Download pdf - Slovenščina 2 - Z besedo do besede

Jerca Vogel, Silva Kastelic, Jana Ozimek

SLOVENŠČINA 2Z BESEDO DO BESEDE

UČBENIK ZA SLOVENŠČINO – JEZIK V 2. LETNIKU GIMNAZIJ IN SREDNJIH STROKOVNIH ŠOL

�

kazalo

KAZALO

1. NA SVETU SI, DA SAM SI SONCE

URADNI ŽIVLJENJEPIS IN PRIPOVED O ŽIVLJENJU Kaj je značilno za vse življenjepise? Zakaj je uradni življenjepis posebna vrsta življenjepisa? Katere vrste življenjepisa poznamo? KAJ JE BESEDA? Kaj je značilno za besede? Kako so besede med seboj povezane po tvarni podobi? Kako so besede med seboj pomensko povezane? Kdaj govorimo o sopomenki, protipomenki, nadpomenki in podpomenki? Kako tema vpliva na izbiro besed? Zakaj govorimo o besedni družini? TVORJENOST SLOVENSKIH BESED Kako so sestavljene slovenske besede? Kdaj govorimo o netvorjenkah in kdaj o tvorjenkah? KDAJ LAHKO ZNANJE O BESEDI UPORABIMO?

2. BOGASTVO VODE

STROKOVNO POROČILO Kdaj in kako napišem strokovno poročilo? BESEDNE VRSTE Kaj so besedne vrste? SAMOSTALNIŠKA BESEDA Samostalniki Spol, število, sklon in sklanjatev samostalnika Samostalniške sklanjatve Moške sklanjatve Ženske sklanjatve Srednja sklanjatev Posamostaljeni pridevnik Samostalniški zaimki Osebni zaimki Neosebni samostalniški zaimki SAMOSTALNIK V STROKOVNEM POROČILU

�

kazalo

3. FESTIVALI – PRAZNOVANJE KULTURE

PUBLICISTIČNO POROČILO Govorjeno publicistično poročilo PRIDEVNIŠKA BESEDA Pridevniki Kaj poimenujemo s pridevniki? Lastnostni pridevniki Vrstni pridevniki Svojilni pridevniki Števniki Pridevniški zaimki USTVARIMO SVOJE PUBLICISTIČNO POROČILO – PRIPRAVIMO POROČILA

4. GREMO NA ŠTOP?

POGAJALNI POGOVOR Kaj je pogajanje? GLAGOL Glagolski vid Kako delimo glagolske oblike? Zakaj delimo glagolske oblike na osebne in neosebne? Oblikovne lastnosti osebnih glagolskih oblik: oseba, število, čas in naklon PREDLOG ZAKONA O ŠTOPANJU

5. KAJ SE DOGAJA NA ZASEDANJIH DIJAŠKEGA PARLAMENTA? ZAPISNIK PRISLOVI PREDLOG VEZNIK TUDI TO SO ZAPISNIKI …

�

kazalo

6. OŽIVIMO SVOJ KRAJ!

REPORTAŽA Katere vrste reportaž poznamo Glede na temo Glede na prenosnik ČLENEK IN MEDMET Členek Medmet SLOGOVNO NEZAZNAMOVANE IN SLOGOVNO ZAZNAMOVANE BESEDE Ali je posamezna beseda vedno nezaznamovana oziroma zaznamovana? BESEDNE ZVEZE Proste in stalne besedne zveze Frazemi – stalne besedne zveze s prenesenimi pomeni

7. PROSTOVOLJSTVO NE POZNA MEJA

JAVNO OBVESTILO Kdaj govorimo o javnem obvestilu? DOMAČE IN PREVZETE BESEDE Kako delimo slovenske besede po izvoru? V katere skupine uvrščamo prevzete besede glede na njihovo prilagojenost slovenščini?

8. ŠOLA POD MOSTOM IN NAD NJIM

URADNO POTRDILO, POOBLASTILO, IZJAVA Uradno potrdilo Uradno pooblastilo Uradna izjava PRAVOPIS – TVARNA STRAN ZAPISANIH BESED Zapisovanje besed Raba velike in male začetnice OBLIKUJMO SVOJE OBRAZCE

�

kazalo

9. SLOVENSKI FILM MED KEKCEM IN AUTSAJDERJEM

REFERAT Kaj je referat? Kako pripravimo referat? O čem bomo v referatu pisali in kaj bomo v njem povedali? Kako razvrstimo podatke v urejeno in smiselno celoto Na kaj smo posebej pozorni pri pisanju končnega besedila? Od zapisanega referata k ustni predstavitvi PRIROČNIKI, KI SO NAM V POMOČ PRI TVORJENJU BESEDILA Jezikovni priročniki Kaj so priročniki? Katere posebne slovarje poznamo in kdaj jih uporabljamo? RAZREDNI SIMPOZIJ O SLOVENSKEM FILMU

OPREDELITE SE

RAZMISLITE

POSLUŠANJE/GLEDANJE DVD-JA

POVEZAVA S KNJIŽEVNOSTJO

MEDPREDMETNE POVEZAVE

LEGENDA:

NA SVETU SI, DA SAM SI SONCE

10

Na SVETU SI, Da SaM SI SoNCE

URADNI ŽIVLJENJEPIS IN PRIPOVED O ŽIVLJENJUZa nekatere besedilne vrste se nam po navadi zdi, da jih v življenju ne tvorimo pogosto, zato imamo ob njihovem pisanju/pripravi na govorni nastop marsikdaj težave. A če nekoliko bolje pomislimo, jih tvorimo ob priložnostih, ki so za posameznika še posebej pomembne. Ali to velja tudi za naslednja besedila?

Preberite besedila in za vsako določite:a) o kateri osebi govori,b) ob kateri priložnosti je nastalo,c) ali ga je tvorila predstavljena oseba ali kdo drug, č) komu je besedilo namenjeno,d) čemu/s katerim namenom ga je pisec tvoril.

Zoran Mušič povsod izredno cenjen

Slovo velikega slikarja Ljubljana – V Benetkah, kjer je bil od leta 1945 doma, je umrl slikar Zoran Mušič, eden najbolj očarljivih slikarskih, grafičnih in risarskih mojstrov sodobne Evrope. Njegova likovna umetnost je lovila ravnovesje med sanjskim svetom lepote in komaj izrekljivo grozo morije. Oboje je razvidno iz dveh razstav, ki sta prav zdaj na ogled, v Dachauu in Gorici.

Anton Zoran Mušič (12. februar 1909–25. maj 2005), ki je bil sin primorskega učiteljskega para, se je rodil v Bukovici na robu Gorice, a družina je zaradi vojne ta dom kmalu izgubila. Še najdlje je nato živel v Mariboru, kot študent pa v Zagrebu, kjer je bila tedaj edina likovna akademija v Jugoslaviji in kjer se je izšolala glavnina slikarjev tistega časa.

Pred vojno je bil znan kot eden najobetavnejših mladih umetnikov pri nas, vsi vodilni kritiki so mu napovedovali slavo in veljavo. Med vojno je bil interniran v Dachauu, toda po vojni, natančneje po revoluciji, se je znašel na črnem seznamu. Pobegnil je na zahod in leta 1949 postal italijanski državljan. Poročil se je s slikarko Ido Cadorin iz znamenite umetniške rodbine. Živel je v Benetkah, čez čas še več v Parizu. V Jugoslavijo je smel ponovno šele potem, ko je dosegel nekaj velikih uspehov po tako rekoč vsej

zahodni Evropi in ZDA.Po vojni je sprva ustvarjal realne in izsanjane pokrajine. Leta

1970 pa so iz pozabe splavali mrliči iz Dachaua ter zavzeli drugi pol Mušičevega sveta. Po prvem šoku so mu prinesli izjemno slavo. V zadnjih letih je delal pretežno avtoportrete, podobe samote in molka.

Zoran Mušič je dobil zelo veliko nagrad in priznanj. Že leta 1938 mu je slovenski Rotary klub dal nagrado kot najboljšemu mlademu slikarju, nato je dobil več nagrad na beneškem bienalu, postal član več akademij, tudi italijanske in slovenske, ter vitez francoske legije časti.(Prirejeno po: Alenka Puhar, Delo, 27. 5. 2005.)

