GRADIVO ZA POMOČ PRI ANALIZI DOSEŽKOV NACIONALNEGA PREVERJANJA ZNANJA

GRADIVO ZA POMOČ PRI ANALIZI DOSEŽKOV NACIONALNEGA PREVERJANJA ZNANJA

KAJ POMENI NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA

ZNANJE UČENCA IN KAKOVOST POUKA

Dosežki učencev na nacionalnem preverjanju znanja imajo za šolo vsaj dva pomena.

So dodatna informacija učiteljem o znanju njihovih učencev

posredno povedo nekaj tudi o kakovosti njihovega pouka.

Ne kažejo le na kakovost poučevanja posameznega predmeta, pač pa na kakovost dela šole kot ustanove.


KAJ POMENI NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA

KAJ MORAJO VEDETI UČENCI, UČITELJI, STARŠI IN JAVNOST

Sedanja funkcija nacionalnega preverjanja znanja je formativna.

Nacionalno preverjanje znanja je zagotavljanje objektivne povratne informacije, ne delitev šol na dobre in slabe!!!


FORMATIVNA FUNKCIJA NPZ Formativna funkcija nacionalnega preverjanja znanja zato podpira:

JE NESELEKTIVNA, NI NAMENJENA NPR. ZA SELEKCIJO ZA VSTOP V SŠ

decentralizacijo šolskega sistema,

povečevanje avtonomnosti šol (opolnomočenje),

razvoj filozofije, ki je značilna za učeče se skupnosti,

oblikovanje razvojnih timov, procesno naravnanost šol

(ni torej pomemben le končni rezultat dela, ki se kaže v takih ali drugačnih ocenah doseženega znanja, pač pa prav tako ali pa predvsem način poučevanja in učenja posameznih predmetov, kot tudi delovanje šole kot celote).


PREDNOSTI FORMATIVNE FUNKCIJE NACIONALNEGA PREVERJANJA ZNANJA

FORMATIVNA FUNKCIJA OMOGOČA:

Na sistemski – državni - ravni formativna funkcija zunanjega preverjanja znanja v pomembno večji meri kot selekcijska omogoča kakovosten razvoj predmetnih področij.

- preverjati primernost učnih načrtov,

- spremljati učinkovitost sprememb učnih načrtov,

- preverjati primernost načinov poučevanja na posameznih predmetnih področjih i

- preverjati učinkovitost

njihovega spreminjanja.


OMEJENE MOŽNOSTI NACIONALNEGA PREVERJANJA ZNANJA

Športna vzgoja, likovna vzgoja……

nacionalno preverjanje znanja poteka le v pisni obliki, zato lahko dosežki učencev pokažejo le tisti del znanja, katerega je mogoče preveriti na ta način.

Na to je potrebno opozoriti predvsem v zvezi s tistimi predmeti, kjer bi bile za kompleksnejšo in zanesljivejšo oceno znanja potrebne predvsem druge oblike preverjanja.


NABOR INFORMACIJ, KI JIH NUDI NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA

SISTEM IN POSAMEZNIK

V zadnjih letih se je oblikoval naslednji nabor informacij:

državno povprečje in dosežek šole,

statistična obdelava (povprečje, razpršenost, značilnosti distribucije, edukometrični indeksi, najvišji in najnižji dosežki v populaciji),

primerjava dosežkov po spolih, regijah in razporeditev šol v državi,

opis štirih tipičnih področij, analiza vsake naloge

posebej, podatki za vsakega učenca

posebej.


NA KAJ JE POTREBNO BITI POZOREN VLOGA UČITELJA

Izbira taksonomskih stopenj pri poučevanju- so ustrezne? ( prepoznavanje, uporaba, problemski pristop)

Ocenjevanje pri pouku

učitelj lahko na osnovi opisov preizkusa, kot ga posreduje PK, preveri, če morda pri ocenjevanju ne upošteva preveč nižjih taksonomskih stopenj znanja (faktografija), premalo pa višjih. Situacija je seveda lahko tudi obrnjena;

dosežki posameznih učencev lahko v primeru, da se bistveno razlikujejo od šolskih ocen, opozorijo na morebitno subjektivno ocenjevanje pri pouku. Vendar lahko to pokaže le ustrezna primerjava nalog v preizkusu z nalogami in vprašanji, na osnovi katerih je bil učenec ocenjen pri pouku;

v vsakem primeru je dosežek posameznega učenca na nacionalnem preverjanju znanja koristna dodatna informacija o njegovem znanju – seveda le v okviru tistega znanja, ki ga je bilo mogoče ugotavljati s pisnim načinom.


