of 125/125
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA MATEMATIKA - TEHNIKA OCENJEVANJE ZNANJA PRI TEHNIKI IN TEHNOLOGIJI NA OSNOVI KONCEPTUALNIH NAČRTOV DIPLOMSKO DELO Mentor: Kandidatka: doc. dr. Janez Jamšek Petra Štepic Ljubljana, september 2016

OCENJEVANJE ZNANJA PRI TEHNIKI IN …pefprints.pef.uni-lj.si/4091/1/Petra_Stepic_DD.pdfUNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA MATEMATIKA - TEHNIKA OCENJEVANJE ZNANJA PRI TEHNIKI

  • View
    4

  • Download
    0

Embed Size (px)

Text of OCENJEVANJE ZNANJA PRI TEHNIKI IN …pefprints.pef.uni-lj.si/4091/1/Petra_Stepic_DD.pdfUNIVERZA V...

  • UNIVERZA V LJUBLJANI

    PEDAGOŠKA FAKULTETA

    MATEMATIKA - TEHNIKA

    OCENJEVANJE ZNANJA PRI TEHNIKI IN

    TEHNOLOGIJI NA OSNOVI KONCEPTUALNIH

    NAČRTOV

    DIPLOMSKO DELO

    Mentor: Kandidatka:

    doc. dr. Janez Jamšek Petra Štepic

    Ljubljana, september 2016

  • Zahvala

    Iskreno se zahvaljujem doc. dr. Janezu Jamšku za mentorstvo, strokovno pomoč

    in koristne nasvete pri izdelavi diplomske naloge.

    Posebna zahvala tudi mojemu partnerju Zoranu in prijateljici Denisi, saj sta mi

    ves čas stala ob strani, me spodbujala in tolažila, ko je bilo najtežje.

    Hvala.

  • I

    POVZETEK

    Diplomsko delo je namenjeno učiteljem tehnike, ki si želijo kvalitativen pristop k učenju.

    Tega lahko dosežemo z grafičnim orodjem, kot je konceptualni načrt. Konceptualni načrti

    spodbujajo smiselno učenje tako, da pridobljeno znanje nadgradimo z vključitvijo novih

    pojmov, ki jim pravimo koncepti. Le tako znanje se bo preneslo v dolgotrajni spomin in ga bo

    moč priklicati tudi kasneje v življenju. Konceptualni načrt pa je še posebej priporočljiv pri

    predmetu tehnika in tehnologija v osnovnih šolah, saj lahko med seboj povezujemo tako

    teorijo kot praktični del. V diplomski nalogi lahko vidimo primere uporabe hierarhičnega

    konceptualnega načrta, s katerim predstavimo teorijo, in procesni konceptualni načrt, s

    katerim predstavimo izdelavo izdelka po korakih. Konceptualne načrte lahko uporabimo,

    preden učitelj preda znanje, lahko jih vpelje kot razredno aktivnost med poukom, lahko pa

    tudi pri ocenjevanju znanja. Učitelj mora konceptualne načrte vpeljati v razred postopoma,

    kot je opisano v diplomski nalogi. Preizkusi znanja s konceptualnimi načrti imajo naloge in

    točkovanje zasnovano malce bolj specifično, saj učitelji pri učencu ne vrednotijo zgolj

    poznavanja terminologije, temveč tudi smiselno postavitev pojmov. Pomembno vlogo pri

    konceptualnih načrtih pa imajo povezovalne besede, ki pojasnjujejo razmerja med pojmi. V

    diplomski nalogi so podani tudi primeri preizkusov znanja, z rešitvami, točkovanjem in

    ocenjevalno lestvico.

    KLJUČNE BESEDE:

    konceptualni načrt, tehnika in tehnologija, grafično orodje, smiselno učenje, hierarhični

    konceptualni načrt, ocenjevanje znanja, povezovalne besede, koncepti.

  • II

    Design and technology knowledge assessment by

    concept maps

    SUMMARY

    The content of this thesis is targeted at technology teachers who wish to have a qualitative

    approach to teaching. The latter can be achieved by using graphical tools like concept maps.

    Concept maps stimulate meaningful learning by upgrading the gained knowledge with new

    notions called concepts. Only such knowledge will stay in the long-term memory and can be

    also accessed later in life. Conceptual plans are highly recommended in primary schools,

    namely for the subject design and technology, since it is possible to link theory and practice.

    The thesis includes cases of use of hierarchical conceptual plan, which presents the theory,

    and process conceptual plan, which presents the making of a product step by step. Conceptual

    plans can be used before the teacher passes the knowledge on to the students, as an activity

    during class, and also for knowledge assessment. As described in the thesis, the teacher has to

    introduce conceptual plans gradually. The tasks and scoring in the exams that use conceptual

    plans are a little bit more specific, since in addition to the knowledge of terminology also the

    meaningful notion setting is evaluated. Linking phrases have an important role in conceptual

    plans, since they explain relations between notions. The thesis also includes the examples of

    exams with answers, scoring and grading scale.

    KEY WORDS:

    Concept map, design and technology, graphical tool, meaningful learning, hierarchical

    concept map, evaluation knowledge, linking phrases, concepts.

  • 1

    KAZALO

    1 UVOD ...................................................................................................................................................... 3

    1.1 OPREDELITEV PODROČJA IN OPIS PROBLEMA ....................................................................................... 3 1.2 NAMEN, CILJI IN HIPOTEZE NALOGE ..................................................................................................... 4 1.3 PREDVIDENE METODE RAZISKOVANJA ................................................................................................. 4 1.4 PREGLED VSEBINE OSTALIH POGLAVIJ ................................................................................................. 4

    2 ORODJA ZA PREDSTAVITEV ZNANJ ............................................................................................. 6

    2.1 VIZUALNA ORODJA IN SMISELNO UČENJE .......................................................................................... 14 2.2 VLOGA SPOMINA PRI SMISELNEM UČENJU ......................................................................................... 17

    3 KONCEPTUALNI NAČRT ................................................................................................................. 20

    3.1 PREDNOSTI IN SLABOSTI KN ............................................................................................................. 23 3.2 VRSTE KN ......................................................................................................................................... 24 3.3 ZNAČILNOSTI HIERARHIČNEGA KN ................................................................................................... 31

    3.3.1 Uporaba KN pri pouku ............................................................................................................ 32 3.3.2 Vodila pri izdelavi hierarhičnega KN ...................................................................................... 34

    3.4 PREDSTAVITEV IHMC CMAP TOOL ................................................................................................... 37

    4 OCENJEVANJE ZNANJA S POMOČJO KN .................................................................................. 40

    4.1 TEHNIKE PRI OCENJEVANJU ZNANJA .................................................................................................. 43 4.2 TOČKOVANJE IN EVALVACIJA ZNANJA ............................................................................................... 46

    5 UPORABA KN PRI POUKU TIT ....................................................................................................... 58

    5.1 UPORABA KN NA PODROČJU TEHNIKE ............................................................................................... 59 5.2 PREDSTAVITEV SNOVI S POMOČJO KN ............................................................................................... 60 5.3 OCENJEVANJE ZNANJA S POMOČJO KN .............................................................................................. 78

    6 DISKUSIJA ......................................................................................................................................... 112

    7 ZAKLJUČEK ..................................................................................................................................... 115

    8 LITERATURA IN VIRI .................................................................................................................... 117

    9 STVARNO KAZALO ......................................................................................................................... 120

  • 2

    AKRONIMI IN OKRAJŠAVE

    KN Konceptualni načrt

    TIT Tehnika in tehnologija

    N Naloga

  • 3

    1 UVOD

    Otroci začnejo pridobivati prve kognitivne strukture že od rojstva, in sicer z

    raziskovanjem in odkrivanjem. Pomembno je, da tak način ohranimo tudi pri

    izobraževanju v šoli, saj se bodo tako informacije dobro vtisnile v spomin. Priporočljivo

    je tudi, da se starši in učitelji ves čas trudijo, da je znanje čim bolj pristno ter smiselno

    in ni učenje na pamet. Če spodbujamo ustvarjalen proces učenca, nam ta lahko pokaže

    svojo kreativnost in iznajdljivost. V današnjem izobraževalnem procesu pa so učenci

    preobremenjeni s količino podatkov, ki jo morajo predelati, zato je pomoč pri učenju

    dobrodošla. Tako si lahko učenci in tudi učitelji pomagajo pri izobraževanju z

    različnimi orodji. Učitelji lahko približajo določeno snov učencem z novimi orodji in

    tehnikami in tako začnejo stare, že znane, in nove pojme med seboj povezovati. Tudi

    učenci si, ko predelujejo novo temo, lahko pomagajo in sistematizirajo nove pojme z že

    poznanimi oz. novimi orodji. Predvsem so za učence s fotografskim spominom

    pomembna grafična orodja, saj si lažje zapomnijo nekaj, kar vidijo. Poznamo več vrst

    grafičnih orodij, kot so: tabele, slike, skice, grafi, miselni vzorci, konceptualne sheme,

    vizualne metafore in konceptualni načrti (KN).

    1.1 Opredelitev področja in opis problema

    Za obvezen osnovnošolski predmet tehnika in tehnologija (TIT) je značilen teoretičen in

    praktičen pouk. Sledita si v zaporedju, sprva teorija nato praksa, kajti potrebno je, da za

    praktični del poznamo ozadje samega materiala, ki ga bomo potrebovali, ter načine

    obdelave, ki jih bomo izvajali. Od tega je odvisna tudi učenčeva varnost. Predstavitev

    izdelave izdelka in same snovi pa lahko učitelj vpelje v razredno aktivnost s pomočjo

    KN. Ker v Sloveniji pri pouku TIT smiselnega učenja ne poznamo, temveč le učenje na

    zalogo, bi bila to odlična priložnost za spodbujanje drugačnega načina poučevanja in

    ocenjevanja. S KN bi tako k smiselnemu učenju sistematično spodbujali tako učitelje

    TIT kot učence. Le tega pa mora učitelj vpeljati postopoma. Učence mora naučiti

    izdelave KN. Ko znajo učenci samostojno izdelati individualni KN, ga lahko učitelj

    uporabi tudi pri ocenjevanju znanja. Učitelj mora seznaniti učence z jasnimi navodili

    testa in predstaviti tehniko ocenjevanja. Tako lahko s primerno programsko opremo in z

  • 4

    ustreznim pedagoškim pristopom učinkovito posreduje potrebne informacije oziroma

    preveri znanje učenca.

    1.2 Namen, cilji in hipoteze naloge

    Namen diplomskega dela je podati smiselno uporabo KN pri poučevanju in ocenjevanju

    pri predmetu TIT, kjer je še posebej pomembna povezava med teorijo in prakso. Ker se

    otroci učijo učenja na pamet in v današnjih osnovnih šolah po Sloveniji drugačnega

    načina učenja ne poznajo, bi bilo smiselno vpeljati nov način poučevanja in ocenjevanja

    s smiselnim učenjem, ki ga zlahka dosežejo z uporabo KN.

    Cilji (C) diplomskega dela so:

    C1: Podati pregled grafičnih orodij in jih med seboj primerjati.

    C2: Določiti pojem KN ter njegove značilnosti in vrste.

    C3: Predstaviti vpeljevanje KN v razred.

    C4: Določiti tehnike in kriterije pri ocenjevanju znanja s pomočjo KN.

    C5: Podati primere uporabe KN pri ocenjevanju vsebin iz učnega načrta TIT.

    1.3 Predvidene metode raziskovanja

    Teoretični del diplomskega dela bo temeljil na metodi zbiranja domače, predvsem pa

    tuje literature. Z deskriptivno metodo dela bomo prikazali zgodovinska in sodobna

    vizualna orodja, jih med seboj primerjali ter v celoti predstavili KN. Nadaljevali bomo s

    pregledom tehnik in kriterijev pri ocenjevanju znanja ter na primerih prikazali njegovo

    uporabnost.

