KRITERIJI OCENJEVANJA · 2015. 11. 27. · b) seminarska naloga enkrat letno. III. Ustno ocenjevanje znanja ima obliko prikaza ustvarjalne naloge oz. dosežka, ki lahko nastane pri

1

KRITERIJI OCENJEVANJA

Strokovni aktiv dramsko-gledališke gimnazije

Šolsko leto: 2015/2016

Kazalo:

1. ZGODOVINA IN TEORIJA DRAME IN GLEDALIŠČA....................................................2

2. UMETNOST GOVORA.....................................................................................................3

3. UMETNOST GIBA ...........................................................................................................5

4. VIDEO IN FILM.................................................................................................................9

5. GLASBA............................................................................................................................8

6.LIKOVNA UMETNOST...................................................................................................10

Delavnice

7. DRAMSKO-GLEDALIŠKA..............................................................................................11

8. INŠTRUMENT Z OSNOVAMI TEORIJE GLASBE.......................................................12

9. ZVOČNO-GLASBENA...................................................................................................17

10. IMPRO..........................................................................................................................19

11.GIBALNA.......................................................................................................................21

12.VIDEO-FILMSKA...........................................................................................................26

13.LIKOVNA.......................................................................................................................27

2

1. ZGODOVINA IN TEORIJA DRAME IN GLEDALIŠČA

Učitelj: Nejc Rožman Ivančič

V skladu z učnim načrtom, predmetnim izpitnim katalogom ter letno učno pripravo za pouk zgodovine in teorije drame in

gledališča so bili 20. 8. 2013 oblikovani

KRITERIJI ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA PRI PREDMETU

ZGODOVINA IN TEORIJA DRAME IN GLEDALIŠČA

I. Preverjanje znanja je ustno ali pisno pred ustnim in pisnim ocenjevanjem znanja.

II. Pisno ocenjevanje znanja ima dve obliki:

a) pisni preizkus znanja objektivnega tipa vsaj dvakrat letno,

b) seminarska naloga enkrat letno.

III. Ustno ocenjevanje znanja ima obliko prikaza ustvarjalne naloge oz. dosežka, ki lahko nastane pri dramsko-

gledališki, plesno-gibalni, improvizacijski, video-filmski ali likovni delavnici. Poteka enkrat letno.

IV. Kriteriji za ocenjevanje pisnega preizkusa znanja objektivnega tipa

50 % točk za zadostno oceno

65 % točk za dobro oceno

80 % točk za prav dobro oceno

90 % točk za odlično oceno

V. Kriteriji za ocenjevanje seminarske naloge

neocenjeno Dijak naloge ne izdela oziroma je ne odda pravočasno; seminarska naloga ne dosega standarda,

določenega pri pouku; seminarska naloga ni pripravljena v skladu z navodili za izdelavo; obstaja utemeljen sum, da je

dijak ni izdelal samostojno.

nezadostno Naloga je zelo skromna, močno naslonjena na vire, torej neizvirna, jezikovno in slogovno šibka,

dramaturško in gledališko neinventivna; dijak pokaže v njej zelo malo teoretičnega znanja, poznavanje snovi je

nezanesljivo, izbrani problem je enostaven, oblikovanje skromno.

zadostno Naloga je povprečna, večinoma neizvirna, jezikovno in slogovno slaba, dramaturško in gledališko skorajda

nedomiselna, neprepričljiva, oblikovana klišejsko, brez analitičnih prvin, pokaže malo teoretičnega znanja; izbrani

problem ni zahteven, poznavanje snovi ni dovolj zanesljivo, oblikovanje je skromno.

dobro Naloga je deloma izvirna, jezikovno in slogovno povprečna, a brez večjih napak, dramaturško in gledališko

skromna, ne povsem prepričljiva, pokaže poznavanje literature in teme se vsaj poskuša lotiti problemsko; ima zelo

malo prvin razpravljanja, refleksije, primerjanja, utemeljevanja in vrednotenja, delno je utemeljena literarno in je

pravilno oblikovana.

3

prav dobro Naloga ni povsem izvirna, je jezikovno in slogovno dobra, večinoma prepričljiva, z zanimivo kompozicijo in

hevristično-problemsko obravnavo; vsebuje prvine razpravljanja, primerjanja, utemeljevanja, vrednotenja, pokaže več

kakor le osnovno teoretično znanje in oblikovana je pravilno.

odlično Naloga je povsem izvirna, jezikovno in slogovno kakovostna, skoraj brez napak, ima zanimivo, izvirno

kompozicijo, je problemska in z bogato refleksijo; ima dovolj prvin razpravljanja, primerjanja, utemeljevanja,

vrednotenja, pokaže dijakovo široko teoretično znanje in bogate razglede po literaturi.

VI. Kriteriji za ustno ocenjevanje ustvarjalne naloge oz. dosežka

neocenjeno Dijak ne more pokazati nobenega vidnejšega dosežka pri ustvarjalni vaji.

nezadostno Dosežek je neopazen, nedomiseln, neprepričljiv; dijak pokaže zelo malo strokovnega znanja in spretnosti;

izrazno (telesno, gibalno, gestikulacijsko) je tog, govorno slab, z mnogimi napakami; v njem ni prvin kakovosti (te so

navedene spodaj).

zadostno Dosežek je nedomiseln, neprepričljiv; dijak pokaže malo strokovnega znanja in spretnosti; izrazno (telesno,

gibalno, gestikulacijsko) je tog, jezikovno površen, z napakami; pokaže nekaj prvin kakovosti.

dobro Dosežek izraža nekaj domiselnosti ter je vsaj tu in tam prepričljiv; dijak pokaže osnovno strokovno znanje in

spretnosti; izrazno (telesno, gibalno, gestikulacijsko) in govorno je bolj razgiban, jezikovno le z nekaj napakami;

pokaže več prvin kakovosti.

prav dobro Dosežek pokaže več govorne in telesne domiselnosti; dijak se poskuša vživeti v lik tudi telesno, gibalno,

gestikulacijsko; govorno izvajanje je skoraj brez napak, prepričljivo; solidno strokovno znanje, spretnosti in izvirnosti;

dosti prvin kakovosti.

odlično Dosežek je domiseln, opazen in odmeven, govorno (ritmično, melodično) zelo razgiban, jezikovno brez napak,

dijak se prepričljivo in izvirno (telesno, gibalno, gestikulacijsko) vživlja v lik; njegovo strokovno znanje je solidno in

široko; vsebuje pomembne prvine kakovosti.

Kriterije izdelal Nejc Rožman Ivančič, prof., 20. 8. 2013.

Kriteriji so bili potrjeni na sestanku aktiva učiteljev dramsko-gledališke smeri umetniške gimnazije 4. 9. 2014 in veljajo

do preklica.

2. UMETNOST GOVORA

Učitelj: Nataša Konc Lorenzutti

1. Preverjanje in ocenjevanje znanja

Učitelj dijake ob začetku šolskega leta seznani z:

obsegom učne snovi in številom ocen v ocenjevalnem obdobju in v celem šolskem letu,

4

oblikami, načini, postopki ocenjevanja,

merili ocenjevanja.

2. Oblike ocenjevanja:

Ocene so večinoma ustne, le ena v prvem letniku in ena v drugem sta pisni (v prvem esej, v drugem test iz pravorečja).

V posebnih primerih, ko dijak ne zmore govornega nastopa ali veliko manjka, ima možnost izdelave seminarske

naloge.

3. Načini ustnega ocenjevanja:

Ocenjuje se govorni nastop – pomnjenje, interpretacija.

4. Merila, kriteriji ocenjevanja:

Ocenjevanje je skoraj vedno napovedano. Lahko pa je tudi nenapovedano, v primerih, ko drugače ni mogoče doseči

resnosti (dijak prihaja v šolo brez besedila, na katerem dela, se izmika, ne sodeluje ipd.).

Ocenjuje se vedno nastop na odru, pred celim razredom, oceno se takoj javno pove in vpiše. V primeru, da ima nekdo

resne težave z nastopanjem pred razredom, lahko zaprosi za ocenjevanje pred manjšo skupino sošolcev.

Predhodno opravičevanje pred ocenjevanjem načeloma ni sprejeto, razen v izjemnih primerih (bolezen ali kakšen

drug resen problem – v nekaterih primerih se je treba posvetovati z razrednikom ali psihologinjo).

Kriteriji:

- Nezadostno: Dijak ne zna besedila na pamet

- Zadostno: Dijak sicer zna besedilo, vendar se mu zatika, dela pravorečne napake, kar pomeni, da v procesu

individualnega dela na besedilu ni poslušal ali ga ni bilo.

- Dobro: Dijak zna besedilo gladko na pamet, vendar ne upošteva zakonitosti slovenskega pravorečja,

pripoveduje mehanično, ne členi, ne interpretira.

- Prav dobro: Dijak pripoveduje besedilo na pamet brez zatikanja, upošteva pravorečna pravila in navodila

učitelja, členi besedilo, vendar je njegova interpretacija medla.

- Odlično: Dijak pripoveduje besedilo na pamet brez zatikanja, upošteva pravorečna pravila in navodila učitelja,

členi besedilo in ga odlično interpretira.

