KRITERIJI ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA

NEMINA KOT NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMET V OSNOVNI OLI

4. RAZRED

Ocenjevanje znanja

Znanje uencev v tem unem nartu ocenjujemo s tevilnimi ocenami.

Ocenjevanje znanja poteka v skladu z zakonodajo, in sicer ustno, pisno in na druge naine.

Z ustnim nainom uitelj ocenjuje predvsem govorno sporazumevanje in sporoanje ter sluno razumevanje.

Pri ustnih nainih uenec ustno odgovarja s poimenovanji, komentarji, napovedovanji, dopolnjevanji, igro vlog, izvedbo postopka itn.

S pisnim nainom uitelj ocenjuje predvsem sluno in bralno razumevanje ter pisno sporazumevanje in sporoanje.

Pri pisnih nainih uenec odgovarja z izbiro danih monosti, s povezovanjem besednih in slikovnih prikazov, s prenaanjem podatkov v drugo

obliko, s pisnim poimenovanjem stvari, kratkim opisom slikovnih in grafinih prikazov, pisnimi sestavki, grafinimi prikazi, likovnimi in

tehninimi izdelki itn.

Sprotna spremljava in preverjanje znanja se vrita ob vsaki lekciji.

Znanje uencev med olskim letom preverjamo in ocenjujemo (pisno in ustno).

Preverjali in ocenjevali bomo tiri spretnosti: govor, branje, posluanje in pisanje. Pisno ocenjevanje znanja je vnaprej napovedano, dejavnosti so

pripravljene na listih.

Preverjanje znanja:

ustno sprotno (nekaj minut na zaetku vsake olske ure),

pisno obasno (pred pisnim ocenjevanjem znanja).

1. ocenjevalno obdobje: 1. USTNO OCENJEVANJE ZNANJA: igranje kratkih dialogov/monolog, ubesedovanje slikovnih impulzov, preproste

slovnine strukture, opisi, sodelovanje pri pouku in urejeni prepisi tabelske slike.

2. USTNO OCENJEVANJE ZNANJA: govorni nastop - pesmica

2. ocenjevalno obdobje: 3. USTNO OCENJEVANJE ZNANJA: igranje kratkih dialogov/monologov, ubesedovanje slikovnih impulzov,

preproste slovnine strukture, opisi, sodelovanje pri pouku in urejeni prepisi tabelske slike.

4. USTNO OCENJEVANJE ZNANJA: govorni nastop - pesmica

govorno sporoanje dvakrat (ustno ocenjevanje znanja in govorni nastop) v 1. in enako v drugem ocenjevalnem obdobju; pisni preizkusi znanja enkrat v 1. ocenjevalnem obdobju in enkrat v 2. ocenjevalnem obdobju

KRITERIJI ZA OCENJEVANJE GOVORNEGA NASTOPA

TOKE SPOROILNOST BESEDIE JEZIKOVNA

PRAVILNOST

IZGOVORJAVA

3 Sporoilni namen

je jasen. Ueneve

izjave so

vsebinsko

primerne.

Besedie je

primerno in

ustrezno glede

na nalogo.

Uenec le

obasno ne

pozna

ustrezne

besede ali

besedo

napano

uporabi.

Uenec

uporablja

primerne

slovnine

strukture.

Izgovorjava je

dobra in ne

oteuje

razumevanja.

2 Sporoilni namen

na nekaj mestih ni

jasen.

Besedie je

preprosto.

Uenec na

nekaj mestih

besedie

Uenec

uporablja

nalogi

primerne

slovnine

Izgovorjava je

obasno napana.

neustrezno

uporabi.

strukture.

1 Sporoilni namen

na ve mestih ni

jasen.

Besedie je

skromno in/ali

ponavljajoe

in na ve

mestih ne

ustreza

nalogam.

Pogosto dela

manje ali

veje slovnine

napake.

Izgovorjava je na

ve mestih

napana in vse to

obasno oteuje

razumevanje.

OCENJEVALNI LIST

IME IN

PRIIMEK SPOROILNOST BESEDIE

JEZ.

PRAVILNOST IZGOVORJAVA

SKUPAJ/

OCENA

POSLUANJE BRANJE GOVORNO IN PISNO

SPORAZUMEVANJE

GOVORJENJE PISANJE

Uenci

razumejo

najbolj pogosta

navodila pri

pouku, zelo

preprost opis

osebe (ime,

starost), opis

predmetov (npr.

v uilnici) in

kratka sporoila

(npr. voilo,

pozdrav,

preprosta

vpraanja).

Uenci razumejo

pogosta

poimenovanja

(npr. olski

predmeti, dnevi v

tednu) in navodila

pri pouku ter

kratke opise slik.

Znajo poiskati

doloene

informacije (npr.

urnik olskih

dejavnosti).

Uenci v pogovoru

pozdravljajo in

odzdravljajo ter se

zahvalijo, rkujejo svoje

ime in naslov. Odgovarjajo

na vpraanja (npr. koliko

je ura, kam so namenjeni)

in postavljajo preprosta

vpraanja (npr. Kaj rad

je? Kateri port ti je

ve?)

Uenci

deklamirajo

(recitirajo),

zapojejo

iztevanko ali

pesem. Na

preprost nain

predstavijo sebe

in druge (ime,

kraj bivanja,

starost,

telefonsko

tevilko).

Uenci prepiejo

preproste besede

in kratke povedi.

Napiejo

seznam (npr.

spisek dnevnih

dejavnosti).

7. RAZRED

Sprotna spremljava in preverjanje znanja se vrita ob vsaki lekciji.

Znanje uencev med olskim letom preverjamo in ocenjujemo (pisno in ustno).

Preverjali in ocenjevali bomo tiri spretnosti: govor, branje, posluanje in pisanje. Pisno ocenjevanje znanja je vnaprej napovedano, dejavnosti so

pripravljene na listih.

Preverjanje znanja:

ustno sprotno (nekaj minut na zaetku vsake olske ure),

pisno obasno (pred pisnim ocenjevanjem znanja).

Ustno ocenjevanje znanja

Ocenjevanje govornih sposobnosti (tekoe izraanje/vsebina, besedie, slovnina pravilnost, izgovor/intonacija) in splone sporazumevalne

zmonosti.

1. ocenjevalno obdobje: 1. USTNO OCENJEVANJE ZNANJA: igranje kratkih dialogov/monolog, ubesedovanje slikovnih impulzov, slovnine

strukture, opisi, sodelovanje pri pouku in urejeni prepisi tabelske slike.

2. USTNO OCENJEVANJE ZNANJA: govorni nastop

2. ocenjevalno obdobje: 3. USTNO OCENJEVANJE ZNANJA: igranje kratkih dialogov/monologov, ubesedovanje slikovnih impulzov,

slovnine strukture, opisi, sodelovanje pri pouku in urejeni prepisi tabelske slike.

4. USTNO OCENJEVANJE ZNANJA: govorni nastop

Govorno sporoanje dvakrat (ustno ocenjevanje znanja in govorni nastop) v 1. in enako v drugem ocenjevalnem obdobju;

Pisni preizkusi znanja enkrat v 1. ocenjevalnem obdobju in enkrat v 2. ocenjevalnem obdobju.

Pisno ocenjevanje znanja

PREHODI MED OCENAMI PISNIH NALOG

0 % - 45 % = 1

46 % - 64 % = 2

65 % - 79 % = 3

80 % - 89 % = 4

90 % - 100 % = 5

Ocenjevanje:

bralnega in slunega razumevanja, sposobnosti rabe jezikovnih zakonitosti, bogastva besedia in ustreznosti njegove rabe, sposobnosti pisnega sporoanja.

1. ocenjevalno obdobje: 1. PISNI PREIZKUS ZNANJA (november),

2. ocenjevalno obdobje: 2. PISNI PREIZKUS ZNANJA (maj).

KRITERIJI ZA OCENJEVANJE GOVORNEGA NASTOPA

TOKE SPOROILNOST BESEDIE JEZIKOVNA

PRAVILNOST

IZGOVORJAVA

3 Sporoilni namen

je jasen. Ueneve

izjave so

vsebinsko

Besedie je

primerno in

ustrezno glede

na nalogo.

Uenec

uporablja

primerne

slovnine

Izgovorjava je

dobra in ne

oteuje

razumevanja.

primerne. Uenec le

obasno ne

pozna

ustrezne

besede ali

besedo

napano

uporabi.

strukture.

Slovninih

napak skoraj

ni.

2 Sporoilni namen

na nekaj mestih ni

jasen.

Besedie je

preprosto.

Uenec na

nekaj mestih

besedie

neustrezno

uporabi.

Uenec

uporablja

nalogi

primerne

slovnine

strukture.

Obasno naredi

manje

slovnine

napake.

Izgovorjava je

obasno napana.

1 Sporoilni namen

na ve mestih ni

jasen.

Besedie je

skromno in/ali

ponavljajoe

in na ve

mestih ne

ustreza

nalogam.

Uenec

uporablja

preproste

slovnine

strukture.

Pogosto dela

manje ali

veje slovnine

napake.

Izgovorjava je na

ve mestih

napana in vse to

obasno oteuje

razumevanje.

IME IN

PRIIMEK SPOROILNOST BESEDIE

JEZ.

PRAVILNOST IZGOVORJAVA

SKUPAJ/

OCENA

OCENJEVALNI LIST

MINIMALNI STANDARDI ZA

NEMINO KOT DRUGI TUJI JEZIK V SEDMEM RAZREDU OSNOVNE OLE

Sporazumevalne dejavnosti za doseganje operativnih ciljev in standardov znanja pri pouku drugega tujega jezika v sedmem razredu osnovne ole

Razred Posluanje Branje Govorno in

pisno

sporazumevanje

Govorjenje Pisanje

7. Uenci razumejo kratka

in preprosta navodila, ki

so podana poasi in

razlono (npr. pogosta

navodila pri pouku).

Razumejo zelo preprost

opis predmeta (npr.

velikost, barvo in kje se

nahaja), preprost opis

prostora (npr. uilnice ali

sobe), posamezne

Uenci razumejo bistvo

kratkega in preprostega e

- sporoila (npr. dogovor

za sreanje). Preberejo in

razumejo posamezne

besede v pesmi, zgodbi,

stripu. Znajo poiskati

doloeno informacijo v

vsakdanjem besedilu

(npr. spored, urnik,

jedilnik, oglas).

Uenci

pozdravijo in

odzdravijo,

predstavijo sebe

in druge (kako

mi je ime, kje

ivim, koliko

sem star,

nacionalnost).

Opraviijo se in

se zahvalijo,

Uenci ponovijo na

pamet nauene besedne

zveze, dele pesmi,

pregovore.

Povedo, kdo so, v

katero olo hodijo in kaj

trenutno ponejo.

Poimenujejo letni as,

mesec in dan ter

povedo, koliko je ura.

Uenci prepiejo preproste

besede in kratke povedi, znajo

napisati seznam (npr. urnik) in

izpolniti preprost obrazec (ime,

naslov, starost). Po nareku

napiejo znane besede in

besedne zveze.

besede, ki jih pogosto

sliijo (npr. uilnice ali

sobe), posamezne

besede, ki jih pogosto

sliijo (npr. tevila, dnevi

v tednu, barve, vreme,

cena, ura).

postavljajo

preprosta

vpraanja in

nanje

odgovarjajo

(npr. Kam hodi

v olo? Kaj

dela? Ima

brata ali sestro?

Kam gre?)

Sprotna spremljava in preverjanje znanja se vrita ob vsaki uni enoti.

Znanje uencev med olskim letom preverjamo in ocenjujemo (pisno in ustno).

PREHODI MED OCENAMI PISNIH NALOG

0 % - 45 % = 1

46 % - 64 % = 2

65 % - 79 % = 3

80 % - 89 % = 4

90 % - 100 % = 5

Prehodi med ocenami se po potrebi lahko spremenijo oziroma prilagodijo glede na teavnostno stopnjo posameznega pisnega preizkusa.

