of 79 /79
KRITERIJI ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA NEMŠČINA KOT NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMET V OSNOVNI ŠOLI 4. RAZRED Ocenjevanje znanja Znanje učencev v tem učnem načrtu ocenjujemo s številčnimi ocenami. Ocenjevanje znanja poteka v skladu z zakonodajo, in sicer ustno, pisno in na druge načine. Z ustnim načinom učitelj ocenjuje predvsem govorno sporazumevanje in sporočanje ter slušno razumevanje. Pri ustnih načinih učenec ustno odgovarja s poimenovanji, komentarji, napovedovanji, dopolnjevanji, igro vlog, i zvedbo postopka itn. S pisnim načinom učitelj ocenjuje predvsem slušno in bralno razumevanje ter pisno sporazumevanje in sporočanje. Pri pisnih načinih učenec odgovarja z izbiro danih možnosti, s povezovanjem besednih in slikovnih prikazov, s prenašanjem podatkov v drugo obliko, s pisnim poimenovanjem stvari, kratkim opisom slikovnih in grafičnih prikazov, pisnimi sestavki, grafičnimi prikazi, likovnimi in tehničnimi izdelki itn. Sprotna spremljava in preverjanje znanja se vršita ob vsaki lekciji. Znanje učencev med šolskim letom preverjamo in ocenjujemo (pisno in ustno). Preverjali in ocenjevali bomo štiri spretnosti: govor, branje, poslušanje in pisanje. Pisno ocenjevanje znanja je vnaprej nap ovedano, dejavnosti so pripravljene na listih. Preverjanje znanja: ustno sprotno (nekaj minut na začetku vsake šolske ure), pisno občasno (pred pisnim ocenjevanjem znanja). 1. ocenjevalno obdobje: 1. USTNO OCENJEVANJE ZNANJA: igranje kratkih dialogov/monolog, ubesedovanje slikovnih impulzov, preproste slovnične strukture, opisi, sodelovanje pri pouku in urejeni prepisi tabelske slike. 2. USTNO OCENJEVANJE ZNANJA: govorni nastop - pesmica

KRITERIJI ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA

Embed Size (px)

Text of KRITERIJI ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA

  • KRITERIJI ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA

    NEMINA KOT NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMET V OSNOVNI OLI

    4. RAZRED

    Ocenjevanje znanja

    Znanje uencev v tem unem nartu ocenjujemo s tevilnimi ocenami.

    Ocenjevanje znanja poteka v skladu z zakonodajo, in sicer ustno, pisno in na druge naine.

    Z ustnim nainom uitelj ocenjuje predvsem govorno sporazumevanje in sporoanje ter sluno razumevanje.

    Pri ustnih nainih uenec ustno odgovarja s poimenovanji, komentarji, napovedovanji, dopolnjevanji, igro vlog, izvedbo postopka itn.

    S pisnim nainom uitelj ocenjuje predvsem sluno in bralno razumevanje ter pisno sporazumevanje in sporoanje.

    Pri pisnih nainih uenec odgovarja z izbiro danih monosti, s povezovanjem besednih in slikovnih prikazov, s prenaanjem podatkov v drugo

    obliko, s pisnim poimenovanjem stvari, kratkim opisom slikovnih in grafinih prikazov, pisnimi sestavki, grafinimi prikazi, likovnimi in

    tehninimi izdelki itn.

    Sprotna spremljava in preverjanje znanja se vrita ob vsaki lekciji.

    Znanje uencev med olskim letom preverjamo in ocenjujemo (pisno in ustno).

    Preverjali in ocenjevali bomo tiri spretnosti: govor, branje, posluanje in pisanje. Pisno ocenjevanje znanja je vnaprej napovedano, dejavnosti so

    pripravljene na listih.

    Preverjanje znanja:

    ustno sprotno (nekaj minut na zaetku vsake olske ure),

    pisno obasno (pred pisnim ocenjevanjem znanja).

    1. ocenjevalno obdobje: 1. USTNO OCENJEVANJE ZNANJA: igranje kratkih dialogov/monolog, ubesedovanje slikovnih impulzov, preproste

    slovnine strukture, opisi, sodelovanje pri pouku in urejeni prepisi tabelske slike.

    2. USTNO OCENJEVANJE ZNANJA: govorni nastop - pesmica

  • 2. ocenjevalno obdobje: 3. USTNO OCENJEVANJE ZNANJA: igranje kratkih dialogov/monologov, ubesedovanje slikovnih impulzov,

    preproste slovnine strukture, opisi, sodelovanje pri pouku in urejeni prepisi tabelske slike.

    4. USTNO OCENJEVANJE ZNANJA: govorni nastop - pesmica

    govorno sporoanje dvakrat (ustno ocenjevanje znanja in govorni nastop) v 1. in enako v drugem ocenjevalnem obdobju; pisni preizkusi znanja enkrat v 1. ocenjevalnem obdobju in enkrat v 2. ocenjevalnem obdobju

    KRITERIJI ZA OCENJEVANJE GOVORNEGA NASTOPA

    TOKE SPOROILNOST BESEDIE JEZIKOVNA

    PRAVILNOST

    IZGOVORJAVA

    3 Sporoilni namen

    je jasen. Ueneve

    izjave so

    vsebinsko

    primerne.

    Besedie je

    primerno in

    ustrezno glede

    na nalogo.

    Uenec le

    obasno ne

    pozna

    ustrezne

    besede ali

    besedo

    napano

    uporabi.

    Uenec

    uporablja

    primerne

    slovnine

    strukture.

    Izgovorjava je

    dobra in ne

    oteuje

    razumevanja.

    2 Sporoilni namen

    na nekaj mestih ni

    jasen.

    Besedie je

    preprosto.

    Uenec na

    nekaj mestih

    besedie

    Uenec

    uporablja

    nalogi

    primerne

    slovnine

    Izgovorjava je

    obasno napana.

  • neustrezno

    uporabi.

    strukture.

    1 Sporoilni namen

    na ve mestih ni

    jasen.

    Besedie je

    skromno in/ali

    ponavljajoe

    in na ve

    mestih ne

    ustreza

    nalogam.

    Pogosto dela

    manje ali

    veje slovnine

    napake.

    Izgovorjava je na

    ve mestih

    napana in vse to

    obasno oteuje

    razumevanje.

    OCENJEVALNI LIST

    IME IN

    PRIIMEK SPOROILNOST BESEDIE

    JEZ.

    PRAVILNOST IZGOVORJAVA

    SKUPAJ/

    OCENA

  • POSLUANJE BRANJE GOVORNO IN PISNO

    SPORAZUMEVANJE

    GOVORJENJE PISANJE

    Uenci

    razumejo

    najbolj pogosta

    navodila pri

    pouku, zelo

    preprost opis

    osebe (ime,

    starost), opis

    predmetov (npr.

    v uilnici) in

    kratka sporoila

    (npr. voilo,

    pozdrav,

    preprosta

    vpraanja).

    Uenci razumejo

    pogosta

    poimenovanja

    (npr. olski

    predmeti, dnevi v

    tednu) in navodila

    pri pouku ter

    kratke opise slik.

    Znajo poiskati

    doloene

    informacije (npr.

    urnik olskih

    dejavnosti).

    Uenci v pogovoru

    pozdravljajo in

    odzdravljajo ter se

    zahvalijo, rkujejo svoje

    ime in naslov. Odgovarjajo

    na vpraanja (npr. koliko

    je ura, kam so namenjeni)

    in postavljajo preprosta

    vpraanja (npr. Kaj rad

    je? Kateri port ti je

    ve?)

    Uenci

    deklamirajo

    (recitirajo),

    zapojejo

    iztevanko ali

    pesem. Na

    preprost nain

    predstavijo sebe

    in druge (ime,

    kraj bivanja,

    starost,

    telefonsko

    tevilko).

    Uenci prepiejo

    preproste besede

    in kratke povedi.

    Napiejo

    seznam (npr.

    spisek dnevnih

    dejavnosti).

    7. RAZRED

    Sprotna spremljava in preverjanje znanja se vrita ob vsaki lekciji.

    Znanje uencev med olskim letom preverjamo in ocenjujemo (pisno in ustno).

    Preverjali in ocenjevali bomo tiri spretnosti: govor, branje, posluanje in pisanje. Pisno ocenjevanje znanja je vnaprej napovedano, dejavnosti so

    pripravljene na listih.

    Preverjanje znanja:

  • ustno sprotno (nekaj minut na zaetku vsake olske ure),

    pisno obasno (pred pisnim ocenjevanjem znanja).

    Ustno ocenjevanje znanja

    Ocenjevanje govornih sposobnosti (tekoe izraanje/vsebina, besedie, slovnina pravilnost, izgovor/intonacija) in splone sporazumevalne

    zmonosti.

    1. ocenjevalno obdobje: 1. USTNO OCENJEVANJE ZNANJA: igranje kratkih dialogov/monolog, ubesedovanje slikovnih impulzov, slovnine

    strukture, opisi, sodelovanje pri pouku in urejeni prepisi tabelske slike.

    2. USTNO OCENJEVANJE ZNANJA: govorni nastop

    2. ocenjevalno obdobje: 3. USTNO OCENJEVANJE ZNANJA: igranje kratkih dialogov/monologov, ubesedovanje slikovnih impulzov,

    slovnine strukture, opisi, sodelovanje pri pouku in urejeni prepisi tabelske slike.

    4. USTNO OCENJEVANJE ZNANJA: govorni nastop

    Govorno sporoanje dvakrat (ustno ocenjevanje znanja in govorni nastop) v 1. in enako v drugem ocenjevalnem obdobju;

    Pisni preizkusi znanja enkrat v 1. ocenjevalnem obdobju in enkrat v 2. ocenjevalnem obdobju.

    Pisno ocenjevanje znanja

    PREHODI MED OCENAMI PISNIH NALOG

  • 0 % - 45 % = 1

    46 % - 64 % = 2

    65 % - 79 % = 3

    80 % - 89 % = 4

    90 % - 100 % = 5

    Ocenjevanje:

    bralnega in slunega razumevanja, sposobnosti rabe jezikovnih zakonitosti, bogastva besedia in ustreznosti njegove rabe, sposobnosti pisnega sporoanja.

    1. ocenjevalno obdobje: 1. PISNI PREIZKUS ZNANJA (november),

    2. ocenjevalno obdobje: 2. PISNI PREIZKUS ZNANJA (maj).

    KRITERIJI ZA OCENJEVANJE GOVORNEGA NASTOPA

    TOKE SPOROILNOST BESEDIE JEZIKOVNA

    PRAVILNOST

    IZGOVORJAVA

    3 Sporoilni namen

    je jasen. Ueneve

    izjave so

    vsebinsko

    Besedie je

    primerno in

    ustrezno glede

    na nalogo.

    Uenec

    uporablja

    primerne

    slovnine

    Izgovorjava je

    dobra in ne

    oteuje

    razumevanja.

  • primerne. Uenec le

    obasno ne

    pozna

    ustrezne

    besede ali

    besedo

    napano

    uporabi.

    strukture.

    Slovninih

    napak skoraj

    ni.

    2 Sporoilni namen

    na nekaj mestih ni

    jasen.

    Besedie je

    preprosto.

    Uenec na

    nekaj mestih

    besedie

    neustrezno

    uporabi.

    Uenec

    uporablja

    nalogi

    primerne

    slovnine

    strukture.

    Obasno naredi

    manje

    slovnine

    napake.

    Izgovorjava je

    obasno napana.

    1 Sporoilni namen

    na ve mestih ni

    jasen.

    Besedie je

    skromno in/ali

    ponavljajoe

    in na ve

    mestih ne

    ustreza

    nalogam.

    Uenec

    uporablja

    preproste

    slovnine

    strukture.

    Pogosto dela

    manje ali

    veje slovnine

    napake.

    Izgovorjava je na

    ve mestih

    napana in vse to

    obasno oteuje

    razumevanje.

    IME IN

    PRIIMEK SPOROILNOST BESEDIE

    JEZ.

    PRAVILNOST IZGOVORJAVA

    SKUPAJ/

    OCENA

  • OCENJEVALNI LIST

    MINIMALNI STANDARDI ZA

    NEMINO KOT DRUGI TUJI JEZIK V SEDMEM RAZREDU OSNOVNE OLE

    Sporazumevalne dejavnosti za doseganje operativnih ciljev in standardov znanja pri pouku drugega tujega jezika v sedmem razredu osnovne ole

    Razred Posluanje Branje Govorno in

    pisno

    sporazumevanje

    Govorjenje Pisanje

    7. Uenci razumejo kratka

    in preprosta navodila, ki

    so podana poasi in

    razlono (npr. pogosta

    navodila pri pouku).

