1

Motivacijski dan za vodje in zaposlene v izobraževanju, javnem sektorju in gospodarstvu, 31.8.2015, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport

»Z zavzetostjo do novih dosežkov«

Kaj imajo skupnega bodoči kemik, inženir ter režiser? To, da so dan pred začetkom drugega letnika gimnazije Vič spoznali ministrico za izobraževanje in ji

predstavili njihov izdelek: delujočo maketo pasivne hiše, ki ima rekuperacijo zraka, zbira solarno energijo ter ima vse, kar imajo velike najnaprednejše hiše.

Kaj imajo ti fantje skupnega z dijakinjo tretjega letnika ŠC PET, ki je suvereno pred publiko več kot 80-ih predstavljala vizijo prihodnosti svojih sošolcev? Sodelovanje na javnem natečaju »Moj dom - Naša prihodnost«, Kompetenčnega centra za razvoj

kadrov – KOC Trajnostna prihodnost, ki je združevalo 17 podjetij, a hkrati spodbujal mlade k temu, da naredijo nekaj več. 250 se jih je udeležilo motivacijskih delavnic, kjer je sodeloval Rajko Bošnjak, učitelj s skoraj 30-letnim stažem ravnateljevanja, ki si je zadal cilj, da bo s pozitivno energijo in

vložkom vzgajal in učil.

Kaj ima skupnega 17 podjetij KOC-a? Da so ugotovila, da morajo vlagati v zaposlene, da se ta vložek obrestuje in se pozna pri spremembi organizacijske kulture ter povečani zavzetosti vodij in zaposlenih. V praksi so izboljšala kompetence

svojih zaposlenih pri varovanju okolja in učinkovitejši rabi energije ter uporabi okolju prijaznih rešitev.

Kaj imata z njimi skupnega zavzet antropolog in ravnateljica OŠ? Sodelovanje v projektih evropskega socialnega sklada s področja razvoja kadrov, ki spodbuja razvoj osnovnošolskih učencev ter študentov v celostne in kompetentne osebe, ki z delom krepijo lastno

zavzetost in hkrati s projekti skrbijo za osveščanje glede varovanje okolja.

Kaj ima skupnega z njimi ministrica za izobraževanje? Udeležbo na dogodku, kjer je lahko z 80 ravnatelji, učitelji profesorji, gospodarstveniki in predstavniki

javnih institucij, delila prepričanje, da je v šolah že sedaj veliko zavzetosti, ustvarjalnosti, hkrati pa moramo vsi skupaj razviti podporno okolje tako, da bo tega še več. "S prenosom takih dobrih praks, ki jih danes tukaj predstavljamo, smo na dobri poti uresničevanja tega cilja," je dejala ministrica in

dodala, da to je ena od nalog MIZŠ.

Javni sklad RS za razvoj kadrov je 31.8.2015 v sodelovanju s Kompetenčnim centrom za trajnostno prihodnost ter Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport organiziral »motivacijski dan«. Sodelovali so markantni govorci, ki so prikazali lastno zavzetost in prikazovali, da se da ostati

pozitivno naravnan, prevzeti odgovornost, biti pogumen, delovati predvsem za svoje učence, učitelje in zaposlene ter biti pri tem zavzet.

Povzetek, slike in predstavitve so objavljene na spletni strani sklada: porocilo-z-motivacijskega-dne-z-zavzetostjo-do-novih-dosezkov