KRITERIJI OCENJEVANJA PRI USTNEM PREVERJANJU

(upotevamo znanje, ki se zahteva na doloeni stopnji oz. v doloenem razredu)

Pri ocenjevanju ustnih odgovorov se uenevo znanje oceni takoj po konanem izpraevanju. Ocena se takoj vpie v predpisano dokumentacijo.

Uenevo znanje pri ustnem ocenjevanju se meri po tirih kriterijih: sporoilnost (sporazumevalna zmonost), besedie, jezikovna pravilnost

(slovnica in koherenca) in izgovorjava.

Pri oblikovanju ocene se upotevajo naslednja merila za ocenjevanje:

ODLINO:

Slii in razume besedilo v izbranem jeziku. Na vpraanja odgovarja pravilno, s pravilnim naglasom, pripoveduje sproeno, tekoe, uporablja

primerno in bogato besedie, njegov dialog je ivahen in teko. Zna uporabljati pravilne slovnine strukture jezika. Ne potrebuje uiteljeve

pomoi.

Sporoilni namen je popolnoma jasen. Besedie je raznoliko ter ustreza pogovorni temi. Slovninih napak skoraj ni. Izgovorjava je ustrezna.

PRAV DOBRO:

Slii in razume besedilo v izbranem jeziku. Na vpraanja odgovarja pravilno, s pravilnim naglasom, vasih potrebuje uiteljevo pomo.

Pripoveduje veinoma sproeno, tekoe, uporablja primerno in dokaj bogato besedie, njegov dialog je ivahen in teko. Zna uporabljati

pravilne slovnine strukture. Ob opozorilu uitelja zna sam popraviti napako.

Sporoilni namen je jasen. Besedie je primerno. Malo slovninih napak, ki ne oteujejo razumevanja. Izgovorjava ne oteuje razumevanja.

DOBRO:

Delno slii in razume besedilo v izbranem jeziku. Na vpraanja odgovarja manj sproeno, potrebuje ve uiteljeve pomoi. Pripoveduje

nevezano, ima manji besedni zaklad, izgovarjava je vasih nepravilna. Ne pozna vseh slovninih struktur, s pomojo uitelja odgovori pravilno.

Sporoilni namen na nekaj mestih ni jasen. Besedie je osnovno. Veliko slovninih napak, ki ne oteujejo razumevanja. Izgovorjava na nekaj

mestih oteuje razumevanje.

ZADOSTNO:

Slabo razume besedilo v izbranem jeziku. Vekrat mu je treba ponoviti vpraanje. Kljub uiteljevi pomoi le delno odgovarja. Pripoveduje

zatikajoe, ie besede, ne konuje povedi, dela premore. Izgovarjava je dostikrat nepravilna. Ne pozna vseh slovninih struktur, kljub uiteljevi

pomoi dostikrat ne zna popraviti napak.

Sporoilni namen na ve mestih ni jasen. Besedie je skromno in/ali ponavljajoe in na ve mestih ne ustreza nalogam. Uenec uporablja

preproste slovnine strukture. Pogosto dela manje ali veje slovnine napake, tudi izgovorjava je obasno napana in vse to obasno oteuje

razumevanje.

NEZADOSTNO:

Ne razume besedila v izbranem jeziku. Na vpraanja ne odgovarja pravilno, kljub uiteljevi pomoi ne popravi napak. Njegov govor je

nepovezan, dela dolge premore, uporablja zelo skromno besedie, ki je deloma tudi neustrezno. Ne pozna osnovnih slovninih struktur in jih ne

zna uporabljati.

Sporoilni namen ni doseen. Zaradi nepoznavanja besedia komunikacija ni mogoa. Zaradi slovninih napak in slabe izgovorjave so izjave

nerazumljive. Nejasno je, kaj nam uenec eli povedati.

PREGLEDNICA MERIL ZA USTNO OCENJEVANJE

SPORAZUMEVALNA ZMONOST

ODLINO

- govori ustrezno glede na nalogo

- samostojno pripoveduje

- govori tekoe, z naravnimi zatikanji

PRAV DOBRO

- govori ustrezno glede na nalogo

- pripoveduje z malo dodatnih spodbud

- govori preteno tekoe, s pogostimi zatikanji

- govori veinoma ustrezno

DOBRO - potrebuje precej dodatnih spodbud

- govori netekoe, s pogostimi in daljimi premori

ZADOSTNO

- govori pogosto neustrezno

- potrebuje stalne dodatne spodbude

- govori netekoe, z moteimi premori

NEZADOSTNO premalo komunikacije za ocenjevanje

BESEDIE

ODLINO

- je bogato

- raznoliko

- ustrezno glede na nalogo

PRAV DOBRO

- je dokaj raznoliko

- ustrezno, obasno neustrezno

DOBRO

- je omejeno in ponavljajoe

- veinoma ustrezno, obasno neustrezno

ZADOSTNO

- je skromno in ponavljajoe

- pogosto neustrezno

NEZADOSTNO premalo komunikacije za ocenjevanje

SLOVNICA IN KOHERENCA

ODLINO

- uporablja pester nabor jezikovnih izraznih sredstev in

slovninih struktur

- le-te pravilno uporablja, z obasnimi manjimi napakami

- povedi ustrezno povezuje

PRAV DOBRO

- uporablja ustrezen nabor jezikovnih izraznih sredstev in

slovninih struktur

- le-te veinoma pravilno uporablja, napake, ki se ponavljajo so

manje

- povedi veinoma ustrezno povezuje

DOBRO

- uporablja omejen nabor jezikovnih izraznih sredstev in

slovninih struktur

- le-te uporablja s pogostimi manjimi napakami, veje napake so

obasne

- povedi obasno neustrezno povezuje

- uporablja zelo omejen nabor jezikovnih izraznih sredstev in

slovninih struktur

ZADOSTNO

- le-te uporablja s pogostimi vejimi in manjimi napakami

- povedi veinoma ne povezuje

NEZADOSTNO premalo komunikacije za ocenjevanje

IZGOVORJAVA

ODLINO

- razumljiva

- razlona

- z ustreznim besednim naglasom

PRAV DOBRO

- razumljiva

- razlona

- s posameznimi napakami pri naglaevanju besed

DOBRO

- obasno nerazumljiva

- veinoma razlona

- s posameznimi teavami pri naglaevanju besed

ZADOSTNO

- pogosto nerazumljiva

- veinoma nerazlona

- s pogostimi teavami pri naglaevanju besed

NEZADOSTNO premalo komunikacije za ocenjevanje

KRITERIJI OCENJEVANJA PRI PISNEM SPOROANJU

Pri pisnem sporoanju se ocenjuje vsebina, jezikovna pravilnost, besedie, zgradba oz. vezljivost sestavka.

ODLINO:

Vsebina je v celoti ustrezna in vsebuje elemente izvirnosti. Uenec vkljui in razvije v zahtevane iztonice. Dolina besedila je ustrezna in ne

odstopa bistveno od predvidene. Besedie je primerno, obasno nadpovpreno bogato. Dobra vezljivost na ravni stavka in sestavka. Sestavek je

urejen, povezan,misli so jasno izraene in logino nanizane. Raba kohezivnih sredstev. Ustrezna raba asov in struktur. Osnovnih slovninih

napak skoraj ni, redko se pojavljajo le pri kompleksnih strukturah. Loila so ustrezno uporabljena, teav pri pisanju odstavkov ni.

PRAV DOBRO:

Vsebina je ustrezna, uenec vkljui vse predlagane iztonice, vendar ne razvije vseh ustrezno. Dolina besedila je ustrezna in ne odstopa bistveno

od predvidene. Besedilo vsebuje nekaj raznolikih slovninih struktur, dovoljeno je nekaj osnovnih slovninih napak. Ustrezna raba asov, ki

lahko vsebujejo nekaj nepravilnosti. Besedie je primerno, obasno bogato, opazimo lahko nekaj nedoslednosti pri loginem povezovanju misli.

Dobra vezljivost na ravni stavka in sestavka. Misli so jasno izraene. Obasne napake pri pisavi, uporabi velikih zaetnic ter tvorbi odstavkov,

napak v rabi loil skoraj ni.

DOBRO:

Vsebina je veinoma ustrezna, uenec vkljui ali razvije le del zahtevanih iztonic. Dolina besedila je ustrezna in ne odstopa bistveno od

predvidene. Besedie je primerno, vendar zelo osnovno in se ponavlja. Nekaj je primerov neustrezne oziroma nepravilne rabe. Besedilo je

primerno razvito, misli so obasno nejasno izraene. Raba asov je neustrezna, besedilo vsebuje nekaj raznolikih slovninih struktur. Osnovnih

slovninih napak je sorazmerno veliko. Slaba vezljivost. Pogoste nedoslednosti se pojavljajo pri loginem povezovanju misli. Redka raba

kohezivnih sredstev. Pogoste napake pri pisavi, uporabi velikih zaetnic in loil ter tvorbi odstavkov. Sporoilo je mestoma nerazumljivo.

ZADOSTNO:

Vsebina je delno ustrezna, uenec vkljui ali razvije eno samo zahtevano iztonico. Dolina besedila bistveno odstopa od predvidene. Besedilo

ne vsebuje raznolikih slovninih struktur, veina je napanih. Besedie je omejeno, vekrat neustrezno. Pogoste so napane rabe, vezljivost je

slaba. Raba asov je pogosto neustrezna. Raba preprostih jezikovnih struktur, v katerih je slovninih napak toliko, da je sporoilo mestoma

nerazumljivo. Sestavek je neurejen, misli so nejasno izraene, si ne sledijo logino, nizanje tok je nepovezano. Kohezivnih sredstev ni oziroma

so napano rabljena. Prevladujejo napake pri pisavi, uporabi velikih zaetnic ter tvorbi odstavkov. Napake v rabi loil so pogoste. Nepravilnosti

je veliko in obasno ovirajo razumevanje besedila.

NEZADOSTNO:

Vsebina je v glavnem neustrezna ali prekratka za presojo. Slovnine napake mono ovirajo razumevanje stavka. Skoraj vse slovnine strukture so

nepravilne in onemogoajo sporazumevanje. Omejeno besedie, razumevanje sestavka je skoraj nemogoe. Vezljivost je slaba ali je ni, sestavek

je nerazumljiv. Misli so nejasno izraene ali ni besedila.

Zakljuna ocena je sestavljena iz vseh ocen, ki jih uenec pridobi v olskem letu. Odraa celostno znanje glede na zastavljene cilje predmeta,

uenev napredek in odnos do predmeta, ki se kae tudi v sodelovanju pri unem procesu. Upoteva se tudi udeleba na bralni znaki,

tekmovanju iz znanja in seveda opravljanje domaih nalog.

PREGLEDNICA MERIL ZA PISNO SPOROANJE

VSEBINA

ODLINO

Vsebina je v celoti ustrezna in vsebuje elemente izvirnosti.

Uenec vkljui in razvije vse zahtevane iztonice. Dolina

besedila je ustrezna in ne odstopa bistveno od predvidene.

PRAV DOBRO

Uenec vkljui vse predlagane iztonice, vendar ne razvije vseh

ustrezno. Dolina besedila je ustrezna in ne odstopa bistveno od

predvidene.

DOBRO

Vsebina je veinoma ustrezna, uenec vkljui ali razvije le del

zahtevanih iztonic. Dolina besedila je ustrezna in ne odstopa

bistveno od predvidene.

ZADOSTNO

Vsebina je delno ustrezna, uenec vkljui ali razvije samo eno

zahtevano iztonico. Dolina besedila bistveno odstopa od

predvidene.

NEZADOSTNO Vsebina je neustrezna.

ORGANIZACIJA SESTAVKA

ODLINO

Dobra vezljivost na ravni stavka in sestavka. Sestavek je urejen,

povezan, misli so jasno izraene in logino nanizane. Raba

kohezivnih sredstev.

PRAV DOBRO

Besedilo je primerno razvito. Nekaj nedoslednosti se pojavlja pri

loginem povezovanju misli. Redka raba kohezivnih sredstev.

DOBRO

Slaba vezljivost. Pogoste nedoslednosti se pojavijo pri loginem

povezovanju misli. Redka raba kohezivnih sredstev.

