Click here to load reader

Slovenščina 2 - Z besedo do besede

  • View
    251

  • Download
    9

Embed Size (px)

DESCRIPTION

otrjeni učbenik in zbirka nalog SLOVENŠČINA 2, Z besedo do besede smiselno nadaljuje zastavljen koncept dobro sprejetega učbenika za pouk slovenščine v 1. letniku gimnazij in srednjih strokovnih šol.

Text of Slovenščina 2 - Z besedo do besede

  • Jerca Vogel, Silva Kastelic, Jana Ozimek

    SLOVENINA 2Z BESEDO DO BESEDE

    UBENIK ZA SLOVENINO JEZIK V 2. LETNIKU GIMNAZIJ IN SREDNJIH STROKOVNIH OL

  • kazalo

    KAZALO

    1. NA SVETU SI, DA SAM SI SONCE

    URADNI IVLJENJEPIS IN PRIPOVED O IVLJENJU Kaj je znailno za vse ivljenjepise? Zakaj je uradni ivljenjepis posebna vrsta ivljenjepisa? Katere vrste ivljenjepisa poznamo? KAJ JE BESEDA? Kaj je znailno za besede? Kako so besede med seboj povezane po tvarni podobi? Kako so besede med seboj pomensko povezane? Kdaj govorimo o sopomenki, protipomenki, nadpomenki in podpomenki? Kako tema vpliva na izbiro besed? Zakaj govorimo o besedni druini? TVORJENOST SLOVENSKIH BESED Kako so sestavljene slovenske besede? Kdaj govorimo o netvorjenkah in kdaj o tvorjenkah? KDAJ LAHKO ZNANJE O BESEDI UPORABIMO?

    2. BOGASTVO VODE

    STROKOVNO POROILO Kdaj in kako napiem strokovno poroilo? BESEDNE VRSTE Kaj so besedne vrste? SAMOSTALNIKA BESEDA Samostalniki Spol, tevilo, sklon in sklanjatev samostalnika Samostalnike sklanjatve Moke sklanjatve enske sklanjatve Srednja sklanjatev Posamostaljeni pridevnik Samostalniki zaimki Osebni zaimki Neosebni samostalniki zaimki SAMOSTALNIK V STROKOVNEM POROILU

  • kazalo

    3. FESTIVALI PRAZNOVANJE KULTURE

    PUBLICISTINO POROILO Govorjeno publicistino poroilo PRIDEVNIKA BESEDA Pridevniki Kaj poimenujemo s pridevniki? Lastnostni pridevniki Vrstni pridevniki Svojilni pridevniki tevniki Pridevniki zaimki USTVARIMO SVOJE PUBLICISTINO POROILO PRIPRAVIMO POROILA

    4. GREMO NA TOP?

    POGAJALNI POGOVOR Kaj je pogajanje? GLAGOL Glagolski vid Kako delimo glagolske oblike? Zakaj delimo glagolske oblike na osebne in neosebne? Oblikovne lastnosti osebnih glagolskih oblik: oseba, tevilo, as in naklon PREDLOG ZAKONA O TOPANJU

    5. KAJ SE DOGAJA NA ZASEDANJIH DIJAKEGA PARLAMENTA? ZAPISNIK PRISLOVI PREDLOG VEZNIK TUDI TO SO ZAPISNIKI

  • kazalo

    6. OIVIMO SVOJ KRAJ!

    REPORTAA Katere vrste reporta poznamo Glede na temo Glede na prenosnik LENEK IN MEDMET lenek Medmet SLOGOVNO NEZAZNAMOVANE IN SLOGOVNO ZAZNAMOVANE BESEDE Ali je posamezna beseda vedno nezaznamovana oziroma zaznamovana? BESEDNE ZVEZE Proste in stalne besedne zveze Frazemi stalne besedne zveze s prenesenimi pomeni

    7. PROSTOVOLJSTVO NE POZNA MEJA

    JAVNO OBVESTILO Kdaj govorimo o javnem obvestilu? DOMAE IN PREVZETE BESEDE Kako delimo slovenske besede po izvoru? V katere skupine uvramo prevzete besede glede na njihovo prilagojenost slovenini?

    8. OLA POD MOSTOM IN NAD NJIM

    URADNO POTRDILO, POOBLASTILO, IZJAVA Uradno potrdilo Uradno pooblastilo Uradna izjava PRAVOPIS TVARNA STRAN ZAPISANIH BESED Zapisovanje besed Raba velike in male zaetnice OBLIKUJMO SVOJE OBRAZCE

  • kazalo

    9. SLOVENSKI FILM MED KEKCEM IN AUTSAJDERJEM

    REFERAT Kaj je referat? Kako pripravimo referat? O em bomo v referatu pisali in kaj bomo v njem povedali? Kako razvrstimo podatke v urejeno in smiselno celoto Na kaj smo posebej pozorni pri pisanju konnega besedila? Od zapisanega referata k ustni predstavitvi PRIRONIKI, KI SO NAM V POMO PRI TVORJENJU BESEDILA Jezikovni prironiki Kaj so prironiki? Katere posebne slovarje poznamo in kdaj jih uporabljamo? RAZREDNI SIMPOZIJ O SLOVENSKEM FILMU

  • OPREDELITE SE

    RAZMISLITE

    POSLUANJE/GLEDANJE DVD-JA

    POVEZAVA S KNJIEVNOSTJO

    MEDPREDMETNE POVEZAVE

    LEGENDA:

  • NA SVETU SI, DA SAM SI SONCE

  • 10

    Na SVETU SI, Da SaM SI SoNCE

    URADNI IVLJENJEPIS IN PRIPOVED O IVLJENJUZa nekatere besedilne vrste se nam po navadi zdi, da jih v ivljenju ne tvorimo pogosto, zato imamo ob njihovem pisanju/pripravi na govorni nastop marsikdaj teave. A e nekoliko bolje pomislimo, jih tvorimo ob prilonostih, ki so za posameznika e posebej pomembne. Ali to velja tudi za naslednja besedila?

    Preberite besedila in za vsako doloite:a) o kateri osebi govori,b) ob kateri prilonosti je nastalo,c) ali ga je tvorila predstavljena oseba ali kdo drug, ) komu je besedilo namenjeno,d) emu/s katerim namenom ga je pisec tvoril.

    Zoran Mui povsod izredno cenjen

    Slovo velikega slikarja Ljubljana V Benetkah, kjer je bil od leta 1945 doma, je umrl slikar Zoran Mui, eden najbolj oarljivih slikarskih, grafinih in risarskih mojstrov sodobne Evrope. Njegova likovna umetnost je lovila ravnovesje med sanjskim svetom lepote in komaj izrekljivo grozo morije. Oboje je razvidno iz dveh razstav, ki sta prav zdaj na ogled, v Dachauu in Gorici.

    Anton Zoran Mui (12. februar 190925. maj 2005), ki je bil sin primorskega uiteljskega para, se je rodil v Bukovici na robu Gorice, a druina je zaradi vojne ta dom kmalu izgubila. e najdlje je nato ivel v Mariboru, kot tudent pa v Zagrebu, kjer je bila tedaj edina likovna akademija v Jugoslaviji in kjer se je izolala glavnina slikarjev tistega asa.

    Pred vojno je bil znan kot eden najobetavnejih mladih umetnikov pri nas, vsi vodilni kritiki so mu napovedovali slavo in veljavo. Med vojno je bil interniran v Dachauu, toda po vojni, natanneje po revoluciji, se je znael na rnem seznamu. Pobegnil je na zahod in leta 1949 postal italijanski dravljan. Poroil se je s slikarko Ido Cadorin iz znamenite umetnike rodbine. ivel je v Benetkah, ez as e ve v Parizu. V Jugoslavijo je smel ponovno ele potem, ko je dosegel nekaj velikih uspehov po tako reko vsej

    zahodni Evropi in ZDA.Po vojni je sprva ustvarjal realne in izsanjane pokrajine. Leta

    1970 pa so iz pozabe splavali mrlii iz Dachaua ter zavzeli drugi pol Muievega sveta. Po prvem oku so mu prinesli izjemno slavo. V zadnjih letih je delal preteno avtoportrete, podobe samote in molka.