2

»Povzetek dneva in diskusije«

Nagovor ministrice: »V šolah je že sedaj veliko zavzetosti!«

Kljub visokemu obisku evropskega komisarja si je ministrica utrgala čas za srečanje z mladimi in nagovorila mlade, ravnatelje, učitelje in profesorje, direktorje, udeležence iz različnih institucij ter zaposlene ministrstva. Ministrica Maja Makovec Brenčič je izpostavila, da s prenosom dobrih praks lahko spodbujamo delovanje podpornega okolja k spodbujanju zavzetosti. Kompetenčni centri za razvoj kadrov kot tovrstni povezovalci delujejo dobro. Ministrica je še poudarila, da imamo še veliko izzivov na področju odprtosti: v lokalnem, mednarodnem okolju, odprtosti šol, vseh nas, ki se zavzemamo za podpiranje novega, drugačnega. "Tukaj se v Sloveniji lahko še marsikaj naučimo." Ministrica je dejala, da je Slovenija vključena v številne mednarodne raziskave na področju kompetenc. Prve rezultate pričakujemo že v letu 2016. "Verjamem, da bodo rezultati potrdili, da zavzetost daje doprinos, da ob formalnih znanjih krepimo tudi neformalni del soustvarjanja, predvsem angažiranja vseh, ki so vključeni v procesih znotraj izobraževalnih okolij."

Predstavitev »Javnega natečaja Moj dom – naša prihodnost« in srečanje z mladimi Na natečaju, ki ga je organiziral Kompetenčni center za trajnostno prihodnost je sodelovalo 57 mladih iz šol: Izobraževalni center Piramida Maribor, Biotehniška šola Maribor, Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, Šolski center za pošto, ekonomijo in telekomunikacije Ljubljana, Šolski center Ptuj, Srednja trgovska šola Ljubljana, Gimnazija Vič in Gimnazija Poljane. Izdelali so več kot 40 izjemnih izdelkov: makete, skice, risbe, pesmi in drugi literarni zapisi ter opisi, avtorska skladba ipd. Izdelki so bili premierno razstavljeni v okviru strokovne konference Trajnostna (energetska) prenova zaščitenih stavb, kjer si jih je ogledalo več kot 160 arhitektov in projektantov ter drugih udeležencev. Razstavo je bila ponovno predstavljena na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Rezultati (slike maket) so bili predani ministrstvu za trajno uporabo. Dve maketi pa so predstavili dijaki sami

3

Učitelj Rajko Bošnjak in dijakinja Simona Bračun Rok sta predstavila kaj navdihuje dijake 3.b ŠC5 in kaj že danes počnejo za lastno in skupno boljšo prihodnost.

S tem kaj vse deluje v tej maketi so Maj Rudolf Vahtar, Luka Derganc in Gregor Medoš prepričali ministrico, da bi jo bilo vredno tudi izdelati v resnici. Sami so (u)porabili 400 ur za izdelavo makete.

4

Danes skupinska slika z ministrico, jutri pa prvi dan drugega letnika za fante z Gimnazije Vič in poročanje sodelavcema Žigi Kastelicu in Galu Oražmu ter ostalim sošolcem o dogodku. Pred nami so izzivi, ki zahtevajo več od nas vseh! V uvodu je Aleš Vidmar z javnega sklada za razvoj kadrov izpostavil, da že danes delodajalci povprašujejo po zelo visoko usposobljenih posameznikih, ki združujejo npr. inženirska in ekonomska znanja, znajo več tujih jezikov, imajo visoko razvite osebnostne in komunikacijske kompetence. Posamezniki morajo imeti samozavest, prodajne veščine, izkazovati iskren interes do področja dela, imeti željo po nadaljnjem učenju ter prispevati k uspešnosti tima in podjetja. Danes in v prihodnosti se bo od posameznikov v delovnem okolju zahtevalo več. S kadrovskim terminom bi temu lahko rekli: »zavzetost«. Ta vključuje pozitiven odnos do organizacije, ki ji posameznik pripada se z njo identificira in jo promovira (z delovanjem, poslanstvo, proizvodi, storitvami, razredom, predmetom). Želi si uspeha svoje organizacije in k temu aktivno prispevati.

