SLOVENŠČINA 5

Učbenik za slovenščino – jezik v 5. razredu osnovne šole

Avtorja: Tomaž Petek, Sonja OstermanRecenzentki: dr. Nataša Potočnik, mag. Mateja Hočevar GregoričIlustratorka: Tanja Komadina Urednica: Aleksandra Lutar IvancLektor: Tomaž PetekSlikovno gradivo: arhiv MKZ, Schutterstock

© Mladinska knjiga Založba, d. d., Ljubljana, 2013

Izdala in založila: Mladinska knjiga Založba, d. d., Ljubljana, 2013Za založbo: Peter TomšičGlavni urednik: Bojan ŠvigeljVodja Izobraževalnega založništva: Senja Požar Horvat

Oprema, oblikovanje: Pia RihtaričTisk: Tiskarna Grafika Soča, d. d., Nova Gorica, 2013

Naklada: 300

1. natis

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

811.163.6(075.2)

PETEK, Tomaž, 1983-, slavist Slovenščina 5. Učbenik za slovenščino v petem razredu osnovne šole / Tomaž Petek, Sonja Osterman ; [ilustratorka Tanja Komadina ; slikovno gradivo arhiv MKZ, Schutterstock]. - 1. natis. - Ljubljana : Mladinska knjiga, 2013

ISBN 978-961-01-2530-3 1. Osterman, Sonja 266102272

Na podlagi 25. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 115/03 – ZOVFI-UPB3) in 15. ter 16. člena Pravilnika o potrjevanju učbenikov (Uradni list RS, št. 57/2. 6. 2006) ter Pravilnika o spremembah, dopolnitvah Pravilnika o potrjevanju učbenikov (Uradni list RS, št. 45/2010) in spremembah Pravilnika o potrjevanju učbenikov (Uradni list RS, št. 52/2011) je Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje na 154. seji 24. 1. 2013 sprejel sklep (št. 613-1/2013/7) o potrditvi učbenika SLOVENŠČINA 5, učbenik za slovenščino – jezik v 5. razredu osnovne šole, ki sta ga sestavila Tomaž Petek in Sonja Osterman.

Vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja založbe je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, s fotokopiranjem, tiskanjem ali s shranitvijo v elektronski obliki.

Legenda ikon:

Posnetek za poslušanje oz. gledanje ter dodatne naloge za ponav- ljanje najdete na izobraževalnem portalu Mladinske knjige Založ-be UČIMte.com ali na spletni strani www.mladinska.com/sola.Če v razredu nimate dostopa do interneta, vam posnetke lah-ko posredujemo v obliki DVD-ja ali zgoščenke. To nam sporo-čite po elektronski pošti na e-naslov: marija.lampret@mkz.si.

videoposnetki

zvočni posnetki

zahtevnejša naloga

Dodatno gradivo tudi na izobraževalnem portalu www.ucimte.com.Vse informacije o knjigah Mladinske knjige Založbe lahko dobite tudi na spletnih straneh:www.mladinska.com/sola in www.emka.si.

3

KAZALONAJRAJE SE POGOVARJAMO 7Uradni in neuradni osebni pogovor; knjižni in neknjižni jezik; samoglasniki, soglasniki

KAJ JE NOVEGA? ALI SI VEDEL/-A? 17Besedilo ekonomske propagande, publicistično besedilo; predloga z/s, k/h

PRIJATELJ, RAD TE IMAM 27Uradno in neuradno besedilo: pismo, voščilo, čestitka; imena dni in mesecev, praznikov, jezikov (mala začetnica); zapis glavnih in vrstilnih števnikov do 1.000

KDO SMO IN KOLIKO NAS JE? 46Samostalnik – spol in število, edninski, množinski samostalnik

KAJ BO DANES ZVEČER PO TELEVIZIJI? 58 TV-spored, anketa; enopomenka, večpomenka; besedna družina

ČRKE IZ VISOKE DRUŽBE 70 Velika začetnica: lastna imena – imena bitij, zemljepisna imena, stvarna imena

MOJA NAJLJUBŠA KNJIGA 79 Obnova (govorno nastopanje, premi govor);izpolnjevanje obrazca: naročilnica za najljubšo knjigo

ALI V SLOVENIJI GOVORIMO SAMO SLOVENSKO? 94 Državni jezik, uradni jezik; raba vejice, nikalnica NE

KAKŠEN ČUDOVIT DAN! 103 Pridevnik: lastnostni, vrstni, svojilni

OPISOVANJE JE MOJA STRAST 112Opis predmeta, rastline, definicija pojma (členjenost na odstavke);nadpomenka, podpomenka, sopomenka, protipomenka

KA

ZALO

46

KDO SMO IN KOLIKO NAS JE?Kako pestro je naše življenje, kajne? Poznamo veliko ljudi, radi imamo živali in rastline, različne stvari nam polepšajo življenje, pojmi, kot so ljubezen, prijateljstvo, spoštovanje in zadovoljstvo, pa ustvarjajo naše polno in pristno doživljanje vsakdana. Ali veste, na kaj namigujemo?

