UNIVERZA V LJUBLJANI

PEDAGOŠKA FAKULTETA

MATEMATIKA - TEHNIKA

OCENJEVANJE ZNANJA PRI TEHNIKI IN

TEHNOLOGIJI NA OSNOVI KONCEPTUALNIH

NAČRTOV

DIPLOMSKO DELO

Mentor: Kandidatka:

doc. dr. Janez Jamšek Petra Štepic

Ljubljana, september 2016

Zahvala

Iskreno se zahvaljujem doc. dr. Janezu Jamšku za mentorstvo, strokovno pomoč

in koristne nasvete pri izdelavi diplomske naloge.

Posebna zahvala tudi mojemu partnerju Zoranu in prijateljici Denisi, saj sta mi

ves čas stala ob strani, me spodbujala in tolažila, ko je bilo najtežje.

Hvala.

I

POVZETEK

Diplomsko delo je namenjeno učiteljem tehnike, ki si želijo kvalitativen pristop k učenju.

Tega lahko dosežemo z grafičnim orodjem, kot je konceptualni načrt. Konceptualni načrti

spodbujajo smiselno učenje tako, da pridobljeno znanje nadgradimo z vključitvijo novih

pojmov, ki jim pravimo koncepti. Le tako znanje se bo preneslo v dolgotrajni spomin in ga bo

moč priklicati tudi kasneje v življenju. Konceptualni načrt pa je še posebej priporočljiv pri

predmetu tehnika in tehnologija v osnovnih šolah, saj lahko med seboj povezujemo tako

teorijo kot praktični del. V diplomski nalogi lahko vidimo primere uporabe hierarhičnega

konceptualnega načrta, s katerim predstavimo teorijo, in procesni konceptualni načrt, s

katerim predstavimo izdelavo izdelka po korakih. Konceptualne načrte lahko uporabimo,

preden učitelj preda znanje, lahko jih vpelje kot razredno aktivnost med poukom, lahko pa

tudi pri ocenjevanju znanja. Učitelj mora konceptualne načrte vpeljati v razred postopoma,

kot je opisano v diplomski nalogi. Preizkusi znanja s konceptualnimi načrti imajo naloge in

točkovanje zasnovano malce bolj specifično, saj učitelji pri učencu ne vrednotijo zgolj

poznavanja terminologije, temveč tudi smiselno postavitev pojmov. Pomembno vlogo pri

konceptualnih načrtih pa imajo povezovalne besede, ki pojasnjujejo razmerja med pojmi. V

diplomski nalogi so podani tudi primeri preizkusov znanja, z rešitvami, točkovanjem in

ocenjevalno lestvico.

KLJUČNE BESEDE:

konceptualni načrt, tehnika in tehnologija, grafično orodje, smiselno učenje, hierarhični

konceptualni načrt, ocenjevanje znanja, povezovalne besede, koncepti.

II

Design and technology knowledge assessment by

concept maps

SUMMARY

The content of this thesis is targeted at technology teachers who wish to have a qualitative

approach to teaching. The latter can be achieved by using graphical tools like concept maps.

Concept maps stimulate meaningful learning by upgrading the gained knowledge with new

notions called concepts. Only such knowledge will stay in the long-term memory and can be

also accessed later in life. Conceptual plans are highly recommended in primary schools,

namely for the subject design and technology, since it is possible to link theory and practice.

The thesis includes cases of use of hierarchical conceptual plan, which presents the theory,

and process conceptual plan, which presents the making of a product step by step. Conceptual

plans can be used before the teacher passes the knowledge on to the students, as an activity

during class, and also for knowledge assessment. As described in the thesis, the teacher has to

introduce conceptual plans gradually. The tasks and scoring in the exams that use conceptual

plans are a little bit more specific, since in addition to the knowledge of terminology also the

meaningful notion setting is evaluated. Linking phrases have an important role in conceptual

plans, since they explain relations between notions. The thesis also includes the examples of

exams with answers, scoring and grading scale.

KEY WORDS:

Concept map, design and technology, graphical tool, meaningful learning, hierarchical

concept map, evaluation knowledge, linking phrases, concepts.

1

KAZALO

1 UVOD ...................................................................................................................................................... 3

1.1 OPREDELITEV PODROČJA IN OPIS PROBLEMA ....................................................................................... 3 1.2 NAMEN, CILJI IN HIPOTEZE NALOGE ..................................................................................................... 4 1.3 PREDVIDENE METODE RAZISKOVANJA ................................................................................................. 4 1.4 PREGLED VSEBINE OSTALIH POGLAVIJ ................................................................................................. 4

2 ORODJA ZA PREDSTAVITEV ZNANJ ............................................................................................. 6

2.1 VIZUALNA ORODJA IN SMISELNO UČENJE .......................................................................................... 14 2.2 VLOGA SPOMINA PRI SMISELNEM UČENJU ......................................................................................... 17

3 KONCEPTUALNI NAČRT ................................................................................................................. 20

3.1 PREDNOSTI IN SLABOSTI KN ............................................................................................................. 23 3.2 VRSTE KN ......................................................................................................................................... 24 3.3 ZNAČILNOSTI HIERARHIČNEGA KN ................................................................................................... 31

3.3.1 Uporaba KN pri pouku ............................................................................................................ 32 3.3.2 Vodila pri izdelavi hierarhičnega KN ...................................................................................... 34

3.4 PREDSTAVITEV IHMC CMAP TOOL ................................................................................................... 37

4 OCENJEVANJE ZNANJA S POMOČJO KN .................................................................................. 40

4.1 TEHNIKE PRI OCENJEVANJU ZNANJA .................................................................................................. 43 4.2 TOČKOVANJE IN EVALVACIJA ZNANJA ............................................................................................... 46

5 UPORABA KN PRI POUKU TIT ....................................................................................................... 58

5.1 UPORABA KN NA PODROČJU TEHNIKE ............................................................................................... 59 5.2 PREDSTAVITEV SNOVI S POMOČJO KN ............................................................................................... 60 5.3 OCENJEVANJE ZNANJA S POMOČJO KN .............................................................................................. 78

6 DISKUSIJA ......................................................................................................................................... 112

7 ZAKLJUČEK ..................................................................................................................................... 115

8 LITERATURA IN VIRI .................................................................................................................... 117

9 STVARNO KAZALO ......................................................................................................................... 120

2

AKRONIMI IN OKRAJŠAVE

KN Konceptualni načrt

TIT Tehnika in tehnologija

N Naloga

3

1 UVOD

Otroci začnejo pridobivati prve kognitivne strukture že od rojstva, in sicer z

raziskovanjem in odkrivanjem. Pomembno je, da tak način ohranimo tudi pri

izobraževanju v šoli, saj se bodo tako informacije dobro vtisnile v spomin. Priporočljivo

je tudi, da se starši in učitelji ves čas trudijo, da je znanje čim bolj pristno ter smiselno

in ni učenje na pamet. Če spodbujamo ustvarjalen proces učenca, nam ta lahko pokaže

svojo kreativnost in iznajdljivost. V današnjem izobraževalnem procesu pa so učenci

preobremenjeni s količino podatkov, ki jo morajo predelati, zato je pomoč pri učenju

dobrodošla. Tako si lahko učenci in tudi učitelji pomagajo pri izobraževanju z

različnimi orodji. Učitelji lahko približajo določeno snov učencem z novimi orodji in

tehnikami in tako začnejo stare, že znane, in nove pojme med seboj povezovati. Tudi

učenci si, ko predelujejo novo temo, lahko pomagajo in sistematizirajo nove pojme z že

poznanimi oz. novimi orodji. Predvsem so za učence s fotografskim spominom

pomembna grafična orodja, saj si lažje zapomnijo nekaj, kar vidijo. Poznamo več vrst

grafičnih orodij, kot so: tabele, slike, skice, grafi, miselni vzorci, konceptualne sheme,

vizualne metafore in konceptualni načrti (KN).

1.1 Opredelitev področja in opis problema

Za obvezen osnovnošolski predmet tehnika in tehnologija (TIT) je značilen teoretičen in

praktičen pouk. Sledita si v zaporedju, sprva teorija nato praksa, kajti potrebno je, da za

praktični del poznamo ozadje samega materiala, ki ga bomo potrebovali, ter načine

obdelave, ki jih bomo izvajali. Od tega je odvisna tudi učenčeva varnost. Predstavitev

izdelave izdelka in same snovi pa lahko učitelj vpelje v razredno aktivnost s pomočjo

KN. Ker v Sloveniji pri pouku TIT smiselnega učenja ne poznamo, temveč le učenje na

zalogo, bi bila to odlična priložnost za spodbujanje drugačnega načina poučevanja in

ocenjevanja. S KN bi tako k smiselnemu učenju sistematično spodbujali tako učitelje

TIT kot učence. Le tega pa mora učitelj vpeljati postopoma. Učence mora naučiti

izdelave KN. Ko znajo učenci samostojno izdelati individualni KN, ga lahko učitelj

uporabi tudi pri ocenjevanju znanja. Učitelj mora seznaniti učence z jasnimi navodili

testa in predstaviti tehniko ocenjevanja. Tako lahko s primerno programsko opremo in z

4

ustreznim pedagoškim pristopom učinkovito posreduje potrebne informacije oziroma

preveri znanje učenca.

1.2 Namen, cilji in hipoteze naloge

Namen diplomskega dela je podati smiselno uporabo KN pri poučevanju in ocenjevanju

pri predmetu TIT, kjer je še posebej pomembna povezava med teorijo in prakso. Ker se

otroci učijo učenja na pamet in v današnjih osnovnih šolah po Sloveniji drugačnega

načina učenja ne poznajo, bi bilo smiselno vpeljati nov način poučevanja in ocenjevanja

s smiselnim učenjem, ki ga zlahka dosežejo z uporabo KN.

Cilji (C) diplomskega dela so:

C1: Podati pregled grafičnih orodij in jih med seboj primerjati.

C2: Določiti pojem KN ter njegove značilnosti in vrste.

C3: Predstaviti vpeljevanje KN v razred.

C4: Določiti tehnike in kriterije pri ocenjevanju znanja s pomočjo KN.

C5: Podati primere uporabe KN pri ocenjevanju vsebin iz učnega načrta TIT.

1.3 Predvidene metode raziskovanja

Teoretični del diplomskega dela bo temeljil na metodi zbiranja domače, predvsem pa

tuje literature. Z deskriptivno metodo dela bomo prikazali zgodovinska in sodobna

vizualna orodja, jih med seboj primerjali ter v celoti predstavili KN. Nadaljevali bomo s

pregledom tehnik in kriterijev pri ocenjevanju znanja ter na primerih prikazali njegovo

uporabnost.

1.4 Pregled vsebine ostalih poglavij

Kratka vsebina ostalih poglavij:

v drugem poglavju je pregled vizualnih orodij za predstavitev znanj, njihova

primerjava, ter prednosti in slabosti; v nadaljevanju sledi vloga smiselnega

učenja in spomina;

v tretjem poglavju je podroben pregled KN in opisana uporaba KN pri pouku;

5

v četrtem poglavju je opis ocenjevanja znanja s pomočjo KN in opis ocenjevanja

znanja po različnih kriterijih;

v petem poglavju je razložena uporaba KN pri pouku TIT in so predstavljeni

primeri uporabe KN pri pouku in pri ocenjevanju znanja;

v šestem poglavju je podana diskusija o primernosti uporabe KN pri TIT;

v zadnjem poglavju je pred literaturo podan zaključek s strnjenimi ugotovitvami

diplomskega dela.

6

2 ORODJA ZA PREDSTAVITEV ZNANJ

V današnjem času, ko si morajo učenci zapomniti vedno večje količine snovi, je zelo

pomembno, s kakšnimi orodji si lahko pomagajo tako učitelji pri učenju, kot učenci pri

osvajanju novih znanj. Učitelji lahko z novimi orodji in tehnikami približajo določeno

snov, zato učenci nimajo velikih težav s pomnjenjem in začnejo stare, že znane, in nove

pojme med seboj povezovati. Ravno tako si lahko učenci, ko predelujejo novo tematiko,

pomagajo in sistematizirajo vse nove pojme z že poznanimi oziroma novimi orodji.

Predvsem so za učence s fotografskim spominom pomembna grafična orodja, saj si

lažje zapomnijo nekaj, kar vidijo. Zato poznamo kar nekaj grafičnih orodij za

predstavitev in pomoč pri učenju. To so: tabele, slike, skice, grafi, razpredelnice,

histogrami, video itd. Te tudi največ uporabljajo v današnjih osnovnih šolah.

Vizualne predstavitve pa so bile poznane že v daljni preteklosti. Prva vizualna

postavitev informacij izhaja iz 3. stoletja pred našim štetjem in se imenuje drevo Porfir.

Oblika drevesa predstavlja hierarhično razporeditev, katera je vidna iz slike 2.1. Drevo

je dobilo ime po grškem filozofu Porfirju, ki je živel od 309 do 233pred našim štetjem.

Primerov, ki bi prikazovali tak način predstavitve informacij, je zelo malo, oziroma jih

skoraj ni, so se pa ohranile kasnejše predstavitve filozofa Boetija.

Slika 2.1: Primer drevesa Porfir filozofov z Univerze v Washingtonu [1].

7

Naslednja vizualna predstavitev izhaja iz leta 472 pred našim štetjem in se imenuje

Velika Stemma. Ta predstavitev predstavlja časovne premice oziroma generacije iz

Svetega pisma. Predstavljena je sodobna konstrukcija neprekinjene povezanosti, kar je

vidno iz slike 2.2. To linearno povezanost je razvil zgodovinar Jean-Baptiste Piggin.

Slika 2.2: Primer predstavitve Velika Stemma [1].

Dopolnitev diagrama Jean-Baptiste Piggina je diagram rimskega filozofa Aniciusa

Manliusa Severinusa Boetija. Ta temelji na kopiji izvirnega rokopisa Isagogena

Porphyriija Commentuma. Original rokopisa se je izgubil, vendar obstaja kopija, katera

ima enako vrednost. Primer lahko vidimo na sliki 2.3.

Slika 2.3: Primer diagrama filozofa Boetija [1].

Naslednje vizualne predstavitve temeljijo na verskih prepričanjih, in sicer sta to avtorja

Kasiodor in Mediaval Arabik. precej znanih znanstvenikov uporabljalo grafična orodja,

kot na primer Ramon Llull, Leonardo da Vinci, Paganini, D'Anguerrande, Isaac

Newton, John Bunyan, Charles Darwin, Erie Reilroad, Jacques Raverat, Charles

Williams, Walt Disney, Evelyn Wood, Tony Buzan [1].

8

Prav posebni vizualni formati, med katerimi so tudi nam manj znani, razen poznanega

miselnega vzorca, so še (a)˗(d). Ti so prevladujoči v uporabi v današnjem času.

(a) Konceptualni načrti (KN) so grafično orodje za organizacijo in predstavitev znanj.

Sestavljeni so iz konceptov, kateri so zaprti v krogih ali okvirčkih. Koncepti so

predstavljeni z besedo oziroma pojmom ali besedno zvezo, ki nam opisuje dogajanje oz.

dejanje na nekem področju. Med seboj so povezani s povezavami, puščicami ter

besedami, ki nam sporočajo odnos med dvema konceptoma. Ko sta vsaj dva koncepta

združena v smiselno izjavo, katera je učencu razumljiva, to imenujemo predlog. Sicer

pa se lahko dva ali več KN med seboj tudi dopolnjujejo in povezujejo. KN največkrat

poteka od zgoraj navzdol in prikazuje razmerja med koncepti, vključno z navzkrižnimi

povezavami, kot lahko vidimo primer na sliki 2.4 [2].

Slika 2.4: Predstavitev KN z njegovimi značilnostmi [2].

(b) Miselni vzorec je večbarvni, slikovni diagram z obliko žarkastega, večsmernega

mišljenja [3]. Sestavljen je iz podtem, katere so po navadi predstavljene v oblačkih in so

obarvane z različnimi barvami. Vsaka podtema vsebuje naslov in besedilo, katera se

navezujeta na določeno vsebino. Vse podteme izhajajo iz centra miselnega vzorca, kjer

je glavni naslov. Miselni vzorec ne vsebuje relacij med glavnim naslovom in

9

podtemami, kot lahko vidimo iz slike 2.5. Ta način učenci najbolj poznajo in ga tudi

največ uporabljajo, tako v šolah kot doma.

Slika 2.5: Primer miselnega vzorca [4].

(c) Konceptualna shema je sistematično prikazovanje abstraktnih konceptov z v naprej

opredeljenimi kategorijami in razmerji. Po navadi temeljni na nekem modelu [5]. Ta

shema je predstavljena z oblački in puščicami, ki kažejo, v katero smer poteka diagram.

Puščicam je potrebno slediti, da lahko povežemo stvari med seboj. Diagram poteka od

leve proti desni oziroma od zgoraj proti dnu. V velikih oblačkih so predstavljene bolj

pomembne in ključne informacije. Ta shema je pogosto uporabljena pri popisu

poslovnih procesov ter pri predstavitvi informacijskih sistemov.

10

Slika 2.6: Primer konceptualne sheme [6].

(d) Vizualna metafora je grafična struktura, kjer so uporabljene oblike in elementi iz

narave ali človeškega dela. Iz metafore ˗ prispodobe, se hitro prepozna dejavnost

oziroma vsebina zgodbe. Po navadi so predstavljene s sliko, na kateri so ključni pojmi,

ki nam predstavljajo zgodbo. Beremo jih lahko na več različnih načinov, in sicer od

spodaj navzgor (model lestve), od zgoraj navzdol (model lijaka), od znotraj navzven

(model kolesa) in obratno (model spirale) [5]. Primer vizualne metafore je predstavljen

na sliki 2.7, sicer pa poznamo tudi primer tehtnice ter peščene ure, ki se uporablja bolj

pogosto, zlasti pri oglaševanju.

11

Slika 2.7: Primer vizualne metafore [5].

Kot lahko vidimo, so si formati med seboj zelo različni. Z vsakim formatom lahko

predstavimo in izpostavimo pomembnost določene tematike na svojstven način, vendar

pa vsi formati niso primerni za predstavitev določenih informacij. V preglednici 2.1 so

predstavljene razlike med temi štirimi formati, da si lahko lažje predstavljamo, kdaj

katerega uporabiti. Ker pa vemo, da ima vsaka stvar tako dobre kot slabe lastnosti, pa so

v preglednici 2.2 predstavljene prednosti in slabosti vsakega formata.

12

Preglednica 2.1: Primerjava vizualnih formatov [5, 7, 8].

13

Preglednica 2.2 Prednosti in slabosti vizualnih formatov [5].

KONCEPTUALNI

NAČRT MISELNI VZOREC

KONCEPTUALNA

SHEMA

VIZUALNA

METAFORA

Glavne

prednosti

hitro obveščanje

enostaven za učenje

in uporabo

zagotavlja hiter

pregled snovi

služi kot pomoč pri

predstavitvi snovi

sistematičen pristop

pri pregledovanju

snovi

spodbuja

ustvarjalnost in

izražanje vsakega

posameznika

vsebina je

predstavljena

sistematično v

oblačkih

spodbuja

radovednost

poudarek na

razmerjih in

povezavah med

koncepti

zagotavlja kratek

pregled

predstavljeni so le

ključni pojmi

aktivira predhodna

znanja metafor

možnost ocenjevanja

s pomočjo KN preko

postavljenih pravil

primeren za

razširitev in

dodajanje vsebine

lahko se uporablja v

različnih situacijah

na isti način

omogoča

razumevanje snovi s

pomočjo asociacij

Glavne

slabosti

ni enostaven za nove

uporabnike in

zahteva veliko vaje

težko branje ostalim

uporabnikom

oziroma pomoč le

izdelovalcu

težko razumljiv brez

predhodnega znanja

ni je mogoče

spreminjati in širiti

KN so unikatni za

vsakega

posameznika

predstavlja predvsem

hierarhična razmerja

ni možna uporaba za

vse teme

hitro se jo lahko

napačno razume

pri vrednotenju

zahteva veliko časa lahko je neskladen

včasih ne zagotavlja

pomoči pri učenju

težko jo je narediti

hitro

skupinski vzorec ni

nujno v pomoč

učencem

lahko postane

kompleksen, saj pri

tem izgubi bistvo

ne spodbuja

ustvarjalnosti

posameznika

hitro lahko zavede

posameznika

Iz preglednice 2.1 lahko vidimo, da je KN bolj prilagodljiv in strokoven glede oblike

kot miselni vzorec, pri katerem ni vidna strokovnost, zato ga lahko uporabi učenec

zgolj kot pomoč pri učenju. Konceptualna shema in vizualna metafora pa sta glede na

obliko neprilagodljivi in ju ni moč spreminjati, zato ju ne moremo uporabiti v

kateremkoli primeru. Iz preglednice 2.2 pa lahko vidimo, da je KN format, ki je najbolj

razumljiv, saj vsebuje veliko mero sistematizacije, medtem ko miselni vzorec ni

sistematiziran in ga je težje razumeti. Ravno tako sta težje razumljiva formata

konceptualna shema in vizualna metafora, saj lahko vsebujeta zgolj določeno število

informacij, ki niso dovolj za razumljivost določene teme. Tako sta KN in miselni

vzorec primerna za kognitivne procese znanja, saj lahko učenci sami aktivno sodelujejo

pri organizaciji in interpretaciji informacij ter jih učitelj le nadzoruje in spodbuja pri

njihovih idejah. Konceptualno shemo in vizualno metaforo je teže narediti, kljub

velikemu predznanju, in jo tudi razumeti, saj ni predstavljenih jasnih razmerij med

14

ključnimi pojmi, zato učenci pogosto potrebujejo pomoč učitelja. Zato sta KN in

miselni vzorec bolj primerna za spodbujanje samostojnosti in aktivnosti pri predstavitvi

znanja.

2.1 Vizualna orodja in smiselno učenje

Prve kognitivne strukture začnejo otroci pridobivati že od rojstva in nekje do tretjega

leta. Takrat začnejo prepoznavati zakonitosti v dogodkih ali predmetih, prepoznavati

jezik in različne simbole, za katere vedno obstaja nek pomen. Starejši pa te zakonitosti

znamo opisati z besedami ali simboli. To zgodnje učenje konceptov imenujemo

raziskovalno učenje oziroma učenje z odkrivanjem. Po tretjem letu pride v ospredje nov

način izražanja, kjer je poudarek na jeziku. Z odgovorom na zastavljeno vprašanje otrok

pridobi pojasnilo med razmerji, in sicer med starimi koncepti in predlogi, ter vanje

vpelje nove. Zelo je pomembno, na kakšen način so posredovane te informacije.