Zavzetost se opisuje kot vedenje, ko se posameznik angažira in da več od sebe. Zavzetost pomeni strast do poklica in pripravljenost znati in narediti več. Zavzetost izpostavlja tudi druge kompetence, ki ne izhajajo iz samega učenja snovi in izpolnjevanja testov ter ocenjevanja. Zavzet učenec, učitelj, zaposleni izstopa in pomeni potencial za svojo organizacijo in družbo. Zavzet posameznik ima tudi »športen« oz. pozitiven odnos do izzivov s katerimi se srečuje.

Izpostavil je, da bomo zavzete posameznike potrebovali v vseh porah izobraževalnega in delovnega procesa, saj si bodo morali današnji mladi pridobiti in izkoristiti priložnosti. Izpostavil je tri izzive, ki to prikazujejo:

5

- izziv globalizacije, ki je že trdno usidran in ne dopušča tekmovanja s ceno, ampak s kakovostjo, inovativnostjo in učinkovitostjo;

- izzivom tehnologije, saj se bo avtomatizacija in robotizacija proizvodnje ter vedno pogostejše rabe interneta in aplikacij pri nakupovanju in drugih storitvah oz. procesih;

- upadajoče število delovnih mest v obliki služb (od leta 2008 se je v Sloveniji število delovnih mest pri delodajalcih (služb) zmanjšalo kar za 100.000).

Delil je izkušnjo podjetnika Grege Rebolja, direktorja Klike, ki je s štirimi prijatelji ustanovil podjetje, ki danes zaposljuje 80 visoko izobraženih ljudi, ki je izpostavil, da je zaključena izobrazba, vendar je ključni faktor: “Ko izbiramo mlade za zaposlitev, mi je bolj pomembno kot to “da vse zna”, da se je pripravljen hitro naučiti, kaže iskreno zanimanje. Da ima iskrice v očeh!” Če želijo imeti zavzete zaposlene morajo delodajalci komunicirati svojo vizijo, strategijo, vrednote in cilje zaposlenim in jih povabiti k sooblikovanju. To so počela podjetja v kompetenčnih centrih za razvoj kadrov npr. Seltron, Steklarna Hrastnik, ter drugi. Snaga Maribor, katere primer je predstavil, ki je sporočala svojim zaposlenim, da so »ambasadorji čistega okolja« ter jih usposabljala za odličnost pri delu v skladu s pričakovanji delodajalca in družbe. Prikazano je bilo, da se je delo in zadovoljstvo pri delu izboljšalo ter izkazala večja pripadnost delodajalcu tudi v obliki iskrenih zahval zaposlenih. Predstavil je pristop 4x4, ki v grobem loči 4 ciljne skupine in 4 področja razvoja oz. izobraževanja naj bi jih bili deležni v določenem deležu vsi. Za izobraževanje mladih bi to pomenilo več priložnosti, ki omogočajo praktično izkušnjo oz. uporabo znanja, razvoj osebnostnih in organizacijskih ter podjetniških kompetenc in ustvarjalnosti. Priložnost za uresničevanja lastnih potencialov.

1. Mladi vključeni v izobraževanje

4X4

1. Strokovna znanja, vključno s praktično izkušnjo oz. uporabo znanja ter željo po dodatnem učenju in razvoju.

2. Osebe na trgu dela 2. Osebnostne in organizacijske kompetence ter veščine, ki pripomorejo k sreči in uspehu posameznika

3. Ranljive skupine 3. Zdravje, trajnost, okolje, ki zagotavljajo zdravje posameznika ter vzdržnost gospodarskega razvoja.

4. Podjetniki, vodje, vrhunski strokovnjaki,

nadarjeni, …

4. Podjetništvo, ustvarjalnost, design, ter druga znanja, ki omogočajo razvoj odličnosti posameznikov in konkurenčnost slovenskega gospodarstva oz. družbe

Zaključil je, da za uspeh v prihodnosti bo mladim potrebno vložiti še več truda, prispevamo pa lahko tudi z odzivnim in naprednim podpornim okoljem, ki bo prispeval k temu, da bo slovensko okolje omogočalo trajnostno in ekonomsko uspešno prihodnost družbe in omogočal mladim kakovostno življenje kot so si ga zamislili na javnem natečaju: Moj dom – naša prihodnost.

