PREDLOG ZA AKREDITACIJO - bf.uni-lj.si · PDF fileciljev, Bloomova taksonomija vzgojno-izobraževalnih ciljev. Preverjanje in ocenjevanje znanja; vrste in načini preverjanja, prednosti

1

PRILOGA E.2.2: UČNI NAČRTI Kazalo učnih načrtov predmetov Opomba: Učni načrti so razvrščeni po abecednem vrstnem redu naslovov predmetov.

Biološki praktikum za učitelje ..................................................................................................... 2

Didaktika ..................................................................................................................................... 5

Didaktika biologije I .................................................................................................................. 11

Didaktika biologije II ................................................................................................................. 16

Ekologija celinskih voda............................................................................................................ 21

Ekosistemi................................................................................................................................. 24

Filozofski in sociološki vidiki edukacije ..................................................................................... 29

Fiziologija človeka ..................................................................................................................... 35

Funkcionalna biologija celice.................................................................................................... 39

Genetika evkariontov ............................................................................................................... 45

Metodologija pedagoškega raziskovanja ................................................................................. 49

Nadarjenost in ustvarjalnost v šoli ........................................................................................... 53

Okoljske spremembe in varstvo narave ................................................................................... 58

Organizmi pri pouku biologije .................................................................................................. 62

Osnove gozdarstva ................................................................................................................... 66

Pedagogika z andragogiko ........................................................................................................ 70

Pedagoška praksa I ................................................................................................................... 79

Pedagoška praksa II .................................................................................................................. 82

Psihologija učenja in pouka ...................................................................................................... 85

Rast in razvoj rastlin ................................................................................................................. 91

Tehnologije pridelave kmetijskih rastlin .................................................................................. 94

Teorije življenja......................................................................................................................... 98

Uporabnost znanj genetike .................................................................................................... 103

Magistrsko delo ...................................................................................................................... 106

2

UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS

Predmet: Biološki praktikum za učitelje

Course title:

Študijski program in stopnja Study programme and level

Študijska smer Study field

Letnik Academic

year

Semester Semester

Biološko izobraževanje --- 1. 2.

Vrsta predmeta / Course type obvezni pedagoški

Univerzitetna koda predmeta / University course code:

Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Vaje Tutorial

Klinične vaje work

Druge oblike študija

Samost. delo Individ.

work ECTS

15 0 65 0 35 35 6

Nosilec predmeta / Lecturer: Doc. dr. Barbara Vilhar

Jeziki / Languages:

Predavanja / Lectures:

slovenski

Vaje / Tutorial: slovenski

Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:

Prerequisits:

Pogoj za vključitev v delo: vpis v ustrezni letnik študijskega programa.

Vsebina: Content (Syllabus outline):

Obravnava izbor laboratorijskih in terenskih del, ki vsebinsko pokrivajo celotno področje biologije in so v skladu z veljavnimi učnimi načrti za biologijo v gimnaziji, srednjih šolah in osnovni šoli. Vsebine so združene v naslednje temeljne sklope:

o celična biologija, o molekulska biologija in

genetika, o zgradba in delovanje

organizmov (mikroorganizmi,

3

rastline in živali), o ekologija in interakcije med

organizmi.

Vsako vajo sestavljajo naslednje stopnje (izvajalci so strokovnjaki navedenih bioloških področij in strokovnjaki didaktike biologije):

o vsebinska in materialna priprava vaje (izvajalci so strokovnjaki bioloških področij),

o izvedba vaje (izvajalci so strokovnjaki bioloških področij),

o obravnava pomena vaje v pedagoškem procesu (izvajalci so strokovnjaki didaktike biologije),

o umestitev vaje v pojmovno strukturo učenca (izvajalci so strokovnjaki didaktike biologije).

Temeljni literatura in viri / Readings:

Učni načrti za predmet Biologija

Učbeniki in delovni zvezki za predmet Biologija

Gallagher J. J. 2007. Teaching Science for Understanding: A Practical Guide for Middle and High School Teachers. Prentice Hall. ISBN 0-13-114425-1, 289 str.

Monk M., Osborne J. 2003. Good Practice in Science Teaching. Open University Press, Maidenhead, Philadelphia. ISBN 0-335-20391-4, 246 str.

Singer S. R., Hilton M. L., Schweingruber H. A. 2006. America’s Lab Report. Investigations in High School Science. The National Academies Press, Washington, DC, 235 str.

Vilhar B., Strgulc Krajšek S, Zupančič G, Jogan N (200/). Znanost gre v šolo : priročnik za izvedbo aktivnosti pri pouku biologije v gimnazijah in srednjih šolah. 1. natis. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo, 2007. 124 str., ilustr. ISBN 978-961-90262-3-6

Cilji in kompetence:

Objectives and competences:

Cilj: Strokovno usposobiti študenta za izvajanje laboratorijskih vaj in terenskega dela za pouk biologije na gimnazijah in drugih srednjih šolah ter v osnovni šoli.

Kompetence:Diplomant zna pripraviti in izvesti biološke vaje z osnovnih področij biološke znanosti v skladu z biološkimi vsebinami šolskih učnih načrtov.

4

Predvideni študijski rezultati:

Intended learning outcomes:

Poznavanje in razumevanje: Diplomant pozna najustreznejše biološke vaje, potrebne za doseganje ciljev šolskih učnih načrtov. Razume pomen vaj za doseganje ciljev v šolskih učnih načrtih. Pozna opremo in postopke za izvajanje bioloških vaj.

Uporaba: Diplomant zna načrtovati in izvajati izbrane vaje. Vaje zna prilagoditi predznanju in sposobnostim učencev.

Refleksija: Diplomant zna ovrednotiti pomen vaje v učnem procesu.

Prenosljive spretnosti: Laboratorijske spretnosti, uporaba IKT.

Knowledge and understanding:

Metode poučevanja in učenja:

Learning and teaching methods:

Predavanja, laboratorijske vaje, terensko delo.

Načini ocenjevanja:

Delež (v %) / Weight (in %)

Assessment:

Izpit je ovrednoten z ocenami od 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno).

50% pisni izpit 50% ocena vaj

Type (examination, oral, coursework, project):

Reference nosilca / Lecturer's references:

VILHAR, Barbara, STRGULC-KRAJŠEK, Simona, ZUPANČIČ, Gregor, JOGAN, Nejc. Znanost gre v šolo: priročnik za izvedbo aktivnosti pri pouku biologije v gimnazijah in srednjih šolah. 1. natis. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo, 2007. 124 str., ilustr. ISBN 978-961-90262-3-6

VILHAR, Barbara. Napačne in nepopolne predstave o živih sistemih = Misconceptions about living systems. V: Ekosistemi - povezanost živih sistemov : zbornik prispevkov : proceedings. 1. natis. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 2008, str. 150-169

STRGULC KRAJŠEK, Simona, VILHAR, Barbara (2010). Active teaching of diffusion through history of science, computer animation and role playing. Journal of Biological Education 44: 116-122

5


Predmet: Didaktika

Course title:



Letnik Academic

year

Semester Semester




Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Vaje Tutorial

Klinične vaje work



work ECTS

30 0 15 0 0 55 4

Nosilec predmeta / Lecturer: Prof. dr. Jana Kalin, FF UL

Jeziki / Languages:


slovenski



Prerequisits:


Vsebina:

Content (Syllabus outline):

Predmet in naloge didaktike; odnos med splošno in specialno didaktiko.

Dejavniki pouka: učitelj – učenec – učna snov; vloga učitelja in učenca v sodobni šoli; tradicionalni in komunikacijsko - konstruktivistični model pouka.

Struktura vzgojno-izobraževalnega procesa: materialno-tehnični, spoznavni in psihološki vidik pouka.

Sestavine izobraževanja: znanje, sposobnosti – spretnosti; predmetnik in učni načrt, učna

6

vsebina.

Učne metode in učne oblike, strategije pouka.

Artikulacija učnega procesa (priprava ali uvajanje učencev, obravanava nove učne snovi, urjenje, ponavljanje, preverjanje, ocenjevanje).

Načrtovanje vzgojno-izobraževalnega procesa; operativno oblikovanje vzgojno-izobraževalnih ciljev, Bloomova taksonomija vzgojno-izobraževalnih ciljev.

Preverjanje in ocenjevanje znanja; vrste in načini preverjanja, prednosti in slabosti posameznih načinov preverjanja; pravilniki o preverjanju in ocenjevanju znanja.

Didaktična načela in njihovo uresničevanje.

Učna individualizacija in diferenciacija.

Učne razlike med učenci; delo z učenci z učnimi težavami, odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci.

Sodelovanje učitelja s starši; vloga in delo razrednika.

Načtovanje učiteljevega dela.

Sodobna informacijsko-komunikacijska tehnologija pri pouku.


Temeljna literatura:

1. Diferenciacija in integracija. Sodobna pedagogika, letnik 50, št. 1, 1999.

2. Izbrana poglavja iz didaktike. Pedagoška obzorja, Novo mesto, 1991.

3. V. Poljak: Didaktika. Školska knjiga, Zagreb, 1988.

4. A. Tomić: Izbrana poglavja iz didaktike: študijsko gradivo za pedagoško andragoško izobraževanje. Filozofska fakulteta, CPI Ljubljana, 1997.

5. F. Strmčnik: Didaktika. Osrednje teoretične teme. Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, Ljubljana, 2001.

Priporočena literatura:

6. L. Bognar, M. Matijević: Didaktika. Školska knjiga, Zagreb, 1993.

7. J. Kalin: Pogledi na razrednikovo delo in vloge razrednika. Sodobna pedagogogika, letn. 52, št. 1, str. 8-31, 2001.

8. F. Strmčnik: Problemski pouk v teoriji in praksi. Didakta, Radovljica, 1992.

9. F. Strmčnik: Sodobna šola v luči učne diferenciacije in individualizacije. ZOTK in IS Slovenije, Ljubljana, 1987.

7

Cilji in kompetence: Objectives and competences:

Študenti:

spoznajo povezanost in odvisnost med temeljnimi dejavniki pouka ter njihov vpliv na šolsko uspešnost;

oblikujejo teoretično podlago za smotrno izbiro in učinkovito uporabo učnih oblik, učnih metod in učnih sredstev;

razvijajo sposobnost za analiziranje in reševanje didaktičnih problemov; obvladajo temeljna načela in postopke za načrtovanje, izvajanje in vrednotenje učnega procesa;

razvijajo zanimanje in sposobnosti za uvajanje inovacij pri pouku in za ustvarjalno iskanje učinkovitih načinov za doseganje učnih ciljev;

se seznanijo s temeljnimi didaktičnimi značilnostmi prenove naše osnovne in srednje šole;

dobijo vpogled v vlogo učitelja pri pouku ter si oblikujejo pozitiven odnos do učiteljskega poklica in tako oblikujejo osnovo za svoj profesionalni razvoj;

oblikujejo interes in kritičen odnos do didaktične literature.



Znanje in razumevanje Študent(ka): Pozna temeljne dejavnike pouka in njihovo medsebojno soodvisnost. Razume bistvene značilnosti tradicionalnega in komunikacijsko-konstruktivističnega modela pouka. Pozna značilnosti ter prednosti in omejitve posameznih učnih oblik in učnih metod. Pozna artikulacijo učnega procesa in značilnosti vsake od učnih etap. Pozna taksonomijo vzgojno-izobraževalnih ciljev, pomen načrtovanja operativnih vzgojno-izobraževalnih ciljev ter načine preverjanja stopnje njihovega doseganja.


8

Pozna didaktična načela in poti za njihovo uresničevanje. Pozna modele učne individualizacije in diferenciacije ter prednosti in omejitve posameznih modelov. Uporaba Študent(ka):

Smotrno in načrtno izbira ustrezne učne metode in oblike za spodbujanje učenčeve aktivne vloge pri pouku.

Uporablja ustrezne didaktične pristope glede na zastavljene vzgojno-izobraževalne cilje.

Ustrezno načrtuje pouk z oblikovanjem operativnih vzgojno-izobraževalnih ciljev za svoje predmetno področje.

Ustrezno kombinira različne načine preverjanja znanja glede na namen in cilje pouka.

Organizira in izvaja učinkovite oblike sodelovanja šole s starši.

Oblikuje različne vrste učnih priprav, predvsem pisno pripravo na učno uro.

Pri delu uporablja informacijsko-komunikacijsko tehnologijo in pri učencih razvija informacijsko pismenost.

Refleksija Študent(ka):

Prepoznava temeljne značilnosti učiteljeve in učenčeve vloge pri pouku ter njihove posledice za učno učinkovitost ter doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev.

Razvija samostojnost v presojanju didaktičnih situacij ter iskanje ustreznih rešitev v problemskih situacijah.

Na osnovi spretnosti reflektiranja svojega ravnanja pri pouku uvaja ustrezne izboljšave in se tako profesionalno razvija.

Obvlada temeljna načela in postopke za načrtovanje, izvajanje in vrednotenje učnega procesa. Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet Študent(ka):

Oblikuje kritičen odnos do didaktične literature

9

ter sposobnost učinkovitega predstavljanja določene problematike v strokovni diskusiji.

Je usposobljen za analiziranje in reševanje didaktičnih problemov.

Analizira potrebe posamezne učne skupine, išče ustrezne pristope in analizira učinke.

Razvija nove instrumente in postopke za opazovanje in spremljanje lastnega dela in dela učencev z različnih vidikov.

Uvaja inovacije v pouk in si stalno prizadeva za večanje kakovosti izobraževanja.

Načrtuje, spremlja, vrednoti in uravnava lasten profesionalni razvoj.



Predmet se izvaja v obliki predavanj in vaj. Predavanja vključujejo različne načine aktivnega, izkušenjskega učenja, kjer so študenti sooblikovalci učnega procesa. Študenti pri vajah povezujejo teorijo s konkretnimi primeri in pridobivajo veščine komuniciranja, nastopanja pred skupino, diskutiranja, analiziranja situacij; razvijajo spretnosti načrtovanja, se učijo izbiranja ustreznih načinov dela za doseganje zastavljenih ciljev, preizkušajo različne učne metode in oblike. V okviru predmeta pripravijo tudi seminarsko nalogo, v kateri podrobneje analizirajo enega do didaktičnih problemov.



Assessment:

pred pristopom k izpitu študenti opravijo seminarsko nalogo in refleksijo ene od vaj, pri kateri so aktivno sodelovali. Študenti opravijo pisni izpit

ocene: 1-5 (negativno), 6-10 (pozitivno) (po Statutu UL)

100% pisni izpit


10


doc. dr. Jana Kalin, FF UL

KALIN, Jana, VALENČIČ ZULJAN, Milena. Teacher perceptions of the goals of effective school reform and their own role in it. Educ. stud., June 2007, vol. 33, no. 2, str. 163-175.

KALIN, Jana, ŠTEH, Barbara. Teachers facing the challenges of daily practice in a school reform. V: BUTCHER, Jude (ur.), MCDONALD, Lorraine (ur.). Making a difference : challenges for teachers, teaching and teacher education. Rotterdam; Taipei: Sense Publishers, 2007, str. 157-172. MARENTIČ-POŽARNIK, Barica, KALIN, Jana, ŠTEH, Barbara, VALENČIČ ZULJAN, Milena. Učitelji v prenovi - njihova strokovna avtonomija in odgovornost, (Razprave Filozofske fakultete). Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 2005. 103 str., ilustr. ISBN 86-7207-168-9.

11


Predmet: Didaktika biologije I

Course title:



Letnik Academic

year

Semester Semester

Biološko izobraževanje --- 1. 1., 2.



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Vaje Tutorial

Klinične vaje work



work ECTS

60 0 75 0 0 115 10

Nosilec predmeta / Lecturer: doc. dr. Barbara Vilhar, doc. dr. Jelka Strgar

Jeziki / Languages:


slovenski



Prerequisits:


Vsebina:


Pomen in uporaba živih bitij pri pouku biologije:

o gojenje in vzdrževanje živih bitij v umetnem okolju,

o uporaba živih bitij v pedagoškem procesu,

o pomen uporabe živih bitij za ustvarjanje realnih predstav in odpravljanje predsodkov do živih bitij,

12

o oblikovanje pozitivnega odnosa do živih bitij,

o varnostne in etične zahteve pri uporabi živih bitij v pedagoškem procesu.

Napačne predstave v biologiji o odkrivanje napačnih predstav, o oblikovanje realnih predstav in

odpravljanje predsodkov.

Konceptualni pristop k pouku biologije o biološki koncepti in povezave

med njimi, o postopno razvijanje celostnega

razumevanja biologije pri učencih.

Oblike vzgojno-izobraževalnega dela

Osnovne metode vzgojno-izobraževalnega dela

Tehnike vzgojno-izobraževalnega dela

Učna sredstva: o viri znanja (primarni,

sekundarni, terciarni), o učbeniki in delovni zvezki za

biološke vsebine (domači in tuji),

o avdio-vizualna sredstva, o informacijsko-komunikacijska

tehnologija (IKT) pri pouku biologije.

Predmetniki in učni načrti: o predmetniki in učni načrti za

gimnazijske izobraževalne programe,

o predmetniki in učni načrti za biološke vsebine v izobraževalni vertikali,

o spreminjanje predmetnikov in učnih načrtov skozi čas (vzroki in posledice).

Osnove načrtovanja učnega procesa: o letna učna priprava, o tematska učna priprava, o klasifikacije in taksonomije

znanja, aktualne za šolski prostor (Bloom, Marzano

13

Wiggins), o prilagajanje učnih vsebin ciljni

skupini učencev.

Izvajanje učnega procesa: o uporaba ustreznih oblik in

metod dela, o vodenje učnega procesa v

različnih situacijah in na različnih stopnjah izobraževanja.

Evalvacija učnega procesa: o metode evalvacije učnega

procesa ter preverjanje in ocenjevanje znanja,

o samoevalvacija.


Ministrstvo RS za šolstvo in šport - šolstvo: http://www.mszs.si/slo/#

Monk M., Osborne J. 2000. Good Practice in Science Teaching. Buckingham, Philadelphia, Open University Press, ISBN 0-335-20391-4 (pb), ISBN 0-335-20392-2 (hb).

Rutar Ilc Zora et al. 2003. Pristopi k poučevanju, preverjanju in ocenjevanju. (K novi kulturi pouka) Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 193 s.

Rutar Ilc Zora et al. 2005. Spodbujanje aktivne vloge učenca v razredu – zbornik prispevkov. (Modeli poučevanja in učenja). Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 181 s.

Scanlon E., Murphy P., Thomas J., Whitelegg E. 2004. Reconsidering Science Learning. London, New York, The Open University, ISBN 0-415-32831-4 (pbk), ISBN 0-415-32830-6 (hbk).

Učni načrti osnovna šola: http://www.mszs.si/slo/solstvo/os/ucni_nacrti/os/default.asp#9

Učni načrti srednja šola: http://www.mszs.si/slo/solstvo/ss/programi.asp

Zavod RS za šolstvo: http://www.zrss.si/



Cilj: Didaktično usposabljanje študenta za poučevanje biologije na nivoju gimnazije, drugih srednjih šol in osnovne šole.

Kompetence: Diplomant o pozna učne načrte za predmet

biologija, o pozna učna gradiva za predmet

biologija, o pozna temeljne metode, oblike

in tehnike dela na področju biološkega izobraževanja,

o je sposoben načrtovati in

http://www.mszs.si/slo/

http://www.mszs.si/slo/solstvo/os/ucni_nacrti/os/default.asp#9

http://www.mszs.si/slo/solstvo/ss/programi.asp

http://www.zrss.si/

14

izvajati pouk biologije na nivoju srednješolskega in osnovnošolskega izobraževanja,

o zna odkrivati in odpravljati napačne predstave na področju biologije,

o zna z zgledom in stališči oblikovati pozitiven odnos do narave in naravne dediščine,

o zna preveriti znanje učencev in uspešnost svojega pedagoškega dela.



Poznavanje in razumevanje: Diplomant pozna predmetnike in učne načrte za biologijo v gimnaziji, drugih srednjih šolah in osnovni šoli. Pozna princip taksonomij znanja in razume njihov pomen pri načrtovanju, izvajanju in vrednotenju učnega procesa. Pozna pomembne oblike, metode in tehnike dela ter razume njihov pomen, prednosti in slabosti za doseganje učnih ciljev. Pozna osnovne metode preverjanja znanja in razume prednosti in slabosti ter njihov povratni učinek na pedagoški proces. Razume pomen samoevalvacije.