ZADOSTNO

Sestavek je neurejen, misli si ne sledijo logino, nizanje tok je

nepovezano. Kohezivnih sredstev ni oziroma so napano

rabljena.

NEZADOSTNO Vezljivosti ni, sestavek je nerazumljiv ali ni besedila.

BESEDIE

ODLINO

Besedie je primerno in obasno presega priakovanja.

Nepravilnosti skoraj ni.

PRAV DOBRO

Besedie je ustrezno, v besediu opazimo posamezne

neustrezne rabe. Nepravilnosti je malo.

DOBRO

Besedie je ustrezno, vendar zelo osnovno in ponavljajoe.

Nekaj je primerov neustrezne oziroma nepravilne rabe.

ZADOSTNO

Besedie je omejeno, vekrat neustrezno. Nepravilnosti je veliko

in obasno ovirajo razumevanje besedila.

NEZADOSTNO Razumevanje sestavka je nemogoe ali ni besedila.

RABA JEZIKOVNIH SREDSTEV IN JEZIKOVNA PRAVILNOST

ODLINO

Ustrezna raba asov in struktur. Osnovnih slovninih napak

skoraj ni, redko se pojavljajo le pri kompleksnih strukturah.

PRAV DOBRO

Ustrezna raba asov, ki pa lahko vsebujejo nekaj nepravilnosti.

Nekaj je kompleksnih struktur. Osnovnih slovninih napak je

malo.

DOBRO

Raba asov je vekrat neustrezna. Raba preprostih struktur.

Osnovnih slovninih napak je sorazmerno veliko.

ZADOSTNO

Raba asov je pogosto neustrezna. Raba preprostih jezikovnih

struktur, v katerih je slovninih napak toliko, da je sporoilo

mestoma nerazumljivo.

NEZADOSTNO

Skoraj vse slovnine strukture so nepravilne in onemogoajo

sporazumevanje. Ali: ni besedila.

PRAVOPIS IN OBLIKA

ODLINO

Pravopisnih napak skoraj ni, redko se pojavljajo le pri

kompleksnih strukturah. Loila so ustrezno uporabljena, teav pri

pisanju odstavkov ni.

PRAV DOBRO

Obasne napake pri pisavi, uporabi velikih zaetnic in loil ter

tvorbi odstavkov.

DOBRO

Pogoste napake pri pisavi, uporabi velikih zaetnic in loil ter

tvorbi odstavkov. Sporoilo je mestoma nerazumljivo.

ZADOSTNO

Prevladujejo napake pri pisavi, uporabi velikih zaetnic in loil

ter tvorbi odstavkov.

NEZADOSTNO Ni besedila oziroma besedilo je nerazumljivo.

Ocenjevanje govornih sposobnosti (tekoe izraanje/vsebina, besedie, slovnina pravilnost, izgovor/intonacija) in splone sporazumevalne

zmonosti.

1. ocenjevalno obdobje: 1. USTNO OCENJEVANJE ZNANJA: igranje kratkih dialogov/monolog, ubesedovanje slikovnih impulzov, slovnine

strukture, opisi

2. USTNO OCENJEVANJE ZNANJA: govorni nastop

2. ocenjevalno obdobje: 3. USTNO OCENJEVANJE ZNANJA: igranje kratkih dialogov/monologov, ubesedovanje slikovnih impulzov,

slovnine strukture, opisi

4. USTNO OCENJEVANJE ZNANJA: govorni nastop

govorno sporoanje dvakrat (ustno ocenjevanje znanja in govorni nastop) v 1. in enako v drugem ocenjevalnem obdobju; pisni preizkusi znanja enkrat v 1. ocenjevalnem obdobju in enkrat v 2. ocenjevalnem obdobju

8. RAZRED

OBLIKOVANJE ZAKLJUNIH OCEN

Ob koncu olskega leta uitelj oceni, v kolikni meri so uenke in uenci dosegli standarde znanja, opredeljene v unih nartih in zastavljene v

letni pripravi. Upotevamo vse ocene, ki jih uenke in uenci dobijo med olskim letom. Zakljune ocene ne pridobimo z izraunavanjem

aritmetine sredine vseh ocen; zakljuna ocena naj odraa celostno znanje, napredek uenca in njegov odnos do predmeta, ki se kae tudi v

sodelovanju pri unem procesu.

PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA

Sprotno spremljavo in preverjanje znanja vrimo med vsakim obravnavanim sklopom.

Znanje uencev med olskim letom preverjamo in ocenjujemo (pisno in ustno).

Preverjamo in ocenjujemo tiri spretnosti: govor, branje, posluanje in pisanje. Pisno ocenjevanje znanja je vnaprej napovedano, dejavnosti so

pripravljene na listih.

Preverjanje znanja:

ustno sprotno (nekaj minut na zaetku vsake olske ure), pisno obasno (pred pisnim ocenjevanjem znanja).

Ocenjevanje znanja:

govorno sporoanje dvakrat (ustno ocenjevanje znanja, govorni nastop) v 1. ocenjevalnem obdobju in dvakrat v 2. ocenjevalnem obdobju (ustno ocenjevanje znanja, govorni nastop);

pisni preizkusi znanja enkrat v 1. ocenjevalnem obdobju in enkrat v 2. ocenjevalnem obdobju.

KRITERIJI ZA PISNO OCENJEVANJE ZNANJA

Pisno ocenjevanje znanja bo potekalo po predhodnem pisnem preverjanju znanja. Pri oblikovanju ocene pisnega izdelka uporabljamo naslednjo

ocenjevalno lestvico:

Procent Ocena

90% - 100% = 5

77% - 89% = 4

63% - 76% = 3

50% - 62% = 2

0% - 49% = 1

Pisni izdelek, ki se oceni, lahko uenci piejo najve dvakrat v tednu in enkrat na dan. e bo pri pisnem ocenjevanju znanja ve kot tretjina

uencev ocenjenih negativno, ocenjevanje ponovimo. Upotevamo boljo oceno, ki jo v dokumentacijo vpiemo najkasneje v sedmih dneh po

tem, ko uenke in uenci izdelek oddajo. Po ocenjevanju znanja opravimo evalvacijo z namenom, da ugotovimo vzroke neuspeha.

KRITERIJI ZA USTNO OCENJAVNJE ZNANJA

Pri ocenjevanju ustnih odgovorov uenevo znanje ocenimo takoj po konanem izpraevanju. Oceno takoj vpiemo v predpisano dokumentacijo.

Uenevo znanje pri ustnem ocenjevanju merimo po tirih kriterijih: sporoilnost, besedie, jezikovna pravilnost in izgovorjava. Pri oblikovanju

ocene upotevamo naslednja merila za ocenjevanje:

ODLINO (5)

Sporoilni namen je popolnoma jasen. Besedie je raznoliko ter ustreza pogovorni temi. Slovninih napak skoraj ni. Izgovorjava je ustrezna.

PRAV DOBRO (4)

Sporoilni namen je jasen. Besedie je primerno. Malo slovninih napak, ki ne oteujejo razumevanja. Izgovorjava ne oteuje razumevanja.

DOBRO (3)

Sporoilni namen na nekaj mestih ni jasen. Besedie je osnovno. Veliko slovninih napak, ki ne oteujejo razumevanja. Izgovorjava na nekaj

mestih oteuje razumevanje.

ZADOSTNO (2)

Sporoilni namen na ve mestih ni jasen. Besedie je skromno in/ali ponavljajoe in na ve mestih ne ustreza nalogam. Uenec uporablja

preproste slovnine strukture. Pogosto dela manje ali veje slovnine napake, tudi izgovorjava je obasno napana in vse to obasno oteuje

razumevanje.

NEZADOSTNO (1)

Sporoilni namen ni doseen. Zaradi nepoznavanja besedia komunikacija ni mogoa. Zaradi slovninih napak in slabe izgovorjave so izjave

nerazumljive. Nejasno je, kaj nam uenec eli povedati.

PREDVIDENO PISNO IN USTNO OCENJEVANJE ZNANJA

Pisno ocenjevanje znanja:

1. ocenjevalno obdobje: 1. PISNI PREIZKUS ZNANJA (november)

2. ocenjevalno obdobje: 2. PISNI PREIZKUS ZNANJA (marec).

Ustno ocenjevanje znanja:

1. ocenjevalno obdobje: 1. USTNO OCENJEVANJE ZNANJA, GOVORNI NASTOP.

2. ocenjevalno obdobje: 2. USTNO OCENJEVANJE ZNANJA, GOVORNI NASTOP.

KRITERIJI ZA OCENJEVANJE GOVORNEGA NASTOPA

TOKE SPOROILNOST BESEDIE JEZIKOVNA

PRAVILNOST

IZGOVORJAVA

3 Sporoilni namen

je jasen. Ueneve

Besedie je

primerno in

Uenec

uporablja

Izgovorjava je

dobra in ne

izjave so

vsebinsko

primerne.

ustrezno glede

na nalogo.

Uenec le

obasno ne

pozna

ustrezne

besede ali

besedo

napano

uporabi.

primerne

slovnine

strukture.

Slovninih

napak skoraj

ni.

oteuje

razumevanja.

2 Sporoilni namen

na nekaj mestih ni

jasen.

Besedie je

preprosto.

Uenec na

nekaj mestih

besedie

neustrezno

uporabi.

Uenec

uporablja

nalogi

primerne

slovnine

strukture.

Obasno naredi

manje

slovnine

napake.

Izgovorjava je

obasno napana.

1 Sporoilni namen

na ve mestih ni

jasen.

Besedie je

skromno in/ali

ponavljajoe

in na ve

mestih ne

ustreza

nalogam.

Uenec

uporablja

preproste

slovnine

strukture.

Pogosto dela

manje ali

veje slovnine

napake.

Izgovorjava je na

ve mestih

napana in vse to

obasno oteuje

razumevanje.

OCENJEVALNI LIST

IME IN

PRIIMEK SPOROILNOST BESEDIE

JEZ.

PRAVILNOST IZGOVORJAVA

SKUPAJ/

OCENA

MINIMALNI STANDARDI ZA OSMI RAZRED

1 Prosti as poimenovati in predstaviti prostoasne aktivnosti dogovoriti se s prijatelji in doloiti asovni okvir sreanja povezati nemka poimenovanja s slov. in angl.

ustreznicami

izraziti kaj nekdo rad bere razumeti kraja besedila o branju navesti razloge za lastno mnenje oz. stalie posredovati vsebino nemkega besedila nekomu, ki ne

razume nemko

prositi za nasvet in vljudno svetovati izraziti kaj maram in kaj ne poimenovati in na kratko povezati poklice vezane na knjige

in koarko

izdelati plakat (izdelek) na dano temo

2 Hrana in pijaa poimenovati hrano in pijao izraziti ejo in lakoto poznati, izraziti merske enote razumeti in opisati poklice povezane s prehrano pogovarjati se o obrokih, pripravi in vrstah hrane razumeti kratka besedila in kuharske recepte povzeti besedilo izpeljati enske oblike iz mokih oblik samostalnika izraziti kaj elim spoznati nekaj pregovorov o prehrani

3 Deli telesa poimenovati in prepoznati dele telesa poiskati poimenovanje v drugih jezikih navesti slabe navade in svetovati drugim glede zdravega

naina ivljenja

govoriti o negi telesa opisati bolezenske znake in ustrezno svetovati spoznati Prteritum primerjati lastnosti ljudi razumeti reklamna sporoila o negovalnih sredstvih razumeti opis osebe razumeti nekaj pregovorov o zdravju znati opraviiti izostanek zaradi bolezni

4 Moj kraj razumeti opis oseb, pokrajin, ivali ali stvari razumeti govorjena besedila, opisane povezane z objekti in

dejavnostmi v mestu

razumeti bistvene podatke preprostega slunega besedila znati poimenovati ivali na kmetiji znati na kratko opisati pokrajino, ivali ali stvari znati poimenovati osebe ki delajo na kmetiji, poklice

vezane na delo v mestu in predstaviti njihova opravila

znati poroati o prometni nesrei in povedati kako ukrepati znati odgovoriti na vpraanja o vsebini preprostih besedil ugotoviti pomen in uporabo besedne zveze es gibt znati opisati pokrajino znati pomagati tujcu, kako se znajti v mestu znati izluiti kljune besede iz besedila

5 Oblaila poznati osnovne nakupovalne monosti znati vpraati po trgovini znati napotiti koga na pravi kraj, mesto, trgovino poznati besedie vsakdanjih potrebin znajti se v nakupovanju razumeti pogovor o nakupovanju

6 Prazniki in vreme prepoznati, poimenovati in opisati najpomembneje praznike

razumeti opise praznovanj rojstnih dni razumeti zloenke z ster-

razumeti enostavne pregovore estitati za roj.dan primerjati naine praznovanja pusta po svetu doloiti kljune misli in besede v krajem besedilu napisati voilo za roj. dan ali valentinovo voiti boine praznike v razlinih jezikih pripovedovati v preteklem dogodku povedati kje in s kom sem bil opisati in primerjati vremenske karte oddaljenih krajev pravilno uporabiti neosebni zaimek es

9. RAZRED

Ob koncu olskega leta uitelj oceni, v kolikni meri so uenke in uenci dosegli standarde znanja,

opredeljene v unih nartih in zastavljene v letni pripravi. Upotevamo vse ocene, ki jih uenke in

uenci dobijo med olskim letom. Zakljune ocene ne pridobimo z izraunavanjem aritmetine

sredine vseh ocen; zakljuna ocena naj odraa celostno znanje, napredek uenca in njegov odnos do

predmeta, ki se kae tudi v sodelovanju pri unem procesu.