    Razumejo zelo preprost

    opis predmeta (npr.

    velikost, barvo in kje se

    nahaja), preprost opis

    prostora (npr. uilnice ali

    sobe), posamezne

    Uenci razumejo bistvo

    kratkega in preprostega e

    - sporoila (npr. dogovor

    za sreanje). Preberejo in

    razumejo posamezne

    besede v pesmi, zgodbi,

    stripu. Znajo poiskati

    doloeno informacijo v

    vsakdanjem besedilu

    (npr. spored, urnik,

    jedilnik, oglas).

    Uenci

    pozdravijo in

    odzdravijo,

    predstavijo sebe

    in druge (kako

    mi je ime, kje

    ivim, koliko

    sem star,

    nacionalnost).

    Opraviijo se in

    se zahvalijo,

    Uenci ponovijo na

    pamet nauene besedne

    zveze, dele pesmi,

    pregovore.

    Povedo, kdo so, v

    katero olo hodijo in kaj

    trenutno ponejo.

    Poimenujejo letni as,

    mesec in dan ter

    povedo, koliko je ura.

    Uenci prepiejo preproste

    besede in kratke povedi, znajo

    napisati seznam (npr. urnik) in

    izpolniti preprost obrazec (ime,

    naslov, starost). Po nareku

    napiejo znane besede in

    besedne zveze.

  • besede, ki jih pogosto

    sliijo (npr. uilnice ali

    sobe), posamezne

    besede, ki jih pogosto

    sliijo (npr. tevila, dnevi

    v tednu, barve, vreme,

    cena, ura).

    postavljajo

    preprosta

    vpraanja in

    nanje

    odgovarjajo

    (npr. Kam hodi

    v olo? Kaj

    dela? Ima

    brata ali sestro?

    Kam gre?)

    Sprotna spremljava in preverjanje znanja se vrita ob vsaki uni enoti.

    Znanje uencev med olskim letom preverjamo in ocenjujemo (pisno in ustno).

    PREHODI MED OCENAMI PISNIH NALOG

    0 % - 45 % = 1

    46 % - 64 % = 2

    65 % - 79 % = 3

    80 % - 89 % = 4

    90 % - 100 % = 5

  • Prehodi med ocenami se po potrebi lahko spremenijo oziroma prilagodijo glede na teavnostno stopnjo posameznega pisnega preizkusa.

    KRITERIJI OCENJEVANJA PRI USTNEM PREVERJANJU

    (upotevamo znanje, ki se zahteva na doloeni stopnji oz. v doloenem razredu)

    Pri ocenjevanju ustnih odgovorov se uenevo znanje oceni takoj po konanem izpraevanju. Ocena se takoj vpie v predpisano dokumentacijo.

    Uenevo znanje pri ustnem ocenjevanju se meri po tirih kriterijih: sporoilnost (sporazumevalna zmonost), besedie, jezikovna pravilnost

    (slovnica in koherenca) in izgovorjava.

    Pri oblikovanju ocene se upotevajo naslednja merila za ocenjevanje:

    ODLINO:

    Slii in razume besedilo v izbranem jeziku. Na vpraanja odgovarja pravilno, s pravilnim naglasom, pripoveduje sproeno, tekoe, uporablja

    primerno in bogato besedie, njegov dialog je ivahen in teko. Zna uporabljati pravilne slovnine strukture jezika. Ne potrebuje uiteljeve

    pomoi.

    Sporoilni namen je popolnoma jasen. Besedie je raznoliko ter ustreza pogovorni temi. Slovninih napak skoraj ni. Izgovorjava je ustrezna.

    PRAV DOBRO:

  • Slii in razume besedilo v izbranem jeziku. Na vpraanja odgovarja pravilno, s pravilnim naglasom, vasih potrebuje uiteljevo pomo.

    Pripoveduje veinoma sproeno, tekoe, uporablja primerno in dokaj bogato besedie, njegov dialog je ivahen in teko. Zna uporabljati

    pravilne slovnine strukture. Ob opozorilu uitelja zna sam popraviti napako.

    Sporoilni namen je jasen. Besedie je primerno. Malo slovninih napak, ki ne oteujejo razumevanja. Izgovorjava ne oteuje razumevanja.

    DOBRO:

    Delno slii in razume besedilo v izbranem jeziku. Na vpraanja odgovarja manj sproeno, potrebuje ve uiteljeve pomoi. Pripoveduje

    nevezano, ima manji besedni zaklad, izgovarjava je vasih nepravilna. Ne pozna vseh slovninih struktur, s pomojo uitelja odgovori pravilno.

    Sporoilni namen na nekaj mestih ni jasen. Besedie je osnovno. Veliko slovninih napak, ki ne oteujejo razumevanja. Izgovorjava na nekaj

    mestih oteuje razumevanje.

    ZADOSTNO:

    Slabo razume besedilo v izbranem jeziku. Vekrat mu je treba ponoviti vpraanje. Kljub uiteljevi pomoi le delno odgovarja. Pripoveduje

    zatikajoe, ie besede, ne konuje povedi, dela premore. Izgovarjava je dostikrat nepravilna. Ne pozna vseh slovninih struktur, kljub uiteljevi

    pomoi dostikrat ne zna popraviti napak.

    Sporoilni namen na ve mestih ni jasen. Besedie je skromno in/ali ponavljajoe in na ve mestih ne ustreza nalogam. Uenec uporablja

    preproste slovnine strukture. Pogosto dela manje ali veje slovnine napake, tudi izgovorjava je obasno napana in vse to obasno oteuje

    razumevanje.

  • NEZADOSTNO:

    Ne razume besedila v izbranem jeziku. Na vpraanja ne odgovarja pravilno, kljub uiteljevi pomoi ne popravi napak. Njegov govor je

    nepovezan, dela dolge premore, uporablja zelo skromno besedie, ki je deloma tudi neustrezno. Ne pozna osnovnih slovninih struktur in jih ne

    zna uporabljati.

    Sporoilni namen ni doseen. Zaradi nepoznavanja besedia komunikacija ni mogoa. Zaradi slovninih napak in slabe izgovorjave so izjave

    nerazumljive. Nejasno je, kaj nam uenec eli povedati.

    PREGLEDNICA MERIL ZA USTNO OCENJEVANJE

    SPORAZUMEVALNA ZMONOST

    ODLINO

    - govori ustrezno glede na nalogo

    - samostojno pripoveduje

    - govori tekoe, z naravnimi zatikanji

    PRAV DOBRO

    - govori ustrezno glede na nalogo

    - pripoveduje z malo dodatnih spodbud

    - govori preteno tekoe, s pogostimi zatikanji

    - govori veinoma ustrezno

  • DOBRO - potrebuje precej dodatnih spodbud

    - govori netekoe, s pogostimi in daljimi premori

    ZADOSTNO

    - govori pogosto neustrezno

    - potrebuje stalne dodatne spodbude

    - govori netekoe, z moteimi premori

    NEZADOSTNO premalo komunikacije za ocenjevanje

    BESEDIE

    ODLINO

    - je bogato

    - raznoliko

    - ustrezno glede na nalogo

    PRAV DOBRO

    - je dokaj raznoliko

    - ustrezno, obasno neustrezno

    DOBRO

    - je omejeno in ponavljajoe

    - veinoma ustrezno, obasno neustrezno

    ZADOSTNO

    - je skromno in ponavljajoe

    - pogosto neustrezno

  • NEZADOSTNO premalo komunikacije za ocenjevanje

    SLOVNICA IN KOHERENCA

    ODLINO

    - uporablja pester nabor jezikovnih izraznih sredstev in

    slovninih struktur

    - le-te pravilno uporablja, z obasnimi manjimi napakami

    - povedi ustrezno povezuje

    PRAV DOBRO

    - uporablja ustrezen nabor jezikovnih izraznih sredstev in

    slovninih struktur

    - le-te veinoma pravilno uporablja, napake, ki se ponavljajo so

    manje

    - povedi veinoma ustrezno povezuje

    DOBRO

    - uporablja omejen nabor jezikovnih izraznih sredstev in

    slovninih struktur

    - le-te uporablja s pogostimi manjimi napakami, veje napake so

    obasne

    - povedi obasno neustrezno povezuje

    - uporablja zelo omejen nabor jezikovnih izraznih sredstev in

    slovninih struktur

  • ZADOSTNO

    - le-te uporablja s pogostimi vejimi in manjimi napakami

    - povedi veinoma ne povezuje

    NEZADOSTNO premalo komunikacije za ocenjevanje

    IZGOVORJAVA

    ODLINO

    - razumljiva

    - razlona

    - z ustreznim besednim naglasom

    PRAV DOBRO

    - razumljiva

    - razlona

    - s posameznimi napakami pri naglaevanju besed

    DOBRO

    - obasno nerazumljiva

    - veinoma razlona

    - s posameznimi teavami pri naglaevanju besed

    ZADOSTNO

    - pogosto nerazumljiva

    - veinoma nerazlona

    - s pogostimi teavami pri naglaevanju besed

  • NEZADOSTNO premalo komunikacije za ocenjevanje

    KRITERIJI OCENJEVANJA PRI PISNEM SPOROANJU

    Pri pisnem sporoanju se ocenjuje vsebina, jezikovna pravilnost, besedie, zgradba oz. vezljivost sestavka.

    ODLINO:

    Vsebina je v celoti ustrezna in vsebuje elemente izvirnosti. Uenec vkljui in razvije v zahtevane iztonice. Dolina besedila je ustrezna in ne

    odstopa bistveno od predvidene. Besedie je primerno, obasno nadpovpreno bogato. Dobra vezljivost na ravni stavka in sestavka. Sestavek je

    urejen, povezan,misli so jasno izraene in logino nanizane. Raba kohezivnih sredstev. Ustrezna raba asov in struktur. Osnovnih slovninih

    napak skoraj ni, redko se pojavljajo le pri kompleksnih strukturah. Loila so ustrezno uporabljena, teav pri pisanju odstavkov ni.

    PRAV DOBRO:

    Vsebina je ustrezna, uenec vkljui vse predlagane iztonice, vendar ne razvije vseh ustrezno. Dolina besedila je ustrezna in ne odstopa bistveno

    od predvidene. Besedilo vsebuje nekaj raznolikih slovninih struktur, dovoljeno je nekaj osnovnih slovninih napak. Ustrezna raba asov, ki

    lahko vsebujejo nekaj nepravilnosti. Besedie je primerno, obasno bogato, opazimo lahko nekaj nedoslednosti pri loginem povezovanju misli.

    Dobra vezljivost na ravni stavka in sestavka. Misli so jasno izraene. Obasne napake pri pisavi, uporabi velikih zaetnic ter tvorbi odstavkov,

    napak v rabi loil skoraj ni.

    DOBRO:

  • Vsebina je veinoma ustrezna, uenec vkljui ali razvije le del zahtevanih iztonic. Dolina besedila je ustrezna in ne odstopa bistveno od

    predvidene. Besedie je primerno, vendar zelo osnovno in se ponavlja. Nekaj je primerov neustrezne oziroma nepravilne rabe. Besedilo je

    primerno razvito, misli so obasno nejasno izraene. Raba asov je neustrezna, besedilo vsebuje nekaj raznolikih slovninih struktur. Osnovnih

    slovninih napak je sorazmerno veliko. Slaba vezljivost. Pogoste nedoslednosti se pojavljajo pri loginem povezovanju misli. Redka raba

    kohezivnih sredstev. Pogoste napake pri pisavi, uporabi velikih zaetnic in loil ter tvorbi odstavkov. Sporoilo je mestoma nerazumljivo.

    ZADOSTNO:

    Vsebina je delno ustrezna, uenec vkljui ali razvije eno samo zahtevano iztonico. Dolina besedila bistveno odstopa od predvidene. Besedilo

    ne vsebuje raznolikih slovninih struktur, veina je napanih. Besedie je omejeno, vekrat neustrezno. Pogoste so napane rabe, vezljivost je

    slaba. Raba asov je pogosto neustrezna. Raba preprostih jezikovnih struktur, v katerih je slovninih napak toliko, da je sporoilo mestoma

    nerazumljivo. Sestavek je neurejen, misli so nejasno izraene, si ne sledijo logino, nizanje tok je nepovezano. Kohezivnih sredstev ni oziroma

    so napano rabljena. Prevladujejo napake pri pisavi, uporabi velikih zaetnic ter tvorbi odstavkov. Napake v rabi loil so pogoste. Nepravilnosti

    je veliko in obasno ovirajo razumevanje besedila.

    NEZADOSTNO:

    Vsebina je v glavnem neustrezna ali prekratka za presojo. Slovnine napake mono ovirajo razumevanje stavka. Skoraj vse slovnine strukture so

    nepravilne in onemogoajo sporazumevanje. Omejeno besedie, razumevanje sestavka je skoraj nemogoe. Vezljivost je slaba ali je ni, sestavek

    je nerazumljiv. Misli so nejasno izraene ali ni besedila.

    Zakljuna ocena je sestavljena iz vseh ocen, ki jih uenec pridobi v olskem letu. Odraa celostno znanje glede na zastavljene cilje predmeta,

    uenev napredek in odnos do predmeta, ki se kae tudi v sodelovanju pri unem procesu. Upoteva se tudi udeleba na bralni znaki,

    tekmovanju iz znanja in seveda opravljanje domaih nalog.