Uporaba: Diplomant zna poiskati in gojiti živa bitja za potrebe pouka. Zna načrtovati, izvajati in evalvirati učni proces. Zna preverjati znanje učencev. Zna ustrezno uporabiti oblike, metode in tehnike dela. Zna uporabljati učna sredstva za potrebe pouka. Zna posredovati odgovoren odnos do živih bitij in narave ter odpravljati napačne predstave.

Refleksija: Diplomant kritično vrednoti svoje delo in napredovanje. Zaveda se pomena biološkega izobraževanja in vloge učitelja v družbi.

Prenosljive spretnosti: naravoslovni način razmišljanja, sposobnost dela z


15

informacijskimi viri, izobraževalne spretnosti, komunikacijske spretnosti, socialne spretnosti.



Predavanja, seminarske vaje, laboratorijske vaje, terensko delo, hospitacije, nastopi.



Assessment:

Izpit in kolokvij sta ovrednotena z ocenami od 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno).

Portfolio, preizkusni nastop in zagovori seminarskih nalog so ovrednoteni z ocenama opravil/ni opravil.

Obveznosti prvega semestra študent opravi z zagovorom seminarske naloge.

70% pisni izpit 30% ocena kolokvija



doc. dr. Barbara Vilhar, doc. dr. Jelka Strgar

Reference izvajalcev

VILHAR, Barbara, STRGULC-KRAJŠEK, Simona, ZUPANČIČ, Gregor, JOGAN, Nejc. Znanost gre v šolo : priročnik za izvedbo aktivnosti pri pouku biologije v gimnazijah in srednjih šolah. 1. natis. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo, 2007. 124 str., ilustr. ISBN 978-961-90262-3-6



STRGAR, J. How are Age and Gender Related to Attitude Toward Plants and Animals? Acta biologica Slovenica, 2008, let. 51, št. 1, str. 33-38.

STRGAR, J. Analyses of biology textbooks and workbooks for elementary school. (Analýza učebnic a pracovních sešitů biologie pro základní školy.) V: SANDANUSOVA, A. (ed.), MATEJOVIČOVA, B. (ed.). Výzkum v oborových didaktíkách přírodovědných, zemědělských a příbuzných oborů. Praha: Univerzita Karlova v Praze, Přírodovědecká fakulta, 2006, pp. 32-36. ISBN 80-86561-29-1

STRGAR, J. Questions as a basis for comparison of biology textbooks and workbooks. Acta biologica Slovenica, 2005, let. 48, št. 2, str. 23-31.

16


Predmet: Didaktika biologije II

Course title:



Letnik Academic

year

Semester Semester




Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Vaje Tutorial

Klinične vaje work



work ECTS

45 0 50 0 0 55 6


Jeziki / Languages:


slovenski



Prerequisits:

Pogoj za vključitev v delo: vpis v sutrezni letnik študijskega programa, opravljena Didaktika biologije I in Pedagoška praksa I.

Vsebina:


Didaktika biološkega laboratorijskega in terenskega dela:

o terensko delo v pedagoškem procesu (organizacija, izvedba, evalvacija),

o laboratorijske vaje (pomen, prednosti in slabosti, organizacija, izvedba, evalvacija),

17

o biološki eksperiment (razlika med eksperimentom v raziskovalnem in izobraževalnem procesu, organizacija, izvedba, evalvacija).

o druge vzgojno-izobraževalne ustanove (učne poti, muzeji, Center šolskih in obšolskih dejavnosti, živalski vrt, botanični vrt, arboretum ipd.).

Preverjanje in ocenjevanje znanja učencev

o Notranje (interno) preverjanje in ocenjevanje dosežkov učenca:

vrste ocenjevanja, opisniki, prednosti in slabosti, pomen za učenca in

učitelja, pravilniki o preverjanju

in ocenjevanju znanja. o Zunanje (eksterno) preverjanje

znanja (matura, nacionalno preverjanje znanja, TIMSS, PISA):

prednosti in slabosti, pomen za pedagoški

proces, učenca, učitelja in družbo,

namen, priprava, izvedba in evalvacija mature.

Pedagoško raziskovanje: načrtovanje, izpeljava,

vrednotenje pedagoške raziskave,

pomen za razumevanje, načrtovanje in evalvacijo pedagoškega procesa.

Šolski sistem: o razvoj slovenskega šolskega

sistema, o primerjava z nekaterimi tujimi

18

šolskimi sistemi.

Šolska zakonodaja

Šolska dokumentacija



Monk M., Osborne J. 2000. Good Practice in Science Teaching. Buckingham, Philadelphia, Open University Press, ISBN 0-335-20391-4 (pb), ISBN 0-335-20392-2 (hb).

Rutar Ilc Zora et al. 2003. Pristopi k poučevanju, preverjanju in ocenjevanju. (K novi kulturi pouka) Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 193 s.

Rutar Ilc Zora et al. 2005. Spodbujanje aECTSivne vloge učenca v razredu – zbornik prispevkov. (Modeli poučevanja in učenja). Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 181 s.

Scanlon E., Murphy P., Thomas J., Whitelegg E. 2004. Reconsidering Science Learning. London, New York, The Open University, ISBN 0-415-32831-4 (pbk), ISBN 0-415-32830-6 (hbk).






Cilj: Didaktično usposabljanje študenta za poučevanje na nivoju gimnazije, drugih srednjih šol in osnovne šole:

o vključevanje različnih oblik praktičnega dela v učni proces,

o preverjanje in ocenjevanje znanja,

o pedagoško raziskovanje in evalviranje učnega procesa,

Kompetence: Diplomant o zna uporabiti ustrezne oblike in

metode dela glede na cilje učnega načrta in ciljno skupino učencev.

o pozna metode preverjanja in ocenjevanja učencev in jih zna ustrezno uporabiti,

o zna evalvirati pedagoški proces in uporabljati rezultate evalvacije.

o zna izvajati pedagoške raziskave.

o pozna slovenski šolski sistem in zakonodajo,

o zna voditi šolsko




http://www.zrss.si/

19

dokumentacijo.



Poznavanje in razumevanje: Pozna razvoj slovenskega šolstva, slovenski šolski sistem in s šolstvom povezano zakonodajo. Pozna metode preverjanja in ocenjevanja znanja in razume njihove primerjalne prednosti in slabosti. Pozna metode evalvacije in samoevalvacije in razume njihov pomen za izboljševanje kakovosti pouka.

Uporaba: Diplomant zna didaktično ustrezno izpeljati pouk biologije v gimnaziji, srednjih strokovnih šolah in osnovnih šolah. Zna preverjati in ocenjevati znanje učencev. Zna ustrezno uporabiti oblike, metode in tehnike dela. Zna uporabljati Bloomovo in Marzanovo taksonomijo znanja. Zna izvajati pouk na terenu in v laboratoriju. Zna uporabljati IKT in druga sodobna učna sredstva za potrebe pouka. Zna načrtovati in izpeljati pedagoško raziskavo. Zna načrtovati svoje strokovno usposabljanje in evalvirati napredek.

Refleksija: Diplomant zna ovrednotiti pomen bioloških vsebin in način biološkega izobraževanja za posameznika in za družbo. Zna predvideti posledice notranjega in zunanjega preverjanja znanja na pouk. Zna ovrednotiti pomen biologije v družbi.

Prenosljive spretnosti: naravoslovni način razmišljanja, sposobnost dela z informacijskimi viri, izobraževalne spretnosti, komunikacijske spretnosti, socialne spretnosti.


20



Predavanja, seminarske vaje, laboratorijske vaje, terensko delo, hospitacije, nastopi.



Assessment:

Izpit in kolokvij sta ovrednotena z ocenami od 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno).

Portfolio, preizkusni nastop in zagovori seminarskih nalog so ovrednoteni z ocenama opravil/ni opravil.

70% pisni izpit 30% kolokvij











21


Predmet: Ekologija celinskih voda

Course title:



Letnik Academic

year

Semester Semester


Vrsta predmeta / Course type izbirni biološki strokovni


Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Vaje Tutorial

Klinične vaje work



work ECTS

40 0 35 0 10 90 7

Nosilec predmeta / Lecturer: prof. dr. Mihael Jožef Toman

Jeziki / Languages:


slovenski/angleški

Vaje / Tutorial: slovenski/angleški


Prerequisits:

Pogoj za vključitev v delo: vpis v 1. ali 2. letnik študijskega programa. Opravljene laboratorijske in terenske vaje so pogoj za pristop h končnemu izpitu.

Vsebina:


22

Vodni ekosistemi, splošne značilnosti in nastanek, struktura in funkcija. Jezera in druga stoječa vodna telesa, abiotski dejavniki, svetloba in toplota, fizikalna struktura in pestrost jezer, življenjski prostori v jezerih, kemizem, kroženje snovi s poudarkom na kroženju dušika in fosforja, termika, pomen stratifikacije; biotski dejavniki, življenjske združbe in populacije, plankton in bentos, primarna in sekundarna produkcija, evtrofija jezer. Potoki in druge tekoče vode, fizikalna struktura, ekohidrologija, hierarhična organiziranost tekočih voda, kemizem in kroženje snovi, poudarek na plinih in organskih snoveh; biotski dejavniki, življenjske združbe, perifiton in makroinvertebrati, saprobija in samočistilni procesi.


Poglavja v učbenikih: Allan J.D. Stream Ecology, Structure and function of running waters. 400 pages, Springer 1 edition (1998) ISBN: 0412355302. Giller, P.S., Malmqvist, B. The biology of streams and rivers. 296 pages, Oxford, Oxford University Press, (1998). ISBN: 0198549776. Moss B. Ecology of Fresh Waters. 557 pages, Blackwell Science, 3rd edition (1998), ISBN: 0632035129. TARMAN K. Osnove ekologije in ekologija živali. 547 strani, DZS, 1, izd. (1992), ISBN: 8634107132. Urbanič G., Toman M.J. Varstvo celinskih voda. 96 strani, Scripta, 1.izdaja(2003), ISBN : 9616446169. Wetzel R.Limnology, lake and river ecosystem. 850 pages, Academic Press, 3 edition (2001), ISBN: 0127447601 Strokovni članek: Toman M.J. (1995) Osnove ekologije celinskih voda. Biologija v šoli, IV,1, Ljubljana, 4-14s.



Študent razume strukturo in funkcijo vodnih teles, z laboratorijskim in terenskim delom se usposobi za delo na področju ekologije tekočih in stoječih voda. Študent bo sposoben interpretirati povezanost biotskih in abiotskih dejavnikov v vodnih

23

ekosistemih.



Znanje in razumevanje. Biotska in abiotska struktura v vodnih telesih. Študent spozna osnovne zakonitosti. Uporaba. Študent uporabi znanja pri razumevanju kompleksnosti naravnega okolja. Refleksija. Aplikacija znanj na nivoju ekosistemov. Prenosljive spretnosti. Študent interdisciplinarno pridobljena znanja uporabi pri kritični analizi pridobljenih podatkov iz narave in je sposoben dela v strokovno mešanih skupinah.




Predavanja, terensko delo, laboratorij.



Assessment:

Izpit se ocenjuje skladno s priporočili UL, 51-60% - zadostno; 61-70% - dobro; 71-80% - prav dobro 8; 81-90% - prav dobro 9; 91-100% odlično

Pri končni oceni se upošteva kreditni delež posameznih (preverljivih) študijskih obveznosti.


Reference nosilca / Lecturer's references: prof. dr. Mihael Jožef Toman Reference izvajalcev:

URBANIČ, Gorazd, TOMAN, Mihael Jožef, KRUŠNIK, Ciril. Microhabitat type selection of caddisfly larvae (Insecta: Trichoptera) in a shallow lowland stream. Hydrobiologia (Den Haag), 2005, vol. 541, str. 1-12. [COBISS.SI-ID 1520719]

ŽIŽEK, Suzana, HORVAT, Milena, GIBIČAR, Darija, FAJON, Vesna, TOMAN, Mihael Jožef. Bioaccumulation of mercury in benthic communities of a river ecosystem affected by mercury mining. Sci. total environ.. [Print ed.], 2007, vol. 377, str. 407-415. [COBISS.SI-ID 20667687] ANDRIČ, Maja, KROFLIČ, Bojana, TOMAN, Mihael Jožef, OGRINC, Nives, DOLENEC, Tadej, DOBNIKAR, Meta, ČERMELJ, Branko. Late Quaternary vegetation and hydrological change at Ljubljansko barje (Slovenia). Palaeogeogr. palaeoclimatol. palaeoecol.. [Print ed.], 2008, vol. 150-165, no. 1/2, str. 150-165, doi: 10.1016/j.palaeo.2008.09.008. [COBISS.SI-ID 22032935]

http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=20667687

http://dx.doi.org/10.1016/j.palaeo.2008.09.008


24


Predmet: Ekosistemi

Course title:



Letnik Academic

year

Semester Semester


Vrsta predmeta / Course type obvezni biološki strokovni


Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Vaje Tutorial

Klinične vaje work



work ECTS

60 15 15 0 5 105 8

Nosilec predmeta / Lecturer: prof. dr. M.J. Toman, prof. dr. Alenka Gaberščik,

prof. dr. Ivan Kos,

Jeziki / Languages:


slovenski



Prerequisits:

Pogoj za vključitev v delo: vpis v ustrezni letnik študijskega programa. Opravljeni kolokviji in seminarji so pogoj za pristop k izpitu.

25

Vsebina: Content (Syllabus outline):

Modeliranje ekosistemov (principi regulacij, tipi modelov in sistemska analiza, modeliranje v rečnih in jezerskih sistemih).

Vodni ekosistemi: abiotske značilnosti tekočih in stoječih voda), biotske značilnosti (planktonske in bentoške združbe in njihova produkcija v jezerih in tekoči vodah), aerobni in anaerobni dekompozicijski procesi v sedimentih in vodi.

Ekologija mokrišč. obravnava različnih mokrišč, značilnosti in pomen (mokrotni travniki, obrežna močvirja, visoka, prehodna in nizka barja, presihajoči sistemi, ekosistemi posebnega pomena - Cerkniško jezero), stanje in ohranjanje mokrišč (v Sloveniji in po svetu, Ramsarska konvencija).

Kopenski ekosistemi: alpinski in mediteranski ekosistemi, kopenski ekosistemi Evrope in Slovenije (razvoj, stanje in ogroženost), primarna in sekundarna produkcija gozdnih ekosistemov, biogeogena kroženja snovi v kopenskih ekosistemih, stanje in vloga živalskih populacij v gozdnih ekosistemih južne Slovenije.

Posebna poglavja: antropogeni ekosistemi, globalne spremembe in ekosistemi (ekosistemi indikatorji sprememb, vplivi povečanega UV-B sevanja in povišanih koncentracij CO2), ekosistemske “usluge” - obnovljivi ekosistemski viri in procesi v ekosistemih, kot osnova upravljanja, ekonomski vidiki narave (vrednotenje ekosistemov ).

Praktično prepoznavanje osnovnih procesov v naravi v izbranih ekosistemih z različnimi metodami in merilnimi tehnikami.


Poglavja v učbenikih:

Boulton, A.J., Brock, M.A., 2001. Australian freshwater ecology. Processes and management. Glen Osmond, Australia, 167-221.

Cronk, J.K., Fennessy, M.S.. Wetland plants - biology and ecology. 488 pages, CRC (2001), ISBN: 1566703727.

26

Krebs, C. J. Ecology. 608 pages, Benjamin-Cummings Publishing Company, 5th edition (2002), ISBN: 0321068793.

Odum, P. E., Barret, G. W., 2005. Fundamentals of Ecology, 5th edition, Thomson Brooks/Cole, 17-140, 336-373.

Izbrani članki kot na primer:

Brown, M.T., Odum H.T., Jorgensen, S.E., 2004. Energy hierarchy and transformity in the universe. ECOLOGICAL MODELLING, 178 (1-2): 17-28.

Fath, B.D., Jorgensen, S.E., Patten, B.C., Straskraba, M., 2004. Ecosystem growth and development. BIOSYSTEMS, 77 (1-3): 213-228.

Farber, S. C., Costanza, R., Wilson, M.A., 2002. Economic and ecological concepts for valuing ecosystem services. ECOLOGICAL ECONOMICS, 41 (3): 375-392.



Cilji predmeta so razumeti pomen kompleksnosti sistemov, spoznati osnove sistemskega modeliranja in postopke proučevanja kompleksnih sistemov, spoznavanje strukture in funkcije splošno razširjenih in lokalno pomembnih ekosistemov v Sloveniji in drugod, spoznavanje pomenov procesov v ekosistemih za možnost trajnostne rabe naravnih dobrin in posledic njihovih sprememb za naše preživetje.

Kompetence.Osnovno znanje modeliranja kot orodja proučevanja ekosistemov, rabe naravnih dobrin ter varstva posameznih komponent v kompleksnih sistemih. S poznavanjem osnovnih ekosistemov v Sloveniji in širše bo bodočemu diplomantu omogočeno vrednotenje vpliva različnih posegov v okolje, možnosti izdelave ustreznih strategij varstva in trajnostne rabe posameznih komponent našega okolja. Z znanjem nekaterih metodologij bo omogočeno nadalnje specialistično poglabljanje v raziskovalne metode ter raziskovalno delo pri iskanju odgovorov na različna vprašanja strukture in funkcije ekosistemov.

27



Znanje in razumevanje. Študenti spoznajo različne ekosisteme, ključne procese v njih in vzroke za njihovo ogroženost.

Uporaba. Prepoznavanje posledic negativnih vplivov in njihovo odražanje v strukturi in funkciji ter posledično tudi v našem življenju.

Refleksija. Prepoznavanje pomena procesov v ekosistemih za njihovo ohranjanje in naše preživetje.

Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet. Uporaba domače in tuje literature in drugih virov, zbiranje in razlaga podatkov, priprava in predstavitev seminarjev, kritična analiza podatkov pridobljenih z meritvami, njihova sinteza in pisanje poročil, delo v skupini.




Predavanja, seminarji, raziskovalni seminarji, individualne naloge, delo na terenu.



Assessment:

Izpit je ovrednoten z ocenami od 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno).