5. Popravljanje, izboljševanje ocen:

- Dijak ima možnost popraviti vsako oceno, tudi prav dobro. Cilj učitelja je, da dijak teži k odličnosti. Javiti se

mora sam.

- Upošteva se vedno napredek in vloženo delo.

- Če je dijak v drugem ocenjevalnem obdobju izboljšal oceno, se končna ocena zaključi navzgor.

- Dijak ni ocenjen, če je je pri praktičnem pouku več kot 20% odsoten. V primeru, da gre za opravičeno

odsotnost in resne težave, lahko pridobi oceno s seminarsko nalogo.

- Če ima dijak v ocenjevalnem obdobju eno negativno oceno, je v tem oc. obdobju ocenjen negativno.

-

Splošni kriterij:

Ocenjuje se proces in delo, ne samo rezultat.

5

3. UMETNOST GIBA

Učitelja: Igor Sviderski in Dušan Teropšič

Predmet se izvaja v vseh letnikih programa dramsko-gledališke gimnazije.

Vsi kriteriji in posebnosti so enotni za vse razrede dramsko gledališke gimnazije.

Pri predmetu umetnost giba (v nadaljevanju UGB) se ocenjuje ustno in pisno znanje predelane snovi.

Poudarek pri izvajanju pouka je na teoretično-zgodovinskem razvoju plesa. Druga pomembna komponenta

je spoznavanje, obvladovanje in uporaba posameznih elementov posamezne plesne tehnike in plesnih

veščin v praksi.

Pisni preizkus znanja- test:

- pri pisnem ocenjevanju se preko različnih tipov vprašanj ocenjuje poznavanje učnih vsebin, razumevanje,

interpretacija, zmožnost sinteze, vrednotenje zgodovinskih procesov, pojavov, dogodkov ter uporaba z

aktualizacijo

- potrebno je doseči vsaj 50% točk za pozitivno oceno. Kriterij ocenjevanja se lahko zniža glede na težavnost

vprašanj

- v primeru negativnega rezultata ali, če dijak ni pisal testa zaradi objektivnih razlogov, se mu omogoči

ponovno pisanje testa ali ustno preverjanje znanja naslednjo učno uro oziroma v posebnih primerih, v

dogovoru z razrednikom in svetovalno službo.

Ustni preizkus znanja se ocenjuje po naslednjih kriterijih:

- prepoznavanje in povezovanje učne snovi

- samostojno razmišljanje in uporaba znanja na konkretnih primerih

- poznavanje različnih izrazov plesnih tehnik in gibalnih veščin

- praktična uporaba posameznih izrazov in elementov različnih plesnih tehnik in gibalnih veščin

- poznavanje razvoja plesne umetnosti, različnih zgodovinskih obdobij in najpomembnejših ustvarjalcev

- vrednotenje posameznih plesno-gledaliških del in ugotavljanje pomena le teh za razvoj, sodobno-plesne in

gledališke umetnosti.

Pri ustnem ocenjevanju se prav tako ocenjuje znanje in razumevanje ter interpretacija, vrednotenje in

zmožnost uporabe in aktualizacija naučenega.

Ocene so številčne in sicer: od 1, kot najnižja ocena do 5, ki je najvišja. Oceni sta rezultat pisnega in ustnega

dela ocenjevanja in preverjanja znanja. Ocena se dopolnjuje z interno pisno oceno za sodelovanje in

medsebojno pomoč, ki oblikuje zaključno oceno pri predmetu, v obeh ocenjevalnih obdobjih. Dijak pridobi

najmanj eno oceno na ocenjevalno obdobje.

V kolikor dijak, zaradi objektivnih razlogov, ne uspe realizirati zadostno število ur prisotnosti pri pouku in je

zaradi zdravstvenih težav nesposoben prikaza tehnično-plesnih elementov, se mu ponudi možnost priprave

in predstavitve seminarske naloge. Vsebine seminarske naloge so lahko:

- ustvarjalec-ka na plesnem področju in pomembna dela

- razvoj, sistematika in terminologija plesne tehnike ali veščine

6

- ogled plesne ali plesno-gledališke predstave, domače ali tuje produkcije na malih zaslonih, v

kinematografih, na dvd nosilcih ali v živo. Naloga naj vsebuje podroben in utemeljen opis, komentar,

aktualnost in relevantnost predstave na osnovi lastnih opažanj in drugih referenc.

Pri izdelavi in zagovoru seminarske naloge je ocena sestavljena iz dveh kriterijev

Prvi kriterij zavzema:

- vsebina seminarske naloge, uporaba referenc relevantnih za temo naloge in uporabljena literatura

- inovativnost pri sestavi naloge in oblika.

Drugi kriterij in del ocene je

- praktična predstavitev naloge pred razredom.

Ocene so številčne:

- najnižja ocena je 1( za neizdelano in pomankljivo izdelano nalogo ter neuspešno opravljen zagovor) in

najvišja 5, za odlično, inovativno sestavo naloge in suveren zagovor.

MINIMALNI STANDARDI ZNANJA,

Dijak je obvezen:

- obvladati vsaj tretjino predelane snovi oz. poznati in opisati pomembne mejnike in osebe pri razvoju

plesne umetnosti v vsaj 3 zgodovinskih obdobjih

- znati obrazložiti pomen vsaj 5 plesnih pojmov in izrazov

- demonstrirati in povezati vsaj 5 plesnih elementov iz katerekoli plesne tehnike v plesno vajo, ki je časovno

in prostorsko določena

- zgodovinske reference: poznati vsaj 3 pomembne ustvarjalcev iz različnih obdobij plesne zgodovine in

ovrednotiti njihovo delo

- aktualnost: poznati vsaj 3 ustvarjalce na plesnem področju danes in njihov doprinos k razvoju plesne

umetnosti.

4. VIDEO IN FILM

Učitelj: Jože Dolmark

1. OBLIKE IN NAČINI OCENJEVANJA

1.1. Ocene teoretičnih in praktičnih predmetov filmskega področja se ocenjujejo s

številčnimi ocenami od 1 ( nezadostno) do 5 (odlično) in N (neocenjeno).

2.1. Dijaki pridobijo ocene: - s pisnim (test) in ustnim preverjanjem znanja – najmanj

eno oceno v redovalnem obdobju.

- z ocenami izdelkov ali programov – najmanj 80%

oddanih in izvedenih del

- z sodelovanjem in angažiranjem na filmskih natečajih,

tekmovanjih, projektnih nalogah, oblikovanju šolskih in

drugih aplikacij.

7

2. PREDVIDENO ŠTEVILO PRIDOBLJENIH OCEN (v vsakem ocenjevalnem obdobju)

- Zgodovina filma (VIF ): Ustna ali pisna ocena in ustni nastop-kolokvij

- Filmska delavnica (VFD): Zagovor izdelka – ena ocena (prvi semester-scenarij, drugi semester izdelava filma po

vseh komponentah in specifičnih delih )

3. KRITERIJI OCENJEVANJA

Ocene se oblikujejo po procentualnem kriteriju zbranih točk (tabela 1) in v nadaljevanju navedenih kategorijah

elementov ocenjevanja.

3.1. Pisno preverjanje znanja (testi) : točkovnik znanja se prilagodi kriterijem v zgornji tabeli 1.

3.2. Ustna in pisna vprašanja ter naloge morajo biti sestavljena tako, da kriteriji ustrezajo navedenim standardom:

Odlično (5) POPOLN ODGOVOR

Samostojno pove, našteje vse zahtevane pojme, pokaže dobro razumevanje z jasno,

nedvoumno razlago in prepričljivim utemeljevanjem, odgovor je podkrepljen z jasnimi primeri

Prav dobro (4) SKORAJ POPOLN ODGOVOR

Samostojno pove, našteje večino zahtevanih pojmov, pokaže ustrezno razumevanje, poda

smiselno razlago z ustreznim utemeljevanjem, odgovor je podkrepljen s primeri ali

protiprimeri, a občasno nezanesljiv

Dobro (3) NEPOPOLN ODGOVOR

Ob vzpodbudi izpraševalca pove, našteje zahtevane pojme, razumevanje je nepopolno, poda

primerno razlago z nepopolnim utemeljevanjem, odgovor ni podkrepljen s primeri ali

protiprimeri, je nezanesljiv

Zadostno (2) ZADOVOLJIV ODGOVOR

Ob pomoči izpraševalca pove, našteje osnovne pojme, razumevanje je šibko, nerazumljivo

razlaga (brez utemeljevanja), samostojno ne najde primerov ali protiprimerov, odgovori so

pomanjkljivi

Nezadostno(1) NEZADOSTEN ODGOVOR oz. BREZ ODGOVORA

Ob pomoči izpraševalca pove, našteje le nekaj osnovnih pojmov, razumevanja pojmov ne

pokaže, ne odgovori ali zaradi napačnega razumevanja odgovori povsem napačno.

3.3. Pri vrednotenju filmskih izdelkov se upoštevajo sledeče kategorije in točkovne vrednosti:

1.- Formalna ustreznost naloge ( izpopolnjevanje osnovnih zahtev) ……………….od 0 do 45 točk

Od 0% do 44% (točk) Nezadostno(1)

Od 45% do 59% Zadostno (2)

Od 60% do 74% Dobro (3)

Od 75% do 89% Prav dobro (4)

Od 90% do 100% Odlično (5)

Tabela1.