Najbolje je, da so posredovane s konkretnimi izkušnjami ali rekviziti in to velja za

učence vseh starosti ter na kateremkoli področju snovi. Če otrok podoživi nek dogodek

ali prime v roke določeno stvar, se v njem vzbudi čustvo, ki je lahko pozitivno ali

negativno in se tako laže vtisne v spomin.

Pomembno je, da se starši in učitelji ves čas trudijo, da je znanje čimbolj pristno ter

smiselno in ne le učenje na pamet. Zato je pridobivanje znanja konstruktiven proces, ki

vključuje naše znanje in čustva v procesu ustvarjanja, ki so ga zagovarjali tako filozofi

kot epistemologi. Pri ustvarjalnem procesu se učenci sami ukvarjajo z izdelavo dobre

vizualne predstavitve, saj lahko na tak način pokažejo svojo kreativno plat znanja. Za

mnoge je to izziv, saj so naučeni modela učenja na pamet, ki zelo malo prispeva

kakovostnemu in dolgoročnemu pomnjenju. Učenec na tak način ne more razviti osnov

ustvarjalnega razmišljanja ali prispevati k novim rešitvam problemov.

Ustvarjalni ljudje bodo ves čas strmeli k pridobivanju ključnih informacij in novih

znanj. Ravno tako pesnikom in pisateljem ne bo nikoli zmanjkalo novih idej, da na nove

načine izrazijo svoje misli. Nove metode pri opazovanju in beleženju dogodkov,

običajno odpirajo nove možnosti za ustvarjanje.

15

Pri ustvarjalnem procesu je učenec samostojen in po navadi pridobiva informacije z

odkrivanjem. To je proces smiselnega učenja. Nasprotje tega je vodeno učenje, kjer se

učenci definicije učijo na pamet. Tako je Ausuble opisal pomembno razliko med

učenjem na pamet in smiselnim učenjem, ter njuno povezanostjo [2].

Vizualna orodja so pripomočki za delovanje smiselnega učenja in zahtevajo, da so

izpolnjeni trije pogoji.

1. Gradivo mora biti jasno predstavljeno s primeri iz predhodnega znanja, saj lahko

na tak način učenec lažje preide iz že znanih, osnovnih, splošnih pojmov, na

nove, bolj specifične koncepte. S tem si pomaga, da se znanje bolj zasidra v že

postavljene okvirje.

2. Učenec mora imeti ustrezno predznanje. Ta pogoj je lahko izpolnjen po

otrokovem tretjem letu starosti, ko že lahko tvori konceptualne okvirje na vseh

področjih, vendar moramo biti še vedno pozorni na specifičnost pojmov, saj je

njegovo znanje zelo omejeno.

3. Učenec se mora sam odločiti za sistem smiselnega učenja. Ni dovolj le

pomnjenje definicij koncepta, stavčnih izjav ali računskih postopkov. Učitelj

mora spodbujati in motivirati učenca, da izbere tak način učenja, kjer bo nove

pomene vključil v že pridobljeno znanje. Velik vpliv izvaja lahko tudi z učnimi

postopki in strategijami ocenjevanja. Tipični objektivni testi redko zahtevajo več

kot učenje na pamet. Problematični so objektivni preizkusi ali testi, kjer

zahtevajo kratke odgovore in dobesedni prepis definicij. Pri tem ovirajo način

smiselnega učenja. To vrsto problema pri testiranju je leta 1962 odkril Hoffman

[2].

Posamezniki, ki uporabljajo način vključitve novega znanja v že obstoječe znanje z

učenjem na pamet, definicij ne ločujejo, temveč jih med seboj povezujejo. Tako je

lahko tudi učenje na pamet na nek način povezano ali kontinuirano.

Učenje na pamet in smiselno učenje sta odvisna od učnih pripomočkov in neposrednih

predstavitev informacij. Ta predstavitev poučevanja in odkrivanja je odvisna od

dispozicije učenca in učnega gradiva. Po navadi povpraševanje pripelje do smiselnega

učenja. Če ima učenec že osnovno razumevanje pojava, lahko preiskovanje oziroma

16

dejavnost privede do malo ali pa nič koristi v svojem ustreznem znanju. Raziskovalna

naloga pa močno priporoča učenje z raziskovanjem oziroma z odkrivanjem. Povezavo

učnih pripomočkov in načinov iskanja informacij pri smiselnem učenju in učenju na

pamet prikazuje slika 2.8.

Slika 2.8: Ponazoritev odnosa smiselnega učenja ter učenja na pamet z raziskovanjem s pripomočki in

učenja z odkrivanjem [2].

Iz slike 2.8 lahko razberemo, da KN niso le orodje za učenje, temveč tudi orodje za

raziskovanje. S tem spodbujajo učence, da začnejo uporabljati smiselni način učenja

vzorcev, kar prikazuje zgornji graf.

Na začetku imajo nekateri učenci zaradi dolgoročnega učenja na pamet težave s

konstrukcijo vizualnega pripomočka ter z njegovo uporabo. Tako so lahko orodja

učencem v pomoč, vendar je potrebno začeti drugače razmišljati in organizirati znanje

na tak način, da ga lahko uporabimo.

17

2.2 Vloga spomina pri smiselnem učenju

Za smiselno učenje pa je pomemben še en vidik, in sicer človeški spomin. To ni le

prostor v možganih, ki ga je potrebno zapolniti, temveč je vrsta medsebojno povezanih

pomnilniških sistemov, ki jih imenujemo kratki, delovni in dolgoročni spomin. Med

njimi se izvajajo nadzorovani in nenadzorovani procesi. Pomnilniški sistemi so med

seboj soodvisni, vendar sta za vključitev znanja v dolgoročni spomin zelo pomembna

kratkoročni in delovni spomin. Vse prejete informacije se obdelajo sprva v kratkem,

nato v delovnem in na koncu v dolgoročnem spominu. Edina omejitvena funkcija je, da

se lahko v delovnem spominu obdeluje le relativno majhno število psiholoških enot (pet

do devet). To pomeni, da so odnosi med dvema ali tremi koncepti glede omejitve

delovnega pomnilnika po zmogljivosti omejeni. Na primer, če si mora oseba zapomniti

10˗12 črk ali številk v nekaj sekundah, si bo večina zapolnila le 5˗9. Če pa se črke lahko

združujejo, da tvorijo besedo ali besedno zvezo oz. številke v neko telefonsko številko

ali kaj znanega, si je moč zapomniti tudi do 10. Če so besede neznane in uvedene prvič,

si jih lahko učenec dodobra zapomni pravilno le dve do tri.

Opozoriti je treba, da hramba podatkov še vedno poteka v dolgoročni spomin, tako kot

informacije, ki so pridobljene smiselno. Razlika je le v tem, da se v spominu podatki ne

povezujejo ali pa se povezujejo zelo malo, medtem ko se pri smiselnem učenju koncepti

prepletajo. Znanje, ki je bilo pridobljeno z učenjem na pamet, bi hitro pozabili, razen v

primeru, ko učenec veliko vadi. Takrat se to znanje prenese v dolgoročni spomin.

Določeni podatki v spominu so včasih tudi neuporabni za nadaljnje učenje ali reševanje

problemov in te informacije gredo kmalu tudi v pozabo.

Ko pridobivamo novo znanje, je zelo pomembna interakcija med delovnim spominom,

kjer ustvarjamo vizualne formate, in dolgoročnim spominom, kamor naprej potujejo. Te

služijo kot pomoč pri organizaciji in strukturi znanja, kar omogoča smiselno učenje. Pri

konstrukciji je pomembno graditi kos za kosom, kjer iz majhne enote povežemo v

interakcijo in stavčne okvire. Podobno kot pri gradnji hiše.

Mnogi učenci in učitelji so presenečeni, kako ta preprosta orodja omogočajo smiselno

učenje in ustvarjanje močnih okvirov znanja. To ne omogoča le uporabe znanj v novih

kontekstih, temveč tudi ohranitev znanja za dalj časa. Iz različnih virov in raziskav je

18

razvidno, da so naši možgani sposobni organizirati znanje v hierarhični okvir in s temi

učnimi pristopi lahko bistveno povečamo zmožnost učenja vseh učencev. Tako

smiselno učenje največkrat pripelje do učinkovitega cilja z dolgoročnim pomnjenjem,

medtem ko so pri učenju na pamet dosežki nižji in gredo hitro v pozabo.

Poznamo pa tudi druge oblike učenja. Ena od teh je učenje s fotografskim spominom,

kjer si učenec vtisne v spomin slike prizorov, s katerimi se srečuje, fotografije in

številne druge slike. Alfa numerične slike oziroma znaki, ki jih Sperling uporablja v

svojih študijah, so hitro pozabljene, medtem ko se druge vrste slik ohranijo veliko dlje.

Naši možgani imajo izjemno sposobnost za pridobivanje in ohranjanje vizualne podobe

ljudi ali fotografije. Na primer, v eni študiji je Shepard leta 1967 predstavil 612 slik s

skupnimi prizori z osebami [2]. Po predstavitvi je prikazal dve podobni sliki ter vprašal,

katera je bila ena od teh 612 slik. Po predstavitvi so bili odgovori udeležencev 97 %

pravilni pri ugotavljanju slik, tri dni kasneje 92 % pravilni in tri mesece kasneje 58 %

pravilni. Tako lahko sklepamo, da si nekateri učenci lažje zapomnijo grafične vizualne

formate, kot pa strnjeno besedilo.

Človek si je sposoben zapomniti tudi zvok. Učenje in priklic zvokov se imenuje zvočni

spomin. Glasbenik lahko igra na stotine pesmi, ne da bi prebral kakršnokoli glasbo.

Opravka imamo s spominom, ki ni opredeljen kot koncept. Študije, ki sta jih razvila

Penfield in Parrot leta 1963, kažejo, da obstajajo regije v naših možganih, ki se

aktivirajo, kadar slišimo zvok iste regije in pri tem se spomnimo točno določenih

zvokov.

Tako obstajajo razlike med posameznikovimi sposobnostmi. Nekatere od njih je

raziskal Gardner, ki je razvil teorijo mnogih inteligenc. Njegovo delo je bilo v

izobraževanju deležno velike pozornosti. Opozoril je, da smo ljudje s svojimi

človeškimi sposobnostmi zelo različni, tako pri vrstah učenja kot pri uspešnosti. Zato je

dobro, da se šole zavedajo teh razlik, saj na tak način lahko iščejo pri učencih znanje in

ne neznanja, pri tem pa naj dopustijo, da se izrazijo na svoj način. Vsak učitelj bi moral

pokazati tudi nekaj čustev, ko učenec ne dosega predvidenega znanja, in mu pomagati,

ko ne doseže minimalnih ciljev. Zato naj učitelji snov razložijo in ne le navajajo

definicij in nepotrebnih informacij. To se kaže tudi v testih, kjer je ponujenih več

možnih odgovorov [2].

19

Za preverjanje in ocenjevanje znanja večina vizualnih orodij ni primernih. Najbolj

primeren je KN, ker ima točno določeno obliko in lastnosti, katere je potrebno

upoštevati pri gradnji. Učitelj preverja poznavanje samih konceptov in razmerja med

njimi ter navzkrižne povezave in na tak način ugotovi, ali učenec dobro razume

določeno snov. Miselni vzorci niso primerni za ocenjevanje znanja, saj so predstavljeni

na osebni ravni in ni točno določenih pravil, kako jih graditi. Pod vsako vejo lahko

učenec napiše različno besedilo in nekaterim učencem so določeni koncepti bolj

pomembni kot drugim, zato jih bo nekdo vključil v miselni vzorec, medtem ko jih drugi

ne bo. Učitelj tako ne more razbrati, ali učenec dejansko razume snov. Ravno tako pri

ocenjevanju znanja ni primerna konceptualna shema, kljub temu da ima predpisano

določeno obliko – diagram. Učenec lahko znotraj oblačka napiše zgolj besedno zvezo

ali pa daljše besedilo, kar je odvisno od vsakega posameznika. Ravno tako ni jasnih

razmerij med oblački, zato so te sheme namenjene bolj procesni predstavitvi, kjer so

bolj jasno predstavljeni koraki procesa, kot pa predstavljanju določene snovi. Vizualne

metafore so slike, kjer je vključenega besedila zelo malo, in iz tega učitelj ne more

predvidevati, da učenec razume predvideno snov. To lahko služi le kot pripomoček pri

pomnjenju snovi.

Zaradi ocenjevanja znanja je KN kot vizualno orodje danes pritegnil v pedagogiki večjo

pozornost, zato slednjega v nadaljevanju podajamo podrobneje.

20

3 KONCEPTUALNI NAČRT

Leta 1972 so v okviru raziskovalnega programa Novak na Cornellu razvili prve KN [2].

V raziskavi so želeli slediti in razumeti spremembe otroškega znanja o znanosti.

Podatke so pridobili na podlagi intervjujev z otroci, kjer so ugotovili, da je težko

opredeliti specifične spremembe v razumevanju otroških naravoslovnih konceptov. Ta

program je temeljil na učenju kognitivne psihologije Davida Ausubela, pri kateri je bila

temeljna ideja, da učenje poteka po osvajanju novih konceptov in predlogov v že

obstoječi koncept oziroma stavčni okvir. Struktura znanja, ki jo učenec pridobi, se

imenuje kognitivna struktura posameznika. Da pa bi našli boljši način za predstavitev

otrokovega konceptualnega razumevanja, se je pojavil konceptualni model. Tako se je

rodilo novo orodje, ne le za uporabo v znanosti, ampak tudi za mnoge druge namene,

kjer pride do izraza naša ustvarjalnost.

KN se uporabljajo v kateremkoli učnem okolju; z njimi lahko ugotovimo stopnjo

razumevanja učenca pred uvedbo nove teme ali pa učitelj izpelje šolsko uro s pomočjo

tega orodja. Tako lahko učenci sami razvijajo KN, jih širijo in izpopolnjujejo ter s tem

povečajo svoje razumevanje. V končne predstavitve lahko vključijo različne vire,

rezultate, poizkuse in druge načine predaje znanja, kot na primer slike itd.

V okviru šolskih dejavnosti lahko KN v razredu uporabljamo na različne načine. Učenci

lahko delujejo posamično, kjer nastane individualni KN, ali pa skupinsko, kjer skupaj

prispevajo k izdelavi. Pri tem mora biti učitelj pozoren, da vsi sodelujejo pri gradnji, saj

na tak način pokažejo svoje razumevanje snovi. Ko učenec gradi individualno, si lahko

drug drugemu pomagajo s predlogi, vendar pa si ne razkrijejo temeljne ideje KN.

KN je lahko tudi razredni cilj, kjer je prikazan na tabli oz. s pomočjo projektorja. Učitelj

pri tem spodbuja učence s podvprašanji in jih motivira ter skrbi, da vsak učenec pri tem

doda svoje individualno znanje. Izdelava je zelo odvisna od predhodnega znanja

učencev, težav in novosti s temo in od zaupanja v učitelja pri obvladovanju teme.

KN lahko uporabljamo za različne namene in za različne tematike. Uporaben je tako pri

poslovnih namenih kot pri izobraževanju. Pri sliki 3.1 je predstavljena uporabnost v

21

šolskih dejavnostih in zmogljivost KN. Uporabni so za ustne predstavitve, raziskave,

različne priprave poročil, za ocenjevanje, povezovanje različnih tematik, skupno

sodelovanje itd. V KN lahko vključimo fotografije, video, razporeditev teme po

konceptih, pomagamo pa si s pomočjo interneta in CMAP raziskav [2].

Slika 3.1: Uporabnost konceptualnega načrta [2].

Učitelj lahko KN uporabi s pomočjo računalniških programov, z uprizoritvijo na tabli,

lahko tudi s prosojnicami, plakati, na delovnih listih itd. Pred uvedbo novega modela, ki

bi ga izvajali v šolah, bi imeli učitelji ogromno dela. Če želi učitelj predstaviti oz.

izdelati KN s pomočjo računalniškega programa, je potrebno, da ima določeno znanje,

za katerega bi se moral kar nekaj časa usposabljati. To znanje lahko pridobi z

upraviteljem programa, kjer bi skupaj iskali rešitve, kako izboljšati kakovost na novem

načinu izobraževanja. Ravno tako se morajo učenci naučiti samega programa, teme, ki

jo želijo predstaviti, in znati morajo uporabljati internetne vire. Pri izvajanju novega

modela lahko pričakujemo negativne odzive s strani učencev, saj verjamejo, da je

vodeno učenje boljši način za izobraževanje. Vendar pa raziskava od Brainsforda leta

1999, je pokazala, da se informacije, ki so jih pridobili s smiselnim učenjem, niso le dalj

časa ohranile, temveč so se podatki pri reševanju novih problemov uporabljali veliko

bolj uspešno [2].

22

Spremembe v šolski praksi se izvajajo zelo počasi, vendar je verjetnost, da se bo

uporaba KN povečala v naslednjem desetletju ali dveh. Sedaj jih lahko najdemo že v

nekaterih znanstvenih učbenikih. Uporabljajo jih tudi strokovnjaki pri predstavitvi

»tihega znanja«. Tako se imenuje, ker se ne pogovarjajo z drugimi o tej temi, temveč

sami obdelujejo informacije. Znanje pridobijo z dolgoletnimi izkušnjami, ki vključuje

njegova razmišljanja in občutja. Informacije strokovnjak pridobi z intervjuji, analizami

in študijami.

KN se lahko uporablja tudi za vrednotenje in ocenjevanje v šoli [2]. Pomembno je, da se

že sedaj uporabljajo različna orodja pri testnih z raznovrstnimi nalogami, saj tako

spodbujamo učence k smiselnem učenju. Ker večina učencev še ni imela priložnosti

uporabljati tega orodja, tudi ni mogoče zahtevati, da se KN uporabljajo na nacionalnih

preizkusih znanja. Če bi državnih izpitni center pri sestavi državnih testov začel

vključevati KN, bi bila to večja spodbuda za učitelje za tak način poučevanja. Trenutno

na teh projektih delujejo predvsem v ZDA in ponekod po svetu.

KN so zelo koristni pri načrtovanju učnega načrta oz. kurikuluma. Ti predstavljajo

ključne koncepte v zelo zgoščenem načinu. Hierarhična organizacija kaže optimalno

zaporedje poučevanje učne snovi. Ker KN spodbujajo način smiselnega učenja, se tudi

znanje nadgrajuje in stopnjuje. Pri načrtovanju učenega načrta je dobro, da učitelj naredi

nek makro načrt, ki bo prikazoval glavne ideje in bo potekal v celotnem učnem načrtu.

Prav tako je dobro narediti mikro načrt, ki bo prikazovala bolj specifične teme snovi.

Če KN uporabimo kot navodilo o določeni temi, lahko učencu pomaga pri razumevanju

in preglednosti. Mnogi učenci imajo težave pri pomembnosti pojmov v besedilu,

predavanju ali v drugi obliki predstavitve. Problem izhaja iz vzorca učenja. Ti učenci

nimajo zgrajenega močnega koncepta oz. stavčnega okvirja, temveč vidijo učenje kot

nešteto dejstev, enačb, imen, datumov itd., katere je potrebno vedeti na pamet. Še

posebej je problem pri naravoslovju, matematiki in zgodovini, kjer je veliko letnic,

enačb in drugih informacij. Mnogi menijo, da ne morejo obvladati znanja na tem

področju. Tuje raziskave so ugotovile, da lahko neuspešni učenci pri uporabi KN

postanejo uspešni ravno na področju, ki jim je povzročalo težave. S tem pridobijo

občutek nadzora nad predmetom in vzpostavijo čustveno ravnovesje [2].

23

Tako kot vse ostalo imajo tudi KN svoje pozitivne in negativne lastnosti. Če želimo KN

koristno uporabiti, je pomembno, da vidimo v njej več prednosti kot slabosti. Zato v

naslednjem poglavju podajamo prednosti in slabosti KN.

3.1 Prednosti in slabosti KN

Prednosti KN so [9]:

spodbuja sodelovalno učenje in timsko delo;

omogoča globoko učenje in ustvarjanje novih idej;

»slika pove več kot tisoč besed«, grafični prikazi so običajno lažje razumljivi in

jih lažje ohranimo v spominu;

lahko se uporablja v obsežnem okolju, kot na primer v razredu in to na različne

načine; učitelj lahko celotno uro posveti izdelavi KN, pri čemer aktivno

sodelujejo vsi učenci;

učencem v razredu zagotavlja občutek resničnega sveta ;

je pomoč pri ocenjevanju znanja in

se uporablja tudi v poslovnih priložnostih.

Slabosti KN so [10]:

zaradi načina učenja je mnogim učencem ta način stresen; po navadi si učenci

podatke razlagajo linearno, zato ti učenci niso zmožni povezovanja in

prepletanja znanja, da bi sploh lahko ustvarili KN;

ocenjevanje znanja je zelo zamudno, saj so potrebna jasna navodila, kaj učitelj

zahteva od učenca in kako se bo ocenjevala uspešnost;

mnoge šole ali starši si ne morejo privoščiti programov ali tehnologije, ki jo

potrebujemo za KN; morda ni dovolj računalnikov na šoli; ni pošteno tudi

pričakovati, da bo vsaka družina imela dostop do interneta in tako dostop do

želenih programov in

če bi želeli, da uvedejo poučevanje s pomočjo KN in z računalniškimi programi,

bi se morali učitelji tudi ustrezno izobraziti.

24

Sedaj pa se osredotočimo bolj podrobno na KN, kot obliko, na značilnosti, izdelavo itd.

Tako ga bomo znali dobro izdelati in laže uporabiti v šolskem sistemu.

Poznamo več vrst KN, ki so odvisni od vsebine, katero želimo predstaviti, in od

zastavljenega fokusnega vprašanja.

3.2 Vrste KN

Glede na vsebino, katero želimo predstaviti, da bo predstavitev čimbolj jasna, poznamo

več vrst KN [11]. To so pajkov, hierarhični, procesni, sistemski, strokovni model itd. in

jih v nadaljevanju podajamo podrobneje (a)˗(h). Vrste (a)˗(e) so glavne vrste KN in jih

tudi največkrat uporabljamo, medtem ko so (f)˗(h) specifične vrste KN in jih

uporabljamo zelo redko oziroma v posebnih priložnostih [12] .

(a) Pajkov model KN.