  • PREGLEDNICA MERIL ZA PISNO SPOROANJE

    VSEBINA

    ODLINO

    Vsebina je v celoti ustrezna in vsebuje elemente izvirnosti.

    Uenec vkljui in razvije vse zahtevane iztonice. Dolina

    besedila je ustrezna in ne odstopa bistveno od predvidene.

    PRAV DOBRO

    Uenec vkljui vse predlagane iztonice, vendar ne razvije vseh

    ustrezno. Dolina besedila je ustrezna in ne odstopa bistveno od

    predvidene.

    DOBRO

    Vsebina je veinoma ustrezna, uenec vkljui ali razvije le del

    zahtevanih iztonic. Dolina besedila je ustrezna in ne odstopa

    bistveno od predvidene.

    ZADOSTNO

    Vsebina je delno ustrezna, uenec vkljui ali razvije samo eno

    zahtevano iztonico. Dolina besedila bistveno odstopa od

    predvidene.

    NEZADOSTNO Vsebina je neustrezna.

    ORGANIZACIJA SESTAVKA

  • ODLINO

    Dobra vezljivost na ravni stavka in sestavka. Sestavek je urejen,

    povezan, misli so jasno izraene in logino nanizane. Raba

    kohezivnih sredstev.

    PRAV DOBRO

    Besedilo je primerno razvito. Nekaj nedoslednosti se pojavlja pri

    loginem povezovanju misli. Redka raba kohezivnih sredstev.

    DOBRO

    Slaba vezljivost. Pogoste nedoslednosti se pojavijo pri loginem

    povezovanju misli. Redka raba kohezivnih sredstev.

    ZADOSTNO

    Sestavek je neurejen, misli si ne sledijo logino, nizanje tok je

    nepovezano. Kohezivnih sredstev ni oziroma so napano

    rabljena.

    NEZADOSTNO Vezljivosti ni, sestavek je nerazumljiv ali ni besedila.

    BESEDIE

    ODLINO

    Besedie je primerno in obasno presega priakovanja.

    Nepravilnosti skoraj ni.

    PRAV DOBRO

    Besedie je ustrezno, v besediu opazimo posamezne

    neustrezne rabe. Nepravilnosti je malo.

    DOBRO

    Besedie je ustrezno, vendar zelo osnovno in ponavljajoe.

    Nekaj je primerov neustrezne oziroma nepravilne rabe.

  • ZADOSTNO

    Besedie je omejeno, vekrat neustrezno. Nepravilnosti je veliko

    in obasno ovirajo razumevanje besedila.

    NEZADOSTNO Razumevanje sestavka je nemogoe ali ni besedila.

    RABA JEZIKOVNIH SREDSTEV IN JEZIKOVNA PRAVILNOST

    ODLINO

    Ustrezna raba asov in struktur. Osnovnih slovninih napak

    skoraj ni, redko se pojavljajo le pri kompleksnih strukturah.

    PRAV DOBRO

    Ustrezna raba asov, ki pa lahko vsebujejo nekaj nepravilnosti.

    Nekaj je kompleksnih struktur. Osnovnih slovninih napak je

    malo.

    DOBRO

    Raba asov je vekrat neustrezna. Raba preprostih struktur.

    Osnovnih slovninih napak je sorazmerno veliko.

    ZADOSTNO

    Raba asov je pogosto neustrezna. Raba preprostih jezikovnih

    struktur, v katerih je slovninih napak toliko, da je sporoilo

    mestoma nerazumljivo.

    NEZADOSTNO

    Skoraj vse slovnine strukture so nepravilne in onemogoajo

    sporazumevanje. Ali: ni besedila.

    PRAVOPIS IN OBLIKA

  • ODLINO

    Pravopisnih napak skoraj ni, redko se pojavljajo le pri

    kompleksnih strukturah. Loila so ustrezno uporabljena, teav pri

    pisanju odstavkov ni.

    PRAV DOBRO

    Obasne napake pri pisavi, uporabi velikih zaetnic in loil ter

    tvorbi odstavkov.

    DOBRO

    Pogoste napake pri pisavi, uporabi velikih zaetnic in loil ter

    tvorbi odstavkov. Sporoilo je mestoma nerazumljivo.

    ZADOSTNO

    Prevladujejo napake pri pisavi, uporabi velikih zaetnic in loil

    ter tvorbi odstavkov.

    NEZADOSTNO Ni besedila oziroma besedilo je nerazumljivo.

    Ocenjevanje govornih sposobnosti (tekoe izraanje/vsebina, besedie, slovnina pravilnost, izgovor/intonacija) in splone sporazumevalne

    zmonosti.

    1. ocenjevalno obdobje: 1. USTNO OCENJEVANJE ZNANJA: igranje kratkih dialogov/monolog, ubesedovanje slikovnih impulzov, slovnine

    strukture, opisi

    2. USTNO OCENJEVANJE ZNANJA: govorni nastop

  • 2. ocenjevalno obdobje: 3. USTNO OCENJEVANJE ZNANJA: igranje kratkih dialogov/monologov, ubesedovanje slikovnih impulzov,

    slovnine strukture, opisi

    4. USTNO OCENJEVANJE ZNANJA: govorni nastop

    govorno sporoanje dvakrat (ustno ocenjevanje znanja in govorni nastop) v 1. in enako v drugem ocenjevalnem obdobju; pisni preizkusi znanja enkrat v 1. ocenjevalnem obdobju in enkrat v 2. ocenjevalnem obdobju

    8. RAZRED

    OBLIKOVANJE ZAKLJUNIH OCEN

    Ob koncu olskega leta uitelj oceni, v kolikni meri so uenke in uenci dosegli standarde znanja, opredeljene v unih nartih in zastavljene v

    letni pripravi. Upotevamo vse ocene, ki jih uenke in uenci dobijo med olskim letom. Zakljune ocene ne pridobimo z izraunavanjem

    aritmetine sredine vseh ocen; zakljuna ocena naj odraa celostno znanje, napredek uenca in njegov odnos do predmeta, ki se kae tudi v

    sodelovanju pri unem procesu.

    PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA

    Sprotno spremljavo in preverjanje znanja vrimo med vsakim obravnavanim sklopom.

    Znanje uencev med olskim letom preverjamo in ocenjujemo (pisno in ustno).

    Preverjamo in ocenjujemo tiri spretnosti: govor, branje, posluanje in pisanje. Pisno ocenjevanje znanja je vnaprej napovedano, dejavnosti so

    pripravljene na listih.

  • Preverjanje znanja:

    ustno sprotno (nekaj minut na zaetku vsake olske ure), pisno obasno (pred pisnim ocenjevanjem znanja).

    Ocenjevanje znanja:

    govorno sporoanje dvakrat (ustno ocenjevanje znanja, govorni nastop) v 1. ocenjevalnem obdobju in dvakrat v 2. ocenjevalnem obdobju (ustno ocenjevanje znanja, govorni nastop);

    pisni preizkusi znanja enkrat v 1. ocenjevalnem obdobju in enkrat v 2. ocenjevalnem obdobju.

    KRITERIJI ZA PISNO OCENJEVANJE ZNANJA

    Pisno ocenjevanje znanja bo potekalo po predhodnem pisnem preverjanju znanja. Pri oblikovanju ocene pisnega izdelka uporabljamo naslednjo

    ocenjevalno lestvico:

    Procent Ocena

    90% - 100% = 5

    77% - 89% = 4

    63% - 76% = 3

    50% - 62% = 2

    0% - 49% = 1

  • Pisni izdelek, ki se oceni, lahko uenci piejo najve dvakrat v tednu in enkrat na dan. e bo pri pisnem ocenjevanju znanja ve kot tretjina

    uencev ocenjenih negativno, ocenjevanje ponovimo. Upotevamo boljo oceno, ki jo v dokumentacijo vpiemo najkasneje v sedmih dneh po

    tem, ko uenke in uenci izdelek oddajo. Po ocenjevanju znanja opravimo evalvacijo z namenom, da ugotovimo vzroke neuspeha.

  • KRITERIJI ZA USTNO OCENJAVNJE ZNANJA

    Pri ocenjevanju ustnih odgovorov uenevo znanje ocenimo takoj po konanem izpraevanju. Oceno takoj vpiemo v predpisano dokumentacijo.

    Uenevo znanje pri ustnem ocenjevanju merimo po tirih kriterijih: sporoilnost, besedie, jezikovna pravilnost in izgovorjava. Pri oblikovanju

    ocene upotevamo naslednja merila za ocenjevanje:

    ODLINO (5)

    Sporoilni namen je popolnoma jasen. Besedie je raznoliko ter ustreza pogovorni temi. Slovninih napak skoraj ni. Izgovorjava je ustrezna.

    PRAV DOBRO (4)

    Sporoilni namen je jasen. Besedie je primerno. Malo slovninih napak, ki ne oteujejo razumevanja. Izgovorjava ne oteuje razumevanja.

    DOBRO (3)

    Sporoilni namen na nekaj mestih ni jasen. Besedie je osnovno. Veliko slovninih napak, ki ne oteujejo razumevanja. Izgovorjava na nekaj

    mestih oteuje razumevanje.

    ZADOSTNO (2)

    Sporoilni namen na ve mestih ni jasen. Besedie je skromno in/ali ponavljajoe in na ve mestih ne ustreza nalogam. Uenec uporablja

    preproste slovnine strukture. Pogosto dela manje ali veje slovnine napake, tudi izgovorjava je obasno napana in vse to obasno oteuje

    razumevanje.

    NEZADOSTNO (1)

  • Sporoilni namen ni doseen. Zaradi nepoznavanja besedia komunikacija ni mogoa. Zaradi slovninih napak in slabe izgovorjave so izjave

    nerazumljive. Nejasno je, kaj nam uenec eli povedati.

    PREDVIDENO PISNO IN USTNO OCENJEVANJE ZNANJA

    Pisno ocenjevanje znanja:

    1. ocenjevalno obdobje: 1. PISNI PREIZKUS ZNANJA (november)

    2. ocenjevalno obdobje: 2. PISNI PREIZKUS ZNANJA (marec).

    Ustno ocenjevanje znanja:

    1. ocenjevalno obdobje: 1. USTNO OCENJEVANJE ZNANJA, GOVORNI NASTOP.

    2. ocenjevalno obdobje: 2. USTNO OCENJEVANJE ZNANJA, GOVORNI NASTOP.

    KRITERIJI ZA OCENJEVANJE GOVORNEGA NASTOPA

    TOKE SPOROILNOST BESEDIE JEZIKOVNA

    PRAVILNOST

    IZGOVORJAVA

    3 Sporoilni namen

    je jasen. Ueneve

    Besedie je

    primerno in

    Uenec

    uporablja

    Izgovorjava je

    dobra in ne

  • izjave so

    vsebinsko

    primerne.

    ustrezno glede

    na nalogo.

    Uenec le

    obasno ne

    pozna

    ustrezne

    besede ali

    besedo

    napano

    uporabi.

    primerne

    slovnine

    strukture.

    Slovninih

    napak skoraj

    ni.

    oteuje

    razumevanja.

    2 Sporoilni namen

    na nekaj mestih ni

    jasen.

    Besedie je

    preprosto.

    Uenec na

    nekaj mestih

    besedie

    neustrezno

    uporabi.

    Uenec

    uporablja

    nalogi

    primerne

    slovnine

    strukture.

    Obasno naredi

    manje

    slovnine

    napake.

    Izgovorjava je

    obasno napana.

    1 Sporoilni namen

    na ve mestih ni

    jasen.

    Besedie je

    skromno in/ali

    ponavljajoe

    in na ve

    mestih ne

    ustreza

    nalogam.

    Uenec

    uporablja

    preproste

    slovnine

    strukture.

    Pogosto dela

    manje ali

    veje slovnine

    napake.

    Izgovorjava je na

    ve mestih

    napana in vse to

    obasno oteuje

    razumevanje.

  • OCENJEVALNI LIST

    IME IN

    PRIIMEK SPOROILNOST BESEDIE

    JEZ.

