Oskarjev kotiček

ZBORNIK NASVETOV, NAPOTKOVZBORNIK NASVETOV, NAPOTKOVZBORNIK NASVETOV, NAPOTKOVZBORNIK NASVETOV, NAPOTKOV

Št: 2 Avtor: OSKAR NEUVIRT

KAZALO:

1. Zabavna pirotehnika in njene nevarnosti za človeka in okolico

2. Petarde

3. Dimniški nasveti

4. Sežiganje rastlinskih odpadkov

Zabavna pirotehnika in njene nevarnosti za človeka in okolico Uvod Ogenj spremlja človeka že od nekdaj in vedno mu je bil po eni strani prijatelj, na drugi pa sovražnik. Med božičnimi in novoletnimi prazniki je ognja okrog nas več kot običajno. Zakaj je tako? Pravega odgovora ne najdem. Je pa res, da je za praznike pokalo in se bliskalo tudi takrat, ko pri nas še ni bilo legalne prodaje zabavne pirotehnike. Nesreč pri tem početju je bilo celo več kot danes, ko število poškodb nekoliko pada. Mi vsi, posebej pa še tisti, ki boste za praznike uporabljali zabavno pirotehniko, pa ne smemo pozabiti, da so okrog nas otroci, starejši ljudje, živali.

Kaj pravi zakon

Po 36. členu zakona o eksplozivih, smo dolžni upoštevati naslednje omejitve za uporabo ognjemetnih izdelkov:

- Prodaja ognjemetnih izdelkov razredov I in II, katerih glavni učinek je pok, je dovoljena v času od 19. decembra do 31. decembra. - Uporaba ognjemetnih izdelkov razredov I in II, katerih glavni učinek je pok, je dovoljena v času od 26. decembra do 2. januarja. - Uporaba ognjemetnih izdelkov razredov I in II, katerih glavni učinek je pok, je prepovedana v strnjenih stanovanjskih naseljih, v zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, v prevoznih sredstvih za potniški promet in na površinah, kjer potekajo javni shodi ali javne prireditve. - Mladoletnikom do 15 leta starosti sta dovoljena le prodaja in uporaba ognjemetnih izdelkov razredov I in II ter le, če so pod nadzorstvom staršev ali skrbnikov. - Uporaba ognjemetnih izdelkov je dovoljena samo v skladu z navodili proizvajalca. - - Prepovedana je: - predelava ognjemetnih izdelkov zaradi povečanja učinka, - uporaba v drugih predmetih, - lastna izdelava ognjemetnih izdelkov ali zmesi, - preprodaja ognjemetnih izdelkov.

Nevarnosti ki nam pretijo

Pri nepravilni uporabi predmetov zabavne pirotehnike in pri neupoštevanju navodil proizvajalca se lahko poškodujemo, zanetimo požar ali povzročimo stres pri ljudeh in živalih. Pri nakupu, če že ne gre brez tega, bodimo pozorni na rok trajanja predmeta, efekt predmeta in način proženja. Pri efektu dajte prednost svetlobnemu efektu pred pokom oziroma zvočnim efektom. Pri nakupu raket pa izberimo raje tako imenovane »baterije« raket, ki so ob pravilni postavitvi in izbiri lokacije bolj varne. Vedno uporabljate le predmete zabavne pirotehnike pri pooblaščenih, legalnih prodajalcih, ki vam bodo znali svetovati in opozarjati na nevarnosti teh predmetov. Starejši naj imajo nadzor nad mlajšimi in nikoli ne dovolite nobene improvizacije, kot so vezanje petard in raket v snope, metanje petard v votle predmete, metanje petard in raket na ogenj, polnjenje vrečk s plinom in druge vselej nevarne oblike improvizacije. Še nekaj nasvetov za tiste, ki ne marate ognjemetov, petard in podobnih. V stanovanjih zaprite okna in vrata, spustite rolete, počistite, oziroma odstranite na terasah in balkonih vse gorljive predmete. Hišne ljubljence zaprite v varen prostor. Vedno računajte, da lahko prileti kakšna raketa ali petarda iz nadstropja nižje ali višje. Lahko dobite kak »projektil« od sosedov, ali celo od domače družbe, ki bo polnoči odšla na dvorišče.