    Zoran Mui je dobil zelo veliko nagrad in priznanj. e leta 1938 mu je slovenski Rotary klub dal nagrado kot najboljemu mlademu slikarju, nato je dobil ve nagrad na benekem bienalu, postal lan ve akademij, tudi italijanske in slovenske, ter vitez francoske legije asti.(Prirejeno po: Alenka Puhar, Delo, 27. 5. 2005.)

    Na svetu si, da sam si sonce

    Na svetu si, da gleda sonce.Na svetu si, da gre za soncem.Na svetu si, da sam si soncein da s sveta odganja sence. (Tone Pavek)

    Jacques Lang o MuiuPariz Evropi je zapustil veliko

    delo, zato so likovne zbirke po Franciji poaene, ker so lahko sprejele pomembno donacijo Zorana Muia, je ob smrti velikega slikarja izjavil Jack Lang. Dolgoletni francoski kulturni minister je e posebej poudaril, da je bil Mui prijatelj predsednika Franoisa Mitteranda. Ta ga je obudoval in pogosto obiskoval v Benetkah. B. M.

    1

  • 11

    Na SVETU SI, Da SaM SI SoNCE

    Ste katero izmed predstavljenih oseb doslej e poznali? Po em? Ali so besedila, ki ste jih prebrali, ivljenjepisi, opisi ali oznake oseb? Kako so v njih

    predstavljeni podatki: v asovnem ali katerem drugem zaporedju? Bi lahko o vseh tirih osebah nali podatke na spletu ali v enciklopediji, leksikonu?

    Zakaj da/ne? Katera izmed besedil so namenjena iri javnosti? Za vsako doloite, ali je publicistino

    ali strokovno.

    Mandela, Nelson Rolihlahia, *1918, junoafriki pravnik ter borec za pravice temnopoltih; e v mladosti se je pridruil leta 1912 ustanovljenemu Afrikemu narodnemu kongresu (ANC) in kmalu postal njegov voditelj. 1962 je bil aretiran in e istega leta izpuen. 1964 so ga znova aretirali in obsodili na dosmrtno jeo. Izpuen je

    bil leta 1990. 1993 je prejel Nobelovo nagrado za mir zaradi boja proti apartheidu (skupaj s F. De Klerkom), na volitvah spomladi 1994 pa je postal prvi rnski predsednik JAR.

    (Leksikon Cankarjeve zalobe. Ljubljana: CZ, 2002.)

    V svojih genih sem uiteljica

    Zasluna profesorica Univerze v Ljubljani dr. Aleksandra Kornhauser je prejela Zoisovo nagrado kot najvije slovensko priznanje za znanstveno delo in je doslej edina enska, ki je dobila nagrado Honda ta sodi med najvija mednarodna priznanja za doseke v znanosti in izobraevanju.

    Moja mladost je bila burna. Rodila sem se v bogati druini in bila razvajan otrok. Vendar je oetovo podjetje zaradi krize lo v konkurz e v mojih otrokih letih, ez no je izgubil vse in padli smo v globoko revino. Od enajstega leta naprej sem se v olo v Ljubljano vsak dan vozila z vlakom, zveer in ob nedeljah pa hodila pomagat sosedom, da sem lahko kupila vozno karto. Potem je prila vojna in z njo boj proti okupatorju. Tako tiste lepe, sanj in priakovanj polne mladosti ni bilo ve, poleg revine sta v ivljenje vdrla e strah in smrt. Kemijo sem prvi sreala na poljanski gimnaziji v Ljubljani in takoj spoznala, da bo to moj poklic. V glavo nam jo je vtepal profesor Kajfe, ki je vsako uno uro pokazal vsaj en poskus. V veliko ast sem si tela, da je prav mene izbral za pomonico pri tistem copranju, eprav sem za pripravljanje poskusa in marsikdaj tudi za pospravljanje repinj porabila veliko asa. Svojo delovno dobo sem zaela kot osnovnoolska uiteljica pravzaprav uiteljica teajnica, kar je bilo v strokovnih krogih malo manj kot psovka. Takoj po osvoboditvi leta 1945 so mi e v maju dali slubo tajnice na obini v kofji Loki, kjer sem z dvema prstoma iskala rke po pisalnem stroju in sanjala o nadaljevanju olanja, vendar takrat ol e niso odprli. Prva ola, ki je zaela delovati, je bil trimeseni uiteljski teaj v Kranju. Takoj sem se prijavila, saj sem bila po tirih letih vojne brez ol tako lana znanja, da bi la v katero koli olo, tudi za dimnikarje. Po konanem teaju sem pet let z veseljem uiteljevala na osnovnih olah v Dobu pri Domalah in Kamniku, spoznala zahtevnost in ustvarjalno lepoto uiteljskega poklica in se za vselej odloila zanj. A ker sem hotela postati uiteljica kemije, sem morala pridobiti visokoolsko diplomo. Tako sem ob polni zaposlitvi najprej opravila izpit za vse letnike uiteljia ter se nato odpravila vpisat na tudij kemije na univerzo. Med akanjem v dolgi vrsti sem vsem ponosno razglaala, da se bom vpisala na svojo kemijo. Pravzaprav se mi je tista vrsta na hodniku zdela tako straansko

    dolga ele, ko sem se osramoena vraala mimo, ker so mi zavrnili vpis na kemijo zanj je bila potrebna gimnazijska matura, jaz pa sem imela samo uiteljiko. e eno leto sem nato delala diferencialne izpite in nato z odliko maturirala na poljanski gimnaziji. Tako so me konno vendarle vpisali na tudij kemije in dobila sem za tiste ase kar dobro tipendijo. Vendar mi je e ez dva meseca umrl oe. Velika druina je ostala brez sredstev, vrnila sem tipendijo in spet zaela polno delati, da sem lahko podpirala domae, tudirala pa sem kot izredna tudentka predvsem v veernih in nonih urah. Zato tudi nisem pravnji naslov za tiste tudente, ki toijo, da so preobremenjeni ... Sem se pa vendarle maevala za tisto ponianje ob vpisu: skupaj z diplomo sem odnesla tudi najvije priznanje za tudente Preernovo nagrado. Po diplomi sem bila najprej asistentka profesorice dr. Marije Perpar, velike uiteljice slovenskih kemikov, potem sem prevzela njena predavanja iz organske kemija na Pedagoki akademiji (sedaj fakulteti), kjer sem se prvi sreala z bodoimi uitelji, postala sem tudi najmlaja dekanja. Kmalu sem ugotovila, da je zelo teko dobro predavati organsko kemijo. Iskati sem zaela nain, kako obvladati tako zahtevno podroje. e leta 1972 je moja skupina kot prva na univerzi dobila raunalnik pa ne zato, ker bi bili tako straansko dobri, predvsem zato, ker so se ponujenega raunalnika vsi otepali, jaz pa sem ga z veseljem pograbila. Zaeli smo uvajati raunalnike metode v ole in razvijali raunalnike baze podatkov. Nove metode so se uveljavile v svetu in mi prinesle na kupe vabil za predavanja na mednarodnih konferencahin tudi veliko priznanj. Med vsemi priznanji pa prednjai nagrada Honda, ki ni le najvija, ampak je meni in vsej moji druni prinesla prijatelje, ki so nam pokazali japonsko znanost in kulturo na taki ravni, da ju mora vzljubiti.

    (Prirejeno po: Tine Logar, V svojih genih sem uiteljica, pogovor s prof. dr. Aleksandro Kornhauser. Hia znanja, revija za uitelje, ki elijo vedeti ve. 9. 3. 2007.)

    2

    3

  • 12

    Na SVETU SI, Da SaM SI SoNCE

    Alenka Puhar je svoje besedilo o Zoranu Muiu naslovila Slovo velikega slikarja. Ali lahko e po naslovu sklepate kaj o subjektivnosti oz. objektivnosti besedila? Svoje sklepanje preverite tako, da v besedilu poiite im ve izrazov, s katerimi je novinarka izrazila svoje mnenje o umetniku in njegovem delu.

    Kateri naslov bi vas kot bralce bolj pritegnil: Umrl je Zoran Mui ali Slovo velikega slikarja? Zakaj?

    V posebnem okvirku je novinarka dodala mnenje Jacka Langa. Poskusite razloiti, zakaj tega mnenja ni vkljuila kar v ivljenjepis.