Podjetja občutijo razvoj in porast zavzetosti zaposlenih na poslovnih rezultatih in izboljšanih delovnih okoljih! Marjan Velej, vodja projekta Kompetenčni center za trajnostno prihodnost, je prikazal, kako velik razvoj v načinu svojega delovanja so naredili KOC-i. V začetku so se partnerska podjetja ukvarjala s tem, katere kompetence bi morali posamezni zaposleni razviti, da bi se izboljšalo delovanje posameznega delovnega mesta. V naslednji fazi so se ukvarjala s tem, katere kompetence bi morali imeti posamezni zaposleni, da bi izboljšali delovanje celotnega podjetja. Še kasneje so se posamezna podjetja začela spraševati, kako doseči trajnost sprememb, ki so jih spodbudila usposabljanja. Zato so nekatera podjetja začela vzpostavljati sistem mentorstva v podjetjih ipd. Še kasneje so se

6

nekatera podjetja začela ukvarjati z vprašanjem, kateri so tisti vidiki poslovanja, ki jih je strateško najbolj nujno spremeniti preko usposabljanj, da bo podjetje dolgoročno bolj uspešno.

Izpostavil je vplive, ki prispevajo k večjemu učinku usposabljanj. Kot posamezniki si moramo odgovoriti, ali verjamemo v smisel usposabljanj, ali si želimo sprememb na osnovi teh usposabljanj, ali nas bo okolica podprla, kje smo na lestvici zadovoljstvo – motivacija – pripadnost – ponos – zavzetost. Na nivoju podjetja pa, ali okolica podpira spremembe na podlagi usposabljanj in ali neko usposabljanje predstavlja del rešitve za podjetje. Ko so podjetja tako »pogledala na«

usposabljanja, se je pokazalo, da takšen pogled vzpostavi večjo podporo okolice in poveže namen usposabljanj s strateškimi cilji podjetja, da je treba upoštevati naravni razvoj podjetja (od umerjenosti na proizvod ali storitev, finance, preživetje, do upoštevanja »mehkih veščin«) in da je na določeni točki pomoč »tretjega« zelo zaželena oz. nujna (premagovanje rutine, komunikacijskih šumov, odpiranja pogledov …). Če temu sledimo, ustvarjamo pogoje za večjo zavzetost ljudi.

Od zavzetega profesorja do direktorja uspešnega podjetja z zavzetimi zaposlenimi Marijan Hertiš, Seltron je predstavil lastno podjetniško pot od srednješolskega profesorja do vodje sprva garažnega podjetja regulatorjev ogrevalnih naprav, ki se je vztrajno razvijalo in raslo ter danes zaposluje 46 ljudi. Z merljivimi kazalniki je pokazal, da je podjetje nadpovprečno uspešno, posluje z dobičkom, ki ga vlaga v razvoj podjetja. Poudaril da se te rezultate trajno lahko dosega z zavzetimi zaposlenimi, z jasno vizijo, ki je skomunicirana z vsemi deležniki, in s pravimi ljudmi na pravih mestih. V podjetju so že pred vstopom v KOC usposabljali svoje zaposlene, saj so se zavedali, da morajo, da bi bilo podjetje uspešno, v njem biti uspešni posamezniki. Vendar pa so se usposabljanjem pod okriljem KOC-a posvetili bolj sistemsko. Še več, »prevetrili« so celotno podjetje, naredili spremembe po celotni vertikali. Tako skozi KOC okrepili samoiniciativnost pri izgradnji kompetenc, nadgradili interna izobraževanja, vzpostavili sistem mentorstva, pridobili pa tudi petletni strateški plan, ki je bil soustvarjen s ključnimi deležniki in vključenostjo vseh zaposlenih, in dragocene izmenjave izkušenj med partnerji. Na koncu je dejal, da bi z izkušnjami, kot jih ima, danes učil tako, da bi vključeval več samostojnega dela, projektnega dela, da bi bil pouk bolj praktično naravnan. Izpostavil je tudi lastno izkušnjo izgorevanja, ko je kot zavzet učitelj želel zavzetost spodbuditi tudi pri nekaterih sicer sposobnih učencih. Ko te iste bivše učence sreča pa ugotavlja, da so zavzetost odkrili in uspeh realizirali v drugih poklicih.