Na svetu si, da sam si sonce

Na svetu si, da gledaš sonce.Na svetu si, da greš za soncem.Na svetu si, da sam si soncein da s sveta odganjaš sence. (Tone Pavček)

Jacques Lang o MušičuPariz – »Evropi je zapustil veliko

delo«, zato so »likovne zbirke po Franciji počaščene, ker so lahko sprejele pomembno donacijo Zorana Mušiča,« je ob smrti velikega slikarja izjavil Jack Lang. Dolgoletni francoski kulturni minister je še posebej poudaril, da je bil Mušič prijatelj predsednika Françoisa Mitteranda. Ta ga je občudoval in pogosto obiskoval v Benetkah. B. M.

1

11


• Ste katero izmed predstavljenih oseb doslej že poznali? Po čem?• Ali so besedila, ki ste jih prebrali, življenjepisi, opisi ali oznake oseb? Kako so v njih

predstavljeni podatki: v časovnem ali katerem drugem zaporedju?• Bi lahko o vseh štirih osebah našli podatke na spletu ali v enciklopediji, leksikonu?

Zakaj da/ne?• Katera izmed besedil so namenjena širši javnosti? Za vsako določite, ali je publicistično

ali strokovno.

Mandela, Nelson Rolihlahia, *1918, južnoafriški pravnik ter borec za pravice temnopoltih; že v mladosti se je pridružil leta 1912 ustanovljenemu Afriškemu narodnemu kongresu (ANC) in kmalu postal njegov voditelj. 1962 je bil aretiran in še istega leta izpuščen. 1964 so ga znova aretirali in obsodili na dosmrtno ječo. Izpuščen je

bil leta 1990. 1993 je prejel Nobelovo nagrado za mir zaradi boja proti apartheidu (skupaj s F. De Klerkom), na volitvah spomladi 1994 pa je postal prvi črnski predsednik JAR.

(Leksikon Cankarjeve založbe. Ljubljana: CZ, 2002.)

V svojih genih sem učiteljica

Zaslužna profesorica Univerze v Ljubljani dr. Aleksandra Kornhauser je prejela Zoisovo nagrado kot najvišje slovensko priznanje za znanstveno delo in je doslej edina ženska, ki je dobila nagrado Honda – ta sodi med najvišja mednarodna priznanja za dosežke v znanosti in izobraževanju.

Moja mladost je bila burna. Rodila sem se v bogati družini in bila razvajan otrok. Vendar je očetovo podjetje zaradi krize »šlo v konkurz« že v mojih otroških letih, čez noč je izgubil vse in padli smo v globoko revščino. Od enajstega leta naprej sem se v šolo v Ljubljano vsak dan vozila z vlakom, zvečer in ob nedeljah pa hodila pomagat sosedom, da sem lahko kupila vozno karto. Potem je prišla vojna in z njo boj proti okupatorju. Tako tiste lepe, sanj in pričakovanj polne mladosti ni bilo več, poleg revščine sta v življenje vdrla še strah in smrt. Kemijo sem prvič srečala na poljanski gimnaziji v Ljubljani in takoj spoznala, da bo to moj poklic. V glavo nam jo je vtepal profesor Kajfež, ki je vsako učno uro pokazal vsaj en poskus. V veliko čast sem si štela, da je prav mene izbral za pomočnico pri tistem »copranju«, čeprav sem za pripravljanje poskusa in marsikdaj tudi za pospravljanje črepinj porabila veliko časa. Svojo delovno dobo sem začela kot osnovnošolska učiteljica – pravzaprav učiteljica tečajnica, kar je bilo v strokovnih krogih malo manj kot psovka. Takoj po osvoboditvi leta 1945 so mi že v maju dali službo tajnice na občini v Škofji Loki, kjer sem z dvema prstoma iskala črke po pisalnem stroju in sanjala o nadaljevanju šolanja, vendar takrat šol še niso odprli. Prva šola, ki je začela delovati, je bil trimesečni učiteljski tečaj v Kranju. Takoj sem se prijavila, saj sem bila po štirih letih vojne brez šol tako lačna znanja, da bi šla v katero koli šolo, tudi za dimnikarje. Po končanem tečaju sem pet let z veseljem učiteljevala na osnovnih šolah v Dobu pri Domžalah in Kamniku, spoznala zahtevnost in ustvarjalno lepoto učiteljskega poklica in se za vselej odločila zanj. A ker sem hotela postati učiteljica kemije, sem morala pridobiti visokošolsko diplomo. Tako sem ob polni zaposlitvi najprej opravila izpit za vse letnike učiteljišča ter se nato odpravila vpisat na študij kemije na univerzo. Med čakanjem v dolgi vrsti sem vsem ponosno razglašala, da se bom vpisala na »svojo« kemijo. Pravzaprav se mi je tista vrsta na hodniku zdela tako strašansko

dolga šele, ko sem se osramočena vračala mimo, ker so mi zavrnili vpis na kemijo – zanj je bila potrebna gimnazijska matura, jaz pa sem imela samo »učiteljiško«. Še eno leto sem nato delala diferencialne izpite in nato z odliko maturirala na poljanski gimnaziji. Tako so me končno vendarle vpisali na študij kemije in dobila sem za tiste čase kar dobro štipendijo. Vendar mi je že čez dva meseca umrl oče. Velika družina je ostala brez sredstev, vrnila sem štipendijo in spet začela polno delati, da sem lahko podpirala domače, študirala pa sem kot izredna študentka predvsem v večernih in nočnih urah. Zato tudi nisem pravšnji naslov za tiste študente, ki tožijo, da so preobremenjeni ... Sem se pa vendarle »maščevala« za tisto ponižanje ob vpisu: skupaj z diplomo sem odnesla tudi najvišje priznanje za študente – Prešernovo nagrado. Po diplomi sem bila najprej asistentka profesorice dr. Marije Perpar, velike učiteljice slovenskih kemikov, potem sem prevzela njena predavanja iz organske kemija na Pedagoški akademiji (sedaj fakulteti), kjer sem se prvič srečala z bodočimi učitelji, postala sem tudi najmlajša dekanja. Kmalu sem ugotovila, da je zelo težko dobro predavati organsko kemijo. Iskati sem začela način, kako obvladati tako zahtevno področje. Že leta 1972 je moja skupina kot prva na univerzi dobila računalnik – pa ne zato, ker bi bili tako strašansko dobri, predvsem zato, ker so se ponujenega računalnika vsi otepali, jaz pa sem ga z veseljem pograbila. Začeli smo uvajati računalniške metode v šole in razvijali računalniške baze podatkov. Nove metode so se uveljavile v svetu in mi prinesle na kupe vabil za predavanja na mednarodnih konferencahin tudi veliko priznanj. Med vsemi priznanji pa prednjači nagrada Honda, ki ni le najvišja, ampak je meni in vsej moji družni prinesla prijatelje, ki so nam pokazali japonsko znanost in kulturo na taki ravni, da ju moraš vzljubiti.

(Prirejeno po: Tine Logar, V svojih genih sem učiteljica, pogovor s prof. dr. Aleksandro Kornhauser. Hiša znanja, revija za učitelje, ki želijo vedeti več. 9. 3. 2007.)

2

3

12


• Alenka Puhar je svoje besedilo o Zoranu Mušiču naslovila Slovo velikega slikarja. Ali lahko že po naslovu sklepate kaj o subjektivnosti oz. objektivnosti besedila? Svoje sklepanje preverite tako, da v besedilu poiščite čim več izrazov, s katerimi je novinarka izrazila svoje mnenje o umetniku in njegovem delu.

• Kateri naslov bi vas kot bralce bolj pritegnil: Umrl je Zoran Mušič ali Slovo velikega slikarja? Zakaj?

• V posebnem okvirčku je novinarka dodala mnenje Jacka Langa. Poskusite razložiti, zakaj tega mnenja ni vključila kar v življenjepis.

• S sošolci se pogovorite o tem, kaj vam o Zoranu Mušiču povedo besede nekdanjega francoskega ministra za kulturo.

