SLOVENŠČINA SKOZI ČAS

PRASLOVANŠČINA

• Indoevropski jezik• Indoiranska in germanska jezikovna skupina• Baltska jezikovna družina• Baltsko in črno morje, porečje Dnepra, Dnestra in Visle• 5. in 7. st. pr.n.št.

NASTANEK SLOVENŠČINE

• Vzhod, zahod in jug• narečja• Slovanski jeziki• 2. polovica 6. st.• Oddaljava od

praslovanščine• Nov jezik, ohrani

posebnosti prednika (dvojino)

BRIŽINSKI SPOMENIKI• Najstarejše ohranjeno besedilo• Tri besedila zapisana v latinščini (verska besedila)• Nastali v času freisinškega škofa Abrahama (sledil 200 let stari zahtevi Karla Velikega)• Zapisani med letoma 972 in 1039- zgornja Koroška• Zgodnja slovenščina • Drugi brižinski spomenik- najpomembnejše besedilo do izida prve knjige

ZVRSTI ROKOPISA• RATEŠKI rokopis: 3 besedila• STIŠKI rokopis: 4 besedila v slovenščini• STAROGORSKI rokopis

INDOEVROPSKI JEZIK ALI PRAINDOEVROPŠČINA• Sredina 3. t. pr. n. št.• Vzhodna Evropa in Azija• Širil se je proti Indiji, Mali Aziji in zahodni Evropi• Nikoli ni bil zapisan• Delimo jih v dve skupini glede števnika sto

števnik

100

JEZIKOVNE DRUŽINE• ZAHODNI ALI KENTUMSKI

JEZIKI: 1. GERMANSKI2. ROMANSKI3. KELTSKI

• SATEMSKI JEZIKI:1. INDIJSKI2. IRANSKI3. BALTSKI4. SLOVANSKI

KNJIŽNI JEZIK• Slovenski knjižni jezik se izoblikuje v slovenski protestantski cerkvi • Svojo podobo dobi v drugi polovici 16. st.• Slovenski protestanti so ga izoblikovali iz dotedanjega pisnega izročila in se naslonili na govor ljubljanskih meščanov• postavili so osnovna načela izbire:1)Knjižni jezik naj se izogiba pretirane narečnosti2)Knjižni jezik ne upošteva samoglasniške redukcije3)Knjižni jezik se izogiba tujk• konec 17. st. Je knjižni jezik doživel številne spremembe

PISAVA• BOHORIČICA- uvedli so jo slovenski protestanti in je prilagojena različica nemške pisave vendar z latinskimi črkami ( veljala do 1845)• Bohoričico je zamenjala GAJICA (uporabljamo še jo danes)• Prvi dve slovenski knjigi sta bili natisnjeni v GOTICI• v tem obdobju natisnjene knjige v slovenskem jeziku (veliko jih je bilo cerkvenega značaja) najpomembnejše med njimi so 1.PRIMOŽ TRUBAR: Katekizem in Abecednik, Ta evangeli svetega Matevža, Cerkovna ordininga2.JURIJ DALMATIN: (prevod) Biblije3.ADAM BOHORIČ: Zimske urice4.HIERONIM MEGISER: Slovar štirih jezikov5.TOMAŽ HREN: Evangelij inu listuvi •Temu obdobju sledi dolg premor

16. stoletje• Slovenščina močno razcepljena• Slovencem prineslo knjižni jezik• Prve slovenske besede natisnjene v nemški pesmi• Prve tiskane knjige povezane z protestantsko versko reformo• Ko sta izšli prvi knjigi ( Abecednik in Katekizem) se je slovenščina pridružila knjižno kultiviranim jezikom• Za osnovo vzel dolenjščino in ljubljanski govor• Jezik utrdi Jurij Dalmatin s prevodom Biblije• Prvo slovnico napisal Adam Bohorič (zimske urice) – latinščina

17. in prva polovica 18. stoletja • Obdobje protireformacije in katoliške obnove• Konec 16. stoletja protestantizem izgine knjige pa požgejo• Ohranjevalec protestantskega jezika-katoliški škof Tomaž Hren• 17. stoletje predvsem obdobje rokopisov-javnih in zasebnih• Zasebno dopisovanje-plemiška pisma kažejo rabo slovenščine• Javni rokopisi-prisežni obrazci(prisege)• V 1. pol. 18. st. se je začelo izdajanje slovenskih knjig z versko vsebino• Najbolj razširjena besedilna vrsta pridiga(so besedila ki jih duhovniki govorijo v cerkvah)

DRUGA POLOVICA 18. STOLETJA

• Sledi doba razsvetljenstva (v tem obdobju se je začelo večati število tiskanih del)• Pisci so prihajali s Koroške,Štajerske in Prekmurja-pojavljati so se začele različice knjižnega jezika• Nekaj znanih piscev:1.MARKO POHLIN: obravnaval srednji jezik2.OŽBALT GUTSMAN: koroška različica

19. STOLETJE• Leta 1811 VALENTIN VODNIK izda prvo slovnico v slovenskem jeziku-pismenost ali gramatika (slovnica) za perve šole• Leta 1809 – Kopitarjeva slovnica, zahteva enoten knjižni jezik za vse Slovence, poziva k reformi pisave,zagovarja načelo, EN GLAS ENA ČRKA• Zaradi kritike Matija Čopa so jo v šolah prepovedali• Zaradi metelelčice (Franc Metelko) se je med Kopitarjevim in Čopovim krogom vnela polemika-črkarska pravda• Janez Bleiweis• Pojavi se narečje• Hoteli so da bi bili le štirje slovanski jeziki (češki,poljski,ruski,ilirski)• Prešeren in Čop sta to zavračala• Za obstoj slovenščine si je prizadeval tudi Kopitar

Živé naj vsi naródi,ki hrepené dočakat dan,da, koder sonce hodi,prepir iz svéta bo pregnan,da rojakprost bo vsak,ne vrag, le sosed bo mejak!

20. STOLETJE• Večina Slovencev vključena v Kraljevino Srbov,Hrvatov in Slovencev – Kraljevina Jugoslavija• V 30 letih 20 st. prišlo do obuditve ilirističnih idej,do novoilirstva oz. jugoslovanstva• Nekateri so zagovarjali idejo da Slovenci,Hrvati in Srbi niso narodi,temveč samo plemena istega naroda• Po 2. sv. vojni- slovenščini ustavno zagotovljen položaj uradnega jezika v Jugoslaviji,vendar se to ni uresničevalo• Raba slovenskega jezika močno razmahne z osamosvojitvijo je slovenščina postala uradni jezik v republiki Sloveniji • Po 2. sv. vojni dobili še vrsto priročnikov (pripravil Marko Repelj) izšli pod okvirjem SAZU

OŠ FRANCA LEŠNIKA – VUKAPripravili: MAŠA HEBAR IN KATARINA ŽENKOMentorica: PETRA TRSTENJAK