    PRAVILNOST IZGOVORJAVA

    SKUPAJ/

    OCENA

  • MINIMALNI STANDARDI ZA OSMI RAZRED

    1 Prosti as poimenovati in predstaviti prostoasne aktivnosti dogovoriti se s prijatelji in doloiti asovni okvir sreanja povezati nemka poimenovanja s slov. in angl.

    ustreznicami

    izraziti kaj nekdo rad bere razumeti kraja besedila o branju navesti razloge za lastno mnenje oz. stalie posredovati vsebino nemkega besedila nekomu, ki ne

    razume nemko

    prositi za nasvet in vljudno svetovati izraziti kaj maram in kaj ne poimenovati in na kratko povezati poklice vezane na knjige

    in koarko

    izdelati plakat (izdelek) na dano temo

    2 Hrana in pijaa poimenovati hrano in pijao izraziti ejo in lakoto poznati, izraziti merske enote razumeti in opisati poklice povezane s prehrano pogovarjati se o obrokih, pripravi in vrstah hrane razumeti kratka besedila in kuharske recepte povzeti besedilo izpeljati enske oblike iz mokih oblik samostalnika izraziti kaj elim spoznati nekaj pregovorov o prehrani

    3 Deli telesa poimenovati in prepoznati dele telesa poiskati poimenovanje v drugih jezikih navesti slabe navade in svetovati drugim glede zdravega

    naina ivljenja

  • govoriti o negi telesa opisati bolezenske znake in ustrezno svetovati spoznati Prteritum primerjati lastnosti ljudi razumeti reklamna sporoila o negovalnih sredstvih razumeti opis osebe razumeti nekaj pregovorov o zdravju znati opraviiti izostanek zaradi bolezni

    4 Moj kraj razumeti opis oseb, pokrajin, ivali ali stvari razumeti govorjena besedila, opisane povezane z objekti in

    dejavnostmi v mestu

    razumeti bistvene podatke preprostega slunega besedila znati poimenovati ivali na kmetiji znati na kratko opisati pokrajino, ivali ali stvari znati poimenovati osebe ki delajo na kmetiji, poklice

    vezane na delo v mestu in predstaviti njihova opravila

    znati poroati o prometni nesrei in povedati kako ukrepati znati odgovoriti na vpraanja o vsebini preprostih besedil ugotoviti pomen in uporabo besedne zveze es gibt znati opisati pokrajino znati pomagati tujcu, kako se znajti v mestu znati izluiti kljune besede iz besedila

    5 Oblaila poznati osnovne nakupovalne monosti znati vpraati po trgovini znati napotiti koga na pravi kraj, mesto, trgovino poznati besedie vsakdanjih potrebin znajti se v nakupovanju razumeti pogovor o nakupovanju

    6 Prazniki in vreme prepoznati, poimenovati in opisati najpomembneje praznike

    razumeti opise praznovanj rojstnih dni razumeti zloenke z ster-

  • razumeti enostavne pregovore estitati za roj.dan primerjati naine praznovanja pusta po svetu doloiti kljune misli in besede v krajem besedilu napisati voilo za roj. dan ali valentinovo voiti boine praznike v razlinih jezikih pripovedovati v preteklem dogodku povedati kje in s kom sem bil opisati in primerjati vremenske karte oddaljenih krajev pravilno uporabiti neosebni zaimek es

    9. RAZRED

    Ob koncu olskega leta uitelj oceni, v kolikni meri so uenke in uenci dosegli standarde znanja,

    opredeljene v unih nartih in zastavljene v letni pripravi. Upotevamo vse ocene, ki jih uenke in

    uenci dobijo med olskim letom. Zakljune ocene ne pridobimo z izraunavanjem aritmetine

    sredine vseh ocen; zakljuna ocena naj odraa celostno znanje, napredek uenca in njegov odnos do

    predmeta, ki se kae tudi v sodelovanju pri unem procesu.

    PREVERJANJE IN OCENJAVNJE ZNANJA

  • Sprotno spremljavo in preverjanje znanja vrimo med vsakim obravnavanim sklopom.

    Znanje uencev med olskim letom preverjamo in ocenjujemo (pisno in ustno).

    Preverjamo in ocenjujemo tiri spretnosti: govor, branje, posluanje in pisanje. Pisno ocenjevanje znanja je vnaprej napovedano, dejavnosti so

    pripravljene na listih.

    Preverjanje znanja:

    ustno sprotno (nekaj minut na zaetku vsake olske ure), pisno obasno (pred pisnim ocenjevanjem znanja).

    Ocenjevanje znanja:

    govorno sporoanje dvakrat (ustno ocenjevanje znanja in govorni nastop) v 1. ocenjevalnem obdobju in dvakrat v 2. ocenjevalnem obdobju (govorni nastop - tono doloen termin in ustno ocenjevanje znanja);

    pisni preizkusi znanja enkrat v 1. ocenjevalnem obdobju in enkrat v 2. ocenjevalnem obdobju.

    KRITERIJ ZA PISNO OCENJAVNJE ZNANJA

    Pisno ocenjevanje znanja bo potekalo po predhodnem pisnem preverjanju znanja. Pri oblikovanju ocene pisnega izdelka uporabljamo naslednjo ocenjevalno lestvico:

  • Procent Ocena

    90% - 100% = 5

    77% - 89% = 4

    63% - 76% = 3

    50% - 62% = 2

    0% - 49% = 1

    Pisni izdelek, ki se oceni, lahko uenci piejo najve dvakrat v tednu in enkrat na dan. Datum pisnega ocenjevanja znanja doloimo v skladu s

    Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja. e bo pri pisnem ocenjevanju znanja ve kot tretjina uencev ocenjenih negativno, ocenjevanje

    ponovimo. Upotevamo boljo oceno, ki jo v dokumentacijo vpiemo najkasneje v sedmih dneh po tem, ko uenke in uenci izdelek oddajo. Po

    ocenjevanju znanja opravimo evalvacijo z namenom, da ugotovimo vzroke neuspeha.

    KRITERIJ ZA USTNO OCENJEVANJE ZNANJA

    Pri ocenjevanju ustnih odgovorov uenevo znanje ocenimo takoj po konanem izpraevanju. Oceno takoj vpiemo v predpisano dokumentacijo.

    Uenevo znanje pri ustnem ocenjevanju merimo po tirih kriterijih: sporoilnost, besedie, jezikovna pravilnost in izgovorjava. Pri oblikovanju

    ocene upotevamo naslednja merila za ocenjevanje:

    ODLINO (5)

    Sporoilni namen je popolnoma jasen. Besedie je raznoliko ter ustreza pogovorni temi. Slovninih napak skoraj ni. Izgovorjava je ustrezna.

  • PRAV DOBRO (4)

    Sporoilni namen je jasen. Besedie je primerno. Malo slovninih napak, ki ne oteujejo razumevanja. Izgovorjava ne oteuje razumevanja.

    DOBRO (3)

    Sporoilni namen na nekaj mestih ni jasen. Besedie je osnovno. Veliko slovninih napak, ki ne oteujejo razumevanja. Izgovorjava na nekaj

    mestih oteuje razumevanje.

    ZADOSTNO (2)

    Sporoilni namen na ve mestih ni jasen. Besedie je skromno in/ali ponavljajoe in na ve mestih ne ustreza nalogam. Uenec uporablja

    preproste slovnine strukture. Pogosto dela manje ali veje slovnine napake, tudi izgovorjava je obasno napana in vse to obasno oteuje

    razumevanje.

    NEZADOSTNO (1)

    Sporoilni namen ni doseen. Zaradi nepoznavanja besedia komunikacija ni mogoa. Zaradi slovninih napak in slabe izgovorjave so izjave

    nerazumljive. Nejasno je, kaj nam uenec eli povedati.

    KRITERIJI ZA OCENJEVANJE GOVORNEGA NASTOPA

    TOKE SPOROILNOST BESEDIE JEZIKOVNA

    PRAVILNOST

    IZGOVORJAVA

    3 Sporoilni namen

    je jasen. Ueneve

    izjave so

    vsebinsko

    primerne.

    Besedie je

    primerno in

    ustrezno glede

    na nalogo.

    Uenec le

    obasno ne

    pozna

    ustrezne

    Uenec

    uporablja

    primerne

    slovnine

    strukture.

    Slovninih

    napak skoraj

    ni.

    Izgovorjava je

    dobra in ne

    oteuje

    razumevanja.

  • besede ali

    besedo

    napano

    uporabi.

    2 Sporoilni namen

    na nekaj mestih ni

    jasen.

    Besedie je

    preprosto.

    Uenec na

    nekaj mestih

    besedie

    neustrezno

    uporabi.

    Uenec

    uporablja

    nalogi

    primerne

    slovnine

    strukture.

    Obasno naredi

    manje

    slovnine

    napake.

    Izgovorjava je

    obasno napana.

    1 Sporoilni namen

    na ve mestih ni

    jasen.

    Besedie je

    skromno in/ali

    ponavljajoe

    in na ve

    mestih ne

    ustreza

    nalogam.

    Uenec

    uporablja

    preproste

    slovnine

    strukture.

    Pogosto dela

    manje ali

    veje slovnine

    napake.

    Izgovorjava je na

    ve mestih

    napana in vse to

    obasno oteuje

    razumevanje.

    OCENJEVALNI LIST

    IME IN

    PRIIMEK SPOROILNOST BESEDIE

    JEZ.

    PRAVILNOST IZGOVORJAVA

    SKUPAJ/

    OCENA

  • PREDVIDENO PISNO IN USTNO OCENJAVNJE ZNANJA

    Pisno ocenjevanje znanja:

    1. ocenjevalno obdobje: 1. PISNI PREIZKUS ZNANJA (december),

    2. ocenjevalno obdobje: 2. PISNI PREIZKUS ZNANJA (maj).

    Ustno ocenjevanje znanja:

    1. ocenjevalno obdobje: 1. USTNO OCENJEVANJE ZNANJA, 1. GOVORNI NASTOP

    2. ocenjevalno obdobje: 1. USTNO OCENJEVANJE ZNANJA, 1. GOVORNI NASTOP.

    MINIMALNI STANDARDI ZA 9. RAZRED

    1 beralles Mgliche erzhlen knnen

    Uenci znajo

    opisati osebe, predmete, ivali in pokrajine izluiti informacije in podatke iz krajega besedila sodelovati v preprostem pogovoru o zunanjosti neke osebe ali o lastnostih nekega

    predmeta

    telefonirati in podati kljune informacije v telefonskem pogovoru prebrati velika tevila in letnice posredovati preprosto vsebino nemkega besedila nekomu, ki ne razume nemko utemeljiti svoje mnenje spraevati po lastnostih oseb in predmetov znajo napisati nekaj povedi o znanih osebnostih

    2 Der Blick ber den Zaun

    razumeti vsebino krajih besedil prepoznati kljune besede in izluiti kljune podatke kratkega besedila

  • razumeti pogovor v razredu razumeti vsakdanji pogovor med sosedoma vkljuiti se v pogovor v razredu poimenovati koliine govoriti o sosedih in soseini ole zaigrati pogovor izraziti mnenje pri govoru predstaviti svojega zanimivega ali elenega soseda s pomojo uitelja zbrati in prikazati pomembne ter nenavadne podatke o

    sosednji dravi

    sestaviti zgodbo v slikah in jo opremiti z besedami

    3 Die Menschen um mich herum

    pogovarjati se o medosebnih odnosih razumeti vsakdanji pogovor, ko bi se naj kdo opraviil izluiti kljune podatke iz preprostega besedila razumeti preprosta besedila na znano temo napisana v pretekliku pogovarjati se o odnosih s svojimi stari in prijatelji utemeljiti, zakaj se z nekom bolje razumejo predstaviti svoje osebnostne lastnosti izraziti nekaj ustvenih stanj opisati ljudi in sebe

    4 Vorbilder, Idole und Helden

    opisati junaka iz besedila razumeti preprosta govorjena besedila, opise, povezane z junakimi ideali izluiti bistvene podatke iz preprostega besedila podati kratke izjave obnoviti, o em govorijo asopisne novice prebrati in upotevati navodila za reevanje nalog izluiti pomen kratkega besedila k sliki poiskati ustrezno besedilo ugibati (postavljati vpraanja) koga nekdo posnema oznaiti junaka postavljati vpraanja in nanje odgovarjati utemeljiti, zakaj nekoga obudujejo

  • izraziti, katere lastnosti junakov so jim blizu ali manj blizu ter pomembne oz. manj pomembne

    estitati ob razlinih praznikih s pomojo iztonic znajo predstaviti osebo, ki jih trenutno navduuje

    5 Gestern, heute und morgen

    In Vielfalt geeint wir in Europa

    odzivati se na pogovor v razredu razumeti opis dogodka odgovarjati na vpraanja: Kdo je bil udeleen? Kje, kdaj in kako se je zgodilo? prebrati pesem in besedilo ter navodila prebrati voila ob razlinih praznikih izgovarjati posamezne besede, besedne zveze in kraja sporoila pripovedovati o preteklem dogodku izraziti svoje poklicne elje razloiti sporoilo pesmi govoriti o prihodnosti v prihodnjem asu napisati voila ob razlinih prilonostih opisati delovni dan

    GEOGRAFIJA

    6. RAZRED

    MINIMALNI STANDARDI ZA 6. RAZRED

    Uenec:

    se orientira na zemljevidu sveta, doloi strani neba in lego celin;

  • razloi in pokae razmerje med kopnim in morjem na zemljevidu z uporabo temeljnih pojmov;

    opie lego in gibanje Zemlje v vesolju;

    razloi vzroke za podnebne razlike na Zemlji;

    prepozna in opie ivljenje ljudi v razlinih toplotnih in rastlinskih pasovih ter jih primerja med seboj;

    nartuje, se pripravi, dejavno sodeluje in poroa o olski ekskurziji.