SODELOVALNA KULTURA KDO NAJ DELA ANALIZO

analiza dosežkov nacionalnega preverjanja znanja podpira filozofijo učeče se skupnosti ter sodelovalno kulturo

Analizo dosežkov lahko delajo učitelji za svoj predmet, skupina učiteljev za predmetno področje, posamezni razvojni timi ali pa celoten šolski kolektiv

V bistvu gre za vodenje učeče se skupnosti (sodelovalne kultura po Hargreavesu), ki ne prenese zgolj zahtev po opravljeni analizi in drugačnem ravnanju. Namesto tega ravnatelj pomaga kolektivu, da oblikuje dobro vizijo, si postavlja primerne cilje in da sam išče in najde potrebne rešitve.


ANALIZA NA SPLOŠNI RAVNI KONKRETNE UGOTOVITVE IN NAČRT ZA SPREMEMBO DELA

splošni podatki (leto, razred, predmet, učitelji);

opis in ocena dosežkov (npr. z vidika vsebinskih področij in taksonomskih stopenj znanja);

primerjave in morebitna odstopanja od pričakovanj (npr.: primerjava z državnim povprečjem, med razredi, spoloma, … primerjava z dosežki prejšnjega preverjanja). Pojasnjevanje pomembnejših razlik in morebitnih odstopanj;

konkretizacija pomanjkljivosti, ki zahtevajo posebno pozornost, npr.:

slabše povezovanje, prepoznavanje bistvenega, uporaba; šibak besedni zaklad, neprimeren zapis, nerazumevanje teksta, …;

predlogi za spremembe dela v prihodnje. Tu naj bo predvideno, na kakšen objektiven način bo mogoče preveriti, če bodo cilji v resnici doseženi.


KDO PRIPRAVI PREDLOGE ZA IZBOLJŠANJE DELA

OPERATIVNI NAČRT ZA IZBOLJŠANJE DELA

Na osnovi analize in predlogov, ki jih za preverjane predmete pripravijo učitelji, ravnatelj-ica pripravi skupaj z učitelji predloge za izboljšanje kakovosti poučevanja vsaj za en predmet po vertikali za šolsko leto.

Postavljeni cilji, ki naj bi jih dosegli s spremembami, morajo biti taki, da je njihovo doseganje mogoče preveriti na način, ki zagotavlja dovolj visoko objektivnost. Načrtovane spremembe se vnesejo v ustrezno dokumentacijo (letni delovni načrt šole, letna priprava posameznih učiteljev, itd.), spremljati pa jih je mogoče tudi s hospitacijo.


KAKO DO PREDLOGOV ZA IZBOLJŠANJE DELA KDO JE VKLJUČEN

Delo na tej ravno poteka v strokovnih skupinah, ki jih sestavlja več strokovnih delavcev.

Vključene so tudi učiteljice razrednega pouka, kot tudi učiteljice podaljšanega bivanja, učitelji za medpredmetne povezave in svetovalna služba.

Delo skupine moderira ravnatelj-ica, ki tudi skrbi, da je delo usklajeno s šolsko vizijo.