8

2. - Ustvarjalnost, samoiniciativnost, samostojnost, inventivnost ……………....od 0 do 25 točk

- Od 0 do 5 točk dobi dijak, čigar rešitev kaže na nično ali slabo razumevanje filmskega problema zastavljenega v

nalogi. Isto velja za nezainteresiranost v obravnavi filmskega problema

- Od 5 do 10 točk dobi dijak, čigar rešitev filmskega problema je sicer pričakovana, vendar je v izdelku vsaj deloma

razviden individualni pristop, kot rezultat dijakovega likovnega mišljenja in želje po rešitvi filmske naloge naloge bolj

domiselno, pa čeprav mu slednje ni najbolje uspelo.

- Od 10 do 15 točk dobi dijak, čigar rešitev je manj pričakovana in bolj izvirna. Je odraz individualnega pristopa in

kandidatovega zavedanja filmskega problema na višji ravni. Nalogo je dobro razumel.

- Od 15 do 25 točk dobi dijak, čigar rešitev je originalna in kaže visoko razvit individualni pristop k filmskemu

problemu.

3. - Kompozicijska in tehnično vsebinska inovativnost in kompleksnost……………od 0 do 20 točk

4. - Končni vtis oz. estetska vrednost celote…………………………...od 0 do 10 točk

Skupno število vseh možnih točk je 100. Končna ocena se oblikuje po kriterijih, navedenih v tabeli 1.

4.1 Popravni izpit iz strokovnega predmeta ali neocenjen rezultat se vrednoti po kriterijih iz točke 3..

5. GLASBA

Učitelji: Staša Peršolja Bučinel, Natalija Arčon, Ivan Špacapan

Programi:

Splošna gimnazija, Športna gimnazija Umetniška gimnazija likovne smeri in Umetniška gimnazija dramsko-gledališke

smeri

NAČINI IN KRITERIJI OCENJEVANJA ZNANJA:

⇒ Dijaki pišejo v prvem in drugem ocenjevalnem obdobju kontrolni nalogi iz šolske snovi in slušnega

prepoznavanja svetovne in slovenske glasbene literature (najznamenitejših glasbenih del). Da je naloga

pozitivno ocenjena, mora biti pravilno rešenih vsaj 50% nalog, za dobro oceno 65%, za prav dobro oceno 80%,

za odlično oceno pa 90% nalog.

⇒ Dijaki so med šolskim letom tudi enkrat ustno preverjeni in ocenjeni. Kriterij je enak kot pri pisni kontrolni

nalogi.

⇒ Poleg tega morajo dijaki še izdelati glasbeno mapo, ki ne bo ocenjena, vendar je predpogoj za zaključno oceno

predmeta. Dijak mora med šolskim letom obiskati 1 klasični glasbeni koncert, bodisi vokalne, vokalno-

instrumentalne ali instrumentalne glasbe. Vtise s koncerta in druge nujne podatke (kratka biografija 1

skladatelja, opis obdobja, v katerem je skladatelj živel, ter opis zasedbe ali vsaj 3 glasbil, ki so nastopili) odda v

pisni obliki profesorici v naprej določenem roku. (Navodila dobijo dijaki na začetku šolskega leta.)

9

⇒ Za pridobitev dodatne ocene lahko dijak izdela seminarsko nalogo ali power point predstavitev o poljubni

glasbeni temi.

Kriterij ocenjevanja: naloga je ocenjena z zadostno oceno, če vsebuje vse potrebne informacije.Za dobro oceno

dijak vsebinsko izdela nalogo po navodilih profesorja in dokaže, da ločuje med različnimi značilnostmi

glasbenih obdobij oz. skladateljev. Za prav dobro oceno dijak vsebinsko zelo dobro izdela nalogo, dokaže, da

ločuje med različnimi značilnostmi glasbenih obdobij in kritično obravnava glasbene posnetke. Za odlično

oceno dijak izdela nalogo oblikovno in vsebinsko po profesorjevih navodilih, dokaže analitično razumevanje in

poznavanje glasbe različnih obdobij in stilov, ter vrednoti glasbene posnetke.

Navodila za izdelavo glasbene mape in seminarske naloge dijaki dobijo na začetku šolskega leta.

⇒ Dijaki likovne smeri med šolskim letom ustvarijo dva likovna izdelka (risbi) ob poslušanju izbranih glasbenih del.

Pri izdelavi in ocenjevanju učitelj glasbe in dijaki sodelujejo z likovnim pedagogom.

STANDARDI ZNANJ

⇒ Za zadostno oceno dijak pozna osnovne vsebinske informacije. Obvlada nekaj glasbenih pojmov in jih

razume.

⇒ Za dobro oceno dijak pozna in razume vsebine učnih sklopov ter zna uporabljati poznane informacije in

glasbene pojme. Pokaže tudi interes za posamezne glasbene dejavnosti.

⇒ Za prav dobro oceno dijak razume in analitično uporablja učne vsebine v povezovanju z drugimi predmeti.

Obvlada glasbene pojme ter kaže velik interes za glasbene dejavnosti. Pri pouku aktivno sodeluje.

⇒ Za odlično oceno dijak analitično vrednoti glasbene vsebine, jih uspešno povezuje z drugimi področji in pri

tem kaže izjemen interes ter sposobnost glasbenega komuniciranja in ustvarjanja. Brez težav uporablja različne

glasbene vire in dobro pozna glasbeni jezik. Razvija oseben odnos do glasbene kulture.

PRIMER KRITERIJEV OCENJEVANJA ZNANJA (INFORM. ZNANJA)

UČNA TEMA: Glasbila v simfoničnem orkestru

UČNA ENOTA: Glasbila (Pihala)

5 4 3 2

-dijak prepozna vsa

glasbila

-opiše zgradbo glasbila in

nastanek tona

-navede posamezno

glasbilo in uporabo

glasbila v različnih

zasedbah

-pri poslušanju prepozna

izvajal. zasedbo in

-prepozna večino glasbil

-opiše zgradbo glasbila in

nastanek tona

-navede najbolj znane

zasedbe in uporabo

-prepozna najbolj razširjene

zasedbe

-prepozna glavne

predstavnike skupin

-delno opiše zgradbo

glasbila in nastanek tona

-navede samo nekatere

zasedbe, v katerih se

glasbilo uporablja

-prepozna samo nekatere

zasedbe

-prepozna samo nekatera

glasbila

-pomanjkljivo opiše

zgradbo glasbila in

nastanek tona

- /

10

posamezno glasbilo

-povzame skupne

značilnosti in razlike

-oceni uporabnost

glasbila

-povzame nekatere skupne

značilnosti in razlike

- /

- /

- /

- /

- /

POPRAVNI IZPIT

Popravni izpit iz glasbe obsega ustni del, ki traja do 15 minut. Sestavljen je iz treh vprašanj iz učne snovi. Za pozitivno

oceno mora kandidat doseči minimalne standarde znanja.

6. LIKOVNA UMETNOST (UMETNOSTNA ZGODOVINA)


Izhodišča za merila pri oblikovanju ocene za predmeta UZG in LUM so opredeljena v učnem načrtu. Preverjanje in

ocenjevanje znanja poteka ustno in pisno ter obsega predvsem ocenjevanje DELOVNEGA ZVEZKA IZ UZG, katerega

dijaki izpolnjujejo samostojno kot obvezne vaje in delo pri skupinskih projektnih nalogah (npr.: pisanje likovne

recenzije ali eseja, ustna predstavitev likovnega dela ali posameznega avtorja. Merila za ocenjevanje so v skladu s

Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja.

Minimalni standardi znanja pri predmetu UZG-LUM v prvem in tretjem letniku

V prvem letniku pridobi dijak oceno predvsem iz izpolnjenega delovnega zvezka (trikrat v šolskem letu) in raelizirane

likovne, oziroma fotografske praktične naloge. Merila za doseganje minimalnega standarda so sledeča:

- razumevanje zgodovinske snovi ,

- poznavanje in uporaba tehničnega znanja s področja slikarstva, kiparstva, arhitekturnega snovanja, fotografije in

videa,

- upoštevanje in uporaba likovno teoretičnega znanja,

- inovativnost, ustvarjalnost, ideja,

- reševanje in tehnična izvedba likovne ali foto/video vaje,

- skladnost izdelka z učnimi cilji, V 3. letniku poteka delo pri predmetu UZG na podoben način, le da je v teoretičnem delu nekoliko več poudarka na

spoznavanju estetskih prvin likovnih, fotografskih in filmskih izdelkov in da dijaki izvajajo vaje, oziroma projektne

naloge timsko.

Poleg meril za ocenjevanje, ki so zgoraj navedeni za prvi letnik, se upoštevajo še naslednji kriteriji:

- uporaba znanj iz drugih predmetov (npr. dramaturgija, umetnostna zgodovina, književnost, glasba …) pri reševanju

projektne naloge .