7

»Humanisti lahko koristimo gospodarstvu!« Dan Podjed je v provokativnem nastopu izpostavil »stigmo« humanistov, ki se mnogim zdijo neprimerni za delovanje v gospodarstvu. Da to nikakor ne drži, je prikazal na primerih uspešnih antropologinj in antropologov, ki delujejo v svetovno znanih podjetjih, kot so Intel, Microsoft, Xerox in Boeing, in so sodelovali pri razvoju uporabnikom prijaznih rešitev, ki se nam danes zdijo samoumevne. Predstavil je tudi svojo pozitivno izkušnjo s projektom »Živa fakultetna stavba«, ki je pod nosilstvom Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani potekal v okviru razpisa »Po

kreativni poti do praktičnega znanja«, sofinanciralo pa ga je Ministrstvo za izobraževanje znanost in šport. Rezultati tega projekta so bili glede na vložena sredstva izjemni, in to predvsem po zaslugi motiviranih študentov in študentk različnih študijskih smeri, ki so uspešno sodelovali z delovnimi mentorji iz podjetja in nevladne organizacije ter z akademskimi mentorji. S projektom so pokazali, da lahko tudi v Sloveniji prepletemo izvirne zamisli z različnih področij in ved – vključno s humanistiko – in jih udejanjimo z inženirskim pristopom. Tako je nastala mobilna aplikacija za operacijski sistem Android z naslovom Zelena FF, ki je del celostne rešitve za spodbujanje manjše porabe energije v javnih stavbah.

»Delamo za otroke in za njihovo prihodnost!« S pogledom na potrebe posameznega učenca in z vizijo leta 2033 se dnevnih izzivov loteva Gabrijela Dolinšek z Osnovne šole Antona Ukmarja, ki je ravnateljica že tretji mandat. Pri svojem delu, ki ga zaznamuje krčenje javnih sredstev in prilagajanje delovanja šole na način, da se pridobi dodatna sredstva na trgu in vloži v izboljševanje kvalitete pouka. Izpostavila je, da se je potrebno ves čas zavedati da delajo zaradi učencev in da imajo samo enkrat priložnost učiti določenega otroka in je zato še bolj pomembna zavzetost šolnikov pri tem poslanstvu. Dnevne izzive rešuje v dobro učencev. Izpostavila je pozitivno izkušnjo s programom Popestrimo šolo, kjer so omogočali prilagajanje izvedbe programa šole dejanskim potrebam (npr. učenje materinščine tujih učencev), kar so lahko udeleženci videli tudi v prisrčnem filmčku. Projekt Popestrimo šolo se je na šoli izvajal tri leta in prispeval k oblikovanju tima učiteljev, ki so s svojim inovativnim pristopom motivirali učence in starše za vključitev v program, za aktivno sodelovanje v različnih dejavnostih in povezovanje učencev in strokovnih delavcev s partnerskimi šolami. Poleg vsebine programa je bil eden izmed ciljev projekta tudi zaposlovanje mladih učiteljev. Zelo pozitivno je, da so aktivnosti vključevale vse starostne skupine otrok in so se razlikovale glede na interese otrok. Otrokom iz socialno ogroženih družin, kulturno prikrajšanim otrokom in priseljencem je projekt omogočil brezplačne nadstandardne aktivnosti - letovanje, učenje materinščine, balet, učenje kitare…