Nosilec / nosilci: prof. dr. M.J. Toman, prof. dr. Alenka Gaberščik, prof. dr. Ivan Kos,

Reference izvajalcev:

KRŽIČ, Nina, GERM, Mateja, URBANC-BERČIČ, Olga, KUHAR, Urška, JANAUER, G.A., GABERŠČIK, Alenka. The quality of the aquatic environment and macrophytes of karstic watercourses. Plant ecol. (Dordr.), 2007, vol. 192, str. 107-118. [COBISS.SI-ID 1656399]

DOLINAR, Nataša, RUDOLF, Mojca, KRŽIČ, Nina, GABERŠČIK, Alenka. Environmental changes affect ecosystem services of the intermittent Lake Cerknica. Ecological complexity, 2009, 7 str., [in press]. http://dx.doi.org/10.1016/j.ecocom.2009.09.004, doi: 10.1016/j.ecocom.2009.09.004. [COBISS.SI-ID 2123343]


http://dx.doi.org/10.1016/j.ecocom.2009.09.004

http://dx.doi.org/10.1016/j.ecocom.2009.09.004


28

KRŽIČ, Nina, PONGRAC, Paula, REGVAR, Marjana, GABERŠČIK, Alenka. Photon-harvesting efficiency and arbuscular mycorrhiza in amphibious plants. Photosyntetica, 2009, vol. 47, no. 1, str. 61-67. [COBISS.SI-ID 1964367]

KROFEL, Miha, POTOČNIK, Hubert, SKRBINŠEK, Tomaž, KOS, Ivan. Spremljanje gibanja in predacije risa (Lynx Lynx) na območju Menišije in Logaške planote = Movement and predation patterns of eurasian Lynx (Lynx Lynx) on Menišija and Logatec plateau (Slovenia). Vet. nov. (Tisk. izd.). [Tiskana izd.], 2006, letn. 32, št. 1/2, str. 11-17. [COBISS.SI-ID 2537594]

KROFEL, Miha, POTOČNIK, Hubert, KOS, Ivan. Topographical and vegetational characteristics of lynx kill sites in Slovenian Dinaric mountains = Topografske in vegetacijske značilnosti mest, kjer so risi uplenili svoj plen v Dinaridih v Sloveniji. Nat. Slov.. [Tiskana izd.], 2007, letn. 9, št. 1, str. 25-36. [COBISS.SI-ID 23074521]

MOLINARI-JOBIN, Anja, KOS, Ivan, BLAŽIČ, Mateja, KOREN, Iztok. Recovery of the Alpine lynx Lynx lynx metapopulation. Oryx, 2010, vol. 44, no. 2, str. 267-275. http://dx.doi.org/10.1017/S0030605309991013, doi: 10.1017/S0030605309991013. [COBISS.SI-ID 2212943]

URBANIČ, Gorazd, TOMAN, Mihael Jožef, KRUŠNIK, Ciril. Microhabitat type selection of caddisfly larvae (Insecta: Trichoptera) in a shallow lowland stream. Hydrobiologia (Den Haag), 2005, vol. 541, str. 1-12. [COBISS.SI-ID 1520719]

ŽIŽEK, Suzana, HORVAT, Milena, GIBIČAR, Darija, FAJON, Vesna, TOMAN, Mihael Jožef. Bioaccumulation of mercury in benthic communities of a river ecosystem affected by mercury mining. Sci. total environ.. [Print ed.], 2007, vol. 377, str. 407-415. [COBISS.SI-ID 20667687]

ANDRIČ, Maja, KROFLIČ, Bojana, TOMAN, Mihael Jožef, OGRINC, Nives, DOLENEC, Tadej, DOBNIKAR, Meta, ČERMELJ, Branko. Late Quaternary vegetation and hydrological change at Ljubljansko barje (Slovenia). Palaeogeogr. palaeoclimatol. palaeoecol.. [Print ed.], 2008, vol. 150-165, no. 1/2, str. 150-165, doi: 10.1016/j.palaeo.2008.09.008. [COBISS.SI-ID 22032935]




http://dx.doi.org/10.1017/S0030605309991013

http://dx.doi.org/10.1017/S0030605309991013



http://dx.doi.org/10.1016/j.palaeo.2008.09.008


29


Predmet: Filozofski in sociološki vidiki edukacije

Course title:



Letnik Academic

year

Semester Semester




Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Vaje Tutorial

Klinične vaje work



work ECTS

30 30 0 0 0 40 4

Nosilec predmeta / Lecturer: izr. prof.dr. Slavko Gaber, izr. prof., dr. Janez Krek

Jeziki / Languages:


slovenski



Prerequisits:


Vsebina:


- Vloga filozofskega mišljenja v preteklosti in njegovo mesto v sodobnih kulturah. - Pojem praktične filozofije ter filozofska etika. - Temeljne kategorije: srečnost, vrlina, dolžnost ipd. Etika, vednost, znanost. Profesionalna etika (učitelja, strokovnega delavca v vzgoji in izobraževanju). - Teme iz socialne in politične filozofije. - Pojem civilizacijskega napredka. Razmerje natura- cultura. - Filozofske konceptualizacije vzgoje. Vzgoja

30

kot "izpopolnitev narave". Šola, država, civilna družba. Vzgoja in gospostvo; kako "narediti" človeka. Vzgoja in individualnost. Koncept človekovih pravic; vzgoja/izobraževanje in človekove pravice. - Pojem sociologije. Začetniki in razlogi za vzpostavitev posebne znanosti. Razlika med skupnostjo in družbo. Oblike skupnosti (družine, šolska skupnost) in oblike družbe (narod, nacija, država) - Vzpostavljanje družbenega in družbeno kot nadoločujoče individualnega. Pojem napredka, razsvetljenstvo in njegove meje. Nastanek individua in osebe. - Družba, demokracija in človekove pravice. Otrokove pravice in generacije človekovih pravic.Pravica do drugačnosti. Multikulturnost, vrednote, toleranca, resnica in družba. Država, patriotizem, pravičnost in laična država. - Šola kot kategorija družbenega. Vdružbljanje kot vzgoja in izobraževanje (kot edukacija). Razlikovanje in prepletanje oz. privzemanje konceptov vzgoje. Vzgojna institucija kot institucije oblikovanja odnosa do kulture. Vzgoja in lepo. Vzgoja kot polje reprodukcije neenakosti in mehanizem produkcije priložnosti.


D. Palmer, Ali središče drži? Uvod v zahodno filozofijo. Ljubljana: DZS 1995 in ponatisi (izbor, skupaj 300 str.). Kovač Šebart, Mojca, Krek, Janez. Vzgojna zasnova javne šole, (Zbirka Obrazi edukacije, 11). Ljubljana: Center za študij edukacijskih strategij, Pedagoška fakulteta, 2009. 234 str. C. Levi-Strauss, Zapoznele besede o ustvarjalnem otroku, v: Oddaljeni pogled, SH, Ljubljana 1988, str. 326-338. J. Locke, Pismo o toleranci, ČKZ 146-147, 1994: str. 29-73. M. Haralambos, Sociologija, DZS , Ljubljana: Raznolikost družin: str. 354-367, Zakonska zveza in razpad zakonske zveze: str. 378-385. P. Aries, Otrok in družinsko življenje v starem režimu, SH, Ljubljana, 1991: str. 29-70 in str. 381-406. E. Durkheim (2009). Vzgoja in sociologija, Ljubljana: Kritina Gaber, S.; Marjanovič Umek, L. (2009). Študije (primerjalne) neenakosti. Ljubljana: CEPS Kodelja, Z (2006), O pravičnosti v izobraževanju, Ljubljana: KRT Bourdieu, P., & Passeron, J. C. (1970/1990), Reproduction, in : Education, society and culture. London: Sage

31

Hingel, A. (2003). Equity of the European educational systems. Liège: DTED

Dodatna literatura in širši izbor literature za seminarsko delo (vključno z internetnimi viri) se posodablja in objavi na začetku študijskega leta



Sintetično, analitično, ustvarjalno mišljenje ter reševanje problemov. - Avtonomnost, (samo)kritičnost, refleksivnost, evalviranje in prizadevanje za kakovost. - Splošna razgledanost, sposobnost komuniciranja s strokovnjaki iz drugih področij. - Poznavanje in razumevanje socialnih sistemov; vodenja; institucionalih okvirov dela (posebej procesov v šoli in kulturi). - Občutljivost/odprtost za ljudi in socialne situacije. - Usposobljenost za raziskovanje. - Razumevanje individualnih vrednot in vrednotnih sistemov, obvladovanje profesionalno-etičnih vprašanj. - Razumevanje odnosov med vzgojno institucijo in socialnim okoljem – Sistemsko gledanje in delovanje - Zmožnost vzpostavljanja in vzdrževanja partnerskega odnosa z drugimi uporabniki oz. skupinami (starši, lokalna skupnost, kulturne organizacije.) - Zavzemanje za take spremembe sistema, ki zagotavljajo osnovne pravice in potrebe uporabnika oz. skupine.



Znanje in razumevanje: - pozna in razume vlogo filozofskega mišljenja v kulturi oz. vzgoji, še zlasti kot refleksijo družbe, kulture in vzgoje, ter zna povezati (uporabiti) specialna filozofska vprašanja z disciplinarno problematiko svoje siceršnje študijske usmeritve in z nalogami pedagoškega poklica nasploh; - pozna in razume umeščenost svojega strokovnega področja v širše družbene, kulturne oziroma vrednotne kontekste ter z refleksijo teh kontekstov oblikuje intelektualno aktiven in profiliran odnos do sveta;


32

- razume umestitev in mesto edukacije med družbenimi podsistemi, - pozna in razume socialno pogojene zakonitosti edukacije, - pozna mehanizme mogočega spoprijema z reprodukcijo neenakosti v šoli - posebej na področju kulture, - razume pomen organziranosti družbe in vzgojne institucije za sobivanje različnosti (tudi kultur). Uporaba: - zna povezati sociološka in filozofska vprašanja z disciplinarno problematiko pouka; - zna povezati in uporabiti različne koncepte v razmislek o mehanizmih socialne reprodukcije, pravičnosti, enakosti, pravičnosti in učinkovitosti; - na podlagi poznavanja in razumevanja kompleksnosti vzgojnega in izobraževalnega procesa se usposablja za praktično soočanje s problemi poučevanja otrok. Refleksija: - v povezavi z drugimi predmeti, zlasti s predmeti temeljnega pedagoškega študija, reflektira kompleksnost strokovnih in družbenih nalog v vzgoji in izobraževanju, da bi bil/a pripravljen/a na praktično soočanje s problemi vzgojno-izobraževalnega dela; - reflektira in v odnosu do družbenih vprašanj kritično ovrednoti različne (lastne in opazovane) pedagoške izkušnje, - proaktivno in kritično spremlja in reflektira aktualno vzgojno dogajanje; - v pedagoški praksi prepoznava aktualne probleme pri zagotavljanju pravičnosti in učinkovitosti v izobraževanju. Prenosljive spretnosti (niso vezane le na en predmet): - razvija prenosljive spretnosti (komunikacija in uporaba strokovne terminologije, tudi v tujem jeziku, pridobivanje zahtevnejših informacij, uporaba IKT, analiza teoretskih besedil, kritično mišljenje, ipd.).

33



Predavanja z aktivno udeležbo študentov (razumevanje in formulacija problemov; dialog in razlaga; aplikacija načel; študije primerov; analiza teoretskih besedil, ipd.; razprave ipd.). Seminarsko delo (kontaktne ure, samostojno delo) v povezavi z vsebino predmeta (tematsko razširjanje in dopolnjevanje; uvajanje v raziskovanje izbranega problema ipd.) ter širšim študijskim kontekstom (interdisciplinarno povezovanje vsebin; refleksija učne prakse oz. vzgojno-izobraževalnega sistema). Konzultacije (dodatna razlaga; razprava; obravnava specifičnih vprašanj; pomoč pri individualni obravnavi seminarske teme), individualne in skupinske, tudi ob uporabi IKT. Samostojni študij (motiviranje, usmerjanje ipd.).



Assessment:

Pisni izpit v dveh delih. Ocenjevalna lestvica: skladno s Statutom UL in fakultetnimi pravili.

Prvi del pisnega izpita 50%; drugi del pisnega izpita 50%



Nosilec / nosilci: dr. Slavko Gaber, izr. prof., dr. Janez Krek, izr. prof. Slavko Gaber

GABER, Slavko, ANTIĆ, Milica G. Sto let splošne volilne pravice v Evropi - zgodba o vztrajnosti dobrih rešitev. Teor. praksa, 2006, letn. 43, št. 5-6, str. 737-751.

GABER, Slavko. Spoprijem za hegemonijo ali vaje iz praktične teorije?. Sodob. pedagog., 2007, letn. 58, št. 2, str. 62-80.

GABER, Slavko. E-demokracija in e-volitve. Teor. praksa, jan.-apr. 2008, letn. 45, št. 1/2, str. 147-163.

GABER, Slavko, TAŠNER, Veronika. Vidna, nevidna pedagogika in spopad v (srednjem) razredu. Sodob. pedagog., 2009, letn. 60, št. 1, str. 282-299.

GABER, Slavko, TAŠNER, Veronika, MARJANOVIČ UMEK, Ljubica, PODLESEK, Anja, SOČAN, Gregor. Analiza razlik v dosežkih učencev/dijakov ter analiza primarnih in sekundarnih učinkov družbenih razlik na dosežke učencev/dijakov. Šol. polje (Tisk. izd.). [Tiskana izd.], pomlad 2009, letn. 20, št. 1/2, str. 83-125.

34

Janez Krek

KREK, Janez. Zapoznele besede : o neoliberalizmu, vzgojno-izobraževalni odgovornosti in zunanjem ocenjevanju znanja. Sodob. pedagog., 2008, letn. 59, št. 3, str. 32-51.

VOGRINC, Janez, KREK, Janez. Kriteriji ugotavljanja kakovosti znanstvenih spoznanj - pozitivistični pristop. Pedagoš. obz., 2008, letn. 23, št. 1, str. 101-117.

KREK, Janez. Očetovska funkcija, avtoriteta učitelja in vzgojna zasnova v javni šoli = The father's function, the authority of the teacher and the conception of education in the state school. Sodob. pedagog., 2008, letn. 59, št. 5, str. 136-153.

KOVAČ ŠEBART, Mojca, KREK, Janez. Vzgojna zasnova javne šole, (Zbirka Obrazi edukacije, 11). Ljubljana: Center za študij edukacijskih strategij, Pedagoška fakulteta, 2009. 234 str.

KOVAČ ŠEBART, Mojca, KREK, Janez. The public school, values and educational discourse. Pardubice: University of Pardubice, 2010. 35, [170] str.

35


Predmet: Fiziologija človeka

Course title:



Letnik Academic

year

Semester Semester




Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Vaje Tutorial

Klinične vaje work



work ECTS

20 10 15 0 25 80 6

Nosilec predmeta / Lecturer: izr. prof. dr. Marko Kreft

Jeziki / Languages:


slovenski



Prerequisits:

Pogoj za vključitev v delo: vpis v ustrezni letnik študijskega programa. Opravljen izpit iz fiziologije živali oziroma predmeta, ki da primerljivo predizobrazbo. Pogoj za pristop k izpitu je opravljen seminar.

36

Vsebina:


Zgradba in funkcije živčevja. Žleze z notranjim izločanjem in hormonalna regulacija, narava in učinkovanje hormonov. Senzorični sistem. Mišičje in motorika. Srce; zgradba, ritmovniki; nastanek in širjenje vzburjenja v srcu, elektrokardiogram. Utrip; črpalno delo, utripni in minutni volumen srca, krvni tlak. Uravnavanje delovanja srca. Kri; sestava, krvna plazma in krvničke, obrambne funkcije in ustavljanje krvavitve. Hemoglobin in prenos dihalnih plinov. Dihanje; dihalni organi, ventilacija, izmenjava plinov in regulacija dihanja. Prehrana in prebava; hrana, potrebe po hrani, voda in elektroliti. škodljive in strupene snovi v hrani, zgradba prebavil. Ledvice; zgradba in delovanje, regulacija vsebnosti vode in elektrolitov. Spolni organi in reprodukcija človeka. Osnove biotskih regulacij. Odziv in prilagoditve organizma na spremenjene okoljske razmere. Klima. Telesna toplota in termoregulacija. Termična adaptacija in aklimatizacija. Delo in šport. Fizična zmogljivost, meje in omejitve, utrujanje in okrevanje. Odziv organizma na akutno in kronično hipoksijo. Aklimatizacija. Organizem v hiperbaričnem okolju. Potapljanje.


Poglavja v učbenikih: SchmidtRF, LangF, ThewsG Physiologie des Menschen. Springer (2005) St.: 891 ISBN: 3540667334 ;(izbrana poglavja) LevyMN, KoeppenBM, StantonBA Berne & Levy Principles of Physiology Mosby (2005). St.: 836 ISBN 0323031951 ;(izbrana poglavja) McArdle W.D., Katch F.I., Katch W.L.. Exercise Physiology. Williams & Wilkins (2001) St.: 850. ISBN: 0781725445. ;(izbrana poglavja)

37



Nadgraditev splošnega vedenja o delovanju živalskega organizma s specifičnimi znanji o funkcionalnih lastnostih in sposobnostih človeškega organizma. Namenjen študentom, ki se usposabljajo za poučevanje ter študentom ki vidijo svojo perspektivo v delu v zdravstveni dejavnosti.



Zgradba in funkcije živčevja. Žleze z notranjim izločanjem in hormonalna regulacija, narava in učinkovanje hormonov. Senzorični sistem. Mišičje in motorika. Srce; zgradba, ritmovniki; nastanek in širjenje vzburjenja v srcu, elektrokardiogram. Utrip; črpalno delo, utripni in minutni volumen srca, krvni tlak. Uravnavanje delovanja srca. Kri; sestava, krvna plazma in krvničke, obrambne funkcije in ustavljanje krvavitve. Hemoglobin in prenos dihalnih plinov. Dihanje; dihalni organi, ventilacija, izmenjava plinov in regulacija dihanja. Prehrana in prebava; hrana, potrebe po hrani, voda in elektroliti. škodljive in strupene snovi v hrani, zgradba prebavil. Ledvice; zgradba in delovanje, regulacija vsebnosti vode in elektrolitov. Spolni organi in reprodukcija človeka. Osnove biotskih regulacij. Odziv in prilagoditve organizma na spremenjene okoljske razmere. Klima. Telesna toplota in termoregulacija. Termična adaptacija in aklimatizacija. Delo in šport. Fizična zmogljivost, meje in omejitve, utrujanje in okrevanje. Odziv organizma na akutno in kronično hipoksijo. Aklimatizacija. Organizem v hiperbaričnem okolju. Potapljanje.




Predavanja, seminarji, laboratorijske vaje, demonstracije, individualna laboratorijska praksa.

38



Assessment:

Kolokvij – samostojna ocena / Seminar 25% in izpit 75%. Lestvica od 6-10 (pozitivno), od 1-5 (negativno).

Kolokvij – samostojna ocena. Seminar 25% in izpit 75%.


Reference sestavljalca učnega načrta/ nosilca / Lecturer's references: izr. prof. dr. Kazimir Drašlar, GOGALA, Matija, DRAŠLAR, Kazimir. Splošna fiziologija z osnovami fiziologije človeka : navodila za vaje. Ljubljana: Univerza, 1971. 74 str., ilustr. [COBISS.SI-ID 18378497] HUBER, Armin, BELUŠIČ, Gregor, DA SILVA, Noel, BÄHNER, Monika, GERDON, Gabriele, DRAŠLAR, Kazimir, PAULSEN, Reinhard. The Calliphora rpa mutant lacks the PDZ domain-assembled INAD signalling complex. Eur. j. neurosci., 2000, letn. 12, str. 3909-3918. [COBISS.SI-ID 12487641] GOLJA, Petra, MEKJAVIĆ, Igor B., DRAŠLAR, Kazimir. Vpliv hipoksije na vedenjsko termoregulacijo - laboratorijski poskusi = The Effect of hypoxia on behavioural thermoregulation - laboratory experiments. Med. razgl. (Tisk. izd.). [Tiskana izd.], junij/september 2002, letn. 41, št. 2/3, str. 127-134. [COBISS.SI-ID 17252135]




39


Predmet: Funkcionalna biologija celice

Course title:



Letnik Academic

year

Semester Semester




Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Vaje Tutorial

Klinične vaje work



work ECTS

43 0 26 0 31 100 8

Nosilec predmeta / Lecturer: Nosilci: prof. dr. Jasna Štrus, izr. prof. Marjana Regvar izr.prof.dr. Marko Kreft, doc. dr. Gregor Zupančič,

Jeziki / Languages:


slovenski



Prerequisits:


Vsebina:


Strukturne posebnosti rastlinske in živalske celice (30 ur):

- praživali kot celica in organizem, raznolikost in pomen celičnih organelov za delovanje organizma, multipotentnost enoceličarjev

- zgradba in raznolikost živalske celice; specializacija celic in nastanek tkiv večceličarjev

40

- metode dela v celični biologiji - funkcionalna ultrastruktura, celične kulture

- strukturne posebnosti rastlinske celice v povezavi z rastjo, transportom, pomnoževanjem dednine, razmnoževanjem in odmiranjem celic (celična stena, plazmodezme, poliploidije, programirana celična smrt, plastidna genomika in izražanje genov)

Funkcionalne značilnosti rastlinske in živalske celice (45 ur):

Biološka membrana

Vloga membrane, Osnovne biofizikalne in biokemijske lastnosti, vzdrževanje sestave membrane

delovanje pomožnih struktur (glikokaliks, celična stena ipd.)

Ohranjanje sestave citosola

Ohranjanje ionske sestave in volumna celice – ionske črpalke, ionski kanali, nadzorovanje koncentracije drugih molekul

Biosinteza

Lokacije in uravnavanje sinteze, posebnosti živalske celice, posebnosti rastlinske celice

Interakcije z okoljem

Difuzija, delovanje ionskih kanalov, delovanje transporterjev, eksocitoza, endocitoza

Celični transport

Delovanje celičnih transportnih beljakovin, transport snovi, transport organelov, razlike med živalsko in rastlinsko celico

Energijski metabolizem

Anaerobni metabolizem, delovanje mitohondrijev, delovanje kloroplastov, reagiranje na spremembe v okolju

Adaptivne modifikacije genske ekspresije, lokomocija

Izločanje

Živalske celice, rastlinske celice

Razmnoževanje

41

Celični cikel, mitoza, mejoza

Sporočanje in uravnavanje funkcij

Principi uravnavanja (regulacije), sporočevalne snovi, sporočevalna omrežja, sekundarne vloge celičnih organelov in struktur pri sporočanju



Sperelakis N. Cell Physiology Sourcebook. 1235 pages, Academic Press, 3 edition (2001), ISBN: 0126569762; (izbrana poglavja)

Alberts, B., Bray, D., Lewis, J. , Raff, M., Roberts, K., Watson, J.D. Molecular biology of the Cell, Garland. 1616 pages, Garland; 4 edition (2002), ISBN: 0815332181; (izbrana poglavja.)

