Načrt ocenjevanja znanja

Vrtnar (SPI) -

1. letnik

Šolsko leto 2010/11

Šolski center Ptuj Biotehniška šola Volkmerjeva cesta 19 2250 Ptuj Slovenija �+386 (0)2 7871 730 � +386 (0)2 7871 711 www.scptuj.si infoscp.kme@scptuj.si

2

1. PRIPRAVA NAČRTA OCENJEVANJA ZNANJA

Načrt ocenjevanja znanja (v nadaljevanju NOZ) je potrdil programski učiteljski zbor (v

nadaljevanju PUZ) izobraževalnega programa vrtnar PTI, na seji dne 28. 8. 2010. V začetku

šolskega leta 2010/11 (najkasneje do 20.9 2010) se NOZ objavi na spletnih straneh šole

http://biotehniška.scptuj.si

ELEMENTI NA ČRTA PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

Ocenjujejo se spodaj navedene programske enote številčno, z lestvico od 1 do 5. Če dijak ne

izkaže minimalnega standarda znanja, se zabeleži ugotovitev NMS (ni dosegel minimalnega

standarda).

Ocenjevanje programskih enot

Ob koncu posameznih vsebinskih sklopov, ocenjevalnih sklopov, dijaki dobijo vprašanja za

preverjanje in ocenjevanje. Preverjanje, kot priprava na ocenjevanje se izpelje tako, da dijaki

dobijo list z nalogami, ki vsebuje kriterije za ocenjevanje, točkovanje posameznih nalog in

dovoljene pripomočke. Dijaki naloge rešijo v šoli ali doma, na naslednji šolski uri pa

preverjajo rešitve in se samoocenjujejo. Sledi ocenjevanje podobnih nalog. Preverjanje znanja

je priporočljivo, ni pa obvezno.

Preglednica 1: Programske enote, ki se ocenjujejo.

1. letnik

Programska enota Člani PUZ-a, ki pripravljajo NOZ

A Predmeti (doseganje KK)

Slovenščina Majda Klemenčič

Matematika Petra Hojnik ( Martina Šegula)

Tuji jezik Milena Romanič, Natalija Bukvič

Umetnost Matjašič Marija

Naravoslovje Marija Ban

Družboslovje Marija Matjašič

Športna vzgoja Primož Gorše

B. Strokovni vsebinski sklopi – (SVS) oz. moduli

Varovanje okolja z osnovami trajnostnega razvoja

Andreja Mlakar, Lidija Petek

Osnove rastlinske pridelave z varstvom rastlin

Andreja Mlakar, Lidija Petek

Pridelava okrasnih rastlin Darja Hanželič, Lidija Petek Osnove upravljanja s stroji in napravami Dušan Meznarič, Mirko Lovrec C. Odprti Kurikul

Predelava vrtnin, zelišč in sadja Vida Babšek

3

Oblike in načini preverjanja in ocenjevanja znanja

Preglednica 2: Oblike preverjanja in ocenjevanja znanja

1. letnik

SLO TJE MAT UME NAR DRU ŠVZ VOT ORP POR OUS PVS

A x x x x x x x x x x x x

B x

Legenda:

A. individualno,

B. skupinsko.

Preglednica 3: Načini ocenjevanja znanja

1. letnik

SLO TJE MAT UME NAR DRU ŠVZ VOT ORP POR OUS PVS

1. x x x x x x x x x x x x

2. x x x x x x x x x x

1. Ustno

a) vrednotenje odgovorov na zastavljena vprašanja;

b) vrednotenje izdelka oziroma storitve (demonstracije, vaje, nastopa, simulacije in

podobno);

c) vrednotenje postopka, ki ga opravlja dijak pri praktičnem preizkusu oz. projektnem

delu (izdelavi izdelka, pripravi in izvedbi storitve, vaji, simulaciji, nastopu, igri

vlog in podobno);

d) intervju oziroma pogovor in drugo.

2. pisno

a) vrednotenje pisnih odgovorov na zastavljena vprašanja;

b) vrednotenje pisnega izdelka;

c) vrednotenje pisne dokumentacije in drugo.

4

Časovni razpored preverjanja in ocenjevanja znanja

Časovni razpored pisnega ocenjevanja znanja je v prilogi 1.

Timsko ocenjevanje

Pri strokovnih vsebinskih sklopih ali modulih, kjer se v izobraževalni proces vključujeta dva

ali več učiteljev ali mentorjev, posameznega dijaka ocenjuje več ocenjevalcev s posameznih

področij, ki predlagajo skupno oceno.

Pri strokovnih vsebinskih sklopih (modulih) se ocenjuje naslednje elemente:

-ocenjevanje kompetenc s pisnim izražanjem,

-ocenjevanje kompetenc z ustnim izražanjem,

- ocenjevanje kompetenc s strokovnim praktičnim delom,

-ocenjevanje delovnih poročil, seminarskih nalog, laboratorijskih vaj ipd.

Končna ocena strokovnega vsebinskega sklopa oz. modula je sestavljena iz teoretičnega in

praktičnega dela. Praktični del predstavlja 60% ocene, teoretični del pa 40% ocene.

Ocene, pridobljene pri programskih enotah odprtega kurikula, prispevajo k skupni oceni

strokovnega vsebinskega sklopa na katerega se navezujejo..

Timsko ocenjevanje je predvideno pri naslednjih programskih enotah:

Preglednica 4: Programske enote, kjer se timsko ocenjuje

Programska enota Obseg (ur) Delež v % Ocena Skupna ocena

VOT TEO 31 47

PRA 35 53

ORP TEO 43 44

PRA 55 56

POR TEO 30 38

PRA 50 62

OUS TEO 43 44

PRA 55 56

PVS TEO 58 42

PRA 82 58

5

Projektno delo:

Učitelji ocenjujejo timsko tudi pri projektnem delu. Iz projektnega dela lahko dobijo dijaki

oceno pri več vsebinskih sklopih oz. modulih ter ključnih kvalifikacijah. Pri oceni

projektnega dela učitelj vrednoti:

- samoiniciativnost (dijak predlaga ali izrazi željo po izdelavi določene projektne

naloge),

- sprotno delo (vmesno poročanje o napredovanju dela),

- sodelovanje z dijaki in mentorjem,

- uporaba raznih virov informacij,

- kvaliteta izdelave projektne naloge (izdelek, plakat, multimedijska predstavitev)

- poročanje pred razredom (govor, mimika, izražanje, itd).

Projektno delo se ocenjuje po naslednjih kriterijih:

Področja ocenjevanja Delež v %

1. Načrtovanje 5

2. Izvedba (izdelek, storitev) 70

3. Dokumentacija 10

4. Predstavitev 15

Skupaj 100

2. MINIMALNI STANDARDI ZNANJA

Minimalni standardi znanj (MSZ) so določeni na osnovi katalogov znanja. MSZ je tisto

znanje, ki ga mora dijak izkazati za pozitivno oceno.