- poznavanje in uporaba računalniške programske opreme za obdelavo slike in zvoka

- poznavanje tehnoloških postopkov v vseh fazah realizacije video izdelka

- sposobnost delovanja v skupini

V tretjem letniku lahko dijak pridobi oceno tudi z izdelavo seminarske naloge iz problematike estetike ali prakse

likovnega ter fotografije, filma in videa.

11

7. DRAMSKO-GLEDALIŠKA DELAVNICA

Učiteljici: Nataša Konc Lorenzutti, Samanta Kobal

1. Preverjanje in ocenjevanje znanja

Učitelj dijake ob začetku šolskega leta seznani z:

obsegom učne snovi in številom ocen v ocenjevalnem obdobju in v celem šolskem letu,

oblikami, načini, postopki ocenjevanja,

merili ocenjevanja.

2. Oblike ocenjevanja:

Ocene so večinoma ustne, le ena v prvem letniku in ena v drugem sta pisni (v prvem esej, v drugem test iz pravorečja).

V posebnih primerih, ko dijak ne zmore govornega nastopa ali veliko manjka, ima možnost izdelave seminarske

naloge.

3. Načini ustnega ocenjevanja:

Ocenjuje se govorni nastop – pomnjenje, interpretacija.

4. Merila, kriteriji ocenjevanja:

Ocenjevanje je skoraj vedno napovedano. Lahko pa je tudi nenapovedano, v primerih, ko drugače ni mogoče doseči

resnosti (dijak prihaja v šolo brez besedila, na katerem dela, se izmika, ne sodeluje ipd.).

Ocenjuje se vedno nastop na odru, pred celim razredom, oceno se takoj javno pove in vpiše. V primeru, da ima nekdo

resne težave z nastopanjem pred razredom, lahko zaprosi za ocenjevanje pred manjšo skupino sošolcev.

Predhodno opravičevanje pred ocenjevanjem načeloma ni sprejeto, razen v izjemnih primerih (bolezen ali kakšen

drug resen problem – v nekaterih primerih se je treba posvetovati z razrednikom ali psihologinjo).

Kriteriji:

- Nezadostno: Dijak ne zna besedila na pamet

- Zadostno: Dijak sicer zna besedilo, vendar se mu zatika, dela pravorečne napake, kar pomeni, da v procesu

individualnega dela na besedilu ni poslušal ali ga ni bilo.

- Dobro: Dijak zna besedilo gladko na pamet, vendar ne upošteva zakonitosti slovenskega pravorečja,

pripoveduje mehanično, ne členi, ne interpretira.

- Prav dobro: Dijak pripoveduje besedilo na pamet brez zatikanja, upošteva pravorečna pravila in navodila

učitelja, členi besedilo, vendar je njegova interpretacija medla.

- Odlično: Dijak pripoveduje besedilo na pamet brez zatikanja, upošteva pravorečna pravila in navodila učitelja,

členi besedilo in ga odlično interpretira.

5. Popravljanje, izboljševanje ocen:

- Dijak ima možnost popraviti vsako oceno, tudi prav dobro. Cilj učitelja je, da dijak teži k odličnosti. Javiti se

mora sam.

- Upošteva se vedno napredek in vloženo delo.

- Če je dijak v drugem ocenjevalnem obdobju izboljšal oceno, se končna ocena zaključi navzgor.

- Dijak ni ocenjen, če je je pri praktičnem pouku več kot 20% odsoten. V primeru, da gre za opravičeno

odsotnost in resne težave, lahko pridobi oceno s seminarsko nalogo.

- Če ima dijak v ocenjevalnem obdobju eno negativno oceno, je v tem oc. obdobju ocenjen negativno.

12

Splošni kriterij: Ocenjuje se proces in delo, ne samo rezultat.

Oblike, načini, kriteriji ocenjevanja so enaki kot pri predmetu UGO, le da dijaki pri delavnicah večinoma

pridobijo eno oceno v ocenjevalnem obdobju, ker se pri tem predmetu ustvarja projekt (uprizoritev).

Prvo oceno pridobijo ob koncu bralnih vaj (pomnjenje), drugo po premieri (odnos, igra, sodelovanje).

7. INŠTRUMENT Z OSNOVAMI TEORIJE GLASBE

Učitelji: Ivan Špacapan (teorija glasbe,solopetje), Natalija Arčon (kitara), Staša Peršolja Bučinel (klavir)

1. LETNIK (TEORIJA GLASBE)

- Dijaki pišejo v prvem in drugem ocenjevalnem obdobju kontrolno nalogo iz šolske snovi.

Da je naloga pozitivno ocenjena, mora biti pravilno rešenih vsaj 50% nalog, za dobro oceno

65%, za prav dobro oceno 80%, za odlično oceno pa 90% nalog.

- Poleg pisnih kontrolnih nalog so dijaki še enkrat do dvakrat v šolskem letu ustno preverjeni

in ocenjeni.

- Za zadostno oceno dijak pozna osnovne vsebinske informacije. Obvlada nekaj glasbenih pojmov in jih

razume.

- Za dobro oceno dijak pozna in razume vsebine učnih sklopov ter zna uporabljati poznane informacije in

glasbene pojme. Pokaže tudi interes za posamezne glasbene dejavnosti.

- Za prav dobro oceno dijak razume in analitično uporablja učne vsebine v povezovanju z drugimi predmeti.

Obvlada glasbene pojme ter kaže velik interes za glasbene dejavnosti. Pri pouku aktivno sodeluje.

- Za odlično oceno dijak analitično vrednoti glasbene vsebine, jih uspešno povezuje z drugimi področji in pri

tem kaže izjemen interes ter sposobnost glasbenega komuniciranja in ustvarjanja. Brez težav uporablja

različne glasbene vire in dobro pozna glasbeni jezik. Razvija oseben odnos do glasbene kulture.

- Dijak, ki je zaključil najmanj tri razrede nižje glasbene šole, je oproščen obiskovanja pouka

predmeta ITG v 1. letniku. Ob začetku šolskega leta predloži spričevala nižje glasbene šole

in te ocene se mu tudi upoštevajo. Če pa dijak želi višje ocene, kot jih je dosegel v nižji

glasbeni šoli, lahko obiskuje pouk oz. piše kontrolne naloge.

KRITERIJI OCENJEVANJA PRI PETJU JAZZ IN ZABAVNA GLASBA

I. PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA

Učitelj predmeta dijake ob začetku šolskega leta seznani z:

- Obsegom učne snovi v ocenjevalnem obdobju in zahtevanimi ocenami v vsakem ocenjevalnem

obdobju

13

- Oblikami, načini in postopki ocenjevanja

- Merili ocenjevanja

II. OBLIKE OCENJEVANJA ZNANJA

Dijake ocenjujemo individualno, ustno

III. NAČINI OCENJEVANJA

- Z ustnim spraševanjem (zapojejo določen program za oceno)

- Ocenjuje se tehnična izvedba, interpretacija (umetniški vtis) in individualni napredek

- Dijak pridobi najmanj dve oceni v šolskem letu

IV. MERILA / KRITERIJI OCENJEVANJA

- Ocenjevanje je napovedano

- Če je na dan napovedanega spraševanja dijak neopravičeno odsoten, ga lahko učitelj vpraša

kadarkoli in nenapovedano

- Učitelj oceni dijakovo znanje takoj po končanem spraševanju in vpiše oceno v redovalnico

- Dijak se lahko enkrat v šolskem letu predhodno opraviči spraševanja

Pri ocenjevanju se uporabljajo sledeči kriteriji:

- Nezadostno (1): veliko osnovnih pevskih napak, slaba intonacija, slaba dikcija in artikulacija,

slaba interpretacija, slabo znanje melodije in teksta, pogoste prekinitve petja, potrebno je veliko

pomoči in spodbude

- Zadostno (2): kljub poznavanju temeljnih elementov petja, se še vedno pojavljajo večje pevske

napake; intonacija, dikcija, artikulacija in interpretacija je omejena

- Dobro (3): temeljni elementi petja so stabilni z občasnimi osnovnimi napakami; intonacija,

dikcija, artikulacija in interpretacija je stabilnejša s posameznimi napakami

- Prav dobro (4): temeljni elementi petja so stabilni, napake se pojavljajo, a ne osnovne; intonacija,

dikcija, artikulacija in interpretacija je stabilnejša, skoraj brez napak

- Odlično (5): temeljni elementi petja so jasni, tehnično znanje nadpovprečno, intonacija, dikcija,

artikulacija in interpretacija je odlična, občutiti je samostojno umetniško izražanje

V. POPRAVLJANJE, IZBOLJŠEVANJE IN ZAKLJUČEVANJE OCEN

a) Izboljševanje ocen

- Dijaki lahko izboljšujejo eno obvezno oceno na ocenjevalno obdobje

- Učitelj vpiše vse ocene v redovalnico

- Dijakom četrtih letnikov se lahko omogoči izboljšanje ocene pred zaključkom ocenjevalnega

obdobja za celotno ocenjevalno obdobje

14

b) Zaključevanje ocen ob koncu pouka

- Za pridobitev pozitivne ocene mora dijak doseči minimalne standarde znanja

- Upošteva se dijakov napredek oz. nazadovanje

- Če je dijak v drugem ocenjevalnem obdobju napredoval in zboljšal ocene, zaključimo oceno

navzgor

- Ob koncu pouka v šolskem letu se uspeh dijaka, ki ni ocenjen, v ustrezni dokumentaciji evidentira

z ugotovitvijo »ni ocenjen (NOC)«

- Če ima dijak v posameznem ocenjevalnem obdobju eno samo negativno oceno, je v tem

ocenjevalnem obdobju ocenjen negativno

- Če ima dijak v posameznem ocenjevalnem obdobju eno samo pozitivno oceno in ni izpolnil

predvidenega minimalnega standarda znanj, se ga oceni z oznako »ni ocenjen (NOC)«

VI. MINIMALNI STANDARDI ZNANJA

Minimalni standardi znanja so določeni na podlagi učnega načrta.