    1.4 Pregled vsebine ostalih poglavij

    Kratka vsebina ostalih poglavij:

    v drugem poglavju je pregled vizualnih orodij za predstavitev znanj, njihova

    primerjava, ter prednosti in slabosti; v nadaljevanju sledi vloga smiselnega

    učenja in spomina;

    v tretjem poglavju je podroben pregled KN in opisana uporaba KN pri pouku;

  • 5

    v četrtem poglavju je opis ocenjevanja znanja s pomočjo KN in opis ocenjevanja

    znanja po različnih kriterijih;

    v petem poglavju je razložena uporaba KN pri pouku TIT in so predstavljeni

    primeri uporabe KN pri pouku in pri ocenjevanju znanja;

    v šestem poglavju je podana diskusija o primernosti uporabe KN pri TIT;

    v zadnjem poglavju je pred literaturo podan zaključek s strnjenimi ugotovitvami

    diplomskega dela.

  • 6

    2 ORODJA ZA PREDSTAVITEV ZNANJ

    V današnjem času, ko si morajo učenci zapomniti vedno večje količine snovi, je zelo

    pomembno, s kakšnimi orodji si lahko pomagajo tako učitelji pri učenju, kot učenci pri

    osvajanju novih znanj. Učitelji lahko z novimi orodji in tehnikami približajo določeno

    snov, zato učenci nimajo velikih težav s pomnjenjem in začnejo stare, že znane, in nove

    pojme med seboj povezovati. Ravno tako si lahko učenci, ko predelujejo novo tematiko,

    pomagajo in sistematizirajo vse nove pojme z že poznanimi oziroma novimi orodji.

    Predvsem so za učence s fotografskim spominom pomembna grafična orodja, saj si

    lažje zapomnijo nekaj, kar vidijo. Zato poznamo kar nekaj grafičnih orodij za

    predstavitev in pomoč pri učenju. To so: tabele, slike, skice, grafi, razpredelnice,

    histogrami, video itd. Te tudi največ uporabljajo v današnjih osnovnih šolah.

    Vizualne predstavitve pa so bile poznane že v daljni preteklosti. Prva vizualna

    postavitev informacij izhaja iz 3. stoletja pred našim štetjem in se imenuje drevo Porfir.

    Oblika drevesa predstavlja hierarhično razporeditev, katera je vidna iz slike 2.1. Drevo

    je dobilo ime po grškem filozofu Porfirju, ki je živel od 309 do 233pred našim štetjem.

    Primerov, ki bi prikazovali tak način predstavitve informacij, je zelo malo, oziroma jih

    skoraj ni, so se pa ohranile kasnejše predstavitve filozofa Boetija.

    Slika 2.1: Primer drevesa Porfir filozofov z Univerze v Washingtonu [1].

  • 7

    Naslednja vizualna predstavitev izhaja iz leta 472 pred našim štetjem in se imenuje

    Velika Stemma. Ta predstavitev predstavlja časovne premice oziroma generacije iz

    Svetega pisma. Predstavljena je sodobna konstrukcija neprekinjene povezanosti, kar je

    vidno iz slike 2.2. To linearno povezanost je razvil zgodovinar Jean-Baptiste Piggin.

    Slika 2.2: Primer predstavitve Velika Stemma [1].

    Dopolnitev diagrama Jean-Baptiste Piggina je diagram rimskega filozofa Aniciusa

    Manliusa Severinusa Boetija. Ta temelji na kopiji izvirnega rokopisa Isagogena

    Porphyriija Commentuma. Original rokopisa se je izgubil, vendar obstaja kopija, katera

    ima enako vrednost. Primer lahko vidimo na sliki 2.3.

    Slika 2.3: Primer diagrama filozofa Boetija [1].

    Naslednje vizualne predstavitve temeljijo na verskih prepričanjih, in sicer sta to avtorja

    Kasiodor in Mediaval Arabik. precej znanih znanstvenikov uporabljalo grafična orodja,

    kot na primer Ramon Llull, Leonardo da Vinci, Paganini, D'Anguerrande, Isaac

    Newton, John Bunyan, Charles Darwin, Erie Reilroad, Jacques Raverat, Charles

    Williams, Walt Disney, Evelyn Wood, Tony Buzan [1].

  • 8

    Prav posebni vizualni formati, med katerimi so tudi nam manj znani, razen poznanega

    miselnega vzorca, so še (a)˗(d). Ti so prevladujoči v uporabi v današnjem času.

    (a) Konceptualni načrti (KN) so grafično orodje za organizacijo in predstavitev znanj.

    Sestavljeni so iz konceptov, kateri so zaprti v krogih ali okvirčkih. Koncepti so

    predstavljeni z besedo oziroma pojmom ali besedno zvezo, ki nam opisuje dogajanje oz.

    dejanje na nekem področju. Med seboj so povezani s povezavami, puščicami ter

    besedami, ki nam sporočajo odnos med dvema konceptoma. Ko sta vsaj dva koncepta

    združena v smiselno izjavo, katera je učencu razumljiva, to imenujemo predlog. Sicer

    pa se lahko dva ali več KN med seboj tudi dopolnjujejo in povezujejo. KN največkrat

    poteka od zgoraj navzdol in prikazuje razmerja med koncepti, vključno z navzkrižnimi

    povezavami, kot lahko vidimo primer na sliki 2.4 [2].

    Slika 2.4: Predstavitev KN z njegovimi značilnostmi [2].

    (b) Miselni vzorec je večbarvni, slikovni diagram z obliko žarkastega, večsmernega

    mišljenja [3]. Sestavljen je iz podtem, katere so po navadi predstavljene v oblačkih in so

    obarvane z različnimi barvami. Vsaka podtema vsebuje naslov in besedilo, katera se

    navezujeta na določeno vsebino. Vse podteme izhajajo iz centra miselnega vzorca, kjer

    je glavni naslov. Miselni vzorec ne vsebuje relacij med glavnim naslovom in

  • 9

    podtemami, kot lahko vidimo iz slike 2.5. Ta način učenci najbolj poznajo in ga tudi

    največ uporabljajo, tako v šolah kot doma.

    Slika 2.5: Primer miselnega vzorca [4].

    (c) Konceptualna shema je sistematično prikazovanje abstraktnih konceptov z v naprej

    opredeljenimi kategorijami in razmerji. Po navadi temeljni na nekem modelu [5]. Ta

    shema je predstavljena z oblački in puščicami, ki kažejo, v katero smer poteka diagram.

    Puščicam je potrebno slediti, da lahko povežemo stvari med seboj. Diagram poteka od

    leve proti desni oziroma od zgoraj proti dnu. V velikih oblačkih so predstavljene bolj

    pomembne in ključne informacije. Ta shema je pogosto uporabljena pri popisu

    poslovnih procesov ter pri predstavitvi informacijskih sistemov.

  • 10

    Slika 2.6: Primer konceptualne sheme [6].

    (d) Vizualna metafora je grafična struktura, kjer so uporabljene oblike in elementi iz

    narave ali človeškega dela. Iz metafore ˗ prispodobe, se hitro prepozna dejavnost

    oziroma vsebina zgodbe. Po navadi so predstavljene s sliko, na kateri so ključni pojmi,

    ki nam predstavljajo zgodbo. Beremo jih lahko na več različnih načinov, in sicer od

    spodaj navzgor (model lestve), od zgoraj navzdol (model lijaka), od znotraj navzven

    (model kolesa) in obratno (model spirale) [5]. Primer vizualne metafore je predstavljen

    na sliki 2.7, sicer pa poznamo tudi primer tehtnice ter peščene ure, ki se uporablja bolj

    pogosto, zlasti pri oglaševanju.

  • 11

    Slika 2.7: Primer vizualne metafore [5].

    Kot lahko vidimo, so si formati med seboj zelo različni. Z vsakim formatom lahko

    predstavimo in izpostavimo pomembnost določene tematike na svojstven način, vendar

    pa vsi formati niso primerni za predstavitev določenih informacij. V preglednici 2.1 so

    predstavljene razlike med temi štirimi formati, da si lahko lažje predstavljamo, kdaj

    katerega uporabiti. Ker pa vemo, da ima vsaka stvar tako dobre kot slabe lastnosti, pa so

    v preglednici 2.2 predstavljene prednosti in slabosti vsakega formata.

  • 12

    Preglednica 2.1: Primerjava vizualnih formatov [5, 7, 8].

  • 13

    Preglednica 2.2 Prednosti in slabosti vizualnih formatov [5].

    KONCEPTUALNI

    NAČRT MISELNI VZOREC

    KONCEPTUALNA

    SHEMA

    VIZUALNA

    METAFORA

    Glavne

    prednosti

    hitro obveščanje

    enostaven za učenje

    in uporabo

    zagotavlja hiter

    pregled snovi

    služi kot pomoč pri

    predstavitvi snovi

    sistematičen pristop

    pri pregledovanju

    snovi

    spodbuja

    ustvarjalnost in

    izražanje vsakega

    posameznika

    vsebina je

    predstavljena

    sistematično v

    oblačkih

    spodbuja

    radovednost

    poudarek na

    razmerjih in

    povezavah med

    koncepti

    zagotavlja kratek

    pregled

    predstavljeni so le

    ključni pojmi

    aktivira predhodna

    znanja metafor

    možnost ocenjevanja

    s pomočjo KN preko

    postavljenih pravil

    primeren za

    razširitev in

    dodajanje vsebine

    lahko se uporablja v

    različnih situacijah

    na isti način

    omogoča

    razumevanje snovi s

    pomočjo asociacij

    Glavne

    slabosti

    ni enostaven za nove

    uporabnike in

    zahteva veliko vaje

    težko branje ostalim

    uporabnikom

    oziroma pomoč le

    izdelovalcu

    težko razumljiv brez

    predhodnega znanja

    ni je mogoče

    spreminjati in širiti

    KN so unikatni za

    vsakega

    posameznika

    predstavlja predvsem

    hierarhična razmerja

    ni možna uporaba za

    vse teme

    hitro se jo lahko

    napačno razume

    pri vrednotenju

    zahteva veliko časa lahko je neskladen

    včasih ne zagotavlja

    pomoči pri učenju

    težko jo je narediti

    hitro

    skupinski vzorec ni

    nujno v pomoč

    učencem

    lahko postane

    kompleksen, saj pri

    tem izgubi bistvo

    ne spodbuja

    ustvarjalnosti

    posameznika

    hitro lahko zavede

    posameznika

    Iz preglednice 2.1 lahko vidimo, da je KN bolj prilagodljiv in strokoven glede oblike

    kot miselni vzorec, pri katerem ni vidna strokovnost, zato ga lahko uporabi učenec

    zgolj kot pomoč pri učenju. Konceptualna shema in vizualna metafora pa sta glede na

    obliko neprilagodljivi in ju ni moč spreminjati, zato ju ne moremo uporabiti v

    kateremkoli primeru. Iz preglednice 2.2 pa lahko vidimo, da je KN format, ki je najbolj

    razumljiv, saj vsebuje veliko mero sistematizacije, medtem ko miselni vzorec ni

    sistematiziran in ga je težje razumeti. Ravno tako sta težje razumljiva formata

    konceptualna shema in vizualna metafora, saj lahko vsebujeta zgolj določeno število

    informacij, ki niso dovolj za razumljivost določene teme. Tako sta KN in miselni

    vzorec primerna za kognitivne procese znanja, saj lahko učenci sami aktivno sodelujejo

    pri organizaciji in interpretaciji informacij ter jih učitelj le nadzoruje in spodbuja pri

    njihovih idejah. Konceptualno shemo in vizualno metaforo je teže narediti, kljub

    velikemu predznanju, in jo tudi razumeti, saj ni predstavljenih jasnih razmerij med

  • 14

    ključnimi pojmi, zato učenci pogosto potrebujejo pomoč učitelja. Zato sta KN in

    miselni vzorec bolj primerna za spodbujanje samostojnosti in aktivnosti pri predstavitvi

    znanja.