Predmet/strokovni modul: SLOVENŠČINA 1. letnik Ocenjevalni sklop Čas -Okvirno Vsebina Minimalni standard

A BESEDILO IN BESEDILNE VRSTE

SEPTEMBER OKTOBER NOVEMBER

Materni jezik. Slovenščina – državni, uradni jezik; dvojezičnost. Pogovor Opisi Uradna in javna besedila

Dijak: - navede:

o tvorca in naslovnika, o vrsto in temo besedila, o bistvene podatke iz besedila,

– najde zahtevane podatke, – določi, ali je besedilo

uradno/neuradno/javno, – določi besedilno vrsto; – napiše voščilnico, čestitko, obvestilo.

6

B JEZIKOVNA PODOBA JEZIKA

FEBRUAR MAREC

Glasoslovje Besedoslovje Pravopis

– zna našteti samoglasnike, soglasnike, – pravilno uporabi veliko/malo začetnico,

piko, vprašaj, klicaj, vejico, pomišljaj, vezaj, dvopičje, narekovaj,

– poišče ustrezne protipomenke, sopomenke, nadpomenke, podpomenke, besedno družino,

– zna uporabiti pravila pravopisa;

C IZ RODA V ROD

DECEMBER JANUAR

Peter Klepec – ljudska pripovedka; Levstik, Martin Krpan; Zeleni Jurij – ljudska pesem; Murn, Pomladanska romanca

- obvladaj pravorečno pravilno, smiselno in tekoče branje,

- o prebranih besedilih izraža stališča v skladu s svojimi izkušnjami in znanjem;

- v govornih nastopih predstavlja prebrano besedilo sošolcem;

Č LJUBEZEN JE BILA, LJUBEZEN ŠE BO

APRIL MAJ JUNIJ

Jurčič, Sosedov sin; Tavčar, Cvetje v jeseni; Kette, Na trgu; Menart, Nežnost v mraku

- zna povezati značilnosti dobe in smeri ter dejstva iz življenja in dela avtorjev prebranih ali slišanih umetnostnih besedil;

− prepozna literarno prvino; − opiše literarno prvino v vodenem

pogovoru; - v vodenem pogovoru uporablja temeljne literarnoteoretične pojme.

Predmet/strokovni modul: TUJI JEZIK Minimalni standard znanja (na podlagi katalogov znanja): 1. letnik TJZ

Ocenjevalni sklop Teden Vsebina Minimalni standard

A 1. ted. dec.

• Prvi stiki

• Koledar

• Predstavljanje oseb

Dijak zna: • pozdraviti,odzdraviti, • našteti osnovne podatke o sebi • vprašati po osebnih podatkih • poimenovati dneve v tednu, mesece in letne

čase • povedati, koliko je ura, vprašati • povedati, kdaj je rojen, vprašati • se predstaviti • predstaviti druge osebe • vprašati po osebnih podatkih in odgovoriti • brati in razume besedila • poiskati določene podatke iz besedila

B 2.ted. marec

• Moj poklic

• Orodje, opravila na vrtu

• Sadje, zelenjava, rože

Dijak zna: • poimenovati nekaj poklicev in jih preprosto

opisati • preprosto predstaviti svoj poklic • našteti orodje in opravila na vrtu • našteti sadje, zelenjavo, rože • razume navodila za setev • razume navodila za nego sobne rastline • brati in razume bistvo besedila

7

Ocenjevalni sklop Teden Vsebina Minimalni standard

• samostojno poiskati bistvene informacije

C

2.ted. april

• Živali

• Naš vrt

Dijak zna: • našteti živali na kmetiji, hišne ljubljenčke • zna predstaviti svoje živali • poimenovati vrtne škodljivce • našteti orodje in opravila na vrtu • preprosto opisati vrt • opisati, kdo kaj dela na vrtu • brati in razume bistvo besedila • samostojno poiskati bistvene informacije

Predmet/strokovni modul: MATEMATIKA 1. letnik

Ocenjevalni sklop

Teden ocenjevanja znanja

Vsebina

Minimalni standard

A NARAVNA IN CELA ŠTEVILA

2. teden november

Naravna števila. Vrstni red računskih operacij. Urejenost naravnih števil. Cela števila.

množici celih števil. Urejenost celih števil. Večkratniki. Potence z naravnimi eksponenti. Izrazi. Izpostavljanje skupnega faktorja. Deljivost naravnih števil. Praštevila, sestavljena števila. Osnovni izrek o deljenju. Kriteriji deljivosti.

- Največji skupni delitelj in najmanjši skupni večkratnik.

• prepozna naravno število,

• ponazori naravna števila na številski premici, • primerja in uredi naravna števila po velikosti, • zna pisno sešteti dve ali več naravnih števil, • zna pisno določiti produkt dveh števil, • upošteva prednost množenja pred seštevanjem v številskem izrazu brez oklepajev • prepozna celo število, •ponazori števila na številski premici, • danemu številu določi nasprotno število, • zna sešteti in odšteti dve celi števili do l00, • zna določiti predznak produkta dveh celih števil • prepozna izraz, • sešteje in odšteje enočlenike z enako spremenljivko, • zna zmnožiti dva dvočlenika, • zna kvadrirati dvočlenik, • zna izpostaviti skupni faktor, • zna razstaviti razliko kvadratov

B RACIONALNA ŠTEVILA

Racionalna števila.

Obratna vrednost.

Ulomki.

Urejenost racionalnih števil.

Seštevanje in odštevanje ulomkov.

• prepozna decimalni ulomek, • zna zapisati desetiški ulomek kot decimalno število in obratno, • zna seštevati, odštevati in množiti decimalna števila, prepozna procent, • zna rešiti lahke tekstne naloge,

8

Ocenjevalni sklop

Teden ocenjevanja znanja

Vsebina

Minimalni standard

Množenje in deljenje ulomkov.

Desetiški zapis racionalnih števil.

Potence s celimi eksponenti.

Razmerja, deleži, procenti.

Sklepni račun.

C REALNA ŠTEVILA

1.teden februar Številska premica.

Iracionalna števila.

- Kvadratni in kubični koren.

pozna množico realnih števil,

D LINEARNA ENAČBA IN LINEARNA FUNKCIJA

2. teden april

Pravokotni koordinatni sistem v ravnini. Razdalja med dvema točkama. Realna funkcija. Linearna funkcija. Enačba premice.