Maunsbach A.BAfzelius B.A..Biomedical Electron Microscopy. 548 pages, Academic Press, 1st edition (1999), ISBN: 0124806104; (izbrana poglavja)

Pavelka M., Roth J. Functional Ultrastructure An Atlas of Tissue Biology and Pathology. 326 pages, Springer, 1 edition (2005), ISBN: 3211835644; (izbrana poglavja)

Buchanan .B., Gruissem W., Jones R. L.. Biochemistry and Molecular Biology of Plants. 1408 pages, John Wiley & Sons (2002), ISBN: 0943088399;(izbrana poglavja)



Cilj predmeta je seznanitev študentov s funkcionalnim pogledom na celico. Poznavanje strukture in funkcij, ki jih opravljajo celice omogoči razumevanje delovanja bioloških sistemov na vseh organizacijskih nivojih. Študent spozna in razume naštete procese:

Ločitev celice od okolja, ohranjanje notranjega okolja celice, sinteza in izmenjava snovi z okoljem, notranji transport snovi, energijska podpora delovanju sistema, reagiranje na spremembe v okolju, izločanje nerabnih snovi, razmnoževanje, usklajevanje delovanja vseh delov sistema – sporočanje

Bistven namen predmeta je tudi integracija znanj, ki jih je študent pridobil v programu 1. stopnje (biofizikalno, biokemijsko, molekularno biološko, celično biološko in fiziološko znanje) v povezano celoto, ki omogočajo celostni pogled in razumevanje

42

celičnih temeljev delovanja živih organizmov od prokariontov do evkariontov in od avtotrofov do heterotrofov.

Kompetence:

Po opravljenem izpitu iz predmeta Funkcionalna biologija celice bo študent kompetenten na področjih: Fiziologije rastlinske celice, fiziologije živalske celice, funkcionalne morfologije rastlinske celice funkcionalne morfologije živalske celice



Znanje in razumevanje. Študent spozna zgradbo in delovanje različnih tipov rastlinskih in živalskih celic in s tem razume osnovne procese, ki omogočajo življenje.

Uporaba. Študent se seznani s sodobnimi tehnikami dela v celični biologiji in je zmožen uporabljati to znanje pri načrtovanju in izvedbi poskusov.

Refleksija. Primerjava celične in histološke zgradbe zgradbe različnih organskih sistemov živali in analiza glede na stopnjo razvitosti in sorodnost. Iz opisa podrobne zgradbe celic in primerjalne analize je študent zmožen sklepati o funkciji in načrtovati fiziološki poskus. Prenosljive spretnosti. Študent se nauči samostojnega dela, projektnega dela, iskanja informacij in pisnega ter ustnega poročanja.




Vsebine predmeta so podane kot predavanja s področja strukture in delovanja rastlinske in živalske celice. Poglavja, ki obsegajo živalsko celico so dopolnjena s seminarskimi in laboratorijskimi vajami s področja funkcionalne celične ultrastrukture in aktualnih tem s področja.

Večina kurza, ki obsega rastlinsko celico se izvaja po metodi problemsko orientiranega učenja (POU).

43



Assessment:

Opravljene vaje in seminarji so pogoj za pristop k pisnemu izpitu. Končna ocena vkjučuje uspešnost dela pri vseh navedenih študijskih aktivnostih. Uspešnost kurza biologija rastlinske celice se ocenjuje na osnovi vseh aktivnosti povezanih z delom, pri čemer pisni izpit prispeva 75 %. Pisni izpit se ocenjuje z ocenjevalno lestvico od 1 do 10 s kriterijem: zadostno 6: 55% – 64% dobro 7: 65% – 74% prav dobro 8: 75% – 84% prav dobro 9: 85% - 94% odlično 10: 95% -100%

Pisni izpit prispeva 75 %.



Nosilec / Nosilci:prof. dr. Jasna Štrus, doc. dr. Gregor Zupančič, doc. dr. Peter Stušek, izr. prof. Marjana Regvar

Reference nosilcev:

MATSKO, Nadejda, LETOFSKY-PAPST, Ilse, GROGGER, Werner, HOFER, Ferdinand, ŽNIDARŠIČ, Nada, ŠTRUS, Jasna. Chitin : correlative AFM-TEM microscopy and spectroscopy. Imaging microsc., 2010, vol. 12, no. 2, str. 40-42. [COBISS.SI-ID 2243919]

MILATOVIČ, Maša, KOSTANJŠEK, Rok, ŠTRUS, Jasna. Ontogenetic development of Porcellio scaber: staging based on microscopic anatomy. J. crustac. biol., 2010, vol. 30, no. 2, str. 225-234. [COBISS.SI-ID 2163535]

LEŠER, Vladka, MILANI, Marziale, TATTI, Francesco, PIPAN, Živa, ŠTRUS, Jasna, DROBNE, Damjana. Focused ion beam (FIB)/scanning electron microscopy (SEM) in tissue structural research. Protoplasma, 2010, str. [v tisku]. http://dx.doi.org/10.1007/s00709-010-0118-8, doi: 10.1007/s00709-010-0118-8. [COBISS.SI-ID 6240633]

ZUPANČIČ, Gregor, OGDEN, D..., MAGNUS, C... J., WHEELER-JONES, C..., CARTER, T... D. Differential exocytosis from human endothelial cells evoked by high intracellular Ca2+ concentration. J Physiol, 2002, letn.

544, št. 3, str. 741-755. [COBISS.SI-ID 15480025]

MEGLIČ, Andrej, ŠKORJANC, Aleš, ZUPANČIČ, Gregor. The dynamics of light adaptation in Ascalaphus (Libelloides macaronius; Neuroptera) = Dinamika svetlobne adaptacije pri metuljčnici (Libelloides macaronius; Neuroptera). Acta biol. slov.. [Tiskana izd.], 2007, letn. 50, št. 2, str. 71-84. [COBISS.SI-ID 24313305]



http://dx.doi.org/10.1007/s00709-010-0118-8

http://dx.doi.org/10.1007/s00709-010-0118-8



44

ERENT, Muriel, MELI, Athinoula, MOISOI, Nicoleta, BABICH, Victor, HANNAH, Matthew J., SKEHEL, Paul, KNIPE, Laura, ZUPANČIČ, Gregor, OGDEN, David, CARTER, Tom D. Rate, extent and concentration-dependence of histamine-evoked Weibel-Palade body exocytosis determined from individual fusion events in human endothelial cells. J Physiol, 2007, št. 1, letn. 583, str. 195-212. [COBISS.SI-ID 1736015]

STUŠEK, Peter, HAMDORF, K. Properties of pupil mechanisms in owl-fly Ascalaphus macaronius (Neuroptera). J. comp. physiol., A, 1999, letn. 184, str. 99-106. [COBISS.SI-ID 17434329]

ZUPANČIČ, Gregor, ABRAM, D..., STUŠEK, Peter. Light-induced oxygen consumption of isolated fly retinas (Calliphora erythrocephala -chalky) shows two kinetic phases with different sensitivities to stimulating light. J Physiol, June 2000, letn. 525 P, str. 34P. [COBISS.SI-ID 13110745] JCR IF: 4.455, SE (5/76), physiology

PANGRŠIČ, Tina, STUŠEK, Peter, BELUŠIČ, Gregor, ZUPANČIČ, Gregor. Light dependence of oxygen consumption by blowfly eyes recorded with a magnetic diver balance. J. comp. physiol., A, 2005, letn. 191, str. 75-84. [COBISS.SI-ID 18915033] JCR IF (2004): 2.016, SE (23/41), behavioral sciences (114/198), neurosciences (32/73), physiology (11/112), zoology

MERELA, Maks, PELICON, Primož, VAVPETIČ, Primož, REGVAR, Marjana, VOGEL-MIKUŠ, Katarina, SERŠA, Igor, POLIČNIK , Helena, POKORNY, Boštjan, LEVANIČ, Tom, OVEN, Primož. Application of micro-PIXE, MRI and light microscopy for research in wood science and dendroecology. Nucl. instrum. methods phys. res., B Beam interact. mater. atoms. [Print ed.], 2009, vol. 267, no. 12/13, str. 2157-2162, doi: 10.1016/j.nimb.2009.03.062. [COBISS.SI-ID 22503463]

TOLRÀ, Roser, VOGEL-MIKUŠ, Katarina, KUMP, Peter, PONGRAC, Paula, REGVAR, Marjana. Localization of aluminium in tea (Camellia sinensis) leaves using low energy X-ray fluorescence spectro-microscopy. J. plant res., 2010, 8 str., [in press]. http://www.springerlink.com/content/t877715x8381u365/, doi: 10.1007/s10265-010-0344-3. [COBISS.SI-ID 2235215]

PONGRAC, Paula, VOGEL-MIKUŠ, Katarina, VAVPETIČ, Primož, TRATNIK, Janja, REGVAR, Marjana, SIMČIČ, Jurij, GRLJ, Nataša, PELICON, Primož. Cd induced redistribution of elements within leaves of the Cd/Zn hyperaccumulator Thlaspi praecox as revealed by micro-PIXE. Nucl. instrum. methods phys. res., B Beam interact. mater. atoms. [Print ed.], 2010, vol. 268, no. 11/12, str. 2205-2210, doi: 10.1016/j.nimb.2010.02.089. [COBISS.SI-ID 23518759]


http://dx.doi.org/10.1016/j.nimb.2009.03.062


http://www.springerlink.com/content/t877715x8381u365/

http://dx.doi.org/10.1007/s10265-010-0344-3




45


Predmet: Genetika evkariontov

Course title:



Letnik Academic

year

Semester Semester




Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Vaje Tutorial

Klinične vaje work



work ECTS

45 15 45 0 0 120 9

Nosilec predmeta / Lecturer: Doc. dr. Blagajana Herzog Velikonja

Jeziki / Languages:


slovenski



Prerequisits:


Vsebina:


• Molekulska genetika evkariontov

Organizacija in molekulska struktura kromosomov in genomov

• Molekulske lastnosti genov

Struktura in funkcija genov

Izražanje genov in uravnava izražanja genov

Tkivno-specifično izražanje genov

46

Lastnosti in klasifikacija mutacij

Popravljanje DNA in ne-DNA popravljanje

Rekombinacija in transpozicija

• Načini dedovanja

Odnos genotip – fenotip

Reprodukcija in prenos kromosomov

Kromosomska teorija dedovanja

Načini dedovanja posameznih genov

Med-alelne in med-genske interakcije

Kromosomske in genomske mutacije

Ne-Mendlovo dedovanje

Aktivnosti delov kromosomov in pozicijski učinek genov.

• Genetske analize

Gensko kartiranje

Osnove genomike in citogenetike

Osnove genetike človeka

Osnove kvantitativne genetike

Osnove populacijske genetike,

Genetske tehnologije in njihova uporabnost



Russel P. J. iGenetics: A Mendelian approach. Pearson; Benjamin Cummings; 1st edition (2006), ISBN: 0007044208.

Klug W.S., Cummings M.R., Spencer C.A., Ward S.M. Concepts of Genetics. 677 pages, Prentice Hall; 8th Pkg edition (2005), ISBN: 013169944X.

Miglani, G. S., Advanced genetics. 480 pages, Alpha Science International Ltd. (2002), ISBN: 0849324254.

Brooker R. J., Brooker R. Genetics: analysis and principles. McGraw-Hill Science/Engineering/Math; 2 edition (2004), ISBN: 0072965975.

Lewin, B. Genes VIII. 1056 pages, Prentice Hall; 1st edition (2003), ISBN: 0131439812.

Brent R., Kingston R. E., Seidman J. G., Struhl K., Ausubel F. M., Chanda V. B., Moore D. D., J.G. Seidman, F.M. Ausubel F. M. Current protocols in molecular biology. 1600 pages, John Wiley & Sons Inc; ringbou edition (2003), ISBN: 047150338X.

Winchester A. M., Wejksnora P. J., Laboratory manual of genetics. 240 pages, McGraw-Hill Science/Engineering/Math; 4th edition (1995), ISBN: 0697122875.

Mertens T. R., Hammersmith R. L., Genetics: Laboratory Investigations. 281 pages, Prentice Hall;

47

12 edition (2000), ISBN: 0130193305.

Herzog Velikonja B., Gruden K., Praktikum iz molekularne biologije - teoretični del. 106 strani, SCRIPTA, (2000), ISBN: 961-6356-22-4 SK040.

www.geneticsplace.com

www.prenhall.com

www.prenhall.com/klugconcepts8

www.prenhall.com/lewin

www.awl.com/bc

www.ncbi.nlm.nih.gov/books



Cilj predmeta je seznaniti študente s temelji genetike evkariontov, predvsem z osnovami dednih zakonitosti pri evkariontih in osnovami molekulske genetike evkariontov s poudarkom na družbenem pomenu genetike v današnjem času. Vsebine so selektivno izbrane, tako da so nadgradnja biokemijskih, molekularno- bioloških n celično-bioloških predmetov. Študenti bodo s poznavanjem osnovnih dednih zakonitosti pri evkariontih, poznavanjem modelov in zahtevnejših molekularnih metod sposobni dojeti družbeni pomen, ki ga ima genetika v današnjem času.



Znanje in razumevanje. Poznavanje in razumevanje: dednih zakonitosti pri evkariontih, zlasti vloge kromosomov in kromosomskih mutacij; molekulskih lastnosti genov vključno z uravnavanjem delovanja genov na nivoju kromosomov; tkivno-specifičnega izražanja genov in epigenetskega razvoja organizmov.

Uporaba: Uporaba genetskih analiz in genetske tehnologije ter razumevanja njihove uporabnosti.

Refleksija. Ovrednotenje zakonitosti genetike s poudarkom na družbenem pomenu genetike v današnjem času.

Prenosljive spretnosti. Sposobnost uporabe tuje literature in drugih virov; sposobnost zbiranja in iterpretacije podatkov; ustno in


48

pisno poročanje; kritična analiza in delo v timu.



Predavanja, seminar - sodelovalno poučevanje, laboratorijske vaje.



Assessment:

Pisni izpit, kolokvij, seminar in pridobljeno znanje pri sodelovalnem učenju se ovrednoti z ocenami od 6-10 (pozitivno) ali 1-5 (negativno).

Ocena seminarja in pridobljenega znanja pri seminarju prispeva 25% ocene izpita.



Doc. dr. Blagajana Herzog Velikonja

Reference izvajalcev:

PODLESEK, Z., COMINO, A., HERZOG VELIKONJA, B., and GRABNAR, M. The role of bacitracin ABC transporter in bacitracin resistance and collateral detergent sensitivity. FEMS Microbiol Lett., 2000, 188, 103-106.

GRUDEN, K., ŠTRUKELJ, B., RAVNIKAR, M. and HERZOG-VELIKONJA, B. A putative viral resistance-connected protein isolated from potato cultivar Sante resistant to PVINTN infection. Phyton (Horn), 2000, 40, 191-200.

PODLESEK, Z., COMINO, A., HERZOG-VELIKONJA, B., ŽGUR-BERTOK, D., KOMEL, R., GRABNAR, M. Bacillus licheniformis bacitracin-resistance ABC transporter: relationship to mammalian multidrug resistance. Mol. Microbiol., 1995, 16, 969-976.

49


Predmet: Metodologija pedagoškega raziskovanja

Course title:



Letnik Academic

year

Semester Semester




Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Vaje Tutorial

Klinične vaje work



work ECTS

30 30 0 0 0 40 4

Nosilec predmeta / Lecturer: Doc.dr. Janez Vogrinc

Jeziki / Languages:


slovenski



Prerequisits:


Vsebina:


Cilj modula je usposobiti študente za samostojno raziskovalno delo, za pisanje strokovnih in znanstvenih prispevkov ter poročil o empiričnih (kvalitativnih in kvantitativnih) raziskavah. V okviru modula študenti usvojijo znanje iz pedagoške metodologije in statistike. Obravnavane so metode deskriptivne statistike, analize razlik s parametričnimi preizkusi in z neparametričnimi preizkusi ter metode analize povezanosti (bivariantna, multipla korelacija in regresija,

50

faktorska analiza). Statistična obdelava je podprta z računalniškim programskim paketom SPSS. Študenti se seznanijo s pomenom kvalitativnega raziskovanja pri proučevanju edukacijskega polja ter se usposobijo za samostojno izpeljavo kvalitativne raziskave (seznanijo se z različnimi vrstami kvalitativnih raziskav, posebej se poudari pomen akcijskega raziskovanja za razvoj pedagoške prakse, seznanijo se s tehnikami zbiranja podatkov v kvalitativnem raziskovanju, ob tem spoznajo vlogo triangulacije pri proučevanju pedagoških pojavov, seznanijo se s potekom kvalitativne analize, vključno s postopkom kodiranja, in z računalniškimi programskimi paketi za analizo kvalitativnih podatkov). Obravnavani so kriteriji ugotavljanja kakovosti znanstvenih spoznanj kvalitativnega in kvantitativnega raziskovanja.


Bryman, A. (2004). Social Research Methods. New York: Oxford University press, str. 61-243. Field, A. (2000). Discovering Statistics Using SPSS for Windows. London: Sage Publications, str. 49-57, 103-205, 243-323, 423-471. Kožuh, B. (2003). Statistične metode v pedagoškem raziskovanju. Ljubljana: Filozofska fakulteta, str. 11-41, 47-79, 91-108, 125-205. Vogrinc, J. (2008). Kvalitativno raziskovanje na pedagoškem področju. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, str. 45-143. Seznam literature se vsako leto sproti dopolnjuje.



Poznavanje in uporaba različnih metod raziskovanja. Zmožnost prevzeti odgovornost za lasten poklicni razvoj in učenje z evalvacijo in refleksijo lastnega dela. Zmožnost raziskovanja in prenašanja spoznanj v prakso. Splošna razgledanost, sposobnost komuniciranja s strokovnjaki iz lastnih in drugih strokovnih in znanstvenih področij. Reflektiranje in evalvacija obstoječe vzgojno-izobraževalne prakse ter prepoznavanje neizkoriščenih možnosti za dvig njene

51

kakovosti.



Znanje in razumevanje: pozna in razume potek kvalitativne in kvantitativne raziskave, statistične postopke za obdelavo atributivnih spremenljivk in osnove bivariantne statistične obdelave podatkov, statistične postopke za ocenjevanje parametrov, metode analize povezanosti, temeljne značilnosti kvalitativnega raziskovanja in potek kvalitativne analize podatkov; razume povezanost in odvisnost med podatki in njihovo obdelavo ter uporabnost in zakonitosti posameznih postopkov obdelave podatkov; pozna osnovne tehnike zbiranja podatkov; razume pomembnost posameznih sestavin poročila o svojem lastnem raziskovalnem delu; razume pomen inovacij za kakovostno delo in stalen profesionalni razvoj; Uporaba: statistične postopke uporabi pri obdelavi konkretnih podatkov, pridobljeno znanje s področja metodologije uporabi pri raziskovanju konkretnega problema v praksi, pri pisanju poročila o raziskavi, ki jo izvede, in pri analizi ter samorefleksiji lastne prakse, računalniški statistični programski paket SPSS uporabi za obdelavo zbranih podatkov; Refleksija: kritična analiza že opravljenih raziskav, samorefleksija lastnega raziskovalnega procesa, reflektiranje družbenih in etičnih vidikov lastnega raziskovalnega dela; Prenosljive spretnosti (niso vezane le na en predmet): usposobljenost za raziskovalno delo in za preverjanje raziskovalnih ugotovitev, prenašanje raziskovalnih ugotovitev v prakso, posredovanje raziskovalnih ugotovitev širši javnosti, pridobljeno znanje se uporabi za izdelavo seminarskih nalog pri drugih predmetih in za pisanje drugih poročil o empiričnih raziskavah.


52



Predavanja, seminarji v standardni učilnici in v računalniški učilnici, opremljeni s statističnim računalniškim programom SPSS, individualni študij, individualno delo in/ali delo v paru pri raziskovanju konkretnega problema v praksi, individualne in skupinske konzultacije, individualna evalvacija in refleksija lastnega dela.



Assessment:

a) Pisni izpit (50 % ocene) b) Individualno pisno poročilo (obseg od 15.000 do 30.000 znakov) o svojem lastnem raziskovalnem delu (30 % ocene) c) Predstavitev raziskovalnega poročila z refleksijo raziskovalnega procesa in dobljenih rezultatov (20 % ocene) Ocenjevalna lestvica: od 1-5 negativno, od 6-10 pozitivno (v skladu s Statutom UL)

Pisni izpit 50%; Pisno poročilo 30%; predstavitev poročila 20%.



dr. Janez Vogrinc, doc.