    S soolci se pogovorite o tem, kaj vam o Zoranu Muiu povedo besede nekdanjega francoskega ministra za kulturo.

    Zakaj je v besedilu o Nelsonu Mandeli beseda Mandela zapisano okrepljeno? Mandela je bil zaprt zaradi nasprotovanja apartheidu. Razloite, kaj je apartheid. Ali je v besedilu kak izraz, s katerim je pisec izrazil svojo naklonjenost/nenaklonjenost

    Nelsonu Mandeli? Doloite, ali je besedilo objektivno ali subjektivno, ter presodite, ali je izbira

    subjektivnosti/objektivnosti glede na okoliine ustrezna. Sestavek o Nelsonu Mandeli je bil napisan pred ve kot desetimi leti. Pobrskajte po

    spletu in ga posodobite, tako da dodate bistvene podatke o ivljenju Nelsona Mandele do danes.

    V enciklopediji poiite osnovne podatke o Martinu Luthru Kingu. Kaj ga povezuje z Nelsonom Mandelo in v em se njuni ivljenjski poti razlikujeta?

    Kaj vam o Aleksandri Kornhauser pove naslov V svojih genih sem uiteljica? Kateri dogodek iz njenega ivljenja se vam je posebej vtisnil v spomin? Ali kaj o predstavljeni osebi izveste tudi iz njenega naina pripovedovanja? Odgovor

    pojasnite. Kako bi na podlagi tega, kar ste izvedeli o njenem ivljenju, komentirali njeno misel:

    Torej se da vse dosei, le sam sebi se ne sme smiliti, pa opiriti se ne kae preve. Napiite sestavek o Aleksandri Kornhauser za leksikon slovenskih znanstvenikov. Katere dogodke iz njenega ivljenja ste omenili? Zakaj? Ali je vae besedilo objektivno ali subjektivno, pisano v prvi ali tretji glagolski

    osebi? Presodite, katero besedilo bi bilo za bralce revije Hia znanja privlaneje in

    zanimiveje: vae ali izvirno.

    Ob kateri prilonosti bi vi tvorili podobno besedilo o kom izmed ljudi, ki jih cenite ali obudujete?

    Bi znali doloiti, katero izmed besedil j, k in l je nekrolog, katero slavilni lanek in katero leksikonski sestavek?

    Zamislite si, da ste pisatelj/pisateljica. O ivljenju katere izmed treh javnih osebnosti, predstavljenih v ivljenjepisih, bi napisali roman? Pojasnite, zakaj bi izbrali prav to osebo. Bi bilo vae besedilo umetnostno ali neumetnostno?

    Kako si razlage sporoilo verzov Toneta Pavka z zaetka tega sklopa? Bi jih lahko povezali z osebami, predstavljenimi v javnih ivljenjepisih?

    Aleksandra Kornhauser je ob koncu svojega besedila zapisala:e tako poglobljena znanost ne zmore dosei globine sporoil pesnikov. Brez njih smo invalidi. Celota postanemo ele, ko se znanost zlije s kulturo. Ali se strinjate z njo?

  • 13

    Na SVETU SI, Da SaM SI SoNCE

    KAJ JE ZNAILNO ZA VSE IVLJENJEPISE?

    ivljenjepis (biografija) je vsako besedilo, v katerem pripovedujemo o dogodkih iz ivljenja posamezne osebe, o njenih dosekih in spreminjanju skozi as. Zato je ivljenjepis praviloma napisan v pretekliku. Dogodki, o katerih pripovedujemo, so zaradi preglednosti in laje razumljivosti najpogosteje razvreni tako, kot so se v resnici zgodili (pravimo, da so urejeni v asovno zaporedje). Da bi bilo besedilo res jasno, pa za vsak dogodek navadno povemo, kje in kdaj se je zgodil (npr. navedemo letnico, opredelimo, koliko asa pred katerim drugim dogodkom ali po njem se je zgodil, povemo, kaj je bilo pred njim in za njim).

    Po em se ivljenjepisi med seboj razlikujejo?Spoznali ste tudi, da se ivljenjepisi med seboj razlikujejo. Sporoevalec v ivljenjepisu pripoveduje o ivljenju drugih in takrat tvori biografijo. Vasih pa pripoveduje o svojem lastnem ivljenju in tvori avtobiografijo. e je sporoevalec v besedilo vkljuil le preverljive, resnine podatke in e je njegov namen praktien, potem je tvoril neumetnostni ivljenjepis. e si je katere podatke tudi izmislil (prepustil domiljiji prosto pot) in e je elel tudi z rabo pesnikega jezika vplivati predvsem na doivljanje bralca, je njegov ivljenjepis umetnostni. Neumetnostni ivljenjepisi se razlikujejo po tem, da se v nekaterih sporoevalec ne razodeva, iz drugih pa lahko razberemo njegov odnos do predstavljene osebe. Objektivni ivljenjepisi so po navadi strokovni in uradni ivljenjepisi, subjektivni pa so najpogosteje objavljeni v asopisih, po radiu, TV, na spletnih straneh ob obletnici, nagradi, smrti znanih ljudi. Za subjektivni ivljenjepis ali pripoved o ivljenju je znailno, da se pogosto ne zaenja s prvim dogodkom v ivljenju (npr. rojstvom), temve z najpomembnejim ali najnovejim (npr. obletnico, nagrado). Prav tako tvorec v njem vasih ne navede samo pomembnih dogodkov iz ivljenja osebe, ampak izbira predvsem zanimive in posebne. Jezik teh ivljenjepisov je pogosto zelo blizu umetnostnemu jeziku.

    V ivljenju ne tvorimo le ivljenjepisov znanih ali za iro javnost zanimivih osebnosti, temve tudi svojega.

    Ob katerih prilonostih?

    Preberite besedilo 4 in ga primerjajte z besedili1, 2 in 3.

  • 1

    Na SVETU SI, Da SaM SI SoNCE

    Kateremu besedilu je najbolj podobno po objektivnosti/subjektivnosti? Je bil Matija Perko pri pisanju pozoren predvsem na natannost ali bolj na ivost

    svojega besedila? Je ivljenjepis biografija ali avtobiografija? Po kateri jezikovni znailnosti ste to

    ugotovili na prvi pogled?

    Zamislite si, da je Matija napisal ivljenjepis, ker si je elel, da bi ga izbrali za udeleenca naravoslovnega tabora, na katerem bodo raziskovali vpliv novih avtocest na ivljenjski prostor ivali. Komu je besedilo namenjeno? Je torej uradno ali neuradno?

    Uradna pisma imajo znailno obliko. Primerjajte jo z besedilom 4 in ugotovite, katere sestavine vsebuje.

    Katera sestavina manjka? Bi lahko na podlagi tega sklepali, da je ta ivljenjepis samostojno besedilo ali le

    priloga k pronji? emu uradnim pronjam dodajamo ivljenjepis? Matija bi lahko svoj ivljenjepis napisal tudi v 3. osebi. Kako bi naslovnik vedel, da

    govori o svojem ivljenju?

    Katere podatke je v svojem ivljenjepisu navedel pisec? O rojstvu. O druini. O dosedanjem olanju. O svojih interesih in obolskih dejavnostih. O posebej zanimivih dogodkih iz svojega ivljenja. O dosedanjih raziskovalnih izkunjah. O svojih portnih uspehih. O pomembnih ljudeh, ki jih je doslej spoznal in se z njimi spoprijateljil.

    4Matija PerkoFrankopanska 101000 Ljubljana

    ivljenjepis

    Rodil sem se 26. 6. 1992 v Ljubljani. Obiskoval sem O Vi in jo konal z odlinim uspehom. e v osnovni oli me je zlasti zanimala kemija, zato sem od 7. razreda obiskoval kemijski kroek. Kot njegov lan sem v 9. razredu sodeloval na tekmovanju v raziskovanju vplivov onesnaevanja na okolje v bliini ole, ki ga je pripravilo drutvo kemikov Slovenije. Raziskovali smo poveanje strupenih snovi v zraku ob prometnih konicah in za raziskavo dobili prvo nagrado.

