6 strok izpit_pra_nujniukrepi

Ljubljana, 7. jul. 2009

REPUBLIKA SLOVENIJA

MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANOFitosanitarna uprava Republike Slovenije

www.furs.si, e: [email protected] 6, 1000 Ljubljanat: 059 152 930, f: 059 152 959

PRA - analize tveganja in ukrepi za škodljive organizme

Simona Mavsar, Anita Benko B., Mojca Celar, Vlasta Knapič, Erika Orešek,

Primož Pajk

REPUBLIKA SLOVENIJA

MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANOFitosanitarna uprava Republike Slovenije

www.furs.si, e: [email protected] 6, 1000 Ljubljanat: 059 152 930, f: 059 152 959

KGZS Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica

Fitosanitarna uprava Republike Slovenije

Usposabljanje za strokovni izpit z. varstva rastlin 2009

VsebinaPomen PRA predstavljen na:Vnosu v znanstveni namen

(poglavji 5.6 in 8.5) Postopku v primeru potrditve novega

ŠO, ki ni na seznamih 2000/29/ES– Dryocosmus kuriphilus; – Cylindrocladium buxicola

(poglavja 16.1-16.3)



Fitosanitarna politika obvladovanja RŠO

Temelji na analizi tveganja zaradi ŠOPripravljavec predpisa na podlagi

zaključkov ocene tveganja pripravi ustrezne fitosanitarne ukrepe

Za sistemsko obvladovanje tveganja zakonodajalec sprejme predpis.



PRA – analiza tveganja Za katere ŠO obstaja verjetnost vnosa po posamezni poti

prenosa (s semenom, z lesom, z vektorjem...)? Ali je mogoča naselitev na PRA območju? Katere so ogrožene rastline v PRA območju? Kakšne so klimatske podobnosti sedanje porazdeljenosti

organizma s PRA območjem? Katere druge značilnosti PRA območja poleg klimatskih

delujejo v prid naselitve? Kateri del PRA območja je ogroženo območje? Kakšna škoda lahko nastane za potencialne gostiteljske

rastline v PRA območju? Kateri glavni dejavniki lahko vplivajo na sprejemljivost

tveganja zaradi vnosa tega ŠO (npr. vnos v nekativnem obdobju ali vnos v zaprt prostor)?



Vnos v znanstvene namene

DIREKTIVA KOMISIJE 2008/61/ES: določitev pogojev, pod katerimi je mogoče nekatere škodljive organizme, rastline, rastlinske proizvode in druge predmete, iz Prilog I do V Direktive Sveta 2000/29/ES, vnesti v preskusne ali znanstvene namene in za delo pri žlahtnjenju

PRA je podlaga za določbe Priloge I do V Direktive

Težava je za ŠO s seznama I in II, ki nimajo ocenjenega tveganja za vnos v prilogah III, IV in/ali V, pa se lahko vnesejo z rastlinami



Vnos v znanstvene nameneI) odločba FURS, da organizacija izpolnjuje pogoje

glede strokovne in tehnične usposobljenosti za opravljanje raziskovalne dejavnosti na materialu.

II) Material mora ob vsakem uvozu ali premeščanju

spremljati: dovoljenje (odločba FURS) in predhodno soglasje (Letter of authority).

III) za rastline tudi:

+ fitosanitarno spričevalo (Seznam V.B) + rastlinski potni list (Seznam V.A)



PRA za Vnos v selekcijoPrimer: uvoz cepičev navadnega oreha (Juglans

regia L.) iz ZDA – nima vnaprej določenih posebnih zahtev v prilogi IV.A.I

Vloga BF za dodelitev dovoljenja za vnos in preizkušanje tujih sort oreha v Slovenskih pedoloških in klimatskih razmerah

- Izdelava ocene tveganja- Delna odločba FURS (vnos in cepljenje v

karantenskih razmerah-zaprtih prostorih)- Dopolnilna odločba FURS (sajenje cepljenk – pod

posebnimi pogoji pod mrežnikom)- Končna odločba – še ni izdana (dovolitev ali

zavrnitev)



PRA - vnos Juglans iz ZDA Zaključek PRA: Povečana previdnost je potrebna pri

boleznih, zlasti Xylella fastidiosa, Geosmithia spp. in TRSV/ToRSV ter škodljivih organizmov oziroma njihovih vektorjev v razvojni fazi jajčec oz. ličink.