• Zakaj je v besedilu o Nelsonu Mandeli beseda Mandela zapisano okrepljeno? • Mandela je bil zaprt zaradi nasprotovanja apartheidu. Razložite, kaj je apartheid. • Ali je v besedilu kak izraz, s katerim je pisec izrazil svojo naklonjenost/nenaklonjenost

Nelsonu Mandeli?• Določite, ali je besedilo objektivno ali subjektivno, ter presodite, ali je izbira

subjektivnosti/objektivnosti glede na okoliščine ustrezna.• Sestavek o Nelsonu Mandeli je bil napisan pred več kot desetimi leti. Pobrskajte po

spletu in ga posodobite, tako da dodate bistvene podatke o življenju Nelsona Mandele do danes.

• V enciklopediji poiščite osnovne podatke o Martinu Luthru Kingu. Kaj ga povezuje z Nelsonom Mandelo in v čem se njuni življenjski poti razlikujeta?

• Kaj vam o Aleksandri Kornhauser pove naslov V svojih genih sem učiteljica?• Kateri dogodek iz njenega življenja se vam je posebej vtisnil v spomin?• Ali kaj o predstavljeni osebi izveste tudi iz njenega načina pripovedovanja? Odgovor

pojasnite.• Kako bi na podlagi tega, kar ste izvedeli o njenem življenju, komentirali njeno misel:

Torej se da vse doseči, le sam sebi se ne smeš smiliti, pa šopiriti se ne kaže preveč. • Napišite sestavek o Aleksandri Kornhauser za leksikon slovenskih znanstvenikov.• Katere dogodke iz njenega življenja ste omenili? Zakaj?• Ali je vaše besedilo objektivno ali subjektivno, pisano v prvi ali tretji glagolski

osebi?• Presodite, katero besedilo bi bilo za bralce revije Hiša znanja privlačnejše in

zanimivejše: vaše ali izvirno.

• Ob kateri priložnosti bi vi tvorili podobno besedilo o kom izmed ljudi, ki jih cenite ali občudujete?

• Bi znali določiti, katero izmed besedil j, k in l je nekrolog, katero slavilni članek in katero leksikonski sestavek?

• Zamislite si, da ste pisatelj/pisateljica. O življenju katere izmed treh javnih osebnosti, predstavljenih v življenjepisih, bi napisali roman? Pojasnite, zakaj bi izbrali prav to osebo. Bi bilo vaše besedilo umetnostno ali neumetnostno?

• Kako si razlage sporočilo verzov Toneta Pavčka z začetka tega sklopa? Bi jih lahko povezali z osebami, predstavljenimi v javnih življenjepisih?

Aleksandra Kornhauser je ob koncu svojega besedila zapisala:»Še tako poglobljena znanost ne zmore doseči globine sporočil pesnikov. Brez njih smo invalidi. Celota postanemo šele, ko se znanost zlije s kulturo.« Ali se strinjate z njo?

13


KAJ JE ZNAČILNO ZA VSE ŽIVLJENJEPISE?

Življenjepis (biografija) je vsako besedilo, v katerem pripovedujemo o dogodkih iz življenja posamezne osebe, o njenih dosežkih in spreminjanju skozi čas. Zato je življenjepis praviloma napisan v pretekliku. Dogodki, o katerih pripovedujemo, so zaradi preglednosti in lažje razumljivosti najpogosteje razvrščeni tako, kot so se v resnici zgodili (pravimo, da so urejeni v časovno zaporedje). Da bi bilo besedilo res jasno, pa za vsak dogodek navadno povemo, kje in kdaj se je zgodil (npr. navedemo letnico, opredelimo, koliko časa pred katerim drugim dogodkom ali po njem se je zgodil, povemo, kaj je bilo pred njim in za njim).

Po čem se življenjepisi med seboj razlikujejo?Spoznali ste tudi, da se življenjepisi med seboj razlikujejo. • Sporočevalec v življenjepisu pripoveduje o življenju drugih in takrat tvori biografijo. Včasih pa pripoveduje o svojem lastnem življenju in tvori avtobiografijo.• Če je sporočevalec v besedilo vključil le preverljive, resnične podatke in če je njegov namen praktičen, potem je tvoril neumetnostni življenjepis. Če si je katere podatke tudi izmislil (prepustil domišljiji prosto pot) in če je želel – tudi z rabo pesniškega jezika – vplivati predvsem na doživljanje bralca, je njegov življenjepis umetnostni.• Neumetnostni življenjepisi se razlikujejo po tem, da se v nekaterih sporočevalec ne razodeva, iz drugih pa lahko razberemo njegov odnos do predstavljene osebe. Objektivni življenjepisi so po navadi strokovni in uradni življenjepisi, subjektivni pa so najpogosteje objavljeni v časopisih, po radiu, TV, na spletnih straneh ob obletnici, nagradi, smrti znanih ljudi. • Za subjektivni življenjepis ali pripoved o življenju je značilno, da se pogosto ne začenja s prvim dogodkom v življenju (npr. rojstvom), temveč z najpomembnejšim ali najnovejšim (npr. obletnico, nagrado). Prav tako tvorec v njem včasih ne navede samo pomembnih dogodkov iz življenja osebe, ampak izbira predvsem zanimive in posebne. Jezik teh življenjepisov je pogosto zelo blizu umetnostnemu jeziku.

V življenju ne tvorimo le življenjepisov znanih ali za širšo javnost zanimivih osebnosti, temveč tudi svojega.

• Ob katerih priložnostih?

Preberite besedilo 4 in ga primerjajte z besedili1, 2 in 3.

1�


• Kateremu besedilu je najbolj podobno po objektivnosti/subjektivnosti?• Je bil Matija Perko pri pisanju pozoren predvsem na natančnost ali bolj na živost

svojega besedila?• Je življenjepis biografija ali avtobiografija? Po kateri jezikovni značilnosti ste to

ugotovili na prvi pogled?

• Zamislite si, da je Matija napisal življenjepis, ker si je želel, da bi ga izbrali za udeleženca naravoslovnega tabora, na katerem bodo raziskovali vpliv novih avtocest na življenjski prostor živali. Komu je besedilo namenjeno? Je torej uradno ali neuradno?

• Uradna pisma imajo značilno obliko. Primerjajte jo z besedilom 4 in ugotovite, katere sestavine vsebuje.

• Katera sestavina manjka? • Bi lahko na podlagi tega sklepali, da je ta življenjepis samostojno besedilo ali le

priloga k prošnji? • Čemu uradnim prošnjam dodajamo življenjepis? • Matija bi lahko svoj življenjepis napisal tudi v 3. osebi. Kako bi naslovnik vedel, da

govori o svojem življenju?

• Katere podatke je v svojem življenjepisu navedel pisec? • O rojstvu.• O družini.• O dosedanjem šolanju.• O svojih interesih in obšolskih dejavnostih.• O posebej zanimivih dogodkih iz svojega življenja.• O dosedanjih raziskovalnih izkušnjah.• O svojih športnih uspehih.• O pomembnih ljudeh, ki jih je doslej spoznal in se z njimi spoprijateljil.

4Matija PerkoFrankopanska 101000 Ljubljana

Življenjepis

Rodil sem se 26. 6. 1992 v Ljubljani. Obiskoval sem OŠ Vič in jo končal z odličnim uspehom. Že v osnovni šoli me je zlasti zanimala kemija, zato sem od 7. razreda obiskoval kemijski krožek. Kot njegov član sem v 9. razredu sodeloval na tekmovanju v raziskovanju vplivov onesnaževanja na okolje v bližini šole, ki ga je pripravilo društvo kemikov Slovenije. Raziskovali smo povečanje strupenih snovi v zraku ob prometnih konicah in za raziskavo dobili prvo nagrado.