VOGRINC, Janez, VALENČIČ ZULJAN, Milena. Action research in schools - an important factor in teachers' professional development. Educ. stud., 2009, letn. 35, št. 1, str. 53-63.

VOGRINC, Janez: Kvalitativno raziskovanje na pedagoškem področju, 2008. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.

VALENČIČ ZULJAN, Milena, VOGRINC, Janez. A mentor's aid in developing the competences of teacher trainees. Educ. stud., 2007, letn. 33, št. 4, str. 373-384.

VOGRINC, Janez. Criteria for evaluating observation. V: KOŽUH, Boris (ur.), KAHN, Richard (ur.), KOZŁOWSKA, Anna (ur.), KROPE, Peter (ur.). Description and explanation in educational and social research. Los Angeles: UCLA, 2006, str. 203-214.

VOGRINC, Janez. The use of triangulation in the methodology of qualitative research. V: KOŽUH, Boris (ur.). Measurement and assessment in educational and social research. Exeter [etc.]: University, 2005, str. 240-249.

53


Predmet: Nadarjenost in ustvarjalnost v šoli

Course title:



Letnik Academic

year

Semester Semester


Vrsta predmeta / Course type izbirni pedagoški


Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Vaje Tutorial

Klinične vaje work



work ECTS

30 0 0 0 0 45 3

Nosilec predmeta / Lecturer: Red. prof. dr. Valentin Bucik

Jeziki / Languages:


slovenski



Prerequisits:

Pogoj za vključitev v delo je vpis v ustrezni letnik študija in izbira predmeta.

Vsebina:


Predmet je namenjen nepsihologom (pedagoški programi), torej študentom v študijskih programih, ki izobražujejo strokovne profile, ki pri delu pogosto stopajo v stik z ljudmi (pedagogi, sociologi, filozofi, etnologi, socialni delavci, defektologi, zlasti pa različnim profilom pedagoških poklicev), primeren je tudi za profile drugih fakultet (novinarji, zdravniki, ekonomisti, pravniki, organizatorji dela, upravni delavci, ...). Program poteka v

54

obliki predavanj, pa tudi v obliki predstavitve seminarskih ali projektnih nalog. Študentje spoznajo nekatere poglede na nadarjenost kot na lastnost, ki posameznika uvršča na vrh razpršitve splošne in/ali specifičnih sposobnosti. Spoznajo in razdelajo pomembne razlike in zveze med konceptoma kognitivnih sposobnosti in ustvarjalnosti. Spoznajo osnovna načela odkrivanja in spremljanja nadarjenih ter obravnavo ustvarjalnih posameznikov. Na primerih izjemnih posameznikov spoznajo mehanizme nadarjenosti in ustvarjalnosti v različnih področjih dela in ustvarjanja v znanosti in umetnosti. Znanja lahko uporabijo pri bolj občutljivem zaznavanju izjemnih posameznikov. - Narava nadarjenosti oziroma genialnosti

- Genialnost v inteligentnosti

- Specifične nadarjenosti z vidika teorije mnogoterih inteligentnosti

- Nadarjenost v znanosti in nadarjenost v umetnosti

- Ustvarjalnost in inteligentnost

- Ustvarjalnost: merjenje in osebnostni korelati

- Temelji ustvarjalne genialnosti (kombinacija kognitivnih, okoljskih in osebnostnih dimenzij)

- Nadarjenost in ustvarjalnost (družbena podstat, domače okolje, izobrazba in kariera, lastnosti ustvarjalnih dosežkarjev, motivacija ustvarjalca, razvojni vzorci)

- Kriteriji odličnosti in izjemnosti

- Običajni razvoj in izjemni razvoj

- Ustvarjalno mišljenje in inspiracija (stopnje v ustvarjalnem reševanju problemov, specifične sposobnosti in procesi, vključeni v ustvarjalno mišljenje, vloga nezavednih procesov)

- Intuicija in nezavedno

- Genetska vprašanja nadarjenosti in ustvarjalnosti

55

- Izjemni posamezniki (ustvarjalec – mojster: Mozart, produktivni ustvarjalec: Sigmund Freud in Francis Galton, ustvarjalec z vpogledom: Wirginia Wolf, ustvarjalec z vplivom: Mahatma Gandhi)

- Spremljanje in vzpodbujanje ustvarjalnosti - Ustvarjalnost v umetnosti


Temeljna literatura: 1. Boden, M.A. (ur.) (1996). Dimensions of creativity. Cambridge, MA: Bradford, 242 str. 2. Gardner, H., Kornhaber, M.L. in Wake, W.K. (1996). Intelligence: Multiple perspective. Fort

Worth,TX: Harcourt Brace, 351 str. 3. Jurman, B. (2005). Inteligentnost, nadarjenost, ustvarjalnost. Ljubljana: Center za

psihodiagnostična sredstva, 441 str. 4. Gardner, H. (1997). Extraordinary minds: Portraits of exceptional individuals and an

examination of our extraordinariness. London: Weidenfeld & Nicolson, 178 str. Dodatna literatura: 1. Eysenck, H.J. (1995). Genius: The natural history of creativity. Cambridge: Cambridge

University Press, 344 str. 2. Sternberg, R.J. (ur.) (1999). Handbook of creativity. Cambridge: Cambridge University Press,

490 str. 3. Torrance, E.P. (1995). Why fly? A philosophy of creativity. Norwood, NJ: Ablex. Ostale informacije slušatelji dobijo na predavanjih oz. so napoteni na iskanje le-te po elektronskih virih.



Slušatelji spoznajo različne možnosti obravnavanja in ocenjevanja nadarjenih ter posameznikov z izrazitejšim ustvarjalnim potencialom. Usvojijo zmožnost razlikovanja in povezovanja med konceptoma kognitivnih sposobnosti in ustvarjalnosti. Učitelj bi moral znati zaznati morebitne potenciale, ki se skrivajo v posameznem učencu ali dijaku.

- Spoznanje načinov obravnave ustvarjalnih posameznikov.

- Spoznanje mehanizmov nadarjenosti in ustvarjalnosti v različnih področjih dela in ustvarjanja v znanosti in umetnosti.

- Zmožnost razumevanja razvoja nadarjenosti in ustvarjalnosti v posameznih razvojnih obdobjih.

- Opremljanje z osnovnimi znanji in veščinami zaznave, spremljanja ter

56

razvijanja nadarjenih ter ustvarjalnih otrok.

Tema je zelo primerna za poklicne profile v pedagoških programih.



Znanje in razumevanje - Študentje spoznajo nekatere poglede na

nadarjenost kot na lastnost, ki posameznika uvršča na vrh razpršitve splošne in/ali specifičnih sposobnosti.

- Spoznajo se s teorijami ter koncepti spoznavanja nadarjenih.

- Spoznajo in razdelajo pomembne razlike in zveze med konceptoma kognitivnih sposobnosti in ustvarjalnosti.

- Spoznajo in razumejo načela odkrivanja in spremljanja nadarjenih ter ocenjevanje in obravnavo ustvarjalnih posameznikov.

Razumejo procese razvoja ustvarjalnosti in posebnosti delovanja strukture v različnih razvojnih fazah. Uporaba - Na primerih izjemnih posameznikov

spoznajo mehanizme nadarjenosti in ustvarjalnosti v različnih področjih dela in ustvarjanja v znanosti in umetnosti.

- Poudarek je na spremljanju razvoja nadarjenosti in ustvarjalnosti pri učencih v posameznih razvojnih obdobjih.

Tema je zelo primerna za poklicne profile v pedagoških programih, saj je (tudi) od njih odvisen optimalni razvoj človeških potencialov. Refleksija Slušatelji morajo biti zmožni razumevanja teorije ter povezovanja te s praktično izkušnjo pri delu z nadarjenimi in pri prepoznavanju ustvarjalnega ravnanja. Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet - Slušatelji pri predmetu razvijajo spretnosti

uporabe domače in tuje literature in drugih virov; dobijo osnovne informacije o uporabi pripomočkov za diagnostiko


57

nadarjenih ter za odkrivanje ustvarjalnega vedenja; razvijajo tudi zmožnosti kritične analize ter presojanja in sinteze različnih teoretskih znanj ter povezave teoretskih znanj s praktičnimi izkušnjami.

Predmet se povezuje tudi z drugimi predmeti izbirnega dela pedagoškega modula.



predavanja, individualne naloge, aktivno (refleksivno) poučevanje



Assessment:

od 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) ob upoštevanju Statuta UL in fakultetnih Pravil.

ustni (30 %) in pisni izpit (40 %) ter po potrebi ocena seminarske naloge ali projekta (30 %)



Red. prof. dr. Valentin Bucik BUCIK, V. (1997). Osnove psihološkega testiranja. Ljubljana: Tiskovna komisija Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. (246 str.) POLJANŠEK, A. in BUCIK, V. (2002). Evalvacija kakovosti. V L. Marjanovič Umek, U. Fekonja, T. Kavčič in A. Poljanšek (ur.), Kakovost v vrtcih, (Razprave Filozofske fakultete). Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete (str. 21-35). ZORKO, M., MARUŠIČ, A., ČEBAŠEK-TRAVNIK, Z. in BUCIK, V. (2004). The frontal lobe hypothesis: Impairment of executive cognitive functions in chronic alcohol in-patients. Psychiatria Danubina, 16 (1/2), 21-28.

58


Predmet: Okoljske spremembe in varstvo narave

Course title:



Letnik Academic

year

Semester Semester




Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Vaje Tutorial

Klinične vaje work



work ECTS

30 0 10 0 10 50 4

Nosilec predmeta / Lecturer: izr. prof. dr. Alenka Gaberščik

Jeziki / Languages:


slovenski



Prerequisits:

Vpis na drugostopenjski magistrski študij. Pogoj za pristop k izpitu so opravljene terenske vaje in poročilo o vajah.

Vsebina:


Uvod (zgodovina obremenjevanja in spreminjanja narave, osnovni pojmi). Spremembe v atmosferi: zračna onesnažila (SO2, dušikovi oksidi, toplogredni plini, ozon, organske spojine): delovanje, mehanizmi odpornosti naravnih sistemov, globalni učinki in sindromi (topla greda, ozonska luknja, umiranje gozdov in trstišč), ukrepi za zaščito in izboljšanje stanja ter stanje v Sloveniji.

59

Spremembe tal: izguba organske komponente, biocidi, težke kovine, zasoljevanje, erozija, širjenje puščav, ukrepi za zaščito in izboljšanje stanja (organsko kmetijstvo, fitoremediacija) ter stanje v Sloveniji. Varstvena biologija in varstvo narave: biotska pestrost (pomen in stanje biotske pestrosti, vzroki za zmanjševanje biotske pestrosti), pristopi varovanja, monitorning stanja in sprememb biotske pestrosti ter stanje v Sloveniji. Gensko spremenjeni organizmi in biološka varnost. Zakonske osnove, mednarodne organizacije in predpisi s področja varovanja okolja in narave . Posegi v okolje (poročila o vplivih na okolje, cilji in elementi raziskav vplivov na okolje). Aktualne teme.


Poglavja v učbenikih: Gaston, J. K., Spicer, J. I. Biodiversity - An Introduction. Second edition, 208 pages, Blackwell Publishers, (2004) ISBN: 1405118571 Pullin, A. S. Conservation biology, Third printing, 345 pages, Cambridge press, (2006), ISBN 0521644828. Različni članki, na primer: Andrady, A. et al., 2004. Environmental effects of ozone depletion and its interactions with climate change:, PHOTOCHEMICAL & PHOTOBIOLOGICAL SCIENCES, 4 (2): 177-184. Aslaksen I., Myhr, A.I. 2006. “The worth of a wildflower”: Precautionary perspectives on the environmental risk of GMOs, ECOLOGICAL ECONOMICS, In Press, Available online. Balmford, A. et al., 2002, Ecology - Economic reasons for conserving wild nature, SCIENCE, 297 (5583): 950-953. Czech, B. et al., 2005. Establishing indicators for biodiversity, SCIENCE, 308 (5723): 791-792.

Cilji in kompetence: Objectives and competences:

Razumevanje sprememb v okolju in problemov obremenjevanja in degradacije okolja in narave. Poznavanje ukrepov za zmanjšanje neželjenih učinkov.

60



Znanje in razumevanje. Študenti spoznajo osnovne grožnje atmosferi, pedosferi in biosferi ohranitvene in omilitvene ukrepe ter načine izboljšanja stanja.

Uporaba. Razumevanje posledic človekovega obremenjevanja in posegov v različne sfere, sinergističnih in antagonističnih učinkov in pri nekaterih vplivih ter omejenosti možnosti izboljšanja stanja.

Refleksija. Aplikacija znanj pri delovanju in odločanju o naravi.

Prenosljive spretnosti. Uporaba domače in tuje literature in drugih virov, zbiranje in razlaga podatkov, kritična analiza podatkov pridobljenih z meritvami, njihova sinteza in pisanje poročil, delo v skupini.




Predavanja, projektno delo, delo na terenu.



Assessment:

Pri končni oceni se upošteva kreditni delež posameznih (preverljivih) študijskih obveznosti; od 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno)




Nosilec / nosilci: izr. prof. dr. Alenka Gaberščik Reference izvajalcev: GERM, Mateja, MAZEJ, Zdenka, GABERŠČIK, Alenka, HÄDER, Donat P. The influence of enhanced UV-B radiation on Batrachium trichophyllum and Potamogeton alpinus - aquatic macrophytes with amphibious character. J. photochem. photobiol., B Biol., 2002, vol. 66, no. 1, str. 37-46. [COBISS.SI-ID 1022287] GERM, Mateja, SIMČIČ, Tatjana, GABERŠČIK, Alenka, BREZNIK, Barbara, HRASTEL, Milena. UV-B treated algae exhibiting different responses as a food source for Daphnia magna. J. plankton res.,

http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&lani=en&base=COBIB&RID=1022287

61

2004, vol. 26, no. 10, str. 1219-1228. [COBISS.SI-ID 1440847] BREZNIK, Barbara, GERM, Mateja, GABERŠČIK, Alenka, KREFT, Ivan. Combined effects of elevated UV-B radiation and the addition of selenium on common (Fagopyrum esculentum Moench) and tartary (Fagopyrum tataricum (L.) Gaertn.) buckwheat. Photosyntetica, 2005, letn. 43, št. 4, str. 583-589. [COBISS.SI-ID 1563471]



62


Predmet: Organizmi pri pouku biologije

Course title:



Letnik Academic

year

Semester Semester


Vrsta predmeta / Course type izbirni pedagoški


Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Vaje Tutorial

Klinične vaje work



work ECTS

20 0 30 0 10 40 4

Nosilec predmeta / Lecturer: izr. prof. dr. Rok Kostanjšek doc. dr. Barbara Vilhar izr. prof. Marjana Regvar

Jeziki / Languages:


slovenski



Prerequisits:

Vpis v 1. ali 2. letnik študijskega programa.

Vsebina:


Organizmi predstavljajo za učitelja biologije temeljno orodje za pouk. Učenci pri delu z organizmi, z izkustvenim učenjem in , raziskovanjem pridobijo kvalitetno in uporabno znanje. Študenti na terenu spoznajo metode nabiranja in lova organizmov. Preko dela v vivariju se srečajo z gojitvami organizmov, ki jih bodo kot bodoči učitelji lahko uporabljali pri pouku, se

63

naučijo rokovanja z njimi, spoznajo minimalne pogoje, ki jih morajo zagotoviti določenim vrstam organizmov. Spoznajo veljavno zakonodajo na področju varovanja narave in pogojev, ki jih morajo zagotoviti organizmom v ujetništvu. Izdelajo projektno delo, ki se navezuje na določeno vrsto organizma. Študenti se naučijo vključevati učence v delo v šolskem vivariju preko projektnega oziroma raziskovalnega dela. Pri delu z organizmi upoštevamo temeljna etična merila.


Veljavni učni načrti in učbeniki za gimnazijo, srednje šole in osnovno šolo Lack A, Evans D., Plant biology; Taylor and Francis Group.(2005) ISBN 0-4153-5643-1, strani 351

(izbrana poglavja) Jurd RD., Animal Biology, Taylor and Francis Group.(1997) ISBN 0387915214, strani 294 (izbrana

poglavja)



Glavni cilj je poznavanje načinov vključevanja organizmov v vzgojno-izobraževalni proces z močnim poudarkom na etičnem vidiku uporabe živih organizmov pri pouku. Študenti: - spoznajo metode nabiranja in lova, razmnoževanja in vzgoje organizmov ter spremljajoče dejavnike, ki vplivajo na njegovo učinkovitost. - preko gojitev spoznajo potrebe določenih vrst organizmov, ki jih bodo kot učitelji uporabljali pri pouku. - so usposobljeni organizmom zagotoviti primerne pogoje za preživetje v ujetništvu. - naučijo se načrtovati, izpeljati in vrednotiti terensko delo pri pouku bioloških vsebin. - poznajo učinke uporabe živih organizmov pri pouku na kvaliteto in trajnost znanja pri učencih.

http://www.abebooks.com/servlet/BookDetailsPL?bi=777777186&searchurl=isbn%3D0387915214%26nsa%3D1

64



Znanje in razumevanje: Poznavanje tehnik vzgoje organizmov in dejavnikov, ki nanjo vplivajo. Poznavanje organizmov primernih za pouk.

Uporaba: Študenti znajo tehnike nabiranja, gojitev in rokovanja uporabiti pri pripravi projekta ter ga predstaviti kolegom in skupini učencev.

Refleksija: Izgrajevanje celostnega pogleda na vzgojo in uporabo organizmov pri pouku biologije. Prenosljive spretnosti: Spretnost

samostojnega razmišljanja, sinteza tujih in lastnih spoznanj, sposobnost argumentiranja spoznanj. Izkušnje, pridobljene ob gojitvah organizmov znajo uporabiti pri predmetih z ekološkimi vsebinami.




Predavanja, skupinsko in problemsko delo.



Assessment:

Ocena projekta od 6-10 (pozitivno), 1-5 (negativno)

100% ocena projekta.



doc. dr. Rok Kostanjšek izr. prof. Marjana Regvar doc. dr. Barbara Vilhar


KOSTANJŠEK, Rok, LAPANJE, Aleš, RUPNIK, Maja, ŠTRUS, Jasna, DROBNE, Damjana, AVGUŠTIN, Gorazd. Anaerobic bacteria in the gut of terrestrial isopod crustacean Porcellio scaber. Folia microbiol.. [Print ed.], 2004, vol. 49, no. 2, str. 179-182.

KOSTANJŠEK, Rok, LAPANJE, Aleš, DROBNE, Damjana, PEROVIĆ, Svetlana, PEROVIĆ, A., ZIDAR, Primož, ŠTRUS, Jasna, HOLLERT, H., KARAMAN, Gordan S. Bacterial community structure analyses to assess pollution of water and sediments in the lake Shkodra/Skadar, Balkan Peninsula. Environ. sci. pollut. res. int., 2005, letn. 12, št. 6, str. 361-368.

65

KOSTANJŠEK, Rok, ŠTRUS, Jasna, AVGUŠTIN, Gorazd. Candidatus bacilloplasma, a novel lineage of Mollicutes associated with the hindgut wall of the terrestrial isopod Porcellio scaber (Crustacea: isopoda). Appl. environ. microbiol., 2007, letn. 73, št. 17, str. 5566-5573.