    Uenci bodo pridobili najmanj tri ocene (dve ustni in ena pisna) oziroma ve ocen.

    Pri pisnem ocenjevanju, ki je naprej napovedano, bo uporabljena naslednja lestvica:

    90 % -100% = 5

    75% - 89% = 4

    60% - 74% = 3

    46% - 59 % = 2

    0% - 45% = 1

    Ustno ocenjevanje je sprotno, poteka lahko med obravnavo posameznih sklopov ali na koncu. Uenci se lahko tudi javijo.

  • Eno izmed najmanj treh ocen lahko uenec, e eli, pridobi na osnovi projektnega dela:

    - izdelava plakata na izbrano temo - izdelava modela izbranega geografskega pojava/pojma - izdelava reliefnega zemljevida - demonstracija eksperimenta - terensko delo (npr. orientacija, na interdisciplinarni ekskurziji)

  • Ustno ocenjevanje je sprotno, poteka lahko med obravnavo posameznih sklopov ali na koncu. Uenci se lahko tudi javijo.

    OCENE

    KRITERIJI

    5 4 3 2 1

    RAZUMEVANJE

    Vpogled v vse

    geografske pojme,

    pojave in procese

    Vpogled v veino

    geografskih pojmov,

    pojavov in procesov

    Predstava o nekaterih

    geografskih pojmih,

    pojavih in procesih

    Pomanjkljivo

    razumevanje temeljnih

    geografskih pojmov,

    pojavov in procesov

    Ni razumevanja

    temeljnih geografskih

    pojmov, pojavov in

    procesov

    RAZLAGA

    Jasna, koherentna

    (nepretrgana,

    povezana,

    zaporedna),

    nedvoumna

    Razumljiva, ustrezna Priblina, z napakami pomanjkljiva Je ni

    PRIMERI

    Originalni,

    ilustrativni

    Lastni, ustrezni Lastni, deloma

    ustrezni ali povzeti

    Pomanjkljivi Je ni ali so neustrezni

    ARGUMENTI

    Originalni,

    prepriljivi

    Lastni, ustrezni Lastni, deloma

    ustrezni ali povzeti

    Pomanjkljivi Je ni ali so neustrezni

    PREDSTAVITEV

    Prepriljiva, jasna,

    kompleksna, celostna,

    samostojna

    Lastni, celostna Zatikajoa, nepopolna

    in vsebuje bistvo

    Pomanjkljiva ali

    kaotina

    Je ni ali je kaotina

  • KRITERIJI ZA OCENJAVNJE REFERATOV (PLAKATOV)

    odlino (5)

    Uenec/uenka uinkovito in natanno izbere podatke v ubeniku, dodatni literaturi in internetu. Problem je prepriljivo in nazorno opredeljen.

    Pri tem pokae veliko mero samostojnosti in iznajdljivosti. Kljune besede so izpostavljene in ustrezno pojasnjene. Podajanje je tekoe,

    prepriljivo, nazorno, uporabljeni so lastni primeri. Plakat je izdelan pisno in likovno uinkovito, samostojno, uenec/uenka pokae izvirnost.

    prav dobro (4)

    Uenec/uenka uinkovito in natanno izbere podatke v ubeniku, dodatni literaturi in internetu, vendar ni prisotna iznajdljivost. Problem je

    prepriljivo in nazorno opredeljen. Pri tem ni opazna ali pa le v zelo majhni meri samostojnost in iznajdljivost. Veina kljunih besed je

    izpostavljenih in ustrezno pojasnjenih. Podajanje je tekoe, prepriljivo, nazorno, vendar navaja le primere iz literature. Plakat je izdelan pisno in

    likovno uinkovito, samostojno, izvirnosti pa ni opaziti.

    dobro (3)

    Uenec/uenka izbere podatke v ubeniku, podatki iz dodatne literature in interneta so uporabljeni v skromni koliini. Problem je nazorno

    opredeljen, vendar brez samostojnosti in/ali iznajdljivosti. Kljune besede so veinoma ustrezno izpostavljene, niso pa pojasnjene. Podajanje ni

    stalno tekoe, opazno je zatikanje pri govoru ali branje s plakata, ni ustrezne prepriljivosti in nazornosti. Plakat je izdelan pisno in likovno

    ustrezno, vendar bi bil lahko nazorneji. Opazna je pomo uitelja ali uencev ali starev , vendar v zelo majhni meri.

    zadostno (2)

    Uenec/uenka izbere podatke v ubeniku, vendar so pomanjkljivi. Za delo z dodatno literaturo ali iskanjem po internetu uenec/uenka ne

    pokae zanimanja, stalno mora biti spodbujan/spodbujana s strani uitelja ali soolcev ali starev . Problem je opredeljen, vendar je reen

  • skromno in povrno, ni prepriljivosti in ustreznosti. Kljune besede so premalo izpostavljene ali pa so izpostavljene napane. Pri podajanje se

    ustavlja, govor je prekinjen, opazno je branje s plakata, ni ustrezne prepriljivosti in nazornosti. Informacije niso predstavljene v celoti. Plakat je

    izdelan tako, da vkljuuje vse osnovne likovne in pisne sestavine, ni pa nazoren. V veliki meri je opazna pomo pri izdelavi plakata.

    e niso doseene niti zgoraj omenjene zahteve, je ocena negativna (1).

    Primer ocenjevanja plakata (referata):

    V skladu s kriteriji je ocena sestavljena iz treh delov:

    - vsebine plakata (referata), ki zajema vsebinsko ustreznost plakata (referata), izbor literature ter kljunih besed ter uenevo/uenkino uporabo

    strokovne literature in medijev (internet),

    - izdelave plakata, ki zajema pisno in likovno uinkovitost izdelave plakata ter uenevo/uenkino samostojnost pri tem, nazornost in

    prepriljivost ter uporabnost plakata,

    - predstavitve plakata (referata), ki zajema nain podajanja vsebine s plakata.

    Vsak od treh delov prinaa 5 (pet) monih tok, tako da je skupni setevek monih tok 15. Toke se pretvorijo v oceno po naslednji tabeli:

    TEVILO TOK OCENA

    0,1,2,3,4,5 nezadostno (1)

    6,7,8 zadostno (2)

    9,10,11 dobro (3)

    12,13 prav dobro (4)

    14,15 odlino (5)

  • 7. RAZRED

    Uenci bodo pridobili najmanj tiri ocene (tri ustne in dve pisni) oziroma ve ocen.

    Pri pisnem ocenjevanju, ki je naprej napovedano, bo uporabljena naslednja lestvica:

    90 % -100% = 5

    75% - 89% = 4

    60% - 74% = 3

    46% - 59 % = 2

    0% - 45% = 1

    Ustno ocenjevanje je sprotno, poteka lahko med obravnavo posameznih sklopov ali na koncu. Uenci se lahko tudi javijo.

    OCENE

    KRITERIJI

    5 4 3 2 1

    Vpogled v vse Vpogled v veino Predstava o nekaterih Pomanjkljivo Ni razumevanja

  • RAZUMEVANJE geografske pojme,

    pojave in procese

    geografskih pojmov,

    pojavov in procesov

    geografskih pojmih,

    pojavih in procesih

    razumevanje temeljnih

    geografskih pojmov,

    pojavov in procesov

    temeljnih geografskih

    pojmov, pojavov in

    procesov

    RAZLAGA

    Jasna, koherentna

    (nepretrgana,

    povezana,

    zaporedna),

    nedvoumna

    Razumljiva, ustrezna Priblina, z napakami pomanjkljiva Je ni

    PRIMERI

    Originalni,

    ilustrativni

    Lastni, ustrezni Lastni, deloma

    ustrezni ali povzeti

    Pomanjkljivi Je ni ali so neustrezni

    ARGUMENTI

    Originalni,

    prepriljivi

    Lastni, ustrezni Lastni, deloma

    ustrezni ali povzeti

    Pomanjkljivi Je ni ali so neustrezni

    PREDSTAVITEV

    Prepriljiva, jasna,

    kompleksna, celostna,

    samostojna

    Lastni, celostna Zatikajoa, nepopolna

    in vsebuje bistvo

    Pomanjkljiva ali

    kaotina

    Je ni ali je kaotina

    Eno izmed najmanj treh ocen lahko uenec, e eli, pridobi na osnovi projektnega dela:

    - izdelava plakata ali Power Point predstavitev na izbrano temo - izdelava modela izbranega geografskega pojava/pojma - izdelava reliefnega zemljevida - demonstracija eksperimenta - terensko delo (npr. orientacija, na interdisciplinarni ekskurziji)

  • KRITERIJI ZA OCENJEVANJE REFERATOV (PLAKATOV)

    odlino (5)

    Uenec/uenka uinkovito in natanno izbere podatke v ubeniku, dodatni literaturi in internetu. Problem je prepriljivo in nazorno opredeljen.

    Pri tem pokae veliko mero samostojnosti in iznajdljivosti. Kljune besede so izpostavljene in ustrezno pojasnjene. Podajanje je tekoe,

    prepriljivo, nazorno, uporabljeni so lastni primeri. Plakat je izdelan pisno in likovno uinkovito, samostojno, uenec/uenka pokae izvirnost.

    prav dobro (4)

    Uenec/uenka uinkovito in natanno izbere podatke v ubeniku, dodatni literaturi in internetu, vendar ni prisotna iznajdljivost. Problem je

    prepriljivo in nazorno opredeljen. Pri tem ni opazna ali pa le v zelo majhni meri samostojnost in iznajdljivost. Veina kljunih besed je

    izpostavljenih in ustrezno pojasnjenih. Podajanje je tekoe, prepriljivo, nazorno, vendar navaja le primere iz literature. Plakat je izdelan pisno in

    likovno uinkovito, samostojno, izvirnosti pa ni opaziti.

    dobro (3)

    Uenec/uenka izbere podatke v ubeniku, podatki iz dodatne literature in interneta so uporabljeni v skromni koliini. Problem je nazorno

    opredeljen, vendar brez samostojnosti in/ali iznajdljivosti. Kljune besede so veinoma ustrezno izpostavljene, niso pa pojasnjene. Podajanje ni

    stalno tekoe, opazno je zatikanje pri govoru ali branje s plakata, ni ustrezne prepriljivosti in nazornosti. Plakat je izdelan pisno in likovno

    ustrezno, vendar bi bil lahko nazorneji. Opazna je pomo uitelja ali uencev ali starev , vendar v zelo majhni meri.

    zadostno (2)

    Uenec/uenka izbere podatke v ubeniku, vendar so pomanjkljivi. Za delo z dodatno literaturo ali iskanjem po internetu uenec/uenka ne

    pokae zanimanja, stalno mora biti spodbujan/spodbujana s strani uitelja ali soolcev ali starev . Problem je opredeljen, vendar je reen

    skromno in povrno, ni prepriljivosti in ustreznosti. Kljune besede so premalo izpostavljene ali pa so izpostavljene napane. Pri podajanje se

    ustavlja, govor je prekinjen, opazno je branje s plakata, ni ustrezne prepriljivosti in nazornosti. Informacije niso predstavljene v celoti. Plakat je

    izdelan tako, da vkljuuje vse osnovne likovne in pisne sestavine, ni pa nazoren. V veliki meri je opazna pomo pri izdelavi plakata.

    e niso doseene niti zgoraj omenjene zahteve, je ocena negativna (1).

    Primer ocenjevanja plakata (referata):

    V skladu s kriteriji je ocena sestavljena iz treh delov:

    - vsebine plakata (referata), ki zajema vsebinsko ustreznost plakata (referata), izbor literature ter kljunih besed ter uenevo/uenkino uporabo

    strokovne literature in medijev (internet),

  • - izdelave plakata, ki zajema pisno in likovno uinkovitost izdelave plakata ter uenevo/uenkino samostojnost pri tem, nazornost in

    prepriljivost ter uporabnost plakata,

    - predstavitve plakata (referata), ki zajema nain podajanja vsebine s plakata.

    Vsak od treh delov prinaa 5 (pet) monih tok, tako da je skupni setevek monih tok 15. Toke se pretvorijo v oceno po naslednji tabeli:

    TEVILO TOK OCENA

    0,1,2,3,4,5 nezadostno (1)

    6,7,8 zadostno (2)

    9,10,11 dobro (3)

    12,13 prav dobro (4)

    14,15 odlino (5)

    8. RAZRED

    Uenci bodo pridobili najmanj tiri ocene (tri ustne in dve pisni) oziroma ve ocen.

    Pri pisnem ocenjevanju, ki je naprej napovedano, bo uporabljena naslednja lestvica:

    90 % -100% = 5

    75% - 89% = 4

    60% - 74% = 3

    46% - 59 % = 2

    0% - 45% = 1

  • Ustno ocenjevanje je sprotno, poteka lahko med obravnavo posameznih sklopov ali na koncu. Uenci se lahko tudi javijo.