Ta način je predstavljen podobno kot miselni vzorec. Na sredini je naslov teme, katero

predstavljamo, razmerja in koncepti pa so razporejeni okoli glavnega naslova. Razlika

med miselnim vzorcem in pajkovim modelom je ta, da so pri pajkovem modelu

določena razmerja med koncepti, medtem ko jih pri miselnem vzorcu ni, kar lahko

vidimo iz slike 3.2. Pri tem modelu KN ni razvidne hierarhične razporeditve [12].

Prednost pajkovega modela [13]:

lahko ga je izdelati,

vsi podatki so razporejeni okrog glavnega naslova in

lahko berljiv.

Slabost pajkovega modela [13]:

težko prikazati razmerja med koncepti na urejen izgled, da bi ga lahko lepo brali,

ni hierarhične razporeditve, zato ne moremo vedeti, kateri podatki so

pomembnejši in kateri ne in

ne omogoča integracije vseh podatkov in odnos med njimi .

25

Slika 3.2: Primer pajkovega modela KN [14].

(b) Hierarhični model KN.

To je ena od lastnosti KN in si koncepti sledijo odvisno od pomembnosti in

specifičnosti pojmov. Primer takega modela je predstavljen na sliki 3.3 [12].

Prednost hierarhičnega modela [13]:

sledi definiciji KN,

pomembni koncepti so na vrhu mape in bolj specifični koncepti so na dnu mape

in

lahko berljiv.

Slabost hierarhičnega modela [13]:

ne kaže vseh medsebojnih povezav med podatki in

ne omogoča kritičnega razmišljanja in tako omeji reševanje problema.

26

Slika 3.3: Primer hierarhičnega modela KN [15].

(c) Procesni model KN.

Pri procesnem modelu je naslov na vrhu sheme, nato pa si koncepti sledijo hierarhično

po nivojih oziroma korakih. Obseg tega modela je odvisen od dolžine procesa. Ob robu

imamo lahko tudi opombe, s katerimi si pomagamo pri postavitvi nivojev in gradnji KN

[12]. Zgled vidimo na sliki 3.4.

Prednost procesnega modela [13]:

lahko berljiv in

informacije so organizirane v logični postavitveni okvir.

Slabost procesnega modela [13]:

na KN je predstavljeno manjše število podatkov,

pomanjkanje kritičnega mišljenja in uporabljeno sklepanje in

običajno nepopoln načrt.

27

Slika 3.4: Primer procesnega modela KN [16].

(d) Sistemski model KN.

Sistemski model je podoben procesnemu modelu KN, razlika je v kompleksnosti

procesa, saj je sistemski model bolj težaven. Ravno tako je razlika v razmerjih, saj

gredo pri sistemskem modelu relacije v obe smeri, ker je sistem sklenjen proces. Pri

procesnem modelu, katerega lahko vidimo na sliki 3.5, pa gredo relacije le v eno smer

in izhajajo iz naslova [12].

Prednost sistemskega modela [13]:

zelo zapleten,

vsebuje vse podatke in prikazuje mnogo razmerij med koncepti,

uporablja se kritično mišljenje skupaj z rešitvami problemov in

zelo dobro povezovanje teorije in prakse.

Slabost sistemskega modela [13]:

zaradi kompleksnosti in mnogih relacij med pojmi oziroma koncepti je KN težje

berljiv in ga je težje razumeti in

za izdelavo je potrebno veliko več časa, saj je bolj zapleten.

28

Slika 3.5: Primer sistemskega modela KN [17].

(e) Strokovni KN.

Za težko razumljive teme, za katere tudi učitelj ne pozna dovolj dobro ozadja tematike,

si lahko pomagamo s strokovnim modelom KN, ki ga lahko vidimo na sliki 3.6. To

obliko pripravi strokovnjak, ki omogoča tako učencem kot učiteljem, da gradijo svoje

znanje na trdnih temeljih. Tako strokovni model KN služi kot vodilo ali pomoč pri

učenju. Strokovni model velikokrat uporabimo pri raziskovalni temi, saj nimamo dovolj

izkušenj, medtem ko si postavimo fokusirano vprašanje, po navadi poznamo odgovor in

pojme.

Strokovnjak izbere manjše število konceptov, ki so ključnega pomena za razumevanje

teme. Na splošno velja, da je veliko težje zgraditi dober, natančen KN o temi z majhnim

številom konceptov (npr. štiri ali pet) kot pri mapi s 15 do 20 konceptov. Za strokovni

model ni vnaprej določene velikosti, toda pričakovano končno število konceptov je

29

odvisno od števila pojmov. Če želi učenec razširiti KN, se mora poglobiti v temo in pri

delu uporabiti svojo ustvarjalnost.

Strokovnjak po navadi razvije serijo KN na tematiko, kjer začnejo z najbolj splošnimi in

se stopnjujejo k bolj specifičnim KN [2].

Slika 3.6: Primer strokovnega modela KN [2].

Obstajajo pa tudi posebni KN, ki vključujejo v nadaljevanju naštete vrste formatov.

(f) Panoramski model KN.

Pri takem KN je informacija predstavljena v obliki pokrajine, kot lahko vidimo na sliki

3.7 [12].

Slika 3.7: Primer panoramskega modela KN [18].

30

(g) Večdimenzionalen/3D model KN.

3D model KN predstavlja tok informacij v 3D sliki, kot je prikazano na sliki 3.8, saj je

prikaz podatkov v preprostem dvodimenzionalnem KN preveč zapleteno [12].

Slika 3.8: Primer večdimenzionalnega modela KN [19].

(h) Mandala model KN.

Podatki so prikazani med seboj v povezanih geometrijskih oblikah, kot prikazuje slika

3.9. Telesa iz vesolja ustvarjajo vizualne privlačne učinke in spodbujajo pozornost in

miselne procese opazovalca [12].

Slika 3.9: Primer Mandala modela KN [20].

Avtorji iz centra za uporabo posebne tehnologije (CAST – Center for Applied Special

Technology) menijo, da so KN lahko neučinkoviti v nekaterih fazah učenja in pri

nekaterih učnih stilih. Ravno tako so lahko tudi razmerja težko razumljiva. Na primer,

odnosi pri pajkovemu modelu niso jasno opredeljeni glede pomembnosti in so zaradi

tega težje berljivi. Podobno se tudi pri hierarhičnem KN lahko zgodi, da nimajo

31

povezave med idejami. Pri obliki sistemske mape težko prepoznamo pomembnosti

pojmov oziroma konceptov, zato ti ustvarjajo zapleteno uganko [21].

Sicer pa učenci in učitelji najbolj pogosto uporabljajo hierarhični KN, saj s tem najlažje

predstavijo želeno tematiko. Pri pajkovem modelu so stvari malce bolj zapletene, saj

dostikrat ne poznamo začetka in konca berljivosti ter kateri koncepti so bolj in kateri

manj pomembni. Sistemski in procesni model pa uporabljamo le takrat, ko želimo

predstaviti določen proces in ga ne moremo uporabiti za predstavitev vseh tematik. Zato

bomo hierarhični model v nadaljevanju predstavili podrobneje.

3.3 Značilnosti hierarhičnega KN

Hierarhični model KN imajo več značilnosti, izmed katerih so najpomembnejše

predstavljene v nadaljevanju [2].

Hierarhična razporeditev

To pomeni, da je večina splošnih pojmov na vrhu KN, saj so tudi najbolj pomembni,

manj splošni pojmi in manj pomembni pa se nahajajo pod njimi. Hierarhična

struktura za določeno področje je odvisna od konteksta in pomembnosti pojmov oz.

konceptov. KN se lahko uporablja tudi za določene situacije ali dogodke, ki jih

skušamo razumeti s pomočjo organizacije znanja. Za lažje iskanje konceptov nam je

lahko v pomoč vprašanje, ki si ga zastavimo, in to se imenuje fokusno vprašanje.

Vključitev navzkrižnih povezav

To je druga zelo pomembna značilnost KN. Tukaj gre za odnose oz. povezave med

koncepti, kateri se povezujejo s koncepti iz druge tematike, vendar imajo kljub temu

nekaj skupnega. Te medsebojne povezave nam pomagajo razumeti, kako je koncept

na enem področju znanja povezan s konceptom na drugi strani teme. Ko

uporabljamo KN za vnos novega znanja, nam navzkrižne povezave pogosto

predstavljajo povezanost novega znanja v že obstoječi okvir.

Konkretni primeri dogodkov in predmetov

32

Zadnja značilnost, ki se lahko doda v KN, so konkretni primeri dogodkov ali

predmetov in ti niso vključeni v oblačkih, saj ne predstavljajo samih konceptov. To

so le obrazložitve pojmov, saj nam na tak način znanje bolj približajo.

Za izdelavo KN pa ni dovolj da poznamo zgolj njegove značilnost in obliko, temveč je

pomembno, da ga znamo tudi uporabiti in vpeljati v razred. Zato v nadaljevanju

predstavimo uporabnost KN pri pouku.

3.3.1 Uporaba KN pri pouku

Uvedba KN v razred zahteva več korakov [22].

1. korak: Predstavitev učencem

Sprva je potrebno učencem predstaviti nov način učenja in poučevanja. To

predstavimo vedno na znanem primeru oziroma na poznani temi ter brez vpeljevanja

novih znanstvenih pojmov. Potrebno je izbrati pojme in koncepte, kateri so vsem

učencem dobro poznani, saj lahko le na tak način dobro razumejo smisel novega

načina učenja. Na tak način bodo razumeli tudi hierarhično razporeditev, odnose

med pojmi in vse ostale značilnosti, katere vsebuje hierarhični KN.

2. korak: Prvi individualni KN učenca

Ta korak je ključnega pomena, saj se pokaže, ali učenec razume, kaj je KN in kako

ga graditi. Zelo je pomembno, da učenci dokončajo svoje individualne KN. Če jih

ne dokončajo, je razredna aktivnost zelo zamudna, saj z izdelanim niso zadovoljni in

se bodo težje vključili v pogovor. Zato je potrebno, da damo izdelavi individualnega

KN dovolj časa. Morda se kdo od učencev tudi ne želi izpostavljati celotnemu

razredu. Take učence mora učitelj malce vzpodbuditi z podvprašanji.

Delo učitelja pri izvedbi učenčevega prvega KN poteka prav tako po korakih [23].

Učitelj mora predlagati temo koncepta, ki je vsem zelo dobro poznana (na

primer: hrana).

Učenci naj napišejo 10 drugih konceptov, katere povezujejo z glavnim

konceptom (na primer: zelenjava, meso, korenje …).

33

Učitelj naj prosi učence, da razvrstijo teh 10 konceptov od najbolj splošnih

in najpomembnejših pojmov k bolj specifičnim in manj pomembnim

pojmom. Ta korak bo zahteval nekaj minut.

Učitelj mora opozoriti učence, da so najbolj pomembni koncepti na vrhu

lista in bolj specifični na dnu lista.

Nato sledijo povezave med koncepti iz učenčevega seznama, in sicer po en

par naenkrat. Te povezave naj imajo smer, najpomembnejše pa so

povezovalne linije ( na primer: korenje vitamin A – povezovalna beseda:

vsebuje, ali meso železo – povezovalna beseda: je dober vir). Ta korak

je potrebno nadaljevati toliko časa, dokler niso vsi koncepti razporejeni v

KN.

Učitelji morajo dati učencem dovolj časa pri izdelovanju KN (20 do 30

minut). Med tem jih je potrebno spodbujati, da vključujejo številne veje, na

različnih ravneh hierarhije. Poseben poudarek je na povezovanju konceptov

iz drugega področja, vendar vseeno je potrebno biti pazljiv, da so pojmi

smiselno povezani. Učence je potrebno spomniti, da morajo oblački

vsebovati eno ali dve besedi in ne več, KN pa lahko urejajo toliko časa,

kolikor želijo.

Medtem ko učenci izdelujejo svoje KN, se učitelj sprehaja med njimi in

bodri njihovo ustvarjalnost ter spomni učence da je izdelek prepoznavna

predstavitev njihovega razumevanja [23].

3. korak: Pregled KN v majhnih skupinah

Ko učenci končajo svojo individualni KN, učitelj organizira majhne skupinske

diskusije. Učenci lahko na tak način delijo svoj KN s člani skupinice. Učitelji lahko

podajo navodila, da najdejo razlike in podobnosti med načrti in jih poizkušajo uskladiti.

Skupinske diskusije zagotovijo možnost, da se učenci vključijo v socialen vidik, kjer

lahko artikulirajo svoje misli in se učijo drug od drugega. Pomembno je, da se

oblikujejo heterogene skupine, saj so učenci zastopani na različnih ravneh znanja. Na

tak način se zagotovita največja produktivnost in absorpcijo znanja.

4. korak: Razprava celotnega razreda

34

V razredu poteka diskusija malih skupinskih KN. Vsaka skupina predstavi svoj KN, pri

čemer predstavi pomembne predloge in pojasni svoje odločitve. Lahko bi razpravljali o

mnogih predlogih, vendar naj se razred osredotoči na najbolj pomembne, saj s tem

učenci povedo stopnjo razumevanja snovi in načrtovanja KN. Lahko na podlagi teh

razprav, razrednega napredka, sodelovanja učencev izdelajo tudi celotni KN razreda in s

tem učitelji spodbujajo komunikacijo v poglobljeno znanje določene teme [22].

Sedaj, ko učitelj zna KN vpeljati v razred, ga mora znati tudi izdelati.

3.3.2 Vodila pri izdelavi hierarhičnega KN

Izdelava hierarhičnega KN je zapleten postopek, zato si pomagamo s poznavanjem

sedmih korakov, katere opisujemo podrobneje. Tako bo učencem laže sprejeti nov način

učenja znanja in bo prehod iz že znanega načina na nov način lažji.

1. korak

Sprva je potrebno, da graditelj KN zelo dobro pozna samo tematiko, katero želi

predstaviti. Pomembno je, da zna izluščiti pomembnost besedila oz. pomembne pojme,

ne samo pri osvajanju znanja preko učbenikov, temveč tudi pri laboratorijskih oz.

terenskih vajah. Za prvi KN je dobro, da si učenec omeji snov, katero bo predstavil, in

naj ne bo preveč obsežna, ker bo tako lažje izluščil bistvene pojme oz. koncepte.

2. korak

Velik pomen pri sami gradnji KN ima fokusno vprašanje. To vprašanje si postavi

graditelj sam, da opredeli težavo, KN pa je rešitev. Vsak odgovor, ki je bolj specifičen

in podrobnejši, je dodatek k obogatitvi. Ko učenci izdelujejo prve KN, se velikokrat

zgodi, da odstopajo od zastavljenega vprašanja, zato je tu potreben učitelj, ki jih

preusmeri spet k bistvu. Zelo je pomembno, da si znamo pravilno zastaviti fokusno

vprašanje. Na primer, vprašanje: »Kaj so rastline?« bo privedlo do bolj razvejanega KN,

kot pa vprašanje: »Zakaj potrebujemo rastline?«. Ravno tako ni dobro, da si zastavimo

kot izhodišče zgolj samo temo, kot na primer »Izdelaj konceptualni načrt o rastlinah«,

saj je v tem primeru tema preveč splošna in nimamo nekih vodil k rešitvi.

3. korak

35

Ko imamo že izbrano temo in fokusno vprašanje, je naslednji korak prepoznati ključne

pojme, ki se nanašajo na rešitev vprašanja. Običajno naj bi zadostovalo 15 do 25

konceptov, ki sestavljajo seznam. Pri gradnji razrednega KN je pomembno, da

sodelujejo vsi učenci in so aktivni pri navajanju konceptov oz. pojmov. Konceptom je

potrebno določiti mesto na seznamu, in sicer je to odvisno od splošnosti in

pomembnosti za rešitev problema oz. po hierarhični razporeditvi. Tak seznam

imenujemo parkiriščni model KN. Ko graditelj ne vidi dobre povezave z drugimi

koncepti, je tak seznam končni produkt, kar lahko vidimo iz slike 3.10.

Slika 3.10: Primer KN z vprašanjem in parkiriščnim modelom [2].

Izkušeni izdelovalci KN se strinjajo, da je najtežje najti jasne in razumljive povezave

med koncepti. V tem primeru koncepte premaknemo iz parkiriščnega modela v KN.

4. korak

Naslednji korak je izdelava predhodnega KN. To je mogoče storiti s pomočjo

računalniške programske opreme IHMC Cmap Tools, katero bomo opisali kasneje v

diplomski nalogi.

5. korak

Pomembno je dejstvo, da se KN nikoli ne konča. Ko je predhodni načrt izdelan, ga je

potrebno vedno spreminjati. Lahko se dodajajo tudi drugi koncepti. Dobri KN se po

navadi popravljajo s tremi ali več popravki.

36

6. korak

Ko je predhodni KN izdelan, je potrebno poiskati navzkrižne povezave. To so povezave

med koncepti, kjer se koncept iz ene teme povezuje s konceptom iz druge teme. Na tak

način učenec ponazori, kako se področja med seboj prepletajo. Z navzkrižnimi

povezavami učenec pokaže zelo dobro poznavanje snovi in odnosa med poglavji.

Učenci se morajo zavedati, da so vsi koncepti med seboj povezani. Pozorni morajo biti

na izbiro besed oz. stavkov v konceptih, saj se je potrebno izogibati zaključenem

stavkom, ker to pomeni zaključek izjave. V tem primeru bi bilo težko obogatiti KN.

Iskanje navzkrižnih povezav in povezovanje besed je Bloom leta 1956 opredeli kot

sintezo znanja in visoko stopnjo kognitivne zmogljivosti. KN je preprost način za

spodbujanje zelo visoke stopnje kognitivne zmogljivosti in je lahko tudi zelo močno

orodje za vrednotenje, ki ga je raziskal Edmondson leta 2000 [2].

7. korak

Na koncu je potrebno načrt še dopolniti tako, da je posameznikom bolj jasen in

pregleden. To pomeni, da je mogoče spremeniti velikost in slog pisave ter dodati barve,

kadar uporabljamo računalniški program.

Tako vidimo, da so KN ne le močno orodje za predstavitev in arhiviranje znanja

posameznika, ampak tudi močno orodje za ustvarjanje novega znanja [2].

Ker pa živimo v dobi digitalne tehnologije, si življenje brez pomoči računalnika težko

predstavljamo. Potrebno je vsakodnevno nadgrajevanje znanja na področju

računalniških programov, saj tehnologija hitro napreduje. S pomočjo interneta lahko

pridemo do večine željenih informacij, uporaba novih računalniških programov pa nam

širi obzorja znanja. Pri gradnji KN in tudi pri miselnih vzorcih si lahko pomagamo s

pomočjo računalniških programov, katere si naložimo na domači računalnik ali pa jih

najdemo na internetu.

Programi, katere si naložimo na domači računalnik, so: CMap [24], XMind, yEd,

Freemind, VUE, SimpleMind Free (Mac).

37

Programi, katere najdemo na spletu, so: Creately, Examtime, Gliffy, Lucid Chart,

Mindmeister, Exploratree, bubbl.us, Google Docs: Drawing, Coggle.it, Popplet, Text 2

Mind Map, UnConcept, RealtimeBoard for Education, Connected Mind [25].

Še preden smo imeli internet ter osebne računalnike, so KN pisali kar z roko. To delo je

bilo precej zamudno. Kasneje so jih začeli delati kot zapiske in šele nato na računalnikih

z programi, kateri so bili namenjeni izdelavi KN [26].

Ker pa je IHMC Cmap tool program namenjen zgolj KN in se uporablja tudi v šolah,

bomo tega opisali bolj podrobno.

3.4 Predstavitev IHMC Cmap tool

Cmap tools je programska oprema, katero so leta 2004 razvili na Inštitutu za človeške in

strojne kognitivne procese [2]. Želeli so raziskati, kako se KN povezuje s tehnologijo,

še posebej z internetom. Uporaben je za vse uporabnike, saj je brezplačen in tudi ni tako

zahteven, zato ga lahko koristijo uporabniki vseh starosti, tudi osnovnošolci. Služi

predvsem pri gradnji, navigaciji in izmenjavi znanja, kar je zelo pomembno pri KN, saj

lahko uporabniki sodelujejo tudi na daljavo. Graditelj lahko svoje KN objavi na

internetnih straneh preko strežnikov, ki so javno objavljeni, in ostali uporabniki ne

potrebujejo nobenega posebnega dovoljenja, da jih lahko vidijo. Na strežnikih so

objavljeni dobri KN in tudi takšni, ki ne ustrezajo vsem kriterijem za objavo, vendar

vseeno služijo kot pomoč pri ustvarjanju. KN, ki so naloženi na strežnikih, so dostopni

tudi preko spletnih brskalnikov in za ogled ni potrebno imeti naloženega programa

Cmap tools.

V KN je mogoče dodati tudi druge grafične načine predstavitve, kot na primer slike,

fotografije, video posnetke, grafikone, tabele, besedila, kar je na internetu. Povezave do

teh predstavitev so prikazane z ikonami, ki so pod konceptom, na katerega se

navezujejo.

Graditelj lahko v svoj KN vpelje tudi druge KN, ki so objavljeni na internetnih straneh,

če se navezujejo na njegove koncepte. Bližnjice povezanih KN so prikazane z ikonami

pod konceptom. S klikom na to ikono se odpre povezani KN. Na tak način je

38

predstavljen KN neke vrste navigacijsko orodje. S temi povezavami učenci ugotovijo,

da njihovo znanje ni osredotočeno le na en KN, temveč je lahko sestavljeno na različnih

področjih, kot prikazuje slika 3.11.

Slika 3.11: Primer povezovanja KN z drugimi KN [2].

Ko so KN že objavljeni na strežniku, jih lahko urejajo tudi ostali uporabniki, če imajo

ustrezna dovoljenja. Dodajajo lahko tudi pripombe in kritično oceno, ki ni vezana na

graditelja, temveč je njihov namen izboljšati KN. Tako predstavljajo te pripombe,

obliko ocenjevanja in sodelovanja.

Program tesno sodeluje tudi z drugimi brskalniki, saj pomaga pri iskanju spletnih

poizvedb. Na zahtevo uporabnika sestavi niz poizvedenih pojmov za koncepte v KN, ki

so povezani z drugi koncepti, in s tem dobimo boljše rezultate poizvedbe.

Cmap tools spodbuja tudi sodelovanje več graditeljev, ki so lahko omejeni na isti

lokaciji, npr. v razredu, ali pa so v oddaljenih krajih. Ta program so začeli uporabljati

tudi v podjetjih za pojasnitev znanja in reševanja problemov [2].

