of 24/24
KRITERIJI ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA NEMŠČINA KOT NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMET V OSNOVNI ŠOLI 4. RAZRED Ocenjevanje znanja Znanje učencev ocenjujemo s številčnimi ocenami. Ocenjevanje znanja poteka v skladu z zakonodajo, in sicer ustno, pisno in na druge načine. Pisno ocenjevanje znanja je vnaprej napovedano, dejavnosti so pripravljene na listih. Znanje učencev med šolskim letom preverjamo in ocenjujemo (pisno in ustno). Z ustnim načinom učitelj ocenjuje predvsem govorno sporazumevanje in sporočanje ter slušno razumevanje. Pri ustnih načinih učenec ustno odgovarja s poimenovanji, komentarji, napovedovanji, dopolnjevanji, igro vlog, izvedbo postopka itn. S pisnim načinom učitelj ocenjuje predvsem slušno in bralno razumevanje ter pisno sporazumevanje in sporočanje. Pri pisnih načinih učenec odgovarja z izbiro danih možnosti, s povezovanjem besednih in slikovnih prikazov, s prenašanjem podatkov v drugo obliko, s pisnim poimenovanjem stvari, kratkim opisom slikovnih in grafičnih prikazov, pisnimi sestavki, grafičnimi prikazi, likovnimi in tehničnimi izdelki itn. Sprotna spremljava in preverjanje znanja se vršita ob vsaki lekciji. Preverjali in ocenjevali bomo štiri spretnosti: govor, branje, poslušanje in pisanje. 1. ocenjevalno obdobje: 1. USTNO OCENJEVANJE ZNANJA: igranje kratkih dialogov/monolog, ubesedovanje slikovnih impulzov, preproste slovnične strukture, opisi, sodelovanje pri pouku in urejeni prepisi tabelske slike. 2. USTNO OCENJEVANJE ZNANJA: govorni nastop 1. pisni preizkusi znanja 2. ocenjevalno obdobje: 3. USTNO OCENJEVANJE ZNANJA: igranje kratkih dialogov/monologov, ubesedovanje slikovnih impulzov, preproste slovnične strukture, opisi, sodelovanje pri pouku in urejeni prepisi tabelske slike. 4. USTNO OCENJEVANJE ZNANJA: govorni nastop 2. pisni preizkusi znanja

KRITERIJI ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJAos-sentjanz.splet.arnes.si/files/2014/09/NEMŠČINA1.pdf · KRITERIJI ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA NEMŠČINA KOT NEOBVEZNI IZBIRNI

  • View
    220

  • Download
    0

Embed Size (px)

Text of KRITERIJI ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE...

KRITERIJI ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA

NEMINA KOT NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMET V OSNOVNI OLI

4. RAZRED

Ocenjevanje znanja

Znanje uencev ocenjujemo s tevilnimi ocenami. Ocenjevanje znanja poteka v skladu z

zakonodajo, in sicer ustno, pisno in na druge naine. Pisno ocenjevanje znanja je vnaprej

napovedano, dejavnosti so pripravljene na listih. Znanje uencev med olskim letom

preverjamo in ocenjujemo (pisno in ustno). Z ustnim nainom uitelj ocenjuje predvsem

govorno sporazumevanje in sporoanje ter sluno razumevanje. Pri ustnih nainih uenec

ustno odgovarja s poimenovanji, komentarji, napovedovanji, dopolnjevanji, igro vlog,

izvedbo postopka itn.

S pisnim nainom uitelj ocenjuje predvsem sluno in bralno razumevanje ter pisno

sporazumevanje in sporoanje. Pri pisnih nainih uenec odgovarja z izbiro danih monosti, s

povezovanjem besednih in slikovnih prikazov, s prenaanjem podatkov v drugo obliko, s

pisnim poimenovanjem stvari, kratkim opisom slikovnih in grafinih prikazov, pisnimi

sestavki, grafinimi prikazi, likovnimi in tehninimi izdelki itn. Sprotna spremljava in

preverjanje znanja se vrita ob vsaki lekciji. Preverjali in ocenjevali bomo tiri spretnosti:

govor, branje, posluanje in pisanje.

1. ocenjevalno obdobje:

1. USTNO OCENJEVANJE ZNANJA: igranje kratkih dialogov/monolog,

ubesedovanje slikovnih impulzov, preproste slovnine strukture, opisi, sodelovanje pri

pouku in urejeni prepisi tabelske slike.

2. USTNO OCENJEVANJE ZNANJA: govorni nastop

1. pisni preizkusi znanja

2. ocenjevalno obdobje:

3. USTNO OCENJEVANJE ZNANJA: igranje kratkih dialogov/monologov,

ubesedovanje slikovnih impulzov, preproste slovnine strukture, opisi, sodelovanje pri

pouku in urejeni prepisi tabelske slike.

4. USTNO OCENJEVANJE ZNANJA: govorni nastop

2. pisni preizkusi znanja

MINIMALNI STANDARDI ZNANJA

POSLUANJE BRANJE GOVORNO IN PISNO

SPORAZUMEVANJE

GOVORJENJE PISANJE

Uenci razumejo najbolj pogosta

navodila pri pouku, zelo preprost

opis osebe (ime, starost), opis

predmetov oziroma ivih bitij

(npr. igra, uilnice, olskih

potrebin, hrane, ivali na

kmetiji in hine ljubljenke,

doma, delov telesa) in kratka

sporoila (npr. voilo, pozdrav,

preprosta vpraanja).

Uenci razumejo pogosta

poimenovanja (npr. olski

predmeti, dnevi v tednu, deli

telesa, ivali na kmetiji in

hini ljubljenki) in navodila

pri pouku ter kratke opise

slik. Znajo poiskati doloene

informacije (npr. urnik

olskih dejavnosti, hrana na

jedilniku).

Uenci v pogovoru pozdravljajo

in odzdravljajo ter se zahvalijo,

rkujejo svoje ime in naslov.

Odgovarjajo na vpraanja (npr.

koliko je ura, kam so namenjeni)

in postavljajo preprosta

vpraanja (npr. Kaj rad je?

Kateri port ti je ve?)

Uenci deklamirajo

(recitirajo),

zapojejo iztevanko

ali pesem. Na

preprost nain

predstavijo sebe in

druge (ime, kraj

bivanja, starost,

telefonsko

tevilko).

Uenci prepiejo

preproste besede

in kratke povedi.

Napiejo seznam

(npr. spisek

dnevnih

dejavnosti).

KRITERIJI OCENJEVANJA PRI USTNEM PREVERJANJU

(upotevamo znanje, ki se zahteva na doloeni stopnji oz. v doloenem razredu)

Pri ocenjevanju ustnih odgovorov se uenevo znanje oceni takoj po konanem izpraevanju. Ocena se

takoj vpie v predpisano dokumentacijo.

Uenevo znanje pri ustnem ocenjevanju se meri po tirih kriterijih: sporoilnost (sporazumevalna

zmonost), besedie, jezikovna pravilnost (slovnica in koherenca) in izgovorjava.