8

»Vsak dijak ima svoje poslanstvo« Rajko Bošnjak je začel s pravljico o izobraževanju iz čudovite rajske dežele Slovenije, iz časov, mobitelov in interneta, ko so bili ljudje najbolj odtujeni med seboj. V tej deželi je bilo v takrat v šolstvu toliko zakonov in aktov, kolikor metrov je visoka njihova najvišja gora.Vsem, ki so se takrat izobraževali in vodili šolstvo, je bilo zelo težko. In enajst fantov in dvajset deklet pod vodstvom njihovega razrednika, ki so se takrat šolali na srednji šoli, se je odločilo, da bodo delovali po svoje.

S popolnoma prostovoljnim delom izven pouka in ob sobotah so s podarjenimi semeni in sadikami začeli soustvarjati vrtove. Sosedje na vrtovih so jih navdušeno sprejeli, jim pomagali in se čudili njihovim idejam in načinu dela. Zemljo so prekrivali, niso je prekopavali vsevprek, spoznavali plevele in jim v simbiozi z drugimi rastlinami pustili prostor na vrtu, mednje pa posegali, ko je bilo to res potrebno. Z vrtovi in svojo zagnanostjo so navduševali obiskovalce, vodstvo šole, učitelje in starše. Junija so s svojim nastopom navduševali tudi predsednika Boruta Pahorja, ki je obiskal njihovo šolo.

Rezultat njihovega delovanja se je kazal v ravnateljevi odločitvi, da z novim šolskim letom v rednem šolskem programu v okviru predmeta POSLOVANJE PODJETIJ umestijo šolske vrtove in delo na njih kot praktični del podjetij, ki jih ustanovijo dijaki. Izdelali so prodajni katalog z izdelki, urejali vso potrebno dokumentacijo in sodelovali s podjetji drugih šol. Pri praktičnem delu predmeta pa so dijaki ustvarili idejo svojega vrta doma in jo realizirali ter skrbeli za šolske vrtove. To jim je bila tudi iztočnica za delo v 4. letniku. Nadaljevali so z delom z

vrtovi in s tem, kar je veselilo te dijake. Ob delu in pouku so se zavestno ukvarjali z radostmi in poslanstvom posameznika, kar jim je bila najboljša popotnica v življenju.

V praksi so doživeli primerjavo med rastlinami in dijaki, ki se glasi tako: - Vsaka rastlina je pomembna

(užitna, strupena …) - Vsak dijak je pomemben (odličen,

nezadosten …)

- Vsaka rastlina je dragocena (njene lastnosti …)

- Vsak dijak je dragocen (njegove lastnosti …)

- Vsaka ima svoje poslanstvo (kar izraža)

- Vsak dijak ima svoje poslanstvo (kar mora izraziti)

- Vrtnar sadi semena, skrbi za optimalne pogoje, seme vzklije, ko je zanj primeren čas.

- Mi učitelji samo sadimo semena, skrbimo za optimalne pogoje, seme vzklije, ko je zanj primeren čas.