39

Program Cmap tools ima veliko prednosti in zelo malo slabosti. Nekaj prednosti

programa Cmap Tools: povečana fleksibilnost, manj podvajanja, predstavljena širina

znanja in izkušenj, preprosta uporaba, možnost vpisovanja svojih komentarjev,

omogoča hitro pomnjenje ključnih točk, neomejeno število konceptov v KN, ki so lahko

vsi med seboj povezani, program je podprt na več operacijskih sistemih, brezplačen

[27,28]. Slabost programa pa je, da je manj primeren za miselne vzorce.

KN pa ne uporabljamo samo pri uvedbi ali prezentaciji nove snovi, temveč ga lahko

uporabljamo tudi za ocenjevanje znanja, kar bomo predstavili v naslednjem poglavju.

Tudi teste je moč sestaviti s programom IHMC Cmap Tool.

40

4 OCENJEVANJE ZNANJA S POMOČJO KN

V zadnjih desetletjih so se začeli strokovnjaki zavedati, da je sprejetje prefinjenih

postopkov vrednotenja in ocenjevanja znanja pomembno za prizadevanje h krepitvi

procesa učenja. V preteklosti je bilo vrednotenje učitelja izraženo s končno oceno,

pridobljeno na podlagi lestvice ocenjevanja preizkusnih testov in subjektivnega mnenja

izpraševalca pri ustnem preizkusu znanja. Cilj tega je bilo linearno predajanje znanja od

učitelja na učenca. Od druge polovice 20. stoletja pa se šole trudijo, da je njihov cilj

usposabljanje prostega razmišljanja in spodbujanje učenčevega osebnega razvoja. Tako

postaja ocenjevanje element, ki predstavlja visoko kakovost izobraževanja. Ocena je tu

mišljena kot serija operacij, ki spremlja proces usposabljanja in zagotavlja konstantno

povratne informacije o napredku. Pomembno je, da so učitelji usmerjeni na

izpopolnjevanje potrebe učencev in da na koncu doseže izobraževane cilje.

V skladu s tem je mogoče reči, da je glavni cilj vrednotenja izpopolnjevanje

izobraževanih ciljev, na drugi strani pa zagotavljanje podpore učencem v njihovih

prizadevanjih, da razvijajo svoje potenciale. Pri takem načinu je potrebno upoštevati

nabor orodij, s katerimi spodbujamo zadane cilje.

KN je temeljno orodje v izobraževalnem razvoju, povezano z uporabo inovativnih

tehnologij, in je izjemno učinkovita v smislu odprtih možnosti v izobraževalnem

procesu. KN ima tako različne možne načine uporabe pri procesu vrednotenja. Temeljni

elementi ki ga sestavljajo, so koncepti in povezave, ki niso strogo določene. Sicer pa je

to odvisno tudi od nalog, ki jih učitelj pripravi. Lahko so naloge odprtega ali zaprtega

tipa. V kolikor ima učenec le možnost dopolniti že pripravljen KN ali so to koncepti ali

razmerja, je to zaprti tip ocenjevanja. Ta tip testa je lažje ocenjevati, saj se ocenjuje

pravilnost konceptov po ocenjevalni lestvici. Težje je oceniti teste odprtega tipa, kjer

mora učenec sam sestaviti KN in pri tem uporabiti svojo kreativnost. Naloge z uporabo

KN bomo prikazali v naslednjem poglavju.

Pristop ocenjevanja s pomočjo KN se uporablja v zelo majhnem območju, saj ga šele

raziskujejo in razvijajo [29]. Po preiskavi internetnih virov ga v Sloveniji ni bilo moč

najti. Raziskave, ki temeljijo predvsem na naravoslovju, in sicer pri matematiki in

41

medicini, pa obstajajo v Italiji, na Madžarskem, Irskem itd. Nekatere raziskave bomo

podrobneje predstavili v nadaljevanju.

V raziskavi iz leta 1992 so Lomask in njegovi prijatelji uporabili KN v obsežni

raziskavi. Rezultati, ki jih lahko vidimo na sliki 4.1, kažejo odnos med zanesljivostjo in

veljavnostjo pri uporabi takega načina ocenjevanja. Iz slike 4.1 lahko razberemo, da je

KN predstavljen kot tarča za pikado, kjer središče predstavlja koncept, medtem ko

vsaka pika na tarči, predstavlja rezultat vsakega od učencev, ki so ga ocenili. Rezultati

kažejo, da so KN zanesljiv in veljaven pripomoček za ocenjevanje [30].

Slika 4.1: Odnos med zanesljivostjo in veljavnostjo KN [30].

Prav tako so v neki drugi raziskavi na Univerzi v Kaliforniji objavili študijo o

vrednotenju, standardih in testiranjih s KN. Na podlagi te objave so Mason, Shavelson,

Lang in Lewin leta 1992 delali raziskavo in analizo KN pri pouku matematike in dobili

dobre rezultate. Istega leta je bila narejena raziskava pri Okebukola, kjer so ugotovili,

da so bili učenci, ki so bili uspešni v reševanju problemov, uspešni tudi pri ustvarjanju

KN [30].

KN kot pripomoček pri ocenjevanju znanja so uporabili tudi že pri raziskavah na

matematičnem področju v Turčiji. Uporabili so ga kot instrument za testiranje, in sicer

so primerjali njihove tradicionalne pisne teste s KN pri nalogah o funkcijah, številih,

eksponentnih številih, korenih in absolutnih vrednostih. Ugotovili so, da so rezultati

razmišljanja in predstavitve študentov med običajnim testom in KN primerljivi, vendar

pa same pomenske povezanosti med testoma ni. Potrdili so, da je ocenjevanje in

testiranje znanja s pomočjo KN zanesljivo [30].

42

Naslednjo raziskavo sta izvedla Patrizia Venditti in Carnela Sabba, ravnatelj in

učiteljica matematike in znanosti v osnovni šoli v Italiji. Učenci v njihovi šoli imajo

pogosto težko socialno, kulturno in družinsko ozadje. Starši so brezposelni, imajo

težave z alkoholom in drogami, živijo v revščini itd., otroci ne prejemajo zdravil, v

kolikor jih potrebujejo, in njihovo šolsko, kognitivno in socialno vedenje ni dobro.

Veliko učencev ima slab besednjak, zavračajo šolske predpise in težko dosegajo učenje

na pamet. Nekateri učenci živijo tudi z depresijo. Pri raziskavi so učence razdelili v tri

skupine. V prvi skupini so bili učenci, ki imajo razvito logično in jezikovno inteligenco,

dobre socialne odnose in visoko stopnjo pozornosti. Nižjo stopnjo razvitosti imajo le pri

telesni gibljivosti. Druga skupina so bili otroci ki imajo razvito telesno in logično

inteligenco, slabše pa jezikovne spretnosti. Tudi pri vedenju so bili problematični.

Tretja skupina pa so bili otroci s pomanjkljivimi jezikovnimi, logičnimi, socialnimi in

telesnimi inteligencami. Raziskava je potekala skozi celotno šolsko leto. Sprva so

pripravili laboratorijske naloge, nato pogovor in kasneje so po skupinah sestavljali KN.

Vsak učenec je bil primerno ocenjen. Konec šolskega leta so opazili pomembne

izboljšave v treh začetnih skupinah. Otroci, ki so imeli omejeno telesno inteligenco, so

bili vpleteni v obsežne telesne dejavnosti, celo plesali so, otroci iz druge skupine so

pridobili bogatejši in zapleten jezikovni zaklad in sposobni so bili sami izvesti KN,

njihovo socialno vedenje pa je bilo bolj primerno. Tudi otroci iz tretje skupine znajo vsi

brati in pisati enostavne tekste, reševati enostavne matematične izzive in njihovo

socialno vedenje je bolj sprejemljivo za okolico. Skratka, lahko trdimo, da je spodbujati

smiselno učenje pri učencih zelo učinkovito in več kot dobrodošlo [31].

Na podlagi teh študij lahko sprejmemo, da so KN več kot reševanje problemov, in jih

lahko uporabimo pri ocenjevanju, vendar pa imajo nekateri strokovnjaki tudi drugačno

mišljenje.

V organizaciji Center for Applied Special Technology (CAST) menijo, da hierarhični

KN odvrača kritično razmišljanje, ker pri določenem vrstnem redu odvrača učenčevo

sklepanje in lahko ponuja nepopolne podatke. CAST meni tudi, da KN ponujajo

omejene koristi, zlasti če jih učitelj uvaja ob napačnem času. KN naj bi bili najbolj

učinkoviti na univerzitetni ravni in prezgodnja uvedba naj bi prinesla rezultate, nad

katerimi bi bili razočarani. Menijo tudi, da so KN bolj učinkoviti po branju nove snovi

43

in ne pred branjem. Poudarjajo pa tudi, da bodo študentje, ki imajo slušno zaznavo bolje

razvito kot vizualno, slabše izkoristili KN, in na to naj bi bili pozorni tudi učitelji [21].

V nasprotju s CAST so nekateri strokovnjaki mnenja, da bi lahko dosegli kritično

mišljenje učencev, saj KN vzpostavljajo logično strukturo med smiselnim učenjem

teorije na praktični del.

KN so dober pripomoček učitelju pri ocenjevanju znanja, saj so [32]:

objektivni in smiselni,

učinkoviti pri vključevanju učenčevih samostojnih idej,

uporabni tako pred uporabo nove snovi, da ugotovimo učenčevo predznanje, kot

tudi pri razvojnem učenju,

spodbujajo bolj zapleten način razmišljanja, saj povezujejo koncepte med seboj,

podajajo informacije o učenčevi izvedbi in

lahko se uporabljajo za model razmišljanja različnih strokovnjakov.

V nadaljevanju bodo opisane različne vrste nalog, s katerimi si lahko pomagamo pri

preizkusih znanja pri predmetu tehnika in tehnologija, kasneje pa še načine točkovanja

zagovornikov KN.

Eden največjih izzivov KN je postopek ocenjevanja, zaradi dejstva, da je potrebno KN

prilagoditi učencem. Z drugimi besedami, ne obstaja KN, ki bi bil 100 % nepravilen ali

napačen.

4.1 Tehnike pri ocenjevanju znanja

KN lahko uporabimo pri ocenjevanju znanja v razredu za ugotavljanje predhodnega

znanja pri učencih ali pa pri individualnih testih. Uporabimo lahko različne naloge.

1. Popolna dopolnitev KN

Učitelj pripravi KN s praznimi oblački, brez konceptov in te koncepte mora učenec

dopolniti. Učenca naj vodijo povezave med koncepti. Učitelj učencu pomaga s

konceptualnim listom, kjer so napisane besedne zveze, katere opisujejo koncepte in

bodo pomagale najti pravi pojem ter ga ustrezno vnesti v načrt. Potrebno je, da učenec

44

sprva najde pravi koncept na konceptualnem listu, potem jih začne vnašati v KN glede

na odnose med njimi. Primer naloge s popolno dopolnitvijo konceptov lahko vidimo v

sliki 4.2.

Slika 4.2: Primer popolne dopolnitve KN [33].

2. Delna dopolnitev KN

Delna dopolnitev načrta je nekoliko lažja naloga kot popolna dopolnitev, razlika je le v

količini manjkajočih konceptov. Manjkalo naj bi jih približno ena tretjina. Ravno tako

je pomoč učencu konceptualni list, ki pomaga najti pravi pojem, ki ga mora učenec

glede na hierarhijo vnesti v KN, kot prikazuje slika 4.3.

45

Slika 4.3: Primer delne dopolnitve KN [33].

3. Dopolnitev razmerij KN

Učitelj uporabi 10 do 20 konceptov, ki so razporejeni v KN glede na hierarhijo.

Koncepti so med seboj povezani, učenec pa mora najti besedne zveze oziroma

povezovalne linije, glede na odnos med koncepti. Na tak način potrdi svoje

razumevanje teme. Na sliki 4.4 je primer že dopolnjenih razmerij med koncepti.

at

now known as

on

named

after

is a

was first broken by

in a

the range of the range of the range of

which is calledthe

whose

of

trav els in

SOUND

speedv

longitudinalwave

GeneralChuck Yeager

Bell X-1

October 17, 1947

Muroc Dry Lake Beds, CA

Edwards AFB

wave length

frequencyf

frequencies

20-20,000 Hz

human hearing

15-50,000 Hz

canine hearing

bat hearing

1000-150,000 Hz

Wave Equation

Yeager's wife

"Glamourous Glennis"

Dr. Paul M. RutherfordInstructor

Lee's Summit Technology Academy

Lee's Summit, MO

Slika 4.4: Primer dopolnitve razmerij v KN [33].

46

4. Izdelava izbranega KN

Učitelj pripravi od 10 do 20 konceptov in učenec mora izdelati KN. Poudarek je na

povezovanju odnosov med pojmi in značilnostih KN. Pri taki nalogi se pokaže, ali je

učenec resnično razumel KN in snov, katero predstavlja.

5. Izdelava mikro KN

Učitelj poda seznam petih ali šestih začetnih konceptov, katere mora učenec vključiti v

svoj KN, ter dodati enako število svojih konceptov na podlagi lastnega poznavanja

teme. Koncepte mora učenec pravilno razporediti in upoštevati razmerja med njimi.

6. Izdelava vodenega KN

Učitelj navede 20 konceptov in učenec si izbere 10 izmed teh za gradnjo KN. Tu učitelj

prepozna, kateri pojmi so učencu bližje in katerih pojmov ni vključil v svoji mapi.

7. Izdelava KN na podlagi besedila

Učitelj napiše krajše besedilo na določeno temo in učenci izločijo pomembne koncepte

oziroma pojme. Število konceptov naj bi bilo do 10. Na podlagi teh konceptov učenec

zgradi KN in razmerja med koncepti [33].

Vsaka naloga na preizkusu znanja pa je ovrednotena z določenimi kriteriji, ki si jih

postavi ocenjevalec. Kako ocenjevati oziroma točkovati KN, je bolj podrobno podano v

naslednjem poglavju.

4.2 Točkovanje in evalvacija znanja

KN so razvrščeni in ocenjeni po določenih kriterijih, ki so lahko kompleksni in

subjektivni ali pa imajo v naprej določen niz standardov, katere bodo učitelji uporabljali

pri ocenjevanju znanja. Kriteriji lahko prispevajo k povezanosti učnih ciljev, k

povezanosti nalog in pojmov in pri merilih za razvrščanje, da so pregledna. Zaradi teh

meril povezanosti, da bo vse delovalo homogeno, je dobro, da učitelj sestavi kriterij

ocenjevanja skupaj z učenci ali pa jim jasno razloži način ocenjevanja [34].

47

Sprva se mora učitelj osredotočiti na kvalitativni vidik pri izdelavi KN pri učencih, kjer

je poudarek na točnosti znanja, katerega predstavljajo. Potrebno je, da si učitelj pri tem

postavi naslednja vprašanja:

So prikazani najpomembnejši pojmi?

So povezave med koncepti znanstveno sprejemljive?

Ali so koncepti razvejani hierarhično in z navzkrižnim povezovanjem?

Ali se učenčev KN spreminja tekom tedna ter s tem uporablja bolj specifične

pojme in povezave?

Ali kateri od predlogov kaže na napačno razumevanje pojmov?

Vendar pa obstaja več načinov točkovanja in vrednotenja učenčevega znanja. Obstajajo

modeli, kjer so prikazane ocenjevalne lestvice, na primer 0˗3, in obstajajo drugi modeli

ocenjevanja, kjer ocenjujejo po uporabi: koliko so veliki, dobri, sprejemljivi ali

nesprejemljivi KN. Da bi zagotovili različne možnosti za ocenjevanje, je predstavljenih

sedem alternativnih metod za ocenjevanje KN. Namen različnih metod ni razpravljati,

kateri način je boljši in kateri slabši, temveč zagotoviti referenčne parametre za oceno

[35]. Razvili so jih različni strokovnjaki oziroma zagovorniki KN in jih bolj podrobno

podajamo v nadaljevanju.

(a) Točkovanje KN po standardih Bartola

Bartol je točkovanje preizkusov znanja podal glede na tri kriterije [34].

Koncepti in terminologija

3 točke: prikazovanje razumevanja konceptov in načel, ter uporabljena ustrezna

terminologija,

2 točki: narejenih nekaj napak v terminologiji oziroma nejasnost nekaterih pojmov,

1 točka: narejenih veliko napak v terminologiji in pokazatelj pri pomanjkanju

razumevanja mnogih konceptov,

0 točk: ni vidnega razumevanja konceptov in načel o določeni temi.

Poznavanje odnosov med koncepti

3 točke: prepoznava vseh pomembnih konceptov in razumevanje vseh razmerij med

njimi,

48

2 točki: označevanje pomembnih pojmov, vendar je vključenih nekaj napačnih

povezav,

1 točka: narejenih veliko napačnih povezav,

0 točk: ni uporabljenih vse ustreznih pojmov in ustreznih povezav.

Sposobnost urejanja KN

3 točke: gradnja ustreznega in popolnega KN, ki vključuje primere, vsa razmerja

med koncepti so smiselna in urejenost je hierarhična; KN je enostaven za razlago;

2 točki: skoraj vsi pojmi so hierarhično razporejeni in KN vključuje povezovalne

besede med razmerji; tudi ta KN je narejen enostaven za razlago;

1 točka: uporabljenih le nekaj povezovalnih besed in le nekaj pojmov v ustrezni

hierarhiji; narejeni KN je težje razložiti;

0 točk: končni izdelek ni smiseln.

Bartolovo točkovanje temelji na treh nivojih, in sicer na poznavanju terminologije,

razmerij in urejanju. Učenec bi lahko pridobil največ tri točke, najmanj pa 0 točk

glede na nivo, ki jih je določil. Točkovanje temelji predvsem na pomenu in

besedišču tega, kar je osvojil učenec pri obravnavi snovi. S tem načinom učenec

pokaže, ali je snov dobro razumel ali ne. Pomembno je da zna povezati koncepte z

ostalimi koncepti, saj tako pokaže svoje razumevanje na večjem področju. Bartol ne

daje pomena velikosti samega KN.

(b) Točkovanje KN po standardih Novaka

Enega od načinov točkovanja sta predstavila Novak in Gowin leta 1984, kot vidimo iz

slike 4.5. Ta način točkovanja naj bi se uporabljal, ko učenci že zelo dobro poznajo KN

in smisel takega načina učenja. Novak je razdelil točkovanje v 5 temeljnih kriterijev.

Predpostavke: Tukaj se ocenjevalec vpraša, ali je odnos med dvema konceptoma

označen s povezavo in povezovalno besedo. Je odnos veljaven? Za vsako

smiselno povezavo dobi učenec 1 točko.

Hierarhija: Ocenjevalec tukaj oceni, ali je KN hierarhično pravilno zasnovan, in

sicer tako da je vsak podrejeni koncept bolj specifičen od koncepta nad njim.

Tako dobi učenec za vsako pravilno stopnjo v hierarhiji 5 točk.

49

Navzkrižne povezave: Učenec mora tukaj pokazati povezanost med konceptom

iz ene vsebine, ki se povezuje na drugo vsebino. Ali je razmerje veljavno? Za

vsako navzkrižno povezavo prejme učenec 10 točk. Novak spodbuja, da učenec

najde vsaj dve navzkrižni povezavi. V kolikor jih najde več, prejme dodatne

točke.

Primeri: Za vsak poseben dogodek ali predmet, ki je predstavljen kot primer,

učenec prejme 1 točko.

Učitelj mora upoštevati tudi kriterij, da učenec lahko doseže več kot 100 %. To

pomeni, da je učenčev KN izdelan bolje, kot so postavljena merila za

ocenjevanje. V tem primeru je potrebno učenca dodatno nagraditi [34].

Točkovanje (št. na mapi pomnožimo z vrednostjo):

Povezave (13 x 1) = 13

Hierarhija nivojev (4 x 5) = 20

Navzkrižne povezave (2 x 10) = 20

Primeri (2 x 1) = 2

Skupno je 55 točk [34].

Slika 4.5: Točkovanje KN Novak, 1984 [34].

Novak s svojim točkovanje prikaže, da mora učenec zelo dobro poznati snov, če želi biti

zelo uspešen. Največ točk prejme v primeru, da najde koncept iz ene snovi, ki se veže

50

na koncept iz druge snovi. Tudi za same primere, ki nakazujejo, ali res razume učenec

snov, mu da po dve točki.

(c) Točkovanje KN po standardih Cronina

Cronin je svoje točkovanje opredelil, kot vidimo v preglednici 4.1.

Preglednica 4.1: Točkovanje po kriteriji Cronina [34].

KRITERIJ OPIS TOČKOVANJE

Koncepti Koncepti so predmeti, dogodki, situacije

ali lastnosti stvari.

1 točka za vsak koncept, ki je povezan z

vsaj enim drugim konceptom.

Skupine Skupine so povezani oz. združeni

koncepti. Obstajajo 3 vrste skupin:

1. Ne razvejane skupine: koncept povezan

le z drugim konceptom

2. Odprte skupine: 3 ali več konceptov, ki

so povezani v eno verigo.

3. Zaprte skupine: koncepti, ki tvorijo

zaprt sistem (zanka).

Točkovanje po skupinah:

1. Ne razvejane skupine: 1 točka za vsak

koncept v skupini.

2. Odprte skupine: 2 točki za vsak

koncept v skupini.

3. Zaprte skupine: 3 točke za vsak

koncept v skupini.

Hierarhija Koncepte predstavimo v hierarhični

strukturi, kjer so splošni pojmi na vrhu,

posebni in bolj specifični koncepti pa na

dnu KN.

Točkovanje je dodeljeno glede na raven

umestitve konceptov v hierarhijo, ki si jo

je zasnoval učitelj. 4 točke prejme, če je

koncept dodeljen v pravilno raven

hierarhije. 2 točki prejme, v kolikor je

koncept dodeljen stopnjo nižje. Točke ne

prejme v kolikor je učenec umestil

koncept dve ali več ravni nižje.

Razvejanost Razvejanost konceptov temelji na

povezanosti specifičnega koncepta z bolj

splošnimi koncepti oz. koncepti

razvrščenimi višje v hierarhiji.

1 točko prejme učenec za koncept, ki ima

vsaj dve povezavi.

Predpostavke Predstavljena so razmerja med koncepti

oz. besedne zveze, ki so napisane na

puščico. Poznamo 2 vrsti:

Enostavno - beseda ali fraza, ki je

poznana.

Znanstvena - fraza ali izjava, ki je

sestavljena iz tehnične ali znanstvene

besede.

Enostavna: 1 točka za vsako besedo ali

besedno zvezo in 0,5 točke za ponovljeno

uporabo preprostih stavkov.