Pri oblikovanju ocene se upotevajo naslednja merila za ocenjevanje:

ODLINO:

Slii in razume besedilo v izbranem jeziku. Na vpraanja odgovarja pravilno, s pravilnim naglasom,

pripoveduje sproeno, tekoe, uporablja primerno in bogato besedie, njegov dialog je ivahen in teko.

Zna uporabljati pravilne slovnine strukture jezika. Ne potrebuje uiteljeve pomoi. Sporoilni namen je

popolnoma jasen. Besedie je raznoliko ter ustreza pogovorni temi. Slovninih napak skoraj ni.

Izgovorjava je ustrezna.

PRAV DOBRO:

Slii in razume besedilo v izbranem jeziku. Na vpraanja odgovarja pravilno, s pravilnim naglasom, vasih

potrebuje uiteljevo pomo. Pripoveduje veinoma sproeno, tekoe, uporablja primerno in dokaj bogato

besedie, njegov dialog je ivahen in teko. Zna uporabljati pravilne slovnine strukture. Ob opozorilu

uitelja zna sam popraviti napako. Sporoilni namen je jasen. Besedie je primerno. Malo slovninih

napak, ki ne oteujejo razumevanja. Izgovorjava ne oteuje razumevanja.

DOBRO:

Delno slii in razume besedilo v izbranem jeziku. Na vpraanja odgovarja manj sproeno, potrebuje ve

uiteljeve pomoi. Pripoveduje nevezano, ima manji besedni zaklad, izgovarjava je vasih nepravilna. Ne

pozna vseh slovninih struktur, s pomojo uitelja odgovori pravilno. Sporoilni namen na nekaj mestih ni

jasen. Besedie je osnovno. Veliko slovninih napak, ki ne oteujejo razumevanja. Izgovorjava na nekaj

mestih oteuje razumevanje.

ZADOSTNO:

Slabo razume besedilo v izbranem jeziku. Vekrat mu je treba ponoviti vpraanje. Kljub uiteljevi pomoi

le delno odgovarja. Pripoveduje zatikajoe, ie besede, ne konuje povedi, dela premore. Izgovarjava je

dostikrat nepravilna. Ne pozna vseh slovninih struktur, kljub uiteljevi pomoi dostikrat ne zna popraviti

napak. Sporoilni namen na ve mestih ni jasen. Besedie je skromno in/ali ponavljajoe in na ve mestih

ne ustreza nalogam. Uenec uporablja preproste slovnine strukture. Pogosto dela manje ali veje

slovnine napake, tudi izgovorjava je obasno napana in vse to obasno oteuje razumevanje.

NEZADOSTNO:

Ne razume besedila v izbranem jeziku. Na vpraanja ne odgovarja pravilno, kljub uiteljevi pomoi ne

popravi napak. Njegov govor je nepovezan, dela dolge premore, uporablja zelo skromno besedie, ki je

deloma tudi neustrezno. Ne pozna osnovnih slovninih struktur in jih ne zna uporabljati. Sporoilni namen

ni doseen. Zaradi nepoznavanja besedia komunikacija ni mogoa. Zaradi slovninih napak in slabe

izgovorjave so izjave nerazumljive. Nejasno je, kaj nam uenec eli povedati.

KRITERIJI OCENJEVANJA PRI PISNEM SPOROANJU

Pri pisnem sporoanju se ocenjuje vsebina, jezikovna pravilnost in ustreznost besedia.

ODLINO:

Vsebina je v celoti ustrezna in vsebuje elemente izvirnosti. Uenec vkljui in razvije zahtevane iztonice.

Dolina besedila je ustrezna in ne odstopa bistveno od predvidene. Besedie je primerno, obasno

nadpovpreno bogato. Sestavek je urejen, povezan, misli so jasno izraene in logino nanizane. Osnovnih

slovninih napak skoraj ni.

PRAV DOBRO:

Vsebina je ustrezna, uenec vkljui vse predlagane iztonice, vendar ne razvije vseh ustrezno. Dolina

besedila je ustrezna in ne odstopa bistveno od predvidene. Besedilo vsebuje nekaj raznolikih slovninih

struktur, dovoljeno je nekaj osnovnih slovninih napak. Besedie je primerno, obasno bogato, opazimo

lahko nekaj nedoslednosti pri loginem povezovanju misli. Misli so jasno izraene. Obasne napake pri

uporabi velikih zaetnic.

DOBRO:

Vsebina je veinoma ustrezna, uenec vkljui ali razvije le del zahtevanih iztonic. Dolina besedila je

ustrezna in ne odstopa bistveno od predvidene. Besedie je primerno, vendar zelo osnovno in se ponavlja.

Nekaj je primerov neustrezne oziroma nepravilne rabe. Besedilo je primerno razvito, misli so obasno

nejasno izraene. Osnovnih slovninih napak je sorazmerno veliko. Pogoste nedoslednosti se pojavljajo pri

loginem povezovanju misli. Pogoste napake pri uporabi velikih zaetnic. Sporoilo je mestoma

nerazumljivo.

ZADOSTNO:

Vsebina je delno ustrezna, uenec vkljui ali razvije eno samo zahtevano iztonico. Dolina besedila

bistveno odstopa od predvidene. Besedie je omejeno, vekrat neustrezno. Raba preprostih jezikovnih

struktur, v katerih je slovninih napak toliko, da je sporoilo mestoma nerazumljivo. Sestavek je neurejen,

misli so nejasno izraene, si ne sledijo logino, nizanje tok je nepovezano. Prevladujejo napake pri

uporabi velikih zaetnic. Nepravilnosti je veliko in obasno ovirajo razumevanje besedila.

NEZADOSTNO:

Vsebina je v glavnem neustrezna ali prekratka za presojo. Slovnine napake mono ovirajo razumevanje

stavka. Skoraj vse slovnine strukture so nepravilne in onemogoajo sporazumevanje. Omejeno besedie,

razumevanje sestavka je skoraj nemogoe. Misli so nejasno izraene ali ni besedila.

Zakljuna ocena je sestavljena iz vseh ocen, ki jih uenec pridobi v olskem letu. Odraa celostno znanje

glede na zastavljene cilje predmeta, uenev napredek in odnos do predmeta, ki se kae tudi v sodelovanju

pri unem procesu.

PREHODI MED OCENAMI PISNIH NALOG

0 % - 45 % = 1

46 % - 64 % = 2

65 % - 79 % = 3

80 % - 89 % = 4

90 % - 100 % = 5

KRITERIJI ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA

NEMINA KOT NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMET V OSNOVNI OLI

7. RAZRED

Sprotna spremljava in preverjanje znanja se vrita ob vsaki lekciji. Znanje uencev med olskim letom

preverjamo in ocenjujemo (pisno in ustno). Preverjali in ocenjevali bomo tiri spretnosti: govor, branje,

posluanje in pisanje. Pisno ocenjevanje znanja je vnaprej napovedano, dejavnosti so pripravljene na listih.