Dijak v obsegu snovi, predvidene za posamezni letnik:

- Obvlada temeljno pevsko tehniko

- Obvlada osnovne zakonitosti petja predvidene za posamezni letnik

- Je sposoben peti na pamet

- Je sposoben lastne interpretacije

- Zna kritično oceniti umetniško raven izvajanja

VII. IZPITI

- Opravljajo se pred šolsko izpitno komisijo: predsednik, član in spraševalec

- Traja največ 20 minut

Vrste izpitov:

- Predmetni: hitrejše napredovanje, izboljšanje končne ocene predmeta

- Dopolnilni: izpit opravlja dijak, ki do zaključka pouka pri predmetu ni bil ocenjen. V

dokumentaciji se dokumentira z ugotovitvijo »ni ocenjen (NOC)«. Dijak mora opraviti dopolnilni

izpit pred popravnim izpitom, oziroma do začetka opravljanja mature

KRITERIJI OCENJEVANJA ZNANJA – KITARA, KLAVIR

1. PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA



obdobju



2. OBLIKE OCENJEVANJA ZNANJA

Dijake ocenjujemo individualno, ustno, praktično

15

3. NAČINI OCENJEVANJA

- Igranje na inštrument (zaigrajo določen program za oceno)

- Ocenjuje se tehnična izvedba, interpretacija (umetniški vtis) in individualni napredek


4. MERILA/KRITERIJI OCENJEVANJA (KITARA, KLAVIR)

KITARA 2. letnik

Lestvice, akordi Skladbe in tehnične

vaje

Lastna ustvarjalnost,

spremljave

1.oc. obdobje 0 65 0

2. oc. obdobje 1 35 1

3. letnik


vaje


spremljave


2. oc. obdobje 2 20 3

4. letnik


vaje


spremljave



KLAVIR 2. letnik

lestvice, akordi etude - Kvartič skladbe spremljave

1. oc. obd. 0 15 0 0

2. oc. obd. 2 15 2 0

3. letnik

lestvice, akordi etude - Kvartič skladbe spremljave

1. oc. obd. 4 15 2 1

2. oc. obd. 4 5 4 3

4. letnik

lestvice, akordi etude skladbe spremljave

1. oc. obd. 4 1 3 3

2. oc. obd. 4 1 3 3

16

Navedena snov pomeni minimum, ki ga mora posamezen dijak osvojiti v določenem letniku, da lahko napreduje v

naslednjega.

Pri oceni se upošteva prizadevnost in delavnost dijaka, v določenih segmentih pa tudi občutek za ritem, muzikalnost

in tehnično znanje.

Zaradi posebne narave predmeta in načina dela, je priporočena 65% prisotnost pri pouku za vsako ocenjevalno

obdobje posebej.

Če je dijak obiskoval nižjo glasbeno šolo in želi nadaljevati učenje istega instrumenta, obravnava snov od tam naprej,

kjer jo je zaključil v nižji glasbeni šoli.

V treh letih učenja inštrumenta ali solopetja ima dijak dva obvezna razredna nastopa (priporočena v 2. in 3. letniku).

5. POPRAVLJANJE, IZBOLJŠEVANJE IN ZAKLJUČEVANJE OCEN

c) Izboljševanje ocen





d) Zaključevanje ocen ob koncu pouka




navzgor







6. IZPITI



Vrste izpitov:





17

8. ZVOČNO-GLASBENA DELAVNICA Učitelj: Ivan Špacapan

1. PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA



obdobju



2. OBLIKE OCENJEVANJA ZNANJA

Dijake ocenjujemo individualno, ustno


- Z ustnim spraševanjem

- Ocenjuje se znanje predelane snovi in individualni napredek


4. MERILA / KRITERIJI OCENJEVANJA





- Dijak se lahko enkrat v šolskem letu predhodno opraviči spraševanja

Pri ocenjevanju se uporabljajo sledeči kriteriji:

- Nezadostno (1): nepoznavanje obravnavanih pojmov, glasbene opreme studia in dela s

snemalnimi napravami, nezainteresiranost za delo

- Zadostno (2): kljub poznavanju temeljnih pojmov, glasbene opreme studia in dela s snemalnimi

napravami, je znanje in obvladovanje opreme in naprav zadostno

- Dobro (3): poznavanje temeljnih pojmov, glasbene opreme studia in dela s snemalnimi

napravami je dobro, a še vedno se pojavljajo napake pri delu in pojmovanju

- Prav dobro (4): poznavanje temeljnih pojmov, glasbene opreme studia in dela s snemalnimi

napravami je zelo dobro, zainteresiranost za delo velika, občasno pa še prihaja do manjših napak

- Odlično (5): poznavanje temeljnih pojmov, glasbene opreme studia in dela s snemalnimi

napravami je odlično, zainteresiranost za delo zelo velika, dijak je popolnoma samostojen,

zanesljiv in zelo ustvarjalen

18

5. POPRAVLJANJE, IZBOLJŠEVANJE IN ZAKLJUČEVANJE OCEN

e) Izboljševanje ocen





f) Zaključevanje ocen ob koncu pouka




navzgor







6. MINIMALNI STANDARDI ZNANJA

Minimalni standardi znanja so določeni na podlagi učnega načrta.

Dijak v obsegu snovi, predvidene za posamezni letnik:

- Obvlada temeljne pojme predmeta

- Obvlada osnovne zakonitosti snemalnih tehnik

- Je sposoben upravljati snemalno opremo

- Je sposoben lastnega ustvarjanja

- Zna kritično oceniti umetniško raven izdelka

7. IZPITI



Vrste izpitov:





19

9. IMPROVIZACIJSKA DELAVNICA

Učitelj: Urška Mlakar


- Z ustnim spraševanjem

- Praktikum – izvedba improvizacijskih iger

2. MERILA / KRITERIJI OCENJEVANJA





Ocenjevalnik uspešnosti dijakov pri impro delavnici

kriterij deskriptor ocena

Pokaže izredno široko paleto različnih likov, ki so prepričljivi. Odlično

obvlada igranje v različnih statusih. 5

gradnja likov in Pokaže široko paleto likov, ki so prepričljivi. Občasno zaide v pretirano

stereotipiziranje. Dobro obvlada in uporablja različne statuse. 4

obvladovanje Pokaže omejeno paleto likov, ki so manj prepričljivi. Občasno zaide v

pretirano stereotipiziranje. Zadovoljivo obvlada različne statuse 3

različnih statusov Pokaže precej ozko paleto likov, ki so manj prepričljivi. Pogosto zaide v

pretirano stereotipiziranje. Obvlada različne statuse, a uporablja pretežno

enega. 2

Pokaže le nekaj likov, ki so si med seboj zelo podobni. Praviloma zaide

pretirano stereotipiziranje. Ne obvlada in ne uporablja različnih statusov. 1

Pokaže izredno občutljivost za dogajanje na odru, ki ga zelo logično

vgrajuje v zgodbo. Vse svoje odzive črpa iz skupinskega duha. 5

spontanost odziva Pokaže veliko občutljivost za dogajanje na odru, ki ga dobro vgrajuje v

zgodbo. Večino svojih odzivov črpa iz skupinskega duha 4

in gradnja zgodbe Pokaže dobro občutljivost za dogajanje na odru, a ga slabo vgrajuje v

zgodbo. Manjši del svojih odzivov črpa iz skupinskega duha 3

z skupinskega duha Pokaže majhno občutljivost za dogajanje na odru in ga le malo vgrajuje v

zgodbo. Le majhen del svojih odzivov črpa iz skupinskega duha 2

Je izredno neobčutljiv/a za dogajanje na odru in zgodbe ne gradi iz

dogajanja. Ne zna graditi skupinskega duha 1

Fizično in glasovno je zelo ekspresiven/na in uporablja možnosti fizične in

glasovne izraznosti na zelo ustvarjalen način. Odlično obvlada in

uporablja odrski prostor. Zelo prefinjeno prenaša jedro pozornosti. 5

fizična in glasovna

izraznost,

Fizično in glasovno je zelo ekspresiven/na in uporablja možnosti fizične in

glasovne izraznosti na primeren način. Dobro obvlada in uporablja odrski

prostor. Uspešno prenaša jedro pozornosti. 4

obvladovanje

odrskega prostora in

prenašanja

Fizično in glasovno je ekspresiven/na, a uporablja možnosti fizične in

glasovne izraznosti v izrazito omejenem obsegu. Dobro obvlada in slabše

uporablja odrski prostor. Ima težave s prenašanjem jedra pozornosti.