PREVERJANJE IN OCENJAVNJE ZNANJA

Sprotno spremljavo in preverjanje znanja vrimo med vsakim obravnavanim sklopom.

Znanje uencev med olskim letom preverjamo in ocenjujemo (pisno in ustno).

Preverjamo in ocenjujemo tiri spretnosti: govor, branje, posluanje in pisanje. Pisno ocenjevanje znanja je vnaprej napovedano, dejavnosti so

pripravljene na listih.

Preverjanje znanja:

ustno sprotno (nekaj minut na zaetku vsake olske ure), pisno obasno (pred pisnim ocenjevanjem znanja).

Ocenjevanje znanja:

govorno sporoanje dvakrat (ustno ocenjevanje znanja in govorni nastop) v 1. ocenjevalnem obdobju in dvakrat v 2. ocenjevalnem obdobju (govorni nastop - tono doloen termin in ustno ocenjevanje znanja);

pisni preizkusi znanja enkrat v 1. ocenjevalnem obdobju in enkrat v 2. ocenjevalnem obdobju.

KRITERIJ ZA PISNO OCENJAVNJE ZNANJA

Pisno ocenjevanje znanja bo potekalo po predhodnem pisnem preverjanju znanja. Pri oblikovanju ocene pisnega izdelka uporabljamo naslednjo ocenjevalno lestvico:

Procent Ocena

90% - 100% = 5

77% - 89% = 4

63% - 76% = 3

50% - 62% = 2

0% - 49% = 1

Pisni izdelek, ki se oceni, lahko uenci piejo najve dvakrat v tednu in enkrat na dan. Datum pisnega ocenjevanja znanja doloimo v skladu s

Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja. e bo pri pisnem ocenjevanju znanja ve kot tretjina uencev ocenjenih negativno, ocenjevanje

ponovimo. Upotevamo boljo oceno, ki jo v dokumentacijo vpiemo najkasneje v sedmih dneh po tem, ko uenke in uenci izdelek oddajo. Po

ocenjevanju znanja opravimo evalvacijo z namenom, da ugotovimo vzroke neuspeha.

KRITERIJ ZA USTNO OCENJEVANJE ZNANJA

Pri ocenjevanju ustnih odgovorov uenevo znanje ocenimo takoj po konanem izpraevanju. Oceno takoj vpiemo v predpisano dokumentacijo.

Uenevo znanje pri ustnem ocenjevanju merimo po tirih kriterijih: sporoilnost, besedie, jezikovna pravilnost in izgovorjava. Pri oblikovanju

ocene upotevamo naslednja merila za ocenjevanje:

ODLINO (5)

Sporoilni namen je popolnoma jasen. Besedie je raznoliko ter ustreza pogovorni temi. Slovninih napak skoraj ni. Izgovorjava je ustrezna.

PRAV DOBRO (4)

Sporoilni namen je jasen. Besedie je primerno. Malo slovninih napak, ki ne oteujejo razumevanja. Izgovorjava ne oteuje razumevanja.

DOBRO (3)

Sporoilni namen na nekaj mestih ni jasen. Besedie je osnovno. Veliko slovninih napak, ki ne oteujejo razumevanja. Izgovorjava na nekaj

mestih oteuje razumevanje.

ZADOSTNO (2)

Sporoilni namen na ve mestih ni jasen. Besedie je skromno in/ali ponavljajoe in na ve mestih ne ustreza nalogam. Uenec uporablja

preproste slovnine strukture. Pogosto dela manje ali veje slovnine napake, tudi izgovorjava je obasno napana in vse to obasno oteuje

razumevanje.

NEZADOSTNO (1)

Sporoilni namen ni doseen. Zaradi nepoznavanja besedia komunikacija ni mogoa. Zaradi slovninih napak in slabe izgovorjave so izjave

nerazumljive. Nejasno je, kaj nam uenec eli povedati.

KRITERIJI ZA OCENJEVANJE GOVORNEGA NASTOPA

TOKE SPOROILNOST BESEDIE JEZIKOVNA

PRAVILNOST

IZGOVORJAVA

3 Sporoilni namen

je jasen. Ueneve

izjave so

vsebinsko

primerne.

Besedie je

primerno in

ustrezno glede

na nalogo.

Uenec le

obasno ne

pozna

ustrezne

Uenec

uporablja

primerne

slovnine

strukture.

Slovninih

napak skoraj

ni.

Izgovorjava je

dobra in ne

oteuje

razumevanja.

besede ali

besedo

napano

uporabi.

2 Sporoilni namen

na nekaj mestih ni

jasen.

Besedie je

preprosto.

Uenec na

nekaj mestih

besedie

neustrezno

uporabi.

Uenec

uporablja

nalogi

primerne

slovnine

strukture.

Obasno naredi

manje

slovnine

napake.

Izgovorjava je

obasno napana.

1 Sporoilni namen

na ve mestih ni

jasen.

Besedie je

skromno in/ali

ponavljajoe

in na ve

mestih ne

ustreza

nalogam.

Uenec

uporablja

preproste

slovnine

strukture.

Pogosto dela

manje ali

veje slovnine

napake.

Izgovorjava je na

ve mestih

napana in vse to

obasno oteuje

razumevanje.

OCENJEVALNI LIST

IME IN

PRIIMEK SPOROILNOST BESEDIE

JEZ.

PRAVILNOST IZGOVORJAVA

SKUPAJ/

OCENA

PREDVIDENO PISNO IN USTNO OCENJAVNJE ZNANJA

Pisno ocenjevanje znanja:

1. ocenjevalno obdobje: 1. PISNI PREIZKUS ZNANJA (december),

2. ocenjevalno obdobje: 2. PISNI PREIZKUS ZNANJA (maj).

Ustno ocenjevanje znanja:

1. ocenjevalno obdobje: 1. USTNO OCENJEVANJE ZNANJA, 1. GOVORNI NASTOP

2. ocenjevalno obdobje: 1. USTNO OCENJEVANJE ZNANJA, 1. GOVORNI NASTOP.

MINIMALNI STANDARDI ZA 9. RAZRED

1 beralles Mgliche erzhlen knnen

Uenci znajo

opisati osebe, predmete, ivali in pokrajine izluiti informacije in podatke iz krajega besedila sodelovati v preprostem pogovoru o zunanjosti neke osebe ali o lastnostih nekega

predmeta

telefonirati in podati kljune informacije v telefonskem pogovoru prebrati velika tevila in letnice posredovati preprosto vsebino nemkega besedila nekomu, ki ne razume nemko utemeljiti svoje mnenje spraevati po lastnostih oseb in predmetov znajo napisati nekaj povedi o znanih osebnostih

2 Der Blick ber den Zaun

razumeti vsebino krajih besedil prepoznati kljune besede in izluiti kljune podatke kratkega besedila

razumeti pogovor v razredu razumeti vsakdanji pogovor med sosedoma vkljuiti se v pogovor v razredu poimenovati koliine govoriti o sosedih in soseini ole zaigrati pogovor izraziti mnenje pri govoru predstaviti svojega zanimivega ali elenega soseda s pomojo uitelja zbrati in prikazati pomembne ter nenavadne podatke o

sosednji dravi

sestaviti zgodbo v slikah in jo opremiti z besedami

3 Die Menschen um mich herum

pogovarjati se o medosebnih odnosih razumeti vsakdanji pogovor, ko bi se naj kdo opraviil izluiti kljune podatke iz preprostega besedila razumeti preprosta besedila na znano temo napisana v pretekliku pogovarjati se o odnosih s svojimi stari in prijatelji utemeljiti, zakaj se z nekom bolje razumejo predstaviti svoje osebnostne lastnosti izraziti nekaj ustvenih stanj opisati ljudi in sebe

4 Vorbilder, Idole und Helden

opisati junaka iz besedila razumeti preprosta govorjena besedila, opise, povezane z junakimi ideali izluiti bistvene podatke iz preprostega besedila podati kratke izjave obnoviti, o em govorijo asopisne novice prebrati in upotevati navodila za reevanje nalog izluiti pomen kratkega besedila k sliki poiskati ustrezno besedilo ugibati (postavljati vpraanja) koga nekdo posnema oznaiti junaka postavljati vpraanja in nanje odgovarjati utemeljiti, zakaj nekoga obudujejo

izraziti, katere lastnosti junakov so jim blizu ali manj blizu ter pomembne oz. manj pomembne

estitati ob razlinih praznikih s pomojo iztonic znajo predstaviti osebo, ki jih trenutno navduuje

5 Gestern, heute und morgen

In Vielfalt geeint wir in Europa

odzivati se na pogovor v razredu razumeti opis dogodka odgovarjati na vpraanja: Kdo je bil udeleen? Kje, kdaj in kako se je zgodilo? prebrati pesem in besedilo ter navodila prebrati voila ob razlinih praznikih izgovarjati posamezne besede, besedne zveze in kraja sporoila pripovedovati o preteklem dogodku izraziti svoje poklicne elje razloiti sporoilo pesmi govoriti o prihodnosti v prihodnjem asu napisati voila ob razlinih prilonostih opisati delovni dan

GEOGRAFIJA

6. RAZRED

MINIMALNI STANDARDI ZA 6. RAZRED

Uenec:

se orientira na zemljevidu sveta, doloi strani neba in lego celin;

razloi in pokae razmerje med kopnim in morjem na zemljevidu z uporabo temeljnih pojmov;

opie lego in gibanje Zemlje v vesolju;

razloi vzroke za podnebne razlike na Zemlji;

prepozna in opie ivljenje ljudi v razlinih toplotnih in rastlinskih pasovih ter jih primerja med seboj;

nartuje, se pripravi, dejavno sodeluje in poroa o olski ekskurziji.

Uenci bodo pridobili najmanj tri ocene (dve ustni in ena pisna) oziroma ve ocen.

Pri pisnem ocenjevanju, ki je naprej napovedano, bo uporabljena naslednja lestvica:

90 % -100% = 5

75% - 89% = 4

60% - 74% = 3

46% - 59 % = 2

0% - 45% = 1

Ustno ocenjevanje je sprotno, poteka lahko med obravnavo posameznih sklopov ali na koncu. Uenci se lahko tudi javijo.

Eno izmed najmanj treh ocen lahko uenec, e eli, pridobi na osnovi projektnega dela:

- izdelava plakata na izbrano temo - izdelava modela izbranega geografskega pojava/pojma - izdelava reliefnega zemljevida - demonstracija eksperimenta - terensko delo (npr. orientacija, na interdisciplinarni ekskurziji)

Ustno ocenjevanje je sprotno, poteka lahko med obravnavo posameznih sklopov ali na koncu. Uenci se lahko tudi javijo.