Preverjanje znanja:

ustno sprotno (nekaj minut na zaetku vsake olske ure),

pisno obasno (pred pisnim ocenjevanjem znanja).

Ustno ocenjevanje znanja

Ocenjevanje govornih sposobnosti (tekoe izraanje/vsebina, besedie, slovnina pravilnost,

izgovor/intonacija) in splone sporazumevalne zmonosti.

1. ocenjevalno obdobje:

USTNO OCENJEVANJE ZNANJA: igranje kratkih dialogov/monolog, ubesedovanje slikovnih

impulzov, slovnine strukture, opisi, sodelovanje pri pouku in urejeni prepisi tabelske slike.

USTNO OCENJEVANJE ZNANJA: govorni nastop

2. ocenjevalno obdobje:

3. USTNO OCENJEVANJE ZNANJA: igranje kratkih dialogov/monologov, ubesedovanje

slikovnih impulzov, slovnine strukture, opisi, sodelovanje pri pouku in urejeni prepisi tabelske

slike.

4. USTNO OCENJEVANJE ZNANJA: govorni nastop

Govorno sporoanje dvakrat (ustno ocenjevanje znanja in govorni nastop) v 1. in enako v drugem

ocenjevalnem obdobju;

Pisni preizkusi znanja enkrat v 1. ocenjevalnem obdobju in enkrat v 2. ocenjevalnem obdobju.

ocenjevalno obdobje: 1. PISNI PREIZKUS ZNANJA (november),

ocenjevalno obdobje: 2. PISNI PREIZKUS ZNANJA (maj).

KRITERIJI ZA OCENJEVANJE GOVORNEGA NASTOPA

TOKE SPOROILNOST BESEDIE JEZIKOVNA

PRAVILNOST

IZGOVORJAVA

3 Sporoilni namen

je jasen. Ueneve

izjave so

vsebinsko

primerne.

Besedie je

primerno in

ustrezno glede na

nalogo. Uenec le

obasno ne pozna

ustrezne besede ali

besedo napano

uporabi.

Uenec uporablja

primerne

slovnine

strukture.

Slovninih napak

skoraj ni.

Izgovorjava je dobra in

ne oteuje razumevanja.

2 Sporoilni namen

na nekaj mestih ni

jasen.

Besedie je

preprosto. Uenec

na nekaj mestih

besedie

neustrezno uporabi.

Uenec uporablja

nalogi primerne

slovnine

strukture.

Obasno naredi

manje slovnine

napake.

Izgovorjava je obasno

napana.

1 Sporoilni namen

na ve mestih ni

jasen.

Besedie je

skromno in/ali

ponavljajoe in na

ve mestih ne

ustreza nalogam.

Uenec uporablja

preproste

slovnine

strukture. Pogosto

dela manje ali

veje slovnine

napake.

Izgovorjava je na ve

mestih napana in vse to

obasno oteuje

razumevanje.

OCENJEVALNI LIST

TOKE OCENA

12 - 11 = 5

10 - 9 = 4

8 - 7 = 3

6 - 4 = 2

3 - 0 = 1

IME IN

PRIIMEK SPOROILNOST BESEDIE

JEZ.

PRAVILNOST IZGOVORJAVA

SKUPAJ/

OCENA

MINIMALNI STANDARDI ZA NEMINO KOT DRUGI TUJI JEZIK V SEDMEM RAZREDU

OSNOVNE OLE

Sporazumevalne dejavnosti za doseganje operativnih ciljev in standardov znanja pri pouku drugega tujega

jezika v sedmem razredu osnovne ole

Razred Posluanje Branje Govorno in pisno

sporazumevanje

Govorjenje Pisanje

7. Uenci razumejo

kratka in preprosta

navodila, ki so

podana poasi in

razlono (npr.

pogosta navodila

pri pouku).

Razumejo zelo

preprost opis

predmeta (npr.

velikost, barvo in

kje se nahaja),

preprost opis

prostora (npr.

uilnice ali sobe),

posamezne besede,

ki jih pogosto

sliijo (npr. uilnice

ali sobe),

posamezne besede,

ki jih pogosto

sliijo (npr. tevila,

dnevi v tednu,

barve, vreme, cena,

ura).

Uenci razumejo

bistvo kratkega

in preprostega e

- sporoila (npr.

dogovor za

sreanje).

Preberejo in

razumejo

posamezne

besede v pesmi,

zgodbi, stripu.

Znajo poiskati

doloeno

informacijo v

vsakdanjem

besedilu (npr.

spored, urnik,

jedilnik, oglas).

Uenci pozdravijo

in odzdravijo,

predstavijo sebe in

druge (kako mi je

ime, kje ivim,

koliko sem star,

nacionalnost).

Opraviijo se in se

zahvalijo,

postavljajo

preprosta

vpraanja in nanje

odgovarjajo (npr.

Kam hodi v olo?

Kaj dela? Ima

brata ali sestro?

Kam gre?)

Uenci ponovijo

na pamet

nauene besedne

zveze, dele

pesmi,

pregovore.

Povedo, kdo so,

v katero olo

hodijo in kaj

trenutno ponejo.

Poimenujejo

letni as, mesec

in dan ter

povedo, koliko je

ura.

Uenci

prepiejo

preproste

besede in

kratke povedi,

znajo napisati

seznam (npr.

urnik) in

izpolniti

preprost

obrazec (ime,

naslov,

starost). Po

nareku

napiejo znane

besede in

besedne zveze.

KRITERIJI OCENJEVANJA PRI USTNEM PREVERJANJU

(upotevamo znanje, ki se zahteva na doloeni stopnji oz. v doloenem razredu)

Pri ocenjevanju ustnih odgovorov se uenevo znanje oceni takoj po konanem izpraevanju. Ocena se

takoj vpie v predpisano dokumentacijo. Uenevo znanje pri ustnem ocenjevanju se meri po tirih

kriterijih: sporoilnost (sporazumevalna zmonost), besedie, jezikovna pravilnost (slovnica in koherenca)

in izgovorjava. Pri oblikovanju ocene se upotevajo naslednja merila za ocenjevanje:

ODLINO:

Slii in razume besedilo v izbranem jeziku. Na vpraanja odgovarja pravilno, s pravilnim naglasom,

pripoveduje sproeno, tekoe, uporablja primerno in bogato besedie, njegov dialog je ivahen in teko.

Zna uporabljati pravilne slovnine strukture jezika. Ne potrebuje uiteljeve pomoi.

Sporoilni namen je popolnoma jasen. Besedie je raznoliko ter ustreza pogovorni temi. Slovninih napak

skoraj ni. Izgovorjava je ustrezna.

PRAV DOBRO:

Slii in razume besedilo v izbranem jeziku. Na vpraanja odgovarja pravilno, s pravilnim naglasom, vasih

potrebuje uiteljevo pomo. Pripoveduje veinoma sproeno, tekoe, uporablja primerno in dokaj bogato

besedie, njegov dialog je ivahen in teko. Zna uporabljati pravilne slovnine strukture. Ob opozorilu

uitelja zna sam popraviti napako.