REGVAR, Marjana, VOGEL, Katarina, IRGEL, Nina, WRABER, Tone, HILDEBRANDT, Ulrich, WILDE, Petra, BOTHE, Hermann. Colonization of pennycresses (Thlaspi spp.) of the Brassicaceae by arbuscular mycorrhizal fungi. J. plant physiol., 2003, letn. 160, št. 6, str. 615-626. http://www.urbanfischer. de/journals/jpp. [COBISS.SI-ID 16159961] JCR IF: 1.149, SE (54/136), plant sciences

VOGEL, Katarina, DROBNE, Damjana, REGVAR, Marjana. Zn, Cd and Pb accumulation and arbuscular mycorrhizal colonisation of pennycress Thlaspi praecox Wulf. (Brassicaceae) from the vicinity of a lead mine and smelter in Slovenia. Environ. pollut. (1987). [Print ed.], 2005, letn. 133, str. 233-242. [COBISS.SI-ID 18474713] JCR IF (2004): 2.205, SE (15/134), environmental sciences

VOGEL, Katarina, PONGRAC, Paula, KUMP, Peter, NEČEMER, Marijan, REGVAR, Marjana. Colonisation of a Zn, Cd and Pb hyperaccumulator Thlaspi praecox Wulfen with indigenous arbuscular mycorrhizal fungal mixture induces changes in heavy metal and nutrient uptake. Environ. pollut. (1987). [Print ed.], 2005. [COBISS.SI-ID 1497679] JCR IF (2004): 2.205, SE (15/134), environmental sciences




66


Predmet: Osnove gozdarstva

Course title:



Letnik Academic

year

Semester Semester


Vrsta predmeta / Course type predmet širše strokovne izbire


Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Vaje Tutorial

Klinične vaje work



work ECTS

30 0 10 0 0 35 3

Nosilec predmeta / Lecturer: Izr. prof. dr. Igor Potočnik

Jeziki / Languages:


slovenski



Prerequisits:


Pogoj za opravljanje končnega izpita je pozitivna ocena poročil s terenskega pouka.

67

Vsebina:


Temeljni pojmi o gozdarstvu. Pojem gozdarstva..Cilji in naloge gozdarstva. Zgodovinski razvoj in sodobne usmeritve. Splošne značilnosti gozdov. Prostorska razprostranjenost. Naravne in proizvodne razmere. Proizvodni ciklus. Trajnost gozda in donosov. Mnogonamenski gozd. Posebnosti gozdov in gozdarstva Družbeno - ekonomske značilnosti gozdarstva. Lastninska struktura. Javni interes za gozdove. Financiranje gozdarstva. Proizvodni potencial gozdov in njegova izraba. Gozdni fond in gozdna proizvodnja Slovenije. Povezanost gozdarstva z drugimi dejavnostmi. Organizacija gozdarstva. Javna gozdarska služba. Izvajanje gozdarskih del. Posebnosti gospodarjenja z zasebnimi gozdovi. Posestne razmere v zasebnih gozdovih in gozdnogospodarske posledice. Gozdni posestnik kot lastnik gozda. Usmerjanje gospodarjenja z zasebnimi gozdovi. Povezovanje lastnikov gozdov. Tehnično - tehnološke značilnosti gozdarstva. Razvoj pridobivanja lesa. Trendi razvoj gozdne tehnike. Sodobne tehnike pridobivanja lesa. Tehnologija pridobivanja lesa na mali gozdni posesti. Varno delo v gozdu. Gozdni red. Gozdni lesni proizvodi, klasifikacija oblega lesa iglavcev in listavcev. Postranski gozdni proizvodi. Dostopnost gozdov v Sloveniji. Mnogonamenska raba gozdnih prometnic. Vzdrževanje gozdnih prometnic.


LIPOGLAVŠEK, M., 2003. Postranski gozdni proizvodi : študijsko gradivo. V Ljubljani: Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2003. 65 str.

MLINŠEK, D.( ured.), 1991. O gozdu in gozdarstvu Slovenije. Maribor, ARAM.

POTOČNIK, I., ŠINKO, M., WINKLER, I., 1991. Ekonomska narava naložb v gozdne ceste. Zb. gozd. lesar., št. 38, str. 199-234.

POTOČNIK, I., 1996. Izkoriščenost prevoznosti gozdnih cest kot kazalec njihove potrebne kakovosti. Zb. gozd. lesar., št. 51, str. 27-42.

68

WINKLER, I.,1996. Gospodarjenje z zasebnimi gozdovi. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, 129 str. WINKLER, I., 1998. Ekonomika gozdarstva, Ljubljana



Poznavanje značilnosti gozdarstva in posebnosti gospodarjenja na mali gozdni posesti. Poznavanje osnovnih gozdarskih pojmov in gozdnogospodarskih področij in problemov, ki zadevajo tudi kmetijstvo in podeželje.



Poznavanje osnovne gozdarske strokovne terminologije in organiziranosti gozdarstva. Osnovno znanje o posebnostih slovenskega gozdarstva in male gozdne posesti. Poznavanje osnov tehnoloških procesov pridobivanja gozdnih lesnih sortimentov in postranskih gozdnih proizvodov




Predavanja z uporabo sodobnih učnih pripomočkov in terenski pouk.



Assessment:

Končna ocena predmeta je tehtana aritmetična sredina ocen sodelovanja na predavanjih (25%) in končnega izpita (75%). Ocena vaj je tehtana aritmetična sredina ocen sodelovanja na terenskem pouku (50%) in poročil s terenskega pouka (50%).

Končna ocena predmeta je tehtana aritmetična sredina ocen sodelovanja na predavanjih (25%) in končnega izpita (75%).



Izr. prof. Igor Potočnik

HRIBERNIK, Boštjan, POTOČNIK, Igor. Sedanje stanje gozdnih cest kot rezultat preteklega gospodarjenja = The present condition of forest roads as a result of their past maintenance. Zb.

69

gozd. lesar., 2006, št. 81, str. 83-89, ilustr. [COBISS.SI-ID 1807526]

POJE, Anton, POTOČNIK, Igor. Influence of working conditions on overlapping of cutting and ground skidding in group work. Croat. j. for. eng., 2007, vol. 28, iss. 2, str. 157-167, ilustr. [COBISS.SI-ID 2124198]

PENTEK, Tibor, NEVEČEREL, Hrvoje, PORŠINSKY, Tomislav, PIČMAN, Dragutin, LEPOGLAVEC, Kruno, POTOČNIK, Igor. Methodology for development of secondary forest traffic infrastrucure cadastre. Croat. j. for. eng., 2008, vol. 29, iss. 1, str. 75-83, ilustr. [COBISS.SI-ID 2265510]




70


Predmet: Pedagogika z andragogiko

Course title:



Letnik Academic

year

Semester Semester




Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Vaje Tutorial

Klinične vaje work



work ECTS

75 0 0 0 0 50 5

Nosilec predmeta / Lecturer: Doc. dr. Monika Govekar-Okoliš

Jeziki / Languages:


slovenski



Prerequisits:


Vsebina:


Predmet je deljen na dva vsebinska področja. Študenti poslušajo najprej vsebine s področja pedagogike, nato z andragogike. Ločeno opravljajo dva delna izpita, izpit iz pedagogike in izpit iz andragogike, skupna ocena obeh delnih izpitov je zaključna ocena predmeta Pedagogika z andragogiko. Področje pedagogike:

Opredelitev pedagogike kot znanosti in njenih temeljnih pojmov. Družbena

71

pogojenost vzgoje in izobraževanja (šola kot družbena ustanova, kot ideološki aparat države…).

Vzgoja kot intencionalni dejavnik razvoja posameznika, kulture in družbe. Legitimnost vzgoje in njena povezanost s socializacijo. Vrste socializacije in modeli šolske (vzgojne) socializacije.

Vzgojno izobraževalni (pedagoški) proces v šoli. Odnos med vzgojo in izobraževanjem. Vrste vzgoje (intencionalna, …). Vzgojni stili (represivni,…) in vzgojni koncepti (duhoslovni, pedocentrični,…).

Objekt in subjekt vzgoje in izobraževanja. Vzgojni in izobraževalni cilji ter smotri. Dejavniki vzgoje in izobraževanja (učitelj, učni predmeti, disciplina, kulturna in organizacijska razvitost šole).

Sodobna načela oblikovanja šolske skupnosti (koncept inkluzivne šole utemeljene na načelih: pravičnosti, enakosti možnosti, solidarnosti, integracije, pluralizma in interkulturnosti). Upoštevanje temeljnih človekovih pravic v sodobni šoli. Etična načela in zakonska določila.

Učitelj v sodobni šoli kot strokovnjak za nove pristope dela v razredu (glede na socialno, etično, jezikovno, idr. različnost učencev, spodbuja učno okolje), strokovnjak za vključevanje učencev v projekte za raziskovanje in pridobivanje znanja. Oseba in osebnost (učiteljeva avtoriteta, učiteljeva vrednostna orientacija in temeljna načela moralnega razsojanja).

Področje andragogike:

Opredelitev andragogike kot znanosti in njenih temeljnih pojmov. Pojem odraslosti in življenjska obdobja. Učenje/izobraževanje odraslih in razlike

72

v učenju/izobraževanju odraslih od učenja/izobraževanja otrok in mladine. Vrste izobraževanja odraslih (formalno,…). Ovire, motivi in motivacija za izobraževanje odraslih. Vzgoja in vrste vzgoje ter prevzgoja odraslih. Socializacija odraslih. Teorija permanentnega izobraževanja ter vseživljenjsko učenje in izobraževanje odraslih.

Izobraževanje odraslih kot potreba družbe, šole (drugih institucij) in potreba posameznika. Tough (učni projekti, samostojno izobraževanje odraslih), Titmus (pomen komunikacije), Kidd (znanje za preživetje)…

Operativni učni načrt za delo in izobraževanje odraslih. Ugotavljanje potreb po izobraževanju odraslih in načini sestavljanja izobraževalnih programov za odrasle. Programiranje izobraževanja odraslih.

Planiranje izobraževanja odraslih. Izbor virov znanja. Metode izobraževanja odraslih (predavanja, pogovora, diskusije, igranja vlog, supervizija, idr.). Oblike izobraževanja odraslih (organizacija in izvajanje seminarjev, tečajev, mentorstva, študijskih krožkov,…). Pogoji in izvajanje izobraževanja odraslih ter upoštevanje andragoških načel (prostovoljnost,… idr.). Vrednotenje izobraževanja odraslih. Vrste, načini in rezultati vrednotenja izobraževanja odraslih.

Profesionalni razvoj učitelja in drugih odraslih. Oblikovanje osebnega vseživljenjskega izobraževanja in metoda izobraževalne biografije. Pomen izkustvenega učenja učiteljev in drugih odraslih.

Spodbujanje vseživljenjskega izobraževanja in učenja odraslih v šoli in drugih izobraževalnih institucijah in

73

učinkovita komunikacija (verbalna, neverbalna) med sodelavci, starši in drugimi odraslimi posamezniki in institucijami.


Področje pedagogike:

Apple, M. (1992). Šola, učitelj in oblast, Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana.

Kroflič, R. (2002). Šola, izkustveni prostor socialnega učenja in/ali moralne vzgoje? Sodobna pedagogika, št. 5.

Šelih, A.(ur.) (1996). Otrokove pravice, šolska pravila in nasilje v šoli. Ljubljana: Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti.

Vzgoja v javni šoli (2000). (Temat. sklop Sodobne pedagogike), št. 1. Priporočena literatura:

Govekar-Okoliš, M. (2001). Disciplina in vzgojni režim v gimnazijah na Slovenskem v letih 1849-1914, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, Ljubljana.

Kalin, J. (2003). Pouk, ki spodbuja sodelovalno klimo in nenasilje. Sodobna pedagogika, let. 53, št. 4, str. 42-57.

Kroflič, R.(2003). Etične in/ali pravne osnove vzgojnih konceptov javne šole/vrtca. Sodobna pedagogika, št. 4.

Področje andragogike

Jelenc, S. (1998). ABC izobraževanja odraslih. Ljubljana: Andragoški center Slovenije.

Krajnc, A. (1976). Metode izobraževanja odraslih. Ljubljana: Delavska enotnost.

Mijoč, N., Findeisen, D. in Krajnc A. (1993). Študijski krožki. Ljubljana: Andragoški center Slovenije.

Obča andragogika. Izbrana poglavja tujih avtorjev. Skripta. Priporočena literatura:

Govekar-Okoliš, M. (2000). Izobraževalna biografija:pomen in oblikovanje osebne izobraževalne biografije. Ljubljana: Andragoška spoznanja, št. 4, str. 27-44.

Mijoč, N. (1999). Znanje pridobljeno z izkustvenim učenjem. Ljubljana: Andragoška spoznanja, št. 1, str. 44-51.

Brajša, P. (1993). Pedagoška komunikologija. Ljubljana: Glotta nova.



Področje pedagogike:

Poznajo zakonitosti in pomen temeljnih pedagoških teoretskih usmeritev za oblikovanje vzgojnega koncepta javne šole.

Poznajo zakonitosti delovanja vzgojno izobraževalnega procesa, oblikujejo jasna pravila za vedenje in disciplino v razredu ter upoštevajo etična načela in zakonska določila.

74

Razvijajo kompetence za oblikovanje učnih programov za doseganje ustrezne vzgojne dimenzije pouka pri določenem predmetu in za vključevanje učencev v projekte za raziskovanje in pridobivanje znanj.

Poznajo pedagoško vlogo učitelja v šoli, znajo reševati vzgojne in disciplinske probleme v razredu in šoli, ustvarjati ustrezno klimo, spodbujati pozitivne vrednote, stališča in vedenje.

Razvijajo pozitiven odnos do učencev in uporabljajo ustrezne pristope glede na njihovo socialno, kulturno, etično, jezikovno in versko različnost.

Področje andragogike:

Poznajo andragoške zakonitosti in sodelujejo pri vodenju izobraževalnih institucij. Načrtujejo in oblikujejo različne projekte. Vodijo in koordinirajo izobraževalno delo s širšim družbenim okoljem.

Upoštevajo in uporabljajo različna andragoška načela, metode, oblike in tehnike za delo z odraslimi. Vodijo sestanke in diskusije s starši ter drugimi osebami.

Oblikujejo operativni izobraževalni program za odrasle (starše, idr.), glede na njihove potrebe, za spodbujanje in v podporo pridobivanja znanja učencev (delavnice za starše, študijske krožke, šole za starše, različna izobraževanja,…).

Načrtujejo, spremljajo, vrednotijo in uravnavajo lastni profesionalni razvoj. Oblikujejo program osebnega vseživljenjskega izobraževanja. Poznajo izkustveno učenje.

Spodbujajo vseživljenjsko izobraževanje in učenje odraslih v šolah in drugih izobraževalnih institucijah in učinkovito komunicirajo z odraslimi.

75



Znanje in razumevanje Področje pedagogike Študenti poznajo:

in razumejo zakonitosti pedagoških teoretskih usmeritev za oblikovanje vzgojnega koncepta javne šole,

zakonitosti delovanja vzgojno izobraževalnega procesa in vlogo vzgoje ter socializacije za razvoj posameznika, kulture in družbe,

vloge učitelja in učenca kot subjekta in objekta pri pouku,

sodobna načela oblikovanja šolske skupnosti, etična načela in zakonska določila,

značilnosti pedagoške vloge učitelja. Andragoško področje Študenti poznajo:

in razumejo zakonitosti andragoških problemov in situacij v izobraževalnih institucijah (šolah…),

oblike sodelovanja pri vodenju izobraževalnih institucij (načrtovanje in oblikovanje šolskih in drugih projektov),

andragoška načela, metode, oblike, tehnike za delo/izobraževanje z odraslimi (starši, idr.) ter učinkovito komunikacijo,

postopek oblikovanja izobraževalnega programa za odrasle in vrednotenje izobraževanja,

metode za spremljanje, vrednotenje in uravnavanje lastnega profesionalnega razvoja in za vseživljenjsko učenje in izobraževanje. Uporaba Pedagoško področje Študenti znajo:

oblikovati programe za oblikovanje vzgojne dimenzije pouka pri posameznem predmetu,

oblikovati programe za vključevanje učencev v projekte za raziskovanje in pridobivanje znanj,

reševati vzgojne in disciplinske probleme v


76

razredu in šoli,

razvijati pozitiven odnos in ustrezne pristope do učencev glede na socialno, kulturno, etično, jezikovno in versko različnost učencev.

Andragoško področje Študenti znajo:

ugotavljati potrebe po izobraževanju odraslih v instituciji, voditi in koordinirati šolsko delo s starši, sodelavci in s širšim družbenim okoljem,

oblikovati operativni izobraževalni program za odrasle, uporabljati andragoška načela, upoštevati pogoje dela, metode in različne tehnike dela z odraslimi,

uporabiti ustrezne andragoške oblike dela z odraslimi, glede na njihove potrebe in ustrezne načine vrednotenja znanja odraslih,

izdelati načrt lastnega profesionalnega razvoja in izobraževanja ter skrbeti za vseživljenjsko učenje in izobraževanje. Refleksija Pedagoško področje:

Povezujejo teoretična znanja z dejanskim pedagoškim (vzgojnim) delom na šoli.

Znajo uporabiti znanja s področja etičnih načel in zakonskih določil pri izvajanju učnega procesa.

Se zavedajo odgovornosti oblikovanja posameznikove osebnosti, pozitivnega odnosa do sočloveka in svoje vzgojne ter izobraževalne vloge v razredu in na šoli.

Andragoško področje:

Povezujejo teoretična znanja z dejanskim andragoškim delom na šoli in drugih institucijah.

Znajo na temelju teoretičnih spoznanj uporabiti ustrezne oblike, metode in tehnike dela z odraslimi (starši) ter glede na različne potrebe pripraviti operativni izobraževalni program oz. različne načine sodelovanja.

Razvijajo pozitivna stališča do lastnega dela in dela z odraslimi (straši, sodelavci,..)

77

Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet Pedagoško in andragoško področje:

Znajo upoštevati razlike med otroki, mladostniki in odraslimi pri njihovem delu in izobraževanju ter z njimi na ustrezen način komunicirati.

Znajo upoštevati razlike v pripravi izobraževalnih programov za otroke, kot za odrasle.

Znajo spodbujati pozitivne vrednote, stališča in vseživljenjsko učenje in izobraževanje pri otrocih in odraslih.

Znajo razvijati pozitiven odnos do učencev (otroci, mladina, odrasli), ne glede na njihove socialne, etične, kulturne, jezikovne in verske razlike.

Skrb za lastni profesionalni razvoj in izobraževanje.



Študenti opravijo delni izpit iz pedagogike in delni izpit iz andragogike. Skupna ocena obeh delnih izpitov je skupna ocena predmeta Pedagogika z andragogiko. Vsak delni izpit je najprej pisni, z esejskimi vprašanji. Vsak nadaljnji izpit pa je ustni izpit (popravljanje negativne ocene ali zviševanje ocene).



Assessment:

Študenti opravijo delni izpit iz pedagogike in delni izpit iz andragogike. Skupna ocena obeh delnih izpitov je skupna ocena predmeta Pedagogika z andragogiko. Vsak delni izpit je najprej pisni, z esejskimi vprašanji. Vsak nadaljnji izpit pa je ustni izpit (popravljanje negativne ocene ali zviševanje ocene).

50% izpit iz pedagogike 50% izpit iz andragogike


Reference nosilca / Lecturer's references: Doc. dr. Monika Govekar-Okoliš

GOVEKAR-OKOLIŠ, Monika. Razvoj in pomen prosvetno izobraževalnega dela društev na Goriškem

78

in v Trstu v letih 1848-1914. Šol. kron., 2006, letn. 15(39), št. 2, str. 273-284, ilustr. [COBISS.SI-ID 26055725] GOVEKAR-OKOLIŠ, Monika. Visoke narodne škole u Sloveniji od 1918. do 1941. Anali za povijest odgoja, 2007, vol. 6, str. 69-82. [COBISS.SI-ID 37357922] GOVEKAR-OKOLIŠ, Monika. Posebnosti andragoške prakse na ljudskih univerzah : prednosti, ovire in težave pri izvajanju andragoške prakse. AS. Andrag. spoznan., 2007, leto 13, št. 2, str. 10-20. [COBISS.SI-ID 35086434]

79


Predmet: Pedagoška praksa I

Course title:



Letnik Academic

year

Semester Semester




Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Vaje Tutorial

Klinične vaje work



work ECTS

0 0 6 0 35 84 5


Jeziki / Languages:




Prerequisits:

Vpis v 1. letnik študijskega programa.

Vsebina:


Nestrnjena pedagoška praksa na osnovni in srednji šoli.

Sodelovanje z učiteljem mentorjem na šoli pri učnih urah.

Hospitiranje pri učnih urah mentorja.

Priprava, izvedba in evalvacija samostojnega pouka.

Spoznavanje šolske zakonodaje in šolskih dokumentov.

Vodenje portfolia pedagoške prakse.

80


Rutar Ilc Zora et al. 2003. Pristopi k poučevanju, preverjanju in ocenjevanju. (K novi kulturi pouka). Ljubljana, ZRSŠ, 193 s.

Rutar Ilc Zora et al. 2005. Spodbujenje aktivne vloge učenca v razredu – zbornik prispevkov. (Modeli poučevanja in učenja). Ljubljana, ZRSŠ, 181 s.