OCENE

KRITERIJI

5 4 3 2 1

RAZUMEVANJE

Vpogled v vse

geografske pojme,

pojave in procese

Vpogled v veino

geografskih pojmov,

pojavov in procesov

Predstava o nekaterih

geografskih pojmih,

pojavih in procesih

Pomanjkljivo

razumevanje temeljnih

geografskih pojmov,

pojavov in procesov

Ni razumevanja

temeljnih geografskih

pojmov, pojavov in

procesov

RAZLAGA

Jasna, koherentna

(nepretrgana,

povezana,

zaporedna),

nedvoumna

Razumljiva, ustrezna Priblina, z napakami pomanjkljiva Je ni

PRIMERI

Originalni,

ilustrativni

Lastni, ustrezni Lastni, deloma

ustrezni ali povzeti

Pomanjkljivi Je ni ali so neustrezni

ARGUMENTI

Originalni,

prepriljivi

Lastni, ustrezni Lastni, deloma

ustrezni ali povzeti

Pomanjkljivi Je ni ali so neustrezni

PREDSTAVITEV

Prepriljiva, jasna,

kompleksna, celostna,

samostojna

Lastni, celostna Zatikajoa, nepopolna

in vsebuje bistvo

Pomanjkljiva ali

kaotina

Je ni ali je kaotina

KRITERIJI ZA OCENJAVNJE REFERATOV (PLAKATOV)

odlino (5)

Uenec/uenka uinkovito in natanno izbere podatke v ubeniku, dodatni literaturi in internetu. Problem je prepriljivo in nazorno opredeljen.

Pri tem pokae veliko mero samostojnosti in iznajdljivosti. Kljune besede so izpostavljene in ustrezno pojasnjene. Podajanje je tekoe,

prepriljivo, nazorno, uporabljeni so lastni primeri. Plakat je izdelan pisno in likovno uinkovito, samostojno, uenec/uenka pokae izvirnost.

prav dobro (4)

Uenec/uenka uinkovito in natanno izbere podatke v ubeniku, dodatni literaturi in internetu, vendar ni prisotna iznajdljivost. Problem je

prepriljivo in nazorno opredeljen. Pri tem ni opazna ali pa le v zelo majhni meri samostojnost in iznajdljivost. Veina kljunih besed je

izpostavljenih in ustrezno pojasnjenih. Podajanje je tekoe, prepriljivo, nazorno, vendar navaja le primere iz literature. Plakat je izdelan pisno in

likovno uinkovito, samostojno, izvirnosti pa ni opaziti.

dobro (3)

Uenec/uenka izbere podatke v ubeniku, podatki iz dodatne literature in interneta so uporabljeni v skromni koliini. Problem je nazorno

opredeljen, vendar brez samostojnosti in/ali iznajdljivosti. Kljune besede so veinoma ustrezno izpostavljene, niso pa pojasnjene. Podajanje ni

stalno tekoe, opazno je zatikanje pri govoru ali branje s plakata, ni ustrezne prepriljivosti in nazornosti. Plakat je izdelan pisno in likovno

ustrezno, vendar bi bil lahko nazorneji. Opazna je pomo uitelja ali uencev ali starev , vendar v zelo majhni meri.

zadostno (2)

Uenec/uenka izbere podatke v ubeniku, vendar so pomanjkljivi. Za delo z dodatno literaturo ali iskanjem po internetu uenec/uenka ne

pokae zanimanja, stalno mora biti spodbujan/spodbujana s strani uitelja ali soolcev ali starev . Problem je opredeljen, vendar je reen

skromno in povrno, ni prepriljivosti in ustreznosti. Kljune besede so premalo izpostavljene ali pa so izpostavljene napane. Pri podajanje se

ustavlja, govor je prekinjen, opazno je branje s plakata, ni ustrezne prepriljivosti in nazornosti. Informacije niso predstavljene v celoti. Plakat je

izdelan tako, da vkljuuje vse osnovne likovne in pisne sestavine, ni pa nazoren. V veliki meri je opazna pomo pri izdelavi plakata.

e niso doseene niti zgoraj omenjene zahteve, je ocena negativna (1).

Primer ocenjevanja plakata (referata):

V skladu s kriteriji je ocena sestavljena iz treh delov:

- vsebine plakata (referata), ki zajema vsebinsko ustreznost plakata (referata), izbor literature ter kljunih besed ter uenevo/uenkino uporabo

strokovne literature in medijev (internet),

- izdelave plakata, ki zajema pisno in likovno uinkovitost izdelave plakata ter uenevo/uenkino samostojnost pri tem, nazornost in

prepriljivost ter uporabnost plakata,

- predstavitve plakata (referata), ki zajema nain podajanja vsebine s plakata.

Vsak od treh delov prinaa 5 (pet) monih tok, tako da je skupni setevek monih tok 15. Toke se pretvorijo v oceno po naslednji tabeli:

TEVILO TOK OCENA

0,1,2,3,4,5 nezadostno (1)

6,7,8 zadostno (2)

9,10,11 dobro (3)

12,13 prav dobro (4)

14,15 odlino (5)

7. RAZRED

Uenci bodo pridobili najmanj tiri ocene (tri ustne in dve pisni) oziroma ve ocen.

Pri pisnem ocenjevanju, ki je naprej napovedano, bo uporabljena naslednja lestvica:

90 % -100% = 5

75% - 89% = 4

60% - 74% = 3

46% - 59 % = 2

0% - 45% = 1

Ustno ocenjevanje je sprotno, poteka lahko med obravnavo posameznih sklopov ali na koncu. Uenci se lahko tudi javijo.

OCENE

KRITERIJI

5 4 3 2 1

Vpogled v vse Vpogled v veino Predstava o nekaterih Pomanjkljivo Ni razumevanja

RAZUMEVANJE geografske pojme,

pojave in procese

geografskih pojmov,

pojavov in procesov

geografskih pojmih,

pojavih in procesih

razumevanje temeljnih

geografskih pojmov,

pojavov in procesov

temeljnih geografskih

pojmov, pojavov in

procesov

RAZLAGA

Jasna, koherentna

(nepretrgana,

povezana,

zaporedna),

nedvoumna

Razumljiva, ustrezna Priblina, z napakami pomanjkljiva Je ni

PRIMERI

Originalni,

ilustrativni

Lastni, ustrezni Lastni, deloma

ustrezni ali povzeti

Pomanjkljivi Je ni ali so neustrezni

ARGUMENTI

Originalni,

prepriljivi

Lastni, ustrezni Lastni, deloma

ustrezni ali povzeti

Pomanjkljivi Je ni ali so neustrezni

PREDSTAVITEV

Prepriljiva, jasna,

kompleksna, celostna,

samostojna

Lastni, celostna Zatikajoa, nepopolna

in vsebuje bistvo

Pomanjkljiva ali

kaotina

Je ni ali je kaotina

Eno izmed najmanj treh ocen lahko uenec, e eli, pridobi na osnovi projektnega dela:

- izdelava plakata ali Power Point predstavitev na izbrano temo - izdelava modela izbranega geografskega pojava/pojma - izdelava reliefnega zemljevida - demonstracija eksperimenta - terensko delo (npr. orientacija, na interdisciplinarni ekskurziji)

KRITERIJI ZA OCENJEVANJE REFERATOV (PLAKATOV)

odlino (5)

Uenec/uenka uinkovito in natanno izbere podatke v ubeniku, dodatni literaturi in internetu. Problem je prepriljivo in nazorno opredeljen.

Pri tem pokae veliko mero samostojnosti in iznajdljivosti. Kljune besede so izpostavljene in ustrezno pojasnjene. Podajanje je tekoe,

prepriljivo, nazorno, uporabljeni so lastni primeri. Plakat je izdelan pisno in likovno uinkovito, samostojno, uenec/uenka pokae izvirnost.

prav dobro (4)

Uenec/uenka uinkovito in natanno izbere podatke v ubeniku, dodatni literaturi in internetu, vendar ni prisotna iznajdljivost. Problem je

prepriljivo in nazorno opredeljen. Pri tem ni opazna ali pa le v zelo majhni meri samostojnost in iznajdljivost. Veina kljunih besed je

izpostavljenih in ustrezno pojasnjenih. Podajanje je tekoe, prepriljivo, nazorno, vendar navaja le primere iz literature. Plakat je izdelan pisno in

likovno uinkovito, samostojno, izvirnosti pa ni opaziti.

dobro (3)

Uenec/uenka izbere podatke v ubeniku, podatki iz dodatne literature in interneta so uporabljeni v skromni koliini. Problem je nazorno

opredeljen, vendar brez samostojnosti in/ali iznajdljivosti. Kljune besede so veinoma ustrezno izpostavljene, niso pa pojasnjene. Podajanje ni

stalno tekoe, opazno je zatikanje pri govoru ali branje s plakata, ni ustrezne prepriljivosti in nazornosti. Plakat je izdelan pisno in likovno

ustrezno, vendar bi bil lahko nazorneji. Opazna je pomo uitelja ali uencev ali starev , vendar v zelo majhni meri.

zadostno (2)

Uenec/uenka izbere podatke v ubeniku, vendar so pomanjkljivi. Za delo z dodatno literaturo ali iskanjem po internetu uenec/uenka ne

pokae zanimanja, stalno mora biti spodbujan/spodbujana s strani uitelja ali soolcev ali starev . Problem je opredeljen, vendar je reen

skromno in povrno, ni prepriljivosti in ustreznosti. Kljune besede so premalo izpostavljene ali pa so izpostavljene napane. Pri podajanje se

ustavlja, govor je prekinjen, opazno je branje s plakata, ni ustrezne prepriljivosti in nazornosti. Informacije niso predstavljene v celoti. Plakat je

izdelan tako, da vkljuuje vse osnovne likovne in pisne sestavine, ni pa nazoren. V veliki meri je opazna pomo pri izdelavi plakata.

e niso doseene niti zgoraj omenjene zahteve, je ocena negativna (1).

Primer ocenjevanja plakata (referata):

V skladu s kriteriji je ocena sestavljena iz treh delov:

- vsebine plakata (referata), ki zajema vsebinsko ustreznost plakata (referata), izbor literature ter kljunih besed ter uenevo/uenkino uporabo

strokovne literature in medijev (internet),

- izdelave plakata, ki zajema pisno in likovno uinkovitost izdelave plakata ter uenevo/uenkino samostojnost pri tem, nazornost in

prepriljivost ter uporabnost plakata,

- predstavitve plakata (referata), ki zajema nain podajanja vsebine s plakata.

Vsak od treh delov prinaa 5 (pet) monih tok, tako da je skupni setevek monih tok 15. Toke se pretvorijo v oceno po naslednji tabeli:

TEVILO TOK OCENA

0,1,2,3,4,5 nezadostno (1)

6,7,8 zadostno (2)

9,10,11 dobro (3)

12,13 prav dobro (4)

14,15 odlino (5)

8. RAZRED

Uenci bodo pridobili najmanj tiri ocene (tri ustne in dve pisni) oziroma ve ocen.

Pri pisnem ocenjevanju, ki je naprej napovedano, bo uporabljena naslednja lestvica:

90 % -100% = 5

75% - 89% = 4

60% - 74% = 3

46% - 59 % = 2

0% - 45% = 1

Ustno ocenjevanje je sprotno, poteka lahko med obravnavo posameznih sklopov ali na koncu. Uenci se lahko tudi javijo.