OPORNE TOČKE

IZBOLJŠAV

ZA IZVEDBO NAČRTA PRI POSAMEZNIH PREDMETIH

člani skupine se seznanijo z opravljenimi analizami dosežkov pri preverjanem predmetu;

s skupno razpravo se opravi dodatna analiza z vidika vertikalnega povezovanja poučevanja predmetnega področja;

na osnovi opravljene razprave se sprejmejo sklepi za spremembe v načinu dela učiteljev, ki naj zagotovijo bolj kakovostno znanje učencev pri obravnavanem predmetu;


OPORNE TOČKE

IZBOLJŠAV

ZA IZVEDBO NAČRTA

PRI POSAMEZNIH PREDMETIH

na osnovi opravljene razprave se sprejmejo sklepi za spremembe v načinu dela učiteljev, ki naj zagotovijo bolj kakovostno znanje učencev pri obravnavanem predmetu;

učitelji v letni pripravi načrtujejo spremembe, s katerimi želijo doseči izboljšanje kakovosti znanja učencev


OPORNE TOČKE

IZBOLJŠAV

ZA IZVEDBO NAČRTA


Učitelji navedejo morebitno ugotovitev, da pri delu potrebujejo pomoč učitelja drugega predmeta (biolog pomoč slavista zaradi težav z razumevanjem teksta, ali pa učitelja matematike zaradi težav z branjem tabel, ipd.) –

Rezultat je medpredmetna povezava;


OPORNE TOČKE ZA IZVEDBO NAČRTA

IZBOLJŠAV PO POSAMEZNIH PREDMETIH:

člani skupine se seznanijo z opravljenimi analizami dosežkov pri preverjanem predmetu;

s skupno razpravo se opravi dodatna analiza z vidika vertikalnega povezovanja poučevanja predmetnega področja;

na osnovi opravljene razprave se

sprejmejo sklepi za spremembe v načinu dela učiteljev, ki naj zagotovijo bolj kakovostno znanje učencev pri obravnavanem predmetu;

učitelji v letni pripravi načrtujejo spremembe, s katerimi želijo doseči izboljšanje kakovosti znanja učencev (odprava ugotovljenih pomanjkljivosti) in navedejo morebitno ugotovitev, da pri delu potrebujejo pomoč učitelja drugega predmeta (biolog pomoč slavista zaradi težav z razumevanjem teksta, ali pa učitelja matematike zaradi težav z branjem tabel, ipd.) – medpredmetna povezava;

ravnatelja-ica zagotavlja pogoje za

uvajanje sprememb ter sprotno spremljanjea izvajanja dogovorjenih korakov;

dogovor o načinu preverjanja

učinkovitosti doseganja postavljenih ciljev (npr. splošen dosežek na naslednjem nacionalnem preverjanju znanja; boljši dosežki na določenih taksonomskih stopnjah; boljša pokritost določenih vsebinskih področij, ipd.).


OPORNE TOČKE

IZBOLJŠAV

ZA IZVEDBO NAČRTA


ravnatelja-ica zagotavlja pogoje za uvajanje sprememb ter sprotno spremljanja izvajanja dogovorjenih korakov;

dogovor o načinu preverjanja učinkovitosti doseganja postavljenih ciljev (npr. splošen dosežek na naslednjem nacionalnem preverjanju znanja; boljši dosežki na določenih taksonomskih stopnjah; boljša pokritost določenih vsebinskih področij, ipd.).


ŠOLA KOT CELOTA TRENDI

s kakovostjo poučevanja se ne ukvarjajo zgolj posamezni učitelji, pač pa šola kot kolektiv. Vertikala tu ni pomembna le v okviru posameznih predmetnih področij, pač pa v smislu delovanja celotne šole. Ukvarjanje s kakovostjo dela je projekt celotnega kolektiva;

ukvarjanje s kakovostjo poučevanja ni omejeno na analizo dosežkov posameznega preverjanja (na tekoče šolsko leto).

učinkovitost sprememb v poučevanju se lahko pokaže šele v več letih, je bolj kot spremljanje dosežkov v posameznem letu pomembno ugotavljanje in spremljanje večletnih trendov.


Vir: Redakcija:

Dr. Janez Bečaj,

predsednik Državne komisije za vodenje nacionalnega preverjanja znanja ,

(Okrožnica MŠŠ, avgust 2008)

Mojca Škrinjar,

ZRSŠ, OE Kranj, predstojnica,

maj 2009

Documents

GRADIVO ZA POMOČ PRI ANALIZI DOSEŽKOV NACIONALNEGA PREVERJANJA ZNANJA