Linearna enačba.

c) reši preproste linearne enačbe oblike x + a = b; ax = b,

d) z logiko reši preproste tekstne naloge, ki se nanašajo na vsakdanje življenje,

e) prepozna zapisano linearno funkcijo, f) najde k in n iz eksplicitne oblike zapisa

linearne funkcije (npr.: y = 2x + 3),

g) razume pomen k in n, h) nariše graf po izračunanih točkah

Predmet/strokovni modul: UMETNOST Ocenjevalni sklop

Teden Vsebina

Minimalni standard

A. UMETNOSTNA ZGODOVINA

- pozna, razume in razloži temeljne pojme iz likovne umetnosti,

- pozna pomen likovnega ustvarjanja za človeka kot odraz odnosa do življenja,

- pozna in razume pristop k likovnemu delu ter vsebinsko in oblikovno analizo likovnih del,

- pozna izbrana likovna dela, ki se neposredno navezujejo na njegovo poklicno področje,

- pozna izbrane spomenike svetovne in slovenske likovne umetnosti,

- pozna in zna predstaviti pomembna likovna dela iz domačega okolja

B. LIKOVNO SNOVANJE:

RISANJE

- pokaže znanje o likovnem elementu črta, o viziranju in konstrukcijskem risanju

- pokaže osnove poznavanja sorazmerij (proporca) - obvlada skiciranje motivov s poklicnega področja

SLIKANJE - razlikuje barve 1., 2. in 3. stopnje in jih zna uporabljati v nalogi

- v likovni nalogi pokaže poznavanje barvnih harmonij, kontrastov ter barvne simbolike

9

Ocenjevalni sklop Teden

Vsebina

Minimalni standard

- razlikuje slikarske tehnike KIPARSKO IN PROSTORSKO OBLIKOVANJE

- pozna osnovne pojme iz kiparstva - razlikuje oblo in reliefno plastiko - analizira oblike, predmete, produkte iz poklicnega

področja s funkcionalnega in estetskega vidika - razlikuje naravni, umetni in kulturni prostor - pozna in razloži pojem urbanizem - razlikuje in analizira notranji in zunanji prostor - razlikuje tipe gradenj - razlikuje tloris, naris in stranski ris

C. VIZUALNE KOMUNIKACIJE IN OBLIKOVANJE-DIZAJN

- razlikuje umetniško in industrijsko grafiko - razlikuje med likovnim izražanjem in oblikovanjem (industrijskim, grafičnim, modnim, obrtnim) katerega glavni cilj je uporabnost - opiše naloge in učinke vizualnih komunikacij in informacijskih tehnologij z vidika poklicne uporabnosti

Predmet/strokovni modul: NARAVOSLOVJE

Ocenjevalni sklop Teden-preverjanje, ocenjevanje znanja

Vsebina

Minimalni standard

A

2. teden februar

-razvrščanje snovi -lastnosti sovi -elementi in spojine -zmesi -ločevanje zmesi -kovine - primerjava kovin z nekovinami -obstojnost in uporaba kovin -polimeri -reakcije polimerizacije -osnovni laboratorijski material in oznake za nevarne snovi

Dijak: • zna razvrstiti snovi v skupine po izbranem kriteriju • pozna lastnosti materialov, ki jih srečujejo v svojem

poklicu • našteje načine ločevanja zmesi • na osnovi opazovanja in eks.sklepa na položaj

kovine v periodnem sistemu • primerja reaktivnost posameznih kovin in poveže le

– to z obstojnostjo in uporabnostjo • opredeli ogljikove hidrate in proteine kot naravne

polimere • zna za PE, PVC, PS opisati lastnosti, uporabo in

vpliv na okolje • prepozna in poimenuje osnovni laboratorijski

inventar in oznake za nevarne snovi

B

-kaj je v hrani -pomen in vpliv hranil na organizem in zdravje -beljakovine -ogljikovi hidrati -maščobe -pomen in vloga aditivov

Dijak: • na osnovi podane kem. formule znajo prepoznati

vrsto organske snovi (OH, maščoba, beljakovina) • razložiti razliko med esencialnimi in neesencialnimi

aminokislinami • razvrstiti OH in navesti vlogo in pomen glukoze,

škroba, in glikogena v organizmu • izbrati ustrezno maščobno živilo z vidika vsebnosti

nenasičenih maščobnih kislin

10

Ocenjevalni sklop Teden-preverjanje, ocenjevanje znanja

Vsebina

Minimalni standard

• razložiti, kaj so aditivi in v kakšne namene jih

dodajajo živilom

C

-celica kot gradbena in funkcionalna enota -organski sistemi -biološke osnove spolnosti -bolezni sodobnega časa -boj proti boleznim -mutacije -vpliv alkohola, nikotina in drugih toksičnih sovi na organizem

Dijak: • zna opisati celico in razložiti, da se osnovni

življenjski procesi vršijo na nivoju celice • pokazati na modelu organe in razložiti osnovno

delovanje org. sistemov • razložiti delovanje spolnih organov in osnove

razmnoževanja • navesti ukrepe za zaščito pred spolno prenosljivimi

boleznimi in načine načrtovanja družine • pojasniti, kako ravnati in na koga se obrniti ob

nesrečah, poškodbah in boleznih • navesti možnosti širjenja mikroorganizmov in

zajedavcev in njihov vpliv na zdravje • našteti nekaj primerov mutacij, ki se odražajo na zgradbi in delovanju telesa

razložiti učinek določenih snovi na organizem (zloraba zdravil, alkohola..)

Predmet/strokovni modul: DRUŽBOSLOVJE 1. letnik

Ocenjevalni sklop

Teden-preverjanje,

ocenjevanje znanja

Vsebine

Minimalni standard

PRVI LETNIK A Domači in svetovni prostor

Sprotno ustno ocenjevanje

• Gibanje Zemlje • Vrste zemljevidov • Tipi pokrajin • Fizično-geografski

elementi pokrajine: podnebje, prst, rastlinstvo.

• Različni tipi reliefa • Naravnogeografske

značilnosti Slovenije • Družbeno-geografske

značilnosti Slovenije • Alpski svet, Primorski

svet, Dinarsko kraška Slovenija, Subpanonska Slovenija

• Delitev Evrope • Severna ,Zahodna,

Srednja in Vzhodna Evropa, Jugovzhodna in južna Evropa

• Evropa in svet • Evropska unija • Kmetijska problematika

Dijak zna / pozna: • pozna posledice rotacije in revolucije • se zna orientirati na zemljevidu (strani neba, kontinenti, stopinjska mreža) • ob opazovanju fotografije našteje bistvene naravne in družbene elemente pokrajine • na zemljevidu pokaže in poimenuje različne pokrajine Slovenije • na zemljevidu Evrope pokaže in opiše lego Slovenije • na zemljevidu pokaže in imenuje evropske države • na zemljevidu pokaže in imenuje narodnostno mešana območja ob slovenski meji

11

B Svet na razpotju

Tretji teden v decembru

• Bogati-revni • Struktura prebivalstva • Gostota in razporeditev

prebivalstva • Naselja • Selitve prebivalstva • Ekološki problemi • Aktualna krizna žarišča

• pozna vzroke za selitve • navede oblike in ob zemljevidu smeri naseljevanja • zna našteti in opisati vzroke in posledice hitre rasti prebivalstva • na zemljevidu poišče države z največjim naraščanjem preb. • na zemljevidu pokaže območja energetskih virov