Smiselna je uvedba uradnega nadzora vnesenega materiala v prvi rastni dobi po vnosu in pred sprostitvijo materiala testiranje na latentno okužbo z bakterijo Xylella fastidiosa



Tveganje Juglans iz ZDANenamerni vnos organizmov, ki bi povzročili škodo: Agrilus planipennis na jesenu (Fraxinus), orehu

(Juglans) in brestu Geosmithia spp. in njen vektor Pityophthorus

juglandis na črnem in navadnem orehu Phytophthora alni na jelšah Xylella fastidiosa na vinski trti, citrusih in breskvah Tobacco ringspot nepovirus in Tomato ringspot

nepovirus imata sorodne gostitelje, in sicer maline, breskve, vinska trta, jagode, maline, ribez, borovnice in zelnate rastline



PRA - vnos Juglans iz ZDA Tveganje za vnos škodljivih organizmov s cepiči iz

ZDA je sprejemljivo, če so cepiči vneseni v dormantni fazi (brez listov in pecljev) ter cepljene rastline rastejo v zavarovanem prostoru, kjer je mogoče spremljanje zdravstvenega stanja, vsaj prvo rastno dobo po vnosu. Tako bi bil onemogočen izpust škodljivih organizmov v okolje, kjer so druge gostiteljske rastline, na katerih bi nastala po vnosu gospodarska škoda.

Dodatni preventivni ukrepi za zmanjšanje tveganja za vnos škodljivih organizmov pred cepljenjem so: tretiranje dormantnih cepičev s fungicidom in insekticidom ter sežig ostankov lesa od cepičev.



Če ne obvladujemo tveganja… PRA je določila POSEBNE ZAHTEVE za vnos

cepičev Juglans iz ZDA Ker ni določenih posebnih zahtev v IV.A.I:

– ni mogoče izdati fitos. spričevala brez kontakta z uradno službo in ni nadzora!

– Vnesla se je že orehova črna pegavost - Xanthomonas arboricola pv. juglandis

– orehova muha (Rhagoletis completa), ki povzroča velike težave

Enak primer je vnos kostanjeve šiškarice s cepiči kostanja iz Azije – brez nadzora!



Fitosanitarna politika obvladovanja RŠO

FURS vodi strokovno politiko obvladovanja reguliranih ŠO glede na:

a) tveganje za vnos organizma (možne poti vnosa, obseg trgovanja),

b) gospodarski pomen ogroženih rastlin v Sloveniji in EU,

c) kategorizacijo organizma (uvrstitev na sezname),d) status organizma v Sloveniji (ni navzoč/navzoč),e) možnosti obvladovanja s fitosanitarnimi ukrepi

(izvedljivost, učinkovitost glede nabiologijo organizma) in

f) razpoložljive vire (človeške in finančne).



Kategorizacija

ORGANIZMOV– Nov potencialni KŠO, – KŠO s seznamov dir. 2000/29/ES, – NNŠO, GŠO

TVEGANJA– I. kategorija– II. kategorija– III. kategorija ….



I. kategorija tveganja

V prvo kategorijo načrta obvladovanja pride ŠO zlasti zaradi naslednjih ugotovitev:

a) tveganje za vnos organizma je zelo veliko (mednarodna trgovina, prestrežbe, latentne okužbe…),

b) gospodarski pomen ogroženih rastlin v Sloveniji in EU je zelo velik,

c) kategorizacija organizma med karantenske (uvrstitev na sezname ali potencialni KŠO),

d) A1 status organizma v Sloveniji: ni navzoč,e) možnosti obvladovanja s fitosanitarnimi ukrepi f) fitosanitarna in gozdarska služba predstavljata razpoložljive

vire.

Primer: Phytophthora ramorum



I. kat.: Phytophtora ramorum

Uvrstitev na karantensko listo: je karantenski ŠO, ni pa še uvrščen v priloge direktive 2000/29/ES.