    Po osnovni oli sem se vpisal na Gimnazijo Beigrad. Tako v 1. kot v 2. letniku sem sodeloval na tekmovanju iz znanja kemije. V 1. letniku sem zael sodelovati v novinarskem kroku ter pripravil nekaj prispevkov, povezanih z varovanjem narave. Poleti sem se udeleil raziskovalnega tabora z naslovom Kakovost vode na Krasu in sodeloval pri pripravi strokovnega poroila s tega tabora. V 2. letniku sem na predlog razrednika in profesorja kemije kot posebej nadarjen uenec zael prejemati Zoisovo tipendijo. Obiskovati sem zael e zaetni in nadaljevalni teaj fotografije ter ju uspeno zakljuil. Pred mesecem dni (16. aprila 2008) so moj prispevek o vplivu avtomobilskih izpuhov na drevesa ob Traki cesti, opremljen z mojimi fotografijami, objavili v asopisu nae etrtne skupnosti Vi.

    Ljubljana, 17. 5. 2008 matija Perko Matija Perko

  • 1

    Na SVETU SI, Da SaM SI SoNCE

    Za podatke iz besedila razloite, zakaj jih je pisec vanj vkljuil kaj je z njimi o sebi povedal naslovniku.

    Presodite, ali je Matija glede na prilonost v ivljenjepis vkljuil primerne podatke. Ste sami e kdaj pisali svoj uradni ivljenjepis? Ob katerih prilonostih?

    ZAKAJ JE URADNI IVLJENJEPIS POSEBNA VRSTA IVLJENJEPISA?

    V vsakdanjem ivljenju najvekrat piemo svoj ivljenjepis, ki ga po navadi priloimo prijavi na razpis, pronji za status portnika ali podobnim uradnim besedilom. Uradni ivljenjepis se od publicistinega ali umetnikega razlikuje tako po vsebini kot po obliki in jeziku.

    Katere podatke vkljuimo v uradni ivljenjepis in kako jih razvrstimo? Za vsebino uradnega ivljenjepisa je znailno, da izberemo le tiste podatke, ki so neposredno povezani s predmetom razpisa ali pronje. V pronji za status portnika bomo tako npr. predstavili svoje dosedanje olanje in olske uspehe, saj z njimi dokazujemo, da smo kljub portnemu dokazovanju uspeni v oli, ter pripovedovali o svoji portni poti in svojih dosedanjih portnih dosekih. Ne bomo pa govorili o tem, kaj zanimivega se nam je zgodilo na katerem od tekmovanj, kdaj smo spoznali kakega znanega portnika ali celo, kdaj smo se prvi zaljubili. Podatke o svojem ivljenju navajamo v kronolokem oz. asovnem zaporedju, tj. tako, kot so v resnici potekali. Po navadi si sledijo v naslednjem vrstnem redu: V uvodnem odstavku a) navedemo svoje ime in priimek ter datum in kraj rojstva; pogosto povemo tudi,

    da smo uenec doloenega razreda ipd.;b) kadar je potrebno, predstavimo tudi svoj socialni poloaj (npr. poklic starev,

    tevilo otrok v druini); to je posebej pomembno pri pronjah za tipendije ali sprejem v dijaki oz. tudentski dom);

    nato v asovno urejenem zaporedju pripovedujemo a) o svojem dosedanjem olanju (navedemo podatke o vrsti ole in konnem

    uspehu), b) o udejstvovanju na doloenem podroju (npr. portnem ali kulturnem), ki je

    neposredno povezano z nao pronjo ali prijavo; ter c) o svojih dosedanjih delovnih izkunjah in dosekih.

    Po em se oblika uradnega ivljenjepisa razlikuje od oblike drugih uradnih besedil?Ker je uradni ivljenjepis po navadi le priloga k drugemu uradnemu besedilu, se njegova oblika nekoliko razlikuje od oblike drugih uradnih pisem. Glavna znailnost takega ivljenjepisa je, da nima klasine glave, temve levo

    zgoraj navedemo le ime in priimek ter bivalie. Nato zapiemo ime besedilne vrste IVLJENJEPIS. V jedrnem delu v urejenem zapovrstju pripovedujemo o svojem ivljenju.

  • 1

    Na SVETU SI, Da SaM SI SoNCE

    Besedilo se kona s krajem in datumom pisanja (spodaj levo) ter lastnoronim podpisom, s katerim zagotavljamo verodostojnost ivljenjepisa in jamimo za resninost podatkov.

    Kaken je jezik uradnega ivljenjepisa?Uradni ivljenjepis je navadno napisan v 1. osebi, vasih pa tudi v 3. osebi. O preteklih dogodkih dosledno pripovedujemo v pretekliku in nikdar ne uporabimo sedanjika, da bi bili bolj dramatini. Predvsem pa moramo pri pisanju paziti na to, da smo v njem popolnoma objektivni.

    Katere podatke bi vkljuili v svoj ivljenjepis, e bi ga napisali kot prilogo k:pronji za poitniko delo, ki vas posebej zanima, eprav e nimate 18 let; pronji za sprejem v portni klub, kamor se je k izbranemu portu prijavilo preve

    kandidatov; prijavi na razpis za radijskega voditelja? Izberite si eno izmed zgornjih monosti in napiite svoj uradni ivljenjepis. Pri tem

    bodite pozorni tudi na obliko in objektivnost.

    Preberite naslednje besedilo in presodite, ali je uradni ivljenjepis.

    IVLJENJEPIS

    OSEBNI PODATKIIme in priimek: Matija PerkoDatum rojstva: 26. 6. 1992Naslov: Frankopanska 10Telefon: 01/535-72-72 E-naslov: [email protected]

    IZOBRAZBA19982006 Osnovna ola Vi 2006 Gimnazija Beigrad, Ljubljana

    TEKMOVANJA IN DRUGI DOSEKI 2005/6 prva nagada za raziskovalno nalogo o vplivih onesnaenja na okolje2006/7, 2007/8 dve zlati priznanji iz znanja kemije 2007/8 objava prispevka o vplivu izpuhov na drevesa ob Traki cesti v asopisu Vi

    RAZISKOVALNE IZKUNJE2003/42005/6 sodelovanje v kemijskem kroku na O Vi raziskovalna naloga o poveanju strupenih snovi v zraku ob prometnih konicah2007 udeleba na raziskovalnem taboru Kakovost vode na Krasu

    DODATNA IZOBRAEVANJA 2007 zaetni in nadaljevalni teaj fotografiranja

    ZNANJA tuji jeziki: angleina, nemina raunalnitvo: Word, Exel, Power Point

    TIPENDIJE 2007/8 Zoisova tipendija

    ZANIMANJA kemija, novinarstvo, fotografija, literatura

  • 1

    Na SVETU SI, Da SaM SI SoNCE

    Po em se zgornje besedilo razlikuje od besedila 4? Ali se vam zdi lae napisati ivljenjepis v obliki povezanega besedila ali izpolniti

    prazne rubrike v obrazcu? Kateri od teh dveh ivljenjepisov se vam zdi pregledneji za bralca, npr. bodoega

    delodajalca? Razmislite o tem, v katerem ivljenjepisu lahko kljub navajanju zgolj objektivnih,

    preverljivih podatkov naslovniku vendarle poveste tudi kaj o sebi, svoji pismenosti, jezikovni zmonosti, nainu komuniciranja.

    Katera oblika ivljenjepisa kandidatov bi se vam zdela ustrezneja, e bi morali kot lan komisije odloiti o tem, koga boste sprejeli na delovno mesto

    predstavnika za stike z javnostmi; inenirja v podjetju; bannega uslubenca, ki se bo neposredno sreeval s strankami; uradnika v Bruslju. Svojo izbiro za vsak primer pojasnite.

    KATERE VRSTE IVLJENJEPISA POZNAMO?