Sporoilni namen je jasen. Besedie je primerno. Malo slovninih napak, ki ne oteujejo razumevanja.

Izgovorjava ne oteuje razumevanja.

DOBRO:

Delno slii in razume besedilo v izbranem jeziku. Na vpraanja odgovarja manj sproeno, potrebuje ve

uiteljeve pomoi. Pripoveduje nevezano, ima manji besedni zaklad, izgovarjava je vasih nepravilna. Ne

pozna vseh slovninih struktur, s pomojo uitelja odgovori pravilno.

Sporoilni namen na nekaj mestih ni jasen. Besedie je osnovno. Veliko slovninih napak, ki ne oteujejo

razumevanja. Izgovorjava na nekaj mestih oteuje razumevanje.

ZADOSTNO:

Slabo razume besedilo v izbranem jeziku. Vekrat mu je treba ponoviti vpraanje. Kljub uiteljevi pomoi

le delno odgovarja. Pripoveduje zatikajoe, ie besede, ne konuje povedi, dela premore. Izgovarjava je

dostikrat nepravilna. Ne pozna vseh slovninih struktur, kljub uiteljevi pomoi dostikrat ne zna popraviti

napak.

Sporoilni namen na ve mestih ni jasen. Besedie je skromno in/ali ponavljajoe in na ve mestih ne

ustreza nalogam. Uenec uporablja preproste slovnine strukture. Pogosto dela manje ali veje slovnine

napake, tudi izgovorjava je obasno napana in vse to obasno oteuje razumevanje.

NEZADOSTNO:

Ne razume besedila v izbranem jeziku. Na vpraanja ne odgovarja pravilno, kljub uiteljevi pomoi ne

popravi napak. Njegov govor je nepovezan, dela dolge premore, uporablja zelo skromno besedie, ki je

deloma tudi neustrezno. Ne pozna osnovnih slovninih struktur in jih ne zna uporabljati.

Sporoilni namen ni doseen. Zaradi nepoznavanja besedia komunikacija ni mogoa. Zaradi slovninih

napak in slabe izgovorjave so izjave nerazumljive. Nejasno je, kaj nam uenec eli povedati.

KRITERIJI OCENJEVANJA PRI PISNEM SPOROANJU

Pri pisnem sporoanju se ocenjuje vsebina, jezikovna pravilnost, besedie, zgradba oz. vezljivost sestavka.

ODLINO:

Vsebina je v celoti ustrezna in vsebuje elemente izvirnosti. Uenec vkljui in razvije v zahtevane iztonice.

Dolina besedila je ustrezna in ne odstopa bistveno od predvidene. Besedie je primerno, obasno

nadpovpreno bogato. Dobra vezljivost na ravni stavka in sestavka. Sestavek je urejen, povezan,misli so

jasno izraene in logino nanizane. Raba kohezivnih sredstev. Ustrezna raba asov in struktur. Osnovnih

slovninih napak skoraj ni, redko se pojavljajo le pri kompleksnih strukturah. Loila so ustrezno

uporabljena, teav pri pisanju odstavkov ni.

PRAV DOBRO:

Vsebina je ustrezna, uenec vkljui vse predlagane iztonice, vendar ne razvije vseh ustrezno. Dolina

besedila je ustrezna in ne odstopa bistveno od predvidene. Besedilo vsebuje nekaj raznolikih slovninih

struktur, dovoljeno je nekaj osnovnih slovninih napak. Ustrezna raba asov, ki lahko vsebujejo nekaj

nepravilnosti. Besedie je primerno, obasno bogato, opazimo lahko nekaj nedoslednosti pri loginem

povezovanju misli. Dobra vezljivost na ravni stavka in sestavka. Misli so jasno izraene. Obasne napake

pri pisavi, uporabi velikih zaetnic ter tvorbi odstavkov, napak v rabi loil skoraj ni.

DOBRO:

Vsebina je veinoma ustrezna, uenec vkljui ali razvije le del zahtevanih iztonic. Dolina besedila je

ustrezna in ne odstopa bistveno od predvidene. Besedie je primerno, vendar zelo osnovno in se ponavlja.

Nekaj je primerov neustrezne oziroma nepravilne rabe. Besedilo je primerno razvito, misli so obasno

nejasno izraene. Raba asov je neustrezna, besedilo vsebuje nekaj raznolikih slovninih struktur.

Osnovnih slovninih napak je sorazmerno veliko. Slaba vezljivost. Pogoste nedoslednosti se pojavljajo pri

loginem povezovanju misli. Redka raba kohezivnih sredstev. Pogoste napake pri pisavi, uporabi velikih

zaetnic in loil ter tvorbi odstavkov. Sporoilo je mestoma nerazumljivo.

ZADOSTNO:

Vsebina je delno ustrezna, uenec vkljui ali razvije eno samo zahtevano iztonico. Dolina besedila

bistveno odstopa od predvidene. Besedilo ne vsebuje raznolikih slovninih struktur, veina je napanih.

Besedie je omejeno, vekrat neustrezno. Pogoste so napane rabe, vezljivost je slaba. Raba asov je

pogosto neustrezna. Raba preprostih jezikovnih struktur, v katerih je slovninih napak toliko, da je

sporoilo mestoma nerazumljivo. Sestavek je neurejen, misli so nejasno izraene, si ne sledijo logino,

nizanje tok je nepovezano. Kohezivnih sredstev ni oziroma so napano rabljena. Prevladujejo napake pri

pisavi, uporabi velikih zaetnic ter tvorbi odstavkov. Napake v rabi loil so pogoste. Nepravilnosti je veliko

in obasno ovirajo razumevanje besedila.

NEZADOSTNO:

Vsebina je v glavnem neustrezna ali prekratka za presojo. Slovnine napake mono ovirajo razumevanje

stavka. Skoraj vse slovnine strukture so nepravilne in onemogoajo sporazumevanje. Omejeno besedie,

razumevanje sestavka je skoraj nemogoe. Vezljivost je slaba ali je ni, sestavek je nerazumljiv. Misli so

nejasno izraene ali ni besedila.

Zakljuna ocena je sestavljena iz vseh ocen, ki jih uenec pridobi v olskem letu. Odraa celostno znanje

glede na zastavljene cilje predmeta, uenev napredek in odnos do predmeta, ki se kae tudi v sodelovanju

pri unem procesu. Upoteva se tudi udeleba na bralni znaki, tekmovanju iz znanja in seveda opravljanje

domaih nalog.