Po osnovni šoli sem se vpisal na Gimnazijo Bežigrad. Tako v 1. kot v 2. letniku sem sodeloval na tekmovanju iz znanja kemije. V 1. letniku sem začel sodelovati v novinarskem krožku ter pripravil nekaj prispevkov, povezanih z varovanjem narave. Poleti sem se udeležil raziskovalnega tabora z naslovom Kakovost vode na Krasu in sodeloval pri pripravi strokovnega poročila s tega tabora. V 2. letniku sem na predlog razrednika in profesorja kemije kot posebej nadarjen učenec začel prejemati Zoisovo štipendijo. Obiskovati sem začel še začetni in nadaljevalni tečaj fotografije ter ju uspešno zaključil. Pred mesecem dni (16. aprila 2008) so moj prispevek o vplivu avtomobilskih izpuhov na drevesa ob Tržaški cesti, opremljen z mojimi fotografijami, objavili v časopisu naše četrtne skupnosti Vič.

Ljubljana, 17. 5. 2008 matija Perko Matija Perko

1�


• Za podatke iz besedila razložite, zakaj jih je pisec vanj vključil – kaj je z njimi o sebi povedal naslovniku.

• Presodite, ali je Matija glede na priložnost v življenjepis vključil primerne podatke.• Ste sami že kdaj pisali svoj uradni življenjepis? Ob katerih priložnostih?

ZAKAJ JE URADNI ŽIVLJENJEPIS POSEBNA VRSTA ŽIVLJENJEPISA?

V vsakdanjem življenju največkrat pišemo svoj življenjepis, ki ga po navadi priložimo prijavi na razpis, prošnji za status športnika ali podobnim uradnim besedilom. Uradni življenjepis se od publicističnega ali umetniškega razlikuje tako po vsebini kot po obliki in jeziku.

Katere podatke vključimo v uradni življenjepis in kako jih razvrstimo? Za vsebino uradnega življenjepisa je značilno, da izberemo le tiste podatke, ki so neposredno povezani s predmetom razpisa ali prošnje. V prošnji za status športnika bomo tako npr. predstavili svoje dosedanje šolanje in šolske uspehe, saj z njimi dokazujemo, da smo kljub športnemu dokazovanju uspešni v šoli, ter pripovedovali o svoji športni poti in svojih dosedanjih športnih dosežkih. Ne bomo pa govorili o tem, kaj zanimivega se nam je zgodilo na katerem od tekmovanj, kdaj smo spoznali kakega znanega športnika ali celo, kdaj smo se prvič zaljubili. Podatke o svojem življenju navajamo v kronološkem oz. časovnem zaporedju, tj. tako, kot so v resnici potekali. Po navadi si sledijo v naslednjem vrstnem redu:• V uvodnem odstavku a) navedemo svoje ime in priimek ter datum in kraj rojstva; pogosto povemo tudi,

da smo učenec določenega razreda ipd.;b) kadar je potrebno, predstavimo tudi svoj socialni položaj (npr. poklic staršev,

število otrok v družini); to je posebej pomembno pri prošnjah za štipendije ali sprejem v dijaški oz. študentski dom);

• nato v časovno urejenem zaporedju pripovedujemo a) o svojem dosedanjem šolanju (navedemo podatke o vrsti šole in končnem

uspehu), b) o udejstvovanju na določenem področju (npr. športnem ali kulturnem), ki je

neposredno povezano z našo prošnjo ali prijavo; ter c) o svojih dosedanjih delovnih izkušnjah in dosežkih.

Po čem se oblika uradnega življenjepisa razlikuje od oblike drugih uradnih besedil?Ker je uradni življenjepis po navadi le priloga k drugemu uradnemu besedilu, se njegova oblika nekoliko razlikuje od oblike drugih uradnih pisem. • Glavna značilnost takega življenjepisa je, da nima »klasične« glave, temveč levo

zgoraj navedemo le ime in priimek ter bivališče.• Nato zapišemo ime besedilne vrste ŽIVLJENJEPIS.• V jedrnem delu v urejenem zapovrstju pripovedujemo o svojem življenju.

1�


• Besedilo se konča s krajem in datumom pisanja (spodaj levo) ter lastnoročnim podpisom, s katerim zagotavljamo verodostojnost življenjepisa in jamčimo za resničnost podatkov.

Kakšen je jezik uradnega življenjepisa?Uradni življenjepis je navadno napisan v 1. osebi, včasih pa tudi v 3. osebi. O preteklih dogodkih dosledno pripovedujemo v pretekliku in nikdar ne uporabimo sedanjika, da bi bili bolj dramatični. Predvsem pa moramo pri pisanju paziti na to, da smo v njem popolnoma objektivni.

• Katere podatke bi vključili v svoj življenjepis, če bi ga napisali kot prilogo k:•prošnji za počitniško delo, ki vas posebej zanima, čeprav še nimate 18 let;• prošnji za sprejem v športni klub, kamor se je k izbranemu športu prijavilo preveč

kandidatov;• prijavi na razpis za radijskega voditelja?• Izberite si eno izmed zgornjih možnosti in napišite svoj uradni življenjepis. Pri tem

bodite pozorni tudi na obliko in objektivnost.

Preberite naslednje besedilo in presodite, ali je uradni življenjepis.

ŽIVLJENJEPIS

OSEBNI PODATKIIme in priimek: Matija PerkoDatum rojstva: 26. 6. 1992Naslov: Frankopanska 10Telefon: 01/535-72-72 E-naslov: [email protected]

IZOBRAZBA1998–2006 Osnovna šola Vič 2006– Gimnazija Bežigrad, Ljubljana

TEKMOVANJA IN DRUGI DOSEŽKI 2005/6 prva nagada za raziskovalno nalogo o vplivih onesnaženja na okolje2006/7, 2007/8 dve zlati priznanji iz znanja kemije 2007/8 objava prispevka o vplivu izpuhov na drevesa ob Tržaški cesti v časopisu Vič

RAZISKOVALNE IZKUŠNJE2003/4–2005/6 sodelovanje v kemijskem krožku na OŠ Vič raziskovalna naloga o povečanju strupenih snovi v zraku ob prometnih konicah2007 udeležba na raziskovalnem taboru Kakovost vode na Krasu

DODATNA IZOBRAŽEVANJA 2007 začetni in nadaljevalni tečaj fotografiranja

ZNANJA tuji jeziki: angleščina, nemščina računalništvo: Word, Exel, Power Point

ŠTIPENDIJE 2007/8 Zoisova štipendija

ZANIMANJA kemija, novinarstvo, fotografija, literatura

1�


• Po čem se zgornje besedilo razlikuje od besedila 4?• Ali se vam zdi laže napisati življenjepis v obliki povezanega besedila ali izpolniti

prazne rubrike v obrazcu? • Kateri od teh dveh življenjepisov se vam zdi preglednejši za bralca, npr. bodočega

delodajalca? • Razmislite o tem, v katerem življenjepisu lahko kljub navajanju zgolj objektivnih,

preverljivih podatkov naslovniku vendarle poveste tudi kaj o sebi, svoji pismenosti, jezikovni zmožnosti, načinu komuniciranja.

• Katera oblika življenjepisa kandidatov bi se vam zdela ustreznejša, če bi morali kot član komisije odločiti o tem, koga boste sprejeli na delovno mesto

• predstavnika za stike z javnostmi; • inženirja v podjetju; • bančnega uslužbenca, ki se bo neposredno srečeval s strankami; • uradnika v Bruslju. Svojo izbiro za vsak primer pojasnite.

KATERE VRSTE ŽIVLJENJEPISA POZNAMO?

ŽIVLJENJEPIS

O kom govori? biografija – življenjepis druge osebe : avtobiografija – lastni življenjepis

So vsi podatki v njem preverljivi, ima praktični namen?

neumetnostni(podatki so preverljivi, ima praktični namen)

umetnostni(večina podatkov je umišljenih, nima praktičnega namena)

Ali je pisec izrazil tudi svoje mnenje? objektivni : subjektivni – pripoved o življenju

Komu je življenjepis namenjen?

zasebni

neuradni uradni

javni

publicistični strokovni

Katere posebne besedilne vrste poznamo?