3

pozornosti Fizično ali glasovno ni dovolj ekspresiven/na. Slabo obvlada in uporablja

odrski prostor. Ima izrazite težave s prenašanjem jedra pozornosti.

2

20

Fizično in glasovno ni dovolj ekspresiven/na. Ne obvlada odrskega

prostora. Ima izrazite težave s prenašanjem jedra pozornosti. 1 Do ustvarjanja na odru ima izredno pozitiven odnos in se hitro priključi

prizoru oz. rad/a pričenja prizore. 5

splošen odnos do Do ustvarjanja na odru ima zelo pozitiven odnos in se precej hitro priključi

prizoru, oz. precej rad/a pričenja prizore. 4

ustvarjanja na odru Do ustvarjanja na odru ima pozitiven odnos, a se redko samoiniciativno

priključi prizoru, oz. redko samoiniciativno pričenja prizore. 3 Do ustvarjanja na odru ima rahlo negativen odnos in se zelo redko

samoiniciativno priključi prizoru, oz. zelo redko samoiniciativno pričenja

prizore. 2 Do ustvarjanja na odru ima pretežno negativen odnos in se

samoiniciativno skoraj nikoli ne priključi prizoru, oz. skoraj nikoli

samoiniciativno ne pričenja prizorov. 1

3. OCENJEVANJE GLEDE NA LETNIK

1. letnik

V prvem letniku se bo v prvi konferenci izvedlo ustno ocenjevanje in ocenjevanje praktikuma – izvedba

improvizacijskih iger. V drugi konferenci se bo ocenjeval praktikum - nastop z improvizacijskimi igrami.

2. letnik

Predmet IMD bo v drugem letniku v celoti izveden v prvi konferenci. Ocenjeval se bo praktikum - nastop z

improvizacijskimi igrami in izvedba dramatiziranega teksta v različnih filmskih žanrih.

3. letnik

Predmet IMD bo v tretjem letniku v celoti izveden v prvi konferenci. Ocenjeval se bo praktikum - nastop z

improvizacijskimi igrami in celovečernimi improvizacijskimi predstavami.

4. IZPITI



Vrste izpitov:





21

10. GIBALNA DELAVNICA

Učitelj: Igor Sviderski

Predmet se izvaja v prvem, tretjem in četrtem letniku Umetniške gimnazije, dramsko-gledališke smeri. Vsi

kriteriji in posebnosti so enotni za vse razrede dramsko gledališke gimnazije.

Pouk se izvaja večinoma praktično. V prvem letniku se pouk izvaja v dveh skupinah, zaradi lažjega dela in

preglednosti. Pouk je raziskovalne, gibalne in ustvarjalne narave. Dijak mora znati uporabiti naučene

tehnične zahteve posamezne plesne tehnike in plesnih veščin, jih sestaviti v kratko plesno sekvenco in

obrazložiti načine sestavljanja posameznih gibalnih sekvenc.

Ocene so številčne od 1 do 5 pri katerih je najboljša odlična ocena 5 in najslabša nezadostna ocena 1. Za

vsako ocenjevalno obdobje dijaki pridobijo najmanj dve oceni.

Prva ocena je sestavljena kot:

- rezultat praktičnega prikaza individualne plesne vaje ali sestavljena kombinacij vaj v enotno plesno

sekvenco

- ustni zagovor o načinu, postopkih in ustvarjanju plesne sekvence

- sodelovanje, lastna iniciativa, doprinos ter kreativnost pri pripravi vsakoletnega prikaza dela ali plesne ali

plesno-gledališke uprizoritve ob koncu šolskega leta.

Druga ocena je rezultat:

- vodenja in urejanja individualnega dnevnika dela.

V kolikor dijak, zaradi objektivnih razlogov, ne uspe izdelati praktičnih nalog predpisanih po letnem planu, se

mu ponudi možnost priprave in predstavitve seminarske naloge. Vsebine seminarske naloge so lahko:

- ustvarjalec-ka na plesnem področju

- razvoj, sistematika in terminologija plesne tehnike ali veščine

- ogled plesne ali plesno-gledališke predstave, domače ali tuje produkcije na malih zaslonih, v

kinematografih, na DVD nosilcih ali v živo. Naloga naj vsebuje podroben in utemeljen opis, komentar,

aktualnost in relevantnost predstave na osnovi lastnih opažanj in drugih referenc.

Kriteriji za izdelavo, zagovor in pridobitev ocene pri izdelavi in zagovoru seminarske naloge

Prvi kriterij zavzema:

- vsebina seminarske naloge, uporaba referenc relevantnih za temo naloge in uporabljena literatura

- inovativnost pri sestavi naloge in oblika.

Drugi kriterij in del ocene je

- praktična predstavitev naloge pred razredom.

Ocene so številčne:

- najnižja ocena je 1( za neizdelano in pomanjkljivo izdelano nalogo ter neuspešno opravljen zagovor) in

najvišja 5, za odlično, inovativno sestavo naloge in suveren zagovor.

22

Enaki kriteriji veljajo za dijake, ki so prisotni pri pouku, a zaradi zdravstvenih težav ne izdelajo praktične

plesne sekvence in ne sodelujejo pri praktičnem delu izvajanja pouka ali za dijake, ki iz drugih objektivnih

razlogov ne realizirajo potrebno število ur prisotnosti. Poleg seminarske naloge je tak dijak obvezen voditi

individualni dnevnik dela in opažanj. Vodenje individualnega dnevnika dela in opažanj je eden od kriterijev

za pridobitev ocene v obeh ocenjevalnih obdobjih.

V kolikor dijak, zaradi objektivnih razlogov, ne uspe sodelovati pri končni uprizoritvi predstavitve dela, ob

koncu pouka, se mu dodeli vloga, ki ni plesna, a je v sklopu uprizoritve: lučno oblikovanje, oblikovanje

programskega lista in/ali plakata, oblikovanje in skrb za morebitne kostume in podobno. Ta vloga ne

izključuje dijakovo obveznost vodenja individualnega dnevnika dela.

MINIMALNI STANDARDI ZNANJA

Dijak je obvezen:

- poznati, prepoznati in uporabiti vsaj tri elemente, ki določajo ples;

- poznati, prepoznati in uporabiti vsaj tri različne ritmične vzorce in jih postaviti v prostor

- poznati in uporabiti vsaj 3 elemente, ki določajo dinamiko, čas in kvaliteto gibanja,za posamezno plesno

sekvenco

- samostojno ustvariti gibalno vajo ali plesno frazo, ki je dolga najmanj 40 taktov ali 5 osmic in je sestavljena

iz gibalnih elementov ogrevalnih in prostorskih vaj, ki jih dijaki spoznavajo skozi celoletni učni proces oz.

priprava in zagovor seminarske naloge, po eno v vsakem ocenjevalnem obdobju

- voditi dnevnik dela in v njem imeti zapisano vsaj 5 tem z lastnimi opombami in vprašanji.

KRITERIJI OCENJEVANJA GIBALNA DELAVNICA - podrobno

KRITERIJI

Odl ( 5 )

Pdb ( 4 )

Db ( 3 )

Zd ( 2 )

Nzd ( 1 )

RAZUMEVANJE

PRINCIPOV UČNE

URE IN TELESNA

IZRAZITOST IN

JASNOST

Sposobnost

prilagoditi se

mentalno in fizično

na specifične

principe gibanja.

Obnovi izvirni in

naučeni gib.

Gibanje izvede

tekoče, celovito in

koordinirano.

Dijak:

- popolnoma

razume in jasno

uporabi principe

gibanja in jih

virtuozno uporabi

- obvlada prostor

in ima popolno

orientacijo v njem

- pravilno in

samosvoje

uporablja

principe in

elemente

prostora

- dobro

razume in

jasno uporabi

principe

gibanja in jih

dobro uporabi

- prostorsko je

dobro

ozaveščen

- ima dobro

orientacijo z

majhnimi

odstopanji pri

premikanju po

prostoru

- samo razume

in povprečno

uporabi

osnovne

principe učne

ure

- težje obnavlja

in interpretira

gibalne fraze in

vaje

- delno

obvladuje

prostorsko

dinamiko in

orientacijo -

- slabo in

površno

razume

principe

gibanja

- povprečno in

na običajen

način uporabi

in obnovi

principe

gibanja in

ustvarjanja

- ni

samoiniciative

in je potrebno

- ne razume

in ne

obnavlja

principe

gibanja in

orientacije,

koordinacije

v prostoru -

nesamostoje

n in

nezainteresir

an

- nejasno in

zmedeno

uporabi

23

- samoiniciativno

pristopi k

kreativnosti in pri

ustvarjanju plesnih

fraz s presežkom

izredno razume in

uporablja

koordinacijo

- zna pojasniti in

predstaviti potek

plesne fraze

- korektno

izvaja in

obnavlja

gibalni

material brez

presežkov

- dobro

obvladuje

koordinacijo in

motoriko pri

izvedbi plesne

fraze

izraža slabšo

koordinacijo in

motoriko

- nezanimivo in

običajno izvede

in obnovi gibalni

material

posredovanje

učitelja ali

dijaka

- delno

obvladuje in

uporablja

koordinacijo

posameznih

elementov vaj

- nezanimivo in

slabo prikaže

ali obnovi

gibalne vaje

principe vaj

- premika se

malo in

orientacije

skoraj ni

- ne

obvladuje

osnovnih

telesnih

gibanj in

principov

- prikaže

slabo

obvladovanje

telesa pri

izvedbi

plesne fraze

MUZIKALNOST IN

PLESNOST:

Razumevanje in

uporaba različnih

ritmov in ritmičnih

osnov. Poslušanje

in uporaba

glasbene podlage.