PREHODI MED OCENAMI PISNIH NALOG

0 % - 45 % = 1

46 % - 64 % = 2

65 % - 79 % = 3

80 % - 89 % = 4

90 % - 100 % = 5

KRITERIJI ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA

ZA NEMINO KOT OBVEZNI DRUGI TUJI JEZIK

8. RAZRED

OBLIKOVANJE ZAKLJUNIH OCEN

Ob koncu olskega leta uitelj oceni, v kolikni meri so uenke in uenci dosegli standarde znanja,

opredeljene v unih nartih in zastavljene v letni pripravi. Upotevamo vse ocene, ki jih uenke in uenci

dobijo med olskim letom. Zakljune ocene ne pridobimo z izraunavanjem aritmetine sredine vseh ocen;

zakljuna ocena naj odraa celostno znanje, napredek uenca in njegov odnos do predmeta, ki se kae tudi

v sodelovanju pri unem procesu.

MINIMALNI STANDARDI ZA OSMI RAZRED

1 Prosti as poimenovati in predstaviti prostoasne aktivnosti dogovoriti se s prijatelji in doloiti asovni okvir sreanja povezati nemka poimenovanja s slov. in angl.

ustreznicami

izraziti kaj nekdo rad bere razumeti kraja besedila o branju navesti razloge za lastno mnenje oz. stalie posredovati vsebino nemkega besedila nekomu, ki ne

razume nemko

prositi za nasvet in vljudno svetovati izraziti kaj maram in kaj ne poimenovati in na kratko povezati poklice vezane na knjige

in koarko

izdelati plakat (izdelek) na dano temo

2 Hrana in pijaa poimenovati hrano in pijao izraziti ejo in lakoto poznati, izraziti merske enote razumeti in opisati poklice povezane s prehrano pogovarjati se o obrokih, pripravi in vrstah hrane razumeti kratka besedila in kuharske recepte povzeti besedilo izpeljati enske oblike iz mokih oblik samostalnika izraziti kaj elim spoznati nekaj pregovorov o prehrani

3 Deli telesa poimenovati in prepoznati dele telesa poiskati poimenovanje v drugih jezikih navesti slabe navade in svetovati drugim glede zdravega

naina ivljenja

govoriti o negi telesa opisati bolezenske znake in ustrezno svetovati spoznati Prteritum primerjati lastnosti ljudi razumeti reklamna sporoila o negovalnih sredstvih razumeti opis osebe razumeti nekaj pregovorov o zdravju znati opraviiti izostanek zaradi bolezni

4 Moj kraj razumeti opis oseb, pokrajin, ivali ali stvari razumeti govorjena besedila, opisane povezane z objekti in

dejavnostmi v mestu

razumeti bistvene podatke preprostega slunega besedila znati poimenovati ivali na kmetiji znati na kratko opisati pokrajino, ivali ali stvari znati poimenovati osebe ki delajo na kmetiji, poklice

vezane na delo v mestu in predstaviti njihova opravila

znati poroati o prometni nesrei in povedati kako ukrepati znati odgovoriti na vpraanja o vsebini preprostih besedil ugotoviti pomen in uporabo besedne zveze es gibt znati opisati pokrajino znati pomagati tujcu, kako se znajti v mestu znati izluiti kljune besede iz besedila

5 Oblaila poznati osnovne nakupovalne monosti znati vpraati po trgovini znati napotiti koga na pravi kraj, mesto, trgovino

poznati besedie vsakdanjih potrebin znajti se v nakupovanju razumeti pogovor o nakupovanju

6 Prazniki in vreme prepoznati, poimenovati in opisati najpomembneje praznike

razumeti opise praznovanj rojstnih dni razumeti zloenke z ster- razumeti enostavne pregovore estitati za roj.dan primerjati naine praznovanja pusta po svetu doloiti kljune misli in besede v krajem besedilu napisati voilo za roj. dan ali valentinovo voiti boine praznike v razlinih jezikih pripovedovati v preteklem dogodku povedati kje in s kom sem bil opisati in primerjati vremenske karte oddaljenih krajev pravilno uporabiti neosebni zaimek es

PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA

Sprotno spremljavo in preverjanje znanja vrimo med vsakim obravnavanim sklopom.

Znanje uencev med olskim letom preverjamo in ocenjujemo (pisno in ustno).

Preverjamo in ocenjujemo tiri spretnosti: govor, branje, posluanje in pisanje. Pisno ocenjevanje znanja je

vnaprej napovedano, dejavnosti so pripravljene na listih.

Preverjanje znanja:

ustno sprotno (nekaj minut na zaetku vsake olske ure), pisno obasno (pred pisnim ocenjevanjem znanja).

Ocenjevanje znanja:

govorno sporoanje dvakrat (ustno ocenjevanje znanja, govorni nastop) v 1. ocenjevalnem obdobju in dvakrat v 2. ocenjevalnem obdobju (ustno ocenjevanje znanja, govorni nastop);

pisni preizkusi znanja enkrat v 1. ocenjevalnem obdobju in enkrat v 2. ocenjevalnem obdobju.

KRITERIJI ZA USTNO OCENJAVNJE ZNANJA

Pri ocenjevanju ustnih odgovorov uenevo znanje ocenimo takoj po konanem izpraevanju. Oceno takoj

vpiemo v predpisano dokumentacijo.

Uenevo znanje pri ustnem ocenjevanju merimo po tirih kriterijih: sporoilnost, besedie, jezikovna

pravilnost in izgovorjava. Pri oblikovanju ocene upotevamo naslednja merila za ocenjevanje:

ODLINO (5)

Sporoilni namen je popolnoma jasen. Besedie je raznoliko ter ustreza pogovorni temi. Slovninih napak

skoraj ni. Izgovorjava je ustrezna.

PRAV DOBRO (4)

Sporoilni namen je jasen. Besedie je primerno. Malo slovninih napak, ki ne oteujejo razumevanja.

Izgovorjava ne oteuje razumevanja.

DOBRO (3)

Sporoilni namen na nekaj mestih ni jasen. Besedie je osnovno. Veliko slovninih napak, ki ne oteujejo

razumevanja. Izgovorjava na nekaj mestih oteuje razumevanje.

ZADOSTNO (2)

Sporoilni namen na ve mestih ni jasen. Besedie je skromno in/ali ponavljajoe in na ve mestih ne

ustreza nalogam. Uenec uporablja preproste slovnine strukture. Pogosto dela manje ali veje slovnine

napake, tudi izgovorjava je obasno napana in vse to obasno oteuje razumevanje.

NEZADOSTNO (1)

Sporoilni namen ni doseen. Zaradi nepoznavanja besedia komunikacija ni mogoa. Zaradi slovninih

napak in slabe izgovorjave so izjave nerazumljive. Nejasno je, kaj nam uenec eli povedati.

Pisno ocenjevanje znanja:

1. ocenjevalno obdobje: 1. PISNI PREIZKUS ZNANJA (november)

2. ocenjevalno obdobje: 2. PISNI PREIZKUS ZNANJA (marec).

Ustno ocenjevanje znanja:

1. ocenjevalno obdobje: 1. USTNO OCENJEVANJE ZNANJA, GOVORNI NASTOP.

2. ocenjevalno obdobje: 2. USTNO OCENJEVANJE ZNANJA, GOVORNI NASTOP.