V letu 2002 je bila izdana odločba komisije o začasnih izrednih fitosanitarnih ukrepih za preprečevanje vnosa glive Phytophthora ramorum v Skupnost in njenega širjenja v Skupnosti,

pri nas pa je bil v letu 2004 sprejet Pravilnik o fitosanitarnih ukrepih za preprečevanje vnosa in širjenja glive Phytophthora ramorum, ki določa posebne zahteve za rastline za saditev Viburnum spp., Camellia spp. in Rhododendron spp., (razen Rhododendron simsii Planch

Uveden posebni nadzor poti vnosa



Posebni nadzori za I. kat. tveganja

Škodljivi organizem

Razlog Uvoz Kmetijska /Okrasnapridelava

Nekmetijske(gozdne idr.) rastline

Druga mesta v notranj. (skladišča, Prodajnicentri)

Drugo(nadzor. predmeti)

StopnjaTvega-nja

Borova ogorčica Bursphelenchus xylophilus

ES nujni ukrepi X X XLPM XLPM I

Kitajski kozliček Anoplophora chinensis

ES nujni ukrepi X X X X I

Azijski kozliček Anoplophora glabripennis

ES nujni ukrepi X X X XLPM XLPM I

Trsne rumenice Flavescence dorée in Bois noir

izbruhi v SLO X X X I

Potato spindle tuber viroid ES nujni ukrepi, izbruhi v SLO

X X X I

Fitoftorna sušica Phytophthora kernoviae

ES nujni ukrepi X X X X I



II. Kategorija tveganjaa) tveganje za vnos organizma je veliko (mednarodna

trgovina),b) gospodarski pomen ogroženih rastlin v Sloveniji in EU je

velik,c) kategorizacija organizma med karantenske (uvrstitev na

sezname ali potencialni KŠO),d) A1 ali A2 status organizma v Sloveniji: navzoč v

omejenem obsegu in pod uradnim nadzorome) možnosti obvladovanja s fitosanitarnimi ukrepi inf) fitosanitarna služba predstavlja razpoložljiv vir.

Primer: Dryocosmus kuriphilusIz I. kat. II.kat.


Prva najdba• 13/06/2005: obvestilo IT (Piemont,

Cuneo) o verjetnem vnosu sadik kostanja iz okužene drevesnice v SI

• 17/06/2005: prva najdba KŠ pri nas na uvoženih sadikah

• Razpoložljivi podatki za uvrstitev v I. kategorijo tveganja.

• 20/06/2005 – odločitev FURS za takojšnje eradikacijske ukrepe



Dryocosmus kuriphilus

šiške

Takojšnja mobilizacija gozdarske službe, gozdarskih in fitosanitarnih inšpektorjevje bila uspešna



Fitosanitarni ukrepi I21 Jun

2005 Objava opozarjanja na spletni strani FURS [http://www.furs.si/svn/zvr/kost_siskarica.asp]

22 Jun 2005

Prevod zloženke italijanske fitosanitarne službe

23 Jun 2005

Tretja najdba - Merljaki



Fitosanitarni ukrepi II

29 Jun2005

Obvestilo o prvi najdbi in eradikacijski ukrepi sporočeni Komisiji, DČ in EPPO.

17 Jul 2005

FSI pregled 40 neprodanih sadik kostanja v drevesnici Bilje in pregled nasada na lokaciji Zgornja Pohanca.

21 Jul 2005

Javni poziv lastnikom kostanja preko TV Slovenija, Radio Koper, Radio Sraka, Studio D, Radio Max, Radio Brežice, Radio Krka in časopisov (Dnevnik, Primorske novice) o poročanju v primeru sumljivih znakov na kostanju.



Zakaj eradikacijski ukrepi?Prvi vnos tujerodnega ŠONizka stopnja okužbe (samo uvožena

pošiljka)Izvedljivo (časovno pred izletom

odraslih šiškaric)Pridelava gostiteljskih rastlin

pomembnaOgrožene tudi gozdne površine


a) Tveganje za vnos velikoHitri fitosanitarni ukrepi:• Odločba FURS o fitosanitarnih ukrepih …

(OJ of the RS, No. 60/05, 24 Jun. 2005)• Obvestilo Komisiji in DČ• Odločba Komisije 2006/464/EC, 27 Jun.

2006• Pravilnik o začasnih nujnih ukrepih za

preprečevanje vnosa in širjenja kostanjeve šiškarice Dryocosmus kuriphilus Yasumatsu (Uradni list RS, št. 111/06, 27.10.2006) implementacija EU odločbe


b) Pomen kostanja velik

Slika: Ogroženo področje kostanja v gozdu (prag za kartiranje: lesna zaloga nad 1 m3 na ha).