Ustvarjanje lastne

zvočne ali

nezvočne podlage.

Sposobnost

gibanja telesa na

zunanje slišne

dražljaje.

- zelo dobro

razume in

obvlada različne

glasbeno-

ritmične podlage

- ima zelo dober

posluh in

samosvoje

interpretira

glasbeno-

ritmične podlage

- poudari in

raznoliko uporabi

glasbo in ritem

- bogato in

ustvarjalno

oblikuje dinamike

gibanja v

povezavi z

glasbeno-

ritmično podlago

- dobro

uporablja in

obvladuje

različne

glasbeno-

ritmične

podlage

- ima dober

posluh in

raznoliko

uporabi

glasbo-

ritmičnih

sekvenc

- raznoliko

uporabi

glasbeno-

ritmične

podlage brez

presežka.

Dobro in

korektno

oblikuje

dinamike

gibanja v

- povprečno in

osnovno

uporabi različne

glasbeno-

ritmične

podlage

- ima malo

slabši, a dober

posluh in

enostavno

uporabi

glasbeno-

ritmične

sekvence -

povprečno in

običajno

dojame ritem in

muzikalnost

- povprečno in

običajno

uporabi

glasbeno-

ritmične

principe v

povezavi z

- enostavno

uporabi in

dojema

glasbeno-

ritmično

podlago -

površno

dojema ritem

in njegove

zakonitosti -

slabo uporabi

dinamiko pri

gibanju skozi

prostor -

nezainteresira

n za

upoštevanje in

oblikovanje

ritmično-

glasbenih

podlag za

plesno vajo

- ne pokaže

interesa ali

iniciative za

osvajanje

principov in

dojemanja

učne vsebine

- ne sodeluje

in ignorira

principe

učnega

procesa -

nepravilno

dojema

ritmične

vzorce in zelo

slabo

oblikuje

plesne vaje v

povezavi z

ritmično-

glasbenimi

principi

- ne oblikuje

različne

24

povezavi z

glasbeno-

ritmično

podlago

izvedbo plesne

fraze

dinamike

gibanja

IZRAZNOST,

UPORABA

- uporabi

raznovrstne

metode izražanja

- odlično zna

uporabiti

dogovore in

pravila teh metod

na ustvarjalen,

samosvoj in

zanimiv način

- uporabi dve

različni metodi

izražanja

- zelo dobro

uporabi

dogovore in

pravila in jih

uporabi na

običajen,

vsakdanji

način

- uporabi dve

metodi, vendar

le deloma

- ustrezno

uporabi pravila

in jih delno

uporabi

- poskuša

uporabiti dve

metodi, vendar

z malo uspeha

- rezultati pri

uporabi in

razumevanju

pravil in

dogovorov so

slabi

- neuspešno

uporabi

različne

metode

izražanja -

nejasna je

uporaba in

izpeljava

pravil in

gibanja -

nezinteresira

no in

namerno

ignorira

principe učne

ure

SODELOVANJE IN

VZTRAJNOST

- aktivno in

samoiniciativno

pomaga manj

veščim dijakom

pri skupinski

obliki pouka -

samoiniciativno

in spontano se

odloča za

sodelovanje in

vztraja pri

upoštevanju

principov

sodelovanja v

razredu

- pozitivno in

stimulativno

pomaga pri

ugotavljanju in

izvajanju

potrebnih

korakov v procesu

- pomaga

skupini pri

ugotavljanju in

izvajanju

potrebnih

korakov v

procesu

- dobro

razume

principe dela v

skupini,

spodbuja in

dobro sledi

izvajanju

procesov

ustvarjanja

- malo manj

vztrajen

- vključuje se v

delo skupine, a

prispevek je

majhen

- površno

razume principe

dela in

sodelovanja

- malo dovzeten

za pomoč in

sodelovanje

- občasno

popusti v

koncentraciji

- izrecno

pozvan,

pomaga pri

delu v skupini,

drugače ne

- slabo razume

in uporabi

principe dela

- ne izrazi

vneme za

razvijanje

kontaktov in

sodelovanje

- težko obdrži

koncentracijo

za dlje časa

- ne sodeluje

pri

skupinskem

delu, tudi če

je pozvan.

- aktivno

zavrača

pomoč in

nasvete

- se ne znajde

v skupini, se

izolira od

ostalih

- ne zdrži

koncentracije

in je

raztresen

25

ustvarjanja

- je vztrajen in ima

bogato domišljijo

OBVEZNOSTI - prikaže visoko

raziskovalno in

ustvarjalno

zavzetost

- stalno je

udeležen na vajah

- dosledno

izpolnjuje dane

naloge in

upošteva napotke

- vodi dnevnik

dela

- večinoma

prikaže visoko

raziskovalno in

ustvarjalno

zavzetost -

udeležba na

vajah je

konstantna

- upošteva in

uporablja

napotke z

malo manj

zavzetosti.

- vodi dnevnik

dela

- niha v

izpolnjevanju

zadanih

obveznosti

- prikaže

povprečno

zavzetost,

vendar se bolj

ali manj

udeležuje vaj.

- površno in

neredno vodi

dnevnik dela

- prikaže

manjše

zanimanje za

raziskovanje in

ustvarjalnost

- večkrat

izostaja od vaj

- nedosledno

vodi dnevnik

vaj in

večinoma ne

pokaže

interesa za

opravilo

dejavnosti pri

predmetu

- ne pokaže

zanimanja za

raziskovanje

in

ustvarjanje.

- ni

zainteresiran

in ne vztraja -

mnogokrat je

odsoten z vaj

- ne vodi

dnevnika

dela

DNEVNIK DELA - dnevnik vodi

dosledno in

redno - dnevnik

nadgrajuje sproti

in vpisuje lastna

opažanja

- postavlja si

vprašanja in išče

odgovore

- dnevnik je

izredno dobro

urejen, pregleden

in razumljiv.

- dnevnik vodi

dosledno.

- sproti ga

nadgrajuje, a je

vsebina rahlo

pomanjkljiva. -

lastna

opažanja so

prisotna brez

dodatnih

pojasnil in

odgovorov.

- dnevnik vaj je

urejen,

pregleden in

dobro

razumljiv.

- dnevnik vodi

nedosledno in

ga občasno

nadgrajuje z

novimi

informacijami

- opažanja so

enostavno

sestavljena in

nedosledno

izpeljana.

- odgovori so

kratki in skopi.

- dnevnik je

delno pregleden

in delno

razumljiv.

- dnevnik vodi

in nadgrajuje

nedosledno in

površno

- ne vnaša

novih

informacij ali

lastnih opažanj

- dnevnik je

slabo

pregleden in

slabše

razumljiv.

- dnevnika ne

vodi in ne

nadgrajuje

oz.

minimalno,

po potrebi

- ne izraža

lastnega

mnenja in

opažanj.

26

12. VIDEO-FILMSKA DELAVNICA


1. OBLIKE IN NAČINI OCENJEVANJA

1.1. Ocene teoretičnih in praktičnih predmetov filmskega področja se ocenjujejo s številčnimi ocenami od 1

(nezadostno) do 5 (odlično) in N (neocenjeno).

2.1. Dijaki pridobijo ocene: - s pisnim (test) in ustnim preverjanjem znanja – najmanj eno oceno v redovalnem

obdobju. - z ocenami izdelkov ali programov – najmanj 80% oddanih in izvedenih del

- z sodelovanjem in angažiranjem na filmskih natečajih, tekmovanjih, projektnih nalogah,

oblikovanju šolskih in drugih aplikacij.

2. PREDVIDENO ŠTEVILO PRIDOBLJENIH OCEN (v vsakem ocenjevalnem obdobju)

- Zgodovina filma (VIF ): Ustna ali pisna ocena in ustni nastop-kolokvij

- Filmska delavnica (VFD): Zagovor izdelka – ena ocena (prvi semester-scenarij, drugi semester izdelava filma po

vseh komponentah in specifičnih delih )

3. KRITERIJI OCENJEVANJA

Ocene se oblikujejo po procentualnem kriteriju zbranih točk (tabela 1) in v nadaljevanju navedenih kategorijah

elementov ocenjevanja.

Tabela 1.