    IVLJENJEPIS

    O kom govori? biografija ivljenjepis druge osebe : avtobiografija lastni ivljenjepis

    So vsi podatki v njem preverljivi, ima praktini namen?

    neumetnostni(podatki so preverljivi, ima praktini namen)

    umetnostni(veina podatkov je umiljenih, nima praktinega namena)

    Ali je pisec izrazil tudi svoje mnenje? objektivni : subjektivni pripoved o ivljenju

    Komu je ivljenjepis namenjen?

    zasebni

    neuradni uradni

    javni

    publicistini strokovni

    Katere posebne besedilne vrste poznamo?

    dnevniki zapis neuradni subjektivni uradni ivljenjepis uradni objektivni slavilni lanek publicistini subjektivni nekrolog publicistini subjektivni geselski sestavek strokovni objektivni znanstvena monografija strokovni objektivni

    umetnika biografija umetnika avtobiografija dnevniki roman

    Na zaetku sklopa ste prebrali tri javne ivljenjepise. Preoblikujte jih tako, da boste na podlagi ivljenjepisa Zorana Muia napisali leksikonski sestavek; ivljenjepisa Nelsona Mandele napisali pripoved o njegovem ivljenju (ta je lahko

    podobna tudi umetniki biografiji); ivljenjepisa Aleksandre Kornhauser napisali uradni ivljenjepis, ki bi ga priloili, e

    bi jo predlagali za visoko priznanje za doseke na izobraevalnem podroju.

  • 18

    Na SVETU SI, Da SaM SI SoNCE

    KAJ JE BESEDA?V prvem letniku ste ugotovili, da se ljudje med seboj sporazumevamo tako besedno kot nebesedno. Razmislite o tem, kaj bi se zgodilo, e ljudje ne bi imeli besednega jezika. Katero sporazumevanje je pomembneje v ivljenjepisih, ki ste jih prebrali? Odgovor

    utemeljite. Kakna je vloga nebesednih spremljevalcev besedila?

    Kaj pa v vaem ivljenju kakna je v njem vloga besednega in kakna nebesednega jezika? Katero vam ponuja ve monosti za izraanje misli, navezovanje, ohranjanje in urejanje stikov z ljudmi, za sporoanje svojih elja, razumevanje drugih ?

    Izraz beseda gotovo zelo pogosto uporabite. Bi ga znali tudi opredeliti, povedati, kaj vam pomeni?

    Svoje razlage primerjajte z razlagami soolcev. Ali so povsem enake, so si podobne ali je med njimi precej razlik?

    Beseda je za vsakogar od nas tako pomembna, da ima vsakdo svojo isto osebno razlago. V jezikoslovju, ki besede in besedila raziskuje, pa mora biti definicija natanna in ena sama. Poskusimo jo oblikovati.

    V ivljenjepisu Zorana Muia so uporabljene tudi naslednje besede:

    slovo, umetnost, lepota, morija, ravnovesje, zahod, sin, druina, dravljan, avtoportret, bienale, samota, molk, pol od, v, zaradi, ez

    1945, oarljiv, slikarski, grafini, risarski, realen, izsanjan, Muiev, rn in, a, kjer, kot, ter

    umreti, roditi se, loviti, izgubiti, iveti, poroiti se e, komaj, ele, tudidoma, najdlje, tedaj

    Ne da bi e enkrat prebrali ivljenjepise, razloite, kaj po navadi z besedami iz preglednice poimenujemo ali izrazimo.

    Razlage primerjajte med seboj ter na podlagi podobnosti/razlik med razlagami ugotovite,

    ali je pomen posamezne besede dogovorjen, doloen; ali si besede in pomene izmiljujemo sproti? Ali z isto besedo poimenujemo isto stvar, lastnost, dogodek, razmerje v razlinih

    jezikih ali pa velja dogovor o pomenu besede le za en jezik? Svoj odgovor utemeljite

    Povezava s citatom iz Biblije najprej je bila beseda; kako si ga razlagajo, kaj jim pove o vlogi besede v ivljenju ljudi.

  • 19

    Na SVETU SI, Da SaM SI SoNCE

    tako, da si izberete dve izmed zgornjih besed in poveste izraza, ki ju uporabljajo namesto njiju vsaj v treh tujih jezikih: po enem slovanskem, germanskem in romanskem.

    Opazujte e izgovorjavo in zapis besed ter odkrijte, ali je tudi t. i. tvarna (tj. pisna ali izgovorna) stran besede natanno doloena:

    Kaj bi se zgodilo s pomenom besede, e bi v njej namesto posameznega glasu/rke izgovorili/zapisali drug glas/rko, npr.: slovo slavo, rn rv, tedaj sedaj, slovo plovo, rn sn, tedaj teduj?

    Kaj se zgodi s pomenom besede, e v njej zamenjamo zapovrstje posameznih glasov/rk, npr.: slovo oslov oslvo; tedaj Tadej taejd?

    V besedilu sta uporabljena glagola roditi se in poroiti se. Ali bi lahko pisec namesto njiju uporabil glagola roditi in poroiti, ne da bi se pomen besedila spremenil? Ali je torej izraz roditi se sestavljen iz dveh loenih besed ali je to ena sama dvodelna beseda?

    Poskusite oblikovati im ve vpraanj, ki si jih lahko postavimo o eni sami besedi.

    Kaken je pomen besed v naem ivljenju?eprav se ljudje med seboj sporazumevamo tudi nebesedno, je za nas bistvenega pomena besedni jezik. Ta nam omogoa, da med razmiljanjem natanno oblikujemo misli, da jih predstavimo drugim in da razumemo, kar nam sporoajo drugi. Da bi bili kot govorci ali poslualci uspeni, moramo upotevati vse dejavnike sporoanja (npr. temo, okoliine, besedilno vrsto), a prvi pogoj je, da poznamo temeljne enote besednega jezika besede.

    Kaj je beseda? V vsakdanjem ivljenju ima beseda tevilne pomene, v jezikoslovju pa jo natanno definiramo. Pojmujemo jo kot znamenje (simbol), s katerim ljudje poimenujemo bitja (sin, Zoran), stvari (avtoportret), lastnosti (slikarski, grafini), dogajanje (dobiti, izgubiti, iveti), okoliine (danes), logina razmerja (v, nad, zaradi, po) ali svoj odnos do esa (e, komaj, aha).

    Vsaka beseda ima torej svojo vsebino ali pomen, zato nam e jo poznamo in razumemo v misli priklie predstavo doloene prvine stvarnosti ali doloenega razmerja. Ker bi bilo sporazumevanje med ljudmi seveda nemogoe, e bi vsak od nas isto besedo povezoval z razlinimi pojmi ali e bi isti pojem poimenoval z razlinimi besedami, so besede dogovorjena poimenovanja. To pomeni, da imajo v posameznem jeziku tono doloeno vsebino. V slovenini bomo, denimo, neposrednega mokega potomca vsi imenovali sin, ne pa morda hi ali oe ali brat. Ta dogovor o pomenu posamezne besede velja samo znotraj doloene jezikovne skupnosti oz. v doloenem jeziku (v angleini denimo sinu vsi reejo son, v italijanini filio).

    Tudi tvarna (glasovna ali sluna oz. rkovna ali pisna) stran besede je natanno doloena. e besedo izgovorimo ali jo zapiemo drugae, dobimo bodisi novo besedo bodisi niz glasov/rk, ki ne pomeni niesar (rn rv, sn). Medtem ko

  • 20

    Na SVETU SI, Da SaM SI SoNCE

    posamezne besede v govorjenem besedilu veinoma prepoznamo po naglasu, so meje med besedami v zapisanem besedilu oznaene s presledkom. Izjema je zapis tako imenovanih vedelnih besed (npr. roditi se, poroiti se): njihovi deli so pisani narazen, a ker ele skupaj nekaj poimenujejo, gre za eno samo besedo. Med vedelne besede spadajo tudi nekatere oblike glagolov (predpreteklik, npr. se je bil vrnil, preteklik, npr. se je vrnil, prihodnjik, npr. se bo vrnil, pogojnik, npr. bi se vrnil).

    Beseda je najmanja samostojna enota jezika z natanno doloenima, dogovorjenima pomenom in tvarno podobo.

    In kaj vse nas lahko zanima ob posamezni besedi? Kaj besede poimenujejo; kako jih zapisujemo ali izgovarjamo; in v katere oblike jih postavimo, kadar jih uporabimo v stavku (ni npr. vseeno,

    ali bomo ); v kaknih pomenskih razmerjih so besede med seboj; ter kaj nam poleg poimenovanje sporoijo razline sopomenke; od kod izvirajo; in kako so iz besed nastale nove besede.

    KAJ JE ZNAILNO ZA BESEDE?

    Katere besede iz preglednice na strani 7 ste lae razloili: besede v levem (npr. slovo, zahod, avtoportret, slikarski, Muiev, rn, roditi se, doma) ali v desnem stolpcu (npr. od, zaradi; in, kot; ele, tudi)?

    Katere besede imajo svoj poln pomen, ki ga lahko razumemo in razloimo tudi, kadar poznamo samo eno besedo?

    Bi vam bilo besede iz desnega stolpca lae razloiti, e bi poznali sobesedilo? Poskusite pojasniti, zakaj pravimo, da so besede po, od, v, zaradi, ez, in, a, kjer, kot,

    ter, e, komaj, ele, tudi nepolnopomenske. V katere besedne vrste spadajo?

    e enkrat preberite povedi iz besedila j ter poskusite razloiti pomen obkroenih besed v besedilu.

    Ali se pomen katere izmed besed v tem besedilu razlikuje od najobiajnejega pomena?

    Slovo velikega slikarjaMed vojno je bil interniran v Dachauu, toda po vojni, natanneje po revoluciji, se je znael na rnem seznamu. Pobegnil je na zahod in leta 1949 postal italijanski dravljan. Po vojni je sprva ustvarjal realne in izsanjane pokrajine. V zadnjih letih je delal preteno avtoportrete, podobe samote in molka.Nato je dobil ve nagrad na benekem bienalu, postal lan ve akademij, tudi italijanske in slovenske, ter vitez francoske legije asti.

  • 21

    Na SVETU SI, Da SaM SI SoNCE

    Po em ste vedeli, v katerem pomenu so uporabljene besede slovo, rn in zahod v lanku o Zoranu Muiu?

    V koliko pomenih bi lahko uporabili besede realen, izsanjan, vitez, ast, akademija? Bi lahko razline pomene pripisali tudi besedam dravljan, avtoportret in bienale? Katerih besed je po vaem mnenju v naih besedilih ve: eno- ali vepomenk? Izberite si eno izmed vepomenk rn, zahod, vitez in poskusite razloiti, zaradi

    katere lastnosti oz. podobnosti med poimenovanimi stvarmi je dobila ve pomenov. (Pomagate si lahko s SSKJ.)

    eprav je besedilo V svojih genih sem uiteljica napisal drugi pisec kot besedilo Slovo velikega slikarja, je uporabil veliko enakih besed, npr.: roditi se, druina, vojna, priznanje, nagrada. Primerjajte te besede v povedih iz besedil.

    Anton Zoran Mui (12. februar 190925. maj 2005), ki je bil sin primorskega uiteljskega para, se je rodil v Bukovici na robu Gorice, a druina je zaradi vojne ta dom kmalu izgubila. Rodila sem se v bogati druini in bila razvajan otrok.

    Med vojno je bil interniran v Dachauu, toda po vojni, natanneje po revoluciji, se je znael na rnem seznamu. Potem je prila vojna in z njo boj proti okupatorju.

    Zoran Mui je dobil zelo veliko nagrad in priznanj. Med vsemi priznanji pa prednjai nagrada Honda, ki ni le najvija, ampak je meni in vsej moji druni prinesla prijatelje, ki so nam pokazali japonsko znanost in kulturo na taki ravni, da ju mora vzljubiti.

    Za vsako poved doloite, iz katerega besedila je, ter povejte, kako ste to ugotovili. Bi znali na podlagi tega, kar o besedi e veste, pojasniti, zakaj sta pisca izbrala enake

    besede?

    Razloite, po em se razlikuje glagol roditi se, uporabljen v besedilu Slovo velikega slikarja (rodil se je), in v besedilu V svojih genih sem uiteljica (rodila sem se).

    Ali bi avtorica Slovo velikega slikarja e govorila o Zoranu Muiu, e bi uporabila obliko glagola rodila se je?

    Bi bilo katero izmed besedil e smiselno, e bi glagol roditi se postavili v mnoino ali prihodnjik? Zakaj da/ne?

    Zakaj so v besedilih besede druina, vojna, nagrada, priznanje v razlinih sklonih? Razmislite o tem, katerim izmed naslednjih besed, kadar jih uporabimo v povedi,

    lahko spreminjamo obliko: lovo, zahod, avtoportret, slikarski, Muiev, rn, roditi se, doma, nekje, od, zaradi,

    in, kot, ele, tudi, aha;in z da ali ne odgovorite na vpraanji. Ali so vse nepolnopomenske besede nepregibne (tj. imajo vedno enako obliko)? Ali so vse polnopomenske besede tudi pregibne (tj. jim lahko spreminjamo obliko)?

    Povzemite svoje ugotovitve o pomenu in obliki besed ter jih primerjajte z zapisom v okvirku. Bi ga s im dopolnili?

    Tudi danes moramo marsikdaj poimenovati nove stvari, e posebej na podroju raunalnitva in sodobne tehnologije. Taki poimenovanji sta denimo mika in prenosnik. Primerjajte ju in povejte, kaj je po vaem mnenju laje: da si izmislimo novo besedo ali da uporabimo poimenovanje za neko e znano stvar,ki je po obliki ali kaki lastnosti podobna novi.

    RAzMISLITE

  • 22

    Na SVETU SI, Da SaM SI SoNCE

    Ali pomen vseh besed razumemo brez sobesedila?Za vsako besedo je znailno, da ima svoj pomen, da z njo nekaj poimenujemo. Ob nekaterih besedah si lahko to, kar poimenujejo, takoj predstavljamo, saj pomenijo nekaj konkretnega: osebo (npr. sin), stvar (npr. avtoportret), pojem (npr. umetnost); lastnost, vrsto ali svojino (npr. rn, grafini, Muiev); stanje ali dogajanje (npr. roditi se, iveti); okoliino (npr. kraj; doma). Take besede imenujemo polnopomenske. To so:o samostalnike besede (sin, avtoportret, umetnost),o pridevnike besede (rn, grafini, Muiev, 1945),o glagoli (roditi se iveti) ino prislovi (doma, zgodaj, hitro).

    Druge besede pa ne poimenujejo ni konkretnega, ampak le razmerje med osebami, predmeti, stvarmi, npr. od, zaradi, in, kot, e, ele. Da bi razumeli njihov konkretni pomen, moramo vedno poznati tudi sobesedilo. Zato take besede imenujemo nepolnopomenske besede. V to skupino besed spadajo:o predlogi (v, na, za),o vezniki (in, da),o lenki (e).

    V posebno skupino besed spadajo medmeti (aha).

    Koliko pomenov ima posamezna beseda?Nekatere besede imajo le en pomen. Tako beseda avtoportret vedno poimenuje upodobitev samega sebe v likovni umetnosti, bienale pa prireditev, ki poteka vsaki dve leti. Te besede imenujemo enopomenke. o Samo en pomen imajo pogosto strokovne besede ali termini.

    Druge besede imajo ve pomenov, npr. slovo, rn, zahod, vitez, poroiti se, zato jih imenujemo vepomenke. Beseda rn ima lahko naslednje pomene: 1. ki je take barve kot oglje ali saje; 2. ki je temne barve;3. ki je za loveka zelo neprijeten;4. ki ni v skladu z veljavnimi zakoni, predpisi;5. ki se nanaa na klerikalce, desniarje.

    Vepomenk je v naravnih jezikih ve, saj je bilo pogosto lae nove stvari, postopke, pojme poimenovati z e znanimi besedami na podlagi doloene podobnosti, kot si izmisliti nove besede. V katerem pomenu je sporoevalec uporabil doloeno besedo, veinoma brez teav sklepamo na podlagi okoliin oz. sobesedila (e se pogovarjamo o dogajanju v sedanjem asu, bo npr. beseda vitez pomenila uglajenega ali potenega, naelnega mokega, ne pa srednjevekega plemia v bojni opremi).

    Kaj se dogaja z obliko besed, kadar jih uporabimo v povedi?Besede se razlikujejo tudi po tem, da moramo nekaterim, kadar elimo z njimi v povedi izraziti razline podatke, spremeniti obliko jih pregibati. Tako bomo rekli sin, e bomo govorili o tem, da je ta nekaj storil. e bomo npr. eleli povedati, da je kdo njemu kaj naredil ali podaril, bomo rekli sinu. Podobno bomo, kadar smo kaj

    MEDMET glej str. X

  • 23

    Na SVETU SI, Da SaM SI SoNCE

    naredili sami ali se je nekaj dogajalo nam, uporabili glagol v 1. osebi (ivim ali ivel sem), kadar se je kaj zgodilo komu drugemu, pa v 2. (si ivel) ali 3. osebi (je ivel). Pravimo, da so samostalnike in pridevnike besede ter glagoli pregibne besedne vrste.