Znanstvena: 2 točki za vsak predlog in 1

točka za večkratno uporabo istega

znanstvenega izraza.

Točkovanje po Croninu temelji na razmerjih in terminologiji. Velik pomen da

razvejanosti, se pravi, koliko povezav ima sam koncept in kakšno besedno zvezo

uporabi v konceptu. Govori tudi o skupinah oz. predlogih.

51

(d) Točkovanje KN po kriterijih Univerze v Minnesoti (digitalni medijski

center)

Univerza v Minnesoti je svoje točkovanje opredelila, kot prikazuje preglednica 4 2.

Preglednica 4.2: Točkovanje po kriterijih Univerze v Minnesoti [34].

KRITERIJ Odlično Dobro Ustrezno Manj ustrezno Ne ustrezno

Struktura Struktura, ki

zagotavlja

popolno

končno sliko

učenčeve ideje.

Struktura, ki

zagotavlja

končno sliko

učenčeve ideje.

Struktura, ki

zagotavlja sliko

učenčeve ideje.

Struktura, ki

prikazuje nekaj

razmerij med

idejami.

Neustrezna

struktura.

Razmerja Pomembne

ideje so

prikazane s

preprostimi in

kompleksnimi

razmerji, zelo

učinkovito.

Pomembne

ideje so

navedene in

razmerja so

zelo učinkovita.

Pomembne

ideje in

razmerja so

prikazana.

Pomembnost

idej je vidna,

vendar niso

izrazite, odnosi

pa so nekoliko

nejasni.

Ni vidno kateri

pojmi in odnosi

so bolj

pomembni in

kateri manj.

Raziskava KN prikazuje

celovito

razmišljanje o

razmerjih med

konceptih,

tematiki in

okvirjih.

KN prikazuje

učinkovito

razmišljanje o

razmerjih med

konceptih,

tematiki in

okvirjih.

KN prikazuje

razmišljanje o

razmerjih med

konceptih,

tematiki in

okvirjih.

KN prikazuje

nekatera

razmišljanja o

razmerjih med

konceptih,

tematiki in

okvirjih.

Postopek

razmišljanja ni

jasen.

Komunikacija Informacije so

predstavljene

jasno in vidna

je visoka

stopnja

razumevanja.

Informacije so

predstavljene

jasno in vidna

je dobra raven

razumevanja.

Informacije so

predstavljene

jasno in vidna

je osnovna

stopnja

razumevanja.

Informacije so

predstavljene in

vidnega je

nekaj

razumevanja.

Informacije

niso

predstavljene

jasno in

razumljivost

KN je nejasna.

Univerza v Minnesoti je točkovanje KN opredelila po ocenah, od 5 ˗ odlično, do 0 ˗

neustrezno, in sicer glede na naslednje kriterije: struktura, razmerje, raziskava in

komunikacija. Velik poudarek je na sami gradnji in strukturi, ni pa pomembna

terminologija. Pomembne so jasna predstavitev podatkov in povezave med koncepti. Pri

Univerzi ni točno določenega točkovanja, ampak samo opisna ocena.

52

(e) Točkovanje KN po kriterijih Mueller-ja

Mueller je svoje točkovanje opredelil, kot je vidno iz razpredelnice 4.3.

Preglednica 4.3: Točkovanje po kriterijih Mueller-ja [34].

KRITERIJI TOČKOVANJE

Čitljivost-lahko

berljiv in brez napak

pri črkovanju

Ne (0-1) Da (2)

Natančnost-koncepti

uporabljeni

natančno

Veliko netočnosti

(0-2)

Nekaj netočnosti (3-

4)

Ni netočnosti (5)

Popolnost-ustrezno

število konceptov in

razmerij

Omejena uporaba

konceptov/odnosov

(0-2)

Samo nekateri

koncepti/odnosi

niso uporabljeni (3-

4)

Zadostno število

konceptov in

razmerij (5)

Prefinjenost-iskanje

smiselnih povezav

med pomembnimi

koncepti

Malo ali nič (0-1) Nekaj več smiselnih

povezav (2-4)

Veliko smiselnih

povezav, vendar ne

vse (5-7)

Smiselne povezave

in prikazan prvotni

vpogled (8)

Mullerjevo točkovanje temelji predvsem na iskanju razmerij, saj je to tudi najbolj

ovrednoteno z 8 točkami, nima pa ovrednotenih nivojev hierarhije. Osredotoča se tudi

na pravilno napisano koncepte in razmerja, medtem ko mu sama postavitev KN ni

pomembna.

53

(f) Točkovanje KN po kriterijih NCSEC (National computation Science

Eduaction Consortium Louisiana)

NCSEC si je točkovanje za teste narejene s KN predstavljala kot prikazuje preglednica

4.4.

Preglednica 4.4: Točkovanje po kriterijih NCSEC [34].

Odlično Presega standard Standardno ustrezno Pod standardom

Organizacija

- Dobro organiziran.

- Pravi format KN.,

- Vsebuje glavne

koncepte.

- Vsebuje primerno

število konceptov.

- Sledi značilnostim

KN.

- Predstavitev KN kot

drevo.

- Premišljeno

organiziran.

- Večinoma časa je

kar enostavno slediti

KN.,

- Vsebuje predvsem

glavne koncepte.

- Vsebuje ustrezno

število konceptov.

- Sledi standardom.

- Nekoliko

organizirano.

- Nekoliko

nepovezano.

- Vsebuje le nekaj

glavnih konceptov.

- Nejasen in zmeden

KN.,

- Vsebuje omejeno

število konceptov.

Vsebina

- S povezovalnimi

besedami je vidno

zelo dobro

razumevanje snovi.

- Povezave so

natančno določene in

smiselne.

- Povezovalne besede

si sledijo enostavno,

vendar so na trenutke

ideje nejasne.

- Povezave niso

natančno označene.

- Povezovalne besede

so jasne,

vendar je prisotna

pomanjkljiva

utemeljitev.

- Povezave niso

označene.

- Težko slediti KN.

- Brez povezav.

Sodelovanje

- Medsebojno

sodelovanje je zelo

dobro, tako

spoštovanje

drug drugega, kot

dopolnjevanje pri

idejah. Vsi se

prizadevanju k točno

določenemu cilju.

- Zelo dobro

sodelovanje drug z

drugim.

- Delo je razporejeno

tako, da so vpleteni

vsi učenci.

- Poizkušajo

sodelovati drug z

drugim.

- Včasih niso vsi

aktivno vključeni pri

izdelavi KN.

- Malo ali nič

skupinskega dela.

Točkovanje ni predstavljeno s številko, temveč z opisnimi ocenami, kot so odlično,

presega standard, standardno ustrezen in pod standardom. Sicer pa temelji na

organizaciji, vsebini in sodelovanju. Pri tem konceptu je pomembno tudi medsebojno

sodelovanje, medtem ko pri drugih točkovanjih tega kriterija ni. Organizacija NCSEC

daje poudarek tako na sami terminologiji, kot na razmerjih, gradnji in značilnostih KN.

Seveda je po tem kriteriju učenca težje oceniti, saj ga ocenjujemo subjektivno, ker ni

prisotnih nobenih točk oziroma lestvice.

54

(g) Točkovanje KN po kriterijih McMurray (iz leta 2014)

Strokovnjak McMurray svoje točkovanje opisuje, kot je razvidno iz preglednice 4.5.

Preglednica 4.5: Točkovanje po kriterijih McMurray-a [34].

Kriteriji Odličen Dober Zadosten Nezadosten

Širina Načrt vključuje

pomembne pojme

in opisuje snov na

več ravneh.

KN vključuje

najpomembnejše

koncepte in

opisuje snov na

omejenem številu

ravneh

V KN manjkajo

pomembni pojmi

in opisuje snov

samo na eni ravni

KN vključuje

minimalne pojme

in veliko

pomembnih

konceptov

manjka.

Povezanost Vsi koncepti so

povezani z

drugimi.

Večina konceptov

je povezana z

drugimi koncepti

Več konceptov

povezanih z

drugimi koncepti.

Minimalno število

konceptov

povezanih z

drugimi koncepti.

Uporaba opisnih

povezav

Povezave so

opisane jedrnato

in natančno.

Povezave so jasno

opisane in to velja

za večino odnosov.

Nekatere

povezave so

nejasne in

nepravilne.

Povezave so

nejasne.

Učinkovitost

povezav

Vsaka povezava

se razlikuje od

drugih in jasno

opisuje odnos med

koncepti.

Večina povezav se

razlikuje od

drugih, ravno tako

pojmi.

Večina povezav

ne opiše odnosov

dovolj dobro, da

bi bil KN jasen.

Večina povezav je

nejasnih in se ne

razlikuje od

drugih povezav.

Postavitev KN

KN je predstavljen

na eni strani,

hierarhičnost je

vidna v vse smeri.

S povezavami

zagotavlja

zadostno število

ustreznih

primerov.

KN je predstavljen

na eni strani,

hierarhičnost je

jasna, urejena in

zagotavlja

zadostno število

povezanih

pomembnih

primerov.

KN ni

predstavljen na eni

strani,

hierarhičnost je

nejasna in slabo

urejena, vendar so

predstavljeni

nekateri

pomembni primeri

s povezavami.

KN ni

predstavljen na

eni strani,

hierarhično

neorganiziran in je

težje berljiv.

Razvoj skozi čas

Končni KN kaže

precejšno

kognitivno

napredovanje iz

osnovnega na

bistveno večjo

globino

razumevanja

Končni KN kaže

določeno

kognitivno

napredovanje in

nekoliko večjo

globino

razumevanja

snovi.

KN prikazuje

minimalno

kognitivno

napredovanje in

nekoliko

poglobljeno

razumevanje

snovi.

Končni KN ne

kaže kognitivnega

napredovanja in ni

vidnega

razumevanja

snovi.

Tudi McMurray uporablja opisne ocene in ne številk pri točkovanju. Sicer pa je

poudarek predvsem na povezah med koncepti, da so te jasne in jih je veliko. Poudarek

ima tudi na razvoju KN, ali učenec napreduje pri izdelavi načrtov ali ne. Ne omenja

medsebojnega sodelovanja, tako da je verjetno namenjeno individualnemu načrtu.

55

Vsak model ocenjevanja KN je specifičen in ne moremo trditi, kateri model je boljši oz.

slabši. Vsi ti avtorji niso izdelali modela zaradi svoje prepoznavnosti, želeli so le

prebuditi interes pri izdelovalcu KN, kako narediti ocenjevalni model v praksi. Nihče od

avtorjev ni pripravil nobene empirične raziskave, ki bi potrdila njihov model

ocenjevanja kot najprimernejšega [35].

Sicer pa si lahko učitelj naredi svoje točkovanje glede na pomembnost teme. Morda je

nekemu učitelju bolj pomembno znanje konceptov oziroma pojmov, katere pozna

učenec, drugemu učitelju pa je bolj pomembno, da učenec pozna povezave in zna

vpeljati navzkrižne povezave, saj bo tako videl smisel povezovanja med koncepti. Tako

si vsak učitelj pripravi ocenjevalno lestvico po svojih kriterijih, odvisno od

pomembnosti konceptov, pojmov itd. Seveda pa obstajajo splošni standardi, ne glede na

ocenjevanje in točkovanje strokovnjakov oziroma avtorjev, s katerimi si lahko učitelj

pomaga pri ocenjevanju KN. Te standarde prikazuje preglednica 4.6.

56

Preglednica 4.6 Splošni standardi za ocenjevanje KN [9].

OZNAČEVANJE

RUBRIKE ODLIČNI USPEŠNI POVPREČNI SLABI

ORGANIZACIJA dobro organizirana premišljeno

organizirana

nekoliko

organizirana

razburkana in

zmedena

zagotavlja zelo jasno

sliko mnogih idej

zagotavlja veliko

sliko idej

zagotavlja sliko idej zagotavlja razpršeno

sliko idej

vsebuje glavne

pojme

vsebuje večino

glavnih pojmov

vsebuje le nekaj

glavnih pojmov

vsebuje omejeno

število konceptov

vsebuje ustrezno

število konceptov

vsebuje zadostno

količino konceptov

nekoliko

nepovezano

sledi standardom

konceptualnih

načrtov

sledi standardom

koncepti so kratki in

jasni

koncepti so jasni

POVEZAVE povezave so

natančno označene

povezave so

označene

povezave niso

označene

brez povezav

enostavni in

kompleksni odnosi

med pojmi

vsebuje razmerja

med pojmi

nekaj idej in

konceptov je med

seboj povezanih

težko slediti

razmerjem

RAZMIŠLJANJE

IN IDEJE

vključuje pojme,

kateri so zelo

primerni za

določeno temo in

kažejo na

ustvarjalno mišljenje

učenca

večina ali vsi pojmi

so primerni za

določeno temo

večina konceptov

izpolnjuje osnovne

zahteve za temo,

vendar se nekateri

ne nanašajo

neposredno na temo

mnogi koncepti niso

primerni za temo

vse ideje, teorije in

teme so dobro

miselno izpeljane

nekatere teme, ideje,

teorije so miselno

izpeljane

ideje in teorije so

miselno izpeljane,

kar pa ni jasno

razvidno

miselni proces ni

jasen

SPOROČILO jasno predstavljeno,

visoka stopnja

razumevanja

jasno predstavljeno,

dobra raven

razumevanja

informacije so

predstavljene,

vendar ne na preveč

razumljiv način

zelo težko razumeti

TIMSKO DELO medsebojno zelo

dobro sodelovanje

medsebojno

sodelovanje

poizkušajo, da bi

dobro sodelovali

drug z drugim

malo ali pa nič

timskega dela

spoštujejo in

dopolnjujejo drug

drugega v idejah

sodelujejo tako, da

so vsi vpleteni v

izdelavo

niso vsi učenci

aktivni pri

sodelovanju in

izdelavi

V nadaljevanju bomo pripravili primere KN pri gradnji učne ure in preverjanje znanja,

kateri se vežejo na tematike iz učenega načrta iz predmeta tehnika in tehnologija. Učitelj

gradi KN skupaj z učenci ob razlagi snovi. S tem si bodo učenci snov lažje predstavili in

videli povezanost med koncepti. Lažje si bodo zapomnili tudi tisti, ki imajo dober

fotografski spomin. Učitelju bo KN v pomoč, da ne spregleda kakšnega podatka. Na

koncu učne snovi pa učitelj s pomočjo KN tudi preveri znanje učenca, in sicer s

57

primernimi nalogami ter točkovanjem, ki si ga vsak učitelj opredeli po svojih kriterijih,

glede na pomembnost, ki je v tistem trenutku bistvena.

58

5 UPORABA KN PRI POUKU TIT

KN lahko uporabimo pri obravnavanju nove učne snovi in preverjanju znanja tudi pri

predmetu tehnika in tehnologija (TIT). Kako in kdaj uporabiti kakšen način predstavitve

KN, podrobno podajamo v nadaljevanju.

Pri predmetu TIT imamo različne vrste in tehnike učenja. Ne učimo se zgolj znanja o

določeni temi, na primer umetne snovi, papir, les, kovine, gonila, električni tok itd., kot

pri večini predmetov v osnovni šoli, temveč moramo pokazati tudi druge spretnosti, kot

so na primer risanje in izdelava različnih izdelkov, se pravi praktični del. Preden

začnemo s samo izdelavo izdelka, pa moramo vedeti, kakšen material uporabljamo, ali

nam preti kakšna nevarnost, na primer gorljivost, katero orodje bomo pri sami izdelavi

uporabili ter ga tako varno uporabili. Vse to moramo vedeti, preden začnemo s

praktičnim delom.

KN je zelo dober pripomoček pri našem predmetu, saj vzpostavlja logično strukturo

smiselnega učenja, od teorije do prakse. V našem primeru je to še bolj pomembno, saj

tako začnejo teorijo in prakso učenci med seboj povezovati.

KN je sestavljen tako, da ga lahko ves čas nadgrajujemo. Ker se učenci o osnovnih

obdelovalnih postopkih za papir, lesna gradiva, umetne snovi in tanko pločevino učijo

že od 4. razreda, lahko znanje, ki ga pridobivajo od 6. do 8. Razreda, nagrajujejo. Če

začnejo z uporabo KN v 4. razredu, ga lahko v kasnejših razredih le dopolnjujejo in

izpopolnjujejo.

Preden učenci začnejo z izdelavo izdelka, morajo pripraviti potrebno dokumentacijo, s

katero si pomagajo, da izdelek izdelajo po korakih. V tem primeru bo hierarhični KN

zelo malo koristil. Izdelamo procesni KN, kjer bomo imeli ločene korake in bo učenec

lažje sledil vsakemu koraku posebej. Ravno tako lahko učitelj skupaj z učenci gradi

procesni KN, če bodo vsi učenci izdelovali isti izdelek.

Če učitelj predava določeno snov ali pa pregleduje predznanje učencev na določeno

tematiko pri predmetu TIT, v tem primeru uporabi znani hierarhični model KN. Tako

59

lahko učenci sodelujejo pri gradnji samega KN ter na tak način povezujejo pojme

oziroma koncepte ter snovi med seboj.

Ravno tako lahko učitelj uporabi KN pri ocenjevanju TIT. Pripravi ga s primernimi

nalogami in tako lahko vidi, ali učenec razume zahtevano snov, lahko pa tudi vidi, ali

učenec pozna postopek izdelave izdelka. Vse to lahko s KN med seboj prepletamo, tako

teorijo kot praktični del.

Pri poučevanju TIT je KN mogoče uporabiti v vseh razredih in kjerkoli v učnem načrtu,

kjer učenci gradijo miselne strukture, pridobivajo spretnosti za razumevanje tehnologij

in procesov ter tam, kjer se učenci samostojno pisno izražajo.

5.1 Uporaba KN na področju tehnike

V Sloveniji ni moč najti nobenih raziskav, ki bi temeljile na uporabi KN pri pouku TIT,

nekaj pa jih lahko najdemo v tujini.

Raziskava prihaja iz ZDA, kjer so ugotavljali uporabo KN pri izobraževanju

tehnologije, ki je temeljila na tematiki energija, moč in prenos. V raziskavo so bili

vključeni študentje dodiplomskega študija. Podatke so zbirali pred, med in po

študentskem izobraževanju tehnologije KN. Ugotovitve so pokazale, da je študent

zmogel ustvarili KN pred izobraževanjem, in sicer s svojim predhodnim znanjem, ki ga

je pridobil bodisi na kakšnih tečajih ali drugih predavanjih. Sicer pa je bilo v teh KN

moč zaslediti tudi kakšno napačno razumevanje pojavov na področju znanja. KN, ki so

bili izdelani po izobraževalnem procesu, pa kažejo, da so se študentje naučili in razvili

tehnološke koncepte s smiselnim učenjem [36].

Naslednja raziskava je bila opravljena pri učiteljih Health Sciences and Technology

Academy (HSTA) in kaže uporabo elektronskih KN. Učitelji naj bi KN uporabljali za

študente, za učence osnovnih mestnih šol in za pomoč drugim učiteljem. Ugotovitve, ki

so bile pridobljene na elektronskih konferencah, pri učnih načrtih in na delavnicah, so

pokazale, da je uporaba pri HSTA učiteljih KN vsestransko izobraževalno orodje.

Ugotovitve tega projekta se ujemajo s tem, kar strokovnjaki trdijo, da KN olajša

60

učencem izobraževanje in zagotavljajo stalno podporo. Ta projekt zdaj financira

uporabo programske opreme v več kot 45 javnih šolah [37].

V nadaljevanju podajamo vodene primere KN iz vsakega razreda pri predmetu TIT, in

sicer o umetnih snoveh in električnem krogu, kar sodi v sedmi razred TIT, o kovinah,

kjer bomo uporabili hierarhični model in sodi v osmi razred TIT, ter o ročni izdelavi

papirja, kjer bomo uporabili procesni model KN, sodi pa v šesti razred TIT. S KN lahko

zajamemo tako teoretični del kot praktični del, se pravi izdelavo izdelka, kot bomo

lahko videli v nadaljevanju.

5.2 Predstavitev snovi s pomočjo KN

Na podlagi štirih primerov, bomo ugotovili, kako lahka in učinkovita je uporaba KN v

razredu pri razlagi učne snovi. Prvi primer (a) bo o umetnih snoveh, in sicer bomo temo

predstavili s hierarhičnim modelom KN, ravno tako pri primeru (b) o električnem krogu

in primeru (c) o kovinah in njihovi obdelavi. Pri četrtem primeru pa bo KN malce

drugačen, saj bomo predstavili predstavitev korakov izdelave izdelka, in sicer bo to

ročna izdelava papirja. Pri tem primeru (d) bomo uporabili procesni model KN. Vse

primere bomo izdelovali v programu Cmap Tool, ki je namenjeno prav gradnji KN.

(a) Primer KN o umetnih snoveh

Po učnem načrtu za TIT za osnovne šole sodi tema o umetnih snoveh v sedmi razred

[38]. Ker pa se učenci vsakodnevno srečujejo z umetnimi snovmi in ker so oprijemljiva

stvar, si bodo učenci njihove lastnosti lažje predstavljali in bolje razumeli. Tako jih

lahko pri samem pouku precej vključimo v dejavnost ter jih spodbujamo, da povedo

primere in potem skupaj ugotavljamo, v katero skupino spadajo po tehnoloških

lastnostih in kakšne so te lastnosti ter njihova obdelava. Tako učenci po predelani učni

snovi izdelajo izdelek iz materiala. Sicer pa se seznanijo z umetnimi snovmi že v 4.

razredu, saj je predvideni učni cilj iz učnega načrta, da mora učenec poznati osnovne

obdelovalne postopke za papir, lesna gradiva, umetne snovi in tanko pločevino. Tako

učna snov, kot so umetne snovi v 7. Razredu, učencem le ni tako tuja in svoje znanje le

nadgrajujejo in dopolnjujejo. Tako mora učitelj pri razlagi upoštevati naslednje cilje iz

učnega načrta za TIT, katere podajamo v nadaljevanju [38]:

opišejo surovine za proizvodnjo umetnih snovi,

61

ugotovijo značilne lastnosti umetnih snovi in jih razvrstijo v skupine

(termoplasti, duroplasti, elasti, silikoni),

primerjajo gostoto in trdoto najpogostejših umetnih snovi,

predstavijo prednosti in slabosti umetnih snovi ter vpliv povečane rabe na

okolje,

ocenijo svojo vlogo in vlogo drugih pri varovanju okolja in

ob uporabi dokumentacije izberejo orodja, pripomočke, stroje in osebna zaščitna

sredstva za varno delo.

Sprva je pomembno da si zastavimo fokusno vprašanje, ki se veže na našo učno snov.

Postavili smo si vprašanje: »Kaj so umetne snovi?« Pri tem koraku je pomembno, da si

ne postavimo preveč specifičnega vprašanja, kot na primer, kakšne vrste umetnih snovi

poznamo, saj bi bili na tak način veliko bolj omejeni pri predstavitvi. Nato ob razlagi

pišemo ključne pojme oziroma naše koncepte. Ker so umetne snovi zelo razširjena

tema, je dobro, da pojme razdelimo po sklopih, kot na primer: pridobivanje umetnih

snovi, slabosti umetnih snovi, vrste umetnih snovi …, in se pri tem osredotočamo na

učne cilje, katere smo navedli in katere moramo doseči. Tako naredimo parkiriščni

model po sklopih (slika 5.1). Pri tem koraku moramo biti pozorni, da KN ne vsebuje

preveliko število konceptov, saj lahko tako hitro postane nepregleden in odvrača

pozornost ter deluje ne motivacijsko. V kolikor imamo konceptov preveč, sprejmemo

tiste, ki so bolj pomembni, specifične pa odstranimo. Primerno število je sicer odvisno

do same oblike KN, vendar bi zadostovalo do 30 konceptov. Osnovne koncepte lahko

črpamo iz učbenikov, strokovne literature itd.

62

Slika 5.1: Parkiriščni model o umetnih snoveh.

Pri naslednjem koraku (slika 5.2) učenci s pomočjo učitelja razporedijo koncepte v

postavitev KN, sprva brez povezav, nato jih dodamo. Ker so koncepti razporejeni po

vsebinskih sklopih v parkiriščnem modelu, to delo ni preveč težko. Pomembno je, da si

sledijo hierarhično, kot na primer: elasti, plasti in silikoni so enakovredni koncepti, pod

plasti pa so duroplasti in termoplasti in pod njimi še delitev, kateri so to. Potrebno je le

paziti, da je postavitev lepo razvidna in se razmerja ˗ puščice, med seboj ne križajo

pogosto. Pri tem postopku naredimo po navadi kar nekaj osnutkov, preden izdelamo

končno verzijo KN. Skrbimo, da je KN čim bolj jasen in pregleden.

63

Slika 5.2: KN o umetnih snoveh.

Ko imamo narejen KN, poizkušamo poiskati navzkrižne povezave (slika 5.3). Lahko jih

najdemo več, in sicer: samo termoplaste lahko obdelujemo s tlačnim litjem, globokim

vlekom in krivljenjem ter upogibanjem, ulivamo lahko pa smolo iz poliestra.

Slika 5.3: Navzkrižne povezave o umetnih snoveh.

Zadnji korak (slika 5.4) je narediti KN čimbolj nazoren in pregleden. To lahko

dosežemo z barvnimi povezavi ter v KN lahko vključimo tudi slike. S klikom na ikono,

64

ki je pod konceptom, se odpre povezava do spletne strani, kjer lahko vidimo sliko

primera vrst umetnih snovi.

Slika 5.4: KN o umetnih snoveh.

65

(b) Primer KN o električnem krogu.

Predstavili bomo KN o električnem krogu. Govorimo sicer o temi, katero poznamo iz

vsakodnevnega življenja, a nikoli o temi ne razmišljamo in elektrike tudi ne moremo

prijeti, zato nam še vseeno ni tako blizu kot umetne snovi in papir. Pomembno je, da je

količina konceptov dovolj majhna, da je KN dovolj pregleden, zanimiv ter da dosega

cilje, katere morajo učenci doseči po učnem načrtu oziroma kurikulumu za TIT. Snov se

veže na sedmi razred osnovne šole.

Cilji o električnem krogu iz učnega načrta TIT, katere mora učenec doseči pri

električnem krogu, so [38]:

opišejo sestavo in delovanje električnega kroga ter opredelijo vlogo in lastnosti

osnovnih gradnikov,

ugotovijo potrebne pogoje, da v električnem krogu teče električni tok,

razložijo namen in delovanje stikala kot krmilnega elementa v električnem

krogu,

električno napetost razumejo in opišejo kot lastnost vira, da poganja električni

tok, imenujejo enoto zanjo in opišejo nevarnosti električnega toka in

predstavijo možnosti za alternativno pridobivanje električne energije.

Sprva si moramo postaviti fokusno vprašanje o električnem krogu, da vemo, kaj točno

moramo predstaviti. Postavili smo si naslednje vprašanje: »Iz česa je sestavljen

električni krog in njegove lastnosti?«

Nato pri drugem koraku izločimo bistvene in pomembne podatke, ki se navezujejo na

fokusno vprašanje. Koncepte podamo v skupinah, saj jih bomo tako lažje postavili v

KN. Tako naredimo parkiriščni model. Glede na to, kaj potrebujemo v električnem

krogu, da deluje, razvrstimo v tri pomembne skupine, in sicer: viri, vodniki in

porabniki, kot prikazuje slika 5.5. Ta korak je težaven, saj je potrebno izpostaviti

pomembnejše podatke. Ob preveliki količini konceptov postane KN nepregleden.

66

Slika 5.5: Parkiriščni model o električnem krogu.

Ko imamo že izbrane koncepte oziroma pojme, katere želimo predstaviti v KN, jih

razvrstimo po hierarhiji v KN in jim dodamo relacije med njimi. Ta korak ni težaven,

saj si koncepti sledijo glede na specifičnost pojmov, kot prikazuje slika 5.6.

Slika 5.6: KN o električnem krogu.

67

Sedaj dodamo navzkrižne povezave, katere povzročajo učencem največ težav. Pri tem

se vidi razumevanje konceptov in povezanost konceptov iz ene teme na koncept iz

druge teme, kot prikazuje slika 5.7

Slika 5.7: Navzkrižne povezave o električne toku.

Videz končnega KN je prikazan na sliki 5.8, kjer je dodano grafično gradivo – slike, in

barve, s katerimi lažje in bolj pregledno predstavimo podatke o električnem toku.

68

Slika 5.8: KN o električnem krogu.

69

(c) Primer KN o kovinah in njihovih obdelavah.

Tema o kovinah sodi pri pouku TIT v osmi razred osnovne šole. Kovinska gradiva so

zelo pomembna in razširjena gradiva. Njihova uporabnost je skoraj brezmejna, saj lahko

iz ustrezne kovine izdelamo tako rekoč katerikoli izdelek. Potrebno je, da poznamo

njihovo sestavo, lastnosti in seveda cilj, kaj želimo z njimi doseči. Tako lahko

določimo, katero kovino bomo izbrali za dosego cilja. Še preden pa začnemo z

načrtovanjem in izdelavo izdelka, učitelj preda znanje učencem vse o kovinah, saj se

tako lahko izognemo kakršnikoli nesreči. Ker lahko kovine obdelujemo na različne

načine, moramo biti previdni pri izdelavi izdelka. Z vsemi kovinami ne moremo

izdelovati vseh obdelovalnih postopkov, saj ima vsaka kovina svoje lastnosti in sestavo.

Zato lahko učitelj s pomočjo KN prikaže lastnosti kovin, obdelovalne postopke itd.

Pomembno je, da učitelj učencem preda snov, ki je v učnem načrtu. Cilji, ki jih mora

učitelj doseči po učnem načrtu, so naslednji [38]:

ugotovijo, predstavijo in utemeljijo razširjenost ter rabo kovin v vsakdanjem

življenju,

dopolnijo znanje o lastnostih kovin, proizvodnji in vplivu na okolje

opišejo najpogostejše kovine in jih razvrstijo v železne in neželezne,

preizkusijo in ugotovijo značilne lastnosti kovin ter jih povežejo z njihovo

uporabnostjo,

prepoznajo polizdelke in izdelke iz kovin,

razlikujejo razstavljive in nerazstavljive zveze,

razložijo vrste in namen površinske zaščite kovin,

utemeljijo namen zbiranja in predelave dotrajanih predmetov za okolje in

uporabijo osnovne postopke obdelave kovin.

Ko pa začnemo graditi KN, si moramo zastaviti fokusno vprašanje, na katerega se

navezuje vse, kar želimo predstavili. To fokusno vprašanje se glasi: »Kakšne so

lastnosti kovin in njihova obdelava?«

Nato izberemo koncepte, katere želimo predstaviti v svojem KN, kot smo to naredili pri

umetnih snoveh in električnem krogu. Kot rečeno, naredimo parkiriščni model, ki je

predstavljen na sliki 5.9.

70

Slika 5.9: Parkiriščni model o kovinah.

Pri sliki 5.10 lahko vidimo porazdelitev konceptov v KN po sklopih, to pomeni

obdelovalni postopki skupaj, razporeditev kovin glede na železne in neželezne itd.

Prepoznamo lahko tudi hierarhično razporeditev glede na pomembnost in specifičnost

konceptov, kako si sledijo vrste kovin od bolj do manj pomembnih (železne in

neželezne, do naštetih, katere spadajo v to skupino).

Slika 5.10: KN o lastnostih in obdelovalnih postopkih kovin.

71

Nato moramo poiskati navzkrižne povezave, kar je razvidno iz slike 5.11. V tem

primeru jih lahko najdemo kar veliko, saj lahko povežemo vrste kovin z obdelovalnimi

postopki. Ker pri vseh kovinah ne moremo uporabljati vseh obdelovalnih postopkov,

lahko izpostavimo bistvene. Vseeno je potrebno biti previden, da ne naredimo preveč

povezav, ker je KN lahko hitro nepregleden.

Slika 5.11: Navzkrižne povezave pri KN o kovinah.

Na koncu v KN dodamo barve in slike, da je bolj pregleden in jasen. Tako je nastal

končni KN, kot prikazuje slika 5.12. Če imamo veliko navzkrižnih povezav, je dobro,

da vsako obarvamo drugače, saj je na tak način bolj pregledno, kam gre kakšna

povezava.

72

Slika 5.12: Končni KN o lastnostih in obdelovalnih postopkih kovin.

73

(d) Primer KN o ročni izdelavi papirja.

Sedaj smo predstavili tri teoretične primere vezane na tematike posameznih razredov,

ker pa TIT vsebuje tudi praktično delo, bomo predstavili tudi predstavitev izdelave

izdelka po korakih. Pri TIT je prisotnega veliko praktičnega dela, zato je KN za

prestavitev izdelave izdelka lahko zelo učinkovit pripomoček. Seveda pa nam pri

predstavitvi korakov za izgradnjo izdelka ni v pomoč hierarhični model KN, temveč

izberemo procesni model KN. Učenci lahko pri tem načinu predstavitve lažje sledijo

postopku izdelave, saj so jasno predstavljeni koraki dela. Ročno izdelavo papirja učenci

pri predmetu TIT spoznajo v šestem razredu osnovne šole. V učnem načrtu je operativni

učni cilj, da znajo učenci ročno izdelati papir. Morda bodo znanje lahko kdaj uporabili

za kakšno voščilnico, saj bo izdelek unikaten [38].

Izdelava procesnega modela KN je podobna kot hierarhični KN, le da je drugačna

postavitev konceptov ter povezav. Začne se ravno tako s fokusnim vprašanje, kot pri

hierarhičnem KN. Postavili smo si naslednje vprašanje: »Kako ročno izdelati papir?«

Ravno tako je drugi korak pri procesnem modelu KN identičen hierarhičnemu modelu.

Potrebno je poiskati koncepte in jih postaviti v parkiriščni model. Pri procesnem modelu

KN je konceptov nekoliko manj kot pri hierarhičnem modelu, seveda pa je število

odvisno od dolžine procesa in količine informacij, katere želimo predstaviti. Parkiriščni

model procesnega modela KN je prikazan sliki 5.13.

74

Slika 5.13: Parkiriščni model o ročni izdelavi papirja.

Nato koncepte porazdelimo po korakih izdelave v shemo KN in jih povežemo s

povezavami in povezovalnimi besedami. Po navadi je procesni model narejen v liniji,

kot lahko vidimo iz slike 5.14, ni pa pravilo.

75

Slika 5.14: KN o ročni izdelavi papirja.

76

Poizkušamo najti kakšne navzkrižne povezave, vendar je le teh zelo malo ali pa nič.

Vsak korak je po navadi povezan le s predhodnim in z naslednjim korakom. Zelo malo

je verjetno da je povezan z drugim korakom, saj si koraki sledijo po vrsti in ne smemo

izpuščati korakov. Verjetnost povezav je zgolj v opombah ob korakih, kot prikazuje

slika 5.15.

Slika 5.15: Navzkrižne povezave pri KN o ročni izdelavi papirja.

77

Na koncu pa v KN dodamo barve in slike , da si učenci postopek lažje predstavljajo in

vidijo, katera orodja bodo potrebovali pri izdelavi izdelka (na primer: sito, stiskalnica

itd.). Prikaz končnega KN o ročni izdelavi papirja je viden na sliki 5.16.

Slika 5.16: Končni KN o ročni izdelavi papirja.

78

Iz teh primerov lahko vidimo, da so KN zelo dober pripomoček pri predstavitvi in

podajanju znanja pri predmetu TIT, vendar lahko z njimi tudi ocenjujemo. Sedaj

predstavimo še uporabo KN pri ocenjevanju znanja.

5.3 Ocenjevanje znanja s pomočjo KN

S primeri, ki jih bomo predstavili pri preizkusih znanja, želimo pokazati, kako

učinkovita in uporabna orodja so KN. Pripravili bomo tri preizkuse znanja. Njihova

tema bo enaka kot pri poglavju 5.2, kjer so bili predstavljeni KN o umetnih snoveh,

kovinah in elektriki pri pouku. V preizkusih znanja pa ne bomo vključili ročne izdelave

papirja, saj bi morali izdelati nov preizkus znanja, ki bi temeljil na temi papirja. Teme

pri preizkusih znanja bodo pokrivale enaka tematska področja, kot določa učni načrt

TIT.

(a) Primer preizkusa znanja s pomočjo KN o umetnih snoveh

Že v točki 5.2 (a) smo pisali o umetnih snoveh in predstavili cilje, katere mora učenec

doseči po učnem načrtu. Zato cilji iz 5.2 iz primera (a) ostajajo enaki tudi pri tem

preizkusu znanja. Minimalni standardi, ki jih mora učenec doseči po učnem načrtu iz

TIT, pa so [38]:

predstavi uporabo najpogostejših umetnih snovi v vsakdanji praksi in jih

imenuje,

umetne snovi razvrsti med elaste, plaste (termo- in duroplaste) in silikone,

z uporabo osnovnih obdelovalnih postopkov, orodij in strojev izdela preprost

predmet iz umetnih snovi in

pojasni vpliv proizvodnje in uporabe umetnih snovi na okolje.

Preizkus znanja bo sestavljen iz petih nalog, kjer bosta prvi dve nalogi hierarhičnega

modela in bodo učenci dopolnjevali koncepte v KN ter povezovali slike iz vsakdanjega

življenja s pravilnimi vrstami konceptov. Pri tretji nalogi je prikazan procesni model

KN, kjer morajo učenci dopolniti pravilne koncepte v KN in pri zadnjih dveh nalogah

smo naredili parkiriščni model, iz katerega mora učenec pod nalogo N4 sam izdelati

manjši hierarhični model. Pri zadnji nalogi N5 mora iz danih konceptov sestaviti

procesni model KN. Časovna omejitev preizkusa znanja je 45 minut. Naloge v

preizkusu znanja bomo podajali po načinu sprva navodila naloge, nato rešitev in

79

točkovanje vsake naloge. Na koncu preizkusa znanja sledi tabela točkovanja vseh nalog

in ocenjevalna lestvica celotnega preizkusa znanja. Vse naloge bomo označili s črko N.

N1.

Pri prvi nalogi učenec pokaže znanje o osnovnih surovinah umetnih snovi, zna jih

pravilno napisati v hierarhični KN glede na specifičnost konceptov, napiše njihove

lastnosti ter jih pozna v vsakdanjem življenju s tem, ko poveže slike s pravilnimi

umetnimi snovmi. Iz te naloge, ki jo lahko vidimo na sliki 5.17, je jasno, ali učenec

pozna lastnosti hierarhičnega modela KN, ali zna slediti povezavam in pozna pojme

umetnih snovi. Rešitev same naloge podajamo na sliki 5.18. Učenec pri prvi nalogi

pokaže naslednja operativna cilja [38]:

opišejo surovine za proizvodnjo umetnih snovi,

ugotovijo značilne lastnosti umetnih snovi in jih razvrstijo v skupine

(termoplasti, duroplasti, elasti, silikoni)

in minimalna standarda [38]:

predstavi uporabo najpogostejših umetnih snovi v vsakdanji praksi in jih

imenuje in

umetne snovi razvrsti med elaste, plaste (termo- in duroplaste) in silikone,

Navodilo.

Dopolni KN s pravilnimi koncepti glede na mehanske in tehnološke lastnosti umetnih

snovi in vpiši njihove surovine. Sledite puščicam in povezovalnim besedam. Na koncu

poveži slike s pravilnimi koncepti in dopolni povezovalne besede.

80

Slika 5.17: KN umetnih snovi naloga 1.

Rešitev.

Slika 5.18: Rešitev naloge 1 o umetnih snoveh.

81

Točkovanje.

Točkovanje naloge je prikazano v preglednici 5.1. Učenec lahko doseže največje število

točk pri poznavanju terminologije, saj je ravno teh največ.

Preglednica 5.1: Kriterij točkovanja prve naloge.

Kriteriji Vrsta Število rešitev Točke Skupaj točk

Terminologija koncept 21 1 21

Hierarhija nivo 4 2 8

Povezave slik 5 1 5

Skupaj 34

N2.

Pri drugi nalogi učenec pokaže poznavanje obdelovalnih postopkov umetnih snovi ter

pozna gradnjo in postopek izdelave izdelka iz smole. Učenec dopolni KN, ki ga lahko

vidimo na sliki 5.19, in pokaže svoje poglobljeno znanje z navzkrižnimi povezavami

med koncepti. Rešitev naloge je prikazana na sliki 5.20. Učenec pri drugi nalogi pokaže

naslednji operativen cilj [38]:

ob uporabi dokumentacije izberejo orodja, pripomočke, stroje in osebna zaščitna

sredstva za varno delo,

in minimalen standard [38]:

z uporabo osnovnih obdelovalnih postopkov, orodij in strojev izdela preprost

predmet iz umetnih snovi.

Navodilo.

Dopolni KN s pravilnimi koncepti, kateri se navezujejo na že znani izdelek – obesek iz

smole, katerega smo naredili pri predmetu TIT. Dodani so še ostali postopki, s katerimi

obdelujemo umetne snovi. Dodatne točke lahko dobite, v kolikor najdete kakšno

navzkrižno povezavo. S tem boste pokazali znanje o obdelavah umetnih snovi.

82

Slika 5.19: KN umetnih snovi naloga 2.

Rešitev.

Slika 5.20: Rešitev naloge 2 o umetnih snoveh.

Točkovanje.

Točkovanje naloge je prikazano v preglednici 5.2. Učenec lahko doseže največje število

točk pri poznavanju terminologije, saj je ravno teh največ.

83

Preglednica 5.2: Kriterij točkovanja druge naloge.

Kriteriji Vrsta Število rešitev Točke Skupaj točk

Terminologija koncept 28 1 28

Navzkrižne povezave slik 2 3 6

Skupaj 34

N3.

Pri tretji nalogi učenec pokaže poznavanje procesnega modela KN in ve, kako si sledijo

postopki obdelave za točno določen izdelek, kot je na sliki 5.21. S tem ko izbere točno

določene postopke, ki so primerni za obdelavo, pokaže odlično poznavanje obdelave

materiala. Učitelj pripravi model procesnega KN, kot ga lahko vidimo na sliki 5.22, kjer

so koncepti prazni, učenec pa jih mora dopolniti. Rešitev naloge je podana na sliki 5.23.

Učenec pri tretji nalogi pokaže naslednji operativni cilj [38]:

ob uporabi dokumentacije izberejo orodja, pripomočke, stroje in osebna zaščitna

sredstva za varno delo

in minimalen standard [38]:

z uporabo osnovnih obdelovalnih postopkov, orodij in strojev izdela preprost

predmet iz umetnih snovi.

Navodilo.

Zamisli si, da bi pri predmetu TIT rad napravil posodico za majhne predmete iz

polistirena. Naredi procesni KN, kjer boš predstavil postopke izdelave. V pomoč so ti

lahko postopki iz KN naloge 2.

Slika 5.21: Posodica za majhne predmete.

84

Slika 5.22: KN postopka izdelave posodice.

Rešitev.

Slika 5.23: Rešitev naloge 3 o umetnih snoveh.

Točkovanje.

Točkovanje naloge je prikazano v preglednici 5.3.

85

Preglednica 5.3: Kriterij točkovanja tretje naloge.

Kriteriji Vrsta Število rešitev Točke Skupaj točk

Terminologija koncept 4 2 8

Razvrstitev koncept 4 1 4

Skupaj 12

N4.

Učenec pozna lastnosti hierarhičnega modela KN, s tem ko pravilno razvrsti koncepte

glede na specifičnost umetnih snovi na okolje. Učenec vključi v KN vse koncepte in

najde tudi primerne povezave med njimi. Povezovalne besede med koncepti učenec

napiše smiselno. Učitelj poda učencem koncepte, kot prikazuje slika 5.24. Rešitev

naloge pa prikazuje slika 5.25. Učenec pri četrti nalogi pokaže naslednja operativna

cilja [38]:

predstavijo prednosti in slabosti umetnih snovi ter vpliv povečane rabe na

okolje,

ocenijo svojo vlogo in vlogo drugih pri varovanju okolja

in naslednji minimalen standard [38]:

pojasni vpliv proizvodnje in uporabe umetnih snovi na okolje.

Navodilo.

Izdelaj KN s pomočjo spodaj naštetih konceptov tako, da bodo povezave čim bolj

smiselne. Upoštevajte hierarhično značilnost KN in pri izdelavi uporabite vseh 11

konceptov.

Slika 5.24: KN parkiriščni model umetnih snovi naloga 4.

86

Rešitev.

Slika 5.25: Rešitev naloge 4 o umetnih snoveh.

Točkovanje.

Točkovanje naloge je prikazano v preglednici 5.4.

Preglednica 5.4: Kriterij točkovanja četrte naloge.

Kriteriji Vrsta Število rešitev Točke Skupaj točk

Terminologija koncept 11 1 11

Povezave besede 10 1 10

Oblika KN 1 2 2

Skupaj 23

N5.