Zupan Anka e tal. 2005. Od opazovanja do znanja, od znanja h kompetencam – zbornik prispevkov. (Modeli poučevanja in učenja). Ljubljana, ZRSŠ, 173 s.







Cilj: usposobiti študenta za poučevanje biologije na nivoju osnovne in srednje šole. Predmetno specifične kompetence: Študent zna načrtovati, izvajati in ovrednotiti učne ure biologije (metode dela, vodenje učencev, preverjanje in ocenjevanje znanja).



Poznavanje in razumevanje: Študent pozna:

šolsko zakonodajo,

učni načrt šole. Uporaba: Študent zna:

izdelati učno pripravo,

samostojno izvesti učno uro,

preveriti in oceniti znanje učencev,

evalvirati učno uro. Refleksija: Študent se zaveda vloge učitelja v družbi. Zna kritično ovrednotiti svoje delo. Prenosljive spretnosti: Študent obvlada komunikacijske in druge socialne spretnosti.




Hospitacije in evalvacije hospitacij, nastopi in evalvacije nastopov, vodenje portfolia, individualne konzultacije z visokošolskim učiteljem.




http://www.zrss.si/

81



Assessment:

Portfolio pedagoške prakse. Mnenje učitelja mentorja na šoli. Ocenjevalna lestvica: opravil/ni opravil.

100% opravljene obveznosti.











82


Predmet: Pedagoška praksa II

Course title:



Letnik Academic

year

Semester Semester

Biološko izobraževanje --- 2. 3. in 4.



Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Vaje Tutorial

Klinične vaje work



work ECTS

0 0 6 0 70 174 10


Jeziki / Languages:




Prerequisits:

Vpis v 2. letnik študijskega programa in opravljen predmet Pedagoška praksa I.

Vsebina:


Strnjena pedagoška praksa na osnovni ali srednji šoli.

Sodelovanje z učiteljem mentorjem na šoli pri učnih urah.

Priprava, izvedba in evalvacija samostojnega pouka.

Spoznavanje šolske zakonodaje in šolskih dokumentov.

Vodenje portfolia pedagoške prakse.

83


Rutar Ilc Zora et al. 2003. Pristopi k poučevanju, preverjanju in ocenjevanju. (K novi kulturi pouka). Ljubljana, ZRSŠ, 193 s.

Rutar Ilc Zora et al. 2005. Spodbujenje aktivne vloge učenca v razredu – zbornik prispevkov. (Modeli poučevanja in učenja). Ljubljana, ZRSŠ, 181 s.

Zupan Anka e tal. 2005. Od opazovanja do znanja, od znanja h kompetencam – zbornik prispevkov. (Modeli poučevanja in učenja). Ljubljana, ZRSŠ, 173 s.



Učni načrti srednja šola: http://www.mszs.si/slo/solstvo/ss/programi.asp Zavod RS za šolstvo: http://www.zrss.si/



Cilj: usposobiti študenta za samostojno poučevanje biologije na nivoju osnovne in srednje šole. Predmetno specifične kompetence: Študent zna načrtovati, izvajati in ovrednotiti učne ure biologije (metode dela, vodenje učencev, preverjanje in ocenjevanje znanja). Pozna slovenski šolski sistem in zakonodajo. Z zgledom in stališči zna oblikovati pozitiven odnos do narave in naravne dediščine.



Poznavanje in razumevanje: Študent pozna:

šolsko zakonodajo,

učni načrt šole.

Delovanje šole kot ustanove Uporaba: Študent zna:

načrtovati, izvajati in evalvirati učni proces,

preverjati in ocenjevati znanje učencev,

ustrezno uporabiti oblike, metode in tehnike dela,

izvajati pouk v učilnici in na terenu,

uporabljati IKT in druga učna sredstva za potrebe pouka,

posredovati odgovoren odnos do živih bitij in narave ter odpravljatio napačne predstave.

Refleksija: Študent se zaveda vloge učitelja v družbi. Zna kritično ovrednotiti svoje delo.





http://www.zrss.si/

84

Prenosljive spretnosti: Študent obvlada komunikacijske in druge socialne spretnosti. Sposoben je delati z informacijskimi viri.



Hospitacije in evalvacije hospitacij, nastopi in evalvacije nastopov, vodenje portfolia, individualne konzultacije z visokošolskim učiteljem.



Assessment:

Portfolio pedagoške prakse. Mnenje učitelja mentorja na šoli. Ocenjevalna lestvica: opravil/ni opravil. Obveznosti tretjega semestra študent opravi z zagovorom portfolia in pozitivnim mnenjem učitelja mentorja na šoli. Obveznosti četrtega semestra študent opravi z zagovorom nastopa na šoli.

100% opravljene obveznosti.


Reference nosilca / Lecturer's references: doc. dr. Barbara Vilhar, doc. dr. Jelka Strgar








85


Predmet: Psihologija učenja in pouka

Course title:



Letnik Academic

year

Semester Semester




Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Vaje Tutorial

Klinične vaje work



work ECTS

60 30 0 0 0 85 7

Nosilec predmeta / Lecturer: redna prof. dr. Cirila Peklaj

Jeziki / Languages:


slovenski



Prerequisits:

Pogoj za vključitev v delo: vpis v ustrezni letnik študijskega programa. Pogoj za pristop k izpitu so uspešno opravljene seminarje. Pri seminarju študenti aktivno sodelujejo, izberejo in predstavijo seminarske teme.

86

Vsebina:


Pomen psihološke izobrazbe za učitelja. Subjektivne teorije učiteljev. Metode in tehnike proučevanja učnega procesa in spoznavanja učencev. Učitelj kot raziskovalec.

Razvoj; zorenje in učenje ter njun medsebojni odnos. Nevrofiziološke osnove učenja.

Zakonitosti in teorije psihičnega razvoja: kognitivni razvoj (Piaget, Vigotski, socialno emocionalni razvoj (Bonfenbrenner, Erikson). Govorni in jezikovni razvoj. Dejavniki razvoja in njihovo prepletanje.

Oblike učenja (klasično in instrumentalno pogojevanje, učenje spretnosti, besedno učenje, učenje multiplega razlikovanja, učenje pojmov, učenje pravil, principov in zakonitosti, učenje kot reševanje problemov. Ustvarjalnost; spodbujanje ustvarjalnosti učencev.

Proces učenja. Struktura spomina. Pomnjenje in pozabljanje (teorije in dejavniki pomnjenja in pozabljanja). Transfer učenja, spodbujanje transfera. Metaučenje - učenje učenja.

Učenje z opazovanjem, izkustveno učenje, celostno učenje.

Učenje stališč, vrednot (odnosa do okolja). Moralni razvoj.

Dejavniki šolskega učenja in njihovo prepletanje. Fiziološki dejavniki učenja (fiziološke spremembe v adolescenci, zdravje, utrujenost). Psihološki dejavniki učenja (sposobnosti (Gardnerjeva in Sternbergova teorija inteligentnosti), spoznavni in učni stili, spoznavna struktura, strategije in pristopi k učenju,

87

učna motivacija, osebnostno-čustveni dejavniki (čustvena inteligentnost, samopodoba), Fizikalni in socialni dejavniki učenja. Tehnologija in učenje v naravoslovju.

Individualne razlike med učenci. Učenci s posebnimi potrebami (učenci z okvaro čutil, motorike, centralnega živčnega sistema bolni učenci, učenci z motnjo v duševnem razvoju, učenci z učnimi težavami, nadarjeni učenci). Psihološki vidiki diferenciacije in individualizacije pouka. Pomoč učencem s posebnimi potrebami.

Psihosocialni odnosi v šoli. Struktura in dinamika malih skupin. Komunikacija in vodenje razreda. Razredna in šolska klima. Konstruktivno reševanje medosebnih konfliktov. Reševanje vedenjskih in disciplinskih problemov v šoli. Učiteljeva osebnost.

Psihološki vidiki preverjanja in ocenjevanja. Načini in oblike preverjanja in ocenjevanja znanja. Metrična in motivacijska funkcija ocenjevanja. Postopek konstrukcije testov znanja.


Marentič-Požarnik, B. (2003). Psihologija učenja in pouka. Ljubljana: DZS. Papalia, D. E., Olds, S. W. in Feldman, R. D. (2003). Otrokov svet: otrokov razvoj od spočetja do

konca mladostništva (izbrana poglavja). Ljubljana: Educy. Priporočena literatura: Santrock, J.W. (2006). Educational psychology. Classroom Update: Preparing for praxisTM and

practice. Boston: Mc Graw Hill (izbrana poglavja). Bransford, J.D., Brown, A.L., Cocking, R.R. (2000). How people learn. Brain, mind, experience and school. Washington, D.C.: National Academy Press (izbrana poglavja).



Pozna zakonitosti razvoja učencev, proces učenja in individualne značilnosti učencev ter dejavnike, ki spodbujajo učenje in jih upošteva pri poučevanju.

Pri učencih razvija motivacijo za učenje, uporablja in razvija strategije učenja in

88

socialne veščine ter spodbuja pozitivna stališča do vseživljenjskega učenja.

Uporablja ustrezne načine komunikacije z učenci, učitelji, starši, vodstvom šole in drugimi osebami v pedagoškem procesu.

Oblikuje spodbudno učno okolje, vodi razredno skupnost, uspešno uravnava vedenje učencev in uspešno rešuje medosebne konflikte.

Pozna učence s posebnimi potrebami, prilagaja delo njihovim zmožnostim in po potrebi sodeluje z ustreznimi strokovnjaki in ustanovami.

Uporablja ustrezne načine spremljanja, preverjanja in ocenjevanja znanja ter dajanja povratnih informacij.



Znanje in razumevanje Študent: pozna in razume zakonitosti kognitivnega,

socialno čustvenega razvoja, razvoj govora, pozna oblike učenja in dejavnike, ki

spodbujajo ali ovirajo učenje, pozna dejavnike učenja in razume njihovo

povezanost z uspešnostjo v življenju, pozna učence s posebnimi potrebami in

razume na kakšen način se učijo, pozna uspešne načine komunikacije in

vodenja razreda ter oblikovanja spodbudne razredne klime ter razume dejavnike, ki vplivajo na neustrezne odnose in konflikte v razredu,

pozna značilnosti in različne načine preverjanja in ocenjevanja znanja in razume vpliv preverjanja na učni proces.

Uporaba Študent zna: uporabiti ustrezne oblike učenja in jih

prilagoditi individualnim potrebam in značilnostim učencev,

ustrezno komunikacijo pri delu z učenci, starši, kolegi, drugimi strokovnimi delavci,

zna oblikovati ustrezno učno okolje v katerem se učenci počutijo varne, sprejete


89

in cenjene, uporablja ustrezne načine motiviranja

učencev, spodbuja uporabo uspešnih strategij učenja ter sodelovanja z drugimi učenci,

zna uporabiti ustrezne načine preverjanja in ocenjevanja znanja in spodbudno povratno informacijo.

Refleksija Povezuje teoretična spoznanja s praktičnimi

metodami v procesu učenja in poučevanja, zna presoditi zakaj določene metode ne privedejo do ustreznega rezultata ter načrtovati ter izvesti spremembe.

Zna uporabiti spoznanja s področja raziskovanja pri svojem lastnem učenju, ga neprestano spremlja, vrednoti in spreminja.

Razvije pozitivna stališča do lastnega dela in vseživljenjskega učenja, do učencev in drugih udeležencev v učnem procesu.

Se zaveda odgovornosti do svojega poklica, ljudi s katerimi dela in širše družbene skupnosti in neprestano presoja etičnost svojega ravnanja. .

Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet Zna uporabiti metode raziskovanja učnega

procesa v različnih kontekstih učenja. Zna oblikovati ustrezno učno okolje pri

učenju posameznikov, skupin, različno starih učencev.

Zna komunicirati in voditi različne skupine ljudi v različnih okoljih in situacijah.

Sam uporablja in zna razvijati strategije vseživljenjskega učenja pri učencih.



Predmet se izvaja v obliki predavanj in seminarjev. Predavanja vključujejo različne oblike aktivnega in izkušenjskega učenja. Študenti pri predmetu opravljajo seminarje, kjer povezujejo teorijo s praktičnimi primeri, se poglabljajo v teme s področja psihologije

90

učenja in pouka, ki jih bolj zanimajo, se učijo veščin nastopanja, motivacijskih, komunikacijskih veščin, veščin vodenja razreda in skupin, dajanja povratne informacije.



Assessment:

Študenti opravijo obveznosti pri seminarjih. Študenti opravijo pisni izpit, dopolnjen s krajšim ustnim izpitom.

Pisni izpit 70% Ustni izpit 30%



redna prof. dr. Cirila Peklaj Reference nosilca: Peklaj, C., Vodopivec, B.. (1998). Metacognitive, affective-motivational processes and student achievement in mathematics. Studia psychologica, 40/3, str. 197-209. Peklaj, C., Vodopivec, B. (1999). Effects of cooperative versus individualistic learning on cognitive, affective, metacognitive and social processes in students. European Journal of Psychology of Education, Vol. 14, No. 3, str. 359-373. Peklaj, C. s sodelavkami (2001). Sodelovalno učenje ali Kdaj več glav več ve. Ljubljana: DZS. Marentič – Požarnik, B., Peklaj, C. (2002). Preverjanje in ocenjevanje za uspešnejši študij. Ljubljana: CPI Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani. Peklaj, C. (2006). Definiranje učiteljskih kompetenc – začetni korak za prenovo pedagoškega študija. V C. Peklaj (Ur.), Teorija in praksa v izobraževanju učiteljev. Ljubljana: CPI, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, 19-28.

91


Predmet: Rast in razvoj rastlin

Course title:



Letnik Academic

year

Semester Semester




Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Vaje Tutorial

Klinične vaje work



work ECTS

45 0 30 0 20 80 7

Nosilec predmeta / Lecturer: izr. prof. dr. Marjana Regvar

Jeziki / Languages:


slovenski/angleški



Prerequisits:

Vpis na drugostopenjski magistrski študij.

Vsebina:


Poglobljena poglavja rastlinske embriogeneze, genetske osnove embriogeneze in pomen mutant. Koordinacija celičnega cikla in pomen za rast in razvoj, vpliv hormonov. Determinacija, diferenciacija celic. Tvorba meristemov in pomen za rast in razvoj. Razmeščanje primordijev, razvoj poganjkov, usoda celic, pomen celičnih linij. Tvorba organov, hormonalna regulacija in genetska kontrola. Razvoj korenin. Zaznavanje rastlinskih hormonov in transdukcija signalov.

92

Fazne spremembe. Funkcije in lastnosti reproduktivnih meristemov ter indukcija cvetenja. Genetske osnove delovanja reproduktivnih meristemov in pomen mutant. Razvoj reproduktivnih organov, razvoj plodov in semen. Dormanca semen in poganjkov, hormonalna regulacija dormance, prekinitev dormance in ekološki pomen. Zaznavanje signalov iz okolja, transdukcija singalov okolja ter vplivi na rast in razvoj.



Srivastava LM 2002. Plant growth and development. Hormones and Environment. 772 pages, Academic Press, 1st edition (2002) , ISBN 0-12-660570-X. ; (izbrana poglavja)

Howell S.H.. Molecular Genetics of Plant Growth and Development. 384 page, Cambridge University Press (1998), ISBN: 0521587840. ; (izbrana poglavja)

McManus MT, Veit BE. Meristematic Tissues in Plant Growth and Development. 352 pages , Sheffield Academic Press, 1st edition (2001), ISBN: 0849397928. ; (izbrana poglavja)

Aducci P. Signal Transduction in Plants.181 pages, Birkhauser; 1 edition (1996), ISBN: 3764353074; (izbrana poglavja) Davies PJ.Plant Hormones, Biosynthesis, Signal Transduction, Action! 700 pages,Springer, 3 edition (2005), ISBN: 140202685 . ; (izbrana poglavja)



Razumevanje rasti in razvoja rastlin na osnovi integracije modernih raziskav v obstoječe poznane koncepte rasti in razvoja. Poznavanje mehanizmov regulacije rasti in razvoja na celičnem nivoju in nivoju organizma in vplivov okolja na rast in razvoj.



Znanje in razumevanje. Razumevanje regulacije rasti in razvoja na osnovi strukturnih in funkcionalnih lastnosti celic, genetske osnove. Osnove zaznavanja signalov v rastlinskih celicah in signalne verige. Poglobljeno znanje o metabolizmu in mehanizmu delovanja rastlinskih rastnih regulatorjih. Najnovejša spoznanja na področju raziskav rasti in razvoja rastlin.

Uporaba. Pridobljeno znanje je osnova za


93

reševanje problemov s področja rasti in razvoja rastlin ter za razumevanje sodobnih tehnologij kot je npr. rastlinska biotehnologija.

Refleksija. Študent poveže znanja s področja biologije rastlin, rastlinske fiziologije, biokemije in molekularne biologije. Prenosljive spretnosti. Kritična opredelitev do problemov ter projektno obravnavanje snovi s področja rasti in razvoja rastlin.



Predmet se izvaja v obliki predavanj, kjer se študentje seznanijo s teoretičnimi podlagami rasti in razvoja, praktična znanja pa pridobijo med reševanjem praktičnih nalog. Študentje izdelajo projekt, kjer se seznanijo s konkretnimi problemi, iskanjem literature, teoretičnim razreševanjem problema ter predstavitvijo rezultatov.



Assessment:

Projekt, izpit Od 1-10: 1-5 (negativno) in 6-10 (pozitivno).

Projekt 20% Praktični izpit 40% Pisni izpit 40%



izr. prof. Marjana Regvar TOLRÀ, Roser, VOGEL-MIKUŠ, Katarina, KUMP, Peter, PONGRAC, Paula, REGVAR, Marjana. Localization of aluminium in tea (Camellia sinensis) leaves using low energy X-ray fluorescence spectro-microscopy. J. plant res., 2010, 8 str., [in press]. http://www.springerlink.com/content/t877715x8381u365/, doi: 10.1007/s10265-010-0344-3. [COBISS.SI-ID 2235215]

PONGRAC, Paula, VOGEL-MIKUŠ, Katarina, VAVPETIČ, Primož, TRATNIK, Janja, REGVAR, Marjana, SIMČIČ, Jurij, GRLJ, Nataša, PELICON, Primož. Cd induced redistribution of elements within leaves of the Cd/Zn hyperaccumulator Thlaspi praecox as revealed by micro-PIXE. Nucl. instrum. methods phys. res., B Beam interact. mater. atoms. [Print ed.], 2010, vol. 268, no. 11/12, str. 2205-2210, doi: 10.1016/j.nimb.2010.02.089. [COBISS.SI-ID 23518759]

LIKAR, Matevž, PONGRAC, Paula, VOGEL-MIKUŠ, Katarina, REGVAR, Marjana. Molecular diversity and metal accumulation of different Thlaspi praecox populations from Slovenia. Plant soil. [Print ed.], 2010, vol. 330, no. 1-2, str. 195-205. http://dx.doi.org/10.1007/s11104-009-0192-x, doi: 10.1007/s11104-009-0192-x. [COBISS.SI-ID 2124879]

http://www.springerlink.com/content/t877715x8381u365/

http://dx.doi.org/10.1007/s10265-010-0344-3




http://dx.doi.org/10.1007/s11104-009-0192-x

http://dx.doi.org/10.1007/s11104-009-0192-x


94


Predmet: Tehnologije pridelave kmetijskih rastlin

Course title:



Letnik Academic

year

Semester Semester


Vrsta predmeta / Course type predmet širše strokovne izbire


Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Vaje Tutorial

Klinične vaje work



work ECTS

30 0 10 0 0 35 3

Nosilec predmeta / Lecturer: Izr.prof.dr. Marijana Jakše

Jeziki / Languages:


slovenski



Prerequisits:


Pogoj za pristop k izpitu so opravljene terenske vaje (vsaj 75% vaj).

95

Vsebina:


Predstavitev rastlinskih kmetijskih panog: Osnovne značilnosti pridelave v poljedeljstvu, sadjarstvu, vinogradništvu in vrtnarstvu. Obdelava tal in pomen kolobarja: Načini osnovne obdelave tal, njihov smoter in uporaba mehanizacije. Tehnologije pridelave: Predstavitev različnih tehnik gojenja od gojenja v trajnih nasadih do gojenja v rastlinjakih in hidroponskih tehnik. Slušatelj dobi predstavo o vlogi integrirane in ekološke pridelave, o neposredni setvi, gojenju sadik, breztalnem gojenju.... Vrste substratov: Uporaba anorganskih, sintetičnih in organskih substratov v kmetijstvu in njihova vloga. Sortiment: Zakaj je potreben sortiment, kako ga izbiramo in preizkušamo. Sortna lista kmetijskih rastlin. Oskrba posevkov in nasadov: različni namakalni sistemi (kapljično, razpršilci, poplavno), tipi gnojil in vloga mineralnih in organskih gnojil za tla, rastline in okolje, varstvo rastlin (preventivno, kurativno).


Adams, C.R., Bamford, K.M., Early, M.P. 1998. Principles of horticulture. Third edition, BH, 213 s., ISBN 0-7506-4043-X

Wolf, B.: 1996. Diagnostic techniques for improving crop production. Food products press, 426 s., ISBN 1-56022-858-X



Smoter predmeta je predstaviti slušateljem osnovno rastlinsko pridelavo in potek del pri njivski pridelavi, pri pridelavi v zavarovanih prostorih in v trajnih nasadih. Slušatelj spozna razporeditev kmetijskih panog v rastlinski pridelavi in njihove osnovne značilnosti in potrebe. Seznani se z različnimi tehnikami pridelave, njihovimi posledicami na okolje in prostor in spozna razlike med integrirano in

96

ekološko pridelavo. Seznani se tudi z osnovnimi zakonskimi uredbami o vnosu hranil v tla, o uporabi sadilnega materiala, o sortimentu, o zdravstvenem varstvu rastlin.



Znanje in razumevanje: Slušatelj pridobi znanje o obsegu in načinu pridelave v različnih kmetijskih panogah (poljedelstvo, vrtnarstvo, sadjarstvo, vinogradništvo). Seznani se s posebnostmi konvencionalnega, integriranega in ekološkega gojenja rastlin, s strokovnim izrazoslovjem in spozna osnovne tehnologije gojenja kmetijskih rastlin ter njihov razvoj. To znanje mu pomaga k razumevanju vpliva kmetijske pridelave na okolje in prostor. V sklopu predavanj je pomembno tudi slikovno gradivo, ki predoči različne tehnike gojenja rastlin. Pomembna je tudi vključitev terenskega pouka, kjer bo ob obisku izbranih kmetij in proizvodnih obratov slušatelj izvedel od samih pridelovalcev njihov pogled na kmetijsko proizvodnjo, pomembnost pravilnega izbora sortimenta ter tehnik gnojenja in namakanja.

Uporaba: V rastlinsko pridelavo so že vrsto let vključene izboljšave, ki so jih omogočili biotehnološki postopki (hibridne sorte, brezvirusne sadike, mikropropagacija okrasnih rastlin, prepoznavanje sort…), zato je pomembno in koristno, da bodoči biotehnologi spoznajo osnovne značilnosti uporabnikov biotehnoloških postopkov. Z osnovnim poznavanjem novih tehnologij gojenja kmetijskih rastlin bodo lažje razumeli povezave med raziskovalnim in aplikativnim razvojem biotehnoloških dosežkov.

Refleksija: Kmetijske tehnologije so pogosto predmet razprav širše javnosti o vplivu tehnologij na prekomerno onesnaženje podtalnice, na pridelavo ‘’nezdrave’’ hrane itn.


97

Boljše poznavanje tehnologij, tudi s strani biotehnologov, bo pripomoglo k bolj argumentirani razpravi in boljšemu poznavanju problematike kmetijstva.

Prenosljive spretnosti: Boljše poznavanje tehnologij pridelave kmetijskih rastlin bo spodbudilo slušatelje k razmišljanju o povezanosti biotehnoloških postopkov in pridelave hrane, kar je pogosto tema zelo splošnih razprav, saj je hrana pomembna sestavina življenja.



Predavanja in terenski pouk.



Assessment:

Ocene od 1-10, kjer je od 1-5 negativno od 6-10 pozitivno. Pri pisnih izpitih je potrebno 55-64% za oceno 6; 65-74% za 7; 75-84 za 8; 85-92% za 9; in 93-100 za oceno 10.

Pisni izpit 100%.



Izr. prof. Marijana Jakše

JAKŠE, Marijana, KACJAN-MARŠIĆ, Nina. Comparison of asparagus (Asparagus officinalis L.) cultivars and the effect of covering beds = Primerjava sort šparglja (Asparagus officinalis L.) in učinek prekrivanja grebenov. Acta agric. Slov.. [Tiskana izd.], 2005, let. 85, št. 2, str. 313-320. [COBISS.SI-ID 4490873]

KACJAN-MARŠIĆ, Nina, OSVALD, Jože, JAKŠE, Marijana. Evaluation of ten cultivars of determinate tomato (Lycopersicum esculentum Mill.), grown under different climatic conditions = Vrednotenje desetih kultivarjev nizkega paradižnika (Lycopersicum esculentum L.), gojenega v različnih klimatskih razmerah. Acta agric. Slov.. [Tiskana izd.], 2005, let. 85, št. 2, str. 321-328. [COBISS.SI-ID 4491129]

BOHANEC, Borut, JAKŠE, Marijana, ŠESEK, Predrag, HAVEY, Michael J. Genetic characterization of an unknow Chinese bulbous leek-like accession and its relationship to similar Allium species. HortScience. [Tiskana izd.], 2005, vol. 40, no. 6, str. 1690-1694. [COBISS.SI-ID 4390521]




98


Predmet: Teorije življenja

Course title:



Letnik Academic

year

Semester Semester




Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Vaje Tutorial

Klinične vaje work



work ECTS

30 0 0 0 0 45 3

Nosilec predmeta / Lecturer: Redni prof. dr. Igor Jerman

Jeziki / Languages:


slovenski

Vaje / Tutorial:


Prerequisits:

Vpis na drugostopenjski študij.

Vsebina:


UVOD biologija kot empirična in teoretična disciplina, heterogenost ter ravnovesje urejenosti in neurejenosti v bioloških sistemih, vloga zakonitosti in naključja v bioloških procesih, kompleksnost in (samo)organizacija, štiri razlage življenja: vitalistična (kreacionistična), neodarvinistična, organicistična, zmerno emergentistična, vprašanje bioloških zakonov

99

ZGODOVINA BIOLOŠKE MISLI OD STARE GRČIJE DO POLOVICE 20. STOLETJA: dve koncepciji v Stari Grčiji, renesančni pogled na življenje, novoveško obravnavanje življenja in organizmov, organicizem druge polovice 18. in prve polovice 19. stoletja, celularna paradigma organizmov, nastanek in razvoj evolucijske misli: kreacionizem, Lamarck, Darwin – Wallace, ponovni vzpon redukcionizma, vitalizem 20. stoletja, teorija organične evolucije, Bertalanffyjev organicizem kot tretja smer v biološki misli. SODOBNA BIOLOŠKA MISEL sodobni molekulski redukcionizem, Dawkinsova teorija sebičnega gena: gen kot temeljna enota življenja, dobre in slabe plati sodobnega redukcionizma, sodobna organicistična biologija, pojem, teorija in potrditve morfogenetskega polja, koncept generične oblike, odlike in pomanjkljivosti sodobnega organicizma, emergentistične teorije, ki predpostavljajo parameter makroskopske urejenosti (Fröhlich, Giudice, Vitiello, Popp). PROBLEM NASTANKA ŽIVLJENJA zgodovina pogledov na nastanek življenja, energetsko materialne razmere na pradavni Zemlji, teorije temelječe na eksperimentalnih pristopih, pregled teorij z matematičnim ozadjem, problem nastanka genetskega koda. TEORIJA KOMPLEKSNOSTI uvod v nelinearne dinamične sisteme: trajektorije, atraktorji, stabilnost – nestabilnost, Kauffmanove mreže in logika inherentnega

100

reda v kompleksnih sistemih (genetika, biokemija, ekologija), sistemska biologija življenje na robu med kaosom in redom (primeri iz fiziologije, ekologije, evolucije). sinergetika SODOBNE BIOFIZIKALNE TEORIJE ŽIVEGA STANJA Fröhlichova teorija in njene izpeljave Poppova teorija fotonskega polja teorije o življenju kot makroskopskem kvantno mehanskem fenomenu ZAKLJUČEK perspektive in dileme nadaljnjega razvoja biologije


Poglavja v učbenikih: JERMAN, I., ŠTERN, A. (1996): Gen v valovih, Porajanje nove biologije.. Znanstveno publicistično središče, Ljubljana, (1996). JERMAN, I., ŠTERN, A. (1999): Evolucija s teoretično biologijo.143 str., Scripta, 1.izdaja (1999), ISBN:9616211927. KAUFFMAN S. At home in the universe 336 pages, Oxford University Press, USA, Reprint edition (1996), ISBN: 0195111303. SCHLESINGER AB. Explaining life. 288 pages, McGraw-Hill Companies, 1 st edition (1994), ISBN: 0070554625 SOLE R, GOODWIN B. Signs of life, How complexity pervades biology. 320 pages, Basic Books, 1 st edition (2001), ISBN: 0465019277. GOODWIN B. How the leopard changed its spots - the evolution of complexity. 275 pages, Princeton University Press, Reprint edition (2001), ISBN: 0691088098.



poznavanje razvoja biološke misli od antike do danes,

razločevanje med redukcionistično, vitalistično in organicistično zasnovo biologije,

poznavanje sodobne redukcionistične in emergentistične biološke misli,

obvladanje glavnih spoznanj in problemov glede nastanka življenja,

obvladanje osnov pri obravnavanju živih sistemov z vidika sodobne teorije

101

kompleksnosti in dinamičnih sistemov, poznavanje glavnih emergentističnih biofizikalnih modelov živega stanja



Znanje in razumevanje filozofskih temeljev biologije, razumevanje kontinuitete prepletanja dveh temeljnih pogledov na življenje, znanje in razumevanje razlik med redukcionističnim in organicističnim pogledom na življenje, znanje glavnih teorij o nastanku življenja in razumevanje sodobnih dilem glede tega vprašanja, znanje in razumevanje glavnih sodobnih organicističnih in biofizikalnih konceptov življenja, Uporaba dobljenega znanja pri razumevanju temeljnih dilem sodobne biologije, uporaba znanja o delovanju kompleksnih dinamičnih sistemov pri reševanju raznovrstnih bioloških problemov, uporaba katere od sodobnih emergentističnih teorij za izdelavo komplementarnih modelov živih sistemov ali procesov. Refleksija dogajanja in razvoja v sodobni biologiji v luči možnih alternativ tako z vidika historičnosti kot sodobnih paradigem, refleksija sodobnih bioloških razlag, refleksija bioinženirstva z vidika holistične in biofizikalne obravnave življenja, sposobnost kritičnega ovrednotenja tekoče biološke raziskovalne prakse in teoretičnih modelov. Prenosljivost dobljenega znanja in razumevanja v pedagoški proces glede temeljnih predstav o življenju, zmožnost uporabe literature s področja teorije kompleksnosti in nelinearnih dinamičnih sistemov na konkretne biološke probleme, široka (in s tem veliko bolj varna) interpretacija spoznanj z bioloških opazovanj ali


102

eksperimentov, bolj poglobljeno in kritično pisanje ter referiranje o pojavih v biološkem svetu.



Predavanja.



Assessment:

Od 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno). Zagovor izpita 100%



prof. dr. Igor Jerman JERMAN, Igor, ŠTERN, Artur. Gen v valovih : porajanje nove biologije, (Zbirka Forum, 1996, 2). Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče, 1996. 300 str., ilustr. ISBN 961-6014-75-7. [COBISS.SI-ID 60690944] KRAŠOVEC, Rok, JERMAN, Igor. Adaptive mutation: shall we survive bacterial genetic skills? = Adiptivna mutacija: bomo preživeli genetske veščine bakterij?. Acta biol. slov.. [Tiskana izd.], 2002, vol. 45, št. 2, str. 15-24. [COBISS.SI-ID 499596] ŠKARJA, Metod, REMIC, Barbara, JERMAN, Igor. Boolean networks with variable number of inputs. Chaos (Woodbury N.Y.), 2004, vol. 14, no. 2, str. 205-216. [COBISS.SI-ID 430967]




103


Predmet: Uporabnost znanj genetike

Course title:



Letnik Academic

year

Semester Semester




Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Vaje Tutorial

Klinične vaje work



work ECTS

30 0 15 0 0 30 3

Nosilec predmeta / Lecturer: Doc. dr. Blagajana Herzog Velikonja

Jeziki / Languages:


slovenski/angleški



Prerequisits:

Pogoj za vključitev v delo je vpis na drugostopenjski študij.

Vsebina:


Genetska tehnologija in analize ter njihova uporabnost Mestno-specifična (tarčna) in naključna mutageneza DNA Analiza polimorfizmov DNA v genomih Molekulsko testiranje DNA za ugotavljanje z mutacijami povzročenih bolezni človeka Prstni odtis DNA za določanje starševstva, za forenziko DNA in druge aplikacije Osamitev genov živali, človeka in rastlin Analiza izražanja posameznih genov

104

Analiza interakcij protein-protein Genska terapija Kloniranje organizmov Genomika in etika projekta človeškega genoma Uporabnost in etika biotehnologije


Poglavja v učbenikih: Griffiths A.J.H, Wessler S.R., Lewontin R.C.,Gelbart W.M., Suzuki D.T.,Miller J.H. Introduction to genetic analysis. 800 pages, W. H. Freeman; 8th edition (2004), ISBN: 0716749394. Hoffee P.A. Medical molecular genetics. 384 pages, Fence Creek Publishing; 1st edition (1998), ISBN: 1889325287. Brooker R. J., Genetics: analysis and principles. McGraw-Hill Science/Engineering/Math; 2 edition (2004), ISBN: 0072965975. Russel P. J. iGenetics: A Mendelian approach. Pearson; Benjamin Cummings; 1st edition (2006), ISBN: 0007044208. Klug W.S., Cummings M.R., Spencer C.A., Concepts of Genetics. 784 pages, Prentice Hall; 8th edition (2005), ISBN: 0131918338. Miglani, G. S., Advanced genetics. 480 pages, OTHER (2002), ISBN: 0849324254 Ausubel, F.M., Brent, R., Kingston, R.E., Moore, D.D., Seidman, J.G., Smith, J.A., Struhl, K., 1998. Current protocols in molecular biology. 1512 pages, Current Protocols; 5 edition (2002), ISBN: 0471250929. Herzog Velikonja B., Gruden K., Praktikum iz molekularne biologije - teoretični del. 106 strani, SCRIPTA, (2000), ISBN: 961-6356-22-4 Spletni viri: www.geneticsplace.com www.prenhall.com www.prenhall.com/klugconcepts8 www.prenhall.com/lewin www.awl.com/bc www.ncbi.nlm.nih.gov/books



Cilj predmeta je seznaniti študente z družbenim pomenom genetike v današnjem času s poudarkom o uporabnosti in etiki tehologije rekombinantne DNA. Vsebine so selektivno izbrane, tako da so nadgradnja genetskih predmetov na 1. in 2. stopnji programa biologija in drugih programov. Študentje bodo s poznavanjem uporabnosti genetskih analiz in genetske tehnologije, poznavanjem modelov in zahtevnejših molekularnih metod, sposobni dojeti družbeni pomen, ki ga ima genetika v današnjem času in

105

ovrednotiti etičnost tehnologije rekombinantne DNA.



Znanje in razumevanje: Poznavanje in razumevanje genetske tehnologije in analiz ter njihove uporabnosti. Uporaba: Uporaba genetskih analiz za razumevanje principov genetske tehnologije Refleksija: Ovrednotenje uporabnosti in družbenega pomena genetike v današnjem času s poudarkom na etiki genetske tehnologije. Prenosljive spretnosti: Sposobnost uporabe tuje literature in drugih virov; sposobnost zbiranja in iterpretacije podatkov; ustno in pisno poročanje; kritična analiza in delo v timu.




Predavanja, sodelovalno poučevanje, laboratorijske vaje.



Assessment:

Pisni izpit, kolokvij in pridobljeno znanje pri sodelovalnem učenju se ovrednoti z ocennevalno lestvico ECTS. Od 6-10 pozitivno, od 1-5 negativno. Ocena pridobljenega znanja pri sodelovalnem učenju se upošteva v oceni izpita do 25% skupne ocene.

Ocena seminarja in pridobljenega znanja pri seminarju prispeva 25% ocene izpita.



Nosilec / nosilci: Doc. dr. Blagajana Herzog Velikonja Reference izvajalcev:

GRUDEN, K., JONGSMA, M.A., HERZOG VELIKONJA, B., ŠTRUKELJ, B. Adaptation of Colorado potato beetle to plant defense machanism. Acta Biol Slov., 2000, 43, 89-92.

PODLESEK, Z., COMINO, A., HERZOG-VELIKONJA, B., ŽGUR-BERTOK, D., KOMEL, R., GRABNAR, M. Bacillus licheniformis bacitracin-resistance ABC transporter: relationship to mammalian multidrug resistance. Mol. Microbiol., 1995, 16, 969-976. HERZOG-VELIKONJA, B., PODLESEK, Z., GRABNAR, M. Isolation and characterization of Tn917-generated bacitracin deficient mutants of Bacillus licheniformis. FEMS Microbiol. Lett., 1994, 121, 147-152.

106


Predmet: Magistrsko delo

Course title:



Letnik Academic

year

Semester Semester


Vrsta predmeta / Course type


Predavanja Lectures

Seminar Seminar

Vaje Tutorial

Klinične vaje work



work ECTS

0 0 0 0 0 500 20

Nosilec predmeta / Lecturer: Nosilec/nosilci: Vsi habilitirani učitelji Univerze v Ljubljani, ki so vključeni v pedagoško delo v okviru študijskega programa Biološko izobraževanje. Drugi izvajalci: Drugi izvajalci, ki so vključeni v pedagoško delo v sklopu študijskega programa Biološko izobraževanje. Pri določitvi mentorjev in somentorjev se upoštevajo pravilniki fakultete.

Jeziki / Languages:


slovenski



Prerequisits:

Vpis v 2. letnik in na pristojni komisiji odobrena tema magistrskega dela.

107

Vsebina:


Študent izbere temo s področja didaktike biologije ali širšega psihološko-pedagoškega področja, ki pa je vsebinsko vezana na biologijo (nanaša se lahko na vsebino pouka, učence, učitelje, materialne ali kadrovske pogoje dela v izobraževanju, učila, učna sredstva, učna gradiva ipd.). Delo poteka po stopnjah, značilnih za znanstveno-raziskovalno delo, pri čemer študenta usmerja mentor. Izvedba raziskave praviloma večinoma poteka na vzgojno-izobraževalni instituciji. Študent magistrsko delo javno predstavi ob zaključku študija in ga zagovarja.


Študijski viri so vezani na temo magistrskega dela.



Cilj: usposobiti študenta za samostojno reševanje zahtevnejših strokovnih ali preprostejših znanstveno-razvojnih problemov na področju didaktike biologije.

Predmetno specifične kompetence: Študent prepoznava strokovne probleme, je sposoben izbrati ustrezno metodologijo

za reševanje problema, je sposoben zbrati in obdelati podatke, je sposoben izdelati pisni znanstveni

izdelek, je sposoben ugotovitve javno predstaviti in zagovarjati.



Znanje, razumevanje in uporaba: Študent je usposobljen za prepoznavanje znanstvenih problemov, iskanje in kritičen pregled virov, izvedbo raziskave in predstavitev ugotovitev na področju didaktike biologije.

Refleksija: Študent se zaveda pomena raziskovalnega dela na pedagoškem


108

področju in ga zna kritično vrednotiti. Prenosljive spretnosti: Študent je sposoben logično predstavljati rezultate svojega dela in jih zagovarjati, sposoben je kritično vrednotiti svoje in tuje izsledke.



Samostojno delo in konzultacije z mentorjem.



Assessment:

Delo se oceni s skupno oceno od 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno). Pri ocenjevanju se upoštevajo samostojnost, delavnost in inovativnost študenta na posameznih stopnjah dela (praktičnih raziskavah in zbiranju podatkov (25 %), obdelavi podatkov (25 %), zaključkih in primerjavi rezultatov z drugimi raziskavami (25 %) ter predstavitvi in zagovoru magistrskega dela (25 %).

Praktične raziskave in zbiranje podatkov (25 %), obdelava podatkov (25 %), zaključki in primerjave rezultatov z drugimi raziskavami (25 %) ter predstavitev in zagovor magistrskega dela (25 %).



Documents

PREDLOG ZA AKREDITACIJO - bf.uni-lj.si · PDF fileciljev, Bloomova taksonomija vzgojno-izobraževalnih ciljev. Preverjanje in ocenjevanje znanja; vrste in načini preverjanja, prednosti