    2.1 Vizualna orodja in smiselno učenje

    Prve kognitivne strukture začnejo otroci pridobivati že od rojstva in nekje do tretjega

    leta. Takrat začnejo prepoznavati zakonitosti v dogodkih ali predmetih, prepoznavati

    jezik in različne simbole, za katere vedno obstaja nek pomen. Starejši pa te zakonitosti

    znamo opisati z besedami ali simboli. To zgodnje učenje konceptov imenujemo

    raziskovalno učenje oziroma učenje z odkrivanjem. Po tretjem letu pride v ospredje nov

    način izražanja, kjer je poudarek na jeziku. Z odgovorom na zastavljeno vprašanje otrok

    pridobi pojasnilo med razmerji, in sicer med starimi koncepti in predlogi, ter vanje

    vpelje nove. Zelo je pomembno, na kakšen način so posredovane te informacije.

    Najbolje je, da so posredovane s konkretnimi izkušnjami ali rekviziti in to velja za

    učence vseh starosti ter na kateremkoli področju snovi. Če otrok podoživi nek dogodek

    ali prime v roke določeno stvar, se v njem vzbudi čustvo, ki je lahko pozitivno ali

    negativno in se tako laže vtisne v spomin.

    Pomembno je, da se starši in učitelji ves čas trudijo, da je znanje čimbolj pristno ter

    smiselno in ne le učenje na pamet. Zato je pridobivanje znanja konstruktiven proces, ki

    vključuje naše znanje in čustva v procesu ustvarjanja, ki so ga zagovarjali tako filozofi

    kot epistemologi. Pri ustvarjalnem procesu se učenci sami ukvarjajo z izdelavo dobre

    vizualne predstavitve, saj lahko na tak način pokažejo svojo kreativno plat znanja. Za

    mnoge je to izziv, saj so naučeni modela učenja na pamet, ki zelo malo prispeva

    kakovostnemu in dolgoročnemu pomnjenju. Učenec na tak način ne more razviti osnov

    ustvarjalnega razmišljanja ali prispevati k novim rešitvam problemov.

    Ustvarjalni ljudje bodo ves čas strmeli k pridobivanju ključnih informacij in novih

    znanj. Ravno tako pesnikom in pisateljem ne bo nikoli zmanjkalo novih idej, da na nove

    načine izrazijo svoje misli. Nove metode pri opazovanju in beleženju dogodkov,

    običajno odpirajo nove možnosti za ustvarjanje.

  • 15

    Pri ustvarjalnem procesu je učenec samostojen in po navadi pridobiva informacije z

    odkrivanjem. To je proces smiselnega učenja. Nasprotje tega je vodeno učenje, kjer se

    učenci definicije učijo na pamet. Tako je Ausuble opisal pomembno razliko med

    učenjem na pamet in smiselnim učenjem, ter njuno povezanostjo [2].

    Vizualna orodja so pripomočki za delovanje smiselnega učenja in zahtevajo, da so

    izpolnjeni trije pogoji.

    1. Gradivo mora biti jasno predstavljeno s primeri iz predhodnega znanja, saj lahko

    na tak način učenec lažje preide iz že znanih, osnovnih, splošnih pojmov, na

    nove, bolj specifične koncepte. S tem si pomaga, da se znanje bolj zasidra v že

    postavljene okvirje.

    2. Učenec mora imeti ustrezno predznanje. Ta pogoj je lahko izpolnjen po

    otrokovem tretjem letu starosti, ko že lahko tvori konceptualne okvirje na vseh

    področjih, vendar moramo biti še vedno pozorni na specifičnost pojmov, saj je

    njegovo znanje zelo omejeno.

    3. Učenec se mora sam odločiti za sistem smiselnega učenja. Ni dovolj le

    pomnjenje definicij koncepta, stavčnih izjav ali računskih postopkov. Učitelj

    mora spodbujati in motivirati učenca, da izbere tak način učenja, kjer bo nove

    pomene vključil v že pridobljeno znanje. Velik vpliv izvaja lahko tudi z učnimi

    postopki in strategijami ocenjevanja. Tipični objektivni testi redko zahtevajo več

    kot učenje na pamet. Problematični so objektivni preizkusi ali testi, kjer

    zahtevajo kratke odgovore in dobesedni prepis definicij. Pri tem ovirajo način

    smiselnega učenja. To vrsto problema pri testiranju je leta 1962 odkril Hoffman

    [2].

    Posamezniki, ki uporabljajo način vključitve novega znanja v že obstoječe znanje z

    učenjem na pamet, definicij ne ločujejo, temveč jih med seboj povezujejo. Tako je

    lahko tudi učenje na pamet na nek način povezano ali kontinuirano.

    Učenje na pamet in smiselno učenje sta odvisna od učnih pripomočkov in neposrednih

    predstavitev informacij. Ta predstavitev poučevanja in odkrivanja je odvisna od

    dispozicije učenca in učnega gradiva. Po navadi povpraševanje pripelje do smiselnega

    učenja. Če ima učenec že osnovno razumevanje pojava, lahko preiskovanje oziroma

  • 16

    dejavnost privede do malo ali pa nič koristi v svojem ustreznem znanju. Raziskovalna

    naloga pa močno priporoča učenje z raziskovanjem oziroma z odkrivanjem. Povezavo

    učnih pripomočkov in načinov iskanja informacij pri smiselnem učenju in učenju na

    pamet prikazuje slika 2.8.

    Slika 2.8: Ponazoritev odnosa smiselnega učenja ter učenja na pamet z raziskovanjem s pripomočki in

    učenja z odkrivanjem [2].

    Iz slike 2.8 lahko razberemo, da KN niso le orodje za učenje, temveč tudi orodje za

    raziskovanje. S tem spodbujajo učence, da začnejo uporabljati smiselni način učenja

    vzorcev, kar prikazuje zgornji graf.

    Na začetku imajo nekateri učenci zaradi dolgoročnega učenja na pamet težave s

    konstrukcijo vizualnega pripomočka ter z njegovo uporabo. Tako so lahko orodja

    učencem v pomoč, vendar je potrebno začeti drugače razmišljati in organizirati znanje

    na tak način, da ga lahko uporabimo.

  • 17

    2.2 Vloga spomina pri smiselnem učenju

    Za smiselno učenje pa je pomemben še en vidik, in sicer človeški spomin. To ni le

    prostor v možganih, ki ga je potrebno zapolniti, temveč je vrsta medsebojno povezanih

    pomnilniških sistemov, ki jih imenujemo kratki, delovni in dolgoročni spomin. Med

    njimi se izvajajo nadzorovani in nenadzorovani procesi. Pomnilniški sistemi so med

    seboj soodvisni, vendar sta za vključitev znanja v dolgoročni spomin zelo pomembna

    kratkoročni in delovni spomin. Vse prejete informacije se obdelajo sprva v kratkem,

    nato v delovnem in na koncu v dolgoročnem spominu. Edina omejitvena funkcija je, da

    se lahko v delovnem spominu obdeluje le relativno majhno število psiholoških enot (pet

    do devet). To pomeni, da so odnosi med dvema ali tremi koncepti glede omejitve

    delovnega pomnilnika po zmogljivosti omejeni. Na primer, če si mora oseba zapomniti

    10˗12 črk ali številk v nekaj sekundah, si bo večina zapolnila le 5˗9. Če pa se črke lahko

    združujejo, da tvorijo besedo ali besedno zvezo oz. številke v neko telefonsko številko

    ali kaj znanega, si je moč zapomniti tudi do 10. Če so besede neznane in uvedene prvič,

    si jih lahko učenec dodobra zapomni pravilno le dve do tri.

    Opozoriti je treba, da hramba podatkov še vedno poteka v dolgoročni spomin, tako kot

    informacije, ki so pridobljene smiselno. Razlika je le v tem, da se v spominu podatki ne

    povezujejo ali pa se povezujejo zelo malo, medtem ko se pri smiselnem učenju koncepti

    prepletajo. Znanje, ki je bilo pridobljeno z učenjem na pamet, bi hitro pozabili, razen v

    primeru, ko učenec veliko vadi. Takrat se to znanje prenese v dolgoročni spomin.

    Določeni podatki v spominu so včasih tudi neuporabni za nadaljnje učenje ali reševanje

    problemov in te informacije gredo kmalu tudi v pozabo.

    Ko pridobivamo novo znanje, je zelo pomembna interakcija med delovnim spominom,

    kjer ustvarjamo vizualne formate, in dolgoročnim spominom, kamor naprej potujejo. Te

    služijo kot pomoč pri organizaciji in strukturi znanja, kar omogoča smiselno učenje. Pri

    konstrukciji je pomembno graditi kos za kosom, kjer iz majhne enote povežemo v

    interakcijo in stavčne okvire. Podobno kot pri gradnji hiše.

    Mnogi učenci in učitelji so presenečeni, kako ta preprosta orodja omogočajo smiselno

    učenje in ustvarjanje močnih okvirov znanja. To ne omogoča le uporabe znanj v novih

    kontekstih, temveč tudi ohranitev znanja za dalj časa. Iz različnih virov in raziskav je

  • 18

    razvidno, da so naši možgani sposobni organizirati znanje v hierarhični okvir in s temi

    učnimi pristopi lahko bistveno povečamo zmožnost učenja vseh učencev. Tako

    smiselno učenje največkrat pripelje do učinkovitega cilja z dolgoročnim pomnjenjem,

    medtem ko so pri učenju na pamet dosežki nižji in gredo hitro v pozabo.

    Poznamo pa tudi druge oblike učenja. Ena od teh je učenje s fotografskim spominom,

    kjer si učenec vtisne v spomin slike prizorov, s katerimi se srečuje, fotografije in

    številne druge slike. Alfa numerične slike oziroma znaki, ki jih Sperling uporablja v

    svojih študijah, so hitro pozabljene, medtem ko se druge vrste slik ohranijo veliko dlje.

    Naši možgani imajo izjemno sposobnost za pridobivanje in ohranjanje vizualne podobe

    ljudi ali fotografije. Na primer, v eni študiji je Shepard leta 1967 predstavil 612 slik s

    skupnimi prizori z osebami [2]. Po predstavitvi je prikazal dve podobni sliki ter vprašal,

    katera je bila ena od teh 612 slik. Po predstavitvi so bili odgovori udeležencev 97 %

    pravilni pri ugotavljanju slik, tri dni kasneje 92 % pravilni in tri mesece kasneje 58 %

    pravilni. Tako lahko sklepamo, da si nekateri učenci lažje zapomnijo grafične vizualne

    formate, kot pa strnjeno besedilo.

    Človek si je sposoben zapomniti tudi zvok. Učenje in priklic zvokov se imenuje zvočni

    spomin. Glasbenik lahko igra na stotine pesmi, ne da bi prebral kakršnokoli glasbo.

    Opravka imamo s spominom, ki ni opredeljen kot koncept. Študije, ki sta jih razvila

    Penfield in Parrot leta 1963, kažejo, da obstajajo regije v naših možganih, ki se

    aktivirajo, kadar slišimo zvok iste regije in pri tem se spomnimo točno določenih

    zvokov.

    Tako obstajajo razlike med posameznikovimi sposobnostmi. Nekatere od njih je

    raziskal Gardner, ki je razvil teorijo mnogih inteligenc. Njegovo delo je bilo v

    izobraževanju deležno velike pozornosti. Opozoril je, da smo ljudje s svojimi

    človeškimi sposobnostmi zelo različni, tako pri vrstah učenja kot pri uspešnosti. Zato je

    dobro, da se šole zavedajo teh razlik, saj na tak način lahko iščejo pri učencih znanje in

    ne neznanja, pri tem pa naj dopustijo, da se izrazijo na svoj način. Vsak učitelj bi moral

    pokazati tudi nekaj čustev, ko učenec ne dosega predvidenega znanja, in mu pomagati,

    ko ne doseže minimalnih ciljev. Zato naj učitelji snov razložijo in ne le navajajo

    definicij in nepotrebnih informacij. To se kaže tudi v testih, kjer je ponujenih več

    možnih odgovorov [2].