Učenec pozna postopek gradnje procesnega modela KN in s pravilno razvrstitvijo

konceptov v KN pokaže poznavanje postopka brušenja. Učenec zna najti smiselne

povezovalne besede med koncepti. Učitelj učencem poda koncepte, kot prikazuje slika

5.26, katere pravilno razvrsti, kot prikazuje slika 5.27. Učenec pri peti nalogi pokaže

naslednji operativni cilj [38]:

ob uporabi dokumentacije izberejo orodja, pripomočke, stroje in osebna zaščitna

sredstva za varno delo

87

in minimalen standard [38]:

z uporabo osnovnih obdelovalnih postopkov, orodij in strojev izdela preprost

predmet iz umetnih snovi.

Navodilo.

Izdelaj procesni model KN iz že danih konceptov pri postopku brušenja umetnih snovi.

Slika 5.26: KN parkiriščni model umetnih snovi naloga 5.

Rešitev.

88

Slika 5.27: Rešitev naloge 5 o umetnih snoveh.

Točkovanje.

Točkovanje naloge je prikazano v preglednici 5.5.

Preglednica 5.5: Kriterij točkovanja pete naloge.

Kriteriji Vrsta Število rešitev Točke Skupaj točk

Terminologija koncept 5 1 5

Povezave besede 5 1 5

Skupaj 10

Učenec lahko prejme na preizkusu znanja največ 113 točk, kar je razvidno iz

preglednice 5.6.

89

Preglednica 5.6: Točkovanje nalog preizkusa znanja.

Naloge Število točk

1. naloga 34

2. naloga 34

3. naloga 12

4. naloga 23

5. naloga 10

Skupaj točk: 113

Za kriterij smo izbrali ocenjevanje razdeljeno po odstotkih. Samemu kriteriju pripada

primerno ovrednotena stopnja znanja, ki se oceni s številko, kot prikazuje preglednica

5.7.

Preglednica 5.7: Ocenjevalna lestvica.

Število točk Odstotki Ocena

0-55 0-49 Nezadostno (1)

56-67 50-59 Zadostno (2)

68-84 60-74 Dobro (3)

85-101 75-89 Prav dobro (4)

102-113 90-100 Odlično (5)

(b) Primer preizkusa znanja s pomočjo KN o kovinah in njihovih obdelavah.

Že v točki 5.2 (c) smo pisali o kovinah in njihovih obdelavah pri pouku in predstavili

cilje, katere mora učenec doseči po učnem načrtu. Zato cilji iz 5.2, primer (c) ostajajo

isti tudi pri tem preizkusu znanja. Minimalni standardi, katere mora učenec doseči po

učnem načrtu iz TIT, pa so [38]:

predstavi uporabo kovin na značilnih področjih,

utemelji prednost kovin pred drugimi gradivi,

pozna najpogostejše vrste in osnovne lastnosti kovin,

razvrsti kovine v železne in neželezne,

opiše lastnosti kovin,

imenuje polizdelke in utemelji njihovo uporabnost,

z uporabo osnovnih obdelovalnih postopkov, orodij in strojev izdela preprost

predmet iz kovin,

razlikuje razstavljive in nerazstavljive zveze,

90

pozna vpliv proizvodnje kovinskih predmetov in njihove uporabe na okolje

in

razloži pomen recikliranja.

Preizkus znanja bo sestavljen iz šestih nalog, kjer bodo tri naloge hierarhičnega modela

KN in pri tem bo učenec dopolnjeval pravilne koncepte ter povezoval slike iz

vsakdanjega življenja s pripadajočimi koncepti. To so naloge N1, N4 in N6. Pri ostalih

treh nalogah pa bo učenec izdeloval procesni KN. Pri nalogi N2 in N5 bo imel učenec

že parkiriščni model, iz katerega bo potrebno narediti procesnega glede na postopek

obdelave posameznega izdelka. Pri N3 pa bo moral učenec sam narediti KN z vsem

svojim znanjem ter si sam izmisliti koncepte in jih postaviti v pravilni vrstni red s

pravilnimi povezovalnimi besedami. Ta naloga naj bi učencu vzela največ časa,

približno 12 minut. Časovna omejitev celotnega preizkusa znanja je 45 minut.

N1.

Pri prvi nalogi učenec pokaže znanje o delitvi kovin, zna jih pravilno napisati v

hierarhični KN glede na specifičnost konceptov, napiše njihove splošne značilnosti ter

jih pozna v vsakdanjem življenju s tem, ko poveže slike s pravilnimi kovinami.

Hierarhični KN je predstavljen na sliki 5.28. Iz te naloge je razvidno, ali učenec pozna

delitev kovin, ali zna slediti povezavam in pozna značilnosti hierarhičnega KN. Rešitev

naloge je podana na sliki 5.29. Učenec pri prvi nalogi pokaže naslednja operativna

cilja[38]:

ugotovijo, predstavijo in utemeljijo razširjenost ter rabo kovin v vsakdanjem

življenju,

opišejo najpogostejše kovine in jih razvrstijo v železne in neželezne

in minimalna standarda [38]:

pozna najpogostejše vrste in osnovne lastnosti kovin in

razvrsti kovine v železne in neželezne.

Navodilo.

Dopolni KN s pravilnimi koncepti glede na delitev kovin, njihove splošne značilnosti in

kje jih najdemo. Sledite puščicam in povezovalnim besedam. Na koncu poveži slike s

pravilnimi koncepti in dopolni povezovalne besede.

91

Slika 5.28: KN o kovinah naloga 1.

Rešitev.

Slika 5.29: Rešitev KN o kovinah naloge 1.

Točkovanje.

Točkovanje naloge je prikazano v preglednici 5.8. Učenec lahko doseže največje število

točk pri poznavanju terminologije, saj je ravno teh največ.

92

Preglednica 5.8: Kriterij točkovanja prve naloge.

Kriteriji Vrsta Število rešitev Točke Skupaj točk

Terminologija koncept 21 1 21

Hierarhija nivo 3 2 6

Povezave slik 5 1 5

Skupaj 32

N2.

Druga naloga se veže na poznavanje obdelave izdelka iz bakra, ki je prikazan na sliki

5.30, in na poznavanje postopka izdelave. Naloga zahteva tudi, da učenec komentira,

katera orodja potrebujemo pri določenem koraku, zato pokaže učenec še večjo mero

razumevanja obdelave. Ker pa mora učenec ustvariti procesni model KN, mu ta seveda

ni tuj. Učitelj mu pomaga s tem, ko mu poda koncepte, ki jih lahko vidimo na sliki 5.31,

le ta pa jih mora razvrstiti po korakih, kot si sledijo. Rešitev je podana na sliki 5.32.

Učenec pri drugi nalogi pokaže naslednji operativni cilj [38]:

uporabijo osnovne postopke obdelave kovin

in minimalni standard [38]:

z uporabo osnovnih obdelovalnih postopkov, orodij in strojev izdela preprost

predmet iz kovin.

Navodilo.

Razvrsti koncepte pri izdelavi svečnika narejenega iz bakra, katerega vidiš na sliki, tako

da si bodo logično sledili po postopku izdelave. S tem boš izdelal procesni model KN.

Nato dopiši pri vsakem konceptu orodje oz. pripomoček, ki ga uporabljamo za izvedbo

tega koraka.

Slika 5.30: Svečnik naloga 2.

93

Slika 5.31: Parkiriščni model KN naloge 2.

Rešitev.

Slika 5.32: Rešitev modela KN naloge 2.

94

Točkovanje.

Točkovanje naloge je prikazano v preglednici 5.9.

Preglednica 5.9: Kriterij točkovanja druge naloge.

Kriteriji Vrsta Število rešitev Točke Skupaj točk

Terminologija koncept 14 1 14

Razvrstitev koncept 7 1 7

Povezave koncept 7 1 7

Skupaj 28

N3.

Pri tretji nalogi učenec pokaže celotno znanje tako kreiranja KN, kot tudi znanje

terminov in samega postopka, od zbiranja do recikliranja. Ker učitelj pri tej nalogi

zahteva učenčevo samostojnost in ne poda nobenih konceptov, slik ali načrta izgradnje,

je ta naloga še toliko težja in tudi največ ovrednotena, ima kar 36 točk. Pri tej nalogi se

pokaže tako znanje učenca, kot kreativnost, iznajdljivost in poznavanje gradnje in

značilnosti KN. Rešitev naloge je podana s sliko 5.33. Učenec pri tretji nalogi pokaže

naslednji operativni cilj [38]:

utemeljijo namen zbiranja in predelave dotrajanih predmetov za okolje

in minimalna standarda [38]:

pozna vpliv proizvodnje kovinskih predmetov in njihove uporabe na okolje in

razloži pomen recikliranja.

Navodilo.

Izdelaj procesni KN za postopek od zbiranja do recikliranja kovin. Postopek naj temelji

na 6 konceptih.

Rešitev.

95

Slika 5.33: Rešitev modela KN naloge 3.

Točkovanje.

Točkovanje naloge je prikazano v preglednici 5.10.

Preglednica 5.10: Kriterij točkovanja tretje naloge.

Kriteriji Vrsta Število rešitev Točke Skupaj točk

Terminologija koncept 6 2 12

Razvrstitev koncept 6 2 12

Povezave koncept 6 2 12

Skupaj 36

N4.

Četrta naloga se veže na poznavanje polizdelkov in izdelkov, in sicer na način, da

povežejo stvari iz vsakdanjega življenja s primernimi koncepti. Ravno tako dopolnijo

hierarhični KN s koncepti o razdružljivih in nerazdružljivih zvezah, kot prikazujemo na

sliki 5.34. Učenec zna slediti povezovalnim besedam in pravilno izpolniti sledeči KN,

če le pozna termine o temi. Rešitve naloge so podane s sliko 5.35. Učenec pri četrti

nalogi pokaže naslednja operativna cilja [38]:

96

prepoznajo polizdelke in izdelke iz kovin,

razlikujejo razstavljive in nerazstavljive zveze

in minimalna standarda [38]:

imenuje polizdelke in utemelji njihovo uporabnost in

razlikuje razstavljive in nerazstavljive zveze.

Navodilo.

Najprej dopolni hierarhični KN glede na uporabo različnih snovi po obliki v

proizvodnji, nato poveži slike s konceptoma glede na polizdelek oz. izdelek.

Slika 5.34: KN o kovinah naloge 4.

Rešitev.

97

Slika 5.35: Rešitev modela KN naloge 4.

Točkovanje.

Točkovanje naloge je prikazano v preglednici 5.11.

Preglednica 5.11: Kriterij točkovanja četrte naloge.

Kriteriji Vrsta Število rešitev Točke Skupaj točk

Terminologija koncept 9 1 9

Hierarhija nivo 3 1 3

Povezave slik 6 1 6

Skupaj 18

N5.

Pri peti nalogi zna učenec izdelati stojalo za pisala iz aluminija, kot prikazuje slika 5.36,

tako da zna iz danih konceptov, kjer so napisani obdelovalni postopki, izbrati primerne.

Parkiriščni model konceptov lahko vidimo na sliki 5.37. Učenec jih zna razporediti po

vrsti in narediti procesni model KN. Rešitev naloge je prikazana na sliki 5.38. Učenec

pri peti nalogi pokaže naslednji operativni cilj [38]:

uporabijo osnovne postopke obdelave kovin

in minimalni standard [38]:

z uporabo osnovnih obdelovalnih postopkov, orodij in strojev izdela preprost

predmet iz kovin.

98

Navodilo.

Iz naslednjih podanih konceptov jih izberite šest glede na postopek izdelave stojala za

pisala iz aluminija, katerega vidite na sliki. Z njimi izdelajte procesni KN.

Slika 5.36: Stojalo za pisala.

Slika 5.37: Parkiriščni model KN naloge 5.

Rešitev.

99

Slika 5.38: Rešitev modela KN naloge 5.

Točkovanje.

Točkovanje naloge je prikazano v preglednici 5.12.

Preglednica 5.12: Kriterij točkovanja pete naloge.

Kriteriji Vrsta Število rešitev Točke Skupaj točk

Terminologija koncept 6 1 6

Povezave konceptov 6 1 6

Razvrstitev koncept 6 1 6

Skupaj 18

N6.

Pri zadnji nalogi učenec pokaže poznavanje kovin visoko trdnostno: jeklo, medenina in

aluminij, pozna njihove lastnosti in v katero skupino glede na prvo nalogo spadajo.

Učence zna slediti povezavam v hierarhičnem KN in dopolni manjkajoče koncepte, kot

100

je razvidno iz slike 5.39. Učenec prepozna tudi preko slike, za katero vrsto kovine gre in

med seboj pravilno poveže. Rešitev naloge je podana na sliki 5.40. Učenec pri šesti

nalogi pokaže naslednji operativni cilj [38]:

preizkusijo in ugotovijo značilne lastnosti kovin ter jih povežejo z njihovo

uporabnostjo

in minimalna standarda [38]:

pozna najpogostejše vrste in osnovne lastnosti kovin in

opiše lastnosti kovin.

Navodilo.

Sprva dopolni hierarhični KN glede na delitev in lastnosti danih kovin, nato pa poveži

pravo sliko z ustrezno kovino.

Slika 5.39: KN o kovinah naloge 6.

101

Rešitev.

Slika 5.40: Rešitev KN o kovinah naloge 6.

Točkovanje.

Točkovanje naloge je prikazano v preglednici 5.13.

Preglednica 5.13: Kriterij točkovanja šeste naloge.

Kriteriji Vrsta Število rešitev Točke Skupaj točk

Terminologija koncept 6 1 6

Povezave slik 3 1 3

Skupaj 9

Učenec lahko prejme največ 141 točk, kar je razvidno iz preglednice 5.14.

102

Preglednica 5.14: Točkovanje nalog preizkusa znanja.

Naloge Število točk

1. naloga 32

2. naloga 28

3. naloga 36

4. naloga 18

5. naloga 18

6. naloga 9

Skupaj točk: 141

Za kriterij smo izbrali ocenjevanje razdeljeno po odstotkih. Samemu kriteriju pripada

primerno ovrednotena stopnja znanja, ki se oceni s številko, kot prikazuje preglednica

5.15.

Preglednica 5.15: Ocenjevalna lestvica.

Število točk Odstotki Ocena

0-69 0-49 Nezadostno (1)

70-83 50-59 Zadostno (2)

8-104 60-74 Dobro (3)

105-125 75-89 Prav dobro (4)

126-141 90-100 Odlično (5)

Zadnji primer preizkusa znanja, ki ga bomo predstavili v diplomski nalogi, je

poznavanje električnega kroga.

(c) Primer preizkusa znanja s pomočjo KN o električnem krogu.

Že v točki 5.2 (b) smo pisali o električnem krogu, kot predstavitev pri pouku, in

predstavili cilje, katere mora učenec doseči po učnem načrtu. Zato se cilji iz 5.2 primer

(b) ujemajo s temi, ki jih moramo upoštevati na preizkusu znanja. Minimalni standardi,

katere mora učenec doseči po učnem načrtu iz TIT, pa so [38]:

opiše potrebne pogoje, da v električnem krogu teče električni tok,

razlikuje med električnimi prevodniki in izolanti ter našteje tipične električne

porabnike,

razloži namen in delovanje stikala v električnem krogu,

opišejo alternativne vire in načine pridobivanja električne energije,

našteje in opiše vire električne napetosti in

prepozna nevarnosti električnega toka.

103

Preizkus znanja bo sestavljen iz petih nalog, kjer bodo kar štiri naloge temeljile na

hierarhičnem modelu KN, kjer bo učenec dopolnjeval manjkajoče koncepte s pravilnimi

in povezoval slike iz vsakdanjega življenja s pripadajočimi koncepti. Pri eni nalogi N2

pa bo učenec izdelal sam procesni KN, kjer bo pokazal znanje o kolesarskem dinamu.

Učitelj mu ne bo pomagal s parkiriščnim modelom, temveč bo moral sam napisati

koncepte in jih pravilno razporediti v KN s povezovalnimi besedami. Ta naloga mu bo

vzela tudi največ časa, približno 15 minut. Časovna omejitev preizkusa znanja je 45

minut.

N1.

Učenec pozna sestavne dele električnega kroga ter njihove funkcije. Svoje znanje

prikaže tako, da dopolni hierarhičen model KN, kot kaže slika 5.41. Še bolj pokaže

svoje znanje, ko zna povezati predmete iz vsakdanjega življenja glede na njihovo

prevodnost. Učenec mora tu poznati tudi lastnosti hierarhičnega KN in slediti

povezovalnim besedam. Rešitev naloge vidimo na sliki 5.42. Učenec pri prvi nalogi

pokaže naslednja operativna cilja [38]:

opišejo sestavo in delovanje električnega kroga ter opredelijo vlogo in lastnosti

osnovnih gradnikov,

ugotovijo potrebne pogoje, da v električnem krogu teče električni tok

in minimalna standarda [38]:

opiše potrebne pogoje, da v električnem krogu teče električni tok in

razlikuje med električnimi prevodniki in izolanti ter našteje tipične električne

porabnike.

Navodilo.

Smiselno dopolni hierarhični KN glede na sestavo električnega kroga. Na koncu poveži

slike s koncepti glede na prevodnost električnega toka.

104

Slika 5.41: KN o električnem krogu naloge 1.

Rešitev.

Slika 5.42: Rešitev KN o električnem krogu naloge 1.

Točkovanje.

Točkovanje naloge je prikazano v preglednici 5.16.

105

Preglednica 5.16: Kriterij točkovanja prve naloge.

Kriteriji Vrsta Število rešitev Točke Skupaj točk

Terminologija koncept 13 1 13

Povezave slik 5 1 5

Skupaj 18

N2.

Druga naloga je najtežja, saj mora učenec sam pripraviti procesni KN o kolesarskem

dinamu. Poznati mora sam proces in ga znati tudi predstaviti s povezovalnimi besedami.

Tu mora učenec pokazati svojo kreativnost in predstaviti vso svoje znanje. Rešitev je

podana na sliki 5.43. Učenec pri drugi nalogi pokaže naslednji operativni cilj [38]:

ugotovijo potrebne pogoje, da v električnem krogu teče električni tok

in minimalni standard [38]:

opiše potrebne pogoje, da v električnem krogu teče električni tok.

Navodilo.

S procesnim modelom KN opiši postopek proizvodnje električnega toka pri

kolesarskem dinamu, tako da luč na kolesu zasveti.

Rešitev.

106

Slika 5.43: Rešitev KN o kolesarskem dinamu naloge 2.

Točkovanje.

Točkovanje naloge je prikazano v preglednici 5.17.

Preglednica 5.17: Kriterij točkovanja druge naloge.

Kriteriji Vrsta Število rešitev Točke Skupaj točk

Terminologija koncept 7 1 7

Povezave konceptov 7 1 7

Razvrstitev koncept 7 1 7

Skupaj 21

N3.

Pri tretji nalogi učenec pokaže znanje o hidroelektrarnah, npr. generatorji, ki so potrebni

za življenje, in sicer katere poznamo in katero snov vsaka elektrarna potrebuje, da poda

končni produkt ˗ elektriko. V pomoč so lahko učencem slike, katere mora povezati med

107

pravilnimi koncepti. Hierarhični KN je predstavljen na sliki 5.44, rešitev pa na sliki

5.45. Učenec pri tretji nalogi pokaže naslednji operativni cilj [38]:

predstavijo možnosti za alternativno pridobivanje električne energije

in minimalni standard [38]:

opišejo alternativne vire in načine pridobivanja električne energije.

Navodilo.

Smiselno dopolni hierarhični KN in poveži slike s pravilnimi koncepti.

Slika 5.44: KN o virih električne energije naloge 3.

Rešitev.

Slika 5.45: Rešitev KN o virih električne energije naloge 3.

108

Točkovanje.

Točkovanje naloge je prikazano v preglednici 5.18.

Preglednica 5.18: Kriterij točkovanja tretje naloge.

Kriteriji Vrsta Število rešitev Točke Skupaj točk

Terminologija koncept 17 1 17

Povezave slik 6 1 6

Skupaj 23

N4.

Naloga je dokaj preprosta, saj učenec le vnese v KN koncepte o stikalih in le teh je

malo, kot lahko vidimo na sliki 5.47. Svoje znanje pokaže tudi s štirimi povezavami

dveh slik in dveh tabel glede na način vezja stikal. Rešitev naloge je na sliki 5.48.

Učenec pri četrti nalogi pokaže naslednji operativni cilj [38]:

razložijo namen in delovanje stikala kot krmilnega elementa v električnem krog

in minimalni standard [38]:

razloži namen in delovanje stikala v električnem krogu.

Navodilo.

Smiselno dopolni KN o stikalih in poveži sliki s tabelama k pripadajočima konceptoma.

Slika 5.47: Rešitev KN o stikalih naloge 4.

109

Rešitev.

Slika 5.47: Rešitev KN o stikalih naloge 4.

Točkovanje.

Točkovanje naloge je prikazano v preglednici 5.19.

Preglednica 5.19: Kriterij točkovanja četrte naloge.

Kriteriji Vrsta Število rešitev Točke Skupaj točk

Terminologija koncept 9 1 9

Povezave slik 4 1 4

Skupaj 13

N5.

Učenec pri peti nalogi pokaže znanje o električni napetosti in zna razporediti koncepte

glede na njihovo specifičnost pojavov. Zna tudi slediti povezovalnim besedam. Učenec

napiše primere iz vsakdanjega življenja, kjer zahtevajo povezovalne besede. KN, kot

naloga, je viden na sliki 5.48, rešitev pa na sliki 5.49. Učenec pri peti nalogi pokaže

naslednji operativni cilj [38]:

električno napetost razumejo in opišejo kot lastnost vira, da poganja električni

tok, imenujejo enoto zanjo in opišejo nevarnosti električnega toka

in minimalna standarda [38]:

110

našteje in opiše vire električne napetosti in

prepozna nevarnosti električnega toka.

Navodilo.

Smiselno dopolni KN s pravilnimi koncepti, v pomoč pa naj ti bodo povezovalne

besede. Primere iščite iz vsakdanjega življenja.

Slika 5.48: KN o električni napetosti naloge 5.

Rešitev.

Slika 5.49: Rešitev KN o električni napetosti naloge 5.

Točkovanje.

Točkovanje naloge je prikazano v preglednici 5.20.

111

Preglednica 5.20: Kriterij točkovanja pete naloge.

Kriteriji Vrsta Število rešitev Točke Skupaj točk

Terminologija koncept 18 1 18

Hierarhija nivo 4 2 8

Skupaj 26

Učenec lahko prejme največ 100 točk, kar je razvidno iz preglednice 5.21.