Dogodek iz življenja Nekoč sem bil priča dogodku, ki mi bo ostal za vedno v spominu. Na zabavi ob prihodu Dedka Mraza je bil organiziran krajši ognjemet. Starši in otroci so zrli v osvetljeno nebo, kjer se je lesketalo na stotine različnih lučk, iskric ter raznih svetlečih umetnin pirotehnikov. Oče je držal malega fantiča starega okrog tri štiri leta za roko. Fant je z drugo rokico nenehno kazal očetu v smeri ognjemeta: »Ati , lej lucke, ati lej lucke!« Otrok je neizmerno užival v predstavi. Pomislil sem; kako sedaj otroku reči, da je ognjemet nekaj grdega, če pa dejansko ni ? Potem, ko sem tako razmišljal se je zgodilo. Neka baraba, da ga drugače ne znam imenovati, je vrgel petardo prav temu fantiču pod noge. Počilo je iznenada, in fantek se je oprijel očeta ter krčevito zajokal. Oče je otroka odnesel v avto. Odpeljala sta se. Skozi zadnjo šipo sem še za trenutek videl objokan otroški obrazek in avto je izginil za ovinkom. Dedku Mrazu je takrat eno darilo ostalo v košu. Očetu pa neprijeten spomin na ognjemet in obisk dedka Mraza. Fantič je sedaj, nekaj let po tem dogodku, verjetno že pozabil na to neprijetno doživetje. Mi vsi, posebej pa še tisti, ki boste za praznike uporabljali zabavno pirotehniko, pa ne smemo pozabiti, da so okrog nas otroci, starejši ljudje, živali.

Zapomni si

Prepovedana je: - predelava ognjemetnih izdelkov zaradi povečanja učinka, - uporaba v drugih predmetih, - lastna izdelava ognjemetnih izdelkov ali zmesi, - preprodaja ognjemetnih izdelkov.

Poskrbimo za varnost 1- Skrbno si preberite navodila, ki so natisnjena na vsakem izdelku oz. na vsaki embalaži. Za vsak slučaj si pripravite prvo pomoč, npr. vedro vode. Dobrodošla so kakšna zaščitna očala in rokavice. 2 - Rakete spuščajte iz zaboja s praznimi steklenicami: raketo navpično postavite v prazno steklenico, snemite varovalo, preverite smer vetra, prižgite vžigalno vrvico in se takoj umaknite na varno. Še boljša je izstrelila rampa-cev za rakete z smerno palico.

Nekaj jih je v prodaji, lahko pa si jo izdelate sami. Poskrbite, da ne bo ovir na poti rakete v zrak. 3 - Raket in petard ne sprožajte v rokah! Prižgite z iztegnjeno roko ter takoj odvrzite in se umaknite. 4 - Petardo z vžigalno glavico podrgnite ob škatlico vžigalic in jo vrzite proč od sebe; nikakor pa ne na ali med ljudi. Petarde ne prižigajte z vžigalnikom. Petarde ne spadajo v hlačne žepe! 5 - Ognjemet, ki se sproža na tleh, kot npr. fontane, vulkani, sonca itd., se sme prižigati samo na prostem. Tam ga položite na tla oz. ga pritrdite na količek ali na vrtno ograjo. Ne sprožajte ga v rokah. Ne prižigajte v bližini vnetljivih predmetov. 6 - Notranje ognjemete, kot so namizne bombe, tortne fontane, bombice, itn. – prižigajte samo na ognjevarni podlagi. Roke proč od ognjemetnih izdelkov po uživanju alkohola. Tudi domača proizvodnja je nevarna. Raket in petard, ki se niso sprožile nikakor ne poskušajte ponovno vžgati! Počakajte vsaj 20 minut in jih nato vrzite v vedro vode. 7 - Petarde in rakete so varno spravljene le v originalni embalaži. Torej: pred uporabo jih ne jemljite iz embalaže! Iz embalaže vzemite vedno le en izdelek. Pokrov nato dobro zaprite. 8 - Večstrelno ognjemetno baterijo je potrebno postaviti na ravno in gladko podlago, ter poskrbeti, da se ne prevrne, zakopati v zemljo, obložiti npr. z opeko ali večjimi kamni. Nikoli se med prižiganjem ne sklanjaj nad izdelkom. Če se ognjemet prekine, ponovno prižiganje ni dovoljeno.

Petarde

Vedno, ko napišem kak članek in omenim nepravilno uporabo zabavne pirotehnike, sem v dilemi, če nisem dal komu novo idejo za improvizacijo. Ampak vedno bolj ugotavljam, da človeška domišljija nima meja. Tako mladi kot starejši vedno izumijo kaj novega in nič jih ne izuči, dokler se ne osmodijo, opečejo ali celo huje poškodujejo. Tudi proizvajalci vsako leto izumijo kaj novega. Sedaj je v modi namizna pirotehnika. Na torte ne prižigamo več svečk ampak male ognjemete, ognjena kolesa, rakete in do požara je le še korak. Kaj hitro se lahko zgodi, da se nam bo na zabavi pridružila nočna izmena gasilcev in ker ste jih povabili je lepo če jih še pogostite. Nedavno sem na neki čagi moškim razlagal, kako se pravilno izstreli raketa s smerno palico. Postaviti jo je treba v steklenico in ker se prazna steklenica hitro prekucne, nam raketa kaj hitro odleti na sosedov balkon. Zato je najbolje, da uporabimo še zaboj. Po kakšni uri so fantje že bili naliti kot opice. Kam se vam mudi, noč je še dolga, sem jih opozoril. Radi bi spuščali rakete pa še nimamo praznega zaboja, so me zabili nazaj. Naj se sliši čudno, ampak nekaj je k improvizaciji pripomogla tudi zakonodaja. Ker lahko legalno kupimo le manjše pasje bombice, ki bolj prasketajo kot počijo, si fantje izmislijo vezanje petard v snope, metanje v votle predmete, polnjenje vrečk s plinom itd… Pravi gadi so bili fantje, ki so na streho avtomobila namestili 3 metre dolgo kovinsko cev in vanjo spuščali plin iz jeklenke. Na cev je bila privita avtomobilska svečka, preko katere so sprožili eksplozijo plina v cevi. Policaji so fante lovili po celotnem Dravskem polju saj so s svojo »mobilno

petardo« nenehno menjavali lokacijo. Pa so fantje sami prenehali, kajti nekaj je šlo narobe in plin jih je tako zasmodil, da so policisti najprej pomislili, da so srečali ekipo dimnikarjev. Torej, če že ne gre brez pokanja, počnite to varno in po predpisih. Pa da ne pozabim, stanovalci v pritličju blokov, ne kupujte petard, itak jih boste dobili v izobilju od sosedov nad vami.

Ne podcenjujmo dimniških požarov Smo sredi kurilne sezone in dimniški požari se kar vrstijo. Letos so in bodo še posebej pogosti zaradi splošne ekonomske krize. Tako so ljudje zakurili marsikatero že pozabljeno kurišče, peč ali štedilnik. V porastu pa je tudi gradnja kaminov na drva. Splošno Do požara v dimovodni napravi pride zaradi vžiga (ne samovžiga, kot prevladuje laično mnenje) še gorljivih produktov v dimniku. Vzrok je navadno slabo vzdrževanje dimnika, slaba vleka, dotrajanost dimnika ali celo slaba gradnja dimnika. Vse to pripelje do prekomernega nalaganje trdnih dimnih produktov na stene dimnika. Požari v dimovodnih napravah so pogostejši v starejših zgradbah in v klasičnih, samo z opeko zidanih dimnikih. Pomembno je tudi pravilno kurjenje v kuriščih. Kontrolirajmo loputo v priključku dimnika, ki naj bo primerno odprta, da zagotovimo dobro vleko in dovolj kisika za izgorevanje. Pogosto se dogaja, da ljudje zakurijo v kurišču in ker morajo za nekaj časa od hiše prekomerno naložijo gorivo in pri dobri vleki kaj hitro pride do vžiga v dimniku. Na podeželju pa je velikokrat vzrok za vžig slabo očiščenega dimnika sežiganje suhih orehovih lupin, luščin stročnic ali suhih koruznih storžev, ki v veliki količini sproščajo visoko temperaturo v dimnik. Vseh teh nevarnosti in nevšečnosti se izognete z rednim čiščenjem dimnika. Priporočam vsaj štirikrat letno pri kuriščih na trdo gorivo. Da je prišlo do požara v dimniku nas opozarja; močan črn dim iz dimnika ali celo leteče iskre, prasketanje v dimniku, vroče rozete, slabše izgorevanje v peči ali štedilniku, smrad po stanovanju in vroče stene dimnika. V tem primeru naj občan nemudoma pokliče na 112 (center za obveščanje) in sporoči potrebne podatke za takojšnje aktiviranje gasilske enote. Po potrebi bodo gasilci aktivirali še dimnikarsko službo. Miselnost, da lahko dimnik zgori brez nadzora gasilcev in dimnikarjevega pregleda je zelo zgrešena in nevarna. Če je potrebni izžiganje dimnika naj to stori podjetje, ki ima za to opravilo ustrezne pripomočke in gorenje v dimniku poteka pod nadzorom.

Nekaj nasvetov: - Gašenje dimnika z vodo je zelo nevarno. Vedite, da pri zlitju samo 1 liter vode v dimnik nastane 1700 litrov pare. Dimovodna naprava ne zdrži tega pritiska in

pride do porušitve dimnika. Pri gorenju dimnika lahko nastane tudi 1000 in več stopinj Celzija temperature. - Ko čakate na prihod gasilske enote, odstranite vse gorljive materiale

od dimnika - Obvestite vse stanovalce in jih opozorite na morebitne posledice

požara v dimniku. Gorenje v dimniku namreč navadno poteka delno nepopolno in nevarnost nastanka strupenega ogljikovega monoksida je velika.

- Ne odpirajte dimniških vratc na podstrešju ali čistilnih vratc v kleti ali

pritličju. - Med požarom v dimniku ne dovolimo strankam kurjenja v pečeh.

- Poskrbimo, da bo po požaru dimnikar pregledal dimovodno napravo v

celoti. Možnosti, da je požar pustil posledice na tuljavah ali stenah dimnika so velike.

Dimniški požar, ki ni kontroliran iz strani gasilske enote pa nam predstavlja še več nevarnosti. Močno se segrejejo stene dimnika, predvsem pri odprtinah - priklopih, ki jih ne koristimo in so zaprte s kovinsko rozeto. Če je preko rozete nalepljena tapeta ali zraven prislonjen del pohištva se lahko razvije požar ki ga sploh ne bomo opazili. Navadno ima dimnik na podstrešju tako imenovana topla oziroma čistilna vratca. Le ta morajo biti vsako leto pregledana in morajo dobro tesniti. Ko se požar v dimniku širi po tuljavi navzgor se lahko ob slabih dotrajanih vratcih razširi na podstrešje. Brez slabe vesti lahko zapišem, da imajo naše stanovanjske hiše v večini primerov ogromno gorljive nepotrebne krame na podstrešju. Red in čistoča na podstrešju preprečujeta nastanek požara. S kurilno sezono pa so povezani še nevarni stropni ali stenski požari. Gasilci beležijo veliko primerov požarov zaradi nestrokovne izdelave kurišča, predvsem kaminov in raznih peči za kuhanje in gretje. Pri teh delih se ne zanašajte na tisto »sam svoj mojster« ker nas bo to drago stalo. Prepustimo takšna dela strokovnjakom. Bil sem prisoten pri stropnem požaru, ko je lastnik hiše postavil lončeno peč kar na parket. Po nekaj sezonah je opeka na tleh dotrajala in po stanovanju se je začel širiti strupen dim. Peč smo morali podreti, da smo prišli do žarišča požara v tleh oziroma stropu in ga pogasili. Če se to zgodi ponoči je zastrupitev stanovalcev z ogljikovim monoksidom neizbežna. Neredko se zgodi v večstanovanjskih zgradbah, da nekdo priključi kakšno dodatno peč na trdo gorivo

kar na zračnik, ki je napeljan samo na podstrešje. Do požara je le še korak. Naj omenim še primer nestrokovne gradnje dimnika. V stanovanjski hiši montažne gradnje je bil zgrajen lep veličasten kamin. Dimni plini so bili speljani po kovinski cevi skozi leseno steno v dimnik, ki je bil pravilno grajen ob nosilni steni hiše. Stanovalci so naložili bukova drva in kovinska cev se je tako segrela, da se je vnela izolacija v steni. Kadilo se je po vsem prvem nadstropju. Do prihoda gasilcev so stanovalci z vodo zalivali odprtine v tleh od koder se je kadilo, kar je bilo nevarno in brezkoristno početje. Pri kaminu smo izrezali leseno steno okrog cevi in pogasili tleče dele. Reklo, da ko vidimo dimnikarja se primemo za gumb, ker to prinaša srečo, še kako drži. Dimniški požar namreč lahko uniči vso naše premoženje in prinese nesluteno nesrečo v hišo.

Kuriti ali ne kuriti, to je sedaj vprašanje Ljudje se pogosto obračajo na gasilce pri sežiganju suhe trave, grmičevja in ostalih organskih ostankov v naravi. Tokrat ne bom pisal o povečani ogroženosti za požare v naravi, ki jo itak razglasi URSZR, ker takrat veljajo druga pravila. Celotna uredba je v Uradnem listu RS št.4/2006 z dnem 13.1.2006. Predlagam da jo preberete, predvsem poveljniki in predsedniki PGD. Sem pa našel dober članek na spletni strani in ga podajam v celoti:

SEŽIGANJE RASTLINSKIH OSTANKOV V NARAVI Sezona požarov v naravi se v zadnjih letih zaradi tople in suhe jeseni in pomladi podaljšuje. Najpogostejši povzročitelj je človek s svojo nepremišljeno dejavnostjo. Požare zanetijo lastniki zemljišč, ki želijo s kmetijskih površin odstraniti organsko maso zaradi lažjega obdelovanja ali zaradi čiščenja površin v prepričanju, da je to za kmetijsko površino koristno. Mnogi so namreč zmotno prepričani, da s požiganjem trajno uničijo plevel in zemljo pognojijo s pepelom. Takšna oblika spravila organske mase s kmetijske površine je tako z vidika varstva okolja kot z vidika agrotehnike najbolj neprimerna in neutemeljena.

OKOLJSKI RAZLOGI Glavni razlog za prepoved kurjenja je predvsem v tem, da se zaradi požarov v naravi povzroča tudi velika okoljska škoda, da se pri kurjenju širi neprijeten vonj, kar je zelo neprijetno v urbanih okoljih. Posebej skrb vzbujajoče pa je dejstvo, da se zaradi ognja, ki ne razvije dovolj visoke temperature, v zrak sproščajo strupeni plini, dim ter saje, ki so po dognanjih strokovnjakov, toksični in karcinogeni! Glej tudi Evropsko direktivo o kakovosti zunanjega zraka! RAZLOGI IZ VIDIKA AGROTEHNIKE IN AGROKULTURE Praviloma s kurjenjem rastlinskih ostankov povzročamo negativne posledice za tla oziroma rodovitno prst. Pri kurjenju organske mase so tla izpostavljena visoki temperaturi, ki ni značilna za ta pedološki horizont. Visoka temperatura povzroča, da poleg mase, ki jo želimo sežgati, popolnoma propadejo občutljive vrste kmetijskih rastlin, ki bi jih še želeli obdržati. Ogenj in visoke temperature celo stimulirajo razvoj semena nekaterih trdovratnih plevelov, ki se jih bomo s težavo, predvsem pa z višjimi stroški, znebili. Ogenj rastišče s svojim delovanjem tudi zakisa, v kisli frakciji tal pa uspevajo le manj intenzivne rastline in nekateri pleveli. Površina sicer po sežiganju z zakasnitvijo ozeleni, toda botanična sestava vzniklih rastlin bo na takšnih površinah po biološki in krmni vrednosti bistveno slabša! V zgornjem zračnem sloju ornice, torej na površini, kjer sežigamo, je največja količina koristnih mikroorganizmov, ki iz organskih ostankov v procesu humifikacije proizvajajo rastlinam potreben humus. V tem sloju so tudi drobnoživke, ki skrbijo za proizvodnjo in strukturo humusa in strukturo tal. Visoke temperature, ki jih povzroči ogenj, uničijo velik del drobnoživk in humusa v tleh, tla brez humusa pa so praktično nerodovitna! V zadnjih letih se z linearnim zmanjševanjem staleža živine, zmanjšuje tudi delež humusa v tleh, zato bi morali težiti ravno k temu, da bi čim več organskih ostankov zaorali v zemljo in ne sežigali. S tem ukrepom bi tudi blažili učinke suše! Sežiganje trave oziroma organskih ostankov na njivah in vrtovih pa ni primerno zgolj iz biološkega vidika. Gost, jedek, bel dim moti bližnjo soseščino, kar seveda ni najbolj prijazna gesta. Požgana tla v nagibu so ob večjem deževju dosti bolj izpostavljena eroziji in nevarnosti plazenja. Delček neprevidnosti in precenjevanje lastnih sposobnosti pa sta lahko razloga, da goreča površina preide na področje, ki ga ne želimo požgati, kar lahko povzroči veliko materialno škodo in ogrozi človeška in živalska življenja. Za vzdrževanje kultivirane krajine so bistveno primernejši postopki z organsko maso, kot so podoravanje, redna košnja, mulčenje ali kompostiranje.

Vir: spletna stran občine Slovenj Gradec

Naj dodam še prispevek Cirila iz Radovljice, ki na zelo zanimiv način opisuje kako pri njih sežigajo travo v naravi. Pri takšnem postopku tudi zakonsko ni veliko narobe, celo koristno je za učenje gasilcev in iz preventivnega stališča. V našem društvu že nekaj let vsako pomlad vnaprej pripravimo vajo z naslovom "požar v naravnem okolju". Ko nas stranka prosi za požarno stražo pri požiganju najprej dopolnimo načrt vaje s konkretnimi podatki o terenu in nato se lotimo kontroliranega požiga. Pri tem ugotavljamo predvsem hitrost širjenja požara glede na nagib terena, glede na vremenske pogoje in seveda tudi glede na vrsto gorljive snovi (majhna trava, velika trava, trsje, grmičevje ...). Vsakič tudi ugotavljamo "možni vzrok" požara. Kot vzroke požarov uporabljamo cigaretne ogorke, odprt plamen in podobno. Kontroliran požig trave je najboljši način učenja mladih gasilcev za gašenje požarov v naravi.

Vir:gasilci.org