OCENE

KRITERIJI

5 4 3 2 1

RAZUMEVANJE

Vpogled v vse

geografske pojme,

pojave in procese

Vpogled v veino

geografskih pojmov,

pojavov in procesov

Predstava o nekaterih

geografskih pojmih,

pojavih in procesih

Pomanjkljivo

razumevanje temeljnih

geografskih pojmov,

pojavov in procesov

Ni razumevanja

temeljnih geografskih

pojmov, pojavov in

procesov

RAZLAGA

Jasna, koherentna

(nepretrgana,

povezana,

zaporedna),

nedvoumna

Razumljiva, ustrezna Priblina, z napakami pomanjkljiva Je ni

PRIMERI

Originalni,

ilustrativni

Lastni, ustrezni Lastni, deloma

ustrezni ali povzeti

Pomanjkljivi Je ni ali so neustrezni

ARGUMENTI

Originalni,

prepriljivi

Lastni, ustrezni Lastni, deloma

ustrezni ali povzeti

Pomanjkljivi Je ni ali so neustrezni

PREDSTAVITEV

Prepriljiva, jasna,

kompleksna, celostna,

samostojna

Lastni, celostna Zatikajoa, nepopolna

in vsebuje bistvo

Pomanjkljiva ali

kaotina

Je ni ali je kaotina

Eno izmed najmanj treh ocen lahko uenec, e eli, pridobi na osnovi projektnega dela:

- izdelava plakata na izbrano temo - izdelava modela izbranega geografskega pojava/pojma - izdelava reliefnega zemljevida - demonstracija eksperimenta - terensko delo (npr. orientacija, na interdisciplinarni ekskurziji)

KRITERIJI ZA OCENJEVANJE REFERATOV (PLAKATOV)

odlino (5)

Uenec/uenka uinkovito in natanno izbere podatke v ubeniku, dodatni literaturi in internetu. Problem je prepriljivo in nazorno opredeljen.

Pri tem pokae veliko mero samostojnosti in iznajdljivosti. Kljune besede so izpostavljene in ustrezno pojasnjene. Podajanje je tekoe,

prepriljivo, nazorno, uporabljeni so lastni primeri. Plakat je izdelan pisno in likovno uinkovito, samostojno, uenec/uenka pokae izvirnost.

prav dobro (4)

Uenec/uenka uinkovito in natanno izbere podatke v ubeniku, dodatni literaturi in internetu, vendar ni prisotna iznajdljivost. Problem je

prepriljivo in nazorno opredeljen. Pri tem ni opazna ali pa le v zelo majhni meri samostojnost in iznajdljivost. Veina kljunih besed je

izpostavljenih in ustrezno pojasnjenih. Podajanje je tekoe, prepriljivo, nazorno, vendar navaja le primere iz literature. Plakat je izdelan pisno in

likovno uinkovito, samostojno, izvirnosti pa ni opaziti.

dobro (3)

Uenec/uenka izbere podatke v ubeniku, podatki iz dodatne literature in interneta so uporabljeni v skromni koliini. Problem je nazorno

opredeljen, vendar brez samostojnosti in/ali iznajdljivosti. Kljune besede so veinoma ustrezno izpostavljene, niso pa pojasnjene. Podajanje ni

stalno tekoe, opazno je zatikanje pri govoru ali branje s plakata, ni ustrezne prepriljivosti in nazornosti. Plakat je izdelan pisno in likovno

ustrezno, vendar bi bil lahko nazorneji. Opazna je pomo uitelja ali uencev ali starev , vendar v zelo majhni meri.

zadostno (2)

Uenec/uenka izbere podatke v ubeniku, vendar so pomanjkljivi. Za delo z dodatno literaturo ali iskanjem po internetu uenec/uenka ne

pokae zanimanja, stalno mora biti spodbujan/spodbujana s strani uitelja ali soolcev ali starev . Problem je opredeljen, vendar je reen

skromno in povrno, ni prepriljivosti in ustreznosti. Kljune besede so premalo izpostavljene ali pa so izpostavljene napane. Pri podajanje se

ustavlja, govor je prekinjen, opazno je branje s plakata, ni ustrezne prepriljivosti in nazornosti. Informacije niso predstavljene v celoti. Plakat je

izdelan tako, da vkljuuje vse osnovne likovne in pisne sestavine, ni pa nazoren. V veliki meri je opazna pomo pri izdelavi plakata.

e niso doseene niti zgoraj omenjene zahteve, je ocena negativna (1).

Primer ocenjevanja plakata (referata):

V skladu s kriteriji je ocena sestavljena iz treh delov:

- vsebine plakata (referata), ki zajema vsebinsko ustreznost plakata (referata), izbor literature ter kljunih besed ter uenevo/uenkino uporabo

strokovne literature in medijev (internet),

- izdelave plakata, ki zajema pisno in likovno uinkovitost izdelave plakata ter uenevo/uenkino samostojnost pri tem, nazornost in

prepriljivost ter uporabnost plakata,

- predstavitve plakata (referata), ki zajema nain podajanja vsebine s plakata.

Vsak od treh delov prinaa 5 (pet) monih tok, tako da je skupni setevek monih tok 15. Toke se pretvorijo v oceno po naslednji tabeli:

TEVILO TOK OCENA

0,1,2,3,4,5 nezadostno (1)

6,7,8 zadostno (2)

9,10,11 dobro (3)

12,13 prav dobro (4)

14,15 odlino (5)

9. RAZRED

Uenci bodo pridobili najmanj tiri ocene (tri ustne in eno pisno) oziroma ve ocen.

Ustno ocenjevanje je sprotno, poteka lahko med obravnavo posameznih sklopov ali na koncu. Uenci se lahko tudi javijo.

OCENE

KRITERIJI

5 4 3 2 1

RAZUMEVANJE

Vpogled v vse

geografske pojme,

pojave in procese

Vpogled v veino

geografskih pojmov,

pojavov in procesov

Predstava o nekaterih

geografskih pojmih,

pojavih in procesih

Pomanjkljivo

razumevanje temeljnih

geografskih pojmov,

pojavov in procesov

Ni razumevanja

temeljnih geografskih

pojmov, pojavov in

procesov

RAZLAGA

Jasna, koherentna

(nepretrgana,

povezana,

zaporedna),

nedvoumna

Razumljiva, ustrezna Priblina, z napakami pomanjkljiva Je ni

PRIMERI

Originalni,

ilustrativni

Lastni, ustrezni Lastni, deloma

ustrezni ali povzeti

Pomanjkljivi Je ni ali so neustrezni

ARGUMENTI

Originalni,

prepriljivi

Lastni, ustrezni Lastni, deloma

ustrezni ali povzeti

Pomanjkljivi Je ni ali so neustrezni

PREDSTAVITEV

Prepriljiva, jasna,

kompleksna, celostna,

samostojna

Lastni, celostna Zatikajoa, nepopolna

in vsebuje bistvo

Pomanjkljiva ali

kaotina

Je ni ali je kaotina

Eno izmed najmanj treh ocen lahko uenec, e eli, pridobi na osnovi projektnega dela:

- izdelava plakata na izbrano temo - izdelava modela izbranega geografskega pojava/pojma - izdelava reliefnega zemljevida - demonstracija eksperimenta

Pri pisnem ocenjevanju ki je naprej napovedano, bo uporabljena naslednja lestvica:

90 % -100% = 5

75% - 89% = 4

60% - 74% = 3

46% - 59 % = 2

0% - 45% = 1

KRITERIJ ZA OCENJVANJE REFERATOV OZIROMA PLAKATOV

odlino (5)

Uenec/uenka uinkovito in natanno izbere podatke v ubeniku, dodatni literaturi in internetu. Problem je prepriljivo in nazorno opredeljen.

Pri tem pokae veliko mero samostojnosti in iznajdljivosti. Kljune besede so izpostavljene in ustrezno pojasnjene. Podajanje je tekoe,

prepriljivo, nazorno, uporabljeni so lastni primeri. Plakat je izdelan pisno in likovno uinkovito, samostojno, uenec/uenka pokae izvirnost.

prav dobro (4)

Uenec/uenka uinkovito in natanno izbere podatke v ubeniku, dodatni literaturi in internetu, vendar ni prisotna iznajdljivost. Problem je

prepriljivo in nazorno opredeljen. Pri tem ni opazna ali pa le v zelo majhni meri samostojnost in iznajdljivost. Veina kljunih besed je

izpostavljenih in ustrezno pojasnjenih. Podajanje je tekoe, prepriljivo, nazorno, vendar navaja le primere iz literature. Plakat je izdelan pisno in

likovno uinkovito, samostojno, izvirnosti pa ni opaziti.

dobro (3)

Uenec/uenka izbere podatke v ubeniku, podatki iz dodatne literature in interneta so uporabljeni v skromni koliini. Problem je nazorno

opredeljen, vendar brez samostojnosti in/ali iznajdljivosti. Kljune besede so veinoma ustrezno izpostavljene, niso pa pojasnjene. Podajanje ni

stalno tekoe, opazno je zatikanje pri govoru ali branje s plakata, ni ustrezne prepriljivosti in nazornosti. Plakat je izdelan pisno in likovno

ustrezno, vendar bi bil lahko nazorneji. Opazna je pomo uitelja ali uencev ali starev , vendar v zelo majhni meri.

zadostno (2)

Uenec/uenka izbere podatke v ubeniku, vendar so pomanjkljivi. Za delo z dodatno literaturo ali iskanjem po internetu uenec/uenka ne

pokae zanimanja, stalno mora biti spodbujan/spodbujana s strani uitelja ali soolcev ali starev . Problem je opredeljen, vendar je reen

skromno in povrno, ni prepriljivosti in ustreznosti. Kljune besede so premalo izpostavljene ali pa so izpostavljene napane. Pri podajanje se

ustavlja, govor je prekinjen, opazno je branje s plakata, ni ustrezne prepriljivosti in nazornosti. Informacije niso predstavljene v celoti. Plakat je

izdelan tako, da vkljuuje vse osnovne likovne in pisne sestavine, ni pa nazoren. V veliki meri je opazna pomo pri izdelavi plakata.

e niso doseene niti zgoraj omenjene zahteve, je ocena negativna (1).

Primer ocenjevanja plakata (referata):

V skladu s kriteriji je ocena sestavljena iz treh delov:

- vsebine plakata (referata), ki zajema vsebinsko ustreznost plakata (referata), izbor literature ter kljunih besed ter uenevo/uenkino uporabo

strokovne literature in medijev (internet),

- izdelave plakata, ki zajema pisno in likovno uinkovitost izdelave plakata ter uenevo/uenkino samostojnost pri tem, nazornost in

prepriljivost ter uporabnost plakata,

- predstavitve plakata (referata), ki zajema nain podajanja vsebine s plakata.

Vsak od treh delov prinaa 5 (pet) monih tok, tako da je skupni setevek monih tok 15. Toke se pretvorijo v oceno po naslednji tabeli:

TEVILO TOK OCENA

0,1,2,3,4,5 nezadostno (1)

6,7,8 zadostno (2)

9,10,11 dobro (3)

12,13 prav dobro (4)

14,15 odlino (5)

ZGODOVINA

6. RAZRED

Ob koncu olskega leta uitelj oceni, v kolikni meri so uenke in uenci dosegli standarde znanja, opredeljene v unih nartih in zastavljene v

letni pripravi. Upotevamo vse ocene, ki jih uenke in uenci dobijo med olskim letom. Zakljune ocene ne pridobimo z izraunavanjem

aritmetine sredine vseh ocen; zakljuna ocena naj odraa celostno znanje, napredek uenca in njegov odnos do predmeta, ki se kae tudi v

sodelovanju pri unem procesu.

PREVERJANJE OCENJEVANJE

Preverjanje znanja je sprotno, s imer uenci dobijo ustrezno povratno informacijo o njihovem znanju e pred

ocenjevanjem znanja.

Preverjajo se tista deklarativna znanja (znanje in razumevanje zgodovinskih dogodkov, pojavov in procesov),

proceduralna znanja (spretnosti in veine) ter odnosna znanja, ki

se nanaajo na odnose, ravnanja, naravnanosti in stalia, ki

spadajo k obveznim in izbirnim temam.

Uporabljajo se razlini naini preverjanja znanja (ustno, pisno, delovni list, krianka, mini debatni formati )

Znanje uencev se vrednoti glede na standarde znanj. Uporabljajo se razlini naini ocenjevanja, kot so ustno in pisno

(npr. pisni preizkus, referati, eseji, plakati, makete, samostojni nastopi, predstavitve, razstava, zgodovinsko terensko delo).

Sprotno spremljavo in preverjanje znanja vrimo med vsakim obravnavanim sklopom.

Znanje uencev med olskim letom preverjamo in ocenjujemo (pisno in ustno).

Pisno ocenjevanje znanja je vnaprej napovedano, dejavnosti so pripravljene na listih.