C Odnos do okolja in posledice človekovega poseganja vanj

Tretji teden v marcu

• Naravne nesreče • Vzroki in posledice

različne gospodarske razvitosti

• Energetski viri • Ekološki problemi • Prebivalstvo-struktura • Selitve prebivalstva • Naselja • Lakota in podhranjenost • Bogati-revni • Gostota in razporeditev

prebivalstva • Aktualna krizna žarišča • Ekološki problemi

sodobnega sveta-ekološke nesreče,El Ninjo, problemi s pomanjkanjem pitne vode

• Poseganje človeka v prostor

• zna našteti in opisati vzroke in posledice hitre rasti prebivalstva • na zemljevidu poišče države z največjim naraščanjem preb. • našteje in opiše vzroke za selitve • navede oblike in ob zemljevidu smeri naseljevanja • na zemljevidu pokaže območja energetskih virov • opiše tri poljubne primere ogrožanja okolja:lokalnega, globalnega in primer, povezan s svojo strokovno dejavnostjo • opiše in razloži glavne oblike naravnih nesreč

Predmet/strokovni modul: ŠPORTNA VZGOJA 1. letnik

Ocenjevalni sklop Teden-preverjanje, ocenjevanje znanja

Vsebina

Minimalni standard

A. ATLETIKA Dijaki: - zmorejo neprekinjeno 15 min preteči ali prehoditi daljšo pot v pogovornem tempu. - znajo koordinirano in sproščeno teči iz visokega starta. - vaje za izpopolnjevanje tehnike teka .izvajajo z majhnimi napakami

B. PLES

- poskušajo odplesat dva plesa z manjšimi odstopanji od ritma ali korakov

C. KOŠARKA - poznajo in izvajajo: gibanje brez žoge in gibanje z žogo, met na koš po sonožnem zaustavljanju z manjšimi napakami. - v igri 1:1,2:2 in 3:3 sledijo osebni obrambi.

D. BADMINTON - poznajo in izvajajo servis, udarec brez ali z manjšimi napakami vendar v skladu s pravili v igri 1:1 in 2:2.

12

Ocenjevalni sklop Teden-preverjanje, ocenjevanje znanja

Vsebina

Minimalni standard

E. ŠPORTNA GIMNASTIKA

- poznajo orodja in izvajajo elemente na orodju z manjšimi napakami ali pomočjo asistence.

II. IZBIRNI PROGRAM A. ODBOJKA

- izvajajo zgornji odboj, servis in sprejem servisa z manjšimi napakami. - poznajo tehnično taktične elemente napada in obrambe: servis, sprejem, udarec, blok izvajajo že skoraj brez napak in jih poskušajo uporabit v igri 3:3, 4:4, 5:5, 6:6 (z enim in z dvema podajalcema).

Predmet/strokovni modul: VAROVANJE OKOLJA S OSNOVAMI

TRAJNOSTNEGARAZVOJA

1. letnik

Ocenjevalni sklop Teden-preverjanje, ocenjevanje znanja

Vsebina

Minimalni standard

A. Varstvo delovnega okolja in ohranjanje narave januar - marec

2. teden marec

Delovno okolje. zakonodaja. Nevarne in nenevarne snovi. Naravni ekosistemi. Načela sonaravnega gospodarjenja. Naravni in nadomestni viri energije. Odpadki. Reciklaža.

- pozna osnovne pojme delovnega procesa - pozna svoje pravice za varno delo - zna ločiti nevarne snovi od nenevarnih - zna našteti nekaj naravnih ekosistemov - zna našteti nekaj naravnih virov - zna našteti nadomestne vire energije - pozna vrste odpadkov in načine ravnanja z njimi

B. Ohranjanje naravnih vrednot, kulturne dediščine in trajnostni razvoj marec - maj

2. tenen v aplilu

Naravne vrednote in kulturna dediščina. Zakonodaja. Trajnostni razvoj.

- pozna razliko med naravnimi vrednotami in kulturno dediščino, - zna razložit pojme trajnostni razvoj, sonaravni razvoj, varstvo okolja,

Predmet/strokovni modul: OSNOVE RASTLINSKE PRIDELAV E Z VARSTVOM RASTLIN 1. letnik

Ocenjevalni sklop Teden-preverjanje, ocenjevanje znanja

Vsebina

Minimalni standard

A. Naravoslovje v biotehniki september - januar

4. teden v novembru

- Rastlinska celica. tkiva in organi. - Razmnoževanje rastlin. - Razvrščanje rastlin. - Kisline, baze in soli. - Vodne raztopine.

-opisati zgradbo celice, - našteti organe rastlin, - razložiti razliko med vegetativnim in generativnim razmnoževanjem, - našteti načine razmnoževanja, - pomen ključa za razvrščanje rastlin,

13

- Nevarne snovi. - Prehrana rastlin. - Kemični procesi v rastlini (fotosinteza, dihanje). - Talna in hranilna raztopina. - Gnojila in gnojenje.

- kisline, baze in soli, - znake za nevarne snovi, - katione in anione, - osnoven koncept fotosinteze in dihanja, - vrste gnojil.

B. Osnove pridelave rastlin januar - maj

1. teden v aprilu - Dejavniki rasti in razvoja rastlin. - Klimatski dejavniki. - Kmetijstvo, hortikultura in gozdarstvo. - Gospodarski pomen osnovnih kmetijskih panog. - Načini in tehnike rastlinske pridelave. - Talni dejavniki (lastnosti tal). - Obdelava tal. - Analiza tal. - Prehrana rastlin. - Kolobar in kolobarjenje - Seme in setev. - Gojenje rastlin v zavarovanem prostoru. - Oskrba rastlin.

- našteti osnovne klimatske dejavnike, - našteti osnovne talne dejavnike, - našteti rastlinske hranila, - pomen kolobarja, - vzeti vzorec tal za analizo, - našteti različne tehnike in čas obdelave tal, - zgradbo semena, - našteti razvojne faze rastlin, - našteje ukrepe oskrbe posevka oz. nasada, - posejati oziroma posaditi ustrezen sadilni material, - našteti povzročitelje poškod na rastlinah in pridelkih, - pomen karence, - našteti načine varstva rastlin, - našteti FFS po namenu in načinu delovanja, - znake o strupenosti FFS.