Preglednica 5.21: Točkovanje nalog preizkusa znanja.

Naloge Število točk

1. naloga 18

2. naloga 21

3. naloga 23

4. naloga 13

5. naloga 26

Skupaj točk: 101

Za kriterij smo izbrali ocenjevanje razdeljeno po odstotkih. Samemu kriteriju pripada

primerno ovrednotena stopnja znanja, ki se oceni s številko, kot prikazuje preglednica

5.22.

Preglednica 5.22: Ocenjevalna lestvica.

Število točk Odstotki Ocena

0-50 0-49 Nezadostno (1)

51-60 50-59 Zadostno (2)

6 -75 60-74 Dobro (3)

76-90 75-89 Prav dobro (4)

91-101 90-100 Odlično (5)

S primeri, ki smo jih predstavili, smo ugotovili, da so KN dober pripomoček pri

preverjanju znanja. Lahko opazimo, da je pri točkovanju zelo veliko število točk. Vsaka

naloga je ocenjena z več kot 10 točkami, saj se ne ocenjuje zgolj terminologija, ampak

tudi sam postopek predstavitve procesa ali hierarhičnega nivo, se pravi tudi struktura

podajanja znanja. Zato imajo na koncu testi zelo veliko število točk.

112

6 DISKUSIJA

V nadaljevanju je po posameznih ciljih razloženo, na kakšen način in s kakšnimi

rešitvami smo dosegli cilje C1˗C5 v poglavju 1.2.

C1: Podati pregled grafičnih orodij in jih med seboj primerjati.

V drugem poglavju smo predstavili vizualne predstavitve, katere so uporabljali že v

daljni preteklosti pa vse do danes, in sicer začetki segajo v 3. stoletje pred našim

štetjem. Nam nekateri bolj in nekateri nekoliko manj znani vizualni formati oz. grafična

orodja so miselni vzorec, KN, konceptualna shema in vizualna metafora. Miselni vzorec

je vsem učencem dobro poznan in ga tudi uporabljajo v osnovnih šolah, vendar je

nestrokoven in ne vidi se, kje je začetek in kje konec predstavitve. Ravno tako ga lahko

vsak učenec oblikuje po svojih kriterijih. Nasprotno, je KN strokoven, iz njega je lepo

berljiva tematika, ima svoje značilnosti, katere mora učenec upoštevati pri njegovi

gradnji. S povezovalnimi besedami učenec pokaže pot smiselnega učenja, KN spodbuja

prebujenje predhodnih znanj z dopolnitvijo novih konceptov. Konceptualna shema in

vizualna metafora sta glede na obliko neprilagodljivi, lahko vsebujeta premalo

informacij za dobro razumljivost teme in ju ne moremo uporabiti v kateremkoli

primeru, ravno tako ne pri ocenjevanju. Tudi miselni vzorec ni tako primeren za

ocenjevanje znanja, ravno zaradi svoje nestrokovnosti in pomanjkanja omejitev glede na

obliko in gradnjo. Lahko pa pri preizkusih znanja uporabimo KN, saj učenec v najboljši

meri pokaže svoje smiselno učenje.

C2: Določiti pojem KN ter njegove značilnosti in vrste.

Prve KN so razvili leta 1972, in sicer v okviru raziskovalnega programa Novak na

Cornelu. KN je grafično orodje za organizacijo in predstavitev znanj in je sestavljen iz

konceptov – besed ali besednih zvez, ki so med seboj povezani s povezavami –

puščicami, ter povezovalnimi besedami, kateri nam sporočajo odnos med dvema

konceptoma. Več KN se lahko med seboj povezuje in dopolnjuje. Sicer največkrat

poteka od zgoraj navzdol, ni pa nujno, zato poznamo več vrst KN. Med najbolj

uporabne v našem primeru spadata hierarhični in procesni model, poznamo pa še pajkov

113

model, sistemski model, strokovni model, panoramski model, 3D model in Mandala

model, ki smo jih predstavili v tretjem poglavju. Ker je hierarhični model najbolj

uporaben v osnovnih šolah, smo podali njegove značilnosti. Prva značilnost je, da mora

imeti hierarhično razporeditev. To pomeni, da je večina splošnih pojmov na vrhu KN in

to so tudi najpomembnejši pojmi, medtem ko so bolj specifični pojmi na dnu KN. Za

iskanje pojmov nam je v pomoč fokusno vprašanje, ki si ga zastavimo pred gradnjo

KN. Naslednja značilnost KN so navzkrižne povezave, ki nam povedo, kako se koncepti

iz ene teme prepletajo s koncepti iz druge teme. Tretja lastnost so konkretni primeri

dogodkov in predmetov, ki jih lahko dodamo v KN in imajo funkcijo obrazložiti pojem,

da nam je KN bolj jasen.

C3: Predstaviti vpeljevanje KN v razred.

V tretjem poglavju smo predstavili postopek vpeljave KN v razred, in sicer po korakih.

Sprva mora učitelj učencem predstaviti nov način učenja in poučevanja. Da si učenci

orodje lažje predstavljajo, ga je dobro uporabiti na znanem primeru. Na tak način bodo

tudi lažje razumeli njegove značilnosti. Nato izdelajo učenci prvi individualni KN. Pri

tem koraku učitelj vidi, ali razumejo, kaj je KN in kako ga graditi. Zelo je pomembno,

da ga učenci dokončajo do konca. Nato jih učitelj razporedi v manjše heterogene

skupine, kjer iščejo razlike in podobnosti med KN, artikulirajo svoje misli in se učijo

drug od drugega. Nato sledi razprava celotnega razreda, kjer poteka diskusija malih

skupin. Vsaka skupina predstavi svoj KN, predloge in odločitve. Lahko izdelamo tudi

KN celotnega razreda.

C4: Določiti tehnike in kriterije pri ocenjevanju znanja s pomočjo KN.

V četrtem poglavju je predstavljen KN kot dober pripomoček pri ocenjevanju znanja,

tako pred kot po izobraževanju. Uporabimo lahko različne naloge, kot je npr. popolna

dopolnitev KN, kjer učenec dopolnjuje vse koncepte v KN, v pomoč pa so mu

povezovalne besede. Delna dopolnitev KN je nekoliko lažja naloga, saj je manjkajočih

konceptov nekoliko manj in so že dopisani koncepti lahko učencu v pomoč. Tretja

naloga je dopolnitev razmerij, kjer ima učenec dane koncepte, nima pa danih povezav in

povezovalnih besed. Četrta naloga je izdelava izbranega KN, kjer ima učenec danih od

10 do 20 konceptov in mora izdelati KN. Peta naloga je izdelati mikro KN, kjer ima

114

danih pet konceptov, ostale pa mora dodati sam in izdelati KN. Šesta naloga je izdelava

vodenega KN, kjer učitelj navede več konceptov, učenec pa izloči bistvene in naredi

KN. In zadnja naloga je izdelava KN na podlagi besedila. To pomeni, da ima učenec

pred seboj besedilo, ki ga sestavi učitelj, on pa najde pomembne koncepte ter jih

pravilno uporabi v KN. Seveda je potrebno naloge tudi primerno oceniti na podlagi

kriterijev. Kriterije si ustvari vsak učitelj sam, in sicer se morajo navezovati na učne

cilje v učnem načrtu, na naloge in pojme ter tudi kriterije in merila za razvrščanje.

Obstaja več načinov točkovanja, kot na primer z ocenjevalnimi lestvicami ali pa

ocenjevanje po uporabi. Vsak učitelj se mora zavedati naslednjih kriterijev: organizacija

KN, povezave, razmišljanja in ideje, sporočilo in timsko delo.

C5: Podati primere uporabe KN pri ocenjevanju vsebin iz učnega načrta TIT.

V petem poglavju smo predstavili možnosti uporabe KN po vsebinskih sklopih po

razredih. Sprva smo predstavili štiri primere uporabe KN v razredu, kot pomoč pri

predstavitvi snovi. KN so vezani na učne cilje, ki jih želimo doseči po učnem načrtu iz

TIT. Izdelali smo tri hierarhične KN, in sicer se ti navezujejo na tematiko umetnih

snovi, električni krog in kovine, pa še en procesni model KN – ročna izdelava papirja.

Ker pri predmetu TIT ni le teorije, ampak je veliko praktičnega dela, je procesni model

KN odličen pripomoček za prikaz izdelave izdelka po korakih. KN smo predstavili po

načrtu izdelave KN, in sicer: fokusno vprašanje, parkiriščni model, izdelava KN, iskanje

navzkrižnih povezav in končni KN s končno obliko in detajli. Nato smo naredili tri

preizkuse znanja z nalogami. Testi se vežejo na iste teme kot pri predstavitvah v

razredu. Naloge si sledijo tako, da sta naprej navedena opis naloge in predstavitev učnih

ciljev, ki jih dosežemo z nalogo, nato sledijo navodilo naloge, rešitev in točkovanje

vsake naloge. Na koncu preizkusa znanja je ocenjevalna lestvica. Ugotovimo lahko, da

z eno nalogo dosežemo več učnih ciljev, saj se koncepti lahko med seboj prepletajo in

povezujejo in ima vsaka naloga najmanj 20 točk. Testi po Bloomovi toksonomiji so

opredeljeni na en učni cilj in vsaka naloga ima manjše število točk. Pri nalogah s KN pa

ne preverjamo zgolj terminologije, ampak so pomembni tudi ostali kriteriji, kot so

razporeditev, organizacija, povezave itd. Zato so naloge s KN točkovane z večjim

številom točk in učenec pri tem pokaže svoje celotno znanje. Če začnejo učenci graditi

KN v prejšnjih razredih, jih lahko v kasnejših razredih le dopolnjujejo in izpopolnjujejo.

115

7 ZAKLJUČEK

V današnjih osnovnih šolah prevladuje tehnika učenja na pamet. Učitelji v veliki meri

posredujejo učencem le informacije in definicije, kar učencem ne bo dolgo koristilo.

Učenci zato znanje, katerega pridobijo pri pouku oziroma se ga naučijo doma, shranijo

do preizkusa znanja, nato pa ga pozabijo. Vendar pa lahko učitelji poskrbijo, da se

znanje shrani za dalj časa in z drugačnim pristopom učenja v dolgoročni spomin. Tako

lahko znanje učencu koristi tudi kasneje v življenju. Temu pristopu učenja pravimo

smiselno učenje in orodje, s katerim to spodbujamo, so KN.

Vendar pa sama vpeljava KN v pouk ni tako enostavna. Učenci so vajeni drugačnega

načina posredovanja informacij. V kolikor vpeljemo nov način, lahko naletimo na upor

in slabo motiviranost učencev. Zato mora učitelj postopoma vpeljati KN po korakih, ki

so predstavljeni v diplomski nalogi, da učenci spoznajo prednosti takega načina učenja.

Učitelj se mora tudi primerno izobraziti, če želi vpeljati spremembe v šolstvu. Še

posebej velik je pomen KN pri predmetu tehnika in tehnologija, kjer je poudarek na

povezanosti med teorijo in prakso. Sprva je potrebno, da se učenec nauči lastnosti

materiala, nato obdelovalnih postopkov, da lahko kasneje izdela izdelek. Prednost KN

je vpeljava znanja v že obstoječi KN oziroma nadgradnja le tega. Če otroci začnejo z

gradnjo že v nižjih razredih, lahko KN le nadgrajujejo in izpopolnjujejo v višjih

razredih. Zato bi bilo smotrno, da bi učitelji vpeljali KN že v nižjih razredih.

KN pa nam ne koristijo zgolj pri vpeljavi novega znanja, temveč tudi pri ocenjevanju

znanja. Učitelj mora pri gradnji testov poznati tehnike nalog in znati postaviti kriterij za

vsako nalogo posebej. Kriterije si postavi vsak učitelj sam in jih mora predstavitvi

učencem pred izvedbo preizkusa znanja. Učitelj lahko v naloge vključi vse operativne

cilje in minimalne standarde, ki jih narekuje učni načrt oziroma kurikulum. Iz primerov,

katere smo podali v diplomski nalogi, je moč opaziti, da je število točk za vsako nalogo

večje kot pri obstoječem preverjanju znanja v sedanjih osnovnih šolah. Posledica tega je

to, da učitelj ne preverja zgolj terminologije učenca, temveč tudi smiselno postavitev

konceptov. Predvsem so pomembne povezave med koncepti, katere nam sporočajo

razumevanje odnosov med pojmi.

116

Tako lahko vidimo, da so KN pomembni za dobro pomnjenje snovi in bi bilo zelo

koristno, če bi jih vključili v učni načrt in jih aktivno uporabljali v izobraževanju, tako

pri pouku kot pri ocenjevanju znanja.

117

8 LITERATURA IN VIRI

[1] Korenine vizualnih map [http://www.mind-mapping.org/blog/mapping-

history/roots-of-visual-mapping/].

[2] Cmap introduction [http://cmap.ihmc.us/docs/theory-of-concept-maps].

[3] Miselni vzorci [https://prezi.com/zca0lav3wpy0/miselni-vzorci-ucinkovito-ucenje-

in-priprava-na-izpit/].

[4] Slika miselnega vzorca zbiranja odpadkov

[http://www.kpv.si/Portals/0/Slike/Dejavnosti/Depo/miselni-vzorci/MV_2.gif].

[5] Primerjava med konceptualnim načrtom, miselnim vzorcem, konceptualnim

diagramom in vizualnimi metaforami

[http://www.liquidbriefing.com/twiki/pub/Dev/RefEppler2006/comparison_between_co

ncept_maps_and_other_visualizations.pdf].

[6] Slika konceptualne sheme UDK baze [http://udkmmis.beepworld.de/pb2.htm].

[7] Konceptualni načrt ali miselni vzorec

[http://www.informationtamers.com/WikIT/index.php?title=Concept_maps_or_mind_m

aps%3F_the_choice].

[8] Podobnosti in razlike med konceptualnim načrtom in miselnim vzorcem

[http://www.visual-mapping.com/2013/04/mind-or-concept-mapping-differences-

and.html].

[9] Prednosti KN

[http://ar.cetl.hku.hk/am_cm.htm].

[10] Slabosti KN

[http://randomthoughtsfromsarahdawn.blogspot.si/2005/10/concept-mapping.html].

[11] KN v razredu

[http://www.schrockguide.net/concept-mapping.html].

[12] Vrste KN

[http://www.ucolick.org/~max/289/Concept%20Maps/About%20concept%20maps/Kin

dsOfConceptMaps.pdf].

[13] Prednosti in slabosti vrst KN

[http://www.virtualcurriculum.com/N3225/ConceptMap2_nursing.pdf]

[14] Primer pajkovega modela KN

118

[https://s-media-cache-

ak0.pinimg.com/736x/24/d7/14/24d714346c3b8c4fd8b0635367fd3d0e.jpg].

[15] Primer hierarhičnega modela KN

[http://farm2.static.flickr.com/1275/859412136_ee3b22e73d.jpg].

[16] Primer procesnega modela KN

[https://www.flickr.com/photos/lauradahl/1209849885/].

[17] Primer sistemskega modela KN

[http://spot.colorado.edu/~kozar/dfdsds.gif].

[18] Slika panoramskega modela KN

[http://connie-gulick.com/images/landb.gif].

[19] Slika 3D modela KN

[http://connie-gulick.com/Readings/Conceptmapping.htm].

[20] Slika Mandala modela KN

[http://connie-gulick.com/images/mandb.gif].

[21] Kritično razmišljanje CAST

[http://www.ehow.com/list_6749212_disadvantages-concept-mapping.html].

[22] Uporaba KN v razredu

[http://web.stanford.edu/dept/SUSE/SEAL/Reports_Papers/Vanides_CM.pdf].

[23] Razredna tehnika KN

[http://www.flaguide.org/cat/conmap/conmap7.php].

[24] Program IHMC Cmap Tool

[http://cmap.ihmc.us/].

[25] Izvor konceptualnega načrta kot orodje

[http://cmap.ihmc.us/publications/ResearchPapers/OriginsOfConceptMappingTool.pdf].

[26] Prednosti in slabosti Cmap Tools [http://cursa.ihmc.us/rid=1NG2VXT0N-RRJ33J-

27C3/Chapter%204%20Advantages%20Disadvantages.cmap].

[27] Cmap Tools [https://mindmapping-software-review.wikispaces.com/Cmap+Tools].

[28] IHMC Cmap Tools [http://p2pfoundation.net/IHMC_CMAP_Tools].

[29] Loredana La Vecchia and Marco Pedroni, KN kot orodje za ocenjevanje učenja

[http://proceedings.informingscience.org/InSITE2007/IISITv4p307-312LaVe349.pdf]

[30]Analiza KN pri ocenjevanju znanja pri predmetu matematike

[http://citeseerx.ist.psu.edu/viewdoc/download?doi=10.1.1.124.569&rep=rep1&type=p

df].

[30] Matematična raziskava v Turčiji

119

[http://citeseerx.ist.psu.edu/viewdoc/download?doi=10.1.1.124.569&rep=rep1&type=p

df].

[31]Uporaba KN pri otrocih v zelo težkih okoliščinah

[http://citeseerx.ist.psu.edu/viewdoc/download?doi=10.1.1.412.7537&rep=rep1&type=

pdf]

[32] Konceptualni načrti, ali so dobri za ocenjevanje znanja?

[http://hilt.harvard.edu/files/hilt/files/concept_maps_as_assessement_tools.pdf].

[33] Alternative ocenjevanja KN s pomočjo programske opreme

[http://www.google.com/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=1&ved=0CCsQ

FjAA&url=http%3A%2F%2Flitre.ncsu.edu%2Fsltoolkit%2Fconcept_mapadapted.ppt&

ei=_dtNU_mPI7K_sQTIwYGIAw&usg=AFQjCNEXar79LfsNcDwxo7I6bIdi5kmOUA

&sig2=ltUOG0WXAdeVc_JTEZowVQ&bvm=bv.64764171,d.cWc].

[34] Točkovanje KN

[https://teach.its.uiowa.edu/sites/teach.its.uiowa.edu/files/docs/docs/Concept_Map_Rub

rics_ed.pdf].

[35] KN: ocenjevalni modeli za pedagoge

[http://pubs.sciepub.com/jbms/2/5/4/].

[36] Uporaba KN pri konceptualnem izobraževanju pri študentih tehnike

[https://etd.ohiolink.edu/rws_etd/document/get/osu1193763566/inline].

[37] Uporaba elektronskih KN pri učiteljih tehnike

[http://www.jstor.org/stable/40188612?seq=1#fndtn-page_scan_tab_contents].

[38] Učni načrt TIT

[http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_U

N/UN_tehnika_tehnologija.pdf].

120

9 Stvarno kazalo

Ausubela, 20

Bartol, 47, 48

CMAP, 21, 118

Cronin, 50

človeški spomin, 17

Delna dopolnitev, 44, 113

dolgoročni spomin, 17, 115

Dopolnitev razmerij, 45

električnem krogu, 60, 65, 66, 68, 69,

102, 103, 104, 105, 108

evalvacija, 46

fokusno vprašanje, 31, 34, 35, 61, 65,

69, 114

formati, 8, 11, 112

fotografskim spominom, 3, 6, 18

grafično orodje, I, 8, 112

Hierarhična razporeditev, 31

Hierarhični model, 25, 31

IHMC Cmap Tools, 35, 118

IKT, 2

individualni, 3, 20, 32, 33

IT, 4, 5, 112

Izdelava mikro, 46

Izdelava vodenega, 46

KN, 2, 3, 4, 5, 8, 13, 16, 19, 20, 21, 22,

23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32,

33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42,

43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52,

53, 54, 55, 56, 58, 59, 60, 61, 62, 63,

64, 65, 66, 67, 68, 69, 70, 71, 72, 73,

74, 75, 76, 77,78, 79, 80, 81, 82, 83,

84, 85, 86, 87, 89, 90, 91, 92, 93, 94,

95, 96, 97, 98, 99, 100, 101, 102,

103, 104, 105, 106, 107, 108, 109,

110, 111, 112, 113, 114, 115, 116,

117, 118, 119

koncept, 18, 20, 31, 36, 41, 44, 48, 49,

50, 67

Koncepti, 8, 45, 47, 50

Konceptualna shema, 9, 13, 112

Konceptualni načrt, I, 2, 8, 117

Konkretni primeri dogodkov in

predmetov, 31

kovinah, 60, 69, 70, 71, 78, 89, 91, 96,

100, 101

Mandala model, 30, 113

McMurray, 54

Minnesoti, 51

Miselni vzorci, 19, 117

Miselni vzorec, 8, 112

Mueller, 52

navzkrižne povezave, 19, 31, 36, 55, 63,

67, 71, 76

navzkrižnimi povezavami, 8

NCSEC, 53

Novak, 20, 48, 49, 112

ocenjevanje, I, 19, 21, 22, 23, 39, 40,

41, 47, 49, 55, 56, 89, 102, 111, 112,

114, 118, 119

ocenjevanju znanja, I, 3, 4, 5, 19, 41,

43, 46, 78, 113, 115, 116, 118

orodji, 3, 6

Pajkov model, 24

Panoramski model, 29

parkiriščni model, 35, 61, 65, 69, 73,

78, 86, 87, 90, 114

Pomnilniški sistemi, 17

pomnjenju, 14, 19

Popolna dopolnitev, 43

povezavami, 8, 36, 38, 54, 74, 81, 108,

112

Prednosti, 13, 23, 117, 118

Procesni model, 26

Ročno izdelavo papirja, 73

Sistemski model, 27

slabosti, 4, 11, 13, 23, 39, 61, 85, 117,

118

smiselnim učenjem, 4, 15, 21, 43, 59

smiselno učenje, I, 14, 15, 17, 42, 112,

115

Splošni standardi, 56

stavčni okvir, 20

Strokovni, 28

TIT, 2

Točkovanje, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52,

53, 54, 81, 82, 84, 86, 88, 89, 91, 94,

95, 97, 99, 101, 102, 104, 106, 108,

109, 110, 111, 119

učenje z raziskovanjem, 16

učenjem na pamet, 15, 17

umetnih snovi, 60, 61, 78, 79, 80, 81,

82, 83, 85, 86, 87, 114

Uporaba, 32, 54, 59, 118, 119

ustvarjanja, 14

Večdimenzionalen/3D model, 30

Vizualna metafora, 10

121

Vizualne predstavitve, 6

vizualnih orodij, 4, 19

Vključitev navzkrižnih povezav, 31

Vodila, 34

vrednotenje, 22, 36, 40

Značilnosti, 31