• dnevniški zapis – neuradni subjektivni• uradni življenjepis – uradni objektivni• slavilni članek – publicistični subjektivni• nekrolog – publicistični subjektivni• geselski sestavek – strokovni objektivni• znanstvena monografija – strokovni objektivni

• umetniška biografija• umetniška avtobiografija• dnevniški roman

Na začetku sklopa ste prebrali tri javne življenjepise. Preoblikujte jih tako, da boste na podlagi• življenjepisa Zorana Mušiča napisali leksikonski sestavek;• življenjepisa Nelsona Mandele napisali pripoved o njegovem življenju (ta je lahko

podobna tudi umetniški biografiji);• življenjepisa Aleksandre Kornhauser napisali uradni življenjepis, ki bi ga priložili, če

bi jo predlagali za visoko priznanje za dosežke na izobraževalnem področju.

18


KAJ JE BESEDA?V prvem letniku ste ugotovili, da se ljudje med seboj sporazumevamo tako besedno kot nebesedno. • Razmislite o tem, kaj bi se zgodilo, če ljudje ne bi imeli besednega jezika.• Katero sporazumevanje je pomembnejše v življenjepisih, ki ste jih prebrali? Odgovor

utemeljite.• Kakšna je vloga nebesednih spremljevalcev besedila?

• Kaj pa v vašem življenju – kakšna je v njem vloga besednega in kakšna nebesednega jezika? Katero vam ponuja več možnosti za izražanje misli, navezovanje, ohranjanje in urejanje stikov z ljudmi, za sporočanje svojih želja, razumevanje drugih …?

• Izraz beseda gotovo zelo pogosto uporabite. Bi ga znali tudi opredeliti, povedati, kaj vam pomeni?

• Svoje razlage primerjajte z razlagami sošolcev. Ali so povsem enake, so si podobne ali je med njimi precej razlik?

Beseda je za vsakogar od nas tako pomembna, da ima vsakdo svojo čisto osebno razlago. V jezikoslovju, ki besede in besedila raziskuje, pa mora biti definicija natančna in ena sama. Poskusimo jo oblikovati.

• V življenjepisu Zorana Mušiča so uporabljene tudi naslednje besede:

slovo, umetnost, lepota, morija, ravnovesje, zahod, sin, družina, državljan, avtoportret, bienale, samota, molk, pol od, v, zaradi, čez

1945, očarljiv, slikarski, grafični, risarski, realen, izsanjan, Mušičev, črn in, a, kjer, kot, ter

umreti, roditi se, loviti, izgubiti, živeti, poročiti se še, komaj, šele, tudi

doma, najdlje, tedaj

Ne da bi še enkrat prebrali življenjepise, razložite, kaj po navadi z besedami iz preglednice poimenujemo ali izrazimo.

• Razlage primerjajte med seboj ter na podlagi podobnosti/razlik med razlagami ugotovite,

• ali je pomen posamezne besede dogovorjen, določen; • ali si besede in pomene izmišljujemo sproti?• Ali z isto besedo poimenujemo isto stvar, lastnost, dogodek, razmerje … v različnih

jezikih ali pa velja dogovor o pomenu besede le za en jezik? Svoj odgovor utemeljite

Povezava s citatom iz Biblije – najprej je bila beseda; kako si ga razlagajo, kaj jim pove o vlogi besede v življenju ljudi.

19


tako, da si izberete dve izmed zgornjih besed in poveste izraza, ki ju uporabljajo namesto njiju vsaj v treh tujih jezikih: po enem slovanskem, germanskem in romanskem.

• Opazujte še izgovorjavo in zapis besed ter odkrijte, ali je tudi t. i. tvarna (tj. pisna ali izgovorna) stran besede natančno določena:

• Kaj bi se zgodilo s pomenom besede, če bi v njej namesto posameznega glasu/črke izgovorili/zapisali drug glas/črko, npr.: slovo – slavo, črn – črv, tedaj – sedaj, slovo – plovo, črn – čsn, tedaj – teduj?

• Kaj se zgodi s pomenom besede, če v njej zamenjamo zapovrstje posameznih glasov/črk, npr.: slovo – oslov – oslvo; tedaj – Tadej – taejd?

• V besedilu sta uporabljena glagola roditi se in poročiti se. Ali bi lahko pisec namesto njiju uporabil glagola roditi in poročiti, ne da bi se pomen besedila spremenil? Ali je torej izraz roditi se sestavljen iz dveh ločenih besed ali je to ena sama dvodelna beseda?

• Poskusite oblikovati čim več vprašanj, ki si jih lahko postavimo o eni sami besedi.

Kakšen je pomen besed v našem življenju?Čeprav se ljudje med seboj sporazumevamo tudi nebesedno, je za nas bistvenega pomena besedni jezik. Ta nam omogoča, da med razmišljanjem natančno oblikujemo misli, da jih predstavimo drugim in da razumemo, kar nam sporočajo drugi. Da bi bili kot govorci ali poslušalci uspešni, moramo upoštevati vse dejavnike sporočanja (npr. temo, okoliščine, besedilno vrsto), a prvi pogoj je, da poznamo temeljne enote besednega jezika – besede.

Kaj je beseda? V vsakdanjem življenju ima beseda številne pomene, v jezikoslovju pa jo natančno definiramo. Pojmujemo jo kot znamenje (simbol), s katerim ljudje poimenujemo bitja (sin, Zoran), stvari (avtoportret), lastnosti (slikarski, grafični), dogajanje (dobiti, izgubiti, živeti), okoliščine (danes), logična razmerja (v, nad, zaradi, po) ali svoj odnos do česa (še, komaj, aha).

Vsaka beseda ima torej svojo vsebino ali pomen, zato nam – če jo poznamo in razumemo – v misli prikliče predstavo določene prvine stvarnosti ali določenega razmerja. Ker bi bilo sporazumevanje med ljudmi seveda nemogoče, če bi vsak od nas isto besedo povezoval z različnimi pojmi ali če bi isti pojem poimenoval z različnimi besedami, so besede dogovorjena poimenovanja. To pomeni, da imajo v posameznem jeziku točno določeno vsebino. V slovenščini bomo, denimo, neposrednega moškega potomca vsi imenovali sin, ne pa morda hči ali oče ali brat. Ta dogovor o pomenu posamezne besede velja samo znotraj določene jezikovne skupnosti oz. v določenem jeziku (v angleščini denimo sinu vsi rečejo son, v italijanščini filio).

Tudi tvarna (glasovna ali slušna oz. črkovna ali pisna) stran besede je natančno določena. Če besedo izgovorimo ali jo zapišemo drugače, dobimo bodisi novo besedo bodisi niz glasov/črk, ki ne pomeni ničesar (črn ➝ črv, čsn). Medtem ko

20


posamezne besede v govorjenem besedilu večinoma prepoznamo po naglasu, so meje med besedami v zapisanem besedilu označene s presledkom. Izjema je zapis tako imenovanih večdelnih besed (npr. roditi se, poročiti se): njihovi deli so pisani narazen, a ker šele skupaj nekaj poimenujejo, gre za eno samo besedo. Med večdelne besede spadajo tudi nekatere oblike glagolov (predpreteklik, npr. se je bil vrnil, preteklik, npr. se je vrnil, prihodnjik, npr. se bo vrnil, pogojnik, npr. bi se vrnil).

Beseda je najmanjša samostojna enota jezika z natančno določenima, dogovorjenima pomenom in tvarno podobo.

In kaj vse nas lahko zanima ob posamezni besedi?• Kaj besede poimenujejo; • kako jih zapisujemo ali izgovarjamo; • in v katere oblike jih postavimo, kadar jih uporabimo v stavku (ni npr. vseeno,

ali bomo …); • v kakšnih pomenskih razmerjih so besede med seboj; • ter kaj nam – poleg poimenovanje – sporočijo različne sopomenke; • od kod izvirajo; • in kako so iz besed nastale nove besede.

KAJ JE ZNAČILNO ZA BESEDE?

• Katere besede iz preglednice na strani 7 ste laže razložili: besede v levem (npr. slovo, zahod, avtoportret, slikarski, Mušičev, črn, roditi se, doma) ali v desnem stolpcu (npr. od, zaradi; in, kot; šele, tudi)?

• Katere besede imajo svoj »poln« pomen, ki ga lahko razumemo in razložimo tudi, kadar poznamo samo eno besedo?