3.1. Pisno preverjanje znanja (testi) : točkovnik znanja se prilagodi kriterijem v zgornji tabeli 1.

3.2. Ustna in pisna vprašanja ter naloge morajo biti sestavljena tako, da kriteriji ustrezajo navedenim standardom:

Odlično (5) POPOLN ODGOVOR

Samostojno pove, našteje vse zahtevane pojme, pokaže dobro razumevanje z jasno,

nedvoumno razlago in prepričljivim utemeljevanjem, odgovor je podkrepljen z jasnimi primeri

Prav dobro (4) SKORAJ POPOLN ODGOVOR

Samostojno pove, našteje večino zahtevanih pojmov, pokaže ustrezno razumevanje, poda

smiselno razlago z ustreznim utemeljevanjem, odgovor je podkrepljen s primeri ali

protiprimeri, a občasno nezanesljiv

Dobro (3) NEPOPOLN ODGOVOR

Ob vzpodbudi izpraševalca pove, našteje zahtevane pojme, razumevanje je nepopolno, poda

primerno razlago z nepopolnim utemeljevanjem, odgovor ni podkrepljen s primeri ali

protiprimeri, je nezanesljiv

Od 0% do 44% (točk) Nezadostno(1)

Od 45% do 59% Zadostno (2)

Od 60% do 74% Dobro (3)

Od 75% do 89% Prav dobro (4)

Od 90% do 100% Odlično (5)

27

Zadostno (2) ZADOVOLJIV ODGOVOR

Ob pomoči izpraševalca pove, našteje osnovne pojme, razumevanje je šibko, nerazumljivo

razlaga (brez utemeljevanja), samostojno ne najde primerov ali protiprimerov, odgovori so

pomanjkljivi

Nezadostno(1) NEZADOSTEN ODGOVOR oz. BREZ ODGOVORA

Ob pomoči izpraševalca pove, našteje le nekaj osnovnih pojmov, razumevanja pojmov ne

pokaže, ne odgovori ali zaradi napačnega razumevanja odgovori povsem napačno.

3.3. Pri vrednotenju filmskih izdelkov se upoštevajo sledeče kategorije in točkovne vrednosti:

1.- Formalna ustreznost naloge ( izpopolnjevanje osnovnih zahtev) ………………….od 0 do 45 točk

2. - Ustvarjalnost, samoiniciativnost, samostojnost, inventivnost ………………...od 0 do 25 točk

- Od 0 do 5 točk dobi dijak, čigar rešitev kaže na nično ali slabo razumevanje filmskega problema zastavljenega v

nalogi. Isto velja za nezainteresiranost v obravnavi filmskega problema.

- Od 5 do 10 točk dobi dijak, čigar rešitev filmskega problema je sicer pričakovana, vendar je v izdelku vsaj deloma

razviden individualni pristop, kot rezultat dijakovega likovnega mišljenja in želje po rešitvi filmske naloge naloge bolj

domiselno, pa čeprav mu slednje ni najbolje uspelo.

- Od 10 do 15 točk dobi dijak, čigar rešitev je manj pričakovana in bolj izvirna. Je odraz individualnega pristopa in

kandidatovega zavedanja filmskega problema na višji ravni. Nalogo je dobro razumel.

- Od 15 do 25 točk dobi dijak, čigar rešitev je originalna in kaže visoko razvit individualni pristop k filmskemu

problemu.

3. - Kompozicijska in tehnično vsebinska inovativnost in kompleksnost……………od 0 do 20 točk

4. - Končni vtis oz. estetska vrednost celote…………………………...od 0 do 10 točk

Skupno število vseh možnih točk je 100. Končna ocena se oblikuje po kriterijih, navedenih v tabeli 1.

4.1 Popravni izpit iz strokovnega predmeta ali neocenjen rezultat se vrednoti po kriterijih iz točke 3..

12. LIKOVNA DELAVNICA

Učitelja: Marko Krumberger, Bogdan Vrčon

Vrste nalog

Naloge so likovne (likovno delo, fotografija, video, grafično oblikovanje, scenografija, kostumografija, oblikovanje

svetlobe, likovni performans ipd…) in esejske, pri obeh tipih je lahko zahtevan zagovor ali predstavitev.

28

Oddaja nalog

Naloge morajo biti oddane (oz. ustno zagovarjane ali predstavitev pri nalogah, kjer je to zahetvano) do datuma, ki je

podan ob zastavitvi naloge in je objavljen ob pisnem navodilu naloge (navodila za naloge so sproti objavljena na

spletni strani www.ateljeji.si pod rubriko "gradiva/gradiva za lid"). Nepravočasno oddane naloge veljajo kot

neocenjene, v skupni oceni je njihov delež točkovan z 0 (nič) točkami.

Za pravočasno oddane in ocenjene naloge, ki jih želi dijak izdelati ponovno ali jih korigirati za izboljšanje ocene, je

določen po en datum za vsako ocenjevalno obdobje.

Za oceno mora biti pravočasno oddanih vsaj 80% vseh nalog, v primeru neizpolnjevanja te zahteve je dijak neocenjen.

Prisotnost

Za oceno mora biti izpolnjena 80% prisotnost pri pouku, v primeru neizpolnjevanja te zahteve je dijak neocenjen.

Dijak, ki pride k pouku brez obveznega risarskega orodja, se beleži kot neprisoten.

Oprema nalog

Naloge morajo biti ustrezno opremljene z naslednjimi podatki (podatki morajo biti izpisani z neizbrisljivimi pisali na

hrbtni strani izdelka):

-ime in priimek dijaka(inje), razred, šolsko leto, -naslov naloge,

-predmet: LID

-ime in priimek mentorja.

Primer:

Ime Priimek, 3.g, 2015/16

Scenska skica

LID

Mentor Marko Krumberger

Digitalno izdelane naloge morajo v naslovu datoteke vsebovati:

-priimek in ime dijaka(inje) - z velikimi začetnicami, razred, -naslov naloge - z verzalkami (velikimi tiskanimi črkami).

Primer:

Priimek Ime, 3.f, SINOPSIS

Oprema naloge je del kulture izvedbe, ki je pomemben kriterij ocenjevanja (glej točko 3).

Ocenjevanje

Naloge se ocenjujejo na podlagi točkovanja od 0 (nič) do 5 (pet) točk, pri čemer se z 0 (nič) točkami točkuje neoddana

naloga (ki ni oddana do predpisanega roka), oddane pa glede na kriterije ocenjevanja (poglavje 3).

Zaključna ocena temelji na povprečju ocen ob upoštevanju ostalih kriterijev, ki vplivajo na oceno: sodelovanje pri

pouku, prizadevnost pri korekcijah, neformalno dodatno delo (izvenšolsko samostojno delo na predmetu sorodnih

29

področjih). Neoddane ali do predpisanega roka neoddane naloge (v okviru dovoljenih 20% vseh nalog) vplivajo na

končno oceno z vrednostjo 0 (nič) točk.

Vsako pravočasno oddano nalogo je mogoče do določenega datuma nadomestiti z novo ali korigirano nalogo in s tem

izboljšati oceno.

Kriteriji ocenjevanja

Formalni kriteriji (od 0 do 2 točki):

1 - formalna ustreznost glede na navodilo pri likovnem tipu naloge, obseg naloge pri esejskem tipu naloge (1 točka),

2 - kultura izvedbe pri likovnem tipu naloge, zagovor oz. predstavitev pri esejskem tipu naloge (1 točka):

0 točk: naloga je neustrezno izvedena glede na vse formalne kriterije, esejska naloga ni v zahtevanem obsegu,

predstavitev ne vključuje zahtevanih elementov oz. je prekratka.

1 točka: naloga je povprečno izvedena glede na formalne kriterije, esejska naloga dosega minimalno zahtevan obseg,

predstavitev je v okviru minimalnih zahtev,

2 točki: naloga je ustrezno izvedena glede na formalne kriterije, esejska naloga dosega ali presega priporočen obseg,

predstavitev je v okviru priporočenih elementov.

Vsebinski kriteriji (od 0 do 3 točke):

1 - ambicioznost, zahtevnost likovne stvaritve ali eseja (1 točka),

2 - kreativnost, inovativnost, individualnost likovne stvaritve ali samostojnost in primerjalnost pri esejskem tipu nalog

(2 točki).

1 točka: naloga je zastavljena neambiciozno, izvedbeno je nezahtevna in nekreativna, neinovativna ter neindividualna,

pri esejskih nalogah ni koncepta, utemeljitev ali lastnega razmišljanja in sklepanja.

2 točki: naloga je zastavljena povprečno ambiciozno, je povprečno kreativna oz. inovativna, rešitev je klišejska, esejska

naloga je vsebinsko povprečno koncipirana s povprečnimi elementi lastnega razmišljanja in sklepanja.

3 točke: naloga je vsebinsko in izvedbeno zastavljena ambiciozno in odraža razvito individualnost, esejska naloga je

samostojno koncipirana, vsebinsko utemeljena in primerjalna.

Ocena glede na seštevek točk:

od 0 do 1 točke: ocena 1 (nezadostno) 2 točki: ocena 2 (zadostno)

3 točke: ocena 3 (dobro)

4 točke: ocena 4 (prav dobro)

5 točk: ocena 5 (odlično).

Kriteriji so bili potrjeni na sestanku aktiva učiteljev dramsko-gledališke smeri umetniške gimnazije 22. 9. 2015.

Vodja aktiva: Natalija Arčon

Documents

KRITERIJI OCENJEVANJA · 2015. 11. 27. · b) seminarska naloga enkrat letno. III. Ustno ocenjevanje znanja ima obliko prikaza ustvarjalne naloge oz. dosežka, ki lahko nastane pri