  • OCENE

    KRITERIJI

    5 4 3 2 1

    RAZUMEVANJE

    Vpogled v vse

    geografske pojme,

    pojave in procese

    Vpogled v veino

    geografskih pojmov,

    pojavov in procesov

    Predstava o nekaterih

    geografskih pojmih,

    pojavih in procesih

    Pomanjkljivo

    razumevanje temeljnih

    geografskih pojmov,

    pojavov in procesov

    Ni razumevanja

    temeljnih geografskih

    pojmov, pojavov in

    procesov

    RAZLAGA

    Jasna, koherentna

    (nepretrgana,

    povezana,

    zaporedna),

    nedvoumna

    Razumljiva, ustrezna Priblina, z napakami pomanjkljiva Je ni

    PRIMERI

    Originalni,

    ilustrativni

    Lastni, ustrezni Lastni, deloma

    ustrezni ali povzeti

    Pomanjkljivi Je ni ali so neustrezni

    ARGUMENTI

    Originalni,

    prepriljivi

    Lastni, ustrezni Lastni, deloma

    ustrezni ali povzeti

    Pomanjkljivi Je ni ali so neustrezni

    PREDSTAVITEV

    Prepriljiva, jasna,

    kompleksna, celostna,

    samostojna

    Lastni, celostna Zatikajoa, nepopolna

    in vsebuje bistvo

    Pomanjkljiva ali

    kaotina

    Je ni ali je kaotina

  • Eno izmed najmanj treh ocen lahko uenec, e eli, pridobi na osnovi projektnega dela:

    - izdelava plakata na izbrano temo - izdelava modela izbranega geografskega pojava/pojma - izdelava reliefnega zemljevida - demonstracija eksperimenta - terensko delo (npr. orientacija, na interdisciplinarni ekskurziji)

  • KRITERIJI ZA OCENJEVANJE REFERATOV (PLAKATOV)

    odlino (5)

    Uenec/uenka uinkovito in natanno izbere podatke v ubeniku, dodatni literaturi in internetu. Problem je prepriljivo in nazorno opredeljen.

    Pri tem pokae veliko mero samostojnosti in iznajdljivosti. Kljune besede so izpostavljene in ustrezno pojasnjene. Podajanje je tekoe,

    prepriljivo, nazorno, uporabljeni so lastni primeri. Plakat je izdelan pisno in likovno uinkovito, samostojno, uenec/uenka pokae izvirnost.

    prav dobro (4)

    Uenec/uenka uinkovito in natanno izbere podatke v ubeniku, dodatni literaturi in internetu, vendar ni prisotna iznajdljivost. Problem je

    prepriljivo in nazorno opredeljen. Pri tem ni opazna ali pa le v zelo majhni meri samostojnost in iznajdljivost. Veina kljunih besed je

    izpostavljenih in ustrezno pojasnjenih. Podajanje je tekoe, prepriljivo, nazorno, vendar navaja le primere iz literature. Plakat je izdelan pisno in

    likovno uinkovito, samostojno, izvirnosti pa ni opaziti.

    dobro (3)

    Uenec/uenka izbere podatke v ubeniku, podatki iz dodatne literature in interneta so uporabljeni v skromni koliini. Problem je nazorno

    opredeljen, vendar brez samostojnosti in/ali iznajdljivosti. Kljune besede so veinoma ustrezno izpostavljene, niso pa pojasnjene. Podajanje ni

    stalno tekoe, opazno je zatikanje pri govoru ali branje s plakata, ni ustrezne prepriljivosti in nazornosti. Plakat je izdelan pisno in likovno

    ustrezno, vendar bi bil lahko nazorneji. Opazna je pomo uitelja ali uencev ali starev , vendar v zelo majhni meri.

    zadostno (2)

    Uenec/uenka izbere podatke v ubeniku, vendar so pomanjkljivi. Za delo z dodatno literaturo ali iskanjem po internetu uenec/uenka ne

    pokae zanimanja, stalno mora biti spodbujan/spodbujana s strani uitelja ali soolcev ali starev . Problem je opredeljen, vendar je reen

    skromno in povrno, ni prepriljivosti in ustreznosti. Kljune besede so premalo izpostavljene ali pa so izpostavljene napane. Pri podajanje se

    ustavlja, govor je prekinjen, opazno je branje s plakata, ni ustrezne prepriljivosti in nazornosti. Informacije niso predstavljene v celoti. Plakat je

    izdelan tako, da vkljuuje vse osnovne likovne in pisne sestavine, ni pa nazoren. V veliki meri je opazna pomo pri izdelavi plakata.

    e niso doseene niti zgoraj omenjene zahteve, je ocena negativna (1).

    Primer ocenjevanja plakata (referata):

    V skladu s kriteriji je ocena sestavljena iz treh delov:

    - vsebine plakata (referata), ki zajema vsebinsko ustreznost plakata (referata), izbor literature ter kljunih besed ter uenevo/uenkino uporabo

    strokovne literature in medijev (internet),

  • - izdelave plakata, ki zajema pisno in likovno uinkovitost izdelave plakata ter uenevo/uenkino samostojnost pri tem, nazornost in

    prepriljivost ter uporabnost plakata,

    - predstavitve plakata (referata), ki zajema nain podajanja vsebine s plakata.

    Vsak od treh delov prinaa 5 (pet) monih tok, tako da je skupni setevek monih tok 15. Toke se pretvorijo v oceno po naslednji tabeli:

    TEVILO TOK OCENA

    0,1,2,3,4,5 nezadostno (1)

    6,7,8 zadostno (2)

    9,10,11 dobro (3)

    12,13 prav dobro (4)

    14,15 odlino (5)

    9. RAZRED

    Uenci bodo pridobili najmanj tiri ocene (tri ustne in eno pisno) oziroma ve ocen.

  • Ustno ocenjevanje je sprotno, poteka lahko med obravnavo posameznih sklopov ali na koncu. Uenci se lahko tudi javijo.

    OCENE

    KRITERIJI

    5 4 3 2 1

    RAZUMEVANJE

    Vpogled v vse

    geografske pojme,

    pojave in procese

    Vpogled v veino

    geografskih pojmov,

    pojavov in procesov

    Predstava o nekaterih

    geografskih pojmih,

    pojavih in procesih

    Pomanjkljivo

    razumevanje temeljnih

    geografskih pojmov,

    pojavov in procesov

    Ni razumevanja

    temeljnih geografskih

    pojmov, pojavov in

    procesov

    RAZLAGA

    Jasna, koherentna

    (nepretrgana,

    povezana,

    zaporedna),

    nedvoumna

    Razumljiva, ustrezna Priblina, z napakami pomanjkljiva Je ni

    PRIMERI

    Originalni,

    ilustrativni

    Lastni, ustrezni Lastni, deloma

    ustrezni ali povzeti

    Pomanjkljivi Je ni ali so neustrezni

    ARGUMENTI

    Originalni,

    prepriljivi

    Lastni, ustrezni Lastni, deloma

    ustrezni ali povzeti

    Pomanjkljivi Je ni ali so neustrezni

    PREDSTAVITEV

    Prepriljiva, jasna,

    kompleksna, celostna,

    samostojna

    Lastni, celostna Zatikajoa, nepopolna

    in vsebuje bistvo

    Pomanjkljiva ali

    kaotina

    Je ni ali je kaotina

    Eno izmed najmanj treh ocen lahko uenec, e eli, pridobi na osnovi projektnega dela:

    - izdelava plakata na izbrano temo - izdelava modela izbranega geografskega pojava/pojma - izdelava reliefnega zemljevida - demonstracija eksperimenta

  • Pri pisnem ocenjevanju ki je naprej napovedano, bo uporabljena naslednja lestvica:

    90 % -100% = 5

    75% - 89% = 4

    60% - 74% = 3

    46% - 59 % = 2

    0% - 45% = 1

    KRITERIJ ZA OCENJVANJE REFERATOV OZIROMA PLAKATOV

    odlino (5)

    Uenec/uenka uinkovito in natanno izbere podatke v ubeniku, dodatni literaturi in internetu. Problem je prepriljivo in nazorno opredeljen.

    Pri tem pokae veliko mero samostojnosti in iznajdljivosti. Kljune besede so izpostavljene in ustrezno pojasnjene. Podajanje je tekoe,

    prepriljivo, nazorno, uporabljeni so lastni primeri. Plakat je izdelan pisno in likovno uinkovito, samostojno, uenec/uenka pokae izvirnost.

    prav dobro (4)

    Uenec/uenka uinkovito in natanno izbere podatke v ubeniku, dodatni literaturi in internetu, vendar ni prisotna iznajdljivost. Problem je

    prepriljivo in nazorno opredeljen. Pri tem ni opazna ali pa le v zelo majhni meri samostojnost in iznajdljivost. Veina kljunih besed je

    izpostavljenih in ustrezno pojasnjenih. Podajanje je tekoe, prepriljivo, nazorno, vendar navaja le primere iz literature. Plakat je izdelan pisno in

    likovno uinkovito, samostojno, izvirnosti pa ni opaziti.

    dobro (3)

    Uenec/uenka izbere podatke v ubeniku, podatki iz dodatne literature in interneta so uporabljeni v skromni koliini. Problem je nazorno

    opredeljen, vendar brez samostojnosti in/ali iznajdljivosti. Kljune besede so veinoma ustrezno izpostavljene, niso pa pojasnjene. Podajanje ni

    stalno tekoe, opazno je zatikanje pri govoru ali branje s plakata, ni ustrezne prepriljivosti in nazornosti. Plakat je izdelan pisno in likovno

    ustrezno, vendar bi bil lahko nazorneji. Opazna je pomo uitelja ali uencev ali starev , vendar v zelo majhni meri.

    zadostno (2)

    Uenec/uenka izbere podatke v ubeniku, vendar so pomanjkljivi. Za delo z dodatno literaturo ali iskanjem po internetu uenec/uenka ne

    pokae zanimanja, stalno mora biti spodbujan/spodbujana s strani uitelja ali soolcev ali starev . Problem je opredeljen, vendar je reen

    skromno in povrno, ni prepriljivosti in ustreznosti. Kljune besede so premalo izpostavljene ali pa so izpostavljene napane. Pri podajanje se

  • ustavlja, govor je prekinjen, opazno je branje s plakata, ni ustrezne prepriljivosti in nazornosti. Informacije niso predstavljene v celoti. Plakat je

    izdelan tako, da vkljuuje vse osnovne likovne in pisne sestavine, ni pa nazoren. V veliki meri je opazna pomo pri izdelavi plakata.

    e niso doseene niti zgoraj omenjene zahteve, je ocena negativna (1).

    Primer ocenjevanja plakata (referata):

    V skladu s kriteriji je ocena sestavljena iz treh delov:

    - vsebine plakata (referata), ki zajema vsebinsko ustreznost plakata (referata), izbor literature ter kljunih besed ter uenevo/uenkino uporabo

    strokovne literature in medijev (internet),

    - izdelave plakata, ki zajema pisno in likovno uinkovitost izdelave plakata ter uenevo/uenkino samostojnost pri tem, nazornost in

    prepriljivost ter uporabnost plakata,

    - predstavitve plakata (referata), ki zajema nain podajanja vsebine s plakata.

    Vsak od treh delov prinaa 5 (pet) monih tok, tako da je skupni setevek monih tok 15. Toke se pretvorijo v oceno po naslednji tabeli:

    TEVILO TOK OCENA

    0,1,2,3,4,5 nezadostno (1)

    6,7,8 zadostno (2)

    9,10,11 dobro (3)

    12,13 prav dobro (4)

    14,15 odlino (5)

    ZGODOVINA

    6. RAZRED

    Ob koncu olskega leta uitelj oceni, v kolikni meri so uenke in uenci dosegli standarde znanja, opredeljene v unih nartih in zastavljene v

    letni pripravi. Upotevamo vse ocene, ki jih uenke in uenci dobijo med olskim letom. Zakljune ocene ne pridobimo z izraunavanjem

    aritmetine sredine vseh ocen; zakljuna ocena naj odraa celostno znanje, napredek uenca in njegov odnos do predmeta, ki se kae tudi v

    sodelovanju pri unem procesu.

  • PREVERJANJE OCENJEVANJE

    Preverjanje znanja je sprotno, s imer uenci dobijo ustrezno povratno informacijo o njihovem znanju e pred

    ocenjevanjem znanja.

    Preverjajo se tista deklarativna znanja (znanje in razumevanje zgodovinskih dogodkov, pojavov in procesov),

    proceduralna znanja (spretnosti in veine) ter odnosna znanja, ki

    se nanaajo na odnose, ravnanja, naravnanosti in stalia, ki

    spadajo k obveznim in izbirnim temam.

    Uporabljajo se razlini naini preverjanja znanja (ustno, pisno, delovni list, krianka, mini debatni formati )

    Znanje uencev se vrednoti glede na standarde znanj. Uporabljajo se razlini naini ocenjevanja, kot so ustno in pisno

    (npr. pisni preizkus, referati, eseji, plakati, makete, samostojni nastopi, predstavitve, razstava, zgodovinsko terensko delo).