• Bi vam bilo besede iz desnega stolpca laže razložiti, če bi poznali sobesedilo? • Poskusite pojasniti, zakaj pravimo, da so besede po, od, v, zaradi, čez, in, a, kjer, kot,

ter, še, komaj, šele, tudi nepolnopomenske. V katere besedne vrste spadajo?

Še enkrat preberite povedi iz besedila j ter poskusite razložiti pomen obkroženih besed v besedilu.

• Ali se pomen katere izmed besed v tem besedilu razlikuje od najobičajnejšega pomena?

Slovo velikega slikarjaMed vojno je bil interniran v Dachauu, toda po vojni, natančneje po revoluciji, se je znašel na črnem seznamu. Pobegnil je na zahod in leta 1949 postal italijanski državljan. Po vojni je sprva ustvarjal realne in izsanjane pokrajine. V zadnjih letih je delal pretežno avtoportrete, podobe samote in molka.Nato je dobil več nagrad na beneškem bienalu, postal član več akademij, tudi italijanske in slovenske, ter vitez francoske legije časti.

21


• Po čem ste vedeli, v katerem pomenu so uporabljene besede slovo, črn in zahod v članku o Zoranu Mušiču?

• V koliko pomenih bi lahko uporabili besede realen, izsanjan, vitez, čast, akademija? • Bi lahko različne pomene pripisali tudi besedam državljan, avtoportret in bienale?• Katerih besed je po vašem mnenju v naših besedilih več: eno- ali večpomenk? • Izberite si eno izmed večpomenk črn, zahod, vitez in poskusite razložiti, zaradi

katere lastnosti oz. podobnosti med poimenovanimi stvarmi je dobila več pomenov. (Pomagate si lahko s SSKJ.)

• Čeprav je besedilo V svojih genih sem učiteljica napisal drugi pisec kot besedilo Slovo velikega slikarja, je uporabil veliko enakih besed, npr.: roditi se, družina, vojna, priznanje, nagrada. Primerjajte te besede v povedih iz besedil.

• Anton Zoran Mušič (12. februar 1909–25. maj 2005), ki je bil sin primorskega učiteljskega para, se je rodil v Bukovici na robu Gorice, a družina je zaradi vojne ta dom kmalu izgubila. – Rodila sem se v bogati družini in bila razvajan otrok.

• Med vojno je bil interniran v Dachauu, toda po vojni, natančneje po revoluciji, se je znašel na črnem seznamu. – Potem je prišla vojna in z njo boj proti okupatorju.

• Zoran Mušič je dobil zelo veliko nagrad in priznanj. – Med vsemi priznanji pa prednjači nagrada Honda, ki ni le najvišja, ampak je meni in vsej moji družni prinesla prijatelje, ki so nam pokazali japonsko znanost in kulturo na taki ravni, da ju moraš vzljubiti.

• Za vsako poved določite, iz katerega besedila je, ter povejte, kako ste to ugotovili.• Bi znali na podlagi tega, kar o besedi že veste, pojasniti, zakaj sta pisca izbrala enake

besede?

• Razložite, po čem se razlikuje glagol roditi se, uporabljen v besedilu Slovo velikega slikarja (rodil se je), in v besedilu V svojih genih sem učiteljica (rodila sem se).

• Ali bi avtorica Slovo velikega slikarja še govorila o Zoranu Mušiču, če bi uporabila obliko glagola rodila se je?

• Bi bilo katero izmed besedil še smiselno, če bi glagol roditi se postavili v množino ali prihodnjik? Zakaj da/ne?

• Zakaj so v besedilih besede družina, vojna, nagrada, priznanje v različnih sklonih? • Razmislite o tem, katerim izmed naslednjih besed, kadar jih uporabimo v povedi,

lahko spreminjamo obliko: • lovo, zahod, avtoportret, slikarski, Mušičev, črn, roditi se, doma, nekje, od, zaradi,

in, kot, šele, tudi, aha;in z da ali ne odgovorite na vprašanji.• Ali so vse nepolnopomenske besede nepregibne (tj. imajo vedno enako obliko)?• Ali so vse polnopomenske besede tudi pregibne (tj. jim lahko spreminjamo obliko)?

• Povzemite svoje ugotovitve o pomenu in obliki besed ter jih primerjajte z zapisom v okvirčku. Bi ga s čim dopolnili?

Tudi danes moramo marsikdaj poimenovati nove stvari, še posebej na področju računalništva in sodobne tehnologije. Taki poimenovanji sta denimo miška in prenosnik. Primerjajte ju in povejte, kaj je po vašem mnenju lažje: da si izmislimo novo besedo ali da uporabimo poimenovanje za neko že znano stvar,ki je po obliki ali kaki lastnosti podobna novi.

RAzMISLITE

22


Ali pomen vseh besed razumemo brez sobesedila?Za vsako besedo je značilno, da ima svoj pomen, da z njo nekaj poimenujemo. Ob nekaterih besedah si lahko to, kar poimenujejo, takoj predstavljamo, saj pomenijo nekaj konkretnega: osebo (npr. sin), stvar (npr. avtoportret), pojem (npr. umetnost); lastnost, vrsto ali svojino (npr. črn, grafični, Mušičev); stanje ali dogajanje (npr. roditi se, živeti); okoliščino (npr. kraj; doma). Take besede imenujemo polnopomenske. To so:o samostalniške besede (sin, avtoportret, umetnost),o pridevniške besede (črn, grafični, Mušičev, 1945),o glagoli (roditi se živeti) ino prislovi (doma, zgodaj, hitro).

Druge besede pa ne poimenujejo nič konkretnega, ampak le razmerje med osebami, predmeti, stvarmi, npr. od, zaradi, in, kot, še, šele. Da bi razumeli njihov konkretni pomen, moramo vedno poznati tudi sobesedilo. Zato take besede imenujemo nepolnopomenske besede. V to skupino besed spadajo:o predlogi (v, na, za),o vezniki (in, da),o členki (že).

V posebno skupino besed spadajo medmeti (aha).

Koliko pomenov ima posamezna beseda?Nekatere besede imajo le en pomen. Tako beseda avtoportret vedno poimenuje upodobitev samega sebe v likovni umetnosti, bienale pa prireditev, ki poteka vsaki dve leti. Te besede imenujemo enopomenke. o Samo en pomen imajo pogosto strokovne besede ali termini.

Druge besede imajo več pomenov, npr. slovo, črn, zahod, vitez, poročiti se, zato jih imenujemo večpomenke. Beseda črn ima lahko naslednje pomene: 1. ki je take barve kot oglje ali saje; 2. ki je temne barve;3. ki je za človeka zelo neprijeten;4. ki ni v skladu z veljavnimi zakoni, predpisi;5. ki se nanaša na klerikalce, desničarje.

Večpomenk je v naravnih jezikih več, saj je bilo pogosto laže nove stvari, postopke, pojme … poimenovati z že znanimi besedami na podlagi določene podobnosti, kot si izmisliti nove besede. V katerem pomenu je sporočevalec uporabil določeno besedo, večinoma brez težav sklepamo na podlagi okoliščin oz. sobesedila (če se pogovarjamo o dogajanju v sedanjem času, bo npr. beseda vitez pomenila uglajenega ali poštenega, načelnega moškega, ne pa srednjeveškega plemiča v bojni opremi).

Kaj se dogaja z obliko besed, kadar jih uporabimo v povedi?Besede se razlikujejo tudi po tem, da moramo nekaterim, kadar želimo z njimi v povedi izraziti različne podatke, spremeniti obliko – jih pregibati. Tako bomo rekli sin, če bomo govorili o tem, da je ta nekaj storil. Če bomo npr. želeli povedati, da je kdo njemu kaj naredil ali podaril, bomo rekli sinu. Podobno bomo, kadar smo kaj

MEDMET glej str. X

23


naredili sami ali se je nekaj dogajalo nam, uporabili glagol v 1. osebi (živim ali živel sem), kadar se je kaj zgodilo komu drugemu, pa v 2. (si živel) ali 3. osebi (je živel). Pravimo, da so samostalniške in pridevniške besede ter glagoli pregibne besedne vrste.