    Druge besede ostanejo v stavku vedno enake, npr. od, zaradi, in, kot, e, ele, aha. Take besede so prislovi, vezniki, predlogi, lenki in medmeti. Imenujemo jih nep-regibne besede.

    V uradnem ivljenjepisu Matija Perka poiite vsaj dva samostalnika, ki se pojavljata v razlinih oblikah. Za vsak primer razloite, kateri podatek izraa oblika samostalnika.

    KAKO SO BESEDE MED SEBOJ POVEZANE PO TVARNI PODOBI?Ugotovili ste, da imajo besede natanno doloeno tvarno podobo. Ali to pomeni, da z izgovarjanjem in s pisanjem besed nimamo teav? Pripovedujte o svojih izkunjah.

    V zadnji povedi iz besedila o Aleksandri Kornhauser je uporabljena beseda raven: Med vsemi priznanji pa prednjai nagrada Honda, ki ni le najvija, ampak je meni in vsej moji druni prinesla prijatelje, ki so nam pokazali japonsko znanost in kulturo na taki ravni, da ju mora vzljubiti. Preberite razlage in povejte, kaj pomeni ta beseda v izpisani povedi.

    rven -vn star., navadno v imenovalniku in toilniku ednine ravnina: priti s hriba na raven

    rven -vn navadno s prilastkom kar opredeljuje kvalitetno vrednost pojava: dvigati izobrazbeno, kulturno, ivljenjsko raven

    rven ravna -o ki se ne odklanja, ne izstopa iz osnovne smeri: potegniti ravno rto, stati v ravni vrsti

    Ali ste prebrali razlago vepomenke raven ali razlage treh besed, ki se enako izgovarjajo in zapiejo? Odgovor utemeljite.

    Besede z enako glasovno in rkovno podobo ter z razlinim pomenom so tudi Razloite jih podobno, kot je razloena beseda raven v SSKJ (ne pozabite na zgled).

    Kaj pomeni beseda pol v povedi iz besedila Slovo velikega slikarja?

  • 2

    Na SVETU SI, Da SaM SI SoNCE

    Po vojni je sprva ustvarjal realne in izsanjane pokrajine. Leta 1970 pa so iz pozabe splavali mrlii iz Dachaua ter zavzeli drugi pol Muievega sveta.

    Ali besedi pol ivljenja in drugi pol ustvarjanja zapiete in izgovorite povsem enako? Natanno opiite razliko.

    Poznate e kakno dvojico besed, ki se enako zapie, vendar se razlino izgovori in ima drugaen pomen?

    Iz katerega besedila z zaetka sklopa sta izpisani naslednji povedi?

    Tako tiste lepe, sanj in priakovanj polne mladosti ni bilo ve, poleg revine sta v ivljenje vdrla e strah in smrt. Od sramu bi se najraje udrla v tla

    Ste morali, da bi odgovorili na vpraanje, e enkrat prebrati vsa besedila ali ste lahko odgovor ugotovili e po obliki besed?

    Povedi glasno preberite sosedu/sosedi, ta pa naj pojasni, katera izmed besed v okvirku pomeni 'nasilen vstop', katera pa 'pod pritiskom, teo umakniti se navzdol'?

    Ste imeli z razumevanjem ali izgovorom obeh besed kaj teav? Zakaj da/ne? Poskusite besedi uporabiti e v novih zapisanih povedih. Ste morali pomisliti, kako ju

    boste zapisali? Kako izgovorite besedo rob v povedi e se odpravimo na rob Gorice, pridemo v

    Muievo rojstno vas Bukovica? Poznate slovensko besedo, ki jo v imenovalniku izgovorimo enako, a ima drugaen pomen in jo drugae zapiemo?

    V naslednjih dvojicah besed se ena pojavi v izhodinih besedilih. Poiite jo in razloite, kaj pomeni. Nato razloite e pomen druge besede v paru. materin materni deloven delaven osvojiti usvojiti etien etnienizsanjan zasanjan realen realistien donacija dotacija izjavil izdavil

    Tvorite povedi, v katerih boste uporabili obe besedi iz vsake dvojice.

    Ali imam pri sporazumevanju teave z besedami z enako tvarno podobo?Tako kot v drugih jezikih in besedilih so tudi v slovenini nekatere besede, ki jih enako piemo in izgovorimo, a imajo popolnoma drugaen pomen. Take besede so na primer raven (ravnina), raven (kvalitetna vrednost, nivo) in raven (ki je v osnovni smeri, ni ukrivljen). Zaradi razlinega in nesorodnega pomena te besede kljub enaki tvarni podobi niso vepomenke, temve razline besede, ki jih imenujemo enakozvonice (homonimi). Katera beseda je uporabljena v doloenem primeru, poslualec/bralec brez teav razume na podlagi sobesedila.

    Na kaj moramo paziti ob besedah, ki se enako le izgovorijo ali zapiejo?Poleg enakozvonic, ki se enako piejo in govorijo, obstajajo tudi besede, ki se:a) enako piejo, vendar razlino izgovarjajo; to so enakopisnice, npr. pol (teaj,

    skrajna toka) in pol (polovica);

  • 2

    Na SVETU SI, Da SaM SI SoNCE

    b) enako izgovarjajo, a razlino zapiejo, to so enakoglasnice, npr. vdreti in udreti; rob in rop.

    Tudi pomen teh besed brez teav razumemo glede na temo in okoliine, v katerih je beseda uporabljena. Nekoliko pozorneji kot pri enakozvonicah moramo biti le pri njihovem izgovoru ali zapisu.

    Zakaj pravimo, da so blizuzvonice skrita past?Najve teav nam pri razumevanju ali tvorjenju besedil po navadi povzroajo besede, ki nimajo enake, temve zelo podobno tvarno podobo njihov pomen je zelo razlien. Zato jih imenujemo blizuzvonice. Take besede so npr. materin materni, deloven delaven, osvojiti usvojiti, etien etnien, izjavil izdavil. e jih zamenjamo, lahko sporoilo razumemo povsem drugae ali pa povemo kaj, esar nismo hoteli in se nehote znajdemo v zadregi. Kar zamislite si, kako bi razumeli novinarjev odnos do Jacquesa Langa in Zorana Muia, e bi pomotoma namesto: Nekdanji francoski minister je izjavil, zapisal: Nekdanji francoski minister je izdavil. Zato je dobro, da smo pri rabi teh izrazov posebej previdni.

    Besede z enako ali podobno tvarno stranjo in razlinim pomenom

    enakozvonice(enaka pisna in govorna podoba)

    blizuzvonice (podobna pisna in govorna podoba)

    enakopisnice(enaka pisna in drugana glasovna podoba, npr.: )

    enakoglasnice(enaka glasovna indrugana pisna podoba, npr.:)

    KAKO SO BESEDE MED SEBOJ POMENSKO POVEZANE?Ob obletnicah rojstva ali smrti pogosto piemo ivljenjepise. A obletnic ne praznujemo samo ljudje, nedavno ga je praznovala ena najbolj priljubljenih radijskih postaj na Slovenskem Val 202.

    Zamislite si, da ste urednik na radiu/televiziji in da elite v program vkljuiti tudi oddajo o tem jubileju. elite si, da bi v njej spregovorili vsaj trije zaposleni na radiu

  • 2

    Na SVETU SI, Da SaM SI SoNCE

    in da bi bila njihova pripoved zanimiva za najiri krog poslualcev/gledalcev. Kaj bi svetovali novinarju, ki bo pripravil prispevek?

    V skupinah drug drugemu predstavite svoje predloge in a) izberite najprimernejega ali b) na podlagi razlinih predlogov oblikujte nov, skupni predlog za oddajo. Pri tem upotevajte naela uspenega preprievalnega ali pogajalnega pogovora.