KRITERIJI ZA OCENJEVANJE GOVORNEGA NASTOPA

TOKE SPOROILNOST BESEDIE JEZIKOVNA

PRAVILNOST

IZGOVORJAVA

3 Sporoilni namen

je jasen. Ueneve

izjave so

vsebinsko

primerne.

Besedie je

primerno in

ustrezno glede

na nalogo.

Uenec le

obasno ne

pozna

ustrezne

besede ali

besedo

napano

uporabi.

Uenec

uporablja

primerne

slovnine

strukture.

Slovninih

napak skoraj

ni.

Izgovorjava je

dobra in ne

oteuje

razumevanja.

2 Sporoilni namen

na nekaj mestih ni

jasen.

Besedie je

preprosto.

Uenec na

nekaj mestih

besedie

neustrezno

uporabi.

Uenec

uporablja

nalogi

primerne

slovnine

strukture.

Obasno naredi

manje

slovnine

napake.

Izgovorjava je

obasno napana.

1 Sporoilni namen

na ve mestih ni

jasen.

Besedie je

skromno in/ali

ponavljajoe

in na ve

mestih ne

ustreza

nalogam.

Uenec

uporablja

preproste

slovnine

strukture.

Pogosto dela

manje ali

veje slovnine

napake.

Izgovorjava je na

ve mestih

napana in vse to

obasno oteuje

razumevanje.

IME IN

PRIIMEK SPOROILNOST BESEDIE

JEZ.

PRAVILNOST IZGOVORJAVA

SKUPAJ/

OCENA

TOKE OCENA

12 - 11 = 5

10 - 9 = 4

8 - 7 = 3

6 - 4 = 2

3 - 0 = 1

KRITERIJI ZA PISNO OCENJEVANJE ZNANJA

Pisno ocenjevanje znanja bo potekalo po predhodnem pisnem preverjanju znanja. Pri oblikovanju ocene

pisnega izdelka uporabljamo naslednjo ocenjevalno lestvico:

Procent Ocena

90% - 100% = 5

77% - 89% = 4

63% - 76% = 3

50% - 62% = 2

0% - 49% = 1

Pisni izdelek, ki se oceni, lahko uenci piejo najve dvakrat v tednu in enkrat na dan. e bo pri pisnem

ocenjevanju znanja ve kot tretjina uencev ocenjenih negativno, ocenjevanje ponovimo. Upotevamo

boljo oceno, ki jo v dokumentacijo vpiemo najkasneje v sedmih dneh po tem, ko uenke in uenci

izdelek oddajo. Po ocenjevanju znanja opravimo evalvacijo z namenom, da ugotovimo vzroke neuspeha.

KRITERIJI OCENJEVANJA PRI PISNEM SPOROANJU

Pri pisnem sporoanju se ocenjuje vsebina, jezikovna pravilnost, besedie, zgradba oz. vezljivost sestavka.

ODLINO:

Vsebina je v celoti ustrezna in vsebuje elemente izvirnosti. Uenec vkljui in razvije v zahtevane iztonice.

Dolina besedila je ustrezna in ne odstopa bistveno od predvidene. Besedie je primerno, obasno

nadpovpreno bogato. Dobra vezljivost na ravni stavka in sestavka. Sestavek je urejen, povezan,misli so

jasno izraene in logino nanizane. Raba kohezivnih sredstev. Ustrezna raba asov in struktur. Osnovnih

slovninih napak skoraj ni, redko se pojavljajo le pri kompleksnih strukturah. Loila so ustrezno

uporabljena, teav pri pisanju odstavkov ni.

PRAV DOBRO:

Vsebina je ustrezna, uenec vkljui vse predlagane iztonice, vendar ne razvije vseh ustrezno. Dolina

besedila je ustrezna in ne odstopa bistveno od predvidene. Besedilo vsebuje nekaj raznolikih slovninih

struktur, dovoljeno je nekaj osnovnih slovninih napak. Ustrezna raba asov, ki lahko vsebujejo nekaj

nepravilnosti. Besedie je primerno, obasno bogato, opazimo lahko nekaj nedoslednosti pri loginem

povezovanju misli. Dobra vezljivost na ravni stavka in sestavka. Misli so jasno izraene. Obasne napake

pri pisavi, uporabi velikih zaetnic ter tvorbi odstavkov, napak v rabi loil skoraj ni.

DOBRO:

Vsebina je veinoma ustrezna, uenec vkljui ali razvije le del zahtevanih iztonic. Dolina besedila je

ustrezna in ne odstopa bistveno od predvidene. Besedie je primerno, vendar zelo osnovno in se ponavlja.

Nekaj je primerov neustrezne oziroma nepravilne rabe. Besedilo je primerno razvito, misli so obasno

nejasno izraene. Raba asov je neustrezna, besedilo vsebuje nekaj raznolikih slovninih struktur.

Osnovnih slovninih napak je sorazmerno veliko. Slaba vezljivost. Pogoste nedoslednosti se pojavljajo pri

loginem povezovanju misli. Redka raba kohezivnih sredstev. Pogoste napake pri pisavi, uporabi velikih

zaetnic in loil ter tvorbi odstavkov. Sporoilo je mestoma nerazumljivo.

ZADOSTNO:

Vsebina je delno ustrezna, uenec vkljui ali razvije eno samo zahtevano iztonico. Dolina besedila

bistveno odstopa od predvidene. Besedilo ne vsebuje raznolikih slovninih struktur, veina je napanih.

Besedie je omejeno, vekrat neustrezno. Pogoste so napane rabe, vezljivost je slaba. Raba asov je

pogosto neustrezna. Raba preprostih jezikovnih struktur, v katerih je slovninih napak toliko, da je

sporoilo mestoma nerazumljivo. Sestavek je neurejen, misli so nejasno izraene, si ne sledijo logino,

nizanje tok je nepovezano. Kohezivnih sredstev ni oziroma so napano rabljena. Prevladujejo napake pri

pisavi, uporabi velikih zaetnic ter tvorbi odstavkov. Napake v rabi loil so pogoste. Nepravilnosti je veliko

in obasno ovirajo razumevanje besedila.

NEZADOSTNO:

Vsebina je v glavnem neustrezna ali prekratka za presojo. Slovnine napake mono ovirajo razumevanje

stavka. Skoraj vse slovnine strukture so nepravilne in onemogoajo sporazumevanje. Omejeno besedie,

razumevanje sestavka je skoraj nemogoe. Vezljivost je slaba ali je ni, sestavek je nerazumljiv. Misli so

nejasno izraene ali ni besedila.

Zakljuna ocena je sestavljena iz vseh ocen, ki jih uenec pridobi v olskem letu. Odraa celostno znanje

glede na zastavljene cilje predmeta, uenev napredek in odnos do predmeta, ki se kae tudi v sodelovanju

pri unem procesu. Upoteva se tudi udeleba na bralni znaki, tekmovanju iz znanja in seveda opravljanje

domaih nalog.

KRITERIJI ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA

ZA NEMINO KOT OBVEZNI DRUGI TUJI JEZIK

9. RAZRED

Ob koncu olskega leta uitelj oceni, v kolikni meri so uenke in uenci dosegli standarde znanja,

opredeljene v unih nartih in zastavljene v letni pripravi. Upotevamo vse ocene, ki jih uenke in

uenci dobijo med olskim letom. Zakljune ocene ne pridobimo z izraunavanjem aritmetine

sredine vseh ocen; zakljuna ocena naj odraa celostno znanje, napredek uenca in njegov odnos do

predmeta, ki se kae tudi v sodelovanju pri unem procesu.

Sprotno spremljavo in preverjanje znanja vrimo med vsakim obravnavanim sklopom.

Znanje uencev med olskim letom preverjamo in ocenjujemo (pisno in ustno).

Preverjamo in ocenjujemo tiri spretnosti: govor, branje, posluanje in pisanje. Pisno ocenjevanje znanja je

vnaprej napovedano, dejavnosti so pripravljene na listih.

MINIMALNI STANDARDI ZA 9. RAZRED

1 beralles Mgliche erzhlen knnen

Uenci znajo

opisati osebe, predmete, ivali in pokrajine izluiti informacije in podatke iz krajega besedila sodelovati v preprostem pogovoru o zunanjosti neke osebe ali o lastnostih nekega

predmeta

telefonirati in podati kljune informacije v telefonskem pogovoru prebrati velika tevila in letnice posredovati preprosto vsebino nemkega besedila nekomu, ki ne razume nemko utemeljiti svoje mnenje spraevati po lastnostih oseb in predmetov znajo napisati nekaj povedi o znanih osebnostih

2 Der Blick ber den Zaun

razumeti vsebino krajih besedil prepoznati kljune besede in izluiti kljune podatke kratkega besedila razumeti pogovor v razredu razumeti vsakdanji pogovor med sosedoma vkljuiti se v pogovor v razredu poimenovati koliine govoriti o sosedih in soseini ole zaigrati pogovor izraziti mnenje pri govoru predstaviti svojega zanimivega ali elenega soseda s pomojo uitelja zbrati in prikazati pomembne ter nenavadne podatke o

sosednji dravi

sestaviti zgodbo v slikah in jo opremiti z besedami

3 Die Menschen um mich herum

pogovarjati se o medosebnih odnosih razumeti vsakdanji pogovor, ko bi se naj kdo opraviil izluiti kljune podatke iz preprostega besedila razumeti preprosta besedila na znano temo napisana v pretekliku pogovarjati se o odnosih s svojimi stari in prijatelji utemeljiti, zakaj se z nekom bolje razumejo predstaviti svoje osebnostne lastnosti izraziti nekaj ustvenih stanj opisati ljudi in sebe

4 Vorbilder, Idole und Helden

opisati junaka iz besedila razumeti preprosta govorjena besedila, opise, povezane z junakimi ideali izluiti bistvene podatke iz preprostega besedila podati kratke izjave obnoviti, o em govorijo asopisne novice prebrati in upotevati navodila za reevanje nalog izluiti pomen kratkega besedila k sliki poiskati ustrezno besedilo ugibati (postavljati vpraanja) koga nekdo posnema oznaiti junaka postavljati vpraanja in nanje odgovarjati utemeljiti, zakaj nekoga obudujejo izraziti, katere lastnosti junakov so jim blizu ali manj blizu ter pomembne oz.

manj pomembne

estitati ob razlinih praznikih s pomojo iztonic znajo predstaviti osebo, ki jih trenutno navduuje

5 Gestern, heute und morgen

odzivati se na pogovor v razredu razumeti opis dogodka

In Vielfalt geeint wir in Europa

odgovarjati na vpraanja: Kdo je bil udeleen? Kje, kdaj in kako se je zgodilo? prebrati pesem in besedilo ter navodila prebrati voila ob razlinih praznikih izgovarjati posamezne besede, besedne zveze in kraja sporoila pripovedovati o preteklem dogodku izraziti svoje poklicne elje razloiti sporoilo pesmi govoriti o prihodnosti v prihodnjem asu napisati voila ob razlinih prilonostih opisati delovni dan

Preverjanje znanja:

ustno sprotno (nekaj minut na zaetku vsake olske ure), pisno obasno (pred pisnim ocenjevanjem znanja).

Ocenjevanje znanja:

govorno sporoanje dvakrat (ustno ocenjevanje znanja in govorni nastop) v 1. ocenjevalnem obdobju in dvakrat v 2. ocenjevalnem obdobju (govorni nastop - tono doloen termin in ustno

ocenjevanje znanja);

pisni preizkusi znanja enkrat v 1. ocenjevalnem obdobju in enkrat v 2. ocenjevalnem obdobju.

PREDVIDENO PISNO IN USTNO OCENJAVNJE ZNANJA

Pisno ocenjevanje znanja:

ocenjevalno obdobje: 1. PISNI PREIZKUS ZNANJA (december),

ocenjevalno obdobje: 2. PISNI PREIZKUS ZNANJA (maj).

Ustno ocenjevanje znanja:

ocenjevalno obdobje: 1. USTNO OCENJEVANJE ZNANJA, 1. GOVORNI NASTOP

ocenjevalno obdobje: 1. USTNO OCENJEVANJE ZNANJA, 1. GOVORNI NASTOP.

KRITERIJ ZA PISNO OCENJAVNJE ZNANJA

Pisno ocenjevanje znanja bo potekalo po predhodnem pisnem preverjanju znanja. Pri oblikovanju ocene pisnega

izdelka uporabljamo naslednjo ocenjevalno lestvico:

Procent Ocena

90% - 100% = 5

77% - 89% = 4

63% - 76% = 3

50% - 62% = 2

0% - 49% = 1

Pisni izdelek, ki se oceni, lahko uenci piejo najve dvakrat v tednu in enkrat na dan. Datum pisnega

ocenjevanja znanja doloimo v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja. e bo pri pisnem

ocenjevanju znanja ve kot tretjina uencev ocenjenih negativno, ocenjevanje ponovimo. Upotevamo

boljo oceno, ki jo v dokumentacijo vpiemo najkasneje v sedmih dneh po tem, ko uenke in uenci

izdelek oddajo. Po ocenjevanju znanja opravimo evalvacijo z namenom, da ugotovimo vzroke neuspeha.

Pri pisnem sporoanju se ocenjuje vsebina, jezikovna pravilnost, besedie, zgradba oz. vezljivost sestavka.

ODLINO:

Vsebina je v celoti ustrezna in vsebuje elemente izvirnosti. Uenec vkljui in razvije v zahtevane iztonice.

Dolina besedila je ustrezna in ne odstopa bistveno od predvidene. Besedie je primerno, obasno

nadpovpreno bogato. Dobra vezljivost na ravni stavka in sestavka. Sestavek je urejen, povezan,misli so

jasno izraene in logino nanizane. Raba kohezivnih sredstev. Ustrezna raba asov in struktur. Osnovnih

slovninih napak skoraj ni, redko se pojavljajo le pri kompleksnih strukturah. Loila so ustrezno

uporabljena, teav pri pisanju odstavkov ni.

PRAV DOBRO:

Vsebina je ustrezna, uenec vkljui vse predlagane iztonice, vendar ne razvije vseh ustrezno. Dolina

besedila je ustrezna in ne odstopa bistveno od predvidene. Besedilo vsebuje nekaj raznolikih slovninih

struktur, dovoljeno je nekaj osnovnih slovninih napak. Ustrezna raba asov, ki lahko vsebujejo nekaj

nepravilnosti. Besedie je primerno, obasno bogato, opazimo lahko nekaj nedoslednosti pri loginem

povezovanju misli. Dobra vezljivost na ravni stavka in sestavka. Misli so jasno izraene. Obasne napake

pri pisavi, uporabi velikih zaetnic ter tvorbi odstavkov, napak v rabi loil skoraj ni.

DOBRO:

Vsebina je veinoma ustrezna, uenec vkljui ali razvije le del zahtevanih iztonic. Dolina besedila je

ustrezna in ne odstopa bistveno od predvidene. Besedie je primerno, vendar zelo osnovno in se ponavlja.

Nekaj je primerov neustrezne oziroma nepravilne rabe. Besedilo je primerno razvito, misli so obasno

nejasno izraene. Raba asov je neustrezna, besedilo vsebuje nekaj raznolikih slovninih struktur.

Osnovnih slovninih napak je sorazmerno veliko. Slaba vezljivost. Pogoste nedoslednosti se pojavljajo pri

loginem povezovanju misli. Redka raba kohezivnih sredstev. Pogoste napake pri pisavi, uporabi velikih

zaetnic in loil ter tvorbi odstavkov. Sporoilo je mestoma nerazumljivo.

ZADOSTNO:

Vsebina je delno ustrezna, uenec vkljui ali razvije eno samo zahtevano iztonico. Dolina besedila

bistveno odstopa od predvidene. Besedilo ne vsebuje raznolikih slovninih struktur, veina je napanih.

Besedie je omejeno, vekrat neustrezno. Pogoste so napane rabe, vezljivost je slaba. Raba asov je

pogosto neustrezna. Raba preprostih jezikovnih struktur, v katerih je slovninih napak toliko, da je

sporoilo mestoma nerazumljivo. Sestavek je neurejen, misli so nejasno izraene, si ne sledijo logino,

nizanje tok je nepovezano. Kohezivnih sredstev ni oziroma so napano rabljena. Prevladujejo napake pri

pisavi, uporabi velikih zaetnic ter tvorbi odstavkov. Napake v rabi loil so pogoste. Nepravilnosti je veliko

in obasno ovirajo razumevanje besedila.

NEZADOSTNO:

Vsebina je v glavnem neustrezna ali prekratka za presojo. Slovnine napake mono ovirajo razumevanje

stavka. Skoraj vse slovnine strukture so nepravilne in onemogoajo sporazumevanje. Omejeno besedie,

razumevanje sestavka je skoraj nemogoe. Vezljivost je slaba ali je ni, sestavek je nerazumljiv. Misli so

nejasno izraene ali ni besedila.

Zakljuna ocena je sestavljena iz vseh ocen, ki jih uenec pridobi v olskem letu. Odraa celostno znanje

glede na zastavljene cilje predmeta, uenev napredek in odnos do predmeta, ki se kae tudi v sodelovanju

pri unem procesu. Upoteva se tudi udeleba na bralni znaki, tekmovanju iz znanja in seveda opravljanje

domaih nalog.

KRITERIJ ZA USTNO OCENJEVANJE ZNANJA

Pri ocenjevanju ustnih odgovorov uenevo znanje ocenimo takoj po konanem izpraevanju. Oceno takoj

vpiemo v predpisano dokumentacijo.

Uenevo znanje pri ustnem ocenjevanju merimo po tirih kriterijih: sporoilnost, besedie, jezikovna

pravilnost in izgovorjava. Pri oblikovanju ocene upotevamo naslednja merila za ocenjevanje:

ODLINO (5)

Sporoilni namen je popolnoma jasen. Besedie je raznoliko ter ustreza pogovorni temi. Slovninih napak

skoraj ni. Izgovorjava je ustrezna.

PRAV DOBRO (4)

Sporoilni namen je jasen. Besedie je primerno. Malo slovninih napak, ki ne oteujejo razumevanja.

Izgovorjava ne oteuje razumevanja.

DOBRO (3)

Sporoilni namen na nekaj mestih ni jasen. Besedie je osnovno. Veliko slovninih napak, ki ne oteujejo

razumevanja. Izgovorjava na nekaj mestih oteuje razumevanje.

ZADOSTNO (2)

Sporoilni namen na ve mestih ni jasen. Besedie je skromno in/ali ponavljajoe in na ve mestih ne

ustreza nalogam. Uenec uporablja preproste slovnine strukture. Pogosto dela manje ali veje slovnine

napake, tudi izgovorjava je obasno napana in vse to obasno oteuje razumevanje.

NEZADOSTNO (1)

Sporoilni namen ni doseen. Zaradi nepoznavanja besedia komunikacija ni mogoa. Zaradi slovninih

napak in slabe izgovorjave so izjave nerazumljive. Nejasno je, kaj nam uenec eli povedati.

KRITERIJI ZA OCENJEVANJE GOVORNEGA NASTOPA

TOKE SPOROILNOST BESEDIE JEZIKOVNA

PRAVILNOST

IZGOVORJAVA

3 Sporoilni namen

je jasen. Ueneve

izjave so

vsebinsko

primerne.

Besedie je

primerno in

ustrezno glede

na nalogo.

Uenec le

obasno ne

pozna

ustrezne

besede ali

besedo

napano

uporabi.

Uenec

uporablja

primerne

slovnine

strukture.

Slovninih

napak skoraj

ni.

Izgovorjava je

dobra in ne

oteuje

razumevanja.

2 Sporoilni namen

na nekaj mestih ni

jasen.

Besedie je

preprosto.

Uenec na

Uenec

uporablja

nalogi

Izgovorjava je

obasno napana.

nekaj mestih

besedie

neustrezno

uporabi.

primerne

slovnine

strukture.

Obasno naredi

manje

slovnine

napake.

1 Sporoilni namen

na ve mestih ni

jasen.

Besedie je

skromno in/ali

ponavljajoe

in na ve

mestih ne

ustreza

nalogam.

Uenec

uporablja

preproste

slovnine

strukture.

Pogosto dela

manje ali

veje slovnine

napake.

Izgovorjava je na

ve mestih

napana in vse to

obasno oteuje

razumevanje.

OCENJEVALNI LIST

TOKE OCENA

12 - 11 = 5

10 - 9 = 4

8 - 7 = 3

6 - 4 = 2

3 - 0 = 1

IME IN

PRIIMEK SPOROILNOST BESEDIE

JEZ.

PRAVILNOST IZGOVORJAVA

SKUPAJ/

OCENA