Druge besede ostanejo v stavku vedno enake, npr. od, zaradi, in, kot, še, šele, aha. Take besede so prislovi, vezniki, predlogi, členki in medmeti. Imenujemo jih nep-regibne besede.

• V uradnem življenjepisu Matija Perka poiščite vsaj dva samostalnika, ki se pojavljata v različnih oblikah. Za vsak primer razložite, kateri podatek izraža oblika samostalnika.

KAKO SO BESEDE MED SEBOJ POVEZANE PO TVARNI PODOBI?Ugotovili ste, da imajo besede natančno določeno tvarno podobo. Ali to pomeni, da z izgovarjanjem in s pisanjem besed nimamo težav? Pripovedujte o svojih izkušnjah.

• V zadnji povedi iz besedila o Aleksandri Kornhauser je uporabljena beseda raven: Med vsemi priznanji pa prednjači nagrada Honda, ki ni le najvišja, ampak je meni in vsej moji družni prinesla prijatelje, ki so nam pokazali japonsko znanost in kulturo na taki ravni, da ju moraš vzljubiti. Preberite razlage in povejte, kaj pomeni ta beseda v izpisani povedi.

ráven -vní star., navadno v imenovalniku in tožilniku ednine ravnina: priti s hriba na raven

ráven -vní navadno s prilastkom kar opredeljuje kvalitetno vrednost pojava: dvigati izobrazbeno, kulturno, življenjsko raven

ráven ravna -o ki se ne odklanja, ne izstopa iz osnovne smeri: potegniti ravno črto, stati v ravni vrsti

• Ali ste prebrali razlago večpomenke raven ali razlage treh besed, ki se enako izgovarjajo in zapišejo? Odgovor utemeljite.

• Besede z enako glasovno in črkovno podobo ter z različnim pomenom so tudi … Razložite jih podobno, kot je razložena beseda raven v SSKJ (ne pozabite na zgled).

• Kaj pomeni beseda pol v povedi iz besedila Slovo velikega slikarja?

2�


Po vojni je sprva ustvarjal realne in izsanjane pokrajine. Leta 1970 pa so iz pozabe splavali mrliči iz Dachaua ter zavzeli drugi pol Mušičevega sveta.

• Ali besedi pol življenja in drugi pol ustvarjanja zapišete in izgovorite povsem enako? Natančno opišite razliko.

• Poznate še kakšno dvojico besed, ki se enako zapiše, vendar se različno izgovori in ima drugačen pomen?

• Iz katerega besedila z začetka sklopa sta izpisani naslednji povedi?

Tako tiste lepe, sanj in pričakovanj polne mladosti ni bilo več, poleg revščine sta v življenje vdrla še strah in smrt. Od sramu bi se najraje udrla v tla

• Ste morali, da bi odgovorili na vprašanje, še enkrat prebrati vsa besedila ali ste lahko odgovor ugotovili že po obliki besed?

• Povedi glasno preberite sosedu/sosedi, ta pa naj pojasni, katera izmed besed v okvirčku pomeni 'nasilen vstop', katera pa 'pod pritiskom, težo umakniti se navzdol'?

• Ste imeli z razumevanjem ali izgovorom obeh besed kaj težav? Zakaj da/ne?• Poskusite besedi uporabiti še v novih zapisanih povedih. Ste morali pomisliti, kako ju

boste zapisali? • Kako izgovorite besedo rob v povedi Če se odpravimo na rob Gorice, pridemo v

Mušičevo rojstno vas Bukovica? Poznate slovensko besedo, ki jo v imenovalniku izgovorimo enako, a ima drugačen pomen in jo drugače zapišemo?

• V naslednjih dvojicah besed se ena pojavi v izhodiščnih besedilih. Poiščite jo in razložite, kaj pomeni. Nato razložite še pomen druge besede v paru. materin – materni deloven – delaven osvojiti – usvojiti etičen – etničenizsanjan – zasanjan realen – realističen donacija – dotacija izjavil – izdavil

Tvorite povedi, v katerih boste uporabili obe besedi iz vsake dvojice.

Ali imam pri sporazumevanju težave z besedami z enako tvarno podobo?Tako kot v drugih jezikih in besedilih so tudi v slovenščini nekatere besede, ki jih enako pišemo in izgovorimo, a imajo popolnoma drugačen pomen. Take besede so na primer raven (‚ravnina‘), raven (‚kvalitetna vrednost, nivo‘) in raven (‚ki je v osnovni smeri, ni ukrivljen‘). Zaradi različnega in nesorodnega pomena te besede kljub enaki tvarni podobi niso večpomenke, temveč različne besede, ki jih imenujemo enakozvočnice (homonimi). Katera beseda je uporabljena v določenem primeru, poslušalec/bralec brez težav razume na podlagi sobesedila.

Na kaj moramo paziti ob besedah, ki se enako le izgovorijo ali zapišejo?Poleg enakozvočnic, ki se enako pišejo in govorijo, obstajajo tudi besede, ki se:a) enako pišejo, vendar različno izgovarjajo; to so enakopisnice, npr. pol (tečaj,

skrajna točka‘) in pol (‚polovica‘);

2�


b) enako izgovarjajo, a različno zapišejo, to so enakoglasnice, npr. vdreti in udreti; rob in rop.

Tudi pomen teh besed brez težav razumemo glede na temo in okoliščine, v katerih je beseda uporabljena. Nekoliko pozornejši kot pri enakozvočnicah moramo biti le pri njihovem izgovoru ali zapisu.

Zakaj pravimo, da so blizuzvočnice skrita past?Največ težav nam pri razumevanju ali tvorjenju besedil po navadi povzročajo besede, ki nimajo enake, temveč zelo podobno tvarno podobo – njihov pomen je zelo različen. Zato jih imenujemo blizuzvočnice. Take besede so npr. materin – materni, deloven – delaven, osvojiti – usvojiti, etičen – etničen, izjavil – izdavil. Če jih zamenjamo, lahko sporočilo razumemo povsem drugače ali pa povemo kaj, česar nismo hoteli – in se nehote znajdemo v zadregi. Kar zamislite si, kako bi razumeli novinarjev odnos do Jacquesa Langa in Zorana Mušiča, če bi pomotoma namesto: »Nekdanji francoski minister je izjavil,« zapisal: »Nekdanji francoski minister je izdavil.« Zato je dobro, da smo pri rabi teh izrazov posebej previdni.

Besede z enako ali podobno tvarno stranjo in različnim pomenom

enakozvočnice(enaka pisna in govorna podoba)

blizuzvočnice (podobna pisna in govorna podoba)

enakopisnice(enaka pisna in drugačna glasovna podoba, npr.: )

enakoglasnice(enaka glasovna indrugačna pisna podoba, npr.:)

KAKO SO BESEDE MED SEBOJ POMENSKO POVEZANE?Ob obletnicah rojstva ali smrti pogosto pišemo življenjepise. A obletnic ne praznujemo samo ljudje, nedavno ga je praznovala ena najbolj priljubljenih radijskih postaj na Slovenskem – Val 202.

• Zamislite si, da ste urednik na radiu/televiziji in da želite v program vključiti tudi oddajo o tem jubileju. Želite si, da bi v njej spregovorili vsaj trije zaposleni na radiu

2�


in da bi bila njihova pripoved zanimiva za najširši krog poslušalcev/gledalcev. Kaj bi svetovali novinarju, ki bo pripravil prispevek?

• V skupinah drug drugemu predstavite svoje predloge in a) izberite najprimernejšega ali b) na podlagi različnih predlogov oblikujte nov, skupni predlog za oddajo. Pri tem upoštevajte načela uspešnega prepričevalnega ali pogajalnega pogovora.

Podobna načela kot vas, so vodila tudi avtorje naslednjega prispevka, ki je nastal ob 35-letnici Vala 202. Oglejte si ga in ugotovite, ali so bili avtorji pri predstavitvi uspešni. Pozorni bodite predvsem na to:• Ali poslušalec natančno ve, ob katerem dogodku oz. zakaj je prispevek nastal? Iz

katerega dela besedila to izve?• Ali so govorci v oddaji izbrani »posrečeno«, so npr. posebej zanimivi, značilni ali

znani sodelavci Vala 202?• Ali v svojih besedilih opisujejo vsakdanje delo na radiu ali pripovedujejo o svojem

življenju?