Preverjanje znanja:

ustno sprotno (nekaj minut na zaetku vsake olske ure), pisno obasno (pred pisnim ocenjevanjem znanja).

Ocenjevanje znanja:

ustno ocenjevanje znanja: tirikrat v 2. ocenjevalnem obdobju pisni preizkusi znanja: enkrat v 2. ocenjevalnem obdobju

Pozornost pri preverjanju in ocenjevanju je namenjena:

ZNANJU in RAZUMEVANJU zgodovinskih dogodkov, pojavov in procesov:

uporabi zgodovinske terminologije, pojmov in konceptov,

loevanju zgodovinskih vzrokov, povodov in posledic,

loevanju med zgodovinskimi dejstvi, dokazi, mnenji, stalii in interpretacijami,

orientaciji v zgodovinskem prostoru skozi as;

ANALIZI, SINTEZI in INTERPRETACIJI zgodovinskih virov:

zbiranju, izbiranju, analiziranju in kritini presoji verodostojnih in uporabnih informacij in dokazov iz razlinih zgodovinskih virov in

literature,

loevanju bistvenih od nebistvenih podatkov,

oblikovanju samostojnih sklepov, interpretacij, mnenj, stali, pogledov, izvirnih predlogov in reitev,

Predstavljanju zakljukov, mnenj, stali, pogledov na razline naine (ustno, pisno, z uporabo plakatov, referatov, zgodovinskih esejev,

IT )

IZDELOVANJU, PISANJU in PREDSTAVLJANJU razlinih izdelkov (referati, plakati, makete, eseji, IT)

izbrani zgodovinski viri in literatura ustrezajo izbrani temi izdelka,

uporabljeni zgodovinski viri in literatura so ustrezno citirani, navedeni v opombah ali v seznamu bibliografije,

pisni izdelki so ustrezno strukturirani v uvod, glavni del in sklep,

izdelek (plakat) je estetski, brez slovninih napak in ustrezno predstavljen (razumljivo in zanimivo za poslualce).

Pisno ocenjevanje znanja bo potekalo po predhodnem pisnem preverjanju znanja. Pri oblikovanju ocene pisnega izdelka uporabljamo naslednjo

ocenjevalno lestvico:

Procent Ocena

90% - 100% = 5

75% - 89% = 4

60% - 74% = 3

46% - 59% = 2

0% - 45% = 1

Pisni izdelek, ki se oceni, lahko uenci piejo najve dvakrat v tednu in enkrat na dan. e bo pri pisnem ocenjevanju znanja ve kot tretjina

uencev ocenjenih negativno, ocenjevanje ponovimo. Upotevamo boljo oceno, ki jo v dokumentacijo vpiemo najkasneje v sedmih dneh po

tem, ko uenke in uenci izdelek oddajo. Po ocenjevanju znanja opravimo evalvacijo z namenom, da ugotovimo vzroke neuspeha.

Kriteriji po podrojih za

preverjanje in ocenjevanje

znanja, izdelkov

1. znanje in razumevanje zgodovinskih dogodkov, pojavov

in procesov:

znanje in razumevanje zgodovinskih dogodkov, pojavov, procesov,

uporaba zgodovinske terminologije, pojmov in konceptov,

loevanje zgodovinskih vzrokov, povodov in posledic,

loevanje med zgodovinskimi dejstvi, dokazi, mnenji, stalii in interpretacijami,

orientacija v zgodovinskem prostoru skozi as;

2. analiza, sinteza in interpretacija zgodovinskih virov:

zbiranje, izbiranje, analiziranje in kritino presojanje verodostojnih in uporabnih informacij in dokazov iz

razlinih zgodovinskih in veperspektivnih

zgodovinskih virov in literature,

loevanje bistvenih od nebistvenih podatkov,

oblikovanje samostojnih sklepov, interpretacij, mnenj, stali, pogledov, izvirnih predlogov in reitev,

predstavljanje zakljukov, mnenj, stali, pogledov, izvirnih predlogov in reitev na razline naine (ustno,

pisno, z uporabo plakatov, referatov, esejev, IT idr.);

3. izdelovanje, pisanje in predstavljanje razlinih izdelkov

(plakati, razstava, zgodovinsko terensko delo, mini debatni

formati):

izbrani zgodovinski viri in literatura ustrezajo izbrani temi izdelka,

uporabljeni zgodovinski viri in literatura so ustrezno citirani oz. navedeni v opombah ali v seznamu

bibliografije,

pisni izdelki so ustrezno strukturirani v uvod, glavni del in sklep,

izdelek je ustrezno predstavljen, pri tem se uporablja

tudi IT.

PODROJA Temeljni

Standard

Temeljni

standard

Temeljni

standard

minimalni

standard

standard ni doseen

5 4 3 2 1

Poznavanje

zgodovinskih

dogodkov,

pojavov in

pojmov

Pozna in razume vse

zgodovinske

dogodke, pojave in

pojme. O njih

pripoveduje smiselno

in s svojimi

besedami.

Pozna in razume veino

zgodovinskih

dogodkov, pojavov in

pojmov. Pri tem ni

vedno samostojen in

zanesljiv.

Pozna in razume

najpomembneje

zgodovinske dogodke,

pojave in pojme. Pri tem

potrebuje uiteljevo

pomo.

Prepozna ali nateje

glavne zgodovinske

dogodke, pojave in

pojme.

Uenec ni dosegel

minimalnega

znanja.

Delo z

zemljevidi in

prostorska

orientacija

Z zemljevida in

legende poie vse

zahtevane podatke in

na njihovem temelju

sklepa in po svojih

besedah opie

dogodek ali pojav.

Z zemljevida in legende

poie veino

zahtevanih podatkov in

ob njih sklepa in opie

dogodek ali pojav.

Obasno ga pri tem

usmerja uitelj.

Z zemljevida in legende

poie le

najpomembneje podatke

in ob njih opie dogodek

ali pojav. Vekrat

potrebuje pomo uitelja.

Le z uiteljevo pomojo

razbere podatke z

zemljevida in legende

in ob njih skua opisati

zgodovinski dogodek

ali pojav.

Uenec ni dosegel

minimalnega

standarda.

asovna

orientacija

Zanesljivo in

pravilno kronoloko

opredeli in razvrsti

Pravilno kronoloko

opredeli in razvrsti

dogodke, pojave in

Dogodke, pojave in

obdobja skua

kronoloko opredeliti in

Uenec je sposoben

kronoloko opredeliti le

glavna zgodovinska

Uenec ni dosegel

minimalnega

dogodke, pojave in

obdobja.

obdobja. Pri tem ni

vedno zanesljiv.

razvrstiti. Pri tem

potrebuje uiteljevo

pomo.

obdobja. standarda znanja.

Delo s

slikovnim

gradivom in z

besedili.

Razbere bistvo in

posebnosti sporoila,

presodi njegovo

uporabnost in

vrednost ter ob njih

oblikuje ustna ter

pisna sporoila in

izrazi svoje mnenje.

Razbere bistvo in

posebnosti sporoila,

presodi njegovo

uporabnost in vrednost

ter ob njih oblikuje

ustna ter pisna

sporoila.

Razbere bistvo sporoila,

z uiteljevo pomojo

skua razbrati uporabnost

in vrednost ter oblikovati

pisna in ustna sporoila.

Prepozna glavne

podatke iz sporoila in

ob njih opie dogodek

in pojav.

Uenec ni dosegel

minimalnega

standarda znanja.

7. RAZRED

Uenec/uenka:

opie osnovne razvojne poteze iz ivljenja prazgodovinskih ljudi

primerja nain ivljenja v posameznih razvojnih stopnjah prazgodovine

opie nekaj primerov materialne in duhovne kulture predzgodovinskih ljudi na tleh dananje Slovenije

navede nekaj oblik prazgodovinske umetnosti

razloi kaj vse je vplivalo na nastajanje prvih civilizacij

na primeru starega Egipta opie najpomembneje arhitekturne doseke in razvoj znanja ter religije starih narodov

opie temeljne znailnosti predvsem klasinega obdobja grke zgodovine

opie irjenje grke kulture po sredozemskem prostoru

opie najpomembneje vzroke za razvoj rimske drave in njen propad

nateje najpomembneje kraje in najdbe iz rimske dobe na podroju dananje Slovenije

razloi pomen kranstva za svetovno zgodovino

nateje in opie nekaj najpomembnejih gradbeni dosekov in njihov pomen za gospodarstvo in vsakdanjik

opie poloaj enske pri starih Grkih in Rimljanih

opie propadanje antine civilizacije in nastajanje srednjeveke Evrope

razloi osnovne poteze fevdalne drube

ob zemljevidu opie prve slovanske drave v vzhodnih Alpah in Panoniji

opie temeljne znailnosti ivljenja srednjevekih stanov

razloi, kako je potekalo ivljenje ljudi v srednjevekih mestih

opie nekaj primerov srednjeveke umetnosti

razloi in opie osnovne kulturne razlike med vzhodno in zahodno Evropo

Nateje nekaj temeljnih kulturnih dosekov neevropskih ljudstev in civilizacij

Ob koncu olskega leta uitelj oceni, v kolikni meri so uenke in uenci dosegli standarde znanja,

opredeljene v unih nartih in zastavljene v letni pripravi. Upotevamo vse ocene, ki jih uenke in

uenci dobijo med olskim letom. Zakljune ocene ne pridobimo z izraunavanjem aritmetine

sredine vseh ocen; zakljuna ocena naj odraa celostno znanje, napredek uenca in njegov odnos do

predmeta, ki se kae tudi v sodelovanju pri unem procesu.

PREVERJANJE OCENJEVANJE

Preverjanje znanja je sprotno, s imer uenci dobijo ustrezno povratno informacijo o njihovem znanju e pred

ocenjevanjem znanja.

Preverjajo se tista deklarativna znanja (znanje in razumevanje zgodovinskih dogodkov, pojavov in procesov),

proceduralna znanja (spretnosti in veine) ter odnosna znanja, ki

se nanaajo na odnose, ravnanja, naravnanosti in stalia, ki

spadajo k obveznim in izbirnim temam.

Uporabljajo se razlini naini preverjanja znanja.

Znanje uencev se vrednoti glede na standarde znanj. Uporabljajo se razlini naini ocenjevanja, kot so ustno in pisno

(npr. pisni preizkus, referati, eseji), plakati, makete, samostojni nastopi, predstavitve)

Sprotno spremljavo in preverjanje znanja vrimo med vsakim obravnavanim sklopom.

Znanje uencev med olskim letom preverjamo in ocenjujemo (pisno in ustno).

Pisno ocenjevanje znanja je vnaprej napovedano, dejavnosti so pripravljene na listih.

Preverjanje znanja:

ustno sprotno (nekaj minut na zaetku vsake olske ure), pisno obasno (pred pisnim ocenjevanjem znanja).

Ocenjevanje znanja:

ustno ocenjevanje znanja: tirikrat v 2. ocenjevalnem obdobju pisni preizkusi znanja: enkrat v 2. ocenjevalnem obdobju

Pozornost pri preverjanju in ocenjevanju je namenjena:

ZNANJU in RAZUMEVANJU zgodovinskih dogodkov, pojavov in procesov:

uporabi zgodovinske terminologije, pojmov in konceptov,

loevanju zgodovinskih vzrokov, povodov in posledic,

loevanju med zgodovinskimi dejstvi, dokazi, mnenji, stalii in interpretacijami,

orientaciji v zgodovinskem prostoru skozi as;

ANALIZI, SINTEZI in INTERPRETACIJI zgodovinskih virov:

zbiranju, izbiranju, analiziranju in kritini presoji verodostojnih in uporabnih informacij in dokazov iz razlinih zgodovinskih virov in

literature,

loevanju bistvenih od nebistvenih podatkov,

oblikovanju samostojnih sklepov, interpretacij, mnenj, stali, pogledov, izvirnih predlogov in reitev,

Predstavljanju zakljukov, mnenj, stali, pogledov na razline naine (ustno, pisno, z uporabo plakatov, referatov, zgodovinskih esejev,

IT )

IZDELOVANJU, PISANJU in PREDSTAVLJANJU razlinih izdelkov (referati, plakati, makete, eseji, IT)

izbrani zgodovinski viri in literatura ustrezajo izbrani temi izdelka,

uporabljeni zgodovinski viri in literatura so ustrezno citirani, navedeni v opombah ali v seznamu bibliografije,

pisni izdelki so ustrezno strukturirani v uvod, glavni del in sklep,

izdelek (plakat) je estetski, brez slovninih napak in ustrezno predstavljen (razumljivo in zanimivo za poslualce).