  • 19

    Za preverjanje in ocenjevanje znanja večina vizualnih orodij ni primernih. Najbolj

    primeren je KN, ker ima točno določeno obliko in lastnosti, katere je potrebno

    upoštevati pri gradnji. Učitelj preverja poznavanje samih konceptov in razmerja med

    njimi ter navzkrižne povezave in na tak način ugotovi, ali učenec dobro razume

    določeno snov. Miselni vzorci niso primerni za ocenjevanje znanja, saj so predstavljeni

    na osebni ravni in ni točno določenih pravil, kako jih graditi. Pod vsako vejo lahko

    učenec napiše različno besedilo in nekaterim učencem so določeni koncepti bolj

    pomembni kot drugim, zato jih bo nekdo vključil v miselni vzorec, medtem ko jih drugi

    ne bo. Učitelj tako ne more razbrati, ali učenec dejansko razume snov. Ravno tako pri

    ocenjevanju znanja ni primerna konceptualna shema, kljub temu da ima predpisano

    določeno obliko – diagram. Učenec lahko znotraj oblačka napiše zgolj besedno zvezo

    ali pa daljše besedilo, kar je odvisno od vsakega posameznika. Ravno tako ni jasnih

    razmerij med oblački, zato so te sheme namenjene bolj procesni predstavitvi, kjer so

    bolj jasno predstavljeni koraki procesa, kot pa predstavljanju določene snovi. Vizualne

    metafore so slike, kjer je vključenega besedila zelo malo, in iz tega učitelj ne more

    predvidevati, da učenec razume predvideno snov. To lahko služi le kot pripomoček pri

    pomnjenju snovi.

    Zaradi ocenjevanja znanja je KN kot vizualno orodje danes pritegnil v pedagogiki večjo

    pozornost, zato slednjega v nadaljevanju podajamo podrobneje.

  • 20

    3 KONCEPTUALNI NAČRT

    Leta 1972 so v okviru raziskovalnega programa Novak na Cornellu razvili prve KN [2].

    V raziskavi so želeli slediti in razumeti spremembe otroškega znanja o znanosti.

    Podatke so pridobili na podlagi intervjujev z otroci, kjer so ugotovili, da je težko

    opredeliti specifične spremembe v razumevanju otroških naravoslovnih konceptov. Ta

    program je temeljil na učenju kognitivne psihologije Davida Ausubela, pri kateri je bila

    temeljna ideja, da učenje poteka po osvajanju novih konceptov in predlogov v že

    obstoječi koncept oziroma stavčni okvir. Struktura znanja, ki jo učenec pridobi, se

    imenuje kognitivna struktura posameznika. Da pa bi našli boljši način za predstavitev

    otrokovega konceptualnega razumevanja, se je pojavil konceptualni model. Tako se je

    rodilo novo orodje, ne le za uporabo v znanosti, ampak tudi za mnoge druge namene,

    kjer pride do izraza naša ustvarjalnost.

    KN se uporabljajo v kateremkoli učnem okolju; z njimi lahko ugotovimo stopnjo

    razumevanja učenca pred uvedbo nove teme ali pa učitelj izpelje šolsko uro s pomočjo

    tega orodja. Tako lahko učenci sami razvijajo KN, jih širijo in izpopolnjujejo ter s tem

    povečajo svoje razumevanje. V končne predstavitve lahko vključijo različne vire,

    rezultate, poizkuse in druge načine predaje znanja, kot na primer slike itd.

    V okviru šolskih dejavnosti lahko KN v razredu uporabljamo na različne načine. Učenci

    lahko delujejo posamično, kjer nastane individualni KN, ali pa skupinsko, kjer skupaj

    prispevajo k izdelavi. Pri tem mora biti učitelj pozoren, da vsi sodelujejo pri gradnji, saj

    na tak način pokažejo svoje razumevanje snovi. Ko učenec gradi individualno, si lahko

    drug drugemu pomagajo s predlogi, vendar pa si ne razkrijejo temeljne ideje KN.

    KN je lahko tudi razredni cilj, kjer je prikazan na tabli oz. s pomočjo projektorja. Učitelj

    pri tem spodbuja učence s podvprašanji in jih motivira ter skrbi, da vsak učenec pri tem

    doda svoje individualno znanje. Izdelava je zelo odvisna od predhodnega znanja

    učencev, težav in novosti s temo in od zaupanja v učitelja pri obvladovanju teme.

    KN lahko uporabljamo za različne namene in za različne tematike. Uporaben je tako pri

    poslovnih namenih kot pri izobraževanju. Pri sliki 3.1 je predstavljena uporabnost v

  • 21

    šolskih dejavnostih in zmogljivost KN. Uporabni so za ustne predstavitve, raziskave,

    različne priprave poročil, za ocenjevanje, povezovanje različnih tematik, skupno

    sodelovanje itd. V KN lahko vključimo fotografije, video, razporeditev teme po

    konceptih, pomagamo pa si s pomočjo interneta in CMAP raziskav [2].

    Slika 3.1: Uporabnost konceptualnega načrta [2].

    Učitelj lahko KN uporabi s pomočjo računalniških programov, z uprizoritvijo na tabli,

    lahko tudi s prosojnicami, plakati, na delovnih listih itd. Pred uvedbo novega modela, ki

    bi ga izvajali v šolah, bi imeli učitelji ogromno dela. Če želi učitelj predstaviti oz.

    izdelati KN s pomočjo računalniškega programa, je potrebno, da ima določeno znanje,

    za katerega bi se moral kar nekaj časa usposabljati. To znanje lahko pridobi z

    upraviteljem programa, kjer bi skupaj iskali rešitve, kako izboljšati kakovost na novem

    načinu izobraževanja. Ravno tako se morajo učenci naučiti samega programa, teme, ki

    jo želijo predstaviti, in znati morajo uporabljati internetne vire. Pri izvajanju novega

    modela lahko pričakujemo negativne odzive s strani učencev, saj verjamejo, da je

    vodeno učenje boljši način za izobraževanje. Vendar pa raziskava od Brainsforda leta

    1999, je pokazala, da se informacije, ki so jih pridobili s smiselnim učenjem, niso le dalj

    časa ohranile, temveč so se podatki pri reševanju novih problemov uporabljali veliko

    bolj uspešno [2].

  • 22

    Spremembe v šolski praksi se izvajajo zelo počasi, vendar je verjetnost, da se bo

    uporaba KN povečala v naslednjem desetletju ali dveh. Sedaj jih lahko najdemo že v

    nekaterih znanstvenih učbenikih. Uporabljajo jih tudi strokovnjaki pri predstavitvi

    »tihega znanja«. Tako se imenuje, ker se ne pogovarjajo z drugimi o tej temi, temveč

    sami obdelujejo informacije. Znanje pridobijo z dolgoletnimi izkušnjami, ki vključuje

    njegova razmišljanja in občutja. Informacije strokovnjak pridobi z intervjuji, analizami

    in študijami.

    KN se lahko uporablja tudi za vrednotenje in ocenjevanje v šoli [2]. Pomembno je, da se

    že sedaj uporabljajo različna orodja pri testnih z raznovrstnimi nalogami, saj tako

    spodbujamo učence k smiselnem učenju. Ker večina učencev še ni imela priložnosti

    uporabljati tega orodja, tudi ni mogoče zahtevati, da se KN uporabljajo na nacionalnih

    preizkusih znanja. Če bi državnih izpitni center pri sestavi državnih testov začel

    vključevati KN, bi bila to večja spodbuda za učitelje za tak način poučevanja. Trenutno

    na teh projektih delujejo predvsem v ZDA in ponekod po svetu.

    KN so zelo koristni pri načrtovanju učnega načrta oz. kurikuluma. Ti predstavljajo

    ključne koncepte v zelo zgoščenem načinu. Hierarhična organizacija kaže optimalno

    zaporedje poučevanje učne snovi. Ker KN spodbujajo način smiselnega učenja, se tudi

    znanje nadgrajuje in stopnjuje. Pri načrtovanju učenega načrta je dobro, da učitelj naredi

    nek makro načrt, ki bo prikazoval glavne ideje in bo potekal v celotnem učnem načrtu.

    Prav tako je dobro narediti mikro načrt, ki bo prikazovala bolj specifične teme snovi.

    Če KN uporabimo kot navodilo o določeni temi, lahko učencu pomaga pri razumevanju

    in preglednosti. Mnogi učenci imajo težave pri pomembnosti pojmov v besedilu,

    predavanju ali v drugi obliki predstavitve. Problem izhaja iz vzorca učenja. Ti učenci

    nimajo zgrajenega močnega koncepta oz. stavčnega okvirja, temveč vidijo učenje kot

    nešteto dejstev, enačb, imen, datumov itd., katere je potrebno vedeti na pamet. Še

    posebej je problem pri naravoslovju, matematiki in zgodovini, kjer je veliko letnic,

    enačb in drugih informacij. Mnogi menijo, da ne morejo obvladati znanja na tem

    področju. Tuje raziskave so ugotovile, da lahko neuspešni učenci pri uporabi KN

    postanejo uspešni ravno na področju, ki jim je povzročalo težave. S tem pridobijo

    občutek nadzora nad predmetom in vzpostavijo čustveno ravnovesje [2].

  • 23

    Tako kot vse ostalo imajo tudi KN svoje pozitivne in negativne lastnosti. Če želimo KN

    koristno uporabiti, je pomembno, da vidimo v njej več prednosti kot slabosti. Zato v

    naslednjem poglavju podajamo prednosti in slabosti KN.

    3.1 Prednosti in slabosti KN

    Prednosti KN so [9]:

    spodbuja sodelovalno učenje in timsko delo;

    omogoča globoko učenje in ustvarjanje novih idej;

    »slika pove več kot tisoč besed«, grafični prikazi so običajno lažje razumljivi in

    jih lažje ohranimo v spominu;

    lahko se uporablja v obsežnem okolju, kot na primer v razredu in to na različne

    načine; učitelj lahko celotno uro posveti izdelavi KN, pri čemer aktivno

    sodelujejo vsi učenci;

    učencem v razredu zagotavlja občutek resničnega sveta ;

    je pomoč pri ocenjevanju znanja in

    se uporablja tudi v poslovnih priložnostih.

    Slabosti KN so [10]:

    zaradi načina učenja je mnogim učencem ta način stresen; po navadi si učenci

    podatke razlagajo linearno, zato ti učenci niso zmožni povezovanja in

    prepletanja znanja, da bi sploh lahko ustvarili KN;

    ocenjevanje znanja je zelo zamudno, saj so potrebna jasna navodila, kaj učitelj

    zahteva od učenca in kako se bo ocenjevala uspešnost;

    mnoge šole ali starši si ne morejo privoščiti programov ali tehnologije, ki jo

    potrebujemo za KN; morda ni dovolj računalnikov na šoli; ni pošteno tudi

    pričakovati, da bo vsaka družina imela dostop do interneta in tako dostop do

    želenih programov in

    če bi želeli, da uvedejo poučevanje s pomočjo KN in z računalniškimi programi,

    bi se morali učitelji tudi ustrezno izobraziti.

  • 24

    Sedaj pa se osredotočimo bolj podrobno na KN, kot obliko, na značilnosti, izdelavo itd.

    Tako ga bomo znali dobro izdelati in laže uporabiti v šolskem sistemu.

    Poznamo več vrst KN, ki so odvisni od vsebine, katero želimo predstaviti, in od

    zastavljenega fokusnega vprašanja.

    3.2 Vrste KN

    Glede na vsebino, katero želimo predstaviti, da bo predstavitev čimbolj jasna, poznamo

    več vrst KN [11]. To so pajkov, hierarhični, procesni, sistemski, strokovni model itd. in

    jih v nadaljevanju podajamo podrobneje (a)˗(h). Vrste (a)˗(e) so glavne vrste KN in jih

    tudi največkrat uporabljamo, medtem ko so (f)˗(h) specifične vrste KN in jih

    uporabljamo zelo redko oziroma v posebnih priložnostih [12] .

    (a) Pajkov model KN.

    Ta način je predstavljen podobno kot miselni vzorec. Na sredini je naslov teme, katero

    predstavljamo, razmerja in koncepti pa so razporejeni okoli glavnega naslova. Razlika

    med miselnim vzorcem in pajkovim modelom je ta, da so pri pajkovem modelu

    določena razmerja med koncepti, medtem ko jih pri miselnem vzorcu ni, kar lahko

    vidimo iz slike 3.2. Pri tem modelu KN ni razvidne hierarhične razporeditve [12].

    Prednost pajkovega modela [13]:

    lahko ga je izdelati,

    vsi podatki so razporejeni okrog glavnega naslova in

    lahko berljiv.

    Slabost pajkovega modela [13]:

    težko prikazati razmerja med koncepti na urejen izgled, da bi ga lahko lepo brali,

    ni hierarhične razporeditve, zato ne moremo vedeti, kateri podatki so

    pomembnejši in kateri ne in

    ne omogoča integracije vseh podatkov in odnos med njimi .

  • 25

    Slika 3.2: Primer pajkovega modela KN [14].

    (b) Hierarhični model KN.

    To je ena od lastnosti KN in si koncepti sledijo odvisno od pomembnosti in

    specifičnosti pojmov. Primer takega modela je predstavljen na sliki 3.3 [12].

    Prednost hierarhičnega modela [13]:

    sledi definiciji KN,

    pomembni koncepti so na vrhu mape in bolj specifični koncepti so na dnu mape

    in

    lahko berljiv.

    Slabost hierarhičnega modela [13]:

    ne kaže vseh medsebojnih povezav med podatki in

    ne omogoča kritičnega razmišljanja in tako omeji reševanje problema.

  • 26

    Slika 3.3: Primer hierarhičnega modela KN [15].

    (c) Procesni model KN.

    Pri procesnem modelu je naslov na vrhu sheme, nato pa si koncepti sledijo hierarhično

    po nivojih oziroma korakih. Obseg tega modela je odvisen od dolžine procesa. Ob robu

    imamo lahko tudi opombe, s katerimi si pomagamo pri postavitvi nivojev in gradnji KN

    [12]. Zgled vidimo na sliki 3.4.

    Prednost procesnega modela [13]:

    lahko berljiv in

    informacije so organizirane v logični postavitveni okvir.

    Slabost procesnega modela [13]:

    na KN je predstavljeno manjše število podatkov,

    pomanjkanje kritičnega mišljenja in uporabljeno sklepanje in

    običajno nepopoln načrt.

  • 27

    Slika 3.4: Primer procesnega modela KN [16].

    (d) Sistemski model KN.

    Sistemski model je podoben procesnemu modelu KN, razlika je v kompleksnosti

    procesa, saj je sistemski model bolj težaven. Ravno tako je razlika v razmerjih, saj

    gredo pri sistemskem modelu relacije v obe smeri, ker je sistem sklenjen proces. Pri

    procesnem modelu, katerega lahko vidimo na sliki 3.5, pa gredo relacije le v eno smer

    in izhajajo iz naslova [12].

    Prednost sistemskega modela [13]:

    zelo zapleten,

    vsebuje vse podatke in prikazuje mnogo razmerij med koncepti,

    uporablja se kritično mišljenje skupaj z rešitvami problemov in

    zelo dobro povezovanje teorije in prakse.

    Slabost sistemskega modela [13]:

    zaradi kompleksnosti in mnogih relacij med pojmi oziroma koncepti je KN težje

    berljiv in ga je težje razumeti in

    za izdelavo je potrebno veliko več časa, saj je bolj zapleten.

  • 28

    Slika 3.5: Primer sistemskega modela KN [17].

    (e) Strokovni KN.

    Za težko razumljive teme, za katere tudi učitelj ne pozna dovolj dobro ozadja tematike,

    si lahko pomagamo s strokovnim modelom KN, ki ga lahko vidimo na sliki 3.6. To

    obliko pripravi strokovnjak, ki omogoča tako učencem kot učiteljem, da gradijo svoje

    znanje na trdnih temeljih. Tako strokovni model KN služi kot vodilo ali pomoč pri

    učenju. Strokovni model velikokrat uporabimo pri raziskovalni temi, saj nimamo dovolj

    izkušenj, medtem ko si postavimo fokusirano vprašanje, po navadi poznamo odgovor in

    pojme.

    Strokovnjak izbere manjše število konceptov, ki so ključnega pomena za razumevanje

    teme. Na splošno velja, da je veliko težje zgraditi dober, natančen KN o temi z majhnim

    številom konceptov (npr. štiri ali pet) kot pri mapi s 15 do 20 konceptov. Za strokovni

    model ni vnaprej določene velikosti, toda pričakovano končno število konceptov je

  • 29

    odvisno od števila pojmov. Če želi učenec razširiti KN, se mora poglobiti v temo in pri

    delu uporabiti svojo ustvarjalnost.

    Strokovnjak po navadi razvije serijo KN na tematiko, kjer začnejo z najbolj splošnimi in

    se stopnjujejo k bolj specifičnim KN [2].

    Slika 3.6: Primer strokovnega modela KN [2].

    Obstajajo pa tudi posebni KN, ki vključujejo v nadaljevanju naštete vrste formatov.

    (f) Panoramski model KN.

    Pri takem KN je informacija predstavljena v obliki pokrajine, kot lahko vidimo na sliki

    3.7 [12].

    Slika 3.7: Primer panoramskega modela KN [18].

  • 30

    (g) Večdimenzionalen/3D model KN.

    3D model KN predstavlja tok informacij v 3D sliki, kot je prikazano na sliki 3.8, saj je

    prikaz podatkov v preprostem dvodimenzionalnem KN preveč zapleteno [12].

    Slika 3.8: Primer večdimenzionalnega modela KN [19].

    (h) Mandala model KN.

    Podatki so prikazani med seboj v povezanih geometrijskih oblikah, kot prikazuje slika

    3.9. Telesa iz vesolja ustvarjajo vizualne privlačne učinke in spodbujajo pozornost in

    miselne procese opazovalca [12].

    Slika 3.9: Primer Mandala modela KN [20].

    Avtorji iz centra za uporabo posebne tehnologije (CAST – Center for Applied Special

    Technology) menijo, da so KN lahko neučinkoviti v nekaterih fazah učenja in pri

    nekaterih učnih stilih. Ravno tako so lahko tudi razmerja težko razumljiva. Na primer,

    odnosi pri pajkovemu modelu niso jasno opredeljeni glede pomembnosti in so zaradi

    tega težje berljivi. Podobno se tudi pri hierarhičnem KN lahko zgodi, da nimajo

  • 31

    povezave med idejami. Pri obliki sistemske mape težko prepoznamo pomembnosti

    pojmov oziroma konceptov, zato ti ustvarjajo zapleteno uganko [21].

    Sicer pa učenci in učitelji najbolj pogosto uporabljajo hierarhični KN, saj s tem najlažje

    predstavijo želeno tematiko. Pri pajkovem modelu so stvari malce bolj zapletene, saj

    dostikrat ne poznamo začetka in konca berljivosti ter kateri koncepti so bolj in kateri

    manj pomembni. Sistemski in procesni model pa uporabljamo le takrat, ko želimo

    predstaviti določen proces in ga ne moremo uporabiti za predstavitev vseh tematik. Zato

    bomo hierarhični model v nadaljevanju predstavili podrobneje.

    3.3 Značilnosti hierarhičnega KN

    Hierarhični model KN imajo več značilnosti, izmed katerih so najpomembnejše

    predstavljene v nadaljevanju [2].

    Hierarhična razporeditev

    To pomeni, da je večina splošnih pojmov na vrhu KN, saj so tudi najbolj pomembni,

    manj splošni pojmi in manj pomembni pa se nahajajo pod njimi. Hierarhična

    struktura za določeno področje je odvisna od konteksta in pomembnosti pojmov oz.

    konceptov. KN se lahko uporablja tudi za določene situacije ali dogodke, ki jih

    skušamo razumeti s pomočjo organizacije znanja. Za lažje iskanje konceptov nam je

    lahko v pomoč vprašanje, ki si ga zastavimo, in to se imenuje fokusno vprašanje.

    Vključitev navzkrižnih povezav

    To je druga zelo pomembna značilnost KN. Tukaj gre za odnose oz. povezave med

    koncepti, kateri se povezujejo s koncepti iz druge tematike, vendar imajo kljub temu

    nekaj skupnega. Te medsebojne povezave nam pomagajo razumeti, kako je koncept

    na enem področju znanja povezan s konceptom na drugi strani teme. Ko

    uporabljamo KN za vnos novega znanja, nam navzkrižne povezave pogosto

    predstavljajo povezanost novega znanja v že obstoječi okvir.

    Konkretni primeri dogodkov in predmetov

  • 32

    Zadnja značilnost, ki se lahko doda v KN, so konkretni primeri dogodkov ali

    predmetov in ti niso vključeni v oblačkih, saj ne predstavljajo samih konceptov. To

    so le obrazložitve pojmov, saj nam na tak način znanje bolj približajo.

    Za izdelavo KN pa ni dovolj da poznamo zgolj njegove značilnost in obliko, temveč je

    pomembno, da ga znamo tudi uporabiti in vpeljati v razred. Zato v nadaljevanju

    predstavimo uporabnost KN pri pouku.

    3.3.1 Uporaba KN pri pouku

    Uvedba KN v razred zahteva več korakov [22].

    1. korak: Predstavitev učencem

    Sprva je potrebno učencem predstaviti nov način učenja in poučevanja. To

    predstavimo vedno na znanem primeru oziroma na poznani temi ter brez vpeljevanja

    novih znanstvenih pojmov. Potrebno je izbrati pojme in koncepte, kateri so vsem

    učencem dobro poznani, saj lahko le na tak način dobro razumejo smisel novega

    načina učenja. Na tak način bodo razumeli tudi hierarhično razporeditev, odnose

    med pojmi in vse ostale značilnosti, katere vsebuje hierarhični KN.

    2. korak: Prvi individualni KN učenca

    Ta korak je ključnega pomena, saj se pokaže, ali učenec razume, kaj je KN in kako

    ga graditi. Zelo je pomembno, da učenci dokončajo svoje individualne KN. Če jih

    ne dokončajo, je razredna aktivnost zelo zamudna, saj z izdelanim niso zadovoljni in

    se bodo težje vključili v pogovor. Zato je potrebno, da damo izdelavi individualnega

    KN dovolj časa. Morda se kdo od učencev tudi ne želi izpostavljati celotnemu

    razredu. Take učence mora učitelj malce vzpodbuditi z podvprašanji.

    Delo učitelja pri izvedbi učenčevega prvega KN poteka prav tako po korakih [23].

    Učitelj mora predlagati temo koncepta, ki je vsem zelo dobro poznana (na

    primer: hrana).

    Učenci naj napišejo 10 drugih konceptov, katere povezujejo z glavnim

    konceptom (na primer: zelenjava, meso, korenje …).

  • 33

    Učitelj naj prosi učence, da razvrstijo teh 10 konceptov od najbolj splošnih

    in najpomembnejših pojmov k bolj specifičnim in manj pomembnim

    pojmom. Ta korak bo zahteval nekaj minut.

    Učitelj mora opozoriti učence, da so najbolj pomembni koncepti na vrhu

    lista in bolj specifični na dnu lista.

    Nato sledijo povezave med koncepti iz učenčevega seznama, in sicer po en

    par naenkrat. Te povezave naj imajo smer, najpomembnejše pa so

    povezovalne linije ( na primer: korenje vitamin A – povezovalna beseda:

    vsebuje, ali meso železo – povezovalna beseda: je dober vir). Ta korak

    je potrebno nadaljevati toliko časa, dokler niso vsi koncepti razporejeni v

    KN.

    Učitelji morajo dati učencem dovolj časa pri izdelovanju KN (20 do 30

    minut). Med tem jih je potrebno spodbujati, da vključujejo številne veje, na

    različnih ravneh hierarhije. Poseben poudarek je na povezovanju konceptov

    iz drugega področja, vendar vseeno je potrebno biti pazljiv, da so pojmi

    smiselno povezani. Učence je potrebno spomniti, da morajo oblački

    vsebovati eno ali dve besedi in ne več, KN pa lahko urejajo toliko časa,

    kolikor želijo.

    Medtem ko učenci izdelujejo svoje KN, se učitelj sprehaja med njimi in

    bodri njihovo ustvarjalnost ter spomni učence da je izdelek prepoznavna

    predstavitev njihovega razumevanja [23].

    3. korak: Pregled KN v majhnih skupinah

    Ko učenci končajo svojo individualni KN, učitelj organizira majhne skupinske

    diskusije. Učenci lahko na tak način delijo svoj KN s člani skupinice. Učitelji lahko

    podajo navodila, da najdejo razlike in podobnosti med načrti in jih poizkušajo uskladiti.

    Skupinske diskusije zagotovijo možnost, da se učenci vključijo v socialen vidik, kjer

    lahko artikulirajo svoje misli in se učijo drug od drugega. Pomembno je, da se

    oblikujejo heterogene skupine, saj so učenci zastopani na različnih ravneh znanja. Na

    tak način se zagotovita največja produktivnost in absorpcijo znanja.

    4. korak: Razprava celotnega razreda

  • 34

    V razredu poteka diskusija malih skupinskih KN. Vsaka skupina predstavi svoj KN, pri

    čemer predstavi pomembne predloge in pojasni svoje odločitve. Lahko bi razpravljali o

    mnogih predlogih, vendar naj se razred osredotoči na najbolj pomembne, saj s tem

    učenci povedo stopnjo razumevanja snovi in načrtovanja KN. Lahko na podlagi teh

    razprav, razrednega napredka, sodelovanja učencev izdelajo tudi celotni KN razreda in s

    tem učitelji spodbujajo komunikacijo v poglobljeno znanje določene teme [22].

    Sedaj, ko učitelj zna KN vpeljati v razred, ga mora znati tudi izdelati.

    3.3.2 Vodila pri izdelavi hierarhičnega KN

    Izdelava hierarhičnega KN je zapleten postopek, zato si pomagamo s poznavanjem

    sedmih korakov, katere opisujemo podrobneje. Tako bo učencem laže sprejeti nov način

    učenja znanja in bo prehod iz že znanega načina na nov način lažji.

    1. korak

    Sprva je potrebno, da graditelj KN zelo dobro pozna samo tematiko, katero želi

    predstaviti. Pomembno je, da zna izluščiti pomembnost besedila oz. pomembne pojme,

    ne samo pri osvajanju znanja preko učbenikov, temveč tudi pri laboratorijskih oz.

    terenskih vajah. Za prvi KN je dobro, da si učenec omeji snov, katero bo predstavil, in

    naj ne bo preveč obsežna, ker bo tako lažje izluščil bistvene pojme oz. koncepte.

    2. korak

    Velik pomen pri sami gradnji KN ima fokusno vprašanje. To vprašanje si postavi

    graditelj sam, da opredeli težavo, KN pa je rešitev. Vsak odgovor, ki je bolj specifičen

    in podrobnejši, je dodatek k obogatitvi. Ko učenci izdelujejo prve KN, se velikokrat

    zgodi, da odstopajo od zastavljenega vprašanja, zato je tu potreben učitelj, ki jih

    preusmeri spet k bistvu. Zelo je pomembno, da si znamo pravilno zastaviti fokusno

    vprašanje. Na primer, vprašanje: »Kaj so rastline?« bo privedlo do bolj razvejanega KN,

    kot pa vprašanje: »Zakaj potrebujemo rastline?«. Ravno tako ni dobro, da si zastavimo

    kot izhodišče zgolj samo temo, kot na primer »Izdelaj konceptualni načrt o rastlinah«,

    saj je v tem primeru tema preveč splošna in nimamo nekih vodil k rešitvi.

    3. korak

  • 35

    Ko imamo že izbrano temo in fokusno vprašanje, je naslednji korak prepoznati ključne

    pojme, ki se nanašajo na rešitev vprašanja. Običajno naj bi zadostovalo 15 do 25

    konceptov, ki sestavljajo seznam. Pri gradnji razrednega KN je pomembno, da

    sodelujejo vsi učenci in so aktivni pri navajanju konceptov oz. pojmov. Konceptom je

    potrebno določiti mesto na seznamu, in sicer je to odvisno od splošnosti in

    pomembnosti za rešitev problema oz. po hierarhični razporeditvi. Tak seznam

    imenujemo parkiriščni model KN. Ko graditelj ne vidi dobre povezave z drugimi

    koncepti, je tak seznam končni produkt, kar lahko vidimo iz slike 3.10.

    Slika 3.10: Primer KN z vprašanjem in parkiriščnim modelom [2].

    Izkušeni izdelovalci KN se strinjajo, da je najtežje najti jasne in razumljive povezave

    med koncepti. V tem primeru koncepte premaknemo iz parkiriščnega modela v KN.

    4. korak

    Naslednji korak je izdelava predhodnega KN. To je mogoče storiti s pomočjo

    računalniške programske opreme IHMC Cmap Tools, katero bomo opisali kasneje v

    diplomski nalogi.

    5. korak

    Pomembno je dejstvo, da se KN nikoli ne konča. Ko je predhodni načrt izdelan, ga je

    potrebno vedno spreminjati. Lahko se dodajajo tudi drugi koncepti. Dobri KN se po

    navadi popravljajo s tremi ali več popravki.

  • 36

    6. korak

    Ko je predhodni KN izdelan, je potrebno poiskati navzkrižne povezave. To so povezave

    med koncepti, kjer se koncept iz ene teme povezuje s konceptom iz druge teme. Na tak

    način učenec ponazori, kako se področja med seboj prepletajo. Z navzkrižnimi

    povezavami učenec pokaže zelo dobro poznavanje snovi in odnosa med poglavji.

    Učenci se morajo zavedati, da so vsi koncepti med seboj povezani. Pozorni morajo biti

    na izbiro besed oz. stavkov v konceptih, saj se je potrebno izogibati zaključenem

    stavkom, ker to pomeni zaključek izjave. V tem primeru bi bilo težko obogatiti KN.

    Iskanje navzkrižnih povezav in povezovanje besed je Bloom leta 1956 opredeli kot

    sintezo znanja in visoko stopnjo kognitivne zmogljivosti. KN je preprost način za

    spodbujanje zelo visoke stopnje kognitivne zmogljivosti in je lahko tudi zelo močno

    orodje za vrednotenje, ki ga je raziskal Edmondson leta 2000 [2].

    7. korak

    Na koncu je potrebno načrt še dopolniti tako, da je posameznikom bolj jasen in

    pregleden. To pomeni, da je mogoče spremeniti velikost in slog pisave ter dodati barve,

    kadar uporabljamo računalniški program.

    Tako vidimo, da so KN ne le močno orodje za predstavitev in arhiviranje znanja

    posameznika, ampak tudi močno orodje za ustvarjanje novega znanja [2].

    Ker pa živimo v dobi digitalne tehnologije, si življenje brez pomoči računalnika težko

    predstavljamo. Potrebno je vsakodnevno nadgrajevanje znanja na področju

    računalniških programov, saj tehnologija hitro napreduje. S pomočjo interneta lahko

    pridemo do večine željenih informacij, uporaba novih računalniških programov pa nam

    širi obzorja znanja. Pri gradnji KN in tudi pri miselnih vzorcih si lahko pomagamo s

    pomočjo računalniških programov, katere si naložimo na domači računalnik ali pa jih

    najdemo na internetu.

    Programi, katere si naložimo na domači računalnik, so: CMap [24], XMind, yEd,

    Freemind, VUE, SimpleMind Free (Mac).

  • 37

    Programi, katere najdemo na spletu, so: Creately, Examtime, Gliffy, Lucid Chart,

    Mindmeister, Exploratree, bubbl.us, Google Docs: Drawing, Coggle.it, Popplet, Text 2

    Mind Map, UnConcept, RealtimeBoard for Education, Connected Mind [25].

    Še preden smo imeli internet ter osebne računalnike, so KN pisali kar z roko. To delo je

    bilo precej zamudno. Kasneje so jih začeli delati kot zapiske in šele nato na računalnikih

    z programi, kateri so bili namenjeni izdelavi KN [26].

    Ker pa je IHMC Cmap tool program namenjen zgolj KN in se uporablja tudi v šolah,

    bomo tega opisali bolj podrobno.

    3.4 Predstavitev IHMC Cmap tool

    Cmap tools je programska oprema, katero so leta 2004 razvili na Inštitutu za človeške in

    strojne kognitivne procese [2]. Želeli so raziskati, kako se KN povezuje s tehnologijo,

    še posebej z internetom. Uporaben je za vse uporabnike, saj je brezplačen in tudi ni tako

    zahteven, zato ga lahko koristijo uporabniki vseh starosti, tudi osnovnošolci. Služi

    predvsem pri gradnji, navigaciji in izmenjavi znanja, kar je zelo pomembno pri KN, saj

    lahko uporabniki sodelujejo tudi na daljavo. Graditelj lahko svoje KN objavi na

    internetnih straneh preko strežnikov, ki so javno objavljeni, in ostali uporabniki ne

    potrebujejo nobenega posebnega dovoljenja, da jih lahko vidijo. Na strežnikih so

    objavljeni dobri KN in tudi takšni, ki ne ustrezajo vsem kriterijem za objavo, vendar

    vseeno služijo kot pomoč pri ustvarjanju. KN, ki so naloženi na strežnikih, so dostopni

    tudi preko spletnih brskalnikov in za ogled ni potrebno imeti naloženega programa

    Cmap tools.

    V KN je mogoče dodati tudi druge grafične načine predstavitve, kot na primer slike,

    fotografije, video posnetke, grafikone, tabele, besedila, kar je na internetu. Povezave do

    teh predstavitev so prikazane z ikonami, ki so pod konceptom, na katerega se

    navezujejo.

    Graditelj lahko v svoj KN vpelje tudi druge KN, ki so objavljeni na internetnih straneh,

    če se navezujejo na njegove koncepte. Bližnjice povezanih KN so prikazane z ikonami

    pod konceptom. S klikom na to ikono se odpre povezani KN. Na tak način je

  • 38

    predstavljen KN neke vrste navigacijsko orodje. S temi povezavami učenci ugotovijo,

    da njihovo znanje ni osredotočeno le na en KN, temveč je lahko sestavljeno na različnih

    področjih, kot prikazuje slika 3.11.

    Slika 3.11: Primer povezovanja KN z drugimi KN [2].

    Ko so KN že objavljeni na strežniku, jih lahko urejajo tudi ostali uporabniki, če imajo

    ustrezna dovoljenja. Dodajajo lahko tudi pripombe in kritično oceno, ki ni vezana na

    graditelja, temveč je njihov namen izboljšati KN. Tako predstavljajo te pripombe,

    obliko ocenjevanja in sodelovanja.

    Program tesno sodeluje tudi z drugimi brskalniki, saj pomaga pri iskanju spletnih

    poizvedb. Na zahtevo uporabnika sestavi niz poizvedenih pojmov za koncepte v KN, ki

    so povezani z drugi koncepti, in s tem dobimo boljše rezultate poizvedbe.

    Cmap tools spodbuja tudi sodelovanje več graditeljev, ki so lahko omejeni na isti

    lokaciji, npr. v razredu, ali pa so v oddaljenih krajih. Ta program so začeli uporabljati

    tudi v podjetjih za pojasnitev znanja in reševanja problemov [2].

  • 39

    Program Cmap tools ima veliko prednosti in zelo malo slabosti. Nekaj prednosti

    programa Cmap Tools: povečana fleksibilnost, manj podvajanja, predstavljena širina

    znanja in izkušenj, preprosta uporaba, možnost vpisovanja svojih komentarjev,

    omogoča hitro pomnjenje ključnih točk, neomejeno število konceptov v KN, ki so lahko

    vsi med seboj povezani, program je podprt na več operacijskih sistemih, brezplačen

    [27,28]. Slabost programa pa je, da je manj primeren za miselne vzorce.

    KN pa ne uporabljamo samo pri uvedbi ali prezentaciji nove snovi, temveč ga lahko

    uporabljamo tudi za ocenjevanje znanja, kar bomo predstavili v naslednjem poglavju.

    Tudi teste je moč sestaviti s programom IHMC Cmap Tool.

  • 40

    4 OCENJEVANJE ZNANJA S POMOČJO KN

    V zadnjih desetletjih so se začeli strokovnjaki zavedati, da je sprejetje prefinjenih

    postopkov vrednotenja in ocenjevanja znanja pomembno za prizadevanje h krepitvi

    procesa učenja. V preteklosti je bilo vrednotenje učitelja izraženo s končno oceno,

    pridobljeno na podlagi lestvice ocenjevanja preizkusnih testov in subjektivnega mnenja

    izpraševalca pri ustnem preizkusu znanja. Cilj tega je bilo linearno predajanje znanja od

    učitelja na učenca. Od druge polovice 20. stoletja pa se šole trudijo, da je njihov cilj

    usposabljanje prostega razmišljanja in spodbujanje učenčevega osebnega razvoja. Tako

    postaja ocenjevanje element, ki predstavlja visoko kakovost izobraževanja. Ocena je tu

    mišljena kot serija operacij, ki spremlja proces usposabljanja in zagotavlja konstantno

    povratne informacije o napredku. Pomembno je, da so učitelji usmerjeni na

    izpopolnjevanje potrebe učencev in da na koncu doseže izobraževane cilje.

    V skladu s tem je mogoče reči, da je glavni cilj vrednotenja izpopolnjevanje

    izobraževanih ciljev, na drugi strani pa zagotavljanje podpore učencem v njihovih

    prizadevanjih, da razvijajo svoje potenciale. Pri takem načinu je potrebno upoštevati

    nabor orodij, s katerimi spodbujamo zadane cilje.

    KN je temeljno orodje v izobraževalnem razvoju, povezano z uporabo inovativnih

    tehnologij, in je izjemno učinkovita v smislu odprtih možnosti v izobraževalnem

    procesu. KN ima tako različne možne načine uporabe pri procesu vrednotenja. Temeljni

    elementi ki ga sestavljajo, so koncepti in povezave, ki niso strogo določene. Sicer pa je

    to odvisno tudi od nalog, ki jih učitelj pripravi. Lahko so naloge odprtega ali zaprtega

    tipa. V kolikor ima učenec le možnost dopolniti že pripravljen KN ali so to koncepti ali

    razmerja, je to zaprti tip ocenjevanja. Ta tip testa je lažje ocenjevati, saj se ocenjuje

    pravilnost konceptov po ocenjevalni lestvici. Težje je oceniti teste odprtega tipa, kjer

    mora učenec sam sestaviti KN in pri tem uporabiti svojo kreativnost. Naloge z uporabo

    KN bomo prikazali v naslednjem poglavju.

    Pristop ocenjevanja s pomočjo KN se uporablja v zelo majhnem območju, saj ga šele

    raziskujejo in razvijajo [29]. Po preiskavi internetnih virov ga v Sloveniji ni bilo moč

    najti. Raziskave, ki temeljijo predvsem na naravoslovju, in sicer pri matematiki in

  • 41

    medicini, pa obstajajo v Italiji, na Madžarskem, Irskem itd. Nekatere raziskave bomo

    podrobneje predstavili v nadaljevanju.

    V raziskavi iz leta 1992 so Lomask in njegovi prijatelji uporabili KN v obsežni

    raziskavi. Rezultati, ki jih lahko vidimo na sliki 4.1, kažejo odnos med zanesljivostjo in

    veljavnostjo pri uporabi takega načina ocenjevanja. Iz slike 4.1 lahko razberemo, da je

    KN predstavljen kot tarča za pikado, kjer središče predstavlja koncept, medtem ko

    vsaka pika na tarči, predstavlja rezultat vsakega od učencev, ki so ga ocenili. Rezultati

    kažejo, da so KN zanesljiv in veljaven pripomoček za ocenjevanje [30].

    Slika 4.1: Odnos med zanesljivostjo in veljavnostjo KN [30].

    Prav tako so v neki drugi raziskavi na Univerzi v Kaliforniji objavili študijo o

    vrednotenju, standardih in testiranjih s KN. Na podlagi te objave so Mason, Shavelson,

    Lang in Lewin leta 1992 delali raziskavo in analizo KN pri pouku matematike in dobili

    dobre rezultate. Istega leta je bila narejena raziskava pri Okebukola, kjer so ugotovili,

    da so bili učenci, ki so bili uspešni v reševanju problemov, uspešni tudi pri ustvarjanju

    KN [30].

    KN kot pripomoček pri ocenjevanju znanja so uporabili tudi že pri raziskavah na

    matematičnem področju v Turčiji. Uporabili so ga kot instrument za testiranje, in sicer

    so primerjali njihove tradicionalne pisne teste s KN pri nalogah o funkcijah, številih,

    eksponentnih številih, korenih in absolutnih vrednostih. Ugotovili so, da so rezultati

    razmišljanja in predstavitve študentov med običajnim testom in KN primerljivi, vendar

    pa same pomenske povezanosti med testoma ni. Potrdili so, da je ocenjevanje in

    testiranje znanja s pomočjo KN zanesljivo [30].

  • 42

    Naslednjo raziskavo sta izvedla Patrizia Venditti in Carnela Sabba, ravnatelj in

    učiteljica matematike in znanosti v osnovni šoli v Italiji. Učenci v njihovi šoli imajo

    pogosto težko socialno, kulturno in družinsko ozadje. Starši so brezposelni, imajo

    težave z alkoholom in drogami, živijo v revščini itd., otroci ne prejemajo zdravil, v

    kolikor jih potrebujejo, in njihovo šolsko, kognitivno in socialno vedenje ni dobro.

    Veliko učencev ima slab besednjak, zavračajo šolske predpise in težko dosegajo učenje

    na pamet. Nekateri učenci živijo tudi z depresijo. Pri raziskavi so učence razdelili v tri

    skupine. V prvi skupini so bili učenci, ki imajo razvito logično in jezikovno inteligenco,

    dobre socialne odnose in visoko stopnjo pozornosti. Nižjo stopnjo razvitosti imajo le pri

    telesni gibljivosti. Druga skupina so bili otroci ki imajo razvito telesno in logično

    inteligenco, slabše pa jezikovne spretnosti. Tudi pri vedenju so bili problematični.

    Tretja skupina pa so bili otroci s pomanjkljivimi jezikovnimi, logičnimi, socialnimi in

    telesnimi inteligencami. Raziskava je potekala skozi celotno šolsko leto. Sprva so

    pripravili laboratorijske naloge, nato pogovor in kasneje so po skupinah sestavljali KN.

    Vsak učenec je bil primerno ocenjen. Konec šolskega leta so opazili pomembne

    izboljšave v treh začetnih skupinah. Otroci, ki so imeli omejeno telesno inteligenco, so

    bili vpleteni v obsežne telesne dejavnosti, celo plesali so, otroci iz druge skupine so

    pridobili bogatejši in zapleten jezikovni zaklad in sposobni so bili sami izvesti KN,

    njihovo socialno vedenje pa je bilo bolj primerno. Tudi otroci iz tretje skupine znajo vsi

    brati in pisati enostavne tekste, reševati enostavne matematične izzive in njihovo

    socialno vedenje je bolj sprejemljivo za okolico. Skratka, lahko trdimo, da je spodbujati

    smiselno učenje pri učencih zelo učinkovito in več kot dobrodošlo [31].

    Na podlagi teh študij lahko sprejmemo, da so KN več kot reševanje problemov, in jih

    lahko uporabimo pri ocenjevanju, vendar pa imajo nekateri strokovnjaki tudi drugačno

    mišljenje.

    V organizaciji Center for Applied Special Technology (CAST) menijo, da hierarhični

    KN odvrača kritično razmišljanje, ker pri določenem vrstnem redu odvrača učenčevo

    sklepanje in lahko ponuja nepopolne podatke. CAST meni tudi, da KN ponujajo

    omejene koristi, zlasti če jih učitelj uvaja ob napačnem času. KN naj bi bili najbolj

    učinkoviti na univerzitetni ravni in prezgodnja uvedba naj bi prinesla rezultate, nad

    katerimi bi bili razočarani. Menijo tudi, da so KN bolj učinkoviti po branju nove snovi

  • 43

    in ne pred branjem. Poudarjajo pa tudi, da bodo študentje, ki imajo slušno zaznavo bolje

    razvito kot vizualno, slabše izkoristili KN, in na to naj bi bili pozorni tudi učitelji [21].

    V nasprotju s CAST so nekateri strokovnjaki mnenja, da bi lahko dosegli kritično

    mišljenje učencev, saj KN vzpostavljajo logično strukturo med smiselnim učenjem

    teorije na praktični del.

    KN so dober pripomoček učitelju pri ocenjevanju znanja, saj so [32]:

    objektivni in smiselni,

    učinkoviti pri vključevanju učenčevih samostojnih idej,

    uporabni tako pred uporabo nove snovi, da ugotovimo učenčevo predznanje, kot

    tudi pri razvojnem učenju,

    spodbujajo bolj zapleten način razmišljanja, saj povezujejo koncepte med seboj,

    podajajo informacije o učenčevi izvedbi in

    lahko se uporabljajo za model razmišljanja različnih strokovnjakov.

    V nadaljevanju bodo opisane različne vrste nalog, s katerimi si lahko pomagamo pri

    preizkusih znanja pri predmetu tehnika in tehnologija, kasneje pa še načine točkovanja

    zagovornikov KN.

    Eden največjih izzivov KN je postopek ocenjevanja, zaradi dejstva, da je potrebno KN

    prilagoditi učencem. Z drugimi besedami, ne obstaja KN, ki bi bil 100 % nepravilen ali

    napačen.

    4.1 Tehnike pri ocenjevanju znanja

    KN lahko uporabimo pri ocenjevanju znanja v razredu za ugotavljanje predhodnega

    znanja pri učencih ali pa pri individualnih testih. Uporabimo lahko različne naloge.

    1. Popolna dopolnitev KN

    Učitelj pripravi KN s praznimi oblački, brez konceptov in te koncepte mora učenec

    dopolniti. Učenca naj vodijo povezave med koncepti. Učitelj učencu pomaga s

    konceptualnim listom, kjer so napisane besedne zveze, katere opisujejo koncepte in

    bodo pomagale najti pravi pojem ter ga ustrezno vnesti v načrt. Potrebno je, da učenec

  • 44

    sprva najde pravi koncept na konceptualnem listu, potem jih začne vnašati v KN glede

    na odnose med njimi. Primer naloge s popolno dopolnitvijo konceptov lahko vidimo v

    sliki 4.2.

    Slika 4.2: Primer popolne dopolnitve KN [33].

    2. Delna dopolnitev KN

    Delna dopolnitev načrta je nekoliko lažja naloga kot popolna dopolnitev, razlika je le v

    količini manjkajočih konceptov. Manjkalo naj bi jih približno ena tretjina. Ravno tako

    je pomoč učencu konceptualni list, ki pomaga najti pravi pojem, ki ga mora učenec

    glede na hierarhijo vnesti v KN, kot prikazuje slika 4.3.

  • 45

    Slika 4.3: Primer delne dopolnitve KN [33].

    3. Dopolnitev razmerij KN

    Učitelj uporabi 10 do 20 konceptov, ki so razporejeni v KN glede na hierarhijo.