Predmet/strokovni modul: PRIDELAVA OKRASNIH RASTLIN 1. letnik OCENJEVALNI SKLOP

PREVERJANJE ZNANJA

VSEBINA MINIMALNI STANDARD Dijak zna/pozna/razume/razloži:

A. RASTLINSKI SISTEM

18-22. oktober, 2010

- rastlinski sistem; - binarna

nomenklatura;

Dijak: -zna uvrstiti okrasne zelnate rastline v rastlinski sistem; - zna pravilno zapisovati in izgovarjati botanična imena rastlin;

B. PRIDELOVANJE OKRASNIH ZELNATIH RASTLIN

13-17. december - rastni substrati; - razmnoževanje

okrasnih rastlin; - vzgoja sadik; - oskrba sadik; - sajenje sadik na

stalno mesto;

Dijak: -razlikuje rastne substrate; -pozna načine generativnga in vegetativnega razmnoževanja rastlin; -pozna značilnosti dobre in slabe sadike

Predmet/strokovni modul: OSNOVE UPRAVLJANJA S STROJI IN NAPRAVAMI

14

1. letnik Oznaka in ime ocenjevalnega

sklopa

Termin ocenjevanja znanja

Vsebina

Minimalni standardi znanja

A Varno delo s traktorjem in traktorskimi priklju čki, orodji in napravami

Drugi teden v novembru

Vrste traktorjev Dizelski motor Sklopi traktorja Statistični pregled nesreč s traktorjem s smrtnim izidom Mehanika tal – mehanika gibanja traktorja Razporeditev teže traktorja na osi in kolesa Stabilnost traktorja Preprečavanje nesreč pri vožnji in delu s traktorjem Praktični prikaz varne uporabe traktorja in traktorskih priključkov Varnost v prometu Izpit za traktor

Dijak zna / pozna: - našteti vrste traktorjev; - našteti razlike med dizelskim in bencinskim motorjem; - našteti nepremične in gibljive dele motorja; - našteti sestavne dele naprave za dovod goriva; - našteti sestavne dele naprave za hlajenje; - našteti vrste transmisij; - našteti vrste krmilnih sistemov; - našteti načine povečanja oprijemanja traktorskih koles; - našteti naloge zavor in vrste zavor ter vrste prenosov zavorne sile; - opisati komfortno kabino traktorja; - opisati varno delo s kardanom; - našteti el. opremo traktorja; - našteti najpogostejše vzroke nesreč; - opisati pomen razporeditve teže traktorja na osi in kolesa; - klirens traktorja; - vplive obremenitve osi pri vleki in zaviranju; - zna opisati prometne znake,njihov pomen in postavitev

B Fizikalne in kemijske osnove v biotehniki

Prvi teden v februarju

Agregatna stanja, Zračni tlak, Materiali v kmetijski tehniki, Korozija v kmetijski tehniki.

- ločiti agregatna stanja, ki jih uporablja pri svojem delu, - opisati prehode med agregatnimi stanji najpogosteje uporabljenih snovi. - našteti materiale ki se uporabljajo v kmetijski tehniki - zaščititi materiale pred korozijo

C Osnove vzdrževanja strojev, orodij in naprav

Drugi teden v aprilu

Motorji z notranjim izgorevanjem, Gorivo. Sklopi traktorja, Vzdrževanja traktorja, Konzerviranje strojev

- razlikovati vrste in vire energij - sklope traktorja in razloži njihovo delovanje, - izvesti osnovna vzdrževalna dela na traktorju in kmetijskih strojih, - konzervirati in shranjevati stroje in naprave

Predmet/strokovni modul: PREDELAVA VRTNIN, ZELIŠ Č IN SADJA

Kompetenca ali

ocenjevalni sklop

Ocenjevanje

znanja (teden v mesecu)

Vsebine

Minimalni standard

15

Integrirane klju čne kvalifikacije (IKK) Razvijanju integriranih ključnih kvalifikacij posvečamo pozornost pri vseh programskih enotah in oblikah

pouka: praktičnem in teoretičnem pouku, projektnem delu, praktičnem izobraževanju in interesnih dejavnostih.

Spremljamo jih skupaj s kompetencami, v katere so vključene.

Preglednica 5: Razvrstitev IKK po programskih enotah

A VRTNINE, SADJE, ZELIŠČA

Drugi teden v decembru

- pomen vrtnin v prehrani, - hranilna vrednost vrtnin, - razdelitev vrtnin, - pomen sadja v prehrani, - hranilna vrednost sadja, - razdelitev sadja, - vrste zelišč, - uporabni deli zelišč, - pripomočki in naprave za

pripravo in čiščenje vrtnin, sadja in zelišč.

Dijak zna: - našteti hranilne snovi ,ki so v sadju in

vrtninah, - zna našteti skupine vrtnin, - pozna delitev sadja, - pozna uporabne dele zelišč, - zna izbrati ustrezen pripomoček za čiščenje

vrtnin, sadja in zelišč, - po navodilu izvede postopek čiščenja

vrtnin, sadja in zelišč. našteti hranilne snovi ,ki so v sadju in vrtninah,

B IZDELKI IZ VRTNIN

tretji teden v marcu

- Izdelki iz vrtnin, - fizikalni postopki

konzerviranja, - kemijski postopki

konzerviranja, - biološki način konzerviranja - vrste embalaže za konzervirane

vrtnine, - vrste mikroorganizmov, ki

povzročajo kvarjenje izdelkov iz vrtnin.

Dijak zna: - našteti izdelke iz vrtnin, - našteti postopke konzerviranja vrtnin, - našteti embalažo za izdelke iz vrtnin, - našteti mikroorganizme, ki povzročajo

kvarjenje izdelkov izvrtnin, - po navodilih izvesti enostaven postopek

konzerviranja

C IZDELKI IZ

SADJA

Ustno ocenjevanje znanja - april

- sadni polizdelki,

- sadni izdelki,

- fizikalni način konzerviranja,

- kemični način

konzerviranja,

- kontrola kakovosti

proizvodov iz sadja.

Dijak zna : - našteti polizdelke in izdelke , - zna našteti postopke konzerviranja sadja, - po navodilih izdelati eno staven

izdelek iz sadja, - prepozna pokvarjen sadni izdelek našteti

polizdelke in izdelke , -

16

IKK Programska enota Cilji

Varnost in zdravje pri

delu

VOT, ORP, POR, OUS,

NAR, ŠVZ, PVS

- spozna predpise s področja varnosti in zdravja pri

delu

- spozna nevarnosti dela in delovnega okolja

- razvija spretnosti za varovanje svojega zdravja in

zdravja drugih

- razvija odgovornost do ohranjanja lastnega zdravja

in zdravja v povezavi z delom

Učenje učenja SLO, MAT, TJZ, UME,

NAR, DRU, VOT, ORP,

OUS, POR, PVS

- spozna sebe kot učenca

- vzpostavi in vzdržuje motivacijo za učenje

- uči se uravnavati čustva v procesu učenja

- razvija sposobnost nadziranja koncentracije med

učenjem

- sprejema odgovornost za učenje

- razvija komunikacijske spretnosti

- razvija sposobnost razumevanja vplivov okolja na

proces učenja in vrednotenje znanja ter moč in

možnost svojega vplivanja na okolje

- spoznava značilnosti dobrega učnega okolja in

oblikuje svoj učni prostor

- razvija sposobnost kompleksnega mišljenja,

spretnosti procesiranja informacij ter miselnih navad

- razvija učne strategije

- spremlja in vrednoti svoje učenje in napredovanje

Socialne spretnosti SLO, MAT, TJZ, UME,

NAR, DRU, VOT, ORP,

ŠVZ, POR, OUS, PVS

- razume sebe in druge v socialnih položajih

- učinkovito in konstruktivno sodeluje v skupini in

dosega konsenz

- rešuje probleme na poklicnem in osebnem področju

- samostojno in odgovorno prevzema, načrtuje,

organizira in opravlja delovne naloge

- konstruktivno rešuje konfliktne položaje

- učinkovito se sporazumeva v različnih položajih

3. INTERESNE DEJAVNOSTI (ID) Interesne dejavnosti so sestavni del predmetnikov izobraževalnih programov nižjega poklicnega, srednjega poklicnega, srednjega strokovnega in poklicno tehniškega izobraževanja. Zajemajo od 32 do 96 ur na leto, odvisno od izobraževalnega programa in letnika. Namen interesnih dejavnosti je razvijati interesna področja dijakov in jim hkrati