    Podobna naela kot vas, so vodila tudi avtorje naslednjega prispevka, ki je nastal ob 35-letnici Vala 202. Oglejte si ga in ugotovite, ali so bili avtorji pri predstavitvi uspeni. Pozorni bodite predvsem na to: Ali poslualec natanno ve, ob katerem dogodku oz. zakaj je prispevek nastal? Iz

    katerega dela besedila to izve? Ali so govorci v oddaji izbrani posreeno, so npr. posebej zanimivi, znailni ali

    znani sodelavci Vala 202? Ali v svojih besedilih opisujejo vsakdanje delo na radiu ali pripovedujejo o svojem

    ivljenju?

    Preden dokonno oblikujete svojo sodbo, se pogovorite o tem:

    Iz koliko delov je sestavljen celotni prispevek? Ali so vsi deli ivljenjepisi?

    Kaj ste o Valu 202 izvedeli iz uvodne napovedi in kaj iz besed posameznih govorcev? Kateri podatki o Valu 202 in delu na njem so natanneji in kateri zanimiveji?

    Ali se vam zdi izbira sogovorcev ustrezna, bi koga dodali?

    So njihova besedila objektivni ivljenjepisi ali pripovedi o ivljenju? li je bilo besedilo na posnetku strokovno ali publicistino?

    Napiite komentar prispevka, v katerega boste vkljuili: predstavitev okoliin, v katerih je besedilo nastalo; povzetek prispevka; mnenje o vsebinski zasnovi in izvedbi; razmiljanje o tem, kaj so avtorji pri naslovniku s prispevkom eleli dosei in zakaj

    so/niso bili uinkoviti.

    Z razumevanjem prispevka zagotovo niste imeli teav. Toda, ali bi znali drugim razloiti, kaj pomeni beseda nagra, zakaj je eden izmed govorcev uporabil besedi moiek in izdavil namesto mo in rekel? Ste se vpraali, ali sta urednitvo in redakcija res popolnoma enaka pojma in zakaj ste verjetno e vnaprej priakovali, da bodo sogovorci omenjali radio, oddajo, snemanje, magnetofon, mikrofon?

    Ker se nam o besedi, e se nam zdi na videz e tako preprosta, vendarle lahko zastavi e veliko vpraanj, poskusimo vsaj nekatere odgovore poiskati ob ponovnem ogledu delov posnetka.

  • 2

    Na SVETU SI, Da SaM SI SoNCE

    KDAJ GOVORIMO O SOPOMENKI, PROTIPOMENKI, NADPOMENKI IN PODPOMENKI?

    Mija krabec Arbanas pripoveduje o zaetkih svoje radijske poti. Ob ponovnem ogledu njene pripovedi odgovorite na vpraanja: V katerem mesecu leta 1972 je verjetno prila na radio? Ali je ves as delala v istem urednitvu? Kaj je nagra? Kaj je elela povedati z izrazoma, da so orali ledino in da so veslali proti toku rutine?

    Bi lahko namesto teh besed uporabili eno samo besedo? Kako so se vasih izraali ljudje teje ali laje, kot se danes?

    Primerjajte pomene besede oz. izrazov: zaton iztek konec (leta); urednitvo redakcija; orati rutino zaenjati; plavati proti toku upirati se.Ali bi lahko Mija krabec Arbanas uporabila katero koli od teh besed/besednih zvez?

    Zakaj?

    Navedite nekaj okoliin, v katerih bi uporabili besedo zaton (leta) ter izraz orati ledino, in nekaj okoliin, v katerih ju ne bi bilo ustrezno uporabiti.

    Kaj pa besedi konec in zaeti, ali ju lahko uporabimo v vseh slovenskih besedilih? Je govorka po vaem mnenju uporabila izbrane besede zato, da bi bilo besedilo

    natanneje, ali zato, da bi bilo bolj ivo?

    Primerjajte povedi: Ljudje se v tistem asu niso tako zlahka izraali kot danes. Ljudje se v tistem asu niso tako steka izraali kot danes. Ljudje so se v tistih asih le steka izraali. Ali pomenijo enako? Pojasnite, zakaj sta/nista besedi steka in zlahka sopomenki.

    Navedite protipomenke besed zvest, zaetek, tedanji (sodelavec), profesionalni (radijski magnetofon), mladi (in) lepi (smo orali ledino) in jih uporabite v smiselnih povedih o Valu 202.

    Zakaj se je po vaem mnenju govorki zdelo potrebno razloiti, kaj je nagra? Opazujte

    njeno razlago in povejte, kako jo je razloila s sopomenko, protipomenko ali z nadpomenko:

    Z desetkilogramsko nagro, profesionalnim radijskim mikrofonom na rami Zakaj je sogovorka v besedilu uporabila izraz nagra in ne kar irega in bolj

    razumljivega izraza magnetofon: zaradi ivosti ali natannosti? Navedite nekaj podpomenk besed medij, avto, zgodba, izjava. Poskusite razloiti, kaj je radio in kaj je odgovor, tako da boste v razlagah uporabili

    nadpomenko.

  • 28

    Na SVETU SI, Da SaM SI SoNCE

    Kdaj govorimo o sopomenkah, protipomenkah, nadpomenki in podpomenki? tevilne besede so med seboj povezane glede na to, kaj pomenijo. Nekatere pomenijo enako oz. poimenujejo isto stvar, dogajanje, lastnost , druge pa imajo prav nasproten pomen (npr. ). Vasih so besede povezane tako, da imajo ene iri, sploneji pomen, druge ojega, posebnega. Zato pravimo, da so take besede v sopomenskem, protipomenskem, nad- in podpomenskem razmerju.

    Kaj so sopomenke?Sopomenke (sinonimi) so besede, ki imajo enak ali zelo podoben pomen, npr. zaton iztek konec, urednitvo redakcija.

    Ali lahko vsako sopomenko uporabimo v vseh besedilih?Kot smo ugotovili, lahko isto stvar, osebo, lastnost, dogajanje ... poimenujemo s sopomenkami, z domao ali s prevzeto besedo ipd. Ko piemo ali se pripravljamo na govorjenje, moramo zato izmed vseh teh besed izbrati najustreznejo. Po em se torej sopomenke med seboj razlikujejo?

    Sopomenke se med seboj razlikujejo po tem, da nekatere lahko uporabimo v vsakem besedilu (npr. konec /leta/, urednitvo), drugih pa ne moremo (zaton /leta /, redakcija). Zato loimo slogovno nezaznamovane in slogovno zaznamovane besede. Katera beseda je najustrezneja, je odvisno predvsem od tega, s kom se pogovarjamo/komu piemo, kdaj in kje se pogovarjamo, kje bo nae besedilo objavljeno ... Smeno bi bilo, e bi v uradnem ivljenjepisu zapisali, da smo prijokali na svet, namesto da smo se rodili ali da smo se rodili mamici in oku ipd. Pri tem moramo posebej paziti na to, da besede marsikdaj niso iste ali popolne

    sopomenke. Tako je v besedilu o Valu 202 ustrezno uporabljena beseda zaton (leta) namesto besede konec, novinarka pa bi lahko uporabila tudi sopomenko iztek. A e bi govorila o posamezni oddaji, besede konec, zaton in iztek ne bi pomenile isto enako.

    Konec oddaje pomeni le, da se je posamezna oddaja konala. e bi uporabili besedo iztek, bi povedali, da se je konala ne le ta oddaja,

    temve vrsta enakih oddaj. Z besedo zaton bi sporoili, da oddaja ni ve tako priljubljena, kot je bila,

    eprav je morda e vedno na sporedu.Med seboj se sopomenke razlikujejo tudi po izvoru nekatere so nastale v slovenini, druge smo prevzeli iz tujih jezikov. Tudi tukaj velja naelo, da namesto prevzete besede uporabljamo slovensko ustreznico; le kadar ustrezne domae sopomenke nimamo oz. kadar je ta manj natanna, uporabimo prevzeto besedo. A to le takrat, kadar smo prepriani, da jo bodo poslualci/bralci razumeli.

    Vasih istega bitja, stvari, pojma, lastnosti, dejanja ipd. ne poimenujemo s sopomenko (tj. z eno samo besedo), temve s sopomensko besedno zvezo. Tako npr. namesto zaeti reemo tudi orati ledino, namesto upirati se uporabimo veslati proti toku (rutine).

    Ker se je vasih teko odloiti, katero sopomenko uporabiti, se bomo s slogovno vrednostjo besed in z njihovim izvorom podrobneje ukvarjali v naslednjih poglavjih.