    Koncepti so med seboj povezani, učenec pa mora najti besedne zveze oziroma

    povezovalne linije, glede na odnos med koncepti. Na tak način potrdi svoje

    razumevanje teme. Na sliki 4.4 je primer že dopolnjenih razmerij med koncepti.

    at

    now known as

    on

    named

    after

    is a

    was first broken by

    in a

    the range of the range of the range of

    which is calledthe

    whose

    of

    trav els in

    SOUND

    speedv

    longitudinalwave

    GeneralChuck Yeager

    Bell X-1

    October 17, 1947

    Muroc Dry Lake Beds, CA

    Edwards AFB

    wave length

    frequencyf

    frequencies

    20-20,000 Hz

    human hearing

    15-50,000 Hz

    canine hearing

    bat hearing

    1000-150,000 Hz

    Wave Equation

    Yeager's wife

    "Glamourous Glennis"

    Dr. Paul M. RutherfordInstructor

    Lee's Summit Technology Academy

    Lee's Summit, MO

    Slika 4.4: Primer dopolnitve razmerij v KN [33].

  • 46

    4. Izdelava izbranega KN

    Učitelj pripravi od 10 do 20 konceptov in učenec mora izdelati KN. Poudarek je na

    povezovanju odnosov med pojmi in značilnostih KN. Pri taki nalogi se pokaže, ali je

    učenec resnično razumel KN in snov, katero predstavlja.

    5. Izdelava mikro KN

    Učitelj poda seznam petih ali šestih začetnih konceptov, katere mora učenec vključiti v

    svoj KN, ter dodati enako število svojih konceptov na podlagi lastnega poznavanja

    teme. Koncepte mora učenec pravilno razporediti in upoštevati razmerja med njimi.

    6. Izdelava vodenega KN

    Učitelj navede 20 konceptov in učenec si izbere 10 izmed teh za gradnjo KN. Tu učitelj

    prepozna, kateri pojmi so učencu bližje in katerih pojmov ni vključil v svoji mapi.

    7. Izdelava KN na podlagi besedila

    Učitelj napiše krajše besedilo na določeno temo in učenci izločijo pomembne koncepte

    oziroma pojme. Število konceptov naj bi bilo do 10. Na podlagi teh konceptov učenec

    zgradi KN in razmerja med koncepti [33].

    Vsaka naloga na preizkusu znanja pa je ovrednotena z določenimi kriteriji, ki si jih

    postavi ocenjevalec. Kako ocenjevati oziroma točkovati KN, je bolj podrobno podano v

    naslednjem poglavju.

    4.2 Točkovanje in evalvacija znanja

    KN so razvrščeni in ocenjeni po določenih kriterijih, ki so lahko kompleksni in

    subjektivni ali pa imajo v naprej določen niz standardov, katere bodo učitelji uporabljali

    pri ocenjevanju znanja. Kriteriji lahko prispevajo k povezanosti učnih ciljev, k

    povezanosti nalog in pojmov in pri merilih za razvrščanje, da so pregledna. Zaradi teh

    meril povezanosti, da bo vse delovalo homogeno, je dobro, da učitelj sestavi kriterij

    ocenjevanja skupaj z učenci ali pa jim jasno razloži način ocenjevanja [34].

  • 47

    Sprva se mora učitelj osredotočiti na kvalitativni vidik pri izdelavi KN pri učencih, kjer

    je poudarek na točnosti znanja, katerega predstavljajo. Potrebno je, da si učitelj pri tem

    postavi naslednja vprašanja:

    So prikazani najpomembnejši pojmi?

    So povezave med koncepti znanstveno sprejemljive?

    Ali so koncepti razvejani hierarhično in z navzkrižnim povezovanjem?

    Ali se učenčev KN spreminja tekom tedna ter s tem uporablja bolj specifične

    pojme in povezave?

    Ali kateri od predlogov kaže na napačno razumevanje pojmov?

    Vendar pa obstaja več načinov točkovanja in vrednotenja učenčevega znanja. Obstajajo

    modeli, kjer so prikazane ocenjevalne lestvice, na primer 0˗3, in obstajajo drugi modeli

    ocenjevanja, kjer ocenjujejo po uporabi: koliko so veliki, dobri, sprejemljivi ali

    nesprejemljivi KN. Da bi zagotovili različne možnosti za ocenjevanje, je predstavljenih

    sedem alternativnih metod za ocenjevanje KN. Namen različnih metod ni razpravljati,

    kateri način je boljši in kateri slabši, temveč zagotoviti referenčne parametre za oceno

    [35]. Razvili so jih različni strokovnjaki oziroma zagovorniki KN in jih bolj podrobno

    podajamo v nadaljevanju.

    (a) Točkovanje KN po standardih Bartola

    Bartol je točkovanje preizkusov znanja podal glede na tri kriterije [34].

    Koncepti in terminologija

    3 točke: prikazovanje razumevanja konceptov in načel, ter uporabljena ustrezna

    terminologija,

    2 točki: narejenih nekaj napak v terminologiji oziroma nejasnost nekaterih pojmov,

    1 točka: narejenih veliko napak v terminologiji in pokazatelj pri pomanjkanju

    razumevanja mnogih konceptov,

    0 točk: ni vidnega razumevanja konceptov in načel o določeni temi.

    Poznavanje odnosov med koncepti

    3 točke: prepoznava vseh pomembnih konceptov in razumevanje vseh razmerij med

    njimi,

  • 48

    2 točki: označevanje pomembnih pojmov, vendar je vključenih nekaj napačnih

    povezav,

    1 točka: narejenih veliko napačnih povezav,

    0 točk: ni uporabljenih vse ustreznih pojmov in ustreznih povezav.

    Sposobnost urejanja KN

    3 točke: gradnja ustreznega in popolnega KN, ki vključuje primere, vsa razmerja

    med koncepti so smiselna in urejenost je hierarhična; KN je enostaven za razlago;

    2 točki: skoraj vsi pojmi so hierarhično razporejeni in KN vključuje povezovalne

    besede med razmerji; tudi ta KN je narejen enostaven za razlago;

    1 točka: uporabljenih le nekaj povezovalnih besed in le nekaj pojmov v ustrezni

    hierarhiji; narejeni KN je težje razložiti;

    0 točk: končni izdelek ni smiseln.

    Bartolovo točkovanje temelji na treh nivojih, in sicer na poznavanju terminologije,

    razmerij in urejanju. Učenec bi lahko pridobil največ tri točke, najmanj pa 0 točk

    glede na nivo, ki jih je določil. Točkovanje temelji predvsem na pomenu in

    besedišču tega, kar je osvojil učenec pri obravnavi snovi. S tem načinom učenec

    pokaže, ali je snov dobro razumel ali ne. Pomembno je da zna povezati koncepte z

    ostalimi koncepti, saj tako pokaže svoje razumevanje na večjem področju. Bartol ne

    daje pomena velikosti samega KN.

    (b) Točkovanje KN po standardih Novaka

    Enega od načinov točkovanja sta predstavila Novak in Gowin leta 1984, kot vidimo iz

    slike 4.5. Ta način točkovanja naj bi se uporabljal, ko učenci že zelo dobro poznajo KN

    in smisel takega načina učenja. Novak je razdelil točkovanje v 5 temeljnih kriterijev.

    Predpostavke: Tukaj se ocenjevalec vpraša, ali je odnos med dvema konceptoma

    označen s povezavo in povezovalno besedo. Je odnos veljaven? Za vsako

    smiselno povezavo dobi učenec 1 točko.

    Hierarhija: Ocenjevalec tukaj oceni, ali je KN hierarhično pravilno zasnovan, in

    sicer tako da je vsak podrejeni koncept bolj specifičen od koncepta nad njim.

    Tako dobi učenec za vsako pravilno stopnjo v hierarhiji 5 točk.

  • 49

    Navzkrižne povezave: Učenec mora tukaj pokazati povezanost med konceptom

    iz ene vsebine, ki se povezuje na drugo vsebino. Ali je razmerje veljavno? Za

    vsako navzkrižno povezavo prejme učenec 10 točk. Novak spodbuja, da učenec

    najde vsaj dve navzkrižni povezavi. V kolikor jih najde več, prejme dodatne

    točke.

    Primeri: Za vsak poseben dogodek ali predmet, ki je predstavljen kot primer,

    učenec prejme 1 točko.

    Učitelj mora upoštevati tudi kriterij, da učenec lahko doseže več kot 100 %. To

    pomeni, da je učenčev KN izdelan bolje, kot so postavljena merila za

    ocenjevanje. V tem primeru je potrebno učenca dodatno nagraditi [34].

    Točkovanje (št. na mapi pomnožimo z vrednostjo):

    Povezave (13 x 1) = 13

    Hierarhija nivojev (4 x 5) = 20

    Navzkrižne povezave (2 x 10) = 20

    Primeri (2 x 1) = 2

    Skupno je 55 točk [34].

    Slika 4.5: Točkovanje KN Novak, 1984 [34].

    Novak s svojim točkovanje prikaže, da mora učenec zelo dobro poznati snov, če želi biti

    zelo uspešen. Največ točk prejme v primeru, da najde koncept iz ene snovi, ki se veže

  • 50

    na koncept iz druge snovi. Tudi za same primere, ki nakazujejo, ali res razume učenec

    snov, mu da po dve točki.

    (c) Točkovanje KN po standardih Cronina

    Cronin je svoje točkovanje opredelil, kot vidimo v preglednici 4.1.

    Preglednica 4.1: Točkovanje po kriteriji Cronina [34].

    KRITERIJ OPIS TOČKOVANJE

    Koncepti Koncepti so predmeti, dogodki, situacije

    ali lastnosti stvari.

    1 točka za vsak koncept, ki je povezan z

    vsaj enim drugim konceptom.

    Skupine Skupine so povezani oz. združeni

    koncepti. Obstajajo 3 vrste skupin:

    1. Ne razvejane skupine: koncept povezan

    le z drugim konceptom

    2. Odprte skupine: 3 ali več konceptov, ki

    so povezani v eno verigo.

    3. Zaprte skupine: koncepti, ki tvorijo

    zaprt sistem (zanka).

    Točkovanje po skupinah:

    1. Ne razvejane skupine: 1 točka za vsak

    koncept v skupini.

    2. Odprte skupine: 2 točki za vsak

    koncept v skupini.

    3. Zaprte skupine: 3 točke za vsak

    koncept v skupini.

    Hierarhija Koncepte predstavimo v hierarhični

    strukturi, kjer so splošni pojmi na vrhu,

    posebni in bolj specifični koncepti pa na

    dnu KN.

    Točkovanje je dodeljeno glede na raven

    umestitve konceptov v hierarhijo, ki si jo

    je zasnoval učitelj. 4 točke prejme, če je

    koncept dodeljen v pravilno raven

    hierarhije. 2 točki prejme, v kolikor je

    koncept dodeljen stopnjo nižje. Točke ne

    prejme v kolikor je učenec umestil

    koncept dve ali več ravni nižje.

    Razvejanost Razvejanost konceptov temelji na

    povezanosti specifičnega koncepta z bolj

    splošnimi koncepti oz. koncepti

    razvrščenimi višje v hierarhiji.

    1 točko prejme učenec za koncept, ki ima

    vsaj dve povezavi.

    Predpostavke Predstavljena so razmerja med koncepti

    oz. besedne zveze, ki so napisane na

    puščico. Poznamo 2 vrsti:

    Enostavno - beseda ali fraza, ki je

    poznana.

    Znanstvena - fraza ali izjava, ki je

    sestavljena iz tehnične ali znanstvene

    besede.

    Enostavna: 1 točka za vsako besedo ali

    besedno zvezo in 0,5 točke za ponovljeno

    uporabo preprostih stavkov.

    Znanstvena: 2 točki za vsak predlog in 1

    točka za večkratno uporabo istega

    znanstvenega izraza.

    Točkovanje po Croninu temelji na razmerjih in terminologiji. Velik pomen da

    razvejanosti, se pravi, koliko povezav ima sam koncept in kakšno besedno zvezo

    uporabi v konceptu. Govori tudi o skupinah oz. predlogih.

  • 51

    (d) Točkovanje KN po kriterijih Univerze v M