17

omogočiti razširjanje in poglabljanje splošnega in posebnega znanja, povezanega s cilji programov, ki jih izvaja šola, ter spoznanj o socialnem okolju, v katerem šola deluje. Svoje sposobnosti in nagnjenja lahko preizkusijo in preverijo tudi na več področjih izven programa izobraževanja. Tako laže zadovoljujejo lastne potrebe, razvijajo miselne procese, pridobljena znanja usmerjajo v odgovorno ravnanje, se moralno, intelektualno in osebnostno razvijajo. Prav tako razvijajo spoštovanje do sebe in drugih, razvijajo socialno-komunikacijske spretnosti in veščine, povezujejo teorijo s prakso, spoznavajo poklicne interese ter možnosti izrabe prostega časa.

Dijaki lahko izbirajo med ponudbami zunanjih izvajalcev in šole ter Zavoda republike Slovenije za šolstvo, ki je v šolskem letu 2010/11 na spletnih straneh objavil Katalog programov IND za srednješolce. Dijaki, ki v katalogu odkrijejo vsebino, ki bi jih zanimala, lahko svoj interes sporočijo organizatorju IND na šoli.

Po opravljenih interesnih dejavnostih dijaki pripravijo pisno poročilo, v katerem predstavijo rezultate in posebnosti.

Interesne dejavnosti izvajamo po vsebinskih sklopih v čim bolj strnjeni obliki. Delijo se na tri vsebinske sklope: obvezni enotni del, vsebine, povezane s programom in vsebine, povezane s prosto izbiro dijakov.

Vsebinski sklopi po terminih

Obvezni enotni del

Termini

Športni dnevi 22. 9. 2010 (in sprejem novincev), 17. 2. 2011, 7. 5. 2011 (in podelitev ključa), 14. 4. 2011 (le za dijake srednjega strokovnega izobraževanja)

Ogledi gledaliških, filmskih in glasbenih predstav, likovnih razstav ter kulturnih prireditev na šoli

prireditev ob zaklju čku projektnega tedna, 13. 11. 2010 (deljen kulturni dan; ogled gledališke predstave) , 24. 12. 2010, 4. 2. 2011 (deljen kulturni dan), 21. 5. 2011 (prireditev ob dnevu odprtih vrat šole), 24. 6. 2011 (prireditev ob zaključku pouka)

Seznanitev s kulturnimi in zgodovinskimi znamenitostmi v šolskem okolju (Ptujski grad, arheološke zbirke, srednjeveški Ptuj, mitreji)

19., 20. in 21. 1. 2011

Ogled študijske knjižnice Ptuj, izobraževalnih ustanov (dnevi odprtih vrat), sejmov

19., 20. in 21. 1. 2011

Zdravstvena vzgoja in vzgoja za družino, mir in nenasilje (nalezljive bolezni, preventiva pri ohranjanju zdravja, prva pomoč, priprava na partnerstvo in starševstvo, problemi mladostnika, spolna vzgoja, nasilje med vrstniki, odvisnost, medsebojna komunikacija, tolerantnost, sprejemanje

19., 20. in 21. 1. 2011

18

drugačnosti, pozitivna samopodoba, duševno zdravje, zdrava prehrana, izbira poklicne zaposlitve) Naravoslovni dan – ekološki dan (organizirane čistilne akcije – urejanje okolice šolskega posestva), predavanja, ogled čistilne naprave na Ptuju

uskladitev s šolskim maturitetnim koledarjem

Delavnice o metodah učenja, delovnih in učnih navadah, motivacija dijakov

19., 20. in 21. 1. 2011

Ogledi – obisk obratovalnice s strokovnega področja, ogled sejma, spoznavanje poklicnega področja, proizvodni obrati, strokovna predavanja

19., 20. in 21. 1. 2011

Ogled šolske knjižnice – uvajanje v delo 19., 20. in 21. 1. 2011 Prometna vzgoja 19., 20. in 21. 1. 2011 Strokovna ekskurzija uskladitev s šolskim maturitetnim

koledarjem Vsebine, povezane s prosto izbiro dijakov

Termini

Gledališki, glasbeni in filmski abonmaji; obiskovanje glasbene šole, pevskega zbora, dramske skupine ter plesnih in športnih treningov, sodelovanje na športnih srečanjih, spominskih shodih; tečaj cestnoprometnih predpisov, tečaj prve pomoči; mladinska raziskovalna dejavnost; tekmovalna dejavnost v znanju; socialno delo; mentorstva in pomoč drugim; organizirano dopolnilno izobraževanje; dejavnosti, ki jih šola ponudi dijakom: nega konja in osnove jahanja; tehnike plavanja in reševanje iz vode; pravilna uporaba naprav v fitnesu; folklorni ples, tehnika kegljanja; nastopanje in igra; oblikovanje besedil na računalniku; osnove digitalne fotografije; analize vina; reševanje problemov, konfliktov in stresa; pletarstvo; vrtnarstvo; zelišča in njihova uporaba; kuha in peka slaščic; izdelava okrasnih predmetov; aranžerstvo; šivanje; mizarstvo; predstavitev dejavnosti svoje kmetije; poznavanje drevesnih vrst v parku na Turnišču …

uskladitev s šolskim maturitetnim koledarjem

Šola v okviru interesnih dejavnosti že vrsto let sodeluje s številnimi organizacijami v šolskem okolju, kot so: Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj, Kmetijski kombinat Ormož, Rdeči križ Ptuj, Zdravstveni dom Ptuj, Čistilna naprava Ptuj, Center za socialno delo Ptuj, LAS Ptuj, Kino Ptuj, Gledališče Ptuj, Terme Ptuj, Fitnes center Olympic, Fitnes center Fit, Fitnes center Zdravo, Pokrajinski muzej Ptuj, Študijska knjižnica Ivana Potrča Ptuj, Policijska postaja Ptuj, Konjeniški klub Ptuj in številni drugi.