Pisno ocenjevanje znanja bo potekalo po predhodnem pisnem preverjanju znanja. Pri oblikovanju ocene pisnega izdelka uporabljamo naslednjo

ocenjevalno lestvico:

Procent Ocena

90% - 100% = 5

75% - 89% = 4

60% - 74% = 3

46% - 59% = 2

0% - 45% = 1

Pisni izdelek, ki se oceni, lahko uenci piejo najve dvakrat v tednu in enkrat na dan. e bo pri pisnem ocenjevanju znanja ve kot tretjina

uencev ocenjenih negativno, ocenjevanje ponovimo. Upotevamo boljo oceno, ki jo v dokumentacijo vpiemo najkasneje v sedmih dneh po

tem, ko uenke in uenci izdelek oddajo. Po ocenjevanju znanja opravimo evalvacijo z namenom, da ugotovimo vzroke neuspeha.

8. RAZRED

Ob koncu olskega leta uitelj oceni, v kolikni meri so uenke in uenci dosegli standarde znanja, opredeljene v unih nartih in zastavljene v

letni pripravi. Upotevamo vse ocene, ki jih uenke in uenci dobijo med olskim letom. Zakljune ocene ne pridobimo z izraunavanjem

aritmetine sredine vseh ocen; zakljuna ocena naj odraa celostno znanje, napredek uenca in njegov odnos do predmeta, ki se kae tudi v

sodelovanju pri unem procesu.

PREVERJANJE OCENJEVANJE

Preverjanje znanja je sprotno, s imer uenci dobijo ustrezno povratno informacijo o njihovem znanju e pred

ocenjevanjem znanja.

Preverjajo se tista deklarativna znanja (znanje in razumevanje zgodovinskih dogodkov, pojavov in procesov),

proceduralna znanja (spretnosti in veine) ter odnosna znanja, ki

se nanaajo na odnose, ravnanja, naravnanosti in stalia, ki

spadajo k obveznim in izbirnim temam.

Uporabljajo se razlini naini preverjanja znanja (ustno, pisno, delovni list, krianka, mini debatni formati )

Znanje uencev se vrednoti glede na standarde znanj. Uporabljajo se razlini naini ocenjevanja, kot so ustno in pisno

(npr. pisni preizkus, referati, eseji, plakati, makete, samostojni nastopi, predstavitve, razstava, zgodovinsko terensko delo).

Sprotno spremljavo in preverjanje znanja vrimo med vsakim obravnavanim sklopom.

Znanje uencev med olskim letom preverjamo in ocenjujemo (pisno in ustno).

Pisno ocenjevanje znanja je vnaprej napovedano, dejavnosti so pripravljene na listih.

Preverjanje znanja:

ustno sprotno (nekaj minut na zaetku vsake olske ure),

pisno obasno (pred pisnim ocenjevanjem znanja).

Ocenjevanje znanja:

ustno ocenjevanje znanja: trikrat v 2. ocenjevalnem obdobju pisni preizkusi znanja: dvakrat v 2. ocenjevalnem obdobju

Pozornost pri preverjanju in ocenjevanju je namenjena:

ZNANJU in RAZUMEVANJU zgodovinskih dogodkov, pojavov in procesov:

uporabi zgodovinske terminologije, pojmov in konceptov,

loevanju zgodovinskih vzrokov, povodov in posledic,

loevanju med zgodovinskimi dejstvi, dokazi, mnenji, stalii in interpretacijami,

orientaciji v zgodovinskem prostoru skozi as;

ANALIZI, SINTEZI in INTERPRETACIJI zgodovinskih virov:

zbiranju, izbiranju, analiziranju in kritini presoji verodostojnih in uporabnih informacij in dokazov iz razlinih zgodovinskih virov in

literature,

loevanju bistvenih od nebistvenih podatkov,

oblikovanju samostojnih sklepov, interpretacij, mnenj, stali, pogledov, izvirnih predlogov in reitev,

Predstavljanju zakljukov, mnenj, stali, pogledov na razline naine (ustno, pisno, z uporabo plakatov, referatov, zgodovinskih esejev,

IT )

IZDELOVANJU, PISANJU in PREDSTAVLJANJU razlinih izdelkov (referati, plakati, makete, eseji, IT)

izbrani zgodovinski viri in literatura ustrezajo izbrani temi izdelka,

uporabljeni zgodovinski viri in literatura so ustrezno citirani, navedeni v opombah ali v seznamu bibliografije,

pisni izdelki so ustrezno strukturirani v uvod, glavni del in sklep,

izdelek (plakat) je estetski, brez slovninih napak in ustrezno predstavljen (razumljivo in zanimivo za poslualce).

Pisno ocenjevanje znanja bo potekalo po predhodnem pisnem preverjanju znanja. Pri oblikovanju ocene pisnega izdelka uporabljamo naslednjo

ocenjevalno lestvico:

Procent Ocena

90% - 100% = 5

75% - 89% = 4

60% - 74% = 3

46% - 59% = 2

0% - 45% = 1

Pisni izdelek, ki se oceni, lahko uenci piejo najve dvakrat v tednu in enkrat na dan. e bo pri pisnem ocenjevanju znanja ve kot tretjina

uencev ocenjenih negativno, ocenjevanje ponovimo. Upotevamo boljo oceno, ki jo v dokumentacijo vpiemo najkasneje v sedmih dneh po

tem, ko uenke in uenci izdelek oddajo. Po ocenjevanju znanja opravimo evalvacijo z namenom, da ugotovimo vzroke neuspeha.

PODROJA Temeljni

Standard

Temeljni

standard

Temeljni

standard

minimalni

standard

standard ni doseen

5 4 3 2 1

Poznavanje

zgodovinskih

dogodkov,

pojavov in

pojmov

Pozna in razume vse

zgodovinske

dogodke, pojave in

pojme. O njih

pripoveduje smiselno

in s svojimi

besedami.

Pozna in razume veino

zgodovinskih

dogodkov, pojavov in

pojmov. Pri tem ni

vedno samostojen in

zanesljiv.

Pozna in razume

najpomembneje

zgodovinske dogodke,

pojave in pojme. Pri tem

potrebuje uiteljevo

pomo.

Prepozna ali nateje

glavne zgodovinske

dogodke, pojave in

pojme.

Uenec ni dosegel

minimalnega

znanja.

Delo z

zemljevidi in

prostorska

orientacija

Z zemljevida in

legende poie vse

zahtevane podatke in

na njihovem temelju

sklepa in po svojih

besedah opie

dogodek ali pojav.

Z zemljevida in legende

poie veino

zahtevanih podatkov in

ob njih sklepa in opie

dogodek ali pojav.

Obasno ga pri tem

usmerja uitelj.

Z zemljevida in legende

poie le

najpomembneje podatke

in ob njih opie dogodek

ali pojav. Vekrat

potrebuje pomo uitelja.

Le z uiteljevo pomojo

razbere podatke z

zemljevida in legende

in ob njih skua opisati

zgodovinski dogodek

ali pojav.

Uenec ni dosegel

minimalnega

standarda.

asovna

orientacija

Zanesljivo in

pravilno kronoloko

opredeli in razvrsti

dogodke, pojave in

obdobja.

Pravilno kronoloko

opredeli in razvrsti

dogodke, pojave in

obdobja. Pri tem ni

vedno zanesljiv.

Dogodke, pojave in

obdobja skua

kronoloko opredeliti in

razvrstiti. Pri tem

potrebuje uiteljevo

pomo.

Uenec je sposoben

kronoloko opredeliti le

glavna zgodovinska

obdobja.

Uenec ni dosegel

minimalnega

standarda znanja.

Delo s Razbere bistvo in Razbere bistvo in Razbere bistvo sporoila, Prepozna glavne Uenec ni dosegel

slikovnim

gradivom in z

besedili.

posebnosti sporoila,

presodi njegovo

uporabnost in

vrednost ter ob njih

oblikuje ustna ter

pisna sporoila in

izrazi svoje mnenje.

posebnosti sporoila,

presodi njegovo

uporabnost in vrednost

ter ob njih oblikuje

ustna ter pisna

sporoila.

z uiteljevo pomojo

skua razbrati uporabnost

in vrednost ter oblikovati

pisna in ustna sporoila.

podatke iz sporoila in

ob njih opie dogodek

in pojav.

minimalnega

standarda znanja.

9. RAZRED

PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA

PREVERJANJE OCENJEVANJE

Preverjanje znanja je sprotno, s imer uenci dobijo ustrezno povratno

informacijo o njihovem znanju e pred

ocenjevanjem znanja.

Preverjajo se tista deklarativna znanja (znanje in razumevanje zgodovinskih

dogodkov, pojavov in procesov),

proceduralna znanja (spretnosti in veine)

ter odnosna znanja, ki se nanaajo na

odnose, ravnanja, naravnanosti in stalia,

ki spadajo k obveznim in izbirnim temam.

Uporabljajo se razlini naini preverjanja znanja.

Znanje uencev se vrednoti glede na standarde znanj.

Uporabljajo se razlini naini ocenjevanja, kot so ustno in pisno

(npr. pisni preizkus, referati, eseji), plakati, makete, samostojni nastopi,

predstavitve)

Sprotno spremljavo in preverjanje znanja vrimo med vsakim obravnavanim sklopom.

Znanje uencev med olskim letom preverjamo in ocenjujemo (pisno in ustno).

Pisno ocenjevanje znanja je vnaprej napovedano, dejavnosti so pripravljene na listih.

Preverjanje znanja:

ustno sprotno (nekaj minut na zaetku vsake olske ure), pisno obasno (pred pisnim ocenjevanjem znanja).

Ocenjevanje znanja:

ustno ocenjevanje znanja: trikrat v 1. ocenjevalnem obdobju pisni preizkusi znanja: dvakrat v 1. ocenjevalnem obdobju

Pozornost pri preverjanju in ocenjevanju je namenjena:

ZNANJU in RAZUMEVANJU zgodovinskih dogodkov, pojavov in procesov:

uporabi zgodovinske terminologije, pojmov in konceptov,

loevanju zgodovinskih vzrokov, povodov in posledic,

loevanju med zgodovinskimi dejstvi, dokazi, mnenji, stalii in interpretacijami,

orientaciji v zgodovinskem prostoru skozi as;

ANALIZI, SINTEZI in INTERPRETACIJI zgodovinskih virov:

zbiranju, izbiranju, analiziranju in kritini presoji verodostojnih in uporabnih

informacij in dokazov iz razlinih zgodovinskih virov in literature,

loevanju bistvenih od nebistvenih podatkov,

oblikovanju samostojnih sklepov, interpretacij, mnenj, stali, pogledov, izvirnih

predlogov in reitev,

Predstavljanju zakljukov, mnenj, stali, pogledov na razline naine (ustno, pisno, z

uporabo plakatov, referatov, zgodovinskih esejev, IT )

IZDELOVANJU, PISANJU in PREDSTAVLJANJU razlinih izdelkov (referati,

plakati, makete, eseji, IT)

izbrani zgodovinski viri in literatura ustrezajo izbrani temi izdelka,

uporabljeni zgodovinski viri in literatura so ustrezno citirani, navedeni v opombah ali

v seznamu bibliografije,

pisni izdelki so ustrezno strukturirani v uvod, glavni del in sklep,

izdelek (plakat) je estetski, brez slovninih napak in ustrezno predstavljen (razumljivo

in zanimivo za poslualce).

KRIETRIJI ZA PISNO IN USTNO OCENJEVANJE ZNANJA

Pisno ocenjevanje znanja bo potekalo po predhodnem pisnem preverjanju znanja. Pri

oblikovanju ocene pisnega izdelka uporabljamo naslednjo ocenjevalno lestvico: