnost ocenjevanja, ki jo uitelj zagotavlja s seznanitvijo starev in uencev s predpisi, ki urejajo preverjanje in ocenjevanje znanja ter napredovanje uencev, s predstavitvijo ciljev in standardov znanja za posamezno ocenjevalno obdobje, opredeljenih v unem nartu, s predstavitvijo kriterijev ocenjevanja, z doloitvijo na-ina in rokov ocenjevanja, z ocenjevanjem pred uenci oddelka ali une skupine, s sprotnim obveanjem uencev in starev o doseenih rezultatih pri ocenjevanju in tako, da se uencem in starem izroijo ocenjeni izdelki) ter tudi preverjanje in ocenjevanje znanja pri uencih s po-

    Novosti v posodobljenem unem nartu

    2

  • FIZIKA

    sebnimi potrebami. Posebne dolobe urejajo podroje ocenjevanja znanja (kdo je ocenjevalec, pravice do vpogleda v ocene in ocenjen izdelek, ocene, naine pisnega in ustnega ocenjeva-nja, zakljuno oceno ter ugovore in postopke pri ugovoru na zakljuno oceno). Posebne do-lobe urejajo tudi napredovanje uenca v viji letnik in ponavljanje letnika. Prehodna in konna doloba ureja veljavnost pravilnika in uveljavljanje ter zaetek uporabe pravilnika.

    Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju uencev v osnovni oli (2013) e v zvezi s preverjanjem in ocenjevanjem znanja v 10. lenu navaja, da naj se ocenjujejo uenevi ustni odgovori ter pisni, likovni, tehnini, praktini in drugi izdelki, projektno delo in nastopi uencev. (Zanimivo, da so uenevi ustni odgovori na prvem mestu!) V 11. lenu opredeljuje, da naj se pri vsakem predmetu uenevo znanje ocenjuje skozi vse obdobje, ko se predmet izvaja. Pri predmetih, za katere sta s predmetnikom doloeni najve dve uri teden-sko (to je fizika), se znanje uencev oceni najmanj trikrat v olskem letu, pri emer veina ocen ne sme biti pridobljena na podlagi pisnih izdelkov. (V pedagoki praksi to pogosto pomeni, da je vsaj ena od treh oziroma sta vsaj dve od tirih ocen v olskem letu pridobljeni z ustnim izpraevanjem.) V 14. lenu glede oblikovanja ocene pie, da naj uitelj pri ocenje-vanju ustnih odgovorov in dejavnosti uenevo znanje oceni takoj in ga tudi seznani z oceno. tevilno oceno pa naj vpie v redovalnico oddelka takoj po ocenjevanju.

    Kot zanimivost v zvezi z ustnim preverjanjem in ocenjevanjem znanja v srednji oli iz Pravilnika o ocenjevanju znanja v srednjih olah (2010) izpostavimo naslednje: v 4. lenu Pravilnik navaja, da naj uitelj s preverjanjem znanja ugotavlja doseganje unih ciljev, ki so predmet ocenjevanja znanja. Preverjanje naj se izvaja praviloma po obravnavi une snovi, vendar najpozneje pred pis-nim ocenjevanjem znanja. Nadalje v 13. lenu opredeljuje, da naj se ustno ocenjevanje znanja pri predmetu oziroma programski enoti izvede najmanj enkrat v olskem letu, razen e je z unim nartom oziroma katalogom znanj doloeno drugae oziroma e drugae doloi ravnatelj iz utemeljenih razlogov. Podobno kot v osnovni oli naj tudi v srednji oli, o emer govori 17. len, uitelj pri ocenjevanju ustnih odgovorov oceni dijakovo znanje takoj po konanem izpraevanju.

    1.2.4 Uni narti fizike ter preverjanje in ocenjevanje

    Uni nart za fiziko v osnovni oli (2011) opredeljuje, da naj se znanje preverja in ocenjuje na razline naine: z ustnim in pisnim preverjanjem in ocenjevanjem, s preverjanjem in ocenje-vanjem eksperimentalnega dela, s projektnim delom, pripravami in predstavitvami referatov, z izdelavo modelov naprav, uil ter s preverjanjem in ocenjevanjem drugih dejavnosti. (Spet so avtorji navedli ustno preverjanje in ocenjevanje na prvo mesto!) V unem nartu e pie, da pisno ocenjevanje pri fiziki ni obvezno; e se e izvaja, naj bodo preizkusi sestavljeni tako, da bo ve kot polovico tok mogoe dosei z neraunskimi nalogami.

    Uni nart za fiziko za gimnazije (2008) pa v nasprotju z osnovnoolskim glede vrstnega reda v poglavju Vrednotenje dosekov najprej omenja pisno preverjanje in ocenjevanje. Oprede-ljuje, da naj znanje preverjamo in ocenjujemo predvsem s pisnim preverjanjem in ocenjeva-njem ter z ustnim preverjanjem in ocenjevanjem (s katerim najlaje preverimo razumevanje). V nadaljevanju nateva e druge monosti za ocenjevanje dijakov (veine eksperimental-nega dela, reevanje problemov, rezultate projektnega dela, aktivno sodelovanje pri pouku, predstavitve seminarskih nalog, referatov, izdelkov, poroil in podobno). Uni nart omenja e, da zgolj tradicionalne raunske naloge iz fizike niso ustrezno merilo znanja, ker navadno ne preverjajo stopnje razumevanja fizikalnih pojavov. Tipi nalog in vpraanj naj bi bili raznoliki in pisne preizkuse je priporoljivo sestaviti tako, da bo priblino tretjino tok mogoe dosei z neraunskimi nalogami.

    32

  • 1.2.5 Dananje razumevanje preverjanja in ocenjevanja znanja v didaktiki

    Novakova (2005) navaja, da je preverjanje znanja zbiranje informacij o tem, kako uenec pridobiva in napreduje pri razumevanju znanja doloene une teme. S tem namenom naj uitelj preverja znanje pred (ugotavljanje predznanja) in med (sprotno preverjanje) obrav-navanjem snovi ter po obravnavani snovi (konno preverjanje). Kot e navaja avtorica, naj se preverjanje znanja uporablja za ve razlinih namenov, ki jih najpogosteje delimo na: (a) formativnopreverjanjeznanja, ki je uitelju povratna informacija o lastnih dosekih in mu pomaga pri nartovanju nadaljnjih faz pouevanja, (b) diagnostinopreverjanje za ugota-vljanje uenevih oziroma dijakovih unih teav in izdelavo individualnega unega programa; (c) sumativnopreverjanje za spremljanje celotnega doseka uencev na sistematien in povzemovalen nain ter (d) evalvacijskopreverjanje.

    Preverjanje znanja je pomembno tako za uitelja kakor tudi za uenca. Uitelj s preverjanjem znanja prejme povratno informacijo o tem, kako dobro je doloeno uno snov predstavil, in mu daje osnovo za nadaljnje nartovanje unega procesa, uencu pa povratno informacijo o njegovem znanju. Pri pouevanju fizike je pomembno preverjanje znanja uencev in dijakov pred in med obravnavo une snovi ter potem. S preverjanjem pred obravnavo snovi uitelj pri-dobi povratno informacijo o uenevem oz. dijakovem predznanju, ki je pomembno za obrav-navo zastavljene teme. Med obravnavo uitelj preverja znanje zaradi preverjanja ueneve-ga oz. dijakovega razumevanja snovi, ki je bila podana, in uitelju daje povratno informacijo o uspenosti izbire metode in oblike dela. Preverjanje po obravnavani snovi pa je pomembno tako za uitelja kakor tudi za uenca oz. dijaka, saj s tem uitelj prejme povratno informacijo o uenevem/dijakovem razumevanju celotne une snovi.

    Ocenjevanje znanja je ugotavljanje in vrednotenje doseenega znanja. Ocenjevanje znanja doloene une teme se med olskim letom opravlja po tem, ko je bilo znanje preverjeno in ugotovljeno, da so ga uenci razumeli in pridobili. Ocenjevanje znanja pa ima predvsem pro-gnostino funkcijo in daje informacijo o tem, kako bo uenec/dijak na podlagi obvladanega znanja delal v prihodnosti.

    1.2.6 Naini preverjanja in ocenjevanja znanja v osnovni in srednji oli

    Preverjanje naravoslovnega znanja mora biti skladno z naini pouevanja in posledino tudi z naini uenja, kot navaja Skribe Dimec (v Ferbar, 2000). V skladu s tem predstavi tudi Wynne Harlenovo razvrstitev tirih sodobnih nainov uenja/pouevanja naravoslovnih vsebin (preglednica 1).

    Preglednica1: Primerjava sodobnih nainov pouevanja naravoslovnih predmetov (Ferbar, 2000)

    Nainuenja/pouevanja Srediepozornosti Namen

    Uenje/pouevanje z odkrivanjem Aktivnost uencev Spoznavanje metod dela

    Problemsko uenje/pouevanje Problem Raziskovanje

    Interaktivno uenje/pouevanje Vpraanja uencev Zastavljanje vpraanj in raziskovanje

    Konstruktivistino uenje/ pouevanje

    Zamisli uencev Pojmovanja, predstave in razumevanje

    Novosti v posodobljenem unem nartu

    4

  • FIZIKA

    Naini preverjanja znanja pri uenju fizikalnih vsebin so zelo odvisni od metod in oblik dela, ki jih uitelj sicer avtonomno izbira pri svojem delu. Pri tem izbiranju pa mora biti pozoren, da ne izpua katere izmed kljunih naravoslovnih oziroma fizikalnih kompetenc. Na podlagi poroila Mayerjevega odbora (1992) je bila v projektu Razvoj naravoslovnih kompetenc (20082011) zasnovana naslednja lista generinih kompetenc, ki jih posameznik bolj kot s specifinim ue-njem doloene snovi razvija z nainom dela. Generine kompetence so: 1) sposobnost zbira-nja informacij; 2) sposobnost analize in organizacija informacij; 3) sposobnost interpretacije; 4) sposobnost sinteze sklepov; 5) sposobnost uenja in reevanja problemov; 6) prenos teorije v prakso; 7) uporaba matematinih idej in tehnik; 8) prilagajanje novim situacijam (razmeram); 9) skrb za kakovost; 10) sposobnost samostojnega in timskega dela; 11) organiziranje in na-rtovanje dela; 12) verbalna in pisna komunikacija; 13) medosebna interakcija ter 14) varnost pri delu. V zvezi z navedenimi generinimi kompetencami obstaja ve razlino obsenih list predmetno-specifinih kompetenc, o emer pieta Planini (2009) in Ambroi (2009). Pre-vladujoe mnenje je, da je zaradi skoraj samodejne prepletenosti praktino katere koli specifi-ne kompetence z drugimi naravoslovnimi vedami, tehniko in interdisciplinarnimi povezavami ved izbrana kompetenca bolj fizikalna zato, ker se razvija predvsem pri fiziki in je zanjo morda (naj)pomembneja, eprav se uinkovito uporablja tudi na drugih podrojih. Za izrazito fizikalne kompetence se predlaga zlasti naslednje: 1) delo z enotami; 2) natanno kvantitativno ekspe-rimentiranje; 3) obutek za velikostne razpone veliin; 4) matematino modeliranje naravnih zakonov in 5) zavest o logiki narave in njenih ohranitvenih zakonov.

    In ker je preverjanje fizikalnega znanja skladno z naini pouevanja, je pomembno, da uitelj preverja vsa razlina znanja, spretnosti in veine, ki jih uporabljamo pri fiziki. Navsezadnje prav to opredeljujejo pravilniki (Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja v osnovni oli, 2013 in Pravilnik o ocenjevanju znanja v srednjih olah, 2010) in uni narti (posodobljeni uni nart za fiziko v osnovni oli, 2011, uni nart za fiziko v gimnaziji, 2008). V skladu s pravilniki, unimi narti in drugimi napotki si uitelji pri svojem delu izoblikujejo svoje lastne kriterije za ustno ocenjevanje, ki podrobneje opredeljujejo potrebna znanja in spretnosti za dosego doloene ocene. Primer kriterijev za ustno ocenjevanje pri pouku fizike v osnovni oli, povzeto po Velikijevi (2011), in v srednji oli (Tomi, Forjan idr., 2011) navajamo v nadaljeva-nju (preglednici 2 in 3). Opozarjamo na to, da si takne kriterije postavi vsak uitelj sam, vseka-kor pa zaradi transparentnosti ocenjevanja priporoamo postavitev takne kriterijske lestvice vsakemu uitelju. Vidimo, da kriteriji za vije ocene vsebujejo elemente iz kriterijev pri nijih ocenah z dodatnimi priakovanji in cilji.

    5

  • Preglednica2: Primer kriterijev za ustno ocenjevanje pri pouku fizike v osnovni oli (povzeto po Veliki, 2011)

    Odlino(5) POPOLNODGOVORUenec zna opisati fizikalne pojave iz vsakdanjega ivljenja v povezavi z obravnavano snovjo in za to samostojno narediti ustrezen poskus ter predstaviti meritve; uporablja matematine in fizikalne simbole ter dogovore; samostojno rei zahtevneje naloge; pri reevanju problemov zna raziriti obstojei problem in ga reiti; pozna zgodovinske in socialne uinke raz voja naravoslovja; morebitne manje pomanjkljivosti v znanju ne vplivajo bistveno na celovitost razumevanja vsebine.

    Pravdobro(4) SKORAJPOPOLNODGOVORUenec nateje in opie preproste fizikalne pojave iz vsakdanjega ivljenja v povezavi z obravnavano snovjo; uporablja matematine in fizikalne simbole ter odgovore; samostojno rei zahtevneje naloge; ima teave z reevanjem in raziritvijo problema; ima teave pri samostojnem narto-vanju in izvajanju ustreznega poskusa, vendar zna zapisati in predstaviti meritve poskusa v preglednici ali grafu; pozna zgodovinske in socialne uinke naravoslovja.

    Dobro(3) NEPOPOLNODGOVORUenec nateje in opie preproste fizikalne pojave iz vsakdanjega ivljenja v povezavi z obravnavano snovjo; uporablja ustrezne fizikalne koliine, oznake in enote zanje v preprostih nalogah, ki jih rei samostojno; zna za-pisati in predstaviti meritve poskusa v preglednici ali grafu, pri emer ima teave s samostojnim nartovanjem in izvajanjem ustreznega poskusa; teave z uporabo matematinih in fizikalnih simbolov ter odgovorov; ne zmore uspeno reevati zahtevnejih nalog; tudi pri preprostih nalogah ima teave z raziritvijo problema; slabo pozna zgodovinske in socialne uinke razvoja naravoslovja.

    Zadostno(2) ZADOVOLJIVODGOVORUenec nateje preproste fizikalne pojave iz vsakdanjega ivljenja v po-vezavi z obravnavano snovjo, ne zna pa jih opisati; zna nateti in zapisati osnovne fizikalne koliine, oznake in enote zanje, ne zna pa jih samostojno uporabiti na pravilen nain pri reevanju niti preprostih nalog; le s pomo-jo uitelja rei preprosto raunsko nalogo; poskusa ne zna samostojno nartovati in izvajati, zna pa zapisati meritve poskusa; rezultatov poskusa, ne zna predstaviti v preglednici ali grafu; slabo ali ne pozna zgodovinskih in socialnih uinkov razvoja naravoslovja.

    Nezadostno(1) NEZADOSTENODGOVORoz.BREZODGOVORAUenec ne dosega kriterijev za zadostno oceno.

    Novosti v posodobljenem unem nartu

    6

  • FIZIKA

    Preglednica3: Primer kriterijev za ustno ocenjevanje pri pouku fizike v srednji oli (Tomi, Forjan idr., 2011)

    Odlino(5) POPOLNODGOVORDijak odgovori na vsa vpraanja samostojno, brez pomoi; pokae sposobnost povezovanja, uporabe, analize in sinteze. Zna reiti zapletene primere, pozna aplikacije problema.

    Pravdobro(4) SKORAJPOPOLNODGOVORDijak odgovori na vsa vpraanja, zna ob pomoi podvpraanj odgovoriti na veino zapletenih problemov, pokae sposobnost povezovanja, analize.

    Dobro(3) NEPOPOLNODGOVORDijak razume zapletena vpraanja, zna pravilno odgovoriti na vsa pre-prosta vpraanja, potrebuje podvpraanja in ne zmore analize, pokae sposobnost uporabe znanja in pozna zveze med koliinami.

    Zadostno(2) ZADOVOLJIVODGOVORDijak razume preprosta vpraanja in zna odgovoriti na vsaj dve vpra-anji, pokae poznavanje snovi, potrebuje podvpraanja in dodatna pojasnila,v grobem ve, kakne so zveze med koliinami, je le delno sposoben utemeljevanja.

    Nezadostno(1) NEZADOSTENODGOVORoz.BREZODGOVORADijak ne odgovori na nobeno od zastavljenih vpraanj ali odgovori le del-no, povezav med koliinami ne pozna, ni sposoben samostojno pokazati poznavanja dejstev, definicij, utemeljevanja.

    1.2.7 Predlog izvajanja ustnega ocenjevanja znanja pri fiziki

    Na podlagi mnogih pogovorov z uitelji fizike v osnovnih in srednjih olah ugotavljamo, da bi lahko bila priporoena oblika izvajanja ustnega ocenjevanja znanja (preverjanje bi potekalo podobno, upotevaje razlike glede na ocenjevanje) naslednja. Hkrati se ustno ocenjuje znanje enega, predlagano dveh, morda pa celo treh uencev, ve pa hkrati nikakor. Pri prevelikem tevilu hkrati izpraevanih uencev se pojavi teava sledenja izkazanemu znanju, neracional-ne izrabe asa in tudi poveanju nevarnosti priepetavanja. Drugi uenci v tem asu bodisi spremljajo potek ustnega ocenjevanja in samostojno, zase, skuajo poiskati odgovore, bodisi jih uitelj napoti k izvajanju drugih nalog (delo z ubenikom, ponavljanje snovi ipd.). Uencem, katerih znanje se ocenjuje, zastavimo vsakemu po tri vpraanja oziroma naloge, ki si sledijo v poljubnem vrstnem redu. Lahko so vsa vpraanja posameznemu uencu zastavljena hkrati, lahko pa mu jih uitelj zastavlja vsako posebej. V nadaljevanju predlagane tri kategorije vpra-anj (Repnik, 2012) podrobneje opredelimo tako, da v zavitih oklepajih navajamo raven znanj oziroma spretnosti, v navadnih oklepajih pa cilje, ki jih pri posamezni kategoriji vpraanja sku-amo dosei in nam pomagajo doloiti oceno:

    a) opisno-teoretinovpraanje (nije in srednje taksonomske ravni znanj): zahteva se sistematino opisovanje izbranega fizikalnega pojava, pojma, vzro-

    no-posledine povezave, prispevka posameznega fizika k znanosti ..., poudarek je na fizikalni korektnosti povedanega, kontekstu primeri in antiprimeri ter tudi na kakovosti ustnega komuniciranja;

    b) aplikativno-problemskovpraanje(srednje in vije taksonomske ravni znanj): zahteva se im bolj samostojno reevanje kompleksne fizikalne raunske naloge,

    po korakih, s fizikalno risbo ter komentarjem postopka reevanja in rezultatov, pojasnitev pomena obravnavanega fizikalnega pojava v vsakdanjem ivljenju;

    76

  • c) eksperimentalnovpraanje(spretnosti in veine, odnosi do predmeta in obravnavane snovi):

    zahtevajo se izvedba in komentar krajega fizikalnega poskusa, sistematino zbi-ranje meritev, analiza, risanje grafikonov, razbiranje rezultata, napovedovanje do-gajanja v podobnih situacijah; poskus je lahko nadgradnja ali dopolnitev pri uni uri e pokazanega poskusa ali izvedba novega poskusa, ki je z ustreznim znanjem na podlagi sodelovanja pri uri in samostojnega uenja razumljiv in izvedljiv.

    1.2.8 Sklep

    Zavedamo se, da priprava kakovostnih vpraanj, e posebej priprava ustreznih eksperimen-talnih problemov ni majhen zalogaj za uitelja. Izvajanje ustnega preverjanja in ocenjevanja je tudi asovno zelo zahteven proces. Menimo, da se najbolj racionalno izvede ob hkratnem preverjanju in/ali ocenjevanju vsaj dveh uencev. Posebna pozornost in razmislek morata biti posveena organiziranju in nadziranju dejavnosti preostalih uencev v razredu v tem asu, kar spet ni preprosto. Glede na naklonjenost posameznega uitelja do podroja sodobnih informacijsko-komunikacijskih tehnologij in njegovo znanje obstajajo tudi dodatne monosti za asovno racionaliziranje tega procesa ob uporabi ustreznih orodij. Vendar ker se moramo nenehno truditi za razvijanje im vijih taksonomskih ravni znanj in usvajanje razlinih spretno-sti in vein (ne le eksperimentalnih, temve tudi na primer vein pisnega in ustnega komu-niciranja pri pouku fizike in drugih) (Ambroi, 2009), je vredno pouk nenehno posodabljati in prilagajati sodobnim zahtevam in usmeritvam. Ena izmed teh je iskanje izboljav pri ustnem preverjanju in ocenjevanju znanja.

    V tem prispevku smo zato najprej osvetlili razlike med pojmoma preverjanje in ocenjevanje znanja. Zaradi izogibanja nehotnega vraanja na didaktine stranpoti smo dodali kratek opis razvoja ocenjevanja v osnovni oli v zadnjem polstoletnem obdobju. Navedli smo oba zdaj-nja pravilnika, ki opredeljujeta postopke preverjanja in ocenjevanja v osnovni in srednji oli pri nas, in pri tem izpostavili kljune zahteve v zvezi z ustnim preverjanjem in ocenjevanjem znanja, relevantne za obiajen pouk fizike. Nadalje smo preverili podobnosti in razlike glede napotkov o ustnem preverjanju in ocenjevanju znanja v obeh unih nartih fizike osnov-noolskem in srednjeolskem. Sledil je odsek, v katerem smo opisali dananje razumevanje procesov preverjanja in ocenjevanja znanja v didaktiki. Nato smo se osredotoili na naine preverjanja in ocenjevanja znanja, ki so v zvezi z naini pouevanja naravoslovnih predmetov. Navedli smo e po en primer kriterijev za ustno ocenjevanje pri pouku fizike za osnovno in en primer za srednjo olo, pri tem smo poudarili, da je postavitev kriterijske lestvice povsem v do-meni posameznega uitelja, vendar pa postavitev kriterijske lestvice vsakomur priporoamo. Nazadnje smo na podlagi mnogih pogovorov z uitelji fizike v osnovnih olah podali predlog za izvajanje ustnega ocenjevanja znanja pri fiziki. Ta priporoa hkratno ocenjevanje vsaj dveh uencev, vsakemu pa zastavimo tri vpraanja, pri emer so ta iz naslednjih kategorij: opisno--teoretino vpraanje, aplikativno-problemsko vpraanje in eksperimentalno vpraanje. Zave-damo se, da izvedba taknega procesa zahteva od uitelja precej priprav, vendar menimo, da bomo s tem uencem ponudili ustrezno prilonost pokazati znanje in veine tudi pri ustnem preverjanju in ocenjevanju.

    Literaturainviri

    1 Ambroi, M. (2009). Specifine kompetence, znailne za fiziko. Kompetence, specifine za fizikalne vsebine po olski vertikali, S1.04. Projekt Razvoj naravo-slovnih kompetenc. Maribor: Fakulteta za naravoslovje in matematiko Univerze v

    Novosti v posodobljenem unem nartu

    8

  • FIZIKA

    Mariboru. Dostopno na: http://kompetence.uni-mb.si/S1.04_KompetenceSpe-cificneZaFizikalneVsebine.pdf (9. 5. 2012).