SAm

oSt

Aln

iK –

SPo

l in

šte

vil

o, e

dn

inSK

i, m

no

žin

SKi S

Am

oSt

Aln

iK

V tem poglaVju boš raziskoVala, kaj je samostalnik, kaj poimenuje, katere spole in šteVila poznamo,

sprašeVala pa se boš tudi o edninskih

in množinskih samostalnikih.

na koncu poglaVja boš Vedel, katere besede poimenujejo samostalnike, razumel boš spol in šteVilo, znal pa boš poiskati tudi edninske in množinske samostalnike.

47

Kako z otroki doživljati naravo?

»Spominjam se, da sem sedel na stopnicah pred vrati našega hotela, medtem ko je grško sonce žgalo, v zraku pa je dišalo po baziliki, limoni in po rožmarinu. Zaprl sem oči, iztegnil dlani in čakal. Vedno sem imel veliko domišljije. V moje misli se je večkrat prikradel nekdo, ki sem ga občudoval. Bil je mogočen namišljen mož, ki mi je v življenje vedno prinesel tisto, kar sem si v danem trenutku zaželel – sonce, luno, veter, tišino, najrazličnejše igrače. Ustvaril sem si svet, kakršnega sem si želel in kakršnega mi drugi ljudje niso uspeli uresničiti.«

V tem opisu otroštva sta lepo prikazana otrokov odnos do narave in njegovo čudežno sanjarjenje. Odprtost do vsega, kar ga obdaja, mu omogoča, da mu doživetja pustijo močen vtis. Majhnemu otroku se svet na splošno resnično zdi čaroben. Očaran je nad silo vetra, šumenjem potoka, velikostjo koruze na polju, soncem; tudi živali, kot so galebi, labodi, škržati, so enkratne. Če cenimo in gojimo otrokovo sposobnost, da se zna čuditi, s tem ustvarjamo temelje, na katerih bo gradil duhovnost odrasle dobe.

(Vir: prirejeno po članku Johna B. Thomsona, 1995.)

Preberi besedilo in odgovori na vprašanja.

Kaj je najpomembnejše sporočilo besedila?

Kje se zgodba dogaja?

Poslušaj besedilo.

48

Kakšen svet si je ustvaril otrok?

Kaj opisuje v svojem svetu?

Kakšen se zdi otroku svet narave?

Nad čim je očaran?

Kakšen svet pa si zamišljaš ti? Zapri oči. Sediš na pragu svojega doma, toplo sonce te rahlo žgečka po očeh, licih in po ustih … Pripoveduj o svojem svetu.

V zvezek nariši stvari, ki bi jih ustvaril/-a v svetu, ki si ga želiš.

Kaj predstavljajo tvoje narisane podobe? Kakšne dogodke si zamišljaš?

Uporabi svojo sliko v zgodbi in jo napiši v zvezek.

Poimenuj podobe s svoje slike in besede razvrsti glede na to, kaj poimenujejo. Preriši preglednico v zvezek in jo dopolni.

JEZIKOVNI KOTIČEK

Samostalniki so besede, s katerimi

poimenujemo osebe, živali, rastline,

stvari in pojme.

oSeBe žiVali raSTliNe STVari PoJmi

Še enkrat preberi besedilo na strani 47. razloži, kaj je avtor besedila želel povedati z zadnjo povedjo.

V parih si izmenjajte mnenja, nato pa jih utemeljite še v skupinah.

V izhodiščnem besedilu lahko najdemo vse besede, ki poimenujejo samostalnike.

V zvezek z rdečo barvo izpiši osebe, z rumeno živali, z zeleno rastline, z rjavo predme-te in z modro barvo pojme.

49

V zvezek preriši preglednico in jo dopolni.

VAJE1. lovro rad bere slikopise in šaljivke. V pesmi alojza Gradnika Narobe svet je

nekatere besede zamenjal s slikami.

oSeBe žiVali raSTliNe STVari PoJmi

otrok galebi bazilika igrače domišljija

če pajku zadrgne muha,

če šolarja naloga spiše,

če zidajo zidarje ,

če strica marka pije ,

če trga teto lino –

če tak je kje na svetu red,

je takšen red narobe .

Preberi šaljivo pesem alojza Gradnika Narobe svet.

Če žene hlapca past,

če žaga v gozdu ,

če soba miciko pometa,

če k lastovici leta,

če pastirico ureže šiba,

če ribiča ujame ,

če juha skuha,

HraST

BlUZa

SVeT

V pesmi poišči vse samostalnike in pojasni rešitve.

V zvezek napiši samostalnike, ki jih je lovro prikazal s sliko.

osebe: živali: rastline: Stvari: Pojmi:

Po zgledu še sam/-a v zvezek napiši šaljivo pesem.