Območje kostanjevih nasadov



c) Kategorizacija ŠO

2005: Odločitev za I kategorijo tveganja sprejeta na temelju:

italijanske PRA– Škodljivec več vrst kostanja– Povzroča veliko ekonomsko škodo, kjer je ustaljen -

Kitajska, Japonska, Koreja and ZDA (JZ).– Mlada drevesa propadajo, nasadi nimajo pridelka

EPPO - 2003 na EPPO A2 listi V EU ni bila na seznamu karantenskih ŠO Samo FR je uradno sporočila vnos Dc v FR


Najdbe 2005

Jun. 2005 Prve najdbe okužbe na mladih drevesih na 4 lokacijah (3 območja).

Prvo uradno razmejena območja (žarišča + varovalna območja)


Posebni nadzor 2006

PREGLEDANE LOKACIJE 2006 (skupaj 198 ).

2006 - Ni novih najdb okužbe


Spregledan ločen vnos!

Napaden kostanj v sosednjem gozdu na Sabotinu pri Novi Gorici

Leta 2004 dosajen nasad maronov na Sabotinu s sadikami iz Kunea, infestacija odkrita 2007


Posebni nadzor 2007

Najdeno novo žarišče, junij 2007, v nasadu (Sabotin)

Ni znakov infestacij v žariščih iz l. 2005



Posebni nadzor 2008


Trenutno stanje Napadeno območje se je, kljub eradikacijskim ukrepom v

letu 2007, razširilo na območje 3 km okoli žarišča.

9 novih žarišč izven razmejenega območja (do 34 km od žarišča). 2008: Bolj ali manj infestirano območje veliko 20 - 30 km2.

Infestacija je bila 2008 v teh novih žariščih zelo nizka (1 - 3 drevesa), razen na dveh lokacijah.

Drevesa so bila posekana ali pa so bile odstranjene veje z znaki okužbe – uničeno s sežigom. Izven Primorske ni bilo najdenih novih žarišč.

Trenutno je napad omejen samo na gozdno površino, a se je območje razširilo proti notranjosti Slovenije.


Uradno razmejena območja 2008

KŠ-območje ustalitve, ~ 30 km2



Fitos. politika se spremeni

Podlaga: Strokovno mnenje gozdarske službe, da kostanjeva šiškarica v gozdovih ne bo povzročala večjih škod

Naravno širjenje ni nadzorljivo Obvladovanje II. Kategorije tveganja z

zadrževanjem širjenja:Kjer je KŠ ustaljena ( Primorska)

zadrževalni ukrepi

(manjka uvajanje biotičnih načinov zatiranja)

Ostala razmejena območja v Sloveniji eradikacijski ukrepi



EU in Kostanjeva šiškarica

Dryocosmus kuriphilus ni uvrščen na seznam prilog Direktive 2000/29. Nujni ukrepi po Odločbi komisije 2006/464/ES za preprečevanje vnosa in širjenja v Skupnosti, pri nas veljaven 2006 izdan Pravilnik Odločb o razmejitvi FURSIzkoreninjenje v EU ni več mogoče (ustaljen v IT, FR, CH, SI)Ocena tveganja v izdelavi na agenciji EFSA v 2009Mogoče je, da bo uvrščen v prilogo II za Castanea:

– Za celo EU za sadike kostanja– Za varovana območja EU za kostanj, tudi v gozdovih.



Uradno razmejena območja 2009

?



Tretja kategorija

a) tveganje za vnos organizma je veliko (mednarodna trgovina), a se širi tudi lokalno, tako s trgovino kot naravno

b) gospodarski pomen ogroženih rastlin v Sloveniji in EU je velik,

c) kategorizacija organizma med karantenske (uvrstitev na sezname),

d) A2 status organizma v Sloveniji: navzoč v pridelovalnih območjih ali v omejenem obsegu in pod uradnim nadzorom,

e) možnosti obvladovanja s fitosanitarnimi ukrepi so omejene na matične nasade in sadilni/razmnoževalni material ter

f) fitosanitarna služba predstavlja razpoložljiv vir.

Primer: Cylindrocladium buxicola



Cylindrocladium buxicola

Nov organizem, značaj KŠO Pušpan ni gospodarsko pomemben Okrasna rastlina, ki ima znamenja okužbe,

ostane trajno okužena in propada brez vrednosti za potrošnika

Na temelju znanih podatkov izdana odločba FURS o prepovedi prodaje okuženih rastlin

Kdo in kdaj bo izdelal PRA z oceno učinkov?

Technology

6 strok izpit_pra_nujniukrepi