Razporeditev interesnih dejavnosti po programih in letnikih

Srednje poklicno izobraževanje Število ur IND 1. letnik 64 2. letnik 64 3. letnik 32

Kulturne dejavnosti

19

V šol. letu 2010/11 bomo izvedli pet kulturnih dnevov: 1. kulturni dan Čas izvedbe: 30. september 2010 Izvedli bomo prireditev ob zaključku projektnega tedna. Sodelovali bodo dijaki folklorne, glasbene in vokalne skupine. 2. kulturni dan (deljen) Čas izvedbe: 13. november 2010 Ogled gledališke predstave v gledališču Ptuj. 3. kulturni dan (deljen) Čas izvedbe: 24. december 2010 24. decembra 2010 bomo izvedli tradicionalno prireditev, s katero pričnemo novoletne počitnice. Dijaki se predstavijo kot mladi glasbeniki, literarni ustvarjalci ter likovni talenti s svojimi nastopi in glasbenimi točkami. Mnogo naših dijakov obiskuje glasbene šole, piše pesmi in druga besedila, riše ali fotografira. Zdi se nam prav, da svoje talente predstavijo sošolcem in prijateljem. Za malim odrom ali v avli šole bomo izvedli glasbeno – literarno prireditev, v avli šole ali v knjižnici pa odprli razstavo slikarskih in fotografskih del. 4. kulturni dan (deljen) Čas izvedbe: 4. februar 2011 S kulturno prireditvijo, ki jo bodo oblikovali dijaki šole, bomo zaznamovali slovenski kulturni praznik. Sodelovali bodo dijaki glasbene in vokalne skupine ter dijaki, ki ustvarjajo svoja besedila (pesmi ali prozo). Interpretirali bomo Prešernove pesmi ter spoznavali njegovo življenje. 5. kulturni dan Čas izvedbe: 21. maj. 2011 Prireditev ob odprtju Dnevov odprtih vrat bodo sooblikovali dijaki folklorne, glasbene in vokalne skupine. 6. kulturni dan Čas izvedbe: 24. junij 2011 Pripravili bomo prireditev ob zaključku šolskega leta in dnevu državnosti. Dijaki bodo interpretirali pesmi slovenskih umetnikov ter program dopolnili z glasbo in petjem. Športne dejavnosti Redni pouk Oddelki opravijo po 2 ali 3 ure tedensko in imajo od 29 do 35 tednov pouka, kar znese za posamezni oddelek: 34, 54, 60, 68, 70, 75 šolskih ur ali 102 šolski uri /letno. Interesne dejavnosti V okviru interesnih dejavnosti bomo v tem šolskem letu organizirali štiri športne dneve (prvi športni dan bo povezan s sprejemom novincev).

20

Pri organizaciji le-teh bomo sledili načelu množičnosti, saj bodo sodelovali vsi dijaki po interesih in svojih sposobnostih. Z organizacijo različnih športnih aktivnostih bomo skušali pri dijakih zbuditi večje zanimanje za šport in poudariti pomen gibanja za zdravo življenje. Športni dnevi so namenjeni predvsem razbremenitvi dijakov in vzpostavljanju pristnejših medsebojnih odnosov, zato morajo biti smiselno razporejeni skozi vse leto, vsebinsko in doživljajsko bogati, hkrati pa povezani z vsebinami različnih predmetov. Sodelovali bomo na različnih občinskih ekipnih tekmovanjih, kot so: mali nogomet, atletika, odbojka, košarka .., kjer bomo po svojih najboljših močeh zastopali našo šolo. ŠPORTNI DNEVI

1. športni dan – jesenski športni dan, 22. 9. 2010; Vsebina: sprejem novincev v šolo in kulturno zabavni dogodek Predlog :

- mali nogomet, - badminton, - kolesarjenje, - lokostrelstvo, - pohod, - jahanje, - družabne igre (štafetne igre, igre brez meja);

2. športni dan – zimski športni dan, 17. 2. 2011

Vsebina: športne aktivnosti nekoliko drugače Predlog:

- smučanje, - sankanje, - plavanje, - fitnes, - pohod, - aerobika.

3. športni dan – spomladanski športni dan, 14. 4. 2011

Vsebina: - atletika; - odbojka; - med dvema ognjema; - namizni tenis; - pohod; - plavanje.

4. športni dan – ssi in pti program, 7. 5. 2011 Vsebina:

- pohod z naravoslovno vsebino in plavanje. Strokovne ekskurzije – projektni dnevi Strokovne ekskurzije so del učnih vsebin, zlasti pri strokovnih predmetih in praktičnem pouku. Zato jih vsebinsko povezujemo z izvajanjem učnih načrtov.

21

Vsebine strokovnih ekskurzij so zelo pestre in raznovrstne, saj zajemajo oglede sejmov, proizvodnje, razstav, kulturnih in zgodovinskih znamenitosti. PROGRAM STROKOVNIH EKSKURZIJ V ŠOL. LETU 20010/2011

1. letnik - ogled zaščitenih naravnih območij in pridobivanja obnovljivih virov energije;

april 2011

Darja Hanželič

4 PRAKTIČNO USPOSABLJANJE Z DELOM (PUD)

Delodajalec ali šola vodi evidenco praktičnega izobraževanja v delovnem procesu v skladu s priporočili za

izvedbo PUD. Po končanem praktičnem usposabljanju z delom posameznemu dijaku potrdi pripravljeno

poročilo o praktičnem izobraževanju. Dijaku izda potrdilo o uspešno opravljenem Praktičnem usposabljanju z

delom, na katerega zapiše vsebine PUD-a in oceno. Znanje dijakov pri praktičnem usposabljanju z delom se

ocenjuje z opisno oceno (opravil/ni opravil).

Šolski koledar, koledar opravljanja zaključnega izpita, interesne dejavnosti in druge dejavnosti šole so sestavni

del Letnega delovnega načrta (LDN).

Termini opravljanja Prakti čno usposabljanje z delom (PUD)za šolsko leto 2010/11

GOSPODAR NA PODEŽELJU, CVETLI ČAR, VRTNAR 1. b razred od 03.05.2011 - 23.06.2011 2. b razred od 02.03.2011 - 22.04.2011 3. b razred od 02.09.2010 – 25.10. 2010

Obveščanje staršev in dijakov o uspehu:

Dijake in starše se obvešča o uspehu na mesečnih govorilnih urah in po zaključku ocenjevalnega obdobja v

skladu z letnim delovnim načrtom.

Na začetku šolskega leta dijake seznanimo:

� s kompetencami in standardi znanj, ki naj bi jih dosegli (katalogi znanj na spletnih straneh)

� z minimalnimi standardi znanja

� z načrtom preverjanja in ocenjevanja znanja

� z oblikami in načini ocenjevanja

� s pravili ocenjevanja (sklep PUZ – a, kot priloga k redovalnici)

� z dovoljenimi pripomočki (so navedeni na vsakem pisnem testu. Dijake predhodno seznanimo z

dovoljenimi pripomočki že pri preverjanju znanja in pri izročitvi nabora nalog).

� z načini evidentiranja ocen z opisnimi kriteriji ocenjevanja in točkovniki. Razvidno iz sklepa PUZ – a

(priloga k redovalnici, brošura, nabor nalog in navodil na testni poli).