    Sprotno spremljavo in preverjanje znanja vrimo med vsakim obravnavanim sklopom.

    Znanje uencev med olskim letom preverjamo in ocenjujemo (pisno in ustno).

    Pisno ocenjevanje znanja je vnaprej napovedano, dejavnosti so pripravljene na listih.

    Preverjanje znanja:

    ustno sprotno (nekaj minut na zaetku vsake olske ure), pisno obasno (pred pisnim ocenjevanjem znanja).

    Ocenjevanje znanja:

    ustno ocenjevanje znanja: tirikrat v 2. ocenjevalnem obdobju pisni preizkusi znanja: enkrat v 2. ocenjevalnem obdobju

    Pozornost pri preverjanju in ocenjevanju je namenjena:

    ZNANJU in RAZUMEVANJU zgodovinskih dogodkov, pojavov in procesov:

  • uporabi zgodovinske terminologije, pojmov in konceptov,

    loevanju zgodovinskih vzrokov, povodov in posledic,

    loevanju med zgodovinskimi dejstvi, dokazi, mnenji, stalii in interpretacijami,

    orientaciji v zgodovinskem prostoru skozi as;

    ANALIZI, SINTEZI in INTERPRETACIJI zgodovinskih virov:

    zbiranju, izbiranju, analiziranju in kritini presoji verodostojnih in uporabnih informacij in dokazov iz razlinih zgodovinskih virov in

    literature,

    loevanju bistvenih od nebistvenih podatkov,

    oblikovanju samostojnih sklepov, interpretacij, mnenj, stali, pogledov, izvirnih predlogov in reitev,

    Predstavljanju zakljukov, mnenj, stali, pogledov na razline naine (ustno, pisno, z uporabo plakatov, referatov, zgodovinskih esejev,

    IT )

    IZDELOVANJU, PISANJU in PREDSTAVLJANJU razlinih izdelkov (referati, plakati, makete, eseji, IT)

    izbrani zgodovinski viri in literatura ustrezajo izbrani temi izdelka,

    uporabljeni zgodovinski viri in literatura so ustrezno citirani, navedeni v opombah ali v seznamu bibliografije,

    pisni izdelki so ustrezno strukturirani v uvod, glavni del in sklep,

    izdelek (plakat) je estetski, brez slovninih napak in ustrezno predstavljen (razumljivo in zanimivo za poslualce).

  • Pisno ocenjevanje znanja bo potekalo po predhodnem pisnem preverjanju znanja. Pri oblikovanju ocene pisnega izdelka uporabljamo naslednjo

    ocenjevalno lestvico:

    Procent Ocena

    90% - 100% = 5

    75% - 89% = 4

    60% - 74% = 3

    46% - 59% = 2

    0% - 45% = 1

    Pisni izdelek, ki se oceni, lahko uenci piejo najve dvakrat v tednu in enkrat na dan. e bo pri pisnem ocenjevanju znanja ve kot tretjina

    uencev ocenjenih negativno, ocenjevanje ponovimo. Upotevamo boljo oceno, ki jo v dokumentacijo vpiemo najkasneje v sedmih dneh po

    tem, ko uenke in uenci izdelek oddajo. Po ocenjevanju znanja opravimo evalvacijo z namenom, da ugotovimo vzroke neuspeha.

    Kriteriji po podrojih za

    preverjanje in ocenjevanje

    znanja, izdelkov

    1. znanje in razumevanje zgodovinskih dogodkov, pojavov

    in procesov:

    znanje in razumevanje zgodovinskih dogodkov, pojavov, procesov,

    uporaba zgodovinske terminologije, pojmov in konceptov,

  • loevanje zgodovinskih vzrokov, povodov in posledic,

    loevanje med zgodovinskimi dejstvi, dokazi, mnenji, stalii in interpretacijami,

    orientacija v zgodovinskem prostoru skozi as;

    2. analiza, sinteza in interpretacija zgodovinskih virov:

    zbiranje, izbiranje, analiziranje in kritino presojanje verodostojnih in uporabnih informacij in dokazov iz

    razlinih zgodovinskih in veperspektivnih

    zgodovinskih virov in literature,

    loevanje bistvenih od nebistvenih podatkov,

    oblikovanje samostojnih sklepov, interpretacij, mnenj, stali, pogledov, izvirnih predlogov in reitev,

    predstavljanje zakljukov, mnenj, stali, pogledov, izvirnih predlogov in reitev na razline naine (ustno,

    pisno, z uporabo plakatov, referatov, esejev, IT idr.);

    3. izdelovanje, pisanje in predstavljanje razlinih izdelkov

    (plakati, razstava, zgodovinsko terensko delo, mini debatni

    formati):

    izbrani zgodovinski viri in literatura ustrezajo izbrani temi izdelka,

    uporabljeni zgodovinski viri in literatura so ustrezno citirani oz. navedeni v opombah ali v seznamu

    bibliografije,

    pisni izdelki so ustrezno strukturirani v uvod, glavni del in sklep,

    izdelek je ustrezno predstavljen, pri tem se uporablja

  • tudi IT.

    PODROJA Temeljni

    Standard

    Temeljni

    standard

    Temeljni

    standard

    minimalni

    standard

    standard ni doseen

    5 4 3 2 1

    Poznavanje

    zgodovinskih

    dogodkov,

    pojavov in

    pojmov

    Pozna in razume vse

    zgodovinske

    dogodke, pojave in

    pojme. O njih

    pripoveduje smiselno

    in s svojimi

    besedami.

    Pozna in razume veino

    zgodovinskih

    dogodkov, pojavov in

    pojmov. Pri tem ni

    vedno samostojen in

    zanesljiv.

    Pozna in razume

    najpomembneje

    zgodovinske dogodke,

    pojave in pojme. Pri tem

    potrebuje uiteljevo

    pomo.

    Prepozna ali nateje

    glavne zgodovinske

    dogodke, pojave in

    pojme.

    Uenec ni dosegel

    minimalnega

    znanja.

    Delo z

    zemljevidi in

    prostorska

    orientacija

    Z zemljevida in

    legende poie vse

    zahtevane podatke in

    na njihovem temelju

    sklepa in po svojih

    besedah opie

    dogodek ali pojav.

    Z zemljevida in legende

    poie veino

    zahtevanih podatkov in

    ob njih sklepa in opie

    dogodek ali pojav.

    Obasno ga pri tem

    usmerja uitelj.

    Z zemljevida in legende

    poie le

    najpomembneje podatke

    in ob njih opie dogodek

    ali pojav. Vekrat

    potrebuje pomo uitelja.

    Le z uiteljevo pomojo

    razbere podatke z

    zemljevida in legende

    in ob njih skua opisati

    zgodovinski dogodek

    ali pojav.

    Uenec ni dosegel

    minimalnega

    standarda.

    asovna

    orientacija

    Zanesljivo in

    pravilno kronoloko

    opredeli in razvrsti

    Pravilno kronoloko

    opredeli in razvrsti

    dogodke, pojave in

    Dogodke, pojave in

    obdobja skua

    kronoloko opredeliti in

    Uenec je sposoben

    kronoloko opredeliti le

    glavna zgodovinska

    Uenec ni dosegel

    minimalnega

  • dogodke, pojave in

    obdobja.

    obdobja. Pri tem ni

    vedno zanesljiv.

    razvrstiti. Pri tem

    potrebuje uiteljevo

    pomo.

    obdobja. standarda znanja.

    Delo s

    slikovnim

    gradivom in z

    besedili.

    Razbere bistvo in

    posebnosti sporoila,

    presodi njegovo

    uporabnost in

    vrednost ter ob njih

    oblikuje ustna ter

    pisna sporoila in

    izrazi svoje mnenje.

    Razbere bistvo in

    posebnosti sporoila,

    presodi njegovo

    uporabnost in vrednost

    ter ob njih oblikuje

    ustna ter pisna

    sporoila.

    Razbere bistvo sporoila,

    z uiteljevo pomojo

    skua razbrati uporabnost

    in vrednost ter oblikovati

    pisna in ustna sporoila.

    Prepozna glavne

    podatke iz sporoila in

    ob njih opie dogodek

    in pojav.

    Uenec ni dosegel

    minimalnega

    standarda znanja.

  • 7. RAZRED

    Uenec/uenka:

    opie osnovne razvojne poteze iz ivljenja prazgodovinskih ljudi

    primerja nain ivljenja v posameznih razvojnih stopnjah prazgodovine

    opie nekaj primerov materialne in duhovne kulture predzgodovinskih ljudi na tleh dananje Slovenije

    navede nekaj oblik prazgodovinske umetnosti

    razloi kaj vse je vplivalo na nastajanje prvih civilizacij

    na primeru starega Egipta opie najpomembneje arhitekturne doseke in razvoj znanja ter religije starih narodov

    opie temeljne znailnosti predvsem klasinega obdobja grke zgodovine

    opie irjenje grke kulture po sredozemskem prostoru

    opie najpomembneje vzroke za razvoj rimske drave in njen propad

    nateje najpomembneje kraje in najdbe iz rimske dobe na podroju dananje Slovenije

    razloi pomen kranstva za svetovno zgodovino

    nateje in opie nekaj najpomembnejih gradbeni dosekov in njihov pomen za gospodarstvo in vsakdanjik

    opie poloaj enske pri starih Grkih in Rimljanih

    opie propadanje antine civilizacije in nastajanje srednjeveke Evrope

    razloi osnovne poteze fevdalne drube

    ob zemljevidu opie prve slovanske drave v vzhodnih Alpah in Panoniji

    opie temeljne znailnosti ivljenja srednjevekih stanov

    razloi, kako je potekalo ivljenje ljudi v srednjevekih mestih

    opie nekaj primerov srednjeveke umetnosti

    razloi in opie osnovne kulturne razlike med vzhodno in zahodno Evropo

    Nateje nekaj temeljnih kulturnih dosekov neevropskih ljudstev in civilizacij

  • Ob koncu olskega leta uitelj oceni, v kolikni meri so uenke in uenci dosegli standarde znanja,

    opredeljene v unih nartih in zastavljene v letni pripravi. Upotevamo vse ocene, ki jih uenke in

    uenci dobijo med olskim letom. Zakljune ocene ne pridobimo z izraunavanjem aritmetine

    sredine vseh ocen; zakljuna ocena naj odraa celostno znanje, napredek uenca in njegov odnos do

    predmeta, ki se kae tudi v sodelovanju pri unem procesu.

    PREVERJANJE OCENJEVANJE

    Preverjanje znanja je sprotno, s imer uenci dobijo ustrezno povratno informacijo o njihovem znanju e pred

    ocenjevanjem znanja.

    Preverjajo se tista deklarativna znanja (znanje in razumevanje zgodovinskih dogodkov, pojavov in procesov),

    proceduralna znanja (spretnosti in veine) ter odnosna znanja, ki

    se nanaajo na odnose, ravnanja, naravnanosti in stalia, ki

    spadajo k obveznim in izbirnim temam.

    Uporabljajo se razlini naini preverjanja znanja.

    Znanje uencev se vrednoti glede na standarde znanj. Uporabljajo se razlini naini ocenjevanja, kot so ustno in pisno

    (npr. pisni preizkus, referati, eseji), plakati, makete, samostojni nastopi, predstavitve)

    Sprotno spremljavo in preverjanje znanja vrimo med vsakim obravnavanim sklopom.

    Znanje uencev med olskim letom preverjamo in ocenjujemo (pisno in ustno).

    Pisno ocenjevanje znanja je vnaprej napovedano, dejavnosti so pripravljene na listih.

    Preverjanje znanja:

  • ustno sprotno (nekaj minut na zaetku vsake olske ure), pisno obasno (pred pisnim ocenjevanjem znanja).

    Ocenjevanje znanja:

    ustno ocenjevanje znanja: tirikrat v 2. ocenjevalnem obdobju pisni preizkusi znanja: enkrat v 2. ocenjevalnem obdobju

    Pozornost pri preverjanju in ocenjevanju je namenjena:

    ZNANJU in RAZUMEVANJU zgodovinskih dogodkov, pojavov in procesov:

    uporabi zgodovinske terminologije, pojmov in konceptov,

    loevanju zgodovinskih vzrokov, povodov in posledic,

    loevanju med zgodovinskimi dejstvi, dokazi, mnenji, stalii in interpretacijami,

    orientaciji v zgodovinskem prostoru skozi as;

    ANALIZI, SINTEZI in INTERPRETACIJI zgodovinskih virov:

    zbiranju, izbiranju, analiziranju in kritini presoji verodostojnih in uporabnih informacij in dokazov iz razlinih zgodovinskih virov in

    literature,

    loevanju bistvenih od nebistvenih podatkov,

    oblikovanju samostojnih sklepov, interpretacij, mnenj, stali, pogledov, izvirnih predlogov in reitev,

  • Predstavljanju zakljukov, mnenj, stali, pogledov na razline naine (ustno, pisno, z uporabo plakatov, referatov, zgodovinskih esejev,

    IT )

    IZDELOVANJU, PISANJU in PREDSTAVLJANJU razlinih izdelkov (referati, plakati, makete, eseji, IT)

    izbrani zgodovinski viri in literatura ustrezajo izbrani temi izdelka,

    uporabljeni zgodovinski viri in literatura so ustrezno citirani, navedeni v opombah ali v seznamu bibliografije,

    pisni izdelki so ustrezno strukturirani v uvod, glavni del in sklep,

    izdelek (plakat) je estetski, brez slovninih napak in ustrezno predstavljen (razumljivo in zanimivo za poslualce).