• Preden dokončno oblikujete svojo sodbo, se pogovorite o tem:

• Iz koliko delov je sestavljen celotni prispevek? Ali so vsi deli življenjepisi?

•Kaj ste o Valu 202 izvedeli iz uvodne napovedi in kaj iz besed posameznih govorcev? Kateri podatki o Valu 202 in delu na njem so natančnejši in kateri zanimivejši?

• Ali se vam zdi izbira sogovorcev ustrezna, bi koga dodali?

• So njihova besedila objektivni življenjepisi ali pripovedi o življenju?• li je bilo besedilo na posnetku strokovno ali publicistično?

• Napišite komentar prispevka, v katerega boste vključili: • predstavitev okoliščin, v katerih je besedilo nastalo;• povzetek prispevka;• mnenje o vsebinski zasnovi in izvedbi;• razmišljanje o tem, kaj so avtorji pri naslovniku s prispevkom želeli doseči in zakaj

so/niso bili učinkoviti.

Z razumevanjem prispevka zagotovo niste imeli težav. Toda, ali bi znali drugim razložiti, kaj pomeni beseda nagra, zakaj je eden izmed govorcev uporabil besedi možiček in izdavil namesto mož in rekel? Ste se vprašali, ali sta uredništvo in redakcija res popolnoma enaka pojma in zakaj ste verjetno že vnaprej pričakovali, da bodo sogovorci omenjali radio, oddajo, snemanje, magnetofon, mikrofon?

Ker se nam o besedi, če se nam zdi na videz še tako preprosta, vendarle lahko zastavi še veliko vprašanj, poskusimo vsaj nekatere odgovore poiskati ob ponovnem ogledu delov posnetka.

2�


KDAJ GOVORIMO O SOPOMENKI, PROTIPOMENKI, NADPOMENKI IN PODPOMENKI?

Mija Škrabec Arbanas pripoveduje o začetkih svoje radijske poti. Ob ponovnem ogledu njene pripovedi odgovorite na vprašanja:• V katerem mesecu leta 1972 je verjetno prišla na radio?• Ali je ves čas delala v istem uredništvu?• Kaj je nagra?• Kaj je želela povedati z izrazoma, da so orali ledino in da so veslali proti toku rutine?

Bi lahko namesto teh besed uporabili eno samo besedo?• Kako so se včasih izražali ljudje – težje ali lažje, kot se danes?

• Primerjajte pomene besede oz. izrazov: zaton – iztek – konec (leta); uredništvo – redakcija; orati rutino – začenjati; plavati proti toku – upirati se.Ali bi lahko Mija Škrabec Arbanas uporabila katero koli od teh besed/besednih zvez?

Zakaj?

• Navedite nekaj okoliščin, v katerih bi uporabili besedo zaton (leta) ter izraz orati ledino, in nekaj okoliščin, v katerih ju ne bi bilo ustrezno uporabiti.Kaj pa besedi konec in začeti, ali ju lahko uporabimo v vseh slovenskih besedilih?• Je govorka po vašem mnenju uporabila izbrane besede zato, da bi bilo besedilo

natančnejše, ali zato, da bi bilo bolj živo?

• Primerjajte povedi: Ljudje se v tistem času niso tako zlahka izražali kot danes. – Ljudje se v tistem času niso tako stežka izražali kot danes. – Ljudje so se v tistih časih le stežka izražali. Ali pomenijo enako? Pojasnite, zakaj sta/nista besedi stežka in zlahka sopomenki.

• Navedite protipomenke besed zvest, začetek, tedanji (sodelavec), profesionalni (radijski magnetofon), mladi (in) lepi (smo orali ledino) in jih uporabite v smiselnih povedih o Valu 202.

• Zakaj se je po vašem mnenju govorki zdelo potrebno razložiti, kaj je nagra? Opazujte

njeno razlago in povejte, kako jo je razložila – s sopomenko, protipomenko ali z nadpomenko:Z desetkilogramsko nagro, profesionalnim radijskim mikrofonom na rami …• Zakaj je sogovorka v besedilu uporabila izraz nagra in ne kar širšega in bolj

razumljivega izraza magnetofon: zaradi živosti ali natančnosti?• Navedite nekaj podpomenk besed medij, avto, zgodba, izjava. • Poskusite razložiti, kaj je radio in kaj je odgovor, tako da boste v razlagah uporabili

nadpomenko.

28


Kdaj govorimo o sopomenkah, protipomenkah, nadpomenki in podpomenki? Številne besede so med seboj povezane glede na to, kaj pomenijo. Nekatere pomenijo enako oz. poimenujejo isto stvar, dogajanje, lastnost …, druge pa imajo prav nasproten pomen (npr. …). Včasih so besede povezane tako, da imajo ene širši, splošnejši pomen, druge ožjega, posebnega. Zato pravimo, da so take besede v sopomenskem, protipomenskem, nad- in podpomenskem razmerju.

Kaj so sopomenke?Sopomenke (sinonimi) so besede, ki imajo enak ali zelo podoben pomen, npr. zaton – iztek – konec, uredništvo – redakcija.

Ali lahko vsako sopomenko uporabimo v vseh besedilih?Kot smo ugotovili, lahko isto stvar, osebo, lastnost, dogajanje ... poimenujemo s sopomenkami, z domačo ali s prevzeto besedo ipd. Ko pišemo ali se pripravljamo na govorjenje, moramo zato izmed vseh teh besed izbrati najustreznejšo. Po čem se torej sopomenke med seboj razlikujejo?

Sopomenke se med seboj razlikujejo po tem, da nekatere lahko uporabimo v vsakem besedilu (npr. konec /leta/, uredništvo), drugih pa ne moremo (zaton /leta /, redakcija). Zato ločimo slogovno nezaznamovane in slogovno zaznamovane besede. Katera beseda je najustreznejša, je odvisno predvsem od tega, s kom se pogovarjamo/komu pišemo, kdaj in kje se pogovarjamo, kje bo naše besedilo objavljeno ... Smešno bi bilo, če bi v uradnem življenjepisu zapisali, da smo prijokali na svet, namesto da smo se rodili ali da smo se rodili mamici in očku ipd. • Pri tem moramo posebej paziti na to, da besede marsikdaj niso »čiste« ali popolne

sopomenke. Tako je v besedilu o Valu 202 ustrezno uporabljena beseda zaton (leta) namesto besede konec, novinarka pa bi lahko uporabila tudi sopomenko iztek. A če bi govorila o posamezni oddaji, besede konec, zaton in iztek ne bi pomenile čisto enako.

• Konec oddaje pomeni le, da se je posamezna oddaja končala. • Če bi uporabili besedo iztek, bi povedali, da se je končala ne le ta oddaja,

temveč vrsta enakih oddaj. • Z besedo zaton bi sporočili, da oddaja ni več tako priljubljena, kot je bila,

čeprav je morda še vedno na sporedu.Med seboj se sopomenke razlikujejo tudi po izvoru – nekatere so nastale v slovenščini, druge smo prevzeli iz tujih jezikov. Tudi tukaj velja načelo, da namesto prevzete besede uporabljamo slovensko ustreznico; le kadar ustrezne domače sopomenke nimamo oz. kadar je ta manj natančna, uporabimo prevzeto besedo. A to le takrat, kadar smo prepričani, da jo bodo poslušalci/bralci razumeli.

Včasih istega bitja, stvari, pojma, lastnosti, dejanja ipd. ne poimenujemo s sopomenko (tj. z eno samo besedo), temveč s sopomensko besedno zvezo. Tako npr. namesto začeti rečemo tudi orati ledino, namesto upirati se uporabimo veslati proti toku (rutine).

Ker se je včasih težko odločiti, katero sopomenko uporabiti, se bomo s slogovno vrednostjo besed in z njihovim izvorom podrobneje ukvarjali v naslednjih poglavjih.