22

5 RAZPORED OCENJEVALNIH OBDOBIJ, PEDAGOŠKIH KONFER ENC IN IZPITOV Ocenjevalna obdobja 1. ocenjevalno obdobje: od 1. septembra 2010 do 14. januarja 2011; 2. ocenjevalno obdobje: od 17. januarja 2011 do 24. maja 2011 (zaključni razredi); Razpored ocenjevalnih obdobij, pedagoških konferenc in izpitov Ocenjevalna obdobja 1. ocenjevalno obdobje: od 1. septembra 2010 do 14. januarja 2011; 2. ocenjevalno obdobje: od 17. januarja 2011 do 24. maja 2011 (zaključni razredi); 2. ocenjevalno obdobje: od 17. januarja 2011 do 23. junija 2011 (ostali razredi). Redovalne konference 1. redovalna konferenca: 13. januar 2011 2. redovalna konferenca: 23. maj 2011 (zaključna konferenca za zaključne razrede); 2. redovalna konferenca: 22. junij 2011 (za ostale razrede). Dopolnilni in diferencialni izpiti:

• zimski izpitni rok: 1.–28. februar 2011; • spomladanski izpitni rok za zaključne razrede: 1. do 4. junij 2011; • spomladanski izpitni rok za ostale razrede: 1. do 5. julija 2011; • jesenski izpitni rok: 19., 22. in 23. avgust 2011.

Pouka prosti dnevi in prazniki:

• jesenske počitnice (25.–29. oktober 2010); • dan reformacije (31. oktober 2010) • novoletne počitnice (27. december 2010–2. januar 2011); • zimske počitnice (21.–25. februar 2011); • velikonočni ponedeljek (25. april 2011); • dan upora proti okupatorju (27. april 2011); • prvomajske počitnice (28.–29. april 2011); • praznik dela (1.–2. maj 2011); • dan državnosti (25. junij 2011).

Trajanje pouka v šolskem letu 2010/2011:

• zaključni razredi NPI (2. č – pomočnik v biotehniki in oskrbi) – od 1. septembra 2010 do 14. januarja 2011;

• zaključni razredi SPI, SSI in PTI (3. b gospodar na podeželju/cvetličar, 4. a – kmetijski tehnik in 2. d – kmetijsko podjetniški tehnik) od 1. septembra 2010 do 21. maja 2011; • ostali razredi – od 1. septembra 2010 do 23. junija 2011.

2. ocenjevalno obdobje: od 17. januarja 2011 do 23. junija 2011 (ostali razredi).

23

Redovalne konference 1. redovalna konferenca: 13. januar 2011 2. redovalna konferenca: 23. maj 2011 (zaključna konferenca za zaključne razrede); 2. redovalna konferenca: 22. junij 2011 (za ostale razrede). Dopolnilni in diferencialni izpiti:

• zimski izpitni rok: 1.–28. februar 2011; • spomladanski izpitni rok za zaključne razrede: 1. do 4. junij 2011; • spomladanski izpitni rok za ostale razrede: 1. do 5. julija 2011; • jesenski izpitni rok: 19., 22. in 23. avgust 2011.

Pouka prosti dnevi in prazniki:

• jesenske počitnice (25.–29. oktober 2010); • dan reformacije (31. oktober 2010) • novoletne počitnice (27. december 2010–2. januar 2011); • zimske počitnice (21.–25. februar 2011); • velikonočni ponedeljek (25. april 2011); • dan upora proti okupatorju (27. april 2011); • prvomajske počitnice (28.–29. april 2011); • praznik dela (1.–2. maj 2011); • dan državnosti (25. junij 2011).

Trajanje pouka v šolskem letu 2010/2011:

• zaključni razredi NPI (2. č – pomočnik v biotehniki in oskrbi) – od 1. septembra 2010 do 14. januarja 2011;

• zaključni razredi SPI, SSI in PTI (3. b gospodar na podeželju/cvetličar, 4. a – kmetijski tehnik in 2. d – kmetijsko podjetniški tehnik) od 1. septembra 2010 do 21. maja 2011;

• ostali razredi – od 1. septembra 2010 do 23. junija 2011.

24

PRILOGA 1: Časovni načrt pisnega ocenjevanja znanja Šolsko leto: 2010/2011 Razred: 1. b Program: VRTNAR

(pisno ocenjevanje znanja se bo izvedlo v tednu v katerem je vpisano, dovoljene so spremembe časovnega načrta glede na potrebe in dogajanje na šoli)

SEP OKT NOV DEC JAN FEB MAR APR MAJ JUN

1. 1. PRO 1. praznik 1. 1. 1. 1. 1. 1. 1. PUD 2. 2. IND 2. 2. PVS 2. 2. MAT 2. 2. 2. 2. PUD 3. 3. 3. 3. 3. 3. 3. 3. 3. PUD 3. PUD

4. 4. 4. UME 4. 4. 4. IND 4. 4. 4. PUD 4.

5. 5. 5. 5. 5. 5. 5. 5. ORP 5. PUD 5. 6. 6. 6. 6. 6. 6. 6. 6. 6. PUD 6. PUD 7. 7. SLO 7. 7. 7. 7. prosto 7. 7. 7. IND 7. PUD 8. 8. 8. 8. 8. 8. Kult p. 8. VOT 8. 8. 8. PUD 9. 9. 9. DRU 9. 9. 9. 9. 9. 9. PUD 9. PUD 10 10 10 MAT 10 10 10 NAR 10 10 10 PUD 10 PUD 11. 11. 11. SLO 11. 11. 11. 11. 11. 11. PUD 11. 12. 12. 12. 12. 12. 12. 12. 12. VOT 12. PUD 12. 13. 13. 13. IND 13. 13. 13. 13. 13. OUS. 13. PUD 13. PUD 14. 14. 14. 14. TJZ 14. 14. 14. 14. IND (SSI) 14. 14. PUD 15. 15. 15. 15. 15. 15. 15. 15. 15. 15. PUD 16. 16. 16. 16. 16. 16. 16. 16. 16. PUD 16. PUD 17. 17. 17. 17. 17. 17. IND 17. 17. 17. PUD 17. PUD 18. 18. 18. 18. 18. 18. 18. 18. 18. PUD 18. PUD 19. 19. 19. 19. 19. IND 19. 19. 19. 19. PUD 19. 20. 20. 20. 20. 20. IND 20. 20. 20. 20. PUD 20. 21. 21. 21. 21. 21. IND 21. 21. 21. 21. IND 21. PUD 22. IND 22. 22. 22. 22. 22. 22. 22. 22. 22. PUD 23. 23. 23. 23. 23. 23. 23. PVS 23. 23. PUD 23. PUD

24.

24.

24.

24. IND

24.

24.

24.

24. 24. PUD

24.

25. 25. Jes. poč. 25. 25. 25. 25. 25. 25. Vel.pon. 25. PUD 25. 26. 26. 26. ORP 26. 26. 26. 26. 26. prosto 26. PUD 26. 27. 27. 27. 27. Nov. p. 27. 27. 27. 27. Dan upora 27. PUD 27. 28. PRO 28. 28. 28. 28. 28. 28. 28. 28. IND 28. 29. PRO 29. 29. 29. 29. 29. TJZ 29. 29. 29. 30. PRO 30. 30. 30. 30. 30. 30. 30. PUD 30. 31. Dan ref. 31. 31. 31. 31. PUD

25