    2 Ferbar, J. (2000). Vrednotenje, preverjanje in ocenjevanje postopkov. V: Krek, J. in Cenci, M. (ur.) (2000), Problemi ocenjevanja in devetletna osnovna ola. Ljublja-na: Pedagoka fakulteta Ljubljana, Zavod RS za olstvo.

    3 Gerli, I. (1991). Metodika pouka fizike v osnovni oli. Maribor: Pedagoka fakulte-ta, Univerza v Mariboru.

    4 Komljanc, N. (2008). Didaktika ocenjevanja znanja: Razvoj didaktike na podroju ocenjevanja znanja. Zbornik prispevkov. Ljubljana: Zavod RS za olstvo.

    5 Mayer, E. (1992). Key competencies: report of the Committee to advise the Au-stralian Education Council and Ministers of Vocational Education, Employment and Training on employment-related key competencies for postcompulsory edu-cation and training (Mayer report), Sands & McDougall Printing Pty. Ltd. (for Au-stralian Education Council. Mayer Committee). Dostopno na: http://www.voced.edu.au/content/ngv28045 (9. 5. 2012).

    6 Novak, M. (2005). Vloga uitelja v devetletni osnovni oli. Ljubljana: Melior, Zalo-ba Educa.

    7 Planini, G. (2009). Predmetno specifine kompetence pri predmetu fizika. Kom-petence, specifine za fizikalne vsebine po olski vertikali, S1.04. Projekt Razvoj naravoslovnih kompetenc. Maribor: Fakulteta za naravoslovje in matematiko Uni-verze v Mariboru. Dostopno na: http://kompetence.uni-mb.si/S1.04_Kompeten-ceSpecificneZaFizikalneVsebine.pdf (9. 5. 2012).

    8 Planini, G. (2008). Uni nart. Fizika. Gimnazija: splona gimnazija, obvezni predmet, izbirni predmet, matura. Ljubljana: Ministrstvo RS za olstvo, Zavod RS za olstvo. Dostopno na: http://portal.mss.edus.si/msswww/programi2008/programi/media/pdf/un_gimnazija/un_fizika_gimn.pdf (20. 11. 2012).

    9 Pravilnik o ocenjevanju znanja v srednjih olah (2010). Ur. l. RS, t. 60 (23. 7. 2010), str. 9170.

    10 Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju uencev v osnovni oli (2013). Ur. l. RS, t. 52 (21. 6. 2013), str. 6025.

    11 Projekt Razvoj naravoslovnih kompetenc (20082011). Maribor: Fakulteta za na-ravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru. Dostopno na: http://kompetence.uni-mb.si/ (9. 5. 2012).

    12 Repnik, R. (2012). Izziv za razmiljanje: dva aspekta ustnega spraevanja pri fiziki. Ljubljana: PRS fizika, Fakulteta za matematiko in fiziko, Univerza v Ljubljani, 9. 10. 2012.

    13 Tomi, I., Forjan, M. idr. (2011). Kriteriji za ocenjevanje znanja v srednji oli. Novo mesto: C Novo mesto. Dostopno na: http://fizika.sc-nm.si/Projekti/Kriteriji.doc (20. 11. 2012).

    14 Veliki, S. (2011). Kriteriji za ocenjevanje znanja v osnovni oli (letni delovni nart). Pesnica: O Pesnica. Dostopno na: http://www.ospesnica.si/2011_12/images/stories/Strokovni_delavci/Slavica_VELICKI/FI9.pdf (20. 11. 2012).

    15 Verovnik, I. (2011). Program osnovna ola. Fizika. Uni nart. Ljubljana: Ministr-stvo RS za olstvo in port, Zavod RS za olstvo. Dostopno na: http://www.mizks.gov.si/fileadmin/mizks.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/UN_fizika.pdf (20. 11. 2012).

    98