- Neprestano preverjanje in vrednotenje je nepotrebno in škodljivo

9

Diskusija V drugem delu srečanja se je razvila zanimiva diskusija, kjer so posamezniki izpostavili svoje težave, misli, rešitve in izkušnje. Rečeno je bilo, da je včasih bolj pomembno slediti pedagoškemu poslanstvu kot se slepo držati pravil in bati reakcije, ki lahko paralizirajo delovanje (npr. tožbe, revizije, inšpekcije). Izobraževalci so izpostavljali, da je zakonodaja preobsežna, ki dostikrat omejuje avtonomno delovanje posamezno šolo. Hkrati pa je bilo rečeno, da so v vsakem sistemu omejitve, ki ne smejo postati izgovor. Izziv spodbujanja zavzetosti na ravni ravnateljev in vodij je v tem, da so nekateri posamezniki bolj zavzeti kot drugi, ter da ni nekih zunanjih vzvodov, ki bi to reševalo samodejno ali omogočali pozitivne nagrade bolj zavzetim ali negativne sankcije tistim, ki to niso. Pri tem se poslužujejo različnih načinov ravnanja, a ključna je vztrajnost in pozitivna miselnost. Druga raven spodbujanja zavzetosti je v razredu, kjer je Rajko Bošnjak predstavil lastno izkušnjo kako je pomagal graditi pozitivno samopodobo in vzajemno zaupanje z 31 učenci svojega razreda, kar je trajalo več let in na koncu se je učni rezultat učencev drastično izboljšal (okoli polovice jih je prav dobrih ali odličnih), kot tudi njihov medsebojni odnos ter sodelovanje v razredu. Dejstvo pa je, da tak angažma zahteva veliko energije in poguma, a hkrati nagrajuje učitelja. V njegovem primeru je bila to osebna odločitev, da iz ravnatelja postane znova zelo zavzet učitelj, ki deluje predvsem za dobrobit svojih učencev. Izpostavil je tudi, da morajo otroci v učnem procesu imeti stik z naravo, saj so danes od nje odtujeni, tudi zaradi pretirane uporabe elektronskih naprav. Ena od udeleženih ravnateljic je izpostavila, da izvajanje projektov kot je bil Popestrimo šole, pozitivno vpliva na (so)delovanje kolektivov v šolah, kjer so šole samostojno določile prioritete za svoje učence, pri tem so učitelji sodelovali pri pripravi programov, okrepili stike med seboj in se spodbujali. Projekt je omogočil tudi priložnost mladim učiteljem, ki so pridobili izkušnjo dela v šoli ter priložnost, da se izkažejo. Gostje iz gospodarstva so izpostavili, da si želijo zavzete in navdušene strokovnjake, ki bi kot taki že izšli iz izobraževalnega procesa. Izpostavili so, da ne manjka pridnih sodelavcev, ampak taki, ki bi bili inovativni in zavzeti. Dotaknili smo se tudi ocenjevanja v osnovnih šolah, ki še vedno daje velik poudarek na učenju na pamet, čeprav so že opazni premiki. Podan je bil primer enega ocenjevanja v tujini, kjer je le 25 % ocene pridobljene iz preverjanja znanja, 25 % iz sodelovanja v razredu, 25 % iz domačih nalog ter 25 % iz projektnega (skupinskega) dela. Pri kratki predstavitvi MBTI (Meyer Briggsove tipologije osebnosti), katere namen je bil izpostaviti raznolikost posameznikov pri vedenju, zaznavanju je bilo izpostavljeno, da učitelj v izobraževalnem procesu ali delodajalec oz. sodelavci ne smejo zapasti v past, da je samo eno vedenje, en način dober, npr. nekdo bo navajen v zadnji minuti delati in narediti, medtem, ko nekdo drug dela veliko bolj sistematično. Pri otrocih se to lahko še bolj pozna, nekdo bo raje razmišljal, načrtoval, drug otrok pa se bo iste stvari takoj lotil izdelave in z rokami. Kot ni enega pravilnega načina poučevanja, tako tudi ni enega pravilnega ravnanja. To razumevanje, ki ni samoumevno, pomaga tudi sodelavcem razumevanje drug drugega, kot tudi različnih slogov delovanja in prispeva k izboljšanem sodelovanju. Pri izmenjavi izkušenj se je izkazalo, da je to široka in pereča tematika, da obstaja veliko dobrih idej in rešitev posameznikov ter da bi bilo to mogoče smiselno še kdaj bolj usmerjeno to diskusijo nadaljevati (npr. o spodbujanju zavzetosti v razredu, o spodbujanju zavzetosti v kolektivu, o konkretnih izkušnjah v gospodarstvu, …). Zapisal : Aleš Vidmar