    Pisno ocenjevanje znanja bo potekalo po predhodnem pisnem preverjanju znanja. Pri oblikovanju ocene pisnega izdelka uporabljamo naslednjo

    ocenjevalno lestvico:

    Procent Ocena

    90% - 100% = 5

    75% - 89% = 4

    60% - 74% = 3

    46% - 59% = 2

  • 0% - 45% = 1

    Pisni izdelek, ki se oceni, lahko uenci piejo najve dvakrat v tednu in enkrat na dan. e bo pri pisnem ocenjevanju znanja ve kot tretjina

    uencev ocenjenih negativno, ocenjevanje ponovimo. Upotevamo boljo oceno, ki jo v dokumentacijo vpiemo najkasneje v sedmih dneh po

    tem, ko uenke in uenci izdelek oddajo. Po ocenjevanju znanja opravimo evalvacijo z namenom, da ugotovimo vzroke neuspeha.

  • 8. RAZRED

    Ob koncu olskega leta uitelj oceni, v kolikni meri so uenke in uenci dosegli standarde znanja, opredeljene v unih nartih in zastavljene v

    letni pripravi. Upotevamo vse ocene, ki jih uenke in uenci dobijo med olskim letom. Zakljune ocene ne pridobimo z izraunavanjem

    aritmetine sredine vseh ocen; zakljuna ocena naj odraa celostno znanje, napredek uenca in njegov odnos do predmeta, ki se kae tudi v

    sodelovanju pri unem procesu.

    PREVERJANJE OCENJEVANJE

    Preverjanje znanja je sprotno, s imer uenci dobijo ustrezno povratno informacijo o njihovem znanju e pred

    ocenjevanjem znanja.

    Preverjajo se tista deklarativna znanja (znanje in razumevanje zgodovinskih dogodkov, pojavov in procesov),

    proceduralna znanja (spretnosti in veine) ter odnosna znanja, ki

    se nanaajo na odnose, ravnanja, naravnanosti in stalia, ki

    spadajo k obveznim in izbirnim temam.

    Uporabljajo se razlini naini preverjanja znanja (ustno, pisno, delovni list, krianka, mini debatni formati )

    Znanje uencev se vrednoti glede na standarde znanj. Uporabljajo se razlini naini ocenjevanja, kot so ustno in pisno

    (npr. pisni preizkus, referati, eseji, plakati, makete, samostojni nastopi, predstavitve, razstava, zgodovinsko terensko delo).

    Sprotno spremljavo in preverjanje znanja vrimo med vsakim obravnavanim sklopom.

    Znanje uencev med olskim letom preverjamo in ocenjujemo (pisno in ustno).

    Pisno ocenjevanje znanja je vnaprej napovedano, dejavnosti so pripravljene na listih.

    Preverjanje znanja:

    ustno sprotno (nekaj minut na zaetku vsake olske ure),

  • pisno obasno (pred pisnim ocenjevanjem znanja).

    Ocenjevanje znanja:

    ustno ocenjevanje znanja: trikrat v 2. ocenjevalnem obdobju pisni preizkusi znanja: dvakrat v 2. ocenjevalnem obdobju

    Pozornost pri preverjanju in ocenjevanju je namenjena:

    ZNANJU in RAZUMEVANJU zgodovinskih dogodkov, pojavov in procesov:

    uporabi zgodovinske terminologije, pojmov in konceptov,

    loevanju zgodovinskih vzrokov, povodov in posledic,

    loevanju med zgodovinskimi dejstvi, dokazi, mnenji, stalii in interpretacijami,

    orientaciji v zgodovinskem prostoru skozi as;

    ANALIZI, SINTEZI in INTERPRETACIJI zgodovinskih virov:

    zbiranju, izbiranju, analiziranju in kritini presoji verodostojnih in uporabnih informacij in dokazov iz razlinih zgodovinskih virov in

    literature,

    loevanju bistvenih od nebistvenih podatkov,

    oblikovanju samostojnih sklepov, interpretacij, mnenj, stali, pogledov, izvirnih predlogov in reitev,

  • Predstavljanju zakljukov, mnenj, stali, pogledov na razline naine (ustno, pisno, z uporabo plakatov, referatov, zgodovinskih esejev,

    IT )

    IZDELOVANJU, PISANJU in PREDSTAVLJANJU razlinih izdelkov (referati, plakati, makete, eseji, IT)

    izbrani zgodovinski viri in literatura ustrezajo izbrani temi izdelka,

    uporabljeni zgodovinski viri in literatura so ustrezno citirani, navedeni v opombah ali v seznamu bibliografije,

    pisni izdelki so ustrezno strukturirani v uvod, glavni del in sklep,

    izdelek (plakat) je estetski, brez slovninih napak in ustrezno predstavljen (razumljivo in zanimivo za poslualce).

  • Pisno ocenjevanje znanja bo potekalo po predhodnem pisnem preverjanju znanja. Pri oblikovanju ocene pisnega izdelka uporabljamo naslednjo

    ocenjevalno lestvico:

    Procent Ocena

    90% - 100% = 5

    75% - 89% = 4

    60% - 74% = 3

    46% - 59% = 2

    0% - 45% = 1

    Pisni izdelek, ki se oceni, lahko uenci piejo najve dvakrat v tednu in enkrat na dan. e bo pri pisnem ocenjevanju znanja ve kot tretjina

    uencev ocenjenih negativno, ocenjevanje ponovimo. Upotevamo boljo oceno, ki jo v dokumentacijo vpiemo najkasneje v sedmih dneh po

    tem, ko uenke in uenci izdelek oddajo. Po ocenjevanju znanja opravimo evalvacijo z namenom, da ugotovimo vzroke neuspeha.

  • PODROJA Temeljni

    Standard

    Temeljni

    standard

    Temeljni

    standard

    minimalni

    standard

    standard ni doseen

    5 4 3 2 1

    Poznavanje

    zgodovinskih

    dogodkov,

    pojavov in

    pojmov

    Pozna in razume vse

    zgodovinske

    dogodke, pojave in

    pojme. O njih

    pripoveduje smiselno

    in s svojimi

    besedami.

    Pozna in razume veino

    zgodovinskih

    dogodkov, pojavov in

    pojmov. Pri tem ni

    vedno samostojen in

    zanesljiv.

    Pozna in razume

    najpomembneje

    zgodovinske dogodke,

    pojave in pojme. Pri tem

    potrebuje uiteljevo

    pomo.

    Prepozna ali nateje

    glavne zgodovinske

    dogodke, pojave in

    pojme.

    Uenec ni dosegel

    minimalnega

    znanja.

    Delo z

    zemljevidi in

    prostorska

    orientacija

    Z zemljevida in

    legende poie vse

    zahtevane podatke in

    na njihovem temelju

    sklepa in po svojih

    besedah opie

    dogodek ali pojav.

    Z zemljevida in legende

    poie veino

    zahtevanih podatkov in

    ob njih sklepa in opie

    dogodek ali pojav.

    Obasno ga pri tem

    usmerja uitelj.

    Z zemljevida in legende

    poie le

    najpomembneje podatke

    in ob njih opie dogodek

    ali pojav. Vekrat

    potrebuje pomo uitelja.

    Le z uiteljevo pomojo

    razbere podatke z

    zemljevida in legende

    in ob njih skua opisati

    zgodovinski dogodek

    ali pojav.

    Uenec ni dosegel

    minimalnega

    standarda.

    asovna

    orientacija

    Zanesljivo in

    pravilno kronoloko

    opredeli in razvrsti

    dogodke, pojave in

    obdobja.

    Pravilno kronoloko

    opredeli in razvrsti

    dogodke, pojave in

    obdobja. Pri tem ni

    vedno zanesljiv.

    Dogodke, pojave in

    obdobja skua

    kronoloko opredeliti in

    razvrstiti. Pri tem

    potrebuje uiteljevo

    pomo.

    Uenec je sposoben

    kronoloko opredeliti le

    glavna zgodovinska

    obdobja.

    Uenec ni dosegel

    minimalnega

    standarda znanja.

    Delo s Razbere bistvo in Razbere bistvo in Razbere bistvo sporoila, Prepozna glavne Uenec ni dosegel

  • slikovnim

    gradivom in z

    besedili.

    posebnosti sporoila,

    presodi njegovo

    uporabnost in

    vrednost ter ob njih

    oblikuje ustna ter

    pisna sporoila in

    izrazi svoje mnenje.

    posebnosti sporoila,

    presodi njegovo

    uporabnost in vrednost

    ter ob njih oblikuje

    ustna ter pisna

    sporoila.

    z uiteljevo pomojo

    skua razbrati uporabnost

    in vrednost ter oblikovati

    pisna in ustna sporoila.

    podatke iz sporoila in

    ob njih opie dogodek

    in pojav.

    minimalnega

    standarda znanja.

  • 9. RAZRED

    PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA

    PREVERJANJE OCENJEVANJE

    Preverjanje znanja je sprotno, s imer uenci dobijo ustrezno povratno

    informacijo o njihovem znanju e pred

    ocenjevanjem znanja.

    Preverjajo se tista deklarativna znanja (znanje in razumevanje zgodovinskih

    dogodkov, pojavov in procesov),

    proceduralna znanja (spretnosti in veine)

    ter odnosna znanja, ki se nanaajo na

    odnose, ravnanja, naravnanosti in stalia,

    ki spadajo k obveznim in izbirnim temam.

    Uporabljajo se razlini naini preverjanja znanja.

    Znanje uencev se vrednoti glede na standarde znanj.

    Uporabljajo se razlini naini ocenjevanja, kot so ustno in pisno

    (npr. pisni preizkus, referati, eseji), plakati, makete, samostojni nastopi,

    predstavitve)

    Sprotno spremljavo in preverjanje znanja vrimo med vsakim obravnavanim sklopom.

    Znanje uencev med olskim letom preverjamo in ocenjujemo (pisno in ustno).

    Pisno ocenjevanje znanja je vnaprej napovedano, dejavnosti so pripravljene na listih.

    Preverjanje znanja:

    ustno sprotno (nekaj minut na zaetku vsake olske ure), pisno obasno (pred pisnim ocenjevanjem znanja).

    Ocenjevanje znanja:

    ustno ocenjevanje znanja: trikrat v 1. ocenjevalnem obdobju pisni preizkusi znanja: dvakrat v 1. ocenjevalnem obdobju

    Pozornost pri preverjanju in ocenjevanju je namenjena:

    ZNANJU in RAZUMEVANJU zgodovinskih dogodkov, pojavov in procesov:

    uporabi zgodovinske terminologije, pojmov in konceptov,

    loevanju zgodovinskih vzrokov, povodov in posledic,

    loevanju med zgodovinskimi dejstvi, dokazi, mnenji, stalii in interpretacijami,

    orientaciji v zgodovinskem prostoru skozi as;

  • ANALIZI, SINTEZI in INTERPRETACIJI zgodovinskih virov:

    zbiranju, izbiranju, analiziranju in kritini presoji verodostojnih in uporabnih

    informacij in dokazov iz razlinih zgodovinskih virov in literature,

    loevanju bistvenih od nebistvenih podatkov,

    oblikovanju samostojnih sklepov, interpretacij, mnenj, stali, pogledov, izvirnih

    predlogov in reitev,

    Predstavljanju zakljukov, mnenj, stali, pogledov na razline naine (ustno, pisno, z

    uporabo plakatov, referatov, zgodovinskih esejev, IT )

    IZDELOVANJU, PISANJU in PREDSTAVLJANJU razlinih izdelkov (referati,

    plakati, makete, eseji, IT)

    izbrani zgodovinski viri in literatura ustrezajo izbrani temi izdelka,

    uporabljeni zgodovinski viri in literatura so ustrezno citirani, navedeni v opombah ali

    v seznamu bibliografije,

    pisni izdelki so ustrezno strukturirani v uvod, glavni del in sklep,

    izdelek (plakat) je estetski, brez slovninih napak in ustrezno predstavljen (razumljivo

    in zanimivo za poslualce).

  • KRIETRIJI ZA PISNO IN USTNO OCENJEVANJE ZNANJA

    Pisno ocenjevanje znanja bo potekalo po predhodnem pisnem preverjanju znanja. Pri

    oblikovanju ocene pisnega izdelka uporabljamo naslednjo ocenjevalno lestvico: