96
v sodelovanju Celje, 2010 ( Ne ) varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji zbornik

Zbornik 2010

Embed Size (px)

DESCRIPTION

zbornik v sodelovanju Celje, 2010

Citation preview

Page 1: Zbornik 2010

v sodelovanju

Celje, 2010

v s o d e l o v a n j u

(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji

z b o r n i k

Page 2: Zbornik 2010

(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji2

CIP - Kataložni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

628.4.04(497.4)(082)

(NE)VARNO ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji : zbornik / [avtorji Katja Buda ... [et al.] ; urednika Lucija Gornjak in Jože Volfand ; fotografije GrupA]. - Celje : Fit media, 2010

ISBN 978-961-6283-38-01. Buda, Katja 2. Gornjak, Lucija252340480

Zbornik(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji

Izdajatelj in založnik: Fit media d.o.o.

Zanjo: mag. Vanesa Čanji

Urednika: Lucija Gornjak in Jože Volfand

Pri pripravi zbornika je sodelovala: Irena Pilih

Pokrovitelj: Mestna občina Celje

Avtorji: mag. Katja Buda, Brigita Šarc, dr. Viktor Grilc, mag. Emil Šehič, Franci Lenart, Peter Schwarzbartl, Metka Vrhovšek Širca, Milka Leskošek, Jure Flerin, Emil Nanut, mag. Karmen Krajnc, Davorin Poherc, dr. Marko Pukl, Matej Hribar, Darja Potočnik Benčič, Lidija Savnik, Barbara Tišler, Karel Lipič, Peter Kovač, Drago Mir, Srečo Pavlin, Lidija Neveda

Oblikovanje in grafična priprava: Boštjan Čadej

Fotografije: GrupA

Lektura: Tea Finžgar Plavčak

Tisk: Tiskarna Formatisk d.o.o.

Naklada: 200 izvodov

Celje, september 2010

Page 3: Zbornik 2010

(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji 3

Vsebina

Uvodni nagovori

dr. Marta Svoljšak Jerman, predsednica programskega svetaNuJeN Je NAČrT zA sANACIJo dIVJIh odLAGALIšČ .......................................................... 4

Bojan Šrot, župan Mestne občine Celjeo odNosu do okoLJA NAJVeČ PoVedo deJANJA .................................................................. 5

mag. Vanesa Čanji, direktorica Fit mediezeLeNI rAzVoJ sLoVeNIJe ................................... 6

STROKOVNE RAZPRAVE

mag. Katja Buda, Ministrstvo za okolje in prostordoseGANJe CILJeV NA PodroČJu rAVNANJA z NeVArNIMI odPAdkI V sLoVeNIJI........................ 8

Brigita Šarc, ARSOŽIVLJeNJskI CIkeL NeVArNeGA odPAdkA: od PoVzroČITeLJA do reCIkLAŽe – rAzMere V sLoVeNIJI................................................................10

dr. Viktor Grilc, Kemijski inštitutNeVArNI odPAdkI – sAMo odPAdkI ALI sekuNdArNA suroVINA? ...................................16

PRIMERI PRAKS

mag. Emil Šehič, ZEOSTrG IN MoŽNosTI zA uČINkoVITo rAVNANJe z odPAdNo eLekTrIČNo IN eLekTroNsko oPreMo Ter ProBLeMI reCIkLAŽe ................ 23

Franci Lenart, KarbonProBLeMATIkA rAzGrAdNJe IzrABLJeNIh VozIL V sLoVeNIJI IN NeVArNI odPAdkI ...........28

Peter Schwarzbartl, DinosCeNTer zA PredeLAVo koVINskIh odPAdkoV dINos – NAkLo ..................................................... 33

Metka Vrhovšek Širca in Milka Leskošek, SimbioIzkušNJe IN ProBLeMATIkA PrI rAVNANJu z NeVArNIMI odPAdkI Iz GosPodINJsTeV V okVIru rCero CeLJe ..........................................41

Jure Flerin in Emil Nanut, KemisMoŽNosTI zA uČINkoVITeJše rAVNANJe z NeVArNIMI odPAdkI Iz GosPodINJsTeV ........ 46

STROKOVNE RAZPRAVE

mag. Karmen Krajnc, Urad RS za kemikalijeuredBA reACh IN odPAdkI ............................... 53

Matej Hribar, InterserohPosTAVITeV sIsTeMA zBIrANJA odPAdNIh zdrAVIL IN PrVe IzkušNJe ................................ 55

mag. Bojan Dejak (MOP), mag. Katja Buda (MOP), Tatjana Bernik (Inšpektorat RS za okolje in prostor)»VI VPrAšuJeTe, MoP PoJAsNJuJe« ............... 59

Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec., Lekarne Ptuj; Lidija Savnik, mag. farm., Lekarniška zbornica SlovenijezBIrANJe odPAdNIh zdrAVIL – kAJ kAŽe PrAksA .................................................................. 62

PRIMERI PRAKS

mag. Barbara Tišler, SlopakrAVNANJe z NeVArNIMI odPAdkI Iz GosPodINJsTeV, LoČeNo zBIrANJe IN IzVAJALCI JAVNIh sLuŽB rAVNANJA z odPAdkI ..................67

Karel Lipič, Zveza ekoloških gibanjProIzVodNJA, PredeLAVA, skLAdIšČeNJe IN PreVozI NeVArNIh odPAdkoV V urBANIh sredIšČIh (NIMBY IN NIMeT eFekT) ...................76

Peter Kovač, Gorenje; Emil Nanut, KemissANACIJA odLAGALIšČA GudroNA V PesNIškeM dVoru ...............................................81

Drago Mir, Saubermacher SlovenijaVIdIkI sNoVNe IN TerMIČNe oBdeLAVe NeVArNIh odPAdkoV s PrIMerI doBre PrAkse ...................................................................87

Srečo Pavlin in Lidija Neveda, EkologijaNeVArNI odPAdkI Po oBdeLAVI - še NeVArNI zA okoLJe? ........................................................... 89

Page 4: Zbornik 2010

(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji4

Varno ravnanje z nevarnimi odpadki v sloveniji je del celovitega upravljanja z odpadki, za katerega si prizadevajo gospodarstvo, zako-nodajalci in civilne iniciative. Programski svet je izbiri tem namenil skrben premislek z željo oblikovanja uporabnih zaključkov za nadaljnje aktivnosti, ki bi zagotavljale varno ravnanje z nevarnimi odpadki na gospodaren način.

V kolikor bo gospodarstvo ponovno zmoglo zagnati kolesje konjunkture, pristojni predvi-devajo, da bo prebivalstvo globalno do leta 2030 še naraščalo, koncentriralo pa se bo v infrastrukturno razvitejših urbanih središčih. Posledično se bo ustvarjala večja količina vseh vrst odpadkov, tudi nevarnih. V trenutni situaciji, ko moramo biti nemalokrat stroškov-no učinkoviti pod razumno mejo, kjer se konča inženirska etika, se moramo še posebej tru-diti, da z odločno držo ne podpiramo takšne-ga pristopa, ki povečuje okoljska tveganja in verjetnost ekoloških nesreč, ki imajo številne dolgoročne posledice za okolje in človeka. za sanacijo na koncu dneva plačamo bistveno oziroma neprimerljivo več, kot bi plačali za pravočasne preventivne ukrepe.

upravljanje nevarnih odpadkov (kakor tudi vseh ostalih) mora preiti iz aktivnega pristopa, kjer čistimo/odstranjujemo/uničujemo, k pro-aktivnemu oziroma preventivnemu pristopu,

kjer preprečujemo nastajanje nevarnih odpad-kov pri izvoru.

Najbolj pereča področja, na katerih bi morali aktivno začeti delati, so: – izdelava načrta, tehničnega in finančnega,

za sanacijo popisanih divjih odlagališč, na katerih se nahajajo predvsem nevarni od-padki, pri čemer bi bilo dobro oblikovati sklad za zbiranje finančnih sredstev in vklju-čiti lokalne skupnosti ter MoP;

– optimiranje delovanja shem v operativnem smislu, predvsem pa strateška opredelitev glede optimalnega števila shem za posame-zne vrste odpadkov;

– večje število okoljskih inšpektorjev – to kaže nujna potreba prakse, ker na področju družbene ozaveščenosti in motiviranosti za generiranje manjše količine odpadkov in lo-čeno zbiranje še nismo storili preboja.

ena izmed naših nalog mora biti tudi nepresta-no osveščanje širše družbe o nevarnih odpad-kih in možnih rešitvah, zato nas mora v bodo-če voditi inovativna ambicija premika družbe "onkraj odpadkov" ali angleško "beyond the waste", še posebej nevarnih.

dr. Marta svoljšak Jerman,predsednica programskega sveta

Nujen je načrt za sanacijo divjih odlagališč

uVodNI NAGoVorI

Page 5: Zbornik 2010

(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji 5

odgovorno ravnanje z okoljem in njegovo va-rovanje postaja v zadnjih letih zelo pomemb-na tema, o kateri beremo in slišimo skoraj na vsakem koraku. Tudi v Celju zadnja desetletja dajemo okolju prioriteto. o našem odnosu do okolja zagotovo največ povedo naša dejanja: Centralna čistilna naprava Celje, regionalni center za ravnanje z odpadki Celje, projekt Celostnega urejanja odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda in varovanja vodnih virov na povodju savinje, sanacija šmartinskega jezera, strateško ravnanje z mestnimi gozdovi, ozaveščanje javnosti, zlasti otrok in mladine v okviru kluba ekorg, in še bi lahko našteval.

Tudi okoljski simpozij, ki je potekal letos že sedmo leto, vsako leto znova odpira in opozar-ja na aktualne teme in probleme, s katerimi se ne srečuje samo Celje, ampak vsa slovenija.

Med prednostnimi okoljskimi področji mora biti zagotovo tudi ravnanje z nevarnimi od-padki, saj so ti odpadki zaradi svojih lastnosti za okolje še posebej škodljivi. da bomo lahko zajeli čim več nevarnih odpadkov, pa je po-trebno poleg strateškega načrtovanja in dobro organiziranega sistema zbiranja in nadaljnjega ravnanja z odpadki posebno pozornost name-niti ozaveščanju in informiranju celotne družbe in posameznikov.

Izzivov je pred nami še veliko – odgovorna po-litika na nacionalni in lokalni ravni mora skupaj s stroko in prakso poiskati najbolj ustrezne re-šitve. Vsi skupaj pa moramo skrbeti, da bo naš odnos do okolja čim bolj odgovoren.

Bojan šrot,župan Mestne občine Celje

O odnosu do okolja največ povedo dejanja

Page 6: Zbornik 2010

(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji6

okolje je kompleksno in zelo občutljivo po-dročje, ki zahteva nenehno povezovanje in komuniciranje. s komunikacijskimi znanji in ažurnim spremljanjem slovenskih in evropskih okoljskih smernic v Fit medii snujemo različne okoljske projekte, ki jih izvajamo pod skupno blagovno znamko zelena slovenija.

V sodelovanju z Mestno občino Celje ter Ministrstvom za okolje in prostor od leta 2004 izvajamo nacionalne okoljske simpozije, ki vsako leto združijo glavne okoljske igralce in strokovnjake v povezavi s specifično okoljsko problematiko. strokovne prispevke objavimo v zborniku, ki se povezujejo že v pravo knjižno zbirko. Letošnja tema o (ne)varnem ravnanju z odpadki ni bila izbrana naključno, saj so nevarni odpadki nekoliko na obrobju okoljske politike.

V koprodukciji z rTV slovenija pripravljamo serijo informativnih in izobraževalnih TV oddaj s področja odgovornega ravnanja z okoljem. Že od leta 2001 izdajamo specializirano revijo za embalažo, okolje in logistiko eoL, v kateri objavljamo članke in razmišljanja strokovnja-kov iz slovenije in tujine, založništvo okoljskih učbenikov pa je nadaljevanje okoljskega po-slanstva, ki mu je Fit media d.o.o. zvesta že več kot desetletje.

Letos v sodelovanju z Ministrstvom za oko-lje in prostor, združenjem občin slovenije in

skupnostjo občin slovenije organiziramo tudi odmevno okoljsko akcijo - prvi slovenski na-tečaj za najbolj zeleno občino. z natečajem želimo občine spodbuditi, da predstavijo svoja okoljska prizadevanja na področju varovanja okolja in trajnostnega razvoja.

omenjeni okoljski projekti so namenjeni stro-kovni in širši javnosti, ki lahko preko različnih dogodkov dobi informacije o dogajanju na področju okolja, pogosto pa lahko nanj tudi vpliva. Lokalnim in regionalnim skupnostim svetujemo pri strateškem načrtovanju in iz-vajanju celovitih komunikacij na področju odgovornega ravnanja z okoljem (na primer pri velikih infrastrukturnih posegih v oko-lje: regionalni center za ravnanje z odpadki Celje, regionalni center za ravnanje z odpadki zasavje, Celostno urejanje odvajanja in čišče-nja komunalnih odpadnih vod in varovanja vo-dnih virov na povodju savinje idr.), pri kreiranju komunikacijskih strategij in orodij za dosega-nje okoljskih ciljev pa sodelujemo z mnogimi podjetji. V ta namen smo razvili okoljski spletni portal zelena slovenija (www.zelenaslovenija.si), ki združuje vse ključne okoljske projekte in ponuja pomembne strokovne ter poljudne informacije s področja odgovornega ravnanja z okoljem.za zeleno slovenijo torej.

Mag. Vanesa Čanji, direktoricaFit media d.o.o.

Zeleni razvoj Slovenije

Page 7: Zbornik 2010

(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji 7

STROKOVNE RAZPRAVE

Page 8: Zbornik 2010

(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji8

Doseganje ciljev na področju ravnanja z nevarnimi odpadki v Slovenijimag. Katja Buda, Ministrstvo za okolje in prostor

V eu letno nastane 70 bilijonov ton odpadkov, od tega 70 milijonov ton nevarnih odpadkov, kar predstavlja približno en odstotek vseh nastalih odpadkov. Če količino nastalih od-padkov preračunamo na prebivalce, potem vsakemu evropejcu pripada 6 ton trdnih od-padkov. Na ravni eu se je trend nastajanja od-padkov nekoliko ustalil. ob tem je potrebno na področju ravnanja z nevarnimi odpadki poleg trenda nastajanja količin nevarnih odpadkov spremljati in ocenjevati tudi njihov nevarnostni potencial.

Že na začetku moramo področje ravnanja z odpadki in v tem okviru tudi področje ravnanja z nevarnimi odpadki umestiti v širši okoljski kontekst. Največji okoljski izziv v zadnjih letih so klimatske spremembe. V zvezi z njimi se je v zadnjih letih preverjal vpliv nastajanja in ravnanja z odpadki na klimatske spremembe. odpadki predstavljajo vir toplogrednih plinov. Pri tem nastanejo direktne emisije Co2, in sicer pri transportu in obdelavi odpadkov, ter emisi-je metana iz odlagališč, sežigalnic in objektov za recikliranje. Po drugi strani pa govorimo o t. i."izogibljivih emisijah toplogrednih plinov". To pomeni, da je odpadek, tudi nevaren, vir ener-gije in materiala v smislu ohranjanja naravnih virov. Tako bodo okoljski izziv prihodnjih dese-tletij "izogibljive emisije toplogrednih plinov". Na ravni eu in oeCd se nakazuje v novi okolj-ski strategiji, sMM – sonaravnem upravljanju s snovmi (materiali), in v evropski strategiji razvoja, eu 2020. To pomeni, da moramo cilje ravnanja z nevarnimi odpadki v prihodnje iska-ti skozi okoljske izzive sodobne družbe, ki želi postati družba recikliranja.

Nova okvirna direktiva o ravnanju z odpadki 2008/98/es vsebuje določila, ki naj bi pripe-ljala eu v družbo recikliranja. direktiva določa tudi sodobni pristop k ravnanju z nevarnimi odpadki. Nekatere določbe o ravnanju z ne-varnimi odpadki iz direktive sveta 91/689/eGs z dne 12. decembra 1991 o nevarnih odpadkih je bilo treba spremeniti, in sicer s črtanjem zastarelih določb in izboljšanjem jasnosti besedila. zaradi poenostavitve za-konodaje skupnosti so nekatera določila di-rektive 91/689/eGs vključena v novo okvirno direktivo o ravnanju z odpadki. Tako nova direktiva vsebuje pojasnitve, kdaj velja prepo-ved mešanja iz direktive 91/689/eGs, ter kdaj morajo zaradi varstva okolja in zdravja ljudi odstopanja od prepovedi mešanja dodatno ustrezati najboljšim razpoložljivim tehnikam iz direktive 96/61/es. uvrstitev odpadkov med nevarne odpadke med drugim mora te-meljiti na zakonodaji skupnosti o kemikalijah zlasti glede uvrstitve pripravkov med nevarne, vključno z v ta namen uporabljenimi mejnimi koncentracijskimi vrednostmi. za nevarne od-padke veljajo stroge specifikacije, da se čim bolj preprečijo ali omejijo možni škodljivi vplivi na okolje ali zdravje ljudi zaradi neustreznega ravnanja. Poleg tega se ohranja sistem, s ka-terim so bili odpadki in nevarni odpadki uvr-ščeni v skladu s seznamom odpadkov, kakor je bil nazadnje oblikovan z odločbo komisije 2000/532/es, da bi se spodbudilo usklajeno uvrščanje odpadkov in zagotovila usklajena določitev nevarnih odpadkov v skupnosti. Pomembno je, da so nevarni odpadki ozna-čeni v skladu z mednarodnimi standardi in standardi skupnosti. Če se odpadki te vrste

Page 9: Zbornik 2010

(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji 9

zbirajo ločeno iz gospodinjstev, to ne sme po-meniti, da so gospodinjstva obvezana izpolniti zahtevano dokumentacijo.

Preprečevanje nastajanja odpadkov, še pose-bej zmanjševanja nevarnostnega potenciala nevarnih odpadkov, je eden ključnih poudar-kov nove okvirne direktive. države članice bodo zato morale do konca leta 2013 sprejeti programe preprečevanja nastajanja odpad-kov. V programih preprečevanja se določijo cilji preprečevanja nastajanja odpadkov in opredelijo ukrepi, s katerimi bodo doseženi cilji. Namen takih ciljev in ukrepov je prekiniti povezavo med gospodarsko rastjo in vplivi na okolje, povezanimi z nastajanjem odpadkov. Programi preprečevanja za nevarne odpadke vsebujejo poleg ukrepov preprečevanja tudi ukrepe za zmanjšanje nevarnostnega poten-ciala odpadkov. Primeri ukrepov na področju ravnanja z nevarnimi odpadki so: – informacijsko-ozaveščevalne kampanje lo-

čenega zbiranja nevarnih odpadkov kot del strategije ravnanja s komunalnimi odpadki,

– ločeno zbiranje nevarnih odpadkov z name-nom zmanjševanja količin nevarnih frakcij v preostanku,

– zahteve za označevanje proizvodov z vseb-nostjo nevarnih snovi,

– "eko-redesigne" izdelkov z vsebnostjo ne-varnih snovi,

– posebna pomoč sMe (small and medi-um entrerprises) pri ravnanju z nevarnimi odpadki.

V veljavni slovenski zakonodaji so nevarni od-padki definirani v zakonu o varstvu okolja. Ta določa, da je nevarni odpadek tisti, ki je za-radi določenih nevarnih sestavin ali lastnosti s predpisom uvrščen med nevarne odpadke. Podrobneje opredeljuje nevarne odpadke uredba o ravnanju z odpadki, ki določa, da so v klasifikacijskem seznamu odpadkov med nevarne odpadke uvrščeni tisti odpadki, ki se uvrščajo v skupine ali med splošne vrste odpadkov iz priloge 2 in vsebujejo sestavine iz priloge 3 z lastnostmi iz priloge 4 uredbe. Posebej zakonodaje, ki bi urejala le nevarne odpadke, v slovenskem pravnem redu ni. so pa posamezni nevarni odpadki in ravnanje z njimi opredeljeni v posameznih predpisih, ki urejajo ali tok odpadka ali pa posebna

ravnanja pri obdelavi odpadkov. Pri ravnanju z nevarnimi odpadki moramo biti še posebej pozorni na določila Baselske konvencije, eu uredbe 1013/2006 ter tudi določila oeCd od-ločb in uredb. Iz obstoječe zakonodaje lahko povzamemo, da so cilji na področju ravnanja z nevarnimi odpadki naslednji: – vzpostavitev zakonodajne strukture ravna-

nja z nevarnimi odpadki, – vzpostavitev sistem prekomejnega prehoda

odpadkov, – obvladovanje posameznih tokov odpadkov,

ki vsebujejo tudi nevarne odpadke.

zakonodajna struktura se je v sloveniji za-čela vzpostavljati leta 1998 s Pravilnikom o ravnanju z odpadki. danes lahko rečemo, da je zakonodajna struktura glede ravnanja in obdelave nevarnih odpadkov v večini že vzpostavljena, prav tako tudi sistem izdajanja dovoljenj pri prekomejnem prehodu nevarnih odpadkov. Na področju uveljavljanja zakono-daje glede ravnanja z nevarnimi odpadki in spremljanja tokov nevarnih odpadkov pa nas čaka še veliko dela.

V sloveniji smo z okoljsko zakonodajo postavi-li cilje, s katerim skušamo predvsem obvladati tok nevarnih odpadkov. z novimi strateškimi in zakonodajnimi pristopi pa bo potrebno v prihodnje slediti zmanjševanju tveganj v celo-tnem življenjskem ciklu proizvoda, od načrto-vanja do ravnanja z odpadkom.

Med razpravo

Page 10: Zbornik 2010

(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji10

Življenjski cikel nevarnega odpadka: od povzročitelja do reciklaže – razmere v SlovenijiBrigita Šarc,ARSO

V sloveniji je v letu 2008 nastalo 7.034.000 ton odpadkov, od tega je bilo 153.839 ton nevarnih odpadkov. Vir nastajanja odpadkov delimo na nastajanje odpadkov v proizvodnih in storitve-nih dejavnostih ter na nastajanje odpadkov v gospodinjstvih.

uredba o ravnanju z odpadki (uradni list rs, št. 38/08, v nadaljevanju uredba) določa, da je ne-varen odpadek tisti odpadek, ki se uvršča v sku-pino ali med splošne vrste odpadov iz priloge 2 in vsebuje sestavine iz priloge 3 z lastnostmi iz priloge 4. Vse te priloge so sestavni del uredbe.

Na navedeno definicijo nevarnega odpadka skladno z uredbo se velikokrat pozablja, še večkrat pa se pozablja, da uredba uvaja načelo previdnosti glede pravilnega uvrščanja nastalih odpadkov. Najprej velja opozoriti, da je za pravil-no uvrstitev odpadka v skupino ali podskupino odpadkov iz klasifikacijskega seznama odpad-kov in za izbiro oznake odpadka v prvi vrsti odgovoren povzročitelj odpadkov, v primeru s predpisom omogočenega prepuščanja odpad-kov pa je za pravilno izbiro oznake odpadka od-govoren prevzemnik odpadkov.

Ne glede na to, kdo je odgovoren za pravilno izbiro oznake odpadka, je potrebno vedeti, da je treba odpadek uvrstiti med nevarne, če je glede na njegove značilnosti možna uvrstitev med nevarne ali nenevarne odpadke, razen če je iz podatkov o sestavi odpadkov ali iz analize od-padkov s preskusnimi metodami razvidno, da ta odpadek nima nobene od lastnosti iz priloge 4.

Npr.: povzročitelj odpadka, investitor gradnje objekta, ima odpadek – izkopani material. Ta

odpadek se lahko uvrsti kot: – 17 05 05* – izkopani material, ki vsebuje ne-

varne snovi, – 17 05 06 – izkopani material, ki ni naveden

pod 17 05 05.

Če investitor z analizo odpadka s preskusnimi metodami ali iz podatkov o sestavi odpadka ne more z gotovostjo dokazati, da v izkopa-nem materialu ni nobene od lastnosti iz priloge 4, se mora odpadek označiti s 17 05 05*.

Na ta način je vsako nadaljnje ravnanje lahko težavnejše – manj je registriranih zbiralcev in tudi težje je zagotoviti predelavo. Vsekakor pa je v takem primeru bistveno bolj previdno rav-nanje tako v odnosu do oseb, ki pridejo v stik s takim odpadkom, kot tudi v odnosu do okolja.

Tudi kadar so težave in se ne more najti prave oznake odpadke ter ostane edina oznaka za uvrstitev med odpadke s šestmestno številč-no oznako, ki se zaključi z 99, se tak odpadek lahko tako uvrsti samo, če je iz podatkov o se-stavi odpadkov ali iz analize odpadkov s pre-skusnimi metodami razvidno, da ta odpadek nima nobene od lastnosti iz priloge 4.

Če je nevaren odpadek tisti odpadek, ki se uvršča v skupino ali med splošne vrste odpad-kov iz priloge 2 in vsebuje sestavine iz priloge 3 z lastnostmi iz priloge 4, je dobro vedeti, katere skupine ali splošne vrste nevarnih od-padkov so uvrščene v klasifikacijski seznam odpadkov glede na njihovo naravo ali dejav-nost, pri kateri nastajajo, kot jih določa priloga 2. Ti odpadki so lahko v tekočem, muljastem ali trdnem stanju in imajo lahko:

Page 11: Zbornik 2010

(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji 11

– najmanj eno od lastnosti iz priloge 4 in vsebujejo:

1.anatomske snovi; bolnišnične in druge klinične odpadke;2.farmacevtska sredstva, zdravila in veterinarske spojine;3.sredstva za zaščito lesa;4.biocide in fitofarmacevtske snovi;5.ostanke spojin, ki se uporabljajo kot topila;6.halogenirane organske spojine, ki se ne uporabljajo kot topila, razen inertnih polemiriziranih materialov;7.soli za kaljenje, ki vsebujejo cianide;8.mineralna olja in zaoljene snovi (npr. rezalne gošče ipd.);9.mešanice olja z vodo, ogljikovodikov z vodo, emulzije;10.snovi, ki vsebujejo PCB in/ali PCT (npr. dielektriki ipd.);11.katranaste materiale, nastale pri rafiniranju, pri destila-ciji in pri kakršnih koli pirolitičnih postopkih (npr. kotlovske usedline ipd.);12.črnila, barvila, pigmente, barve, lake, loščila;13.smole, lateks, mehčalce, lepila/adhezive;14.kemijske spojine iz raziskav in razvoja ali poučevanja, ki še niso opredeljene in/ali so nove in katerih učinki na človeka in/ali okolje niso znani (npr. laboratorijski odpadki ipd.);15.pirotehnične in druge eksplozivne materiale;16.fotografske kemikalije in razvijalce;17.katere koli materiale, onesnažene s katero koli snovjo, sorodno polikloriranemu dibenzofuranu;18.katere koli materiale, onesnažene s katero koli snovjo, sorodno polikloriranemu dibenzo-p-dioksinu.

ali – katero koli snov iz priloge 3 in najmanj eno

od lastnosti iz priloge 4:19.živalska ali rastlinska mila, maščobe, voske;20.nehalogenirane organske spojine, ki se ne uporabljajo kot topila;21.anorganske spojine brez kovin ali kovinskih spojin;22.pepel in/ali ugaske;23.zemljino, pesek, ilovico, vključno z zemeljskimi izkopi;24.soli za kaljenje, ki ne vsebujejo cianidov;25.kovinski prah, prašek;26.izrabljene katalitične materiale;27.tekočine ali gošče, ki vsebujejo kovine ali kovinske spojine;28.ostanke iz postopkov nadzorovanja onesnaževanja (npr. prah iz vrečastih filtrov ipd.), razen (29), (30) in (33);29.gošče pralnikov;30.blato čistilnih naprav;31.ostanke dekarbonizacije;32.ostanke ionskih izmenjevalcev;33.blato komunalnih čistilnih naprav, neobdelano ali nepri-merno za rabo v kmetijstvu;34.ostanke čiščenja rezervoarjev in/ali opreme;

35.onesnaženo opremo;36.onesnažene zabojnike (npr. embalažo, posode za plin ipd.), ki so vsebovali eno ali več sestavin, navedenih v pri-logi 3 k tej uredbi;37.baterije in druge električne celice;38.rastlinska olja;39.materiale, nastale pri ločenem zbiranju odpadkov v gospodinjstvih, ki imajo katero koli lastnost iz priloge 4 k tej uredbi;40.katere koli druge odpadke, ki vsebujejo katero koli od sestavin, navedene v prilogi 3 k tej uredbi in imajo katero koli lastnost iz priloge 4 k tej uredbi.

odpadki od 19 do 40 imajo lahko sledeče se-stavine, zaradi katerih se uvrščajo med nevar-ne odpadke, kadar imajo lastnosti iz priloge 4:C1 berilij, berilijeve spojine,C2 vanadijeve spojine,C3 kromove (VI) spojine,C4 kobaltove spojine,C5 nikljeve spojine,C6 bakrove spojine,C7 cinkove spojine,C8 arzen, arzenove spojine,C9 selen, selenove spojine,C10 spojine srebra,C11 kadmij, kadmijeve spojine,C12 kositrove spojine,C13 antimon, antimonove spojine,C14 telur, telurjeve spojine,C15 barijeve spojine, razen barijevega sulfata,C16 živo srebro, spojine živega srebra,C17 talij, talijeve spojine,C18 svinec, svinčeve spojine,C19 anorganski sulfidi,C20 anorganske fluorove spojine, razen kalcijevega fluorida,C21 anorganske cianide,C22 naslednje alkalijske in zemljoalkalijske kovine: litij,

natrij, kalij, kalcij in magnezij v nevezani obliki,C23 kisle raztopine ali kisline v trdni obliki,C24 bazične raztopine ali baze v trdni obliki,C25 azbest (prah in vlakna),C26 fosfor: fosforjeve spojine, razen mineralnih fosfatov,C27 kovinski karbonile,C28 perokside,C29 klorate,C30 perklorate,C31 azide,C32 PCB in/ali PCT,C33 farmacevtska sredstva ali veterinarske spojine,C34 biocide in fitofarmacevtske snovi (npr. pesticide ipd.),C35 infektivne snovi,

Page 12: Zbornik 2010

(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji12

C36 kreozote,C37 izocianate, tiocianate,C38 organske cianide (npr. nitrile ipd.),C39 fenole, spojine fenola,C40 halogenirana topila,C41 organska topila, razen halogeniranih topil,C42 halogenirane organske spojine, razen inertnih poli-

meriziranih materialov in drugih snovi iz te priloge,C43 aromatske spojine, policiklične in heterociklične or-

ganske spojine,C44 alifatske amine,C45 aromatske amine,C46 etre,C47 eksplozivne snovi, razen tistih, ki so navedene drugje

v tej prilogi,C48 žveplove organske spojine,C49 katero koli snov, sorodno polikloriranemu

dibenzofuranu,C50 katero koli snov, sorodno polikloriranemu

dibenzo-p-dioksinu,C51 ogljikovodike in njihov kisik; dušikove in/ali žveplove

spojine, ki niso upoštevane drugje v tej prilogi.

Priloga 4 določa lastnosti, zaradi katerih se od-padki uvrščajo med nevarne odpadke. Tabela določa lastnosti označene od h1 do h14, opis teh lastnosti in način določanja. Metode, ki jih je treba uporabljati, so metode, opisane v prilogi 5 k direktivi 67/548/eGs v različici, kakor je bila spremenjena z direktivo komisije 84/449/eGs (ur. l. rs, 251/84, str. 1), ali s po-znejšimi direktivami komisije, ki so direktivo 67/548/eGs prilagodile tehničnemu napredku. Te metode temeljijo na delu in priporočilu pri-stojnih mednarodnih organov, zlasti oeCd.

uredba tudi določa, kdo sme izvajati anali-ze odpadkov, in sicer le osebe s pridobljeno akreditacijo akreditacijske službe za izvajanje analiz po metodah iz priloge 4 uredbe.

1 KjE VSE NASTAjAjO NEVARNi ODPADKi?

Vira nastanka nevarnih odpadkov sta dva: – pri opravljanju proizvodnih in storitvenih de-

javnosti, kjer se nevarne odpadke oddaja in je za pravilno uvrstitev odpadka ter njegovo pravilno oznako odgovoren sam povzročitelj odpadkov, ter

– gospodinjstva, kjer se nevarni odpadki lahko prepuščajo v zbirnih centrih izvajalcev

lokalnih javnih služb zbiranja in prevažanja komunalnih odpadkov (v nadaljevanju IJs); lahko se oddajo v dvakrat letno izvedenih akcijah zbiranja nevarnih odpadkov iz go-spodinjstev, za kar so zadolženi prej ome-njeni izvajalci. Nekatere vrste odpadkov povzročitelji iz gospodinjstev lahko prepu-stijo kar distributerju (npr. prenosne baterije in akumulatorje, odpadna električna in ele-ktronska oprema itd.). ker gre v teh prime-rih za prepuščanje, je za pravilno uvrstitev odpadka in pravilno oznako odgovoren pre-vzemnik odpadkov.

Vir nastanka 2004 (t) 2005 (t) 2006 (t) 2007 (t) 2008 (t)Proizvodna in storitvena dejavnost

108.882 126.848 102.476 103.236 150.915

Gospodinj-stva 906 895 1.458 2.889 2.924

SKUPAJ 109.789 127.744 103.935 106.126 153.839

Tabela 1: Količine nevarnih odpadkov po viru nastanka v letih od 2004 do 2008

količina nevarnih odpadkov v sloveniji iz leta v leto narašča. Precej velik skok v količini nastalih odpadkov je nastal v letu 2005, nato tudi v letu 2008. za obe navedeni leti takšno povečanje predstavljata dva izredna dogodka, ko se je pri posameznih povzročiteljih poskr-belo za ravnanje z nevarnimi odpadki za večjo količino le-teh.

količina nevarnih odpadkov, ki se zberejo kot ločeno zbrana frakcija nevarnih odpadkov, iz leta v leto narašča. To pomeni, da se vedno več nevarnih odpadkov iz gospodinjstev lo-čuje in tudi prepušča na ustreznih mestih. še vedno pa ni podatka, kakšna količina teh odpadkov konča med mešanimi komunalnimi odpadki, ki se jih je v preteklosti skoraj večina odložila.

Med 2.924 tonami nevarnih komunalnih od-padov, ki so jih zbrali IJs v letu 2008, je bilo zbranih: – 2.538 ton iz gospodinjstev in – 386 ton iz storitvenih dejavnosti.

za te odpadke so IJs zagotovili sledeče na-daljnje ravnanje: – 72 ton so skladiščili, – 249 ton so oddali odstranjevalcem (ne

Page 13: Zbornik 2010

(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji 13

upravljavcem odlagališč), – 617 ton so oddali predelovalcem, – 1.676 ton so oddali drugim zbiralcem, – 297 ton droe, – 11 ton so izvozili v tujino.

sestava nastalih nevarnih odpadov iz gospo-dinjstev je bila sledeča: – 15 01 10* – embalaža, ki vsebuje ostanke

nevarnih snovi ali je onesnažena z nevarnimi snovmi: 206 ton,

– 15 01 11* – kovinska embalaža, ki vsebuje nevaren trden oklop, vključno s praznimi tlačnimi posodami: 5,5 ton,

– 20 01 13* – topila: 16 ton, – 20 01 14* – kisline: 6,8 ton, – 20 01 15* – alkalije: 1,7 ton, – 20 01 17* – fotokemikalije: 1 tona, – 20 01 19* – pesticidi: 39 ton, – 20 01 21* – fluorescentne cevi in drugi od-

padki, ki vsebujejo hg: 16,5 ton, – 20 01 23* – zavržena oprema, ki vsebuje

klorofluoroogljike: 1.028 ton, – 20 01 26* – olja in maščobe, ki niso navedeni

pod 20 01 25: 77 ton, – 20 01 27* – barve, tiskarske barve, lepila in

smole, ki vsebujejo nevarne snovi: 236,5 ton,

– 20 01 29* – čistila (detergenti), ki vsebujejo nevarne snovi: 14 ton,

– 20 01 31* – citotoksična in citostatična zdra-vila: 6 ton,

– 20 01 33* – baterije in akumulatorji, ki so navedeni pod 16 06 01, 16 06 02 ali 16 06 03, ter nesortirane baterije in akumulatorji, ki vsebujejo te baterije in akumulatorje: 120 ton,

– 20 01 35* – zavržena električna in elektron-ska oprema, ki vsebuje nevarne snovi in ni navedena pod 20 01 21 in 20 01 237: 927 ton,

– 20 01 37* – les, ki vsebuje nevarne snovi: 221 ton.

Na področju nastajanja nevarnih odpadkov iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti je v letu 2008 nastalo največ sledečih vrst odpadkov: – 19 – nevarni odpadki iz naprav za obdela-

vo odpadkov itd. (cca. 27 %; tu je vključen gudron),

– 07 – nevarni odpadki iz organskih kemijskih procesov (cca. 15 %),

– 10 – anorganski odpadki iz termičnih proce-sov (cca. 14 %),

– 13 – odpadna mineralna olja (cca. 10 %), – 18 – odpadki iz zdravstva in – 16 – odpadki, ki niso navedeni drugje (6–7

%) itd.

Teh šest skupin odpadkov je prispevalo 80 % vseh količin nastalih nevarnih odpadkov iz tega vira nastanka.

Največjo količino predstavljajo odpadki iz sku-pine 19 – nevarni odpadki iz naprav za obde-lavo odpadkov, ki jih je bilo preko 37.000 ton (od leta 2007 je porast v absolutni količini za 6,7-krat, kar gre na račun kislega gudrona).

2 KAKšNO NADAljNjE RAVNANjE jE bilO ZAgOTOVljENO Z NEVARNimi ODPADKi V lETu 2008?

Povzročitelji nevarnih odpadkov morajo za nastale nevarne odpadke zagotoviti obdelavo, tako da jih: – oddajo ali prepustijo zbiralcu, – sami obdelajo, v kolikor imajo za tako obde-

lavo izdano okoljevarstveno dovoljenje, – oddajo predelovalcu ali odstranjevalcu

odpadkov.

Navedeni načini zagotavljanja nadaljnjega rav-nanja z nevarnimi odpadki so mogoči, v kolikor poseben predpis, ki ureja ravnanje s posame-zno vrsto odpadkov, ne določa nadaljnjega ravnanja drugače. Taki predpisi so npr. ured-ba, ki ureja ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo; uredba, ki ureja ravnanje z odpadnimi baterijami in akumulatorji; ured-ba, ki ureja odstranjevanje odpadnih olj ipd.Povzročitelj odpadka lahko obdelavo nevar-nih odpadkov zagotovi tudi tako, da sam ali preko posrednika za nadaljnje ravnanje z ne-varnimi odpadki poskrbi preko meja rs, pri čemer mora upoštevati določila uredbe es 1013/2006 o pošiljkah odpadkov.

V letu 2008 se je za nastale nevarne odpadke zagotovilo sledeče nadaljnje ravnanje:

2.1 Odlaganjekoličina odloženih nevarnih odpadkov se iz leta v leto zmanjšuje. V letu 2008 se jih je

Page 14: Zbornik 2010

(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji14

odložilo 45.837 ton, od tega največ: – 17 – gradbeni odpadki in odpadki iz rušenja

objektov: 39.382 ton, od tega predstavljajo izolirni materiali in gradbeni materiali, ki vse-bujejo azbest, kar 29.201 ton,

– 10 – odpadki iz termičnih procesov: 6.345 ton,

– 05 – odpadki iz rafinerij nafte, čiščenja ze-meljskega plina in pirolize premoga: 100 ton.

2.2 ObdelavaV letu 2008 je bilo obdelanih 87.245 ton ne-varnih odpadkov, od tega je bilo pridobljenih: – iz slovenije 62.429 ton, – iz tujine 21.890 ton, – iz skladiščenja 2.926 ton.

od 87.245 ton obdelanih nevarnih odpadkov je bilo: – 59.748 ton predelanih; – 20.548 ton odstranjenih (brez odlaganja) in – 2.521 ton danih na skladiščenje.

V 59.748 tonah predelanih nevarnih odpad-kov je bilo predelanih največ sledečih skupin odpadkov: – 16 – odpadki, ki niso navedeni drugje v se-

znamu: 33.979 ton (od tega je bilo prede-lanih največ svinčenih baterij – 29.191 ton),

– 19 – odpadki iz naprav za ravnanje z odpad-ki, iz čistilnih naprav in iz priprave pitne vode in vode za industrijsko rabo: 14.287 ton, ki v celoti prestavljajo trdni odpadki iz sanacije tal, vsebujoči nevarne snovi,

– 13 – oljni odpadki: 4.605 ton, – 18 – odpadki iz zdravstva ali veterinarstva:

3.861 ton.

Glede na vrste postopkov predelave se je ne-varne odpadke največ predelovalo po sledečih postopkih: – r1: 8.874 ton, od tega največ skupine 13

– oljni odpadki in skupine 18 – odpadki iz zdravstva ali veterinarstva,

– r2: 296 ton, od tega največ skupine 14 – od-padna organska topila, hladilna sredstva in potisni plin in skupine 07 – No iz organskih kemijskih procesov,

– r3: 527 ton, od tega največ skupine 13 – oljni odpadki in skupine 16 – oljni filtri,

– r4: 30.455 ton, od tega največ skupine 16,

in sicer svinčenih akumulatorjev 29.096 ton ter kovinski mulji iz brušenja,

– r9: 1 tona iz skupine 13 – oljni odpadki, – r12: 532 ton, od tega največ skupine 16 in

skupine 20 – komunalni odpadki, – r13: 4.346 ton, od tega največ skupine 16 in

skupine 20 – komunalni odpadki.

od 20.548 ton odstranjenih nevar-nih odpadkov (brez odlaganja) je bilo odstranjenih največ naslednjih skupin: – 12 – odpadki iz postopkov oblikovanja in

fizikalne in mehanske površinske obdelave: 6.871 ton,

– 13 – oljni odpadki: 5.300 ton, – 17 – gradbeni odpadki in odpadki iz rušenja

objektov: 2.076 ton, – 07 – odpadki iz organskih kemijskih proce-

sov: 1.685 ton, – 08 – odpadki iz proizvodnje, priprave, do-

bave in uporabe sredstev za površinsko za-ščito, lepil, tesnilnih mas in tiskarskih barv: 1.040 ton.

Glede na vrste postopkov odstranjevanja se je nevarne odpadke največ odstranjevalo po sledečih postopkih: – d1: 1.966 ton (gradbenih odpadkov, ki vse-

bujejo azbest), – d5: 73 ton (gradbenih odpadkov, ki vsebu-

jejo azbest), – d8: 4.214 ton (odpadkov iz skupine 13 – oljni

odpadki in skupine 12 – odpadki iz postop-kov oblikovanja ter fizikalne in mehanske površinske obdelave),

– d9: 12.059 ton (odpadkov skupine 12 – od-padki iz postopkov oblikovanja ter fizikalne in mehanske površinske obdelave in iz sku-pine 13 – oljni odpadki, pa tudi iz skupin 11, 07 in 08),

– d10: 2.092 ton (odpadkov iz skupine 07 – odpadki iz organskih kemijskih procesov in iz skupine 08 – odpadki iz proizvodnje, priprave, dobave in uporabe sredstev za površinsko zaščito, lepil, tesnilnih mas in tiskarskih barv),

– d13: 145 ton (odpadkov iz skupine 07 – od-padki iz organskih kemijskih procesov in iz skupine 08 – odpadki iz proizvodnje, pripra-ve, dobave in uporabe sredstev za površin-sko zaščito, lepil, tesnilnih mas in tiskarskih barv in skupine 19 – odpadki iz naprav za

Page 15: Zbornik 2010

(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji 15

ravnanje z odpadki, iz čistilnih naprav in iz priprave pitne vode in vode za industrijsko rabo).

zbiralci odpadkov so poročali, da se je nadalj-nje ravnanje z nevarnimi odpadki za 19.614 ton zagotovilo v tujini, in sicer se je vsa ta količina oddala v eu. Pri tem se jih je največ oddalo v tujino: – iz skupine 07 – odpadki iz organskih kemij-

skih procesov: 7.087 ton, – iz skupine 08 – odpadki iz proizvodnje,

priprave, dobave in uporabe sredstev za površinsko zaščito, lepil, tesnilnih mas in tiskarskih barv: 3.592 ton,

– iz skupine 13 – oljni odpadki: 2.215 ton, – iz skupine 18 – odpadki iz zdravstva ali vete-

rinarstva: 1.710 ton, – Iz skupine 16 – odpadki, ki niso navedeni

drugje v seznamu: 1.102 ton.

3 ZAKljučEK

V letu 2008 je o nastajanju odpadkov iz pro-izvodnih in storitvenih dejavnosti poročalo 3.117 zavezancev, ki so skupaj povzročili 255 vrst nevarnih odpadkov. število poročeval-cev se je v primerjavi z letom 2007 povečalo za 22 %, pri čemer je število vrst odpadkov ostalo enako, skupna količina nevarnih od-padkov pa se je povečala kar za 41 %.

zdi se, da povzročitelji nevarnih odpadkov iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti zagota-vljajo ustrezno nadaljnje ravnanje z nevarni-mi odpadki.

še vedno pa obstaja tudi verjetnost, da marsikateri povzročitelj neustrezno uvršča in označuje svoje odpadke, kar je lahko tudi posledica slabe ozaveščenosti in ne-poznavanja predpisov, mestoma pa tudi sprenevedanja.

Izvajalce javnih služb skupaj z nosilci sku-pnih načrtov ravnanja s tistimi odpadki, kjer se uvaja sistem t. i. "podaljšane odgovor-nosti", čaka še veliko dela z ozaveščanjem gospodinjstev o tem, kaj se sme prepuščati kot mešani komunalni odpadek in česa ne, ter o tem, kje so zbiralnice in zbirni centri ter kaj se tja lahko prepušča.

Ne glede na nevarnost ali nenevarnost od-padkov se mora pri zagotavljanju nadaljnje-ga ravnanja upoštevati že sedaj predpisano hierarhijo ravnanja, ki bo postala vedno bolj zavezujoča za vse: za državo slovenijo in po-sledično za vse nas, povzročitelje odpadkov. hierarhija ravnanja z odpadki je sledeča:1. Preprečevanje nastajanja odpadkov.2. Priprava odpadkov za njihovo ponovno

uporabo.3. recikliranje odpadkov.4. drugi postopki predelave.5. odstranjevanje odpadkov.

do sedaj smo se pri ravnanju z odpadki bolj ukvarjali z odstranjevanjem in drugimi postop-ki predelave ter recikliranja, nekaj več naše pozornosti pa bo potrebno nameniti prvima dvema stopnjama v tej hierarhiji: preprečeva-nju nastajanja odpadkov in pripravi odpadkov za njihovo ponovno uporabo.

Med predavanjem

Page 16: Zbornik 2010

(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji16

1 KAj jE ODPADEK iN KATERi jE NEVAREN?

odpadek je vsaka snov, ki nehote nastaja v proizvodnih in storitvenih procesih in jo mo-ramo zavreči1. Torej: kar ni tržni produkt, je odpadek. odpadki se smejo odstranjevati le na predpisan način, kar je povezano s stroški. strošek je odvisen od količine in nevarnosti odpadka. stroški odstranitve nevarnih odpad-kov po enoti mase so nekajkrat, tudi desetkrat višji od nenevarnih.

kateri odpadek je nevaren? Tisti, ki ima dovolj izraženo eno od nevarnih lastnosti h1-h142. status nevarnega odpadka ne prejudicira njegovega ravnanja (predelave, reciklaže, od-stranjevanja ...), narekuje le obseg varnostnih ukrepov pri tem. Nevarnosti so mnogovr-stne, zato so tudi načini njihove nevtralizacije številni.

2 PREDNOSTNi NAčiNi RAVNANjA Z NEVARNimi ODPADKi

evropska krovna direktiva3 o odpadkih v kon-tekstu uvajanja trajnostnega ravnanja z od-padki predpisuje prednostne načine ravnanja z njimi, ne glede na njihov nevarnostni status, t. i. (razširjeno) hierarhijo ravnanja. Prednostna sta pristopa preprečevanja, da odpadki v pro-izvodnem postopku ne nastanejo, oziroma ponovna uporaba odpadnih proizvodov. Nato sledijo postopki snovne izrabe (materialne

1 Pravno je termin odpadka definiran v Zakonu o varstvu okolja, Ur. l. RS, št. 39/06.

2 Vrste nevarnosti po prilogi 4 Uredbe o ravnanju z odpadki, Ur. l. RS, št. 34/08.

3 Waste Framework Directive, 2008/98/EC.

reciklaže) odpadkov oziroma izraba vsaj njiho-ve toplotne vsebnosti; oba načina je praviloma možno izvesti šele po ustrezni pripravi odpad-ka. šele končna stopnja dopustnega ravnanja je odlaganje odpadka na odlagališče (slika 1).

2.1 Preprečevanje

Po definiciji oeCd preprečevanje odpadkov vključuje vsaj enega od naslednjih ukrepov (slika 2): – preprečevanje/zmanjševanje nastajanja od-

padkov (nivo 1), – izboljšanje ponovne uporabnosti ali recikla-

bilnosti odpadka (nivo 2), – izboljšanje kakovosti odpadka oziroma

zmanjšanje njegove nevarnosti (nivo 3). V primeru nevarnih odpadkov je primarno pomembno zmanjševanje celotnega nevar-nostnega potenciala, ki je zmnožek količine odpadka in njegove nevarnosti. zato je pri ne-varnih odpadkih manevrski prostor za zmanjševanje večji kot pri nenevarnih: lahko vplivamo na zmanjševa-nje količin nastajanja in na stopnjo nevarnosti odpadka, in sicer z optimizacijo procesa, reci-kliranjem, toplotno obdelavo, stabilizacijo ipd.

Nevarni odpadki - samo odpadki ali sekundarna surovina?Viktor Grilc,Kemijski inštitut, Ljubljana

PREPREČEVANJE

PONOVNA UPORABA / REUSE

RECIKLAŽA,KOMPOSTIRANJE

ENERGIJA IZODPADKOV

ODLAGANJE

BREZODPADKOV

ODPADKI

Slika 1: Razširjena hierarhija ravnanja z odpadki

Page 17: Zbornik 2010

(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji 17

Nivo 1: Preprečevanje/zmanjševanje nastaja-nja nevarnih odpadkovPreprečevanje oziroma vsaj zmanjšanje lahko dosežemo edino na mestu nastanka. To lahko dosežemo s spremembo proizvoda ali s spremembo proizvodnega postopka za isti proizvod. – sprememba produkta (npr. nova generacija)

zahteva dolg in drag razvoj ter postavitev povsem nove tehnološke linije. Npr. pra-škaste ali vodne barve namesto tekočih – topilnih, litijeve polnilne baterije namesto nikelj-kadmijevih, električni avto namesto bencinskega ipd.

– spremembo procesa (za isti proizvod ozi-roma proizvod iste generacije) lahko dose-žemo z organizacijskimi ukrepi ali s tehno-loškimi spremembami. organizacijske so npr. dobro gospodarjenje (preprečevanje izgub surovin in nastajanja nekakovostnih – "škart" izdelkov), ločeno zbiranje recikla-bilnih surovin in polizdelkov ter njihova in-terna reciklaža, zamenjava nevarnih surovin z manj nevarnimi ali nenevarnimi (klorirana topila z nekloriranimi), uvedba čistejše teh-nologije (npr. avtomatizacija, računalniško vodenje, izboljšanje kritične faze procesa, npr. suhi postopek namesto mokrega, niz-kotemperaturni namesto visokotemperatur-nega, anaerobni namesto aerobnega ...).

organizacijske spremembe so poceni in hitre, a imajo omejen doseg, tehnološke so drage in zahtevajo čas, so pa lahko učinkovitejše.

Nivo 2: Ponovna uporabaTa vključuje ponovno uporabo in reciklažo. Ponovna uporaba je lahko obnovljen izdelek

ali njegov pomemben sklop ali embalažna enota. To v primeru odpadkov skorajda ne pride v poštev. Pomembnejše je recikliranje snovne vsebnosti odpadka (celotne ali delne – le določenih sestavin). za potrebe zunanje reciklaže je praviloma potrebno odpadek pri-praviti v reciklabilno obliko, saj v izvorni obliki pogosto ni primeren. V kolikor snovna recilaža ni mogoča (preveč degradiran ali onesnažen odpadek), ki pa je gorljiv, lahko izkoristimo njegovo toplotno vsebnost. sežig odpadka prištevamo med reciklažne postopke le, če razpolagamo z napravo, ki koristno izkoristi vsaj 60 % toplotne vsebnosti odpadka.

Nivo 3: obdelava odpadka v manj nevarno oblikosem sodijo vsi postopki obdelave odpadka, ki ga naredijo manj nevarnega ali disperzivnega (razstrupljanje, stabilizacija, solidifikacija ...). Včasih je dovolj že sprememba statusa iz ne-varnega v stabilnega nevarnega, ki se ga lahko potem odlaga na odlagališče za nenevarne odpadke.

šele po izkoristku vseh zgoraj naštetih mo-žnosti je dovoljeno odlaganje odpadkov v za to namenjene objekte (na odlagališča). Vse navedene stopnje ravnanja z odpadki morajo potekati brez ogrožanja javne varnosti, zdravja ljudi in čistosti okolja. upoštevanje previdno-stnega načela je še posebno pomembno, ko imamo opravka z nevarnimi odpadki.

2.2 Stranski proizvodi

V novi krovni direktivi o odpadkih je tudi prvič uveden pojem stranski produkt, veljaven za odpadke, ki se jih da smotrno, brez predho-dne priprave ali predelave, uporabiti namesto naravnih surovin. Pogoj za pridobitev statusa stranskega produkta je: – da imajo zagotovljeno nadaljnjo uporabo

brez predhodne posebne obdelave, – da so proizvedeni kot integralni del rednega

proizvodnega postopka, – da je njegova uporaba zakonita, tj. da izpol-

njuje vse produktne, zdravstvene in okoljske zahteve za specifično uporabo.

uvedba statusa stranskega proizvoda je sicer prvenstveno namenjena konvencionalnim ma-terialom, ki se masovno plasirajo na tržišče

Slika 2: Načelne možnosti za preprečevanje oziroma zmanjševanje nevarnih odpadkov

Page 18: Zbornik 2010

(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji18

sekundarnih surovin in direktno reciklirajo v njihove matične proizvodne procese (kovine, steklo, plastika, papir). Vendar je uporaben tudi za posamezne vrste nevarnih odpadkov, ki nastajajo v čisti obliki (npr. kisline, lugi, soli, materiali) in jih je možno direktno uporabiti kot alternativno surovino v drugem proizvo-dnem ali pomožnem procesu (npr. alternativna nevtralizacijska sredstva za odpadne vode in pline). s tem se oba, povzročitelj in prevze-mnik, razbremenita sedanjega odpadkarskega statusa s posledičnimi zadolžitvami poročanja in nadzora. Nova možnost bo spodbudila slo-venske povzročitelje čistih nevarnih odpadkov k iskanju možnosti njihove direktne izrabe, kar bo lahko zmanjšalo sedanje stroške ravnanja in zagotovilo manjšo porabo primarnih surovin in energentov.

določila nove krovne direktive v slovenski pravni prostor še niso prenesena.

3 VRSTE iN KOličiNE NEVARNiH ODPADKOV V SlOVENiji TER RAVNANjE Z Njimi

V tabeli 1 so primerjalno prikazani podatki o vseh odpadkih in nevarnih odpadkih, nastalih in prijavljenih v proizvodnih in storitvenih dejav-nostih rs v letu 2008 (brez komunalnih): šte-vilo povzročiteljev, število vrst in letna količina, skupaj z indeksi za obdobje 2008/07. razvidno je, da kar dobra polovica prijaviteljev povzroča tudi nevarne odpadke, ki tudi strukturno pred-stavljajo skoraj polovico vseh povzročenih vrst. od kataloških 313 vrst nevarnih odpadkov4 jih v sloveniji povzročimo kar 81 %, kar je nena-vadno in priča o silni raznolikosti in razdroblje-nosti našega gospodarstva ter predstavlja velik problem za zbiranje in ravnanje.

Štev

ilo p

oroč

e-va

lcev

Inde

ks

2008

/07

Štev

ilo v

rst

Inde

ks

2008

/07

Let.

količ

ina

(t)

Inde

ks

2008

/07

Vsi odpadki

5.588 1,22 548 0,97 5.553.235 1,05

Nev. odpadki

3.117 1,12 255 1,01 136.870 1,41

Tabela 1: Osnovna statistika o odpadkih v RS

4 Klasifikacijski seznam odpadkov, Uredba o ravnanju z odpadki, Ur. l. RS, št. 34/08.

količinski delež nevarnih odpadkov v vseh odpadkih je majhen, le 1,7 %. zaradi tega raz-mišljanja o njihovi večji izrabi niso toliko upra-vičena, primarni vidik mora biti varno ravnanje z njimi.

V tabeli 2 so prikazane količine in indeksi na-raščanja količin, nastalih nevarnih odpadkov v rs v letih 2002–08. razvidna je konstantna zmerna rast količin do leta 2008, ko beleži-mo močan porast zaradi odstranitve stare-ga nevarnega bremena – kislega gudrona iz Pesniških jam in precejšnjega porasta nasta-janja tudi nekaterih drugih odpadkov.

Leto 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008

Količ

ina

(t)

65.4

08

67.1

00

83.0

64

84.4

28

90.9

08

96.8

88

136.

870

Indeks - 1,03 1,09 1,02 1,08 1,07 1,41

Tabela 2: Količina nastajanja nevarnih odpadkov v RS po letih

Glede na podatke informacijskega sistema Arso so količine in deleži nastalih nevarnih odpadkov po glavnih skupinah odpadkov v

letu 2008 prikazani v tabeli 3. razvidno je, da največji delež povzročijo predelovalci od-padkov in odpadnih vod (tu je vključen tudi gudron), sledijo pa kemična, metalurška in kovinska industrija.

Glavni predstavniki odpadkov iz posame-znih skupin, ki v sloveniji nastajajo v količini nad 500 ton, so prikazani v tabeli 4. Mnogi

Slika 3: Količine nastalih nevarnih odpadkov v letu 2008 po skupinah odpadkov, skupaj 136.870 ton (v količinah preko 10.000 ton letno nastajajo le štiri skupine)

Page 19: Zbornik 2010

(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji 19

obetajo možnost reciklaže snovne ali toplotne vsebnosti.

3.1 Ravnanje z nevarnimi odpadki v RS

a) interno (pri povzročiteljih odpadkov) se pre-dela in odstrani le okoli 10 % količin nastalih nevarnih odpadkov, vse ostalo gre k speciali-ziranim zbiralcem, predelovalcem, odstranje-valcem in v izvoz. To pomeni, da povzročitelji odpadkov praviloma nimajo naprav za njihovo obdelavo ali odstranjevanje, ker ne dosegajo praga ekonomskih kapacitet teh naprav oziro-ma postopkov, poleg tega je upravni postopek pridobivanja dovoljenja za predelavo oziroma

odstranjevanje nevarnih odpadkov razmeroma zahteven. Če presojamo možnost zmanjšanja nevarnih odpadkov iz zgornjih skupin z že navedenimi pristopi, ugotovimo stanje, prika-zano v tabeli 5, podrobneje po posameznih vrstah ravnanja pa v tabeli 6. Interna prede-lava (postopki r, npr. sosežig in regeneracija topil) prispeva le slabo četrtino v tej dejavnosti zajetih količin, ostalo je interno odstranjevanje (postopki d), predvsem s sežigom odpadkov v namenskih pečeh.

Skupina odpadkov

Naziv skupine Količina (t) Delež (%) Razmerje količin 2008 : 2007

07 Odpadki iz organskih kemijskih procesov 19.860 14,5 1,5810 Anorganski odpadki iz termičnih procesov 19.559 14,3 1,0612 Odpadki iz postopkov oblikovanja in površinske obdelave kovin in

plastike8.074 5,9 1,08

13 Odpadna olja (razen jedilnih olj) 14.793 10,8 1,2816 Odpadki, ki niso navedeni drugje v seznamu 8.689 6,4 1,1318 Odpadki iz zdravstva in veterinarstva ter z njima povezanih raziskav 9.457 6,9 0,7219 Odpadki iz naprav za obdelavo odpadkov in odpadnih vod 36.949 27,0 6,36Skupaj 117.434 85,8 1,41

Tabela 3: Količine in deleži nastalih nevarnih odpadkov po glavnih skupinah v letu 2008

Skupina Naziv skupine Glavni predstavniki07 Odpadki iz organskih kemijskih procesov – organska topila iz industrije barv in lakov

– organska topila iz farmacevtske industrije – raztopine in lužnice iz farmacevtske industrije – destilacijski ostanki iz farmacevtske industrije

10 Anorganski odpadki iz termičnih procesov – trdni odpadki iz obdelave odpadnih plinov – žlindre iz primarnega taljenja – posnemki

12 Odpadki iz postopkov oblikovanja in površinske obdelave kovin in plastike

– izrabljene strojne emulzije – strojni mulji – kovinski mulji – vodne pralne tekočine – odpadki iz razmaščevanja s paro

13 Odpadna olja (razen jedilnih olj) – ladijska (kalužna) olja – mulji iz naprav za ločevanje olja in vode – mulji iz lovilcev olj – z oljem onesnažena voda iz naprav za ločevanje olja in vode

– mešanica odpadkov iz naprav za ločevanje olja in vode16 Odpadki, ki niso navedeni drugje v seznamu – izrabljena motorna vozila

– zavržena elektronska oprema, ki vsebuje nevarne sestavine

– zavržene organske kemikalije – vodne odpadne raztopine, namenjene obdelavi izven kraja nastanka

18 Odpadki iz zdravstva in veterinarstva ter z njima povezanih raziskav

– odpadki, ki z vidika preventive pred infekcijo zahtevajo posebno ravnanje

– citotoksična in citostatična zdravila19 Odpadki iz naprav za obdelavo odpadkov, odpadki iz

sanacije tal, odpadki iz ČN za odpadne vode ... – mulji iz drugih čistilnih naprav tehnoloških odpadnih vod – trdni odpadki, ki nastanejo pri sanaciji onesnažene zemlje (gudron!)

Tabela 4: Glavni predstavniki odpadkov iz posameznih skupin v RS

Page 20: Zbornik 2010

(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji20

Oznaka Vrsta predelave/odstranjevanja Količina (t)R1 Uporaba načeloma kot gorivo ali

drugače za pridobivanje energije915

R2 Pridobivanje topil/regeneracija 1.105R4 Recikliranje/pridobivanje kovin

in njihovih spojin 640

R7 Predelava sestavin, ki se uporabljajo za zmanjšanje onesnaževanja

406

Skupaj interno predelano 3.083D1 Odlaganje 1.469D9 Fizikalno-kemična obdelava

(npr. stabilizacija, solidifikacija …)

177

D10 Sežiganje 9.010Skupaj interno odstranjeno 10.677Skupaj interno predelano in odstranjeno 13.761

Tabela 5: Načini internega ravnanja z nevarnimi odpadki v letu 2008 v RS po glavnih vrstah ravnanja

b) Zunanje (izven mesta nastajanja nevarnih odpadkov) se je v letu 2008 predelalo skoraj 60 % nevarnih odpadkov.eksterno ravnanje z nevarnimi odpadki se iz-vaja pri specializiranih podjetjih za ravnanje z njimi, ki so registrirana za posamezne načine ravnanja in za določene vrste odpadkov. zbirni podatki po skupinah odpadkov so za razne načine zunanje predelave in odstranjevanja prikazani v tabeli 7. razvidno je, da je: – zunanje ravnanje mnogo bolj razširjeno kot

interno, saj se tako predela in odstrani kar 60 % vseh nastalih odpadkov,

– od tega se (v nasprotju z internim ravnanjem) 2,5-krat več količin nevarnih odpadkov pre-dela za potrebe raznih načinov izrabe kot odstranjevanja,

– glavni načini predelave so recikliranje kovin (akumulatorji, odpadna vozila, barvne kovi-ne) in drugih anorganskih snovi, sosežig v industrijskih pečeh (olja, gume, bolnišnični odpadki).

Šifra Vrsta zunanje predelave/od-stranjevanja

Količina (t)

R1 Uporaba načeloma kot gorivo ali drugače za pridobivanje energije

8.874

R2 Pridobivanje topil/ regeneracija 296R3 Recikliranje/vključno s kompo-

stiranjem ali z drugimi procesi biološkega preoblikovanja 

527

R4 Recikliranje/pridobivanje kovin in njihovih spojin 

30.455

R5 Recikliranje/pridobivanje drugih anorganskih materialov (gudron!)

14.717

R12 Izmenjava odpadkov za prede-lavo s katerim koli postopkom pod R1-R11

532

R13 Skladiščenje odpadkov do ene-ga od postopkov pod R1-R11

4.346

Skupaj zunanje predelano (kg) 59.748(74,4 %)

D1 Odlaganje 1.966D8 Biološka obdelava 4.214D9 Fizikalno-kemična obdelava 12.083D10 Sežiganje 2.091Skupaj zunanje odstranjeno 20.572

(25,6 %)Skupaj zunanje predelano in odstranjeno 80.320

(100 %)

Tabela 7: Načini zunanjega ravnanja z nevarnimi odpadki v letu 2008 po vrstah ravnanja

4 ZAKljučKi

– Nevarni odpadki predstavljajo razmeroma majhen delež vseh v sloveniji ustvarjenih odpadkov, le 1–2 %, zato mora biti varno ravnanje z njimi prednostno – pred željo po njihovi čim večji izrabi.

– stroški odstranjevanja nevarnih odpadkov so bistveno višji od ostalih, zato so povzro-čitelji spontano zainteresirani za ravnanje v skladu z evropsko hierarhijo ravnanja. Problem v sloveniji je veliko število vrst odpadkov v relativno majhnih količinah, ki ne dopuščajo postavitve naprav/obratov z ekonomskim pragom predelavne kapacite-te, zato se mnogo odpadkov izvaža.

– razdrobljenost količin nevarnih odpadkov ponuja tudi možnost nelegalnega ravnanja z nekontroliranim odlaganjem med nenevar-ne procesne ali komunalne odpadke. delež nezajetih nevarnih odpadkov je zelo težko oceniti. Menimo pa, da vsaj v industrijskem sektorju ni velik; večji je v obrtnem in stori-tvenem sektorju, ki sta težko nadzorljiva in kjer okoljska zavest ni tako razvita.

– Ne glede na to slovenija predela ali odstrani okoli 70 % nevarnih odpadkov (večinoma industrijskih), od tega dve tretjini v smislu materialno-toplotne izrabe, eno tretjino pa se odlaga in sežiga. To je dober dosežek kljub skromnim tehničnim možnostim.

– Novo vpeljan pravni status stranskega pro-izvoda omogoča poenostavitev pravnih po-stopkov izrabe tudi nevarnih odpadkov (bolj čistih vrst), kar bo prispevalo k povečanju deleža njihove izrabe in zmanjšanje stroškov.

Page 21: Zbornik 2010

(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji 21

Viri:1. FreeMAN, h. M. 1998. standard handbook

of hazardous waste treatment and disposal. New York: McGraw-hill.

2. Burke, G., sINGh, B. r., Theodore, L. 2005. handbook of environmental manage-ment and technology. hoboken: Wiley.

3. WILLIAMs, P. T. 2005. Waste treatment and disposal. Chichester: Wiley.

4. LuNd, h. F. 1999. recycling handbook. New York: McGraw-hill.

5. GrILC, V., husIĆ, M. 2008–2009. Analiza podatkov iz letnih poročil o ravnanju z ne-varnimi odpadki za l. 2007, kI-dP-2452, 2008, in kI-dP-2516, 2009.

Skupina odpad-kov

ZUNANJA PREDELAVA ZUNANJE ODSTRANJEVANJER1 R2 R3 R4 R5 R9 R12 R13 D1 D5 D8 D9 D10 D13

7   188             126 557 982 178   36           538 483 189       88         510       464 395       28611                 867 4212       678         1.119 5.769 613 4.203   400     1     2.948 2.296 5414   71             18 5915     47   34 2 376 30916 809   80 29.224   308 3.557 800 392 9117                 1.963 73 3918 3.861               831 3619         14.286       20 77 5920             222 411 1 2 75Skupaj 8.873 295 527 30.455 14.716 10 532 4.346 1.966 73 4.213 12.083 2.091 144Skupaj 59.748 20.572Tabela 6: Zunanja predelava in odstranjevanje nevarnih odpadkov v l. 2008 po skupinah odpadkov (v tonah)

Page 22: Zbornik 2010

(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji22

PRimERi PRAKS

Page 23: Zbornik 2010

(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji 23

– ustreznost infrastrukture za obdelavo v sloveniji,

– učinkovitost zbiranja v posameznih regijah, – odnos do še posebej nevarne opreme zno-

traj oeeo (hladilno-zamrzovalni aparati, te-levizorji, monitorji, plinske sijalke),

– delitev obveznosti med posamezne nosil-ce skupnih shem oziroma t. i. "izravnalne sheme",

– sistematični pristop ozaveščanja prebival-stva s strani vseh vključenih.

Vsekakor je reševanje omenjene problematike projekt, v katerem sodelujejo vsi odločujoči partnerji, zato ni pričakovati učinkovitih eno-stranskih rešitev, ne s strani državnih organov ne s strani skupnih shem. Potrebne so dopol-nitve obstoječe ter sprejetje dodatne področ-ne okoljske zakonodaje, dosledno izpolnje-vanje te zakonodaje s strani obvezujočih ter seveda učinkovita nadzor in sankcioniranje.

kljub temu so rezultati zbiranja in obdelave v prvih treh letih spodbujajoči. zbrana količina se na letni ravni povečuje za tretjino, število lokalnih služb, ki so vključene v mrežo zbi-ranja, se povečuje, obdelava in predelava se zagotavljata v celoti. Podatki, navedeni v tem prispevku, se nanašajo le na skupno shemo družbe zeos, d.o.o.

2 KljučNE bESEDE

direktiva 2002/96/eC (Weee), implementaci-ja direktive, ravnanje z odpadno ee opremo, skupne sheme, zbiranje, predelava, obdelava, odstranjevanje, financiranje, odgovornost pro-izvajalcev, izravnalna shema, ozaveščanje.

1 POVZETEK

27. januarja 2003 je bila v evropskem parla-mentu sprejeta direktiva 2002/96/eC o odpa-dni električni in elektronski opremi (Weee). osnovni namen te okoljevarstvene politike je ohraniti, zaščititi in izboljšati kakovost okolja, zaščititi zdravje ljudi in uporabljati naravne vire preudarno in racionalno. Bistvo direktive je, da se okoljska škoda popravlja pri izvoru in da jo mora onesnaževalec plačati. To pa je proizva-jalec, distributer ali uvoznik opreme. direktiva obvezuje k odgovornosti vse proizvajalce ele-ktrične in elektronske opreme, od velikih ter malih gospodinjskih aparatov, računalnikov, televizorji, tiskalnikov do električnega orodja, opreme za razsvetljavo, plinskih sijalk, medi-cinskih naprav in dozirnikov za pijačo.

V pravni red republike slovenije je bila direkti-va prenesena preko uredbe za ravnanje z od-padno električno in elektronsko opremo (ur. l. rs, št. 107/06, v nadaljevanju uredba), družba zeos pa je z njeno implementacijo pričela v začetku leta 2007. Po treh letih operativnega izvajanja uredbe je možno analizirati rezultate ter ustreznost zastavljenih modelov zbiranja ter obdelave odpadne ee opreme (v nadalje-vanju oeeo).

Izpolnjevanje obveznosti, ki jih uredba nalaga tako proizvajalcem/uvoznikom/pridobiteljem kot nosilcem skupnih shem, ki v njihovem imenu izvajajo operativno ravnanje z oeeo, je vprašljivo. Problematika se nanaša na: – t. i. "free-riderje", ki se izogibajo tako opera-

tivni kot finančni odgovornosti, – zagotavljanje dolgoročnega doseganja ci-

ljev zbiranja in obdelave,

Trg in možnosti za učinkovito ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo ter problemi reciklažemag. Emil Šehič,ZEOS d.o.o.

Page 24: Zbornik 2010

(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji24

3 TRg ZAVEZANCEV ZA RAVNANjE Z ODPADKi

Področje ravnanja z odpadki v grobem vklju-čuje tri skupine deležnikov: – proizvajalci/uvozniki/pridobitelji opreme ter

izdelkov, – povzročitelji, zbiralci, obdelovalci, predelo-

valci odpadkov, – nosilci skupnih shem ravnanja z odpadki.

razdelitev je opravljena predvsem na osnovi koncepta evropske in slovenske zakonodaje, ki v mnogih primerih poudarja ter definira t. i. "podaljšano odgovornost proizvajalcev". Ta temelji na dejstvu, da je proizvajalec tisti, ki že na začetku življenjske poti izdelka vpliva na varovanje okolja in zdravja ljudi. Njegovi izdel-ki namreč lahko bolj ali manj vplivajo na samo okolje že med uporabo izdelka, kasneje po za-ključku življenjske dobe pa tudi na njegovo od-stranjevanje. Proizvajalec je tako tisti, ki lahko že pri konstruiranju novega izdelka bistveno vpliva na rezultat ravnanja z njim, ko postane odpadek. Ta princip podaljšane odgovornosti proizvajalca se je v sloveniji najprej uveljavil na področju odpadne embalaže, kasneje na področju odpadne električne in elektronske opreme, baterij in akumulatorjev, izrabljenih gum, nagrobnih sveč in odpadnih zdravil.

seveda proizvajalci svoje obveznosti težko iz-polnjujejo individualno, zato so se oblikovale skupne sheme. kljub temu so se proizvajalci dolžni registrirati, za namen pokrivanja stro-škov registra pri Carinskem uradu rs plače-vati okoljsko dajatev, se vpisati v evidenco proizvajalcev ter skleniti pogodbo s skupno shemo, ki v njihovem imenu izpolnjuje njihove

obveznosti. Trg zavezancev je torej zelo ob-širen, saj veliko podjetij v svojem poslovanju na trg daje izdelke, za katere je potrebno po odsluženosti poskrbeti.

Njihove obveznosti lahko predstavimo v spo-dnjem diagramu, kjer so navedeni tudi oce-njeni deleži podjetij, ki teh obveznosti niso izpolnili.

Izpolnjevanje obveznosti vseh zavezancev je za nadaljnjo doseganje ciljev ter optimalne stroške izrednega pomena. V kolikor namreč določen proizvajalec ne izpolnjuje obveznosti, to breme nosi drug proizvajalec, ki je hkrati tudi njegova konkurenca. Pri tem ima nižje okoljske stroške in s tem boljšo pozicijo na trgu, kar je seveda nedopustno. organizacija državnih organov (Agencija rs za okolje, Ministrstvo za okolje in prostor, Carinski urad rs, Inšpektorat rs za okolje) mora vzpostaviti učinkovit sistem nadzora in sankcioniranja.

4 REZulTATi učiNKOViTEgA RAVNANjA Z ODPADKi DRuŽbE ZEOS

družba zeos je ustanovljena s strani repre-zentativnih proizvajalcev/pridobiteljev in uvo-znikov električne in elektronske opreme. Med njimi so tudi trgovske mreže, ki omogočajo ne le učinkovito ozaveščanje končnih potrošni-kov, temveč tudi dobre rezultate zbiranja skozi njihovo mrežo prevzemalnic (zbrali so kar 16 % vseh količin oeeo).

Prav zaradi strukture družbenikov ter ostalih pristopnikov skupni shemi zeos je odločeno, da se družba posveti učinkovitemu zbiranju in ravnanju z odpadki, ki izhajajo iz ee opre-me ter baterij in akumulatorjev. slovenski trg je namreč daleč premajhen, da bi se lahko zagotovile mejne količine odpadkov, ki bi

3.262.0612007

4.271.2682008

5.797.3552009

Slika 1: Trg zavezancev za ravnanje z odpadki

Slika 2: Zbrana OEEO v kilogramih s strani skupne sheme ZEOS v 2007, 2008 in 2009

Page 25: Zbornik 2010

(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji 25

omogočale učinkovito delovanje več skupnih shem za enako vrsto odpadka.

usmerjenost v specifično vrsto odpadka se kaže tudi v večanju količin zbrane oeeo.

količine so se letno povečevale za tretjino. del teh se je realiziral zaradi vključevanja novih izvajalcev javnih služb, večji del pa zaradi učinkovitosti zbiranja, ozaveščanja javnosti, infrastrukture zbiranja ter vzpostavitve mreže zbiranja preko šol in vrtcev.

Če primerjamo dosežene količine s ciljem zbi-ranja, ki po direktivi pomeni 4 kg oeeo/prebi-valca letno, ugotovimo, da je skupna shema zeos, glede na svoj delež, ta cilj tudi izpolnila.

seveda pa je bila zbrana količina tudi ustrezno obdelana in predelana, tako doma kot v tujini (predvsem ohišja hladilnih aparatov, slikovne cevi TV/monitorjev ter plinske sijalke).

Potencialno je še precej možnosti, da se zbra-ne količine oeeo povečajo, kar kaže tudi ana-liza zbiranja glede na območje oziroma regije v sloveniji. Tako nedvomno po količini pred-njačijo na štajerskem in Gorenjskem, medtem

ko so količine zbrane oeeo v jugovzhodni sloveniji manjše.

5 PROblEmi RECiKlAŽE OEEO

Problematika učinkovitega procesa obdelave in predelave oeeo v sloveniji se nanaša pred-vsem na ustreznost infrastrukture ter odnos trga do tovrstnih odpadkov. zbrane količine so namreč pri določenih skupinah premajhne, da bi bila smiselna investicijska vlaganja v infra-strukturo obdelave. zato se določen del od-padne ee opreme obdeluje v ustreznih centrih za obdelavo v tujini, kamor se premešča preko ustreznih dovoljenj za čezmejno premeščanje odpadkov. Predvsem se omenjeno nanaša na ohišja hladilnih aparatov, slikovnih cevi TV in monitorjev ter plinskih sijalk.

količine oeeo, obdelane v tujini, iz leta v leto naraščajo, zato bo v prihodnje potrebno preu-čiti tudi možnost obdelave v sloveniji.

Problematika reciklaže pa se nanaša tudi na omogočanje dostopa nepooblaščenim posa-meznikom ter podjetjem do oeeo, ki odstra-njujejo le vredne komponente in materiale,

Slika 3: Zbrane količine OEEO po regijah v letih 2007, 2008 in 2009, izražene v kilogramih na prebivalca

Page 26: Zbornik 2010

(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji26

medtem ko ostalo zavržejo. Takšni primeri so predvsem pri hladilnih aparatih ter TV/moni-torjih. Pri hladilno-zamrzovalnih aparatih tako v letu 2009 beležimo kar 50 % aparatov, ki so bili obdelani brez kompresorja ter so vsebovali le 10 % hladilnih plinov (ozonu škodljivi klo-rofluoroogljikovodiki) v hladilnem krogotoku aparata.

Problematika se nanaša predvsem na omo-gočanje dostopa nepooblaščenim v procesu zbiranja, predvsem s kosovnim zbiranjem končnih potrošnikov, neprimerno manipulacijo z odpadnimi hladilnimi aparati, ozaveščenost ter neprimerno infrastrukturo zbiranja.

6 iZRAVNAlNE SHEmE

Namen izravnalnih shem je ureditev prevze-manja odpadkov pri izvajalcih javne službe skladno z obveznostmi posameznega nosilca skupne sheme. Posledica nedorečenega po-stopka prevzemanja odpadkov od izvajalcev javne službe so: – skupne sheme imajo interes prevzemanja

le tistih odpadkov, ki imajo tržno vrednost oziroma jim povzročajo manjše stroške ter interes prevzemanja pri izvajalcih javne službe, ki so na ugodnejših lokacijah za transport,

– za odpadke, ki imajo negativno tržno vre-dnost (v primeru oeeo so to sijalke, TV/monitorji, hladilni aparati), posebnega zani-manja med skupnimi shemami ni,

– reprezentativne sheme oziroma sheme, ki imajo večje deleže obveznosti, so prisiljene prevzemati odpadke pod slabšimi pogoji.

Cilj vzpostavitve zakonodaje ter modela izrav-nalnih shem je torej povečati zbrane količine

odpadkov ter tako dolgoročno dosegati ciljne količine, hkrati pa organizirati pošten in tran-sparenten način prevzemanja, ki temelji na obveznostih posameznih skupnih shem. Te obveznosti izhajajo iz količin izdelkov, ki jih pri-stopniki tej shemi dajejo na slovenski trg.

Predlog rešitve za izboljšanje trenutnega sta-nja prevzemanja odpadkov pri izvajalcih javne službe (IJs) je naslednji: – vzpostavitev zakonske podlage, – ustanovitev klirinške družbe, ki bi določala

vrstni red prevzemov pri posameznih IJs, nadzirala izvajanje prevzemov ter izračuna-vala izravnave obveznosti med posamezni-mi shemami,

– delovanje klirinške družbe bi financirale skupne sheme,

– klirinška družba uporablja algoritem za do-ločitev vrstnega reda prevzemanja odpad-kov od IJs,

– poenotenje tehnologij oziroma načina zbiranja,

– unificirane posode, zbiralniki, kontejner-ji, določitev minimalnih količin, priznanih stroškov,

– priprava ter uvedba tehničnih standardov prevzemanja ter manipulacije v sodelovanju z IJs.

ALGORITEM PREVZEMANJA ODPADKA OD IJSZbiralna skupina: VGAIJS: Komunala 1

OBVEZNOSTIDoločene obveznosti

Realizirane obveznosti

Shema 1 60 % 100 % 42 % 61 % 48 % 63 %Shema 2 25 % 0 % 58 % 39 % 30 % 22 %Shema 3 15 % 0 % 0 % 0 % 22 % 16 %PREVZEMI

Prevzem 1 Prevzem 2 Prevzem 3 Prevzem 4 Prevzem 5Količina prevzema

5 7 6 5 9

Shema 1 5 5 11 11 20Shema 2 0 7 7 7 7Shema 3 0 0 0 5 5

Prevzemi kumu-lativno v masi

5 12 18 23 32

0 200 400 600 800 1.000 1.200 1.400

2007

2008

2009

ton

Čezmejno premeščanje odpadne EE opreme

SIJALKE TV in monitrorji HZA

Page 27: Zbornik 2010

(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji 27

DOLOČITEV PREVZEMNE SHEMEShema 1

-60 % 40 % -18 % 1 % -12 % 3 %

Shema 2

-25 % -25 % 33 % 14 % 5 % -3 %

Shema 3

-15 % -15 % -15 % -15 % 7 % 1 %

koraki določanja prevzemnika odpadka pri IJs so:

1. določitev tržnih deležev shem (na osnovi podatkov Carinskega urada rs).

2. Algoritem določi vrstni red prevzemov (označeno z zeleno).

3. IJs naroči prevzem pri skupni shemi, ki je na vrsti za odvoz odpadka.

4. IJs posreduje evidenčni list klirinški družbi oziroma vnese podatke prevzema.

5. klirinška družba vnese podatek o prevzemu (v kolikor tega ne stori IJs).

6. Algoritem izračuna delež prevzete oeeo ter določi naslednjo skupno shemo, ki je na vrsti za prevzem (to je tista shema, pri kateri je največja razlika med deležem prevzete oeeo in obveznostmi).

V primeru, da shema, kateri je bil naročen prevzem, le-tega ne opravi v sedmih dneh od naročila, IJs naroči urgentni prevzem pri shemi, ki je naslednja na vrsti. Ta se mora iz-vesti v treh delovnih dneh.

7 ZAKljučEK

Implementacija okoljske zakonodaje na po-dročju odpadkov je v večini primerov osredo-točena na podaljšano odgovornost proizvajal-cev. Le-ti so sicer tisti, ki neposredno že pri konstruiranju izdelka vplivajo na proces zbira-nja ter obdelavo, ko ta izdelek postane odpa-dek. Vendar pa je potrebno zaradi stroškov, ki so povezani s tem procesom ter ne vplivajo na konkurenčnost, te obveznosti s strani države tudi nadzorovati. Izogibanje odgovornosti je pojav ne le v sloveniji, temveč tudi v ostalih državah evropske unije.

Na področju zbiranja oeeo v zadnjih treh letih beležimo 30-odstotno rast količin. Tako so v letu 2009 dosežene ciljne količine 4 kg/prebivalca. V naslednjem obdobju se napovedujejo spre-membe oziroma prenova direktive o ravnanju z oeeo. še posebej pomembna sprememba bo na področju ciljnih količin. Trenutni predlog je zbrati kar 65 % količin, ki so bile dane na trg v preteklih dveh letih. Približevanju tem ciljem je vsekakor težka naloga, ki bo zahtevala aktivno vlogo vsakega subjekta v tem procesu.

zaradi tega je ozaveščanje prebivalstva izre-dnega pomena. komunikacijski načrt, ki ga je sprejela družba zeos, tudi v naslednjem ob-dobju predvideva vrsto aktivnosti in kampanj, ki bodo pripomogle k dvigu stopnje ozavešče-nosti ter s tem večjih ločeno zbranih frakcij oeeo. V ospredju bodo predvsem mali apara-ti, ki velikokrat končajo v zabojniku za mešane komunalne odpadke.

Poudariti je potrebno tudi slab odnos do še posebej nevarnih odpadkov, kot so plinske sijalke, televizorji in monitorji ter hladilno-za-mrzovalni aparati. zaradi nepravilne ter neu-strezne manipulacije pri zbiranju ter nadaljnji manipulaciji prevečkrat pride do poškodb in s tem do izlitja oziroma sprostitve plinov, olj, prahu s težkimi kovinami itd. zato je potrebno upoštevati pravilne postopke, ki to omejujejo ter preprečujejo dostop nelegalnih subjektov, ki želijo odstranjevati le vredne komponente, pri tem pa povzročajo okoljsko škodo.

za učinkovitejše zbiranje ter pošteno delitev obveznosti med posamezne sheme je potreb-no urediti model t. i. "izravnalnih shem", ki so ga v nekaterih državah že uvedli. V naspro-tnem je pričakovati težave pri prevzemanju odpadkov pri izvajalcih javne službe ter slabše rezultate zbiranja oziroma stagniranje in nedo-seganje ciljev.

Page 28: Zbornik 2010

(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji28

Problematika razgradnje izrabljenih vozil v Sloveniji in nevarni odpadkiFranci Lenart,Karbon d.o.o.

Cilj 5: Vozila je potrebno dostaviti poobla-ščenemu obratu za obdelavo brez stroškov za zadnjega imetnika.Cilj 6: Pristojni organi morajo priznavati po-trdila o razgradnji, ki so jih izdale druge države članice.

2 VZPOSTAViTEV SiSTEmA ZbiRANjA iN RAZgRADNjE iZRAbljENiH VOZil V SlOVENiji

obveznosti iz direktive evropskega parlamen-ta in sveta o izrabljenih motornih vozilih z dne 18. septembra 2000 je slovenija implementi-rala v svoj pravni red preko Pravilnika o rav-nanju z izrabljenimi motornimi vozili (ur. l. rs, št. 118/04) ter uredbe o načinu, predmetu in pogojih opravljanja gospodarske javne službe ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili (ur. l. rs, št. 6/05) z dnem vstopa v evropsko unijo 1. 5. 2004. s temi dokumenti je slovenija določila način vzpostavitve in opravljanja gospodarske javne službe ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili. V njej so kot storitve javne službe navedeni: – prevzemanje izrabljenih motornih vozil, – zbiranje, razvrščanje in skladiščenje izra-

bljenih motornih vozil, – obdelava izrabljenih vozil, – oddaja v ponovno uporabo, recikliranje, dro-

bljenje ali odstranjevanje sestavnih delov.

Javna služba se izvaja kot koncesionira-na gospodarska javna služba. V ta namen je slovenija razdeljena na štiri koncesijska območja:1. območje: upravne enote Celje, domžale,

Žalec, šmarje pri Jelšah, Velenje, kamnik, krško, Brežice, slovenske konjice, šentjur

1 uVOD

Izrabljeno motorno vozilo (IMV) je nerabno ali zavrženo motorno vozilo, ki se mu je življenj-ska doba iztekla zaradi poškodb ali starosti ali drugih razlogov, zaradi česar je postalo odpadek. ker se v sestavnih delih vozila na-haja več kot deset vrst materialov in snovi, ki po razgradnji postanejo nevarni odpadek, se kompletno izrabljeno vozilo do odvzema vseh nevarnih snovi uvršča med nevarne odpadke s klasifikacijsko številko 16.01.04*.

zaradi velikega števila letno nastalih izrabljenih motornih vozil in potencialne okoljske ogroženo-sti pri nepravilnem ravnanju z njimi je za ravnanje z izrabljenimi motornimi vozili evropska unija predpisala poseben pravni red. z njo je zavezala proizvajalce oziroma uvoznike avtomobilov, da prevzamejo vse ali vsaj pretežni del stroškov ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili ter da prevzamejo izrabljena vozila nazaj pod enakimi pogoji, tako da lahko zadnji lastnik vozila preda le-to pooblaščenemu obratu za obdelavo brez dodatnih stroškov. z omenjeno direktivo so po-stavljeni tudi cilji, ki so jih pri zbiranju izrabljenih vozil države članice dolžne dosegati:

Cilj 1: Potrebno je uvesti sistem za zbiranje vseh izrabljenih motornih vozil in odpadnih delov, ki nastanejo pri popravilu motornih vozil, če je to mogoče.Cilj 2: Na celotnem teritoriju je potrebno za-gotoviti zadostno število obratov za zbiranje.Cilj 3: Izrabljena motorna vozila je potrebno predajati v pooblaščene obrate za obdelavo.Cilj 4: Vzpostaviti je potrebno sistem, v kate-rem je za odjavo izrabljenega vozila potrebno predložiti potrdilo o razgradnji.

Page 29: Zbornik 2010

(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji 29

3 TEHNOlOšKi POSTOPEK

3.1 Zbiranje imV

zadnji lastnik vozila dostavi IMV na prevzemno mesto, ki ima pogodbo s centrom za razgra-dnjo IMV. Na prevzemnem mestu se popišejo vsi potrebni tehnični podatki (št. šasije, št. mo-torja, znamka vozila …), ki so osnova za izdajo potrdila o razgradnji. Le-to služi kot osnovni dokument za odjavo vozila iz prometa.

V prevzemnem mestu se IMV ne obdelujejo, temveč le primerno skladiščijo do transporta v center za razgradnjo. Prostor mora biti ogra-jen, površine pa utrjene, da ne prepuščajo mineralnih olj in so odporne proti kislinam. razpolagati mora z napravami za prevoz IMV, z zadostnimi količinami veziv za iztekajoče te-kočine in ustreznim številom gasilnih aparatov. Priprave na prevoz IMV morajo potekati tako, da se preprečijo poškodbe sestavnih delov, ki vsebujejo tekočine. o IMV je potrebno voditi obratni dnevnik, v katerem so evidentirana vsa novo sprejeta in oddana IMV.

3.2 Transport

Nakladanje na tovornjak se na prevzemnem mestu vrši s hidravlično dvižno roko, opre-mljeno s pasovi za dvig vozila. kapaciteta nakladanja je odvisna od dovoljene teže no-silnosti tovornega vozila. Pri nakladanju je po-trebno na IMV predhodno spustiti stekla, da jih ne poškodujemo.

3.3 Prevzem, tehtanje, razkladanje

Tehtanje naloženega transportnega vozila z IMV se izvaja pred vstopom v center za ob-delavo vozil.

razkladanje se vrši pred obratom za osuševa-nje in razgradnjo IMV. Prostor je urejen z oljnim lovilcem, ki bi ob morebitnem razlitju olj oziro-ma nevarnih snovi preprečil njihovo odtekanje v meteorno kanalizacijo. razkladanje se izvaja s pomočjo hidravlične dvižne roke, namešče-ne na tovornem vozilu. Poskrbeti je potrebno za pravilno razkladanje IMV ter odrediti nadalj-nje ravnanje z IMV (skladiščenje, osuševanje) ter izpolniti potrebno dokumentacijo. Nato se

pri Celju, ravne na koroškem, sevnica, Laško, slovenj Gradec, Mozirje, ruše, radlje ob dravi, hrastnik in dravograd;

2. območje: upravne enote Ljubljana, kranj, škofja Loka, radovljica, Jesenice, Litija, zagorje ob savi, Trbovlje in Tržič;

3. območje: upravne enote Nova Gorica, koper, Ajdovščina, Grosuplje, sežana, Postojna, Vrhnika, Tolmin, Trebnje, Črnomelj, Idrija, Piran, Ilirska Bistrica, Cerknica, kočevje, Izola, ribnica, Novo mesto, Logatec, Metlika;

4. območje: upravne enote Maribor, Ptuj, Murska sobota, slovenska Bistrica, Lendava, Gornja radgona, Lenart, Ljutomer, Pesnica, ormož.

Vsak koncesionar mora imeti najmanj en cen-ter za obdelavo izrabljenih motornih vozil, v katerem je možno odstraniti vso opremo iz izrabljenih motornih vozil, ki bi lahko pri na-daljnjih postopkih obdelave škodljivo vplivala na okolje, odstranitev sestavnih delov in njiho-vo skladiščenje pa mora omogočati ponovno uporabo in predelavo. za učinkovito izvajanje javne službe mora koncesionar zagotoviti dovolj veliko število prevzemnih mest, tako da je na vsakem območju upravnih enot enake registrske oznake vsaj eno prevzemno mesto, razdalja po javnih cestah od prevzemnega mesta do stalnega prebivališča uporabnikov pa ni večja od 50 km.

do leta 2007 so gospodarsko javno službo iz-vajali štirje koncesionarji po začasni koncesiji, ki jo je vlada zaradi neuspešno izvedenega prvega razpisa vsako leto podaljševala. V letu 2006 je bil objavljen nov javni razpis za po-delitev koncesij za opravljanje gospodarske javne službe ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili. od aprila 2007 izvajajo gospodarsko javno službo v sloveniji trije koncesionarji (en koncesionar pokriva dve koncesijski območji).

Cena za izvajanje storitev javne službe je bila v obdobju izvajanja začasne koncesije 0,088 eur/kg izrabljenega motornega vozila + ddV, v novem petletnem obdobje pa je cena za iz-vajanje storitev znašala 0 eur/kg, kar pomeni, da se morajo stroški razgradnje pokrivati iz naslova prodaje sekundarnih surovin.

Page 30: Zbornik 2010

(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji30

IMV z viličarjem, ki ima pod vilicami namešče-no lovilno posodo, transportira v skladišče neobdelanih IMV ali v prostor za osuševanje.

V obratu za obdelavo IMV je tudi prostor za opravljanje administrativnih del. Podporo nudi aplikativna programska oprema za sledenje IMV in kontrolo podatkov, ki obsega izdelavo delovnih nalogov, materialno poslovanje ra-bljenih delov, vodenje oddaje in prodaje ne-varnih snovi, sekundarnih surovin, stroškovno spremljanje razgradnje, izdelavo statističnih poročil za Ministrstvo za okolje in prostor (MoP), povezave z Ministrstvom za notranje zadeve in Agencijo republike slovenije za okolje (Arso) ter uporabo informacijskega orodja »IdIs« za razgradnjo vozila.

3.4 Osuševanje

osuševanje je najpomembnejši postopek raz-gradnje izrabljenega motornega vozila, pri ka-terem vozilu odstranimo vse nevarne snovi. s tem vozilo izgubi status nevarnega odpadka in je pripravljeno za mehansko razgradnjo ali za-časno skladiščenje na deponijskem prostoru.

Pri osuševanju vozilo z dvigalom dvignemo na primerno višino, ki omogoča gravitacijski izpust posameznih nevarnih tekočin v ločene lovilne posode. odstraniti je potrebno gorivo, motorno olje, zavorno olje, olje iz menjalnika, olje iz diferenciala, hidravlično olje, hladilno tekočino in tekočino za čiščenje stekla.

odstraniti je potrebno tudi katalizator in rezer-voar za bencin ter akumulator.

3.5 Razgradnja

razgradnja IMV obsega naslednje faze: od-stranjevanje stekel, odstranjevanje sedežev, odstranjevanje tekstila in oblog, odstranje-vanje plastičnih delov, odstranjevanje luči, odstranjevanje odbijačev, odstranjevanje ka-blov in odstranjevanje motorja in pogonskih elementov.

3.6 Skladiščenje odpadkov

Vsi odpadki se začasno skladiščijo v od-prtih ali zaprtih skladiščnih prostorih do

oddaje odpadkov pooblaščenemu zbiralcu ali predelovalcu.

Nevarni odpadki so skladiščeni v skladišču nevarnih snovi, eksplozivni odpadki (piroteh-nična sredstva) pa v eksplozijsko varnem pro-storu. ostali odpadki so skladiščeni v odprtih ali zaprtih kesonih in zabojnikih na deponij-skem prostoru ali v pokritem skladišču.

4 KOličiNE iZRAbljENiH mOTORNiH VOZil V ObDObju 2007–2009

Po ocenah Ministrstva za okolje in prostor v letu 2004 naj bi v sloveniji nastalo letno med 40.000 in 50.000 izrabljenih motornih vozil. V pogodbah, ki so s štirimi izvajalci javne službe veljale do 31. 3. 2007, je bila opredeljena ka-paciteta delavnic za razgradnjo, ki naj bi omo-gočala obdelavo 20.000 vozil letno na vsakem koncesijskem območju posebej oziroma 80.000 letno. ob podpisu novih koncesijskih pogodb smo morali koncesionarji zagotavljati razgradnjo 8.000 vozil oziroma skupaj 32.000 vozil letno. V predlogu spremembe uredbe o izrabljenih motornih vozilih (MoP, 3. 7. 2008) in resoluciji (januar 2006) je navedeno, da v sloveniji nastane med 50.000 in 60.000 izra-bljenih vozil.

Žal smo koncesionarji za izvajanje gospo-darske javne službe v letih od 2007 do 2009 zbrali in skladno z okoljsko uredbo obdelali le malo več kot 5.000 vozil letno oziroma okoli 10 % letno predvidenih količin. Po ocenah Ministrstva za okolje in prostor naj bi okoli 20.000 izrabljenih vozil zadnji lastniki pro-dali v sosednje države zunaj evropske unije, 30.000 vozil pa naj bi bilo "razgrajenih" v okvi-ru sivega trga v sloveniji (revizijsko poročilo računskega sodišča, junij 2010).

KASTELEC KARBON SAUBER-MACHER

SKUPAJ

2007 SB 537 459 0IMV 2.186 1.214 1.062 5.458

2008 SB 1.188 191 0IMV 2.311 839 1.047 5.576

2009 SB 749 146 0IMV 2.580 948 860 5.283

Tabela 1: Število prevzetih starih bremen (SB) in IMV pri koncesionarjih Avtotransporti Kastelec s.p., Karbon d.o.o. in Saubermacher Slovenija d.o.o. v obdobju 2007 – 2009

Page 31: Zbornik 2010

(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji 31

količin je dosežena stopnja predelave 86,27 %. Predvidevamo, da enako stopnjo predela-ve dosegata tudi preostala koncesionarja.

KG %PONOVNA UPORABA 226.800,0 21,34SNOVNA PREDELAVA 663.613,0 62,44TERMIČNA OBDELAVA 26.440,1 2,49ODLAGANJE 145.950,0 13,73SKUPAJ 1.062.803,1 86,27

Tabela 3: Dosežena stopnja predelave v Centru za obdelavo IMV Karbon v letu 2009

seveda lahko to stopnjo predelave povezu-jemo le z evidentiranimi količinami prevzetih izrabljenih vozil pri izvajalcih gospodarske javne službe. upoštevajoč utežnostne deleže vozil in dejstvo, da se 30.000 vozil razgradi na sivem trgu s stopnjo predelave največ 77,5 % (kovine in barvne kovine), lahko predpostavi-mo, da v okviru legalne in nelegalne razgra-dnje vozil v sloveniji dosegamo maksimalno 78,8-odstotno stopnjo predelave, ki skoraj v celoti izključuje ustrezno ravnanje z nevarnimi snovmi.

7 učiNKOViTOST iZVAjANjA SiSTEmA iN DOSEgANjE CiljEV DiREKTiVE

Pravni red, ki ga je država slovenija uvedla skladno z direktivo, zagotavlja doseganje petih od šestih ciljev, navedenih v direktivi (uvod), najbolj problematična pa je implemen-tacija pravnega reda za doseganje CILJA 3, ki določa, da morajo države članice storiti vse potrebno, da se vsa izrabljena motorna vozila oddajo v pooblaščene obrate za predelavo.

eden od glavnih vzrokov neučinkovitosti siste-ma je dokument Izjava o lokaciji, ki zadnjemu lastniku omogoča, da poda izjavo s podatki o začasnem umiku vozila iz prometa. Lastnik vozila je namreč sam presojevalec, ali je vozilo izrabljeno (odpadek) ali pa bo zaradi različnih interesov le začasno umaknjeno iz prometa. Lastniku vozila tako izjava o lokaciji omogoča, da svoje izrabljeno vozilo skladišči na svojem dvorišču, nevarne snovi pa mirno odtekajo v podtalnico. Lahko pa ga preda (ali proda) avtoodpadom kot nelojalni konkurenci javne službe ali drugim zbiralcem sekundarnih su-rovin. onemogočen je nadzor nad obdelavo

5 mASNi iN uTEŽNOSTNi DElEŽi SuROViN V imV

V družbi karbon izvajamo gospodarsko javno službo razgradnje izrabljenih motornih vozil že od leta 2004 in o obdelavi izrabljenih vozil vo-dimo natančne evidence vhodnih in izhodnih masnih tokov, saj moramo na njihovi osnovi zagotavljati stopnjo predelave izrabljenih vozil, kot to zahtevata direktiva eu in uredba.

Na osnovi statističnih podatkov družbe karbon so bili masni in utežnostni deleži izra-bljenih vozil v letu 2009 naslednji:

KG %KOVINE 628.420 75,20 BARVNE KOVINE 19.633 2,35 PLASTIKA, STEKLO 158.330 18,95 NEVARNE SNOVI 8.800 1,05 GUME 20.460 2,45 SKUPAJ 835.643 100,00

Tabela 2: Masni (kg) in utežnostni (%) deleži IMV v letu 2009

ustreznost nadaljnjega ravnanja z navedenimi razgrajenimi komponentami izrabljenega vozi-la velja in je dokazljiva le za vozila, ki so bila obdelana v enem od centrov za razgradnjo.

Predvidevamo, da se v okviru razgradnje na sivem trgu skladno z okoljsko zakonodajo ravna le s kovinami in barvnimi kovinami, ostali materiali pa povzročajo "nelegalnim razgraje-valcem" stroške, zato se utemeljeno postavlja vprašanje, kaj se dogaja z več kot dvajsetimi masnimi odstotki izrabljenih vozil oziroma kje v sloveniji konča preko 5 milijonov kg odpad-kov, od katerih je vsaj 250.000 kg nevarnih snovi.

6 DOSEgANjE STOPNjE PREDElAVE

skladno z zahtevami direktive eu in uredbe je potrebno pri obdelavi vozil dosegati sto-pnjo predelave 85 %. V družbi karbon smo v letu 2009 dosegli stopnjo predelave 82,54 %, kar je nižja vrednost od zahtevane. Glede na mase vozil na vhodu predvidevamo, da so avtoodpadi, ki imajo dovoljenje za odvzem re-zervnih delov pred oddajo vozil v razgradnjo za ponovno uporabo, odvzeli med 100 do 150 kg rezervnih delov. z upoštevanjem teh

Page 32: Zbornik 2010

(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji32

izrabljenega vozila, ravnanjem z nevarnimi snovmi in doseganjem stopnje predelave. Vendar lastnik vozila, ki je izrabljeno po pred-pisih o varstvu okolja, le-tega ne sme enostav-no odstraniti s tem, da poda izjavo o lokaciji (in ga "začasno umakniti iz prometa"), temveč ga je dolžan odjaviti ob predložitvi potrdila o razgradnji. kazen za kršitev znaša 250 evrov, za izvajanje nadzora pa so pristojni inšpektorji za okolje Inšpektorata rs za okolje in prostor.

8 ZAKljučEK

slovenija je v letu 2004 uspešno postavila pravni red na področju ravnanja z izrabljeni-mi motornimi vozili, žal pa pri implementaciji pravnega reda ni bila tako uspešna. Le 10 %

izrabljenih vozil konča pri izvajalcih javne go-spodarske službe, preostale količine pa zbe-rejo nelegalni avtoodpadi in zbiralci sekundar-nih surovin. ker se v vsakem izrabljenem vozilu nahaja tudi preko 20 kg nevarnih snovi, se z izvajanjem sistema ne dosega tretjega cilja direktive, temveč se v okolju povzroča tudi nepopravljiva škoda. za izboljšanje rezultatov in doseganje zastavljenih ciljev je potrebno takoj spremeniti vsebino izjave o lokaciji ter uvesti takso na začasno skladiščenje neregi-striranega vozila. Poleg tega je potreben tudi poostren inšpekcijski nadzor nad delovanjem "legalnih" in "nelegalnih" avtoodpadov: komu in na osnovi katerih dokumentov so bili dani rezervni deli v ponovno uporabo.

Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec., Lekarne Ptuj, in dr. Marko Pukl, Kemofarmacija, med odmorom

Med razpravo

Med predavanjem

Page 33: Zbornik 2010

(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji 33

Center za predelavo kovinskih odpadkov DiNOS – NAKlOPeter Schwarzbartl,Dinos d.d.

1 uVOD

V centru za predelavo kovinskih odpadkov dinos Naklo se nahajajo:predtrgalec, šreder s celotno šredersko li-nijo za ločevanje lahke in magnetne frakcije, sortirna linija šrederske lahke frakcije, pokrita hala za ostružke z lovilcem emulzij ter dva gra-bilnika, nakladalnik in viličar za manipulacijo materiala v centru za predelavo.

za zagotovitev okolju sprejemljivega dela je bilo narejenih 22.000 m2 betonskih nepre-pustnih površin, protihrupna zaščita celotne šrederske linije in filtracija izpustov v zrak z vodnim izmenjevalnikom.

2 šREDER

z besedo šreder se v splošni rabi in tudi v reciklažni industriji označuje različne stroje in osebe1.

2.1 junak iz risank

2.2 Rezalnik papirjaPrimer rezalnika papirja, ki ga proizvajalec prodaja kot "deskside strip Cut shredder". V bistvu gre za rotirajoče škarje, vendar je pro-izvajalec raje uporabil izraz "šreder", ki pa ne odraža dejanskega načina delovanja rezalnika.

2.3 Rotirajoče škarje – rezalnik

Primer industrijskih rotirajočih škarij za razrez pnevmatik: industrijski šreder sG 1800, ro-bustna 3-osna tehnologija za točno velikost razreza, ki izhaja iz preverjene 2-osne tehno-logije rotirajočih škarij. Proizvajalec sam v na-daljevanju "prizna", da gre za rotirajoče škarje, Slika 1: Shredder, junak iz sveta ninja želv

Slika 3: Industrijski šreder SG 1800

Slika 2: Rezalnik papirja

Page 34: Zbornik 2010

(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji34

čeprav stroj poimenuje "industrijski šreder sG 1800".

2.4 mlin – grinder mill

z besedo šreder nekateri označujejo vertikal-ne mline.

2.5 šreder

Vsi prej našteti stroji in naprave se sicer lahko poimenujejo z besedo šreder, a pri predelavi kovinskih odpadkov se z besedo šreder misli na predelovalno linijo za drobljenje kovinskih odpadkov, kjer se material trga s pomočjo kla-div in nakoval. Ne gre torej za rezanje ali mletje, ampak za trganje in drobljenje. slovenski izraz za šreder bi zato lahko bil trgalni drobilnik.

3 šREDER

3.1 Osnovni podatki o šrederju Dinos Naklo

šreder v Naklem je s pogonskim motorjem nazivne moči 2000 kM med manjšimi, kljub temu pa dovolj zmogljiv za potrebe slovenske-ga trga.

V rotorju se nahaja 16 kladiv zvončaste oblike: – teža kladiva: 82 kg – teža rotorja: 26 t – teža šrederja: 150 t – moč motorja: 1470 kW (2000 hP)

Slika 4: Industrijski šreder SG 1800

Slika 6: Šrederska linija Dinos Naklo pred zagonom

Slika 7: Pogled na šreder (srce šrederske linije) z vhodno drčo materiala med montažo

Slika 5: Rotor vertikalnega mlina za mletje kovinskih odpadkov

Page 35: Zbornik 2010

(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji 35

3.2 Princip delovanja šrederja

Material, ki po drči pada v šreder, kladiva na nakovalu raztrgajo na manjše kose. ko so delci materiala dovolj majhni, zapustijo šreder skozi spodnje ali zgornje sito. Prevelik material se nadalje vrti v šrederju, dokler ni razkosan na dovolj majhne delčke. Luknje v situ so veli-kosti cca. 80 mm krat 120 mm.

šreder pri postopku drobljenja material trga in drobi. Med tem postopkom se sprošča prah,

sam postopek šrediranja pa je zaradi predela-ve kovinskih odpadkov tudi hrupen. Material, ki vstopi v šreder, se v šrederju zdrobi in nato zapusti šreder v obliki majhnih delcev.

šrediran material je potrebno zato s postop-ki nadaljnje obdelave očistiti, odstraniti ne-primerne delce in sortirati glede na sestavo materiala. za zagotavljanje ustreznih okoljskih vplivov sta poleg šrederja nujni tudi odpraše-valna naprava in protihrupna zaščita.

4 šREDER – DODATNA OPREmA

za doseganje želene kapacitete predelave in okoljsko sprejemljivo predelavo kovinskih od-padkov je poleg šrederja potrebno vgraditi še veliko "dodatne" opreme:

Slika 8: Pogonski motor šrederja z odprto viskozno sklopko in kardanskim prenosom moči na rotor

Slika 9: Rotor šrederja z vgrajenimi kladivi in zaščitnimi oblogami med vgradnjo

Slika 10: Princip delovanja šrederja

Slika 11: Spodnje sito v šrederju, skozi katerega preide večina zdrobljenega materiala.

Slika 12: Šreder z odprtim zgornjim delom, v katerem se lepo vidi zgornje sito in rotor v sredini.

Page 36: Zbornik 2010

(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji36

– predtrgalec, – vstopni transportni trak, – vhodno drčo za material s tlačno pridrževal-

nimi valji, – vibracijsko korito pod šrederjem, – odpraševalno napravo, – opremo za ločevanje lahke in težke frakcije, – magnetni boben za ločevanje magnetnih

delcev, – trakove, vibracijska korita ..., – opremo za nadaljnje sortiranje (po želji).

4.1 Predtrgalec

Predtrgalec z inštalirano močjo 500 kW skrbi za grobo razkosanje vhodnega materiala (predvsem za baliran material). s predhodnim razkosanjem materiala se bistveno poveča kapaciteta šrederske linije, zagotovi pa se tudi večja varnost postopka šrediranja, saj se bistveno zmanjša nevarnost vnosa nevarnih snovi in prevelikih kosov, ki bi lahko poškodo-vali rotor.

Predtrgalec sestavljajo tri počasi vrteče gredi. Vsaka gred je gnana s svojim hidromotorjem. Na gredi se nahajajo "zobje" različnih velikosti, ki material raztrgajo in s tem pripravijo za na-daljnjo obdelavo.

4.2 Vhodni transportni trak

Vhodni transportni trak omogoča primer-no doziranje vhodnega materiala v šreder. spodnji del traku je v dolžini osmih metrov raven, kar omogoča pravilno in pravočasno zalaganje šrederja z materialom.

4.3 Odpraševalni sistem

odpraševalni sistem z dvema močnima venti-latorjema, dvema ciklonoma in vodnim izme-njevalnikom – odstranjevalcem prahu iz zraka omogoča stalno odsesavanje drobnih prašnih delcev in večjih lahkih materialov (plastike, te-kstila, aluminija ...). s pomočjo ustrezne filtra-cije izhodnega zraka se zagotavlja ustreznost emisij v zrak.Slika 13: Predtrgalec med montažo

Slika 14: Predtrgalec v zaščitnem "oklepu" med delovanjem

Slika 15: Vhodni transportni trak z zaščito nakladalnega korita – raven spodnji del traku

Slika 16: Odpraševalni sistem med montažo

Page 37: Zbornik 2010

(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji 37

4.4 Protihrupna zaščita

Pri postopku šrediranja nastaja pri drobljenju materiala povečan hrup, zato je celotna šre-derska linija zaščitena s protihrupno zaščito. Poleg šrederja se znotraj protihrupne zaščite nahajajo tudi ventilatorji z motorji odpraševal-ne naprave, magnetni ločevalnik, vibracijske drče, transportni trakovi – vsi deli, ki povzro-čajo hrup. Protihrupna zaščita ima tudi vme-sne protihrupne zaščitne elemente, ki nare-dijo delovanje šrederske linije navzven skoraj neslišno.

4.5 Sortirna kabina

Material se po končanem postopku drobljenja in avtomatskega ločevanja dokončno pregle-da v sortirni kabini, kjer se odstranijo preostale nečistoče in posamezne frakcije materialov.

4.6 magnetni ločevalnik

Vrtljiv magnetni boben omogoča avtomatsko ločevanje kovinskih magnetnih kosov materi-ala. Izločeni material predstavlja glavnino tako predelanega masnega materiala.

4.7 ločeno zbiranje šrederske težke frakcije (šFT)

kar magnetni boben ne odstrani iz droblje-nega materiala, se imenuje šrederska težka frakcija. V njej se nahaja veliko barvnih kovin.

5 SORTiRNA liNijA ZA šREDERSKO lAHKO FRAKCijO (šlF)

z odpraševalnim sistemom se iz drobljenega materiala odstrani vsa lahka frakcija (ventila-torji jo odpihnejo). V tej frakciji se poleg pla-stike, tekstila in drugih snovi nahaja še veliko

Slika 18: Sortirna kabina s prezračevalnim kanalom in sortirnimi odprtinami – jaški

Slika 19: Pogled na magnetni boben (zgoraj) pred začetkom delovanja, zaradi česar je še modre barve

Slika 17: Montaža protihrupne zaščite: na levi dobro vidna nosilna konstrukcija, na desni pa že vgrajeni patentirani protihrupni elementi

Slika 20: Montaža traku za ločeno zbiranje šrederske težke frakcije

Page 38: Zbornik 2010

(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji38

uporabnih lahkih materialov (pločevinke, Al-delci, jekleni drobni delci), ki se jih loči v do-datni sortirni liniji.

sortirna linija za šLF obsega: – nadtračni magnet za izločanje magnetnih

kovinskih delcev, – bobnasto sito za odstranitev drobnih delcev

velikosti do 20 mm, ki bi znatno poslabšali

sposobnost odstranjevanja kovinskih del-cev iz preostanka šrederske lahke frakcije,

– "eddy current separator" za izločevanje pre-ostalih "nemagnetnih" kovinskih delcev.

6 PREDElAVA mATERiAlOV

6.1 Vhodni materiali

za predelavo na šrederski liniji so primerni sle-deči materiali: – osušena in očiščena (razgrajena) IMV, – oeeo – VGA razen hzA, – kovinski odpadki iz gospodinjstev (radiator-

ji, kolesa, kovinsko pohištvo ...), – tanek kovinski industrijski odpadek – ploče-

vina do 4 mm, – kompozitni tanki materiali in drugo.

Slika 21: Sortirna linija za šredersko lahko frakcijo med montažo

Slika 24: "Eddy current separator"

Slika 23: Bobnasto sito za odstranitev drobnih delcev

Slika 22: Nadtračni magnet za izločanje magnetnih kovinskih delcev

Slika 25: Primer vhodnega materiala ob traku za zalaganje šrederja

Page 39: Zbornik 2010

(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji 39

6.2 izhodni produkti šrederja

– zdrobljen jeklen odpadek e-40, ki izhaja na koncu šrederske linije in je že končna suro-vina za ponovno predelavo v železarnah,

– smeti in druge nečistoče, ki se izločijo po obdelavi v vetrnem ločevalniku in nalagajo v betonski boks za odpadke, t. i. šrederska lahka frakcija,

– nemagnetni težki materiali (barvne kovine in drugi težji odpadki), ki se izločijo po obdela-vi v magnetnem bobnu, t. i. šrederska težka frakcija ,

– jekleni delci, ki jih izločamo iz šrederske lahke

frakcije z nadtračnim magnetnim trakom, – droben material velikosti zrn do 20 mm, izlo-

čen iz šrederske lahke frakcije, – barvne kovine, izločene iz šrederske lahke

frakcije.

7 ZAKljučEK

Predelovalni center kovinskih odpadkov dinos Naklo z edino okoljsko sprejemljivo šreder-sko linijo v sloveniji omogoča ekonomično in okolju prijazno predelavo različnih kovinskih odpadkov, ki jih z drugimi postopki predelave ni mogoče primerno obdelati.

Jeklen kovinski odpadek E40

ŠTF

ŠLF

Izločene kovine iz ŠLF

Izločeni nemagnetni kovinski delciDelci, manjši od 20 mm

Slike 26: Izhodni produkti šrederja

Page 40: Zbornik 2010

(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji40

Slika 27: Pogled na dokončano montažo šrederske linije pred zagonom proizvodnje

Page 41: Zbornik 2010

(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji 41

skladno z uresničevanjem zahtev pri ravnanju z nevarnimi odpadki smo v podjetju simbio v letu 2001 pristopili k izvajanju aktivnosti z na-slednjimi koraki: – Nakup ustreznega vozila in opreme

Nabavili smo specialno vozilo z Adr opre-mo in atestiranim zbiralnim kontejnerjem za zbiranje in prevažanje nevarnih odpadkov. zbiralni kontejner je oblikovan, konstrui-ran in izdelan za varen cestni transport in premeščanje nevarnih odpadkov po Adr predpisih na želeno mesto. V kontejnerju je nameščenih 10 okroglih posod z volumnom 250 l, ki so izdelane iz nerjaveče pločevine s kovinskim vodotesnim pokrovom. Vsaka posoda je zavarovana pred morebitnim premikanjem z varnostno ograjo in pre-klopno prečko. Poleg okroglih posod je v posebnem ogrodju pritrjen še zabojnik za akumulatorje, izdelan iz še debelejše plo-čevine. Pokrov se varno zapira z zapirali, ki morajo biti varovana z r-varovalko. Ločeno oddajanje in hranjenje nevarnih odpadkov

Specialno vozilo z ADR opremo in atestiranim kontejnerjem za zbiranje in prevažanje nevarnih odpadkov

izkušnje in problematika pri ravnanju z nevarnimi odpadki iz gospodinjstev v okviru RCERO CeljeMetka Vrhovšek Širca,Milka Leskošek,Simbio d.o.o.

1 uVOD

1.1 Kaj so nevarni odpadki?

Nevarni odpadki so odpadki, ki vsebujejo večje količine zdravju in okolju škodljivih snovi, zato jih ni dovoljeno odlagati skupaj z ostali-mi komunalnimi odpadki iz gospodinjstev ter zahtevajo poseben način ravnanja glede na njihove nevarne lastnosti.

Nevarni odpadki nastajajo v industrijski, obrtni in kmetijski dejavnosti in tudi doma v gospo-dinjstvu. z njimi se srečujemo vsak dan, tako v delovnem kot domačem okolju.

Nevarni odpadki, s katerimi se najpogosteje srečujemo v gospodinjstvu, so: ostanki barv in lakov, kozmetika, računalniška oprema, izrabljeni akumulatorji in baterije, ostanki pe-sticidov in insekticidov, stara zdravila, svetila, ostanki odpadnih strojnih in mazalnih olj, od-padna jedilna olja in podobno.

1.2 Pristop in začetek izvajanja zbiranja nevarnih odpadkov

odredba o ravnanju z ločeno zbranimi frak-cijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki, ki je začela veljati spo-mladi 2001, določa, da mora izvajalec javne službe zagotoviti izločanje nevarnih frakcij iz celotnega snovnega toka komunalnih odpad-kov ter zagotoviti njihovo varno odstranitev oziroma uničenje. zagotoviti mora ločeno zbiranje in prevzemanje v zbiralnicah nevarnih frakcij ali v premičnih zbiralnicah ter v zbirnih centrih.

Milka Leskošek

Page 42: Zbornik 2010

(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji42

preprečuje nezaželene reakcije med njimi, ki lahko povzročijo eksplozije, samovžige, razvijanje in uhajanje strupenih plinov in podobno. kontejner ima na podu pohodno rešetko in lovilno posodo v primeru razlitja tekočin.zbiralni kontejner je z zunanje strani opre-mljen z opozorilnimi znaki po rId in Adr predpisih.

– strokovno izobraževanje zaposlenihPoskrbeti je bilo potrebno za strokovno izobraževanje zaposlenih glede celotnega ravnanja z nevarnimi odpadki. delavci so opravili ustrezne preizkuse znanja in se s tem usposobili za nadaljnje delo.

– osveščanje javnostiPred začetkom izvajanja akcij zbiranja ne-varnih odpadkov iz gospodinjstev je bilo potrebno organizirati promocijo v medijih. Tako smo izvedli številne predstavitve v okviru tiskovnih konferenc, televizijskih in radijskih oddaj, objav v lokalnih časopisih ter ostalih tiskanih medijih, kot so zloženke in letaki, ki so jih občani prejeli na dom. Predstavitve so potekale tudi na osnovnih šolah, kjer se je zbiranje nevarnih odpad-kov delno že izvajalo, in sicer kot zbiranje odpadnih baterij v okviru projekta otroci za pravilno ravnanje z odpadki, ki poteka že od leta 1997. Izvajali smo že tudi zbiranje iztrošenih aku-mulatorjev, ki smo jih zbirali na terenu in na odlagališču ter jih posredovali v Tovarno akumulatorskih baterij Mežica.

– območje zbiranja nevarnih odpadkovPredvideli smo pričetek izvajanja akcij zbiranja

nevarnih odpadkov na celotnem območju dvanajstih občin, kjer smo izvajali dejavnost javne službe zbiranja in odvoza odpadkov.

ko so bile dane vse možnosti za operativni začetek zbiranja, smo pripravili terminski in krajevni plan za vseh dvanajst občin z na-tančno določitvijo lokacije vozila z zbiralnim kontejnerjem, kjer je bilo možno oddati ne-varne odpadke. Lokacije so bile dogovorjene s predstavniki lokalnih skupnosti in so običaj-no na najbolj obiskanih mestih, ob trgovinah, šolah, vrtcih, blokih. obvestila v obliki letakov so bila poslana po pošti v vsa gospodinjstva, objavljena so bila v vseh sredstvih javnega ob-veščanja (lokalni časopisi, radio in televizija). Letake smo dostavili tudi na osnovne šole, tako so lahko tudi učenci opozorili svoje do-mače na potek akcije.

zbiranje je bilo organizirano v dopoldanskem in popoldanskem času, z najmanj triurnim postankom vozila z zbiralnim kontejnerjem na vsaki lokaciji. s tem so bile dane možnosti širšemu krogu uporabnikov za oddajo odpad-kov. Nevarne odpadke je sprejemal strokovno usposobljen predstavnik podjetja, ki jih je ustrezno razvrstil. zbrani nevarni odpadki so se ob zaključku dneva odpeljali na začasno skladiščenje v zbirni center. Po zaključku ce-lotne akcije v vseh občinah pa smo zbrane količine nevarnih frakcij posredovali poobla-ščenim prevzemnikom ali odstranjevalcem, ki nevarne odpadke presortirajo, homogenizirajo ali preembalirajo v ustrezne pošiljke, primerne za oddajo in transport do predelovalcev. To so specializirana podjetja za fizikalno-kemij-sko obdelavo (kot je npr. destilacija odpadnih topil), sežigalnice in podobno.

Page 43: Zbornik 2010

(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji 43

rezultati prve izvedene akcije so presegli pri-čakovanja, saj je bilo skupaj zbranih skoraj 45 ton nevarnih odpadkov, kar je predstavljalo kar 0,37 kg/preb. odziv občanov je bil zelo dober, njihovi predlogi pa so bili, da se naj takšne akcije izvaja v spomladanskem in jesenskem času, saj običajno naši uporabniki nimajo na voljo rezervnega prostora za skladiščenje ne-varnih odpadkov do oddaje.

1.3 Nadaljevanje aktivnosti

Akcije zbiranja nevarnih odpadkov smo izva-jali enkrat do dvakrat letno, v spomladanskem ali jesenskem času, vendar se je izkazalo, da zadostuje izvedba ene akcije letno. Med letom pa imajo občani možnost oddajanja nevarnih odpadkov v zbirne centre, kjer zanje poskrbi strokovno osebje.

Pred pričetkom izvajanja akcij občane obve-stimo preko različnih medijev, prav tako pa jih

tudi med potekom akcije dnevno obveščamo o lokaciji premične zbiralnice. Izvajanje akcije smo nadgradili z nagradno igro Na varno odlo-ži in nagradno igro sproži, v kateri so sodelo-vali vsi, ki so oddali nevarne odpadke.

V osnovnih šolah smo organizirali nagradne natečaje, kjer so sodelovali učenci z raznimi prispevki (literarnimi prispevki, fotografijami, izdelki iz odpadnih materialov …). Nagrajeni izdelki so bili tudi razstavljeni.

učence smo spodbujali za zbiranje odpadnih baterij, izrabljenih kartuš, tonerjev, ki smo jih posredovali pooblaščenim prevzemnikom.

Prav tako smo sodelovali pri naravoslovnih dnevih v obliki delavnic, kjer smo predstavili načine varnega in pravilnega načina ravna-nja z odpadki ter pripravljali prispevke kot uporaben pripomoček pri okoljski vzgoji in izobraževanju.

V skoraj desetletnem obdobju izvajanja akcij je bilo potrebno lokacije premičnega zbiralnega kontejnerja tudi spreminjati skladno s potre-bami in željami krajanov ter jih pravočasno obvestiti o spremembah. Pogosto so se po-javljali problemi zaradi pomanjkanja prostora na lažje dostopnih lokacijah, še zlasti na par-kiriščih, kar je zahtevalo veliko usklajevanja in dogovarjanja.

Zbirni center Celje

Zbirni center Žalec

Page 44: Zbornik 2010

(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji44

1.4 Analiza rezultatov

1. Iz prikazanih rezultatov je razvidno, da so bile količine zbranih nevarnih odpadkov v prvem letu izvedbe akcije precej visoke, kar kaže na to, da so imeli občani doma shra-njene zaloge nevarnih odpadkov.

2. dinamika zbranih količin po letih ne kaže bistvenega povečevanja kljub našim priza-devanjem za boljše rezultate. Nekatere vrste nevarnih odpadkov občani vračajo ob naku-pu novih izdelkov.

3. Med posameznimi frakcijami je po pričako-vanju največ akumulatorjev in odpadnih ba-terij, strojnih in mazalnih olj, ostankov barv, lepil, smol in podobnih odpadkov, odpadnih jedilnih olj, pesticidov in topil.

4. Primerjalno so količine posameznih frakcij nevarnih odpadkov približno enake, pri no-beni vrsti se ne odraža trend naraščanja.

5. spremljanje količin zbranih odpadkov po posameznih občinah, kjer izvajamo javno službo, je pokazalo, da se sicer zberejo večje količine nevarnih odpadkov v večjih občinah, vendar izračun zbranih količin na prebivalca kaže, da so le-te večje v manjših občinah, kot sta npr. Tabor in Vransko.

1.5 Nevarni odpadki v postopkih obdelave RCERO

Pri delovanju regionalnega centra rCero Celje predstavljajo nevarnost predvsem ne-varni odpadki, ki so pomešani med mešane komunalne odpadke in so predvideni za obde-lavo v objektih rCero. Če so tovrstni odpadki večji in dobro vidni, se jih lahko ročno izloči (kot npr. akumulatorje), problem pa predsta-vljajo manjši nevarni odpadki.

Glede na vrsto tveganja, ki ga posamezne ne-varne skupine povzročajo, lahko opredelimo tri večje skupine nevarnih snovi.

1.6 Zdravje zaposlenih

zaposleni lahko pridejo v neposreden stik z odpadki pri raznih delih – čiščenju strojev, vzdrževanju naprav, odstranjevanju nevarnih primesi itd.

opravljeni so bili določeni ukrepi: – izobraževanje zaposlenih, – ustrezna zaščitna sredstva, – cepljenje proti najpogostejšim povzročiteljem.

leto 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009količina [kg] 51.787 21.424 33.354 39.758 51.637 49.911 51.170 45.302 30.386porast [%] / + 55,7 + 19,2 + 29,9 -3,4 + 2,5 -11,5 -32,9EVROPA porast [%] + 12 + 12 + 12 + 12 + 5 + 5 + 5 + 5 + 5

Embalaža, ki vsebuje ostanke nevarnih snovi; 5 %

Topila; 2 %

Kisline; 0 %

Baze; 0%

Fotokemikalije; 0 %

Pesticidi; 4 %

Jedilno olje in maščobe; 5 %

Barve, črnila, lepilain smole, ki vsebujejonevarne snovi; 17 %

Detergenti, ki vsebujejonevarne snovi; 1 %Citotoksična in

citostatična zdravila; 2 %

Baterije in akumulatorji;17 %

Neklorirana, motorna,strojna in mazalna olja; 18 %

Drugi tovrstniodpaki; 29 %

Količine nevarnih odpadkov

0

10.000

20.000

30.000

40.000

50.000

60.000

2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009leto

kg

Graf 1: Količine zbranih nevarnih odpadkov v kg v obdobju od 2001 do 2009

Graf 2: Struktura nevarnih odpadkov glede na vrsto odpadkov

Rezultati

Page 45: Zbornik 2010

(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji 45

s pazljivostjo lahko zaposleni tveganje zmanj-šajo na minimum, vendar je tveganje za zapo-slene vedno prisotno.

Primeri možnih nesreč: – vdihavanje mikroorganizmov pri trohneči

mrhovini, – vbod okužene igle, – ureznine vseh vrst, – razlitje kisline po koži.

skrb za zdravje zaposlenih je zelo pomembno, zato je izrednega pomena osveščati uporabni-ke o nevarnih posledicah odlaganja nevarnih odpadkov med mešane komunalne odpadke.

Možnost nesreč na napravi

Najpogostejše nesreče, ki jih povzročajo ne-varne snovi: – požar, – eksplozija, – izpusti kemikalij.

Izpusti kemikalij so zelo pogosti, saj ljudje od-vržejo v originalni embalaži raznovrstne kemi-kalije. Po mletju se tlačenke predrejo in zaradi pritiska pride do izpustov po prostoru.

V napravi smo imeli že večkrat manjše požare. eksplozij na srečo še ni bilo.

razni večji nevarni odpadki (v večini primerov akumulatorji in gume) predstavljajo tudi pro-blem mletja, zato velikokrat prihaja do zasto-jev in poškodb na mlinu.

1.7 Okvare in obrabe strojev

določene kemikalije lahko po daljšem času načenjajo nekatere dele naprave (npr. trakove).razni večji odpadki, predvsem akumulator-ji, povzročajo lome naprav in poškodbe na strojih.

2 ZAKljučKi iN Cilji

Nevarni odpadki, pomešani med mešane ko-munalne odpadke, predstavljajo precejšen problem pri obratovanju naprav rCero, zato bodo naše aktivnosti usmerjene predvsem k cilju izločiti čim več nevarnih odpadkov iz preostanka mešanih komunalnih odpadkov v gospodinjstvih. Cilje želimo doseči z nadaljnjim osveščanjem občanov o nevarnih lastnostih in posledicah skupnega odlaganja odpadkov v zabojnike, in sicer preko sredstev javnega obveščanja, organiziranja nagradnih iger, vprašanj preko radijskih in TV-sprejemnikov. V osnovnih šolah že delujemo v tej smeri, saj smo pripravljali na-gradne natečaje na temo nevarnih odpadkov in s tem približali tematiko šolski mladini, ki že kaže večjo okoljsko osveščenost. osveščanje želimo razširiti tudi v vrtce.

občanom želimo nuditi čim več možnosti za oddajo nevarnih odpadkov s povečevanjem možnih lokacij za premično zbiralnico ter mo-žnostjo oddaje tudi med letom.

Sortirnica

Page 46: Zbornik 2010

(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji46

1 POVZETEK

zbrane količine nevarnih odpadkov iz gospo-dinjstev strmo naraščajo iz leta v leto. strm trend naraščanja odpadkov pripisujemo pred-vsem vedno večji ekološki zavesti prebivalcev, svoj delež pa nosi tudi vedno bolj dosledno ločeno zbiranje odpadkov na mestu nastanka in nadzor odlaganja odpadkov v posamezne zabojnike. z odpiranjem zbirnih centrov za ravnanje z odpadki, v okviru katerih je tudi zbiralnica nevarnih odpadkov, se je močno povečala možnost oddaje nevarnih odpadkov, kar je tudi prispevalo k večjemu deležu zbranih tovrstnih odpadkov. hitra rast količine zbranih nevarnih odpadkov pa na drugi strani pred-stavlja vedno večji problem ustreznega rav-nanja, zbiranja in odstranjevanja, predvsem v zbirnih centrih. V prispevku so predstavljeni načini zbiranja, problemi pri zbiranju, pa tudi zakonodajni problemi pri ravnanju z nevarnimi odpadki. ob koncu so predstavljeni predlogi za izboljšavo.

2 PREDSTAViTEV PODjETjA

kemis je družba, ki se ukvarja z zbiranjem, predelavo, odstranjevanjem, prevozom ter po-sredovanjem in trženjem različnih vrst odpad-kov. družba je bila ustanovljena 1. 4. 1983 in je kot prvo podjetje v sloveniji leta 1991 izpolnje-valo pogoje za ravnanje s »posebnimi« odpad-ki. od leta 2003 je v 100-odstotni lasti Gorenje d.d. Poleg matičnega podjetja v sloveniji ima kemis svoja podjetja še na hrvaškem, v BIh in srbiji.

družba želi postati najboljše podjetje na po-dročju gospodarjenja z nevarnimi odpadki

v sloveniji in v državah bivše Jugoslavije. s svojo dejavnostjo zmanjšuje vpliv odpadkov iz proizvodnje, storitev in gospodinjstev na okolje. kupcem ponuja strokovne, celovite, vsestransko varne in stroškovno sprejemljive rešitve na področju gospodarjenja z odpad-ki, pri tem pa se drži vrednot, kot so varnost, znanje, učinkovitost, odzivnost, zglednost in odgovornost.

z namenom zagotavljanja visoke kvalitete sto-ritev, ustreznega ravnanja z okoljem in ustre-znega varstva pri delu je podjetje uskladilo delovanje z zahtevami standardov Iso 9001, Iso 14001 in ohsAs 18001.

3 uVOD

3.1 ZakonodajaPodročje nevarnih odpadkov iz gospodinjstev pokrivajo naslednji predpisi: – zakon o varstvu okolja (krovni zakon), – odredba o ravnanju z ločeno zbranimi frak-

cijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Uradni list RS, št. 21/01),

– uredba o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 34/08),

– drugi specifični predpisi, – klasifikacija vrste odpadkov, ki se zbirajo.

Kl. št. odpadka Vrsta odpadka

15 01 10* embalaža nevarnih snovi

15 01 11* prazne tlačne posode

20 01 13* topila

20 01 14* kisline

20 01 15* alkalije

20 01 17* fotokemikalije

možnosti za učinkovitejše ravnanje z nevarnimi odpadki iz gospodinjstevJure Flerin in Emil Nanut,Kemis d.o.o.

Emil Nanut

Page 47: Zbornik 2010

(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji 47

20 01 19* pesticidi

20 01 21* fluorescentne cevi in drugi odpadki, ki vsebujejo živo srebro

20 01 25 jedilno olje in maščobe

20 01 26* olje in maščobe, ki niso zajete v 20 01 25

20 01 27* premazi, črnila, lepila in smole, ki vsebu-jejo nevarne snovi

20 01 29* čistila (detergenti), ki vsebujejo nevarne snovi

20 01 33* akumulatorji in baterije

20 01 33* baterije ter nesortirane baterije, ki vsebujejo te baterije

20 01 99* drugi tovrstni odpadki

3.2 Obveznosti izvajalca javne službeskladno s 4. čl. odredbe o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki, mora izvaja-lec javne službe za izločanje nevarnih frakcij zagotoviti: – ločeno zbiranje in prevzemanje v zbiralnicah

nevarnih frakcij, – ločeno zbiranje in prevzemanje v premičnih

zbiralnicah nevarnih frakcij, – prevzem opreme, ki se uporablja v gospo-

dinjstvu in vsebuje nevarne snovi, – razvrščanje zbranih komunalnih odpadkov

v sortirnici.

3.3 Nevarne lastnosti odpadkovNevarne lastnosti odpadkov definirajo predpi-si s treh področij, tako da razvrščanje poteka na osnovi: – uredbe o ravnanju z odpadki, – zakona o kemikalijah (Pravilnik o razvr-

ščanju, pakiranju in označevanju nevarnih snovi, Pravilnik o razvrščanju, pakiranju in označevanju nevarnih pripravkov),

– Adr in rId predpisov o mednarodnem ce-stnem in železniškem prevozu nevarnega blaga.

Nevarne odpadke prepoznamo po oznakah nevarnosti:

Xn škodLJIVosT zA zdrAVJe

Xi drAŽLJIVosT

N NeVArNosT zA okoLJe

e eksPLozIVNosT

T, T+ sTruPeNosT

F, F+ VNeTLJIVosT

o oksIdATIVNosT

C JedkosT

3.4 izvor odpadkovNevarne snovi v naših domovih uporabljamo vsakodnevno, posledično nastajajo nevarni odpadki iz gospodinjstev. Pri prepoznavanju nevarnih odpadkov si pomagamo s simbo-li nevarnosti, s katerimi mora biti označena embalaža, v kateri je nevarna snov. Nekateri najbolj pogosti izvori nastanka nevarnih od-padkov so: – VzdrŽeVANJe hIš, sTANoVANJ… (barve,

laki, redčila, jedkala, čistila ipd.), – VzdrŽeVANJe VozIL (olja, akumulatorji,

baterije ipd.), – VzdrŽeVANJe oPreMe (olja, baterije, si-

jalke ipd.), – VrTIČkArsTVo (ostanki in embalaža pe-

sticidov ipd.), – zdrAVLJeNJe (pripravki s pretečenim

rokom ipd.), – hoBIJI (fotokemikalije, barve, laki, lepila,

jedkala, kisline, lugi ipd.), – osTALo (petarde, karbid, živo srebro ipd.)

4 NAčiNi ZbiRANjA NEVARNiH ODPADKOV iZ gOSPODiNjSTEV

4.1 Zbiranje s premično zbiralnicoV skladu z 12. členom odredbe o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpad-ki (Uradni list RS, št. 21/01) je v naseljih z več kot 1.000 prebivalci, v katerih ni zbiralnice

Page 48: Zbornik 2010

(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji48

nevarnih frakcij, treba v okviru javne službe zagotoviti ločeno zbiranje teh frakcij najmanj enkrat v koledarskem letu s premično zbiralni-co nevarnih frakcij.

Če je premična zbiralnica iz prejšnjega od-stavka tovorno vozilo, mora njegov postanek v posameznem naselju trajati vsaj tri ure.

Izvajalec javne službe mora povzročitelje ko-munalnih odpadkov v naseljih iz prvega od-stavka tega člena najmanj štirinajst dni pred ločenim zbiranjem nevarnih frakcij v premični zbiralnici obvestiti o času in načinu prevzema z naznanilom, objavljenim na krajevno običa-jen način.

V kemisu izvajamo zbiranje nevarnih odpad-kov s premično zbiralnico, ki je lahko namen-ski kontejner za zbiranje nevarnih odpadkov, dostavno vozilo z Adr opremo ali tovorno vozilo z Adr opremo. Naročnik sam izbere način zbiranja, primeren terenu, in predvidene količine. Prednost premične zbiralnice je bolj-ša dostopnost v oddaljenih krajih.

Posamezni načini zbiranja so prikazani na sli-kah 1, 2 in 3.

4.2 Zbiranje v zbirnih centrihV skladu z 11. členom odredbe o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Uradni list RS, št. 21/01) je v okviru javne služ-be treba za ločeno zbiranje nevarnih frakcij urediti in opremiti najmanj: – eno zbiralnico nevarnih frakcij v naselju z

več kot 25.000 prebivalci, – dve zbiralnici nevarnih frakcij v naselju z več

kot 60.000 prebivalcev in – eno zbiralnico nevarnih frakcij na vsakih

60.000 prebivalcev v naselju z več kot 100.000 prebivalci.

Podjetje kemis na področju zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev sodeluje z več kot 20 izvajalci javne službe ravnanja z odpadki, ki izvajajo svojo dejavnost v več kot 60 slo-venskih občinah in pokrivajo približno tretjino prebivalstva republike slovenije. Pri tem se

Slika 1: Dostavno vozilo

Slika 3: Tovorno vozilo

Slika 2: Namenski kontejner

Slika 4: Zbirni center

Page 49: Zbornik 2010

(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji 49

različni izvajalci odločajo za različne načine zbiranja, vedno več pa se jih odloča tudi za zbirne centre. Potrebno je poudariti, da se za odprtje zbiralnic nevarnih odpadkov izvajalci odločajo tudi tam, kjer to ne bi bilo potrebno, saj nimajo naselij, ki bi imela več kot 25.000 prebivalcev, kar je vsekakor pohvalno.

Načini zbiranja nevarnih odpadkov iz gospo-dinjstev v stalnih zbiralnicah so prav tako kot pri zbiranju s premično zbiralnico različ-ni. Prednost tovrstnega zbiranja je časovna dostopnost, saj je oddaja odpadkov možna praktično vsak dan, medtem ko je premična zbiralnica vezana na točno določen termin. Poleg tega so zbiralnice nevarnih odpadkov postavljene v sklopu zbirnega centra, kamor poleg nevarnih odpadkov občani lahko odda-jajo vse vrste odpadkov.

Na slikah 5 in 6 sta prikazana različna načina zbiranja nevarnih odpadkov v stalni zbiralnici.

5 RAVNANjE Z NEVARNimi ODPADKi

zbrane nevarne odpadke iz gospodinjstev se obravnava enako kot nevarne odpadke, ki nastajajo v industriji in drugih dejavnostih. Na mestu zbiranja, pa naj bo to premična ali stal-na zbiralnica, se odpadke sortira po posame-znih vrstah. Po sprejemu nevarnih odpadkov na našem skladišču se jih še enkrat dodatno pregleda, da se izloči možnost nesreč zaradi mešanja različnih vrst odpadkov.

diagram končne oskrbe odpadkov je prikazan s sliko 7, vedno pa se stremi k temu, da jih je kar največ možno reciklirati in šele nato izbrati druge, manj ekološko sprejemljive načine od-stranjevanja. Vendar pa kljub temu naše izku-šnje kažejo, da se največ nevarnih odpadkov odstrani z načinom izrabe energetske vredno-sti v sežigalnicah.

zbrane količine nevarnih odpadkov iz gospo-dinjstev iz leta v leto strmo naraščajo, zanimi-vo pa je razmerje zbranih nevarnih odpadkov v premičnih in stalnih zbiralnicah. količine so prikazane s sliko 8.

6 PROblEmi ZbiRANjA NEVARNiH ODPADKOV

zaradi vedno večjih količin, zbranih v stalnih zbiralnicah nevarnih odpadkov iz gospodinj-stev, prihaja do vedno večjih problemov pri

PREGLED / SORTIRANJE / EMBALIRANJE / OZNAČEVANJE ODPADKOV

RECIKLAŽA

IZRABA ENERGETSKE VREDNOSTI V TEHNOLOGIJAH / SEŽIGALNICAH

FIZIKALNO KEMIČNA OBDELAVA

DEPONIRANJE

Slika 6: Namenski kontejner

Slika 8: Letno zbrane količine

Slika 7: Postopki ravnanja z nevarnimi odpadki

Slika 5: Poseben prostor

LetoPremična zbiralnica Zbirni centri

Količina

1997

1998

1999

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

Page 50: Zbornik 2010

(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji50

zbiranju. Najbolj pereči problemi so: – z nevarnimi odpadki v zbirnih centrih rav-

najo pretežno nestrokovne in/ali neusposo-bljene osebe,

– nevarne odpadke v zbirnih centrih se prete-žno nepravilno zbira in skladišči – mešanje odpadkov med seboj, nepravilno odlaganje v neustrezne zabojnike ipd.,

– premajhni in neustrezni prostori za zbiranje nevarnih odpadkov,

– širši spekter odpadkov – težje sortiranje od-padkov na mestu,

– več udeležencev akcij zbiranja, – prevzemanje nesortiranih nevarnih odpad-

kov v zbirnih centrih lahko privede do ne-sreč na mestu prevzemanja ali kasneje med prevozom na skladišče za nevarne odpadke.

Na slikah 9 in 10 je prikazano nepravilno zbiranje nevarnih odpadkov v namenskem kontejnerju.

7 PROblEmi ZAKONODAjE PRi ZbiRANju NEVARNiH ODPADKOV iZ gOSPODiNjSTEV

sprejemanje nove zakonodaje na področju ravnanja z odpadki ne sledi smotrnosti zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev. Tako je vedno več različnih vrst dokumentacije in pre-vzemnikov odpadkov, prav tako je vedno večji obseg logistike na tem področju. ključni proble-mi so: – prevzemanje odpadkov preko različnih shem:• več prevzemnikov različnih vrst odpadkov,• višji stroški prevzemanja, • večja obremenitev okolja zaradi transporta,• več birokracije.

– izbor izvajalca zbiranja nevarnih odpadkov preko razpisov – največkrat je edino merilo ponudbena cena:• nižja kvaliteta storitev,• premalo osveščanja prebivalstva,• nekontinuirano sodelovanje – različni

izvajalci.

8 PREDlOgi ZA iZbOljšAVO PRi ZbiRANju ODPADKOV

zelo pomemben pogoj pri zagotavljanju ustre-znega načina zbiranja nevarnih odpadkov v zbirnih centrih je ustrezen prostor za zbiranje. Pri premičnih zbiralnicah na mestu prevzema prisotni strokovni delavci odpadke sortirajo v za to določene posode, uporablja pa se količinam odpadkov primerno vozilo. Tako je zagotovlje-no, da se odpadki ustrezno ločijo in shranijo do prevoza na skladišče. V stalnih zbiralnicah pa je pogosto problem zagotovljen prostor za zbira-nje odpadkov in osebe, ki znajo ravnati z nevar-nimi odpadki. Predlogi za izboljšavo so sledeči. – ustrezno opremljeni in urejeni prostori za

zbiranje nevarnih odpadkov iz gospodinjstev:• ustrezna velikost zbirnega prostora, • lovilne palete ali lovilni jaški brez iztoka,• ustrezno označena embalaža za zbiranje

odpadkov,• oprema za primer razlitja in primer nesreče.

– odgovorne osebe komunalnih podjetij poskr-bijo, da:• nevarne odpadke prevzemajo samo uspo-

sobljene osebe in jih takoj odložijo ločeno v

Slika 9

Slika 10

Page 51: Zbornik 2010

(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji 51

za to ustrezne posode,• v prostoru za nevarne odpadke ne pride do

mešanja različnih vrst odpadkov,• ne prihaja do razlitij, • je prostor pod nadzorom/zaklenjen, • ne pride do nesreče pri ravnanju z nevar-

nimi odpadki.

– ustrezno obveščanje in osveščanje prebival-cev preko brošur, navodil na mestu zbiranja ali preko sredstev javnega obveščanja.

Na slikah 11, 12 in 13 so prikazani ustrezni načini zbiranja nevarnih odpadkov v stalnih zbiralni-cah nevarnih odpadkov. z zadostno velikostjo prostora, z vso ustrezno varnostno opremo in posodami za zbiranje odpadkov lahko uspo-sobljen zbiralec zagotovi, da se odpadki varno odlagajo v za to namenjene posode in so pri-merno skladiščeni do odvoza na nadaljnje rav-nanje. Prav tako se s tem optimizira frekvenco odvozov odpadkov, saj se ustrezno zbranih odpadkov lahko v nadaljnjo obdelavo odpelje neprimerno več kot nepravilno zbranih. Pri tem ni dodatnega dela s sortiranjem, zmanjšana pa je tudi možnost nesreč pri ravnanju z nevarnimi odpadki.

9 PREDlOgi ZA iZbOljšAVO NA PODROčju ZAKONODAjE

z uvajanjem novih shem, preko katerih se pre-vzema različne vrste odpadkov, se imetnikom odpadkov otežuje delo, saj se oddaja odpadke ločeno po posameznih shemah različnim podi-zvajalcem nosilcev shem. – Prevzemanje odpadkov preko različnih shem• rešITeV – vse nevarne odpadke v zbirnih

centrih naj prevzema pogodbeni izvaja-lec in jih LoČeNo medfazno skladišči do oddaje preko različnih shem v končno obdelavo.

– Izbor izvajalca zbiranja nevarnih odpadkov preko razpisov – edino merilo je praviloma ponudbena cena.• rešITeV – razpisi naj se izvajajo za več-

letna obdobja, večji poudarek pri izboru izvajalca naj bo pri:• kvaliteti storitev, • izobraževanju zaposlenih, ki ravnajo z

nevarnimi odpadki, s strani izbranega iz-vajalca – kako se ravna in zbira nevarne odpadke,

• izvedbi osveščanja, obveščanja in izo-braževanja zaposlenih kot tudi prebival-cev z različnimi orodji (priprava člankov, letakov, navodil …),

• partnerskem sodelovanju z naročnikom.

Slika 11: Zbirni center

Slika 13: Zbirni center

Slika 12: Zbirni center

Page 52: Zbornik 2010

(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji52

STROKOVNE RAZPRAVE

Page 53: Zbornik 2010

(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji 53

uredba REACH in odpadkimag. Karmen Krajnc,Urad RS za kemikalije

uredba o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (reACh), ki je bila spre-jeta leta 2006 in je v celoti pričela veljati leta 2008, vzpostavlja nov sistem upravljanja s ke-mikalijami na ozemlju evropske unije. Poleg že prej obstoječih mehanizmov: varnostnih listov, etiket ter ustreznega razvrščanja, pakiranja in označevanja uveljavlja mnoge dodatne zahte-ve, ki so naslovljene na proizvajalce in uvoznike kemikalij, predvsem registracijo in avtorizacijo.

1 REgiSTRACijA

Proizvodnja in uvoz snovi (snov kot taka ali v pripravkih) v količinah ene tone ali več letno na proizvajalca oziroma uvoznika sta mogoča le, če je bila snov registrirana pri evropski agenciji za kemikalije (eChA, v nadaljevanju Agencija).

zavezanci so si s predregistracijo (neke vrste najavo namena registracije posamezne snovi) lahko pridobili pravico do prehodnega obdo-bja. za zavezance, ki so izvedli predregistracijo, veljajo sledeči roki (slika 1).

2 EVAlVACijA

evalvacija je element, ki vključuje evalvacijo registracijskega dosjeja in evalvacijo snovi. Agencija bo preverjala skladnost dosjeja z zah-tevami po podatkih, ki izhajajo iz uredbe. Prav tako bo ocenila predloge strategij za testiranja. evalvacijo snovi (natančnejši vsebinski pregled) s prioritetnega seznama bodo izvedle posame-zne države članice, medtem ko bo industrija tista, ki bo pripravila analizo kemijske varnosti. s tem se odgovornost za oceno tveganja snovi

Slika 1: Trg zavezancev za ravnanje z odpadki

Roki za registracijo

uvedbaREACH

Pred-hodna

registracija≥ 1000 ton/lCMR katergorija 1 ali 2 (rakotvornost, mutagenost in strupenost za razmnoževanje) ≥ 1 ton/lZelo strupeno za vodne organizme (R50/53) ≥ 100 ton/l

100-1000 ton/l

1-100 ton/l

1. junij2007

1. junij2008

1. dec.2008

30. nov.2010

31. maj2013

31. maj2018

Page 54: Zbornik 2010

(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji54

prenaša s strani držav članic (obstoječi sistem) na industrijo.

3 AVTORiZACijA

snovi, ki bodo vključene v Prilogo XIV uredbe reACh, bo mogoče uporabljati le, v kolikor bo za to pridobljeno posebno dovoljenje s strani evropske komisije. Na ta seznam naj bi bile po posebnem postopku vključene snovi, ki pred-stavljajo zelo veliko zaskrbljenost (npr. PBT-obstojne, bioakumulativne, strupene snovi), predhodno pa se snovi opredeli kot t. i. snovi sVhC (snovi, ki zbujajo veliko zaskrbljenost), z vključitvijo na t. i. "kandidatno listo", na kateri je trenutno trideset snovi.evropska komisija nato odloči, katere izmed teh snovi se bodo vključile v Prilogo XIV. Prva vključitev snovi v to prilogo je predvidena v drugi polovici leta 2010. Glavni cilj avtorizacije je, da se najbolj nevarne snovi postopno zame-njajo z manj nevarnimi, saj bo avtorizacijo lahko pridobilo le podjetje, ki bo dokazalo, da snov ne predstavlja tveganja, oziroma bo dokazalo, da socialno-ekonomske koristi bistveno pretehta-jo tveganje.

4 ODPADKi ZNOTRAj uREDbE REACH

2. člen uredbe reACh sicer navaja, da "od-padki, kakor je opredeljeno v direktivi 2006/12/es, ne pomenijo snovi, zmesi ali izdelka", kar bi na prvi pogled lahko dalo vtis, da so odpadki v celoti izključeni iz te uredbe, a v celoti ni tako.

4.1 Registracija in odpadkiodpadkov sicer ni potrebno registrirati, je pa zelo pomembno, da znamo ločiti med odpadkom in kemikalijo. V primeru reciklira-nja ali predelave odpadkov pogosto prihaja dejansko do proizvodnje kemikalij, torej je registracija potrebna, vendar ne odpadka, marveč novo pridobljene snovi. evropska agencija za kemikalije je tako izdala celo po-sebne smernice (Guidance on waste and recovered substances, http://guidance.echa.europa.eu/docs/guidance_document/waste_recovered_en.htm?time=1276086849).

4.2 Ocena kemijske varnosti in odpadkiocena kemijske varnosti, ki jo mora izve-sti proizvajalec ali uvoznik v primeru, da

proizvaja ali uvaža več kot 10 ton posamezne snovi na leto, mora vključevati oceno tveganja in predlagati ukrepe za vse faze življenjskega kroga kemikalije, vključno s fazo, ko kemi-kalija postane odpadek. Več o postopku pri-prave ocene kemijske varnosti je v smernicah evropske agencije za kemikalije (Guidance on information requirements and chemical safe-ty assessment, http://guidance.echa.europa.eu/docs/guidance_document/ information_ requirements_en.htm?time=1276505111).

4.3 Varnostni list in odpadkiPriloga II uredbe reACh zahteva, da se v točki 13 navede tudi ustrezne metode ravnanja z odpadki z namenom pomagati pri določanju varnih in okolju prijaznih možnosti ravnanja z odpadki, ki se v skladu z direktivo 2008/98/es ujemajo z zahtevami države članice, v kateri je varnostni list predložen.

kadar se zahteva poročilo o kemijski varnosti in kadar je bila opravljena analiza ravnanja z od-padki, so podatki o ukrepih ravnanja z odpadki skladni z identificiranimi uporabami iz poročila o kemijski varnosti in scenariji izpostavljenosti iz poročila o kemijski varnosti, navedenimi v prilogi k varnostnemu listu. Navedejo se skli-cevanja na ustrezne določbe skupnosti v zvezi z odpadki. Če jih ni, se navedejo sklicevanja na ustrezne veljavne nacionalne ali regionalne določbe.

4.4 upoštevanje tveganj, ki jih povzročajo odpadki pri omejevanju dajanja v promet

Čeprav odpadki kot taki niso predmet avtori-zacije in prepovedi, so tveganja, ki jih odpa-dek lahko povzroča v okolju, prav tako zelo pomemben in dokaj pogost odločilen kriterij za uvedbo ukrepa. eden od zadnjih tovrstnih primerov je prepoved prodaje termometrov, ki vsebujejo živo srebro, kjer glavni motiv za pre-poved ni bila neposredna zaščita zdravja ljudi, marveč zaščita okolja, saj je tovrstne odpadke zelo težko nadzirati in z njimi ustrezno ravnati, še posebej če gre za izdelke, ki jih uporablja splošna javnost.

Tovrstno tveganje se oceni v okviru predho-dno izvedene ocene tveganja posamezne kemikalije.

Page 55: Zbornik 2010

(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji 55

Postavitev sistema zbiranja odpadnih zdravil in prve izkušnjeMatej Hribar,Interseroh d.o.o.

1 uVOD

Pol leta je preteklo, odkar je v sloveniji zaži-vel prvi sistem ravnanja z odpadnimi zdravili. V tem obdobju svojo obveznost izpolnjuje 40 veletrgovcev, ki na domačem trgu prodajo preko 90 % masnega toka zdravil, preračuna-no na maso osnovnih prodajnih pakiranj. kljub začetnim pomislekom in strahu, da bo sistem prinesel dodatne časovne in finančne obreme-nitve vpletenih, se to ni zgodilo. Članek pred-stavlja nekatera začetna vprašanja, s katerimi so se soočili ustvarjalci sistema, ter izkušnje začetnega operativnega izvajanja.

uredba o ravnanju z odpadnimi zdravili nalaga veletrgovcem obveznosti zbiranja in predelave neuporabnih zdravil ter ostankov zdravil sku-paj s stično ovojnino. zbiranje je definirano kot neposredno prevzemanje in skladiščenje odpadnih zdravil od izvajalcev občinske go-spodarske javne službe (komunalnih podjetij), imetnikov dovoljenj za opravljanje prometa z zdravili na drobno ter organizacij, ki opravljajo dejavnost veterinarstva. zaradi potencialno nevarnih substanc v zdravilih je edini predpi-sani postopek predelave odstranjevanje.

Pri ustanavljanju sistema (sheme) je ključen izbor nosilca skupnega načrta. Čeprav uredbe o ravnanju z odpadnimi produkti vedno ponu-jajo tudi možnost lastne sheme, torej individu-alnega načrta, se le-ti v praksi pojavljajo zelo redko. Tako je kemofarmacija d.d., Ljubljana, po pooblastilu sekcije veletrgovcev z zdravili pri Trgovinski zbornici slovenije v sodelovanju z družbo Interseroh d.o.o. pripravila skupni

načrt ravnanja z odpadnimi zdravili. Pobuda in izbira nosilca skupnega načrta je logična, saj je kemofarmacija vodilni veletrgovec v sloveniji. V fazi priprave načrta sta se ji kot prevoznika pridružila še salus d.d. in Farmadent d.o.o., ki imetnikom dovoljenj za opravljanje prometa z zdravili na drobno skupaj dobavljajo večino zdravil.

2 iZZiVi PRi POSTAViTVi SKuPNEgA NAčRTA

V procesu identifikacije pojmov se je odprlo pomembno vprašanje, kaj je odpadno zdravi-lo. ena glavnih postavk pri vzpostavljanju sis-temov ločenega zbiranja odpadnih produktov je cena, ki jo plačujejo zavezanci po uredbah za zbiranje in predelavo. Na področju ravnanja z odpadno embalažo, odpadno električno in elektronsko opremo, odpadnimi baterijami in akumulatorji, izrabljenimi avtomobilskimi gu-mami itd. je merilo za postavljanje tarife vedno teža produkta, ki je dan v promet, upošteva-joč zbirno-predelovalne kvote, predpisane na podlagi evropskih okoljskih smernic ali ustreznih slovenskih predpisov. zakonodaja, ki pri nas ureja npr. ravnanje z odpadnimi nagrobnimi svečami ali z odpadnimi zdravili, kvot ne predpisuje, zato je potrebno zbrati in predelati vse, kar končni uporabniki oddajo. Med zdravila sodijo tudi raztopine soli in vode za intravensko uporabo ali peritonealno dializo ter dodatki intravenskim raztopinam (iz skupi-ne ATC v registru zdravil). ker so substance popolnoma nenevarne in se v veliki meri pora-bijo v celoti, dosegajo pa več kot 40 % mase vseh zdravil, danih na trg, je bilo potrebno to

Page 56: Zbornik 2010

(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji56

skupino izločiti kot predmet zaračunavanja stroška za zbiranje in predelavo.

V tonah DeležVsa zdravila 2.700 100 %Raztopine soli in voda 1.120 42 %Citostatična in citotoksična zdravila 12 < 0,5 %Zdravila za uporabo v veterini 54 2 %Tabela 1: Ocena zdravil, danih na trg RS glede na vrsto in uporabo v letu 2009.Vir: Kemofarmacija, IMS, 2009

uredba izloča odpadna zdravila iz krvi ali plaz-me, ki jih urejajo predpisi o preskrbi s krvjo, ne predpisuje pa tudi obveznosti ravnanja z neporabljenimi ali neuporabnimi zdravili, ki so bila dana na trg, vendar jih je zaradi pre-tečenega roka uporabnosti potrebno zavreči. dolžnost posameznega veletrgovca je, da za tovrstna zdravila poskrbi in jih ustrezno od-strani. Podobno velja za zdravila ali ostanke, ki nastajajo pri proizvodnji (industrijski odpadek).

2.1 Oprema zbirno-prevzemnih mest in izvajanje

Zbirno-prevzemna mesta Število enot1. – Imetniki dovoljenja za opravljanje

prometa z zdravili na drobno – zunanje lekarne

334

– Imetniki dovoljenja za opravljanje prometa z zdravili na drobno – specializi-rane prodajalne

2. – Imetniki dovoljenja za opravljanje prometa z zdravili na drobno – bolnišnič-ne lekarne

30

– Osebe z dovoljenjem za opravljanje zdravstvene dejavnosti po 73. členu ZZdr-1

3. – Osebe, ki opravljajo dejavnost veteri-narstva

104

4. – Zbirni centri IJS 68Skupaj 536

Tabela 2: Obseg zbiranja odpadnih zdravil na zbirno-prevzemnih mestihVir: Skupni načrt ravnanja z odpadnimi zdravili, 2010

Veletrgovci so po uredbi dolžni zbirati odpadna zdravila iz t. i. humane medicine, opravljanja veterinarske dejavnosti ter kot ločeno zbrano frakcijo komunalnih odpadkov, hkrati pa na zbirno-prevzemnih mestih zagotoviti zbiralni-ke. Nosilec skupnega načrta kemofarmacija je skupaj s salusom in Farmadentom, skladno z vsakodnevnimi dobavami zdravil, v zelo kratkem času opremil vse imetnike dovoljenj za opravlja-nje prometa z zdravili na drobno ter organizacije,

ki opravljajo dejavnost veterinarstva. Plastični sodčki s prostornino 28 litrov so opremljeni z ustrezno nalepko. zbirni centri komunalnih služb so prejeli 150-litrske označene sode.

2.2 Problematika ločevanja odpadnih zdravil po izvoru

odpadna zdravila prevozniki prevzemajo po različnih klasifikacijskih številkah, glede na izvor (humana medicina, veterinarska dejav-nost oziroma ločeno zbrane frakcije komunal-nih odpadkov) in kemijsko sestavo odpadka (odpadna citotoksična in citostatična zdravila ter druga odpadna zdravila). Ne glede na izvor odpadka se odpadna zdravila pri imetnikih dovoljenja za opravljanje prometa z zdravili na drobno zbirajo v enem zabojniku. končna destinacija odstranjevanja je za vseh šest kla-sifikacijskih številk odpadnih zdravil enaka, tudi strošek odstranjevanja je enak. Navedeni imetniki dovoljenja so dolžni voditi evidenco po izvoru odpadnih zdravil (iz zdravstvene de-javnosti – 18 01, iz veterinarske dejavnosti – 18 02 ter odpadna zdravila, ki se uvrščajo med komunalne odpadke – 20 01).

Nenevarni in nevarni odpadki – slednji so opre-mljeni z zvezdico – se zbirajo skupaj, z vsemi pa se ravna kot z nevarnimi, torej pod številko z zvezdico. evidenčni listi, ki spremljajo odpa-dne produkte od prevzema do predelave, se ob prevzemu izpolnijo z ustrezno klasifikacij-sko številko odpadka, in sicer glede na to, ali gre za odpadke iz gospodinjstva ali dejavnosti (humana medicina ali veterinarska dejavnost). Bruto teži polnega sodčka se v fazi predho-dnega skladiščenja odšteja teža sodčka, težo odpadnih zdravil pa vpiše na evidenčni list.

Agencija republike slovenije za okolje (Arso) je v postopku preverjanja skupnega načrta izpostavila pomembno vprašanje: na kakšen način bo nosilec skupnega načrta zagotavljal transparentnost delitve na citotoksična/cito-statična ter druga zdravila. Izkušnje iz tujine in priporočila sistema zbiranja v Veliki Britaniji so močno prispevala k jasnosti razumevanja in ponudila rešitev. Neposredno ločevanje glede na klasifikacijsko številko odpadka je praktič-no nemogoče. zdravila na primarni ovojnini nimajo posebnih oznak, ki bi jih ločevala na

Page 57: Zbornik 2010

(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji 57

citotoksična in citostatična ter druga zdravila. Tudi na sekundarni oziroma prodajni ovojnini takih znakov ni, je pa zapisano mednarodno nelastniško ime zdravila (INN). Le-to lahko edino služi za dosledno ločevanje zdravil, ki pa ga lahko opravi le strokovna oseba z ustreznim znanjem. ker uredba ne določa, da se lahko zbirajo le odpadna zdravila v sekundarni oziro-ma prodajni embalaži, niti da se lahko zbirajo le zdravila, ki imajo dovoljenje za promet v rs, je striktno ločevanje tehnično neizvedljivo.

zdravila, ki jih končni uporabniki prepuščajo na zbirno-prevzemnih mestih, so pakirana v stično ovojnino, ki preprečuje neposredni stik z zdravilom in fizično mešanje zdravil, zato je vpliv odpadnih zdravil na osebe, ki z njimi rokujejo, in na okolje v celotnem postopku zbi-ranja, transporta in prehodnega skladiščenja do končne odstranitve s sežigom, nadzoro-van. Poleg tega so zbirne posode, v katerih se bodo zbrana odpadna zdravila prevažala, cer-tificirane tudi za shranjevanje in prevoz razsu-tih zdravil; to je zdravil, ki niso v stični ovojnini. V lekarnah se torej zbirajo odpadna zdravila s klasifikacijsko številko odpadka 20 01 31* in 20 01 32, po posebnem, vnaprej posredovanem naročilu pa tudi 18 01 08* in 18 01 09, pri vete-rinarskih dejavnostih pa 18 02 07* in 18 02 08.

Izvor Klas. št. odpadka

Opis odpadka

Humana medicina

18 01 08* Odpadna citotoksična in citostatična zdravila

18 01 09 Druga zdravilaVeterinarska dejavnost

18 02 07* Odpadna citotoksična in citostatična zdravila

18 02 08 Druga zdravilaLočena frakcija komunalnega odpadka

20 01 31* Odpadna citotoksična in citostatična zdravila

20 01 32 Druga odpadna zdravilaTabela 3: Odpadna zdravila po klasifikacijski številkiVir: Uredba o ravnanju z odpadnimi zdravili, 2008

Glede na statistične podatke je v sloveniji in tudi v ostalih državah evropske unije razmerje med prodanimi citostatičnimi in citotoksičnimi zdravili ter drugimi zdravili 1 : 250. ocenjuje se, da je med zbranimi odpadnimi zdravili to razmerje približno enako. kemofarmacija bo po vzoru nosilcev zbiranja odpadnih zdra-vil v ostalih evropskih državah (npr. v Veliki Britaniji) pri pripravi letnega poročila upošte-vala navedeno razmerje v primerih, ko se v

istem zabojniku zbirajo nevarna in nenevarna zdravila.

2.3 Odpadki, onesnaženi s citostatičnimi zdravili

V zadnjem času so se pojavile številne nego-tovosti, povezane z vprašanjem odpadkov, onesnaženih s citostatičnimi zdravili. oprema in materiali, ki se uporabljajo v postopkih zdravljenja, sodijo pod enake klasifikacijske številke odpadkov kot odpadna zdravila, upo-rabljena v humani medicini ali veterinarski de-javnosti (18 01 08* in 18 02 07*). Ministrstvo za okolje in prostor je pojasnilo, da so to odpadki iz zdravstva in da je z okoljskega vidika in vi-dika varovanja zdravja pomemben postopek, torej povsem enako ravnanje kot pri obravna-vanih odpadnih zdravilih – strokoven prevzem in odstranjevanje s sežigom. razlaga je nujna predvsem z vidika stroškov veletrgovcev, saj bi se količine "odpadnih zdravil" v tem primeru lahko močno povečale, hkrati pa tudi finančna obremenitev.

V uredbi o ravnanju z odpadki, ki nastajajo pri opravljanju zdravstvene in veterinarske dejavnosti ter z njima povezanih raziskavah (ur. l. rs, št. 89/2008), bo potrebno dodati zgoraj omenjeni številki, k njima pa dopisati, da gre za odpadke, onesnažene s citostatiki. odpadki se tako ne bodo zbirali v okviru sku-pnega načrta za ravnanje z odpadnimi zdravili, temveč bo strošek nosil imetnik odpadka sam.

3 SiSTEm ZbiRANjA iN PREDElAVE V PRAKSi TER PRVE iZKušNjE

obveznost operativnega začetka zbiranja odpadnih zdravil je sovpadla z začetkom leta 2010, precej pred formalnim vpisom sku-pnega načrta v evidenco načrtov na Arso. Postavitvi zbirnih sodčkov v javnih in bolni-šničnih lekarnah ter veterinah je sledilo opre-mljanje zbirnih centrov izvajalcev javnih služb. Transparentnost in enostavnejša kontrola evidenc sta bila dejavnika izbora le enega zu-nanjega pogodbenega izvajalca, in sicer za prevzem odpadnih zdravil pri izvajalcih javnih služb. dejstvo, da je podjetje saubermacher slovenija d.o.o. v tej dejavnosti prisotno že vrsto let, in sinergijski učinki pri prevzemanju

Page 58: Zbornik 2010

(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji58

več vrst odpadkov hkrati (odpadna embalaža, odpadna električna in elektronska oprema, odpadne baterije in akumulatorji ...), je ključno prispevalo tudi pri postavitvi ugodne tarife za veletrgovce oziroma skupni načrt.

V vsakem četrtletju prvega polletja 2010 je bilo tako s strani prevzemnikov (prevoznikov) ob dobavi novih zdravil in medicinskih pri-pomočkov v lekarne in veterine odpeljanih več kot 700 polnih 28-litrskih sodčkov, ki so končali v predhodnem skladiščenju v zbiral-nici kemofarmacije. Povprečna teža polnega sodčka je znašala cca. 6,5 kg, kar je posledica velike in hkrati lahke stične ovojnine ter druge embalaže. Tako je celotna količina odpadnih zdravil v prvem četrtletju presegla štiri tone, v drugem pa slabe štiri in pol. Po izvoru je priča-kovano največ odpadnih zdravil iz gospodinj-stev (klasifikacijska št. odpadka – 20 01 31*, 20 01 32), 10 % celotne mase odpade na odpa-dna zdravila iz dejavnosti opravljanja humane medicine, medtem ko je odpadnih zdravil iz veterinarske dejavnosti dokaj malo.

saubermacher je pri izvajalcih javne službe prevzel precej manj odpadkov, porast količine v drugem kvartalu pa sovpada z akcijami zbi-ranja nevarnih odpadkov, ki jih občine in po-samezni zbiralci organizirajo v mesecu aprilu. Pričakuje se, da bodo zaradi postavitve zbir-nih sodčkov količine pri izvajalcih javne službe v prihodnje pričele upadati.

ob zaključku kvartala se skupne količine od-padnih zdravil iz zbiralnice kemofarmacije in zbirnega centra saubermacherja prepeljejo k pogodbenemu odstranjevalcu, družbi PINus TkI d.d., v sežig.

Prevzemnik Klas. št. odpadka Količina odpadnih zdravil (v kg)I. kvartal 2010

II. kvartal 2010

Kemofarmacija, Salus,

Farm adent

18 01 08* 18 01 09 301 35618 02 07* 18 02 08 92 1920 01 31* 20 01 32 3.748 4.052

Saubermacher Slovenija

20 01 31* 20 01 32 180 3.477

Skupaj 4.321 7.904Tabela 4: Količine odpadnih zdravil po vrsti in prevzemnikuVir: Interseroh d.o.o., 2010

4 iN KAKO NAPREj?

extended producers responsibility (ePr) ali razširjena proizvajalčeva odgovornost je re-lativno nov pojem, ki nalaga proizvajalcem tudi skrb za okolje, ko se njihovim produktom zaključi življenjska pot. Po principu, da plača onesnaževalec, morajo proizvajalci tudi fi-nančno poskrbeti za zbiranje, recikliranje in/ali odstranjevanje odpadnih produktov. V evrop-ske direktive, posledično pa v predpise posa-meznih članic eu vnešen pojem ePr, zavezuje tisto pravno osebo, ki produkte kot prva daje na trg določene države. V sloveniji je to lahko proizvajalec, pridobitelj (s trgov znotraj eu) ali uvoznik (izven eu). Praksa evropskih držav v primeru odpadnih zdravil je dokaj različna, če-prav je vsem skupno to, da se odpadna zdra-vila na koncu odstrani. ker za države članice ni predpisane krovne direktive, ki bi postavila smernice delovanja in ravnanja z odpadnimi zdravili, so plačniki ponekod veletrgovci, spet drugje lekarne, v nekaterih državah pa po ePr proizvajalci. V sloveniji je bil na mizi pristojne-ga ministrstva predlog uredbe, v katerem so bili kot zavezanci definirani proizvajalci, ven-dar se predlog ni obdržal oziroma so ga zaradi neznanega vzroka umaknili. kljub temu bi ga bilo smotrno ponovno preučiti in veletrgov-cem omogočiti prenos okoljskih in finančnih obveznosti na proizvajalce (tudi tujih), s tem pa bi dobili manjše število zavezancev in bolj natančno količino zdravil, dane na trg.

Viri:1. JAVNA agencija republike slovenije za

zdravila in medicinske pripomočke. 2010. seznam imetnikov dovoljenja za opravljanje prometa na debelo z zdravili. dostopno na spletnem naslovu: http://www.jazmp.si/files/ijz/ImetnikidovoljenjNadebelo.pdf.

2. PhArMACeuTICAL services Negotiating Committee. 2009. dostopno na spletnem naslovu: http://www.psnc.org.uk.

3. reGIsTer zdravil republike slovenije. 2009. Ljubljana: Ministrstvo za zdravstvo.

4. skuPNI načrt ravnanja z odpadnimi zdravili. 2010. Ljubljana: kemofarmacija.

5. uredBA o ravnanju z odpadki. ur. l. rs, št. 34/08.

6. uredBA o ravnanju z odpadnimi zdravili. ur. l. rs, št. 105/08.

7. zAkoN o zdravilih (zzdr-1). ur. l. rs, št. 31/06 in 45/08.

Page 59: Zbornik 2010

(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji 59

»Vi vprašujete, mOP pojasnjuje«Tatjana Bernik, Inšpektorat RS za okolje in prostormag. Katja Buda, Ministrstvo za okolje in prostormag. Bojan Dejak, Ministrstvo za okolje in prostor

V okviru simpozija je bil pogovor s predstavniki Ministrstva za okolje in prostor.

jože Volfand: Pred kratkim je potekala novinar-ska konferenca, na kateri je MoP predstavil predvidene spremembe pri ravnanju z odpadki v sloveniji glede na revizijsko poročilo račun-skega sodišča. Vendar pa ni povsem jasno, kaj bodo glavne novosti. kaj to torej pomeni za občine oz. izvajalce javnih služb ter kaj pomeni napoved, da bodo več okoljske dajatve spre-jele tiste občine, ki bodo zbrale več ločeno zbranih odpadkov? kaj namerava MoP storiti, glede na to, da so v sloveniji le 3 odlagališča z IPPC dovoljenjem?

mag. bojan Dejak: Če vzamemo kot izhodišče revizijo računskega sodišča, so nam najbolj očitali, da nimamo vzpostavljenega sistema in nadzora ter da v določenih elementih nimamo jasne strategije. To velja za vsa področja rav-nanja z odpadki, zlasti s komunalnimi odpadki.

Predlagamo spremembe po vseh elementih izvajanja sistema. Prvi tak element je strateški okvir, kjer pripravljamo novelacijo operativnih programov. Naslednja stvar je normativni okvir, kjer je v pripravi več dokumentov, ki naj bi zadostili potrebam oz. zahtevam računske-ga sodišča. Na tej osnovi pripravljamo uredbo o ravnanju s komunalnimi odpadki, ki bo za izvajalce javnih služb bolj natančno določila cilje in obveznosti v tem okviru.

Naslednji del sistema so ekonomski instru-menti (taksa za odlaganje), kjer imamo kompli-cirano situacijo, in sicer zakon o financiranju občin, ki je to prenesel na občine. računsko sodišče nam očita, da s tem spodbujamo odlaganje, zato bomo v letošnjem letu uvedli

obratno-proporcionalni sistem, da večina takse v občini ne bo sorazmerna s količino odloženih odpadkov, ampak bo obratnosoraz-merna – več ločeno zbranih frakcij bodo zbrali, več takse bodo dobili, zato moramo seveda prilagoditi tudi druge sisteme, kar bo trajalo še nekaj časa. Naslednja stvar je institucionalni sistem znotraj MoP-a, kjer so nam očitali pomanjkanje ko-ordinacije in s tem v zvezi je minister ustanovil koordinacijsko skupino, ki naj bi povezovala tako Arso kot inšpekcije in tudi normativni del iz okolja, kot tudi nas, ki smo odgovorni za izvajanje javnih služb. drug ukrep je, da smo okrepili sam sektor za izvajanje javnih služb varstva okolja, tretji element pa, da smo v leto-šnjem letu uvedli tudi računalniško poročanje za izvajalce javnih služb glede komunalnih odpadkov, kjer smo dobili tudi že prve podatke iz tega sistema – zbranih je približno 90 %, kar je že dovolj reprezentativni podatek. V letu 2009 ugotavljamo zaustavitev trenda nara-ščanja komunalnih odpadkov ter odlaganja mešanih komunalnih odpadkov in zaznavamo povečanje ločeno zbranih odpadkov, tako da je sedaj to razmerje (75:25), ki se je uporabljalo še v akciji očistimo slovenijo, drugačno.

Naslednja zadeva je izgradnja infrastrukture, kjer zaostajamo. Na osnovi veljavnega opera-tivnega programa smo imeli 15 centrov, s tem da je bilo rečeno, da so centri drugega reda samo izjemoma in da gre za geografske in morebitne druge značilnosti posameznih regij. Tukaj smo naredili to spremembo, da so se te izjeme uveljavile kot pravilo in mislimo, da nam je sama interpretacija programa dala možnost, da smo planirano število regijskih centrov znižali. Na osnovi tega smo zasnovali tudi novelacijo operativnega programa okoljske

Page 60: Zbornik 2010

(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji60

in prometne infrastrukture, v katerem (razen tistih, ki že imajo odločbe) predlagamo samo še izgradnjo treh centrov v sloveniji. Poudarek je tudi na termični obdelavi, kjer smo v stiku z Mestno občino Ljubljana in Mestno občino Maribor zastavili operativni plan, kako pride do teh dveh objektov. Mi namreč mislimo, da brez intenziviranja na tem področju celotne situacije ne moremo rešiti v tolikšni meri, da bomo primerljivi z drugimi državami.

računsko sodišče je od nas zahtevalo tudi takoj-šnjo spremembo zakona o varstvu okolja v tem smislu, da bi opredelili tudi odlaganje in predela-vo odpadkov kot javno službo na državni ravni. Tu smo mnenja, da lahko že v obstoječem okviru marsikaterega od teh ciljev dosežemo z določeni-mi spremembami operativnih programov.

kaj bo z IPPC dovoljenji? V okviru ArsA je bila dana prioriteta doslej (glede na njihove limitirane kadrovske kapacitete) izdaja dovoljenj za industrijske objekte. V tem smislu so tako IPPC kot oVd postopki zaostajali, vloge so bile poslane, nekje so v pregledu, nekje so bile zahtevane dopolnitve, končnih odločb pa še ni bilo izdanih. skupaj z drugimi ukrepi želimo, da bo ta končna služba takšna, da ne bomo z nekim administrativnim ukrepom povzročili to, da bi se znašli v neki neobvladljivi situaciji. za vsakega od regijskih centrov, ki so zaprosili za IPPC dovoljenje, bomo naredili okvirno oceno o tem, kakšna je možnost, kaj morajo narediti in bomo z njimi to nekako predhodno skomunici-rali. ravno tako tudi za tiste, ki so vložili vloge za oVd. Naredili bomo torej nek logičen sistem zapiranja, tam, kjer regijski centri že obstojajo. To bo pomenilo nek mehak prehod, ki pa bo seveda na drugi strani podprt z načinom dela inšpekcije, ki bo nadzirala, da se bodo postopki pred odlaganjem izpolnjevali.

mag. barbara Tišler, Slopak: kaže se, da je tudi na področju nevarnih odpadkov več shem. kdaj bo MoP na podlagi tržnih deležev družb določil deleže prevzemanja embalaže za letošnje leto (tako kot so bili določeni lansko leto), kakšna je realnost glede izravnalnih smeh, ali se urejajo tudi drugi odpadki, kot npr. zdravila. Lansko leto je bil slopak pod budnim inšpekcijskim nadzorom. kakšni so rezultati inšpekcijskih pregledov?

mag. Katja buda: Pomenljiv podatek, je, da samo 70% zavezancev poroča v roku.

Tatjana bernik: Tako kot je bila pregledana družba slopak, tako je lani bilo pregledano tudi podjetje Interseroh. Na tak način, kot smo delovali lani, delujemo tudi v letošnjem letu. kar se tiče pregledovanja javnih podjetij, upravljavcev odlagališč in zbiralcev, pa smo za letošnje leto pripravili posebno akcijo nadzora, v katero so vključeni upravljavci vseh odlaga-lišč in izvajalci javne službe zbiranja komunal-nih odpadkov. razlog za to je, da smo lansko leto podobno akcijo že izvedli, in ti pregledi so dali določena izhodišča oziroma ugotovitve, ki smo jih videli kot zelo pomembne in tako sklenili, da je z njimi potrebno nadaljevati.

Bistvo teh inšpekcijskih nadzorov je preverja-nje, kako izvajalci odlagališč izvajajo postopke preverjanja odpadkov in ali se res odlagajo samo še obdelani komunalni odpadki.

Karel lipič: V zvezi ekoloških gibanj smatramo, da je 55 inšpektorjev za okolje premalo. Ali so inšpektorji sposobni obvladovati številne okoljske probleme ter hkrati reševati tudi stara bremena? Ali pripravljate reorganizacijo inšpekcijskih služb? smatramo, da bi se mo-ralo število inšpektorjev povečati za najmanj tretjino.

Tatjana bernik: se strinjam, da je inšpektorat

kadrovsko podhranjen. Tudi organizacijsko je potreben prenove in prav tako v smislu prevetritve pristojnosti. Potrebovali bi tudi svoj zakon o delovanju inšpekcije, v katerem bi imeli bolj jasno opredeljena pooblastila, ukrepe itn. Pooblastila nekega inšpekcij-skega organa ali kogarkoli se namreč lahko presoja skozi sistem, skozi organiziranost in v tej luči se ocenjuje njegova učinkovitost. edino orožje in orodje, ki ga inšpektor ima, je učinkovita zakonodaja in samo v tem okviru lahko inšpektor izreka ukrepe. Glede starih bremen pa inšpektorji trenutno v zakonodaji ne vidimo učinkovitega mehanizma. kar se tiče nagrajevanja inšpektorjev - vsi inšpek-torji za okolje in naravo smo univerzitetno izobraženi, uvrščeni pa smo v skupne plačilne razrede s policijo in carino, kar ni primerljivo. Tudi spremenjen način nagrajevanja ne deluje motivirajoče na delo inšpektorjev. Ti ljudje so dnevno zelo izpostavljeni, kajti vsakdo, ki ga karkoli v tej državi teži, pokliče ali pride oseb-no in nanje znese svojo jezo in srd. Inšpektorji imajo program dela, ki ga morajo izpolniti, in pomembno je, da delajo kvalitetno.

Page 61: Zbornik 2010

(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji 61

sicer pa naša inšpekcija ni edini nadzorni mehanizem, ki ga zakonodaja postavlja, saj imamo še druge organe, ki jih je potrebno vzpostaviti (npr. lokalni, občinski nadzorni organi). občine bi s svojimi odloki in nadzorni-mi sistemi gotovo lahko učinkovito pripomogle k boljšemu delovanju sistema. zavedati se je potrebno, da sistema ravnanja z odpadki ne moremo vzpostavljati z inšpekcijskim nadzo-rom – ta namreč lahko samo preverja, ali se določena pravila izvajajo. Vsekakor pa bomo veseli, če bo ministrstvo prepoznalo to potre-bo po reorganizaciji in okrepitvi Inšpekcije za okolje in naravo.

mag. bojan Dejak: res je velik problem kadro-vska podhranjenost na ministrstvu. Problem niso samo notranji sistemski predpisi, ampak tudi zunanji, se pravi, da imamo zelo velik pritisk glede informacij javnega značaja, glede pritožb in vsi odgovorni in strokovni kadri na ministrstvu so zato polno zasedeni.

Dr. Darko Drev, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo: Velik problem vidim v inže-nirskem oziroma tehnološkem delu, saj je ena izmed temeljnih okoljskih stvari tudi tehnologija. dejstvo je, da je inženirski del zanemarjen, poleg tega se inženirska stroka, npr. Inženirska zbornica pa tudi državne institucije, premalo vključujejo v to področje. Potrebujemo predvsem inženirje z nadgradnjo ekologije, ne pa ekologe brez inženirskega in tehnološkega znanja.

mag. Katja buda: kar se tiče vključenosti stroke, se z določenimi podlagami vključujejo Inštitut Jožef štefan, Inštitut za vode, Geološki inštitut ter kmetijski inštitut, ki pomaga pri pripravi zakonodaje in zakonodajnih rešitev. Te inštitucije so pravzaprav tudi programsko financirane. Na področju okolja, tako v našem sektorju kot tudi na direktoratu za okolje, pa neke podobne inštitucije nimamo in pogosto ostanemo brez strokovnih podlag, tako da potem predpis pripravimo po svoji najboljši moči. Vsekakor tudi mi čutimo to potrebo in pomanjkanje dialoga s stroko.

Emil Nanut, Kemis: Predvsem se mi zdi, da za dvomilijonsko slovenijo preveč nekritično prevzamemo evropsko zakonodajo in ne upoštevamo naših specifičnosti, števila pre-bivalcev in naše površine. Prepričan sem, da smo slovenci med zmagovalci, če pogledamo

koliko shem imamo na prebivalca. zakonodajo pa ponavadi še nekoliko zaostrimo, tako da je zadeva še bolj zahtevna tako za inšpektorje kot za izvajalce. Predlagam, da se pri nasle-dnjih spremembah v postopke bolj vključijo tisti, ki se z odpadki dejansko ukvarjajo in da se izbirajo načini, ki opredelijo tudi dejanske stroške. slišali smo, da bodo ustanovljene še dodatne sheme, pri tem pa je treba upoštevati, koliko vse to stane. Po drugi strani pa slišimo razmišljanja, da je na ministrstvu premalo zaposlenih. Pri teh stvareh je potrebno razmi-šljati tudi podjetniško, kjer je varčevanje ena od osnovnih zadev. Vendar pa je s postavitvijo zakonodaje, ki zahteva vedno več nadzora in klasične birokracije, potrebnih vedno več ljudi, torej je potrebno narediti korak nazaj - da se dejansko preverijo postopki, da se ugotovi, kaj je potrebno in kaj prinaša dodano vrednost. Pomembno je, da imamo več znanja o odpad-kih, masnih tokovih, stroških, ipd. in da smo primerljivi s tujimi državami. dejstvo je, da ne moremo enostavno prenesti izkušenj Nemčije ali Francije na 2-milijonsko slovenijo. V Franciji imajo eno shemo za 64 milijonov prebivalcev, kjer so jasno postavljeni cilji, kjer je eden od pomembnih ciljev tudi strošek, in cilj je, da vsako leto zberejo več z manjšimi stroški. V sloveniji pa imamo tri sheme za 2 milijona prebivalcev. Vedno več sicer zberemo, kar je seveda prav, vendar pa vse te sheme, klirinške hiše in ostalo, pomenijo dodatne stroške. Naš cilj more biti, da s čim manjšimi stroški dosežemo čim večji okoljski cilj.

mag. Katja buda: Tudi sama ne vidim nobene potrebe, da imamo za zdravila in sveče 2 shemi. z vidika, da to prepovemo, tega ne moremo napisati v zakonodajo. zapisano je, da se morajo zavezanci obnašati kar najbolj racionalno oz. ekonomično, vendar je za nas ključno le to, da so izpolnjeni okoljski cilji. Prepričana sem, da bi lahko tako na gumah, fitofarmacevtskih sredstvih, svečah in zdravilih imeli le eno shemo. In ne razumem, kako bodo zavezanci, ki bodo individualno izpolnjevali vloge, izpolnili pogoj uredbe in šli do vsake komunale. Ta ekonomičnost pri shemah je v veliki meri na zavezancih, se pa strinjam, da je popolnoma neracionalno, da nastaja toliko shem.

...

Page 62: Zbornik 2010

(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji62

Zbiranje odpadnih zdravil – kaj kaže praksaDarja Potočnik Benčič, mag. farm., spec.,Lekarne PtujLidija Savnik, mag. farm.,Lekarniška zbornica Slovenije

zdravilo je po zakonu o zdravilih (ur. l. rs, št. 31/06, 45/08) vsaka snov ali kombinacija snovi, ki se lahko uporablja pri ljudeh ali živalih ali se daje ljudem ali živalim z namenom, da bi se ponovno izpostavile, izboljšale ali spreme-nile fiziološke funkcije prek farmakološkega, imunološkega ali presnovnega delovanja ali da bi se določila diagnoza. Iz definicije zdra-vila izhaja, da ima učinke na organizem. Vsako zdravilo ima tudi neželene učinke in njegova uporaba je vedno tehtanje med koristjo in tveganjem, vendar pri zdravljenju ali prepre-čevanju bolezni pretehta korist. Če pride v neposredni stik z zdravilom oziroma zdravilno učinkovino kateri koli živi organizem, ki tega ne potrebuje, takrat lahko govorimo samo o neželenih učinkih. Na ovojnini in v navodilih, ki spremljajo zdravila, naletimo na napotek: shranjujte nedosegljivo otrokom. skratka, no-benega dvoma ni, da gre v primeru zdravila za "nevarno snov". To upoštevamo v proizvodnji, distribuciji, uporabi in moramo upoštevati tudi pri uničenju odpadnih zdravil.

do l. 2004 so lekarne sprejemale odpa-dna zdravila na podlagi takrat veljavnega Pravilnika o pogojih za opravljanje lekarni-ške dejavnosti (ur. l. RS, št. 37/92), ki v 3. členu navaja, katera strokovna dela obsega lekarniška dejavnost. Pod točko 12 navaja zbi-ranje vrnjenih zdravil in posredovanje dobavi-teljem za strokovno uničenje.

zdravniki neuporabljenih zdravil ne zavržejoV praksi je to potekalo tako, da smo v lekarnah zbirali odpadna zdravila, ki so jih ljudje prina-šali v lekarno. zdravila smo spravili v karton-ske škatle in jih po dogovoru z veledrogerijo

predali le-tej. kar na tem mestu je potrebno povedati, da smo z osveščanjem ljudi o tem, kako ravnati z zdravili, veliko spremenili. Namreč, v preteklosti smo od ljudi prejeli od-padna zdravila, ki so bila v vrečkah skupaj s porabljenim sanitetnim materialom, medicin-skimi pripomočki, očali in še čim. kaj podob-nega se danes, vsaj v našem okolju, ne doga-ja. dogajajo pa se druge nepravilnosti, ki so še bolj zaskrbljujoče. Pacienti svojim zdravnikom prinašajo neporabljena zdravila in ti jih dajejo naprej drugim pacientom. Ne glede na naša opozorila in ne glede na številne neprijetne si-tuacije določeni zdravniki vztrajajo pri tem, da je to ustrezen način za varčevanje v zdravstvu.

z novim pravilnikom (Pravilnik o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri opravljanju zdra-vstvene dejavnosti in z njo povezanih raz-iskavah, ur. l. RS, št. 47/04) so prišle spre-membe. za zbiranje odpadnih zdravil je bilo potrebno izpolnjevanje določenih pogojev, za kar pa se dobavitelji niso odločili, lekarne niso imele niti pogojev za zbiranje odpadnih zdravil, ki so jih ljudje prinašali nazaj (gre za komunalni odpadek), niti niso imele več možnosti, da jih posredujejo dobaviteljem (ti jih niso več spre-jemali). Pravilnik je definiral odstranjevalce od-padkov iz zdravstva, povzročitelje odpadkov iz zdravstva in zbiralce. za vsakega od teh je pravilnik natančno definiral pogoje, ki jih mora izpolnjevati. še vedno pa so lekarne poskrbele za odpadke, ki so nastali pri opravljanju de-javnosti (npr. zapadla zdravila v lekarni, kemi-kalije), imele načrt ravnanja s temi odpadki in pogodbo s pooblaščenimi zbiralci. Javnost pa smo obvestili o natančnih podatkih za najbliž-jega "zbiralca" odpadnih zdravil.

Darja Potočnik Benčič

Page 63: Zbornik 2010

(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji 63

z uveljavitvijo uredbe o ravnanju z odpad-ki, ki nastajajo pri opravljanju zdravstve-ne in veterinarske dejavnosti ter z njima povezanih raziskavah (ur. l. RS, št. 89/08) (v nadaljevanju uredba) je prenehal veljati Pravilnik o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri opravljanju zdravstvene dejavnosti in z njo povezanih raziskavah. sprememba je v tem, da se uredba, v nasprotju s Pravilnikom, ne uporablja za: – odpadna citotoksična in citostatična zdravi-

la iz zdravstva s številko 18 01 08*, – odpadna zdravila iz zdravstva s številko 18

01 09, ki niso zajeta v 18 01 08*, – odpadna citotoksična in citostatična zdravi-

la iz veterinarstva s številko 18 02 07*, – odpadna zdravila iz veterinarstva s številko

18 02 08, ki niso zajeta v 18 02 07*.uporablja pa se za odpadke, ki so tudi v prilogi 1 uredbe (tabela 1).

Klasifikacij-ska številka odpadka

Opis odpadka iz zdravstva

Opis posod in vreč za hranjenje in začasno skladiščenje odpad-kov iz zdravstva

18 01 0118 02 01

Ostri predmeti (razen 18 01 03 oziroma 18 02 02)

Zbiralnik za ostre predmete

18 01 0318 02 02

Odpadki, pri katerih se zaradi prepreče-vanja okužbe zahteva posebno ravnanje pri zbiranju in odstranitvi

Plastične posode za enkratno uporabo (nepredušno zapi-ranje)

18 01 0418 02 03

Odpadki, pri katerih se zaradi prepre-čevanja okužbe ne zahteva posebno ravnanje (npr. perilo, mavčni povoji, plenice, oblačila za enkratno uporabo)

Plastične vrečke ali posode za zbiranje in prevoz

18 01 0618 02 05

Kemikalije, ki vsebu-jejo nevarne snovi

Plastične posode za enkratno uporabo (nepredušno zapi-ranje)

18 01 0718 02 06

Kemikalije, ki niso zajete v 18 01 06 oziroma 18 02 05

Plastične posode za enkratno uporabo (nepredušno zapi-ranje)

Tabela 1: Opis posod in vreč za hranjenje in začasno skladiščenje odpadkov iz zdravstva iz podskupine 18 01 in 18 02 iz klasifikacijskega seznama odpadkov

dne 7. 11. 2008 je bila v uradnem listu rs, št. 105/08, objavljena uredba o ravnanju z od-padnimi zdravili.Ta uredba se uporablja za odpadna zdra-vila, ki nastajajo zaradi uporabe zdravil pri

končnih uporabnikih ali pri prometu zdravil na debelo in drobno in se kot odpadki uvrščajo med:

1. odpadke iz zdravstva in veterinarstva ter z njima povezanih raziskavah: a. zdravstva – 18 01 08* (odpadna citoto-

ksična in citostatična zdravila) in 18 01 09 (druga zdravila);

b. veterinarstva – 18 02 07* (odpadna citoto-ksična in citostatična zdravila) in 18 02 08 (druga zdravila);

zdravila v obeh točkah so odpadki, ki nastane-jo pri opravljanju dejavnosti, ravnanje z njimi je bilo prej določeno v Pravilniku o ravnanju z od-padki, ki nastanejo pri opravljanju zdravstvene dejavnosti in z njo povezanih raziskavah, ter

2. zdravila, ki se uvrščajo med komunalne odpadke s klasifikacijsko številko 20 01 31* (odpadna citotoksična in citostatična zdravi-la) in 20 01 32 (druga odpadna zdravila).

To so odpadna zdravila, ki jih uporabniki od-dajajo v lekarnah in na drugih ustreznih zbir-nih mestih. Med temi zdravili so tudi odpadna citotoksična in citostatična zdravila, kar zah-teva, da se obravnavajo odpadna zdravila kot nevarni odpadki.

uredba se ne uporablja za: – odpadne radiofarmacevtske izdelke in – odpadna zdravila iz krvi in plazme.

končni uporabnik (katera koli fizična ali pravna oseba) lahko prepušča odpadna zdravila, ki se uvrščajo med komunalne odpadke: – izvajalcu javne službe v zbirnih centrih ali

premičnih zbiralnicah ločeno po frakcijah; – v lekarnah v posebnih zabojnikih, ki so na-

meščeni v lekarni (ni nujno, da je to oficina, mora pa biti v sklopu poslovnih prostorov lekarne);

– v specializiranih prodajalnah v posebnih zabojnikih, ki so v sklopu njihovih poslovnih prostorov;

– zbiralcu odpadnih zdravil (pravni osebi ali podjetniku, ki ima dovoljenje za opravljanje take dejavnosti) ob kampanjah.

zdravila, ki se morajo po navodilih za upo-rabo zdravil kot neuporabljena vrniti v lekar-no, mora končni uporabnik prepustiti osebi,

Page 64: Zbornik 2010

(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji64

pooblaščeni za izdajo zdravil na zdravniški recept.zdravila kot odpadki, ki nastanejo pri opravlja-nju dejavnosti (velja za lekarne, zdravstvene in veterinarske ustanove v vlogi končnega upo-rabnika), se lahko oddajo: – zbiralcu odpadnih zdravil (to je pravni osebi

ali podjetniku, ki ima dovoljenje za opravlja-nje take dejavnosti),

– veletrgovcu, če ta lekarni dobavlja zdravila in je tako z njim dogovorjeno,

– lekarni (npr. zdravstveni dom, če mu lekarna dobavlja zdravila), če je to dogovorjeno.

lekarna ima naslednje naloge: – imeti mora prostor za zabojnik (po ločenih

frakcijah), ki ga zagotovi veletrgovec; – zagotoviti mora osebni prevzem zdravil, ki

se morajo po navodilih za uporabo zdravil kot neuporabljena vrniti v lekarno;

– na vidnem mestu mora namestiti obvestilo o možnostih in pogojih brezplačnega prepu-ščanja odpadnih zdravil;

– prevzeta zdravila mora oddati zbiralcu ali veletrgovcem skupaj z evidenčnim listom.

Lekarna pa lahko (ni nujno) zagotovi brezpla-čen prevzem zdravil kot odpadkov, ki nastane-jo pri opravljanju dejavnosti, če ima posebne zabojnike in če ji zbiralec zagotavlja oddajo prevzetih odpadnih zdravil.

Veletrgovci morajo zagotoviti prevzemanje ter nadaljnje ravnanje z odpadnimi zdravili od izvajalcev javnih služb, lekarn, veletrgovcev v skladu z 8. členom uredbe. To pomeni, da ve-letrgovci zagotovijo zabojnik za lekarne in se z lekarnami dogovorijo o natančnih pogojih in poteku prevzemanja odpadnih zdravil (tistih, ki jih v lekarno prinesejo uporabniki, in tistih, ki kot odpadek nastanejo pri opravljanju dejav-nosti, ali pa tistih, ki jih lekarna prevzame od npr. zdravstvenega doma).

Pri prevzemu zdravil se izpolni evidenčni list, v katerega se navede lekarna, ki odpadna zdravila predaja veletrgovcu, in teža oddanih odpadnih zdravil.

časovni okviri uveljavitve uredbeVeletrgovci z zdravili so morali po tej uredbi svoje obveznosti izpolniti najpozneje do 31. 12. 2009.

Lekarna pa je od 31. 12. 2009 zagotovila, da so lahko končni uporabniki prepustili v zaboj-nikih odpadna zdravila, vendar le tista, ki so v trdnem stanju in zaprta v originalni, nepo-škodovani in neonesnaženi stični ovojnini, in pa tista, ki so v prašnatem ali tekočem stanju, zaprta v originalni, nepoškodovani in neone-snaženi stični ovojnini, ki zaradi namena upo-rabe zdravila ni odprta, pretrgana ali drugače spremenjena.

Najpozneje do 31. 12. 2011 mora lekarna za-gotoviti prepuščanje drugih odpadnih zdravil v lekarni, to je vseh zdravil, ki se uvrščajo med ločeno zbrane frakcije komunalnih odpadkov.

Obveščanje javnostiLekarne smo skupaj z Lekarniško zbornico slovenije vedno poskrbele za obveščanje jav-nosti. Po uveljavitvi Pravilnika o ravnanju z od-padki, ki nastanejo pri opravljanju zdravstvene dejavnosti in z njo povezanih raziskavah (ur. l. rs, št. 47/04) smo pripravili obiskovalcem ob-vestila o zbiranju neuporabnih zdravil.

V Lekarnah Ptuj smo javnost obvestili preko tiskanih medijev, z obvestili v vsaki lekarni in, kar je najbolj učinkovito, s pojasnili obisko-valcem lekarn, ki so jih dajali naši strokovni delavci.

sPošToVANI!

Pravilnik o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri opravljanju zdravstvene dejavnosti in z njo po-vezanih raziskavah (ur. l. rs, št. 47/04), določa obvezno ravnanje z odpadki, med katera so-dijo tudi neuporabljena zdravila.  Naša lekarna ne izpolnjuje zahtevanih pogojev, navedenih v pravilniku, zato tudi ne moremo in ne smemo sprejemati neuporabljenih zdravil, ki ste jih do sedaj prinašali v lekarne. Neuporabljena zdravila zbirajo posebej za zbiranje odpadkov pooblaščena in registrirana podjetja.

obveščamo vas, da lahko vaša neuporabljena zdravila oddate na naslednjem naslovu:

čiSTO mESTO PTuj, d. o. o.ROgOZNišKA CESTA 33, PTuj

Vsak delovnik od 7.00 do 15.00 ure (v pole-tnem času do 19.00 ure) in v soboto od 7.00 do 12.00 ure.

Page 65: Zbornik 2010

(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji 65

Po objavljeni uredbi o ravnanju z odpadnimi zdravili (ur. l. rs, št. 105/08) smo lekarne v sodelovanju z Lekarniško zbornico slovenije pripravile obvestilo obiskovalcem glede izva-janja uredbe. sledi primer s Ptuja.

ob koncu leta 2009 smo v okviru Lekarniške zbornice slovenije pripravili plakate in zložen-ke z obvestili o začetku izvajanja uredbe o ravnanju z odpadnimi zdravili.

zagotovo smo farmacevti med tistimi, ki se trudimo spoštljivo in odgovorno ravnati z oko-ljem. še preden so nam to naložili predpisi, smo ustrezno skladiščili pri opravljanju dejav-nosti nastala odpadna zdravila in kemikalije. Aktivno smo se vključevali v osveščanje ljudi na področju ravnanja z odpadnimi zdravili, nismo jih samo usmerjali, kam zdravila od-dati. s številnimi aktivnostmi si prizadevamo za racionalno rabo zdravil, po drugi strani pa s svetovanjem vplivati na to, da ljudje zdravi-lom zaupajo in da jih tudi ustrezno uporabijo. z optimalno zalogo zdravil v domači lekarni in s pravilno in dosledno uporabo zdravil bomo bistveno zmanjšali količine odpadnih zdravil. V zdravstvu bi moral biti to naš skupni cilj.

zbiranje odpadnih zdravil prinaša v lekarne tudi določene "neželene učinke". oficina le-karne je prostor, kjer ljudem vročamo zdravila. Ta so v naši državi kakovostna in varna. Če v isti prostor ljudje prinašajo odpadna zdravila, lahko to v ljudeh vzbudi nezaupanje. Vemo, da je zaupanje v zdravilo eden osnovnih pogojev za uspešen izid zdravljenja. Vse lekarne pa žal ne morejo zagotoviti posebnega prostora z ločenim vhodom za zbiranje odpadnih zdravil. Tako se v danih okoliščinah maksimalno tru-dimo, da se poti enih in drugih zdravil ne bi križale.

Pri zdravilih govorimo o tem, da so prednosti večje od tveganja. Tudi pri odločitvi o zbiranju odpadnih zdravil smo ugotovili, da so pred-nosti večje od negativnih učinkov. V skrbi za zdravo okolje moramo na vseh možnih nivojih poskrbeti za ustrezno zbiranje nevarnih od-padkov, kamor zdravila zagotovo sodijo. Ni pa dovolj, da omogočimo zbiranje nevarnih odpadkov – zdravil. Naša vloga je veliko širša. Ljudem pojasnjujemo tudi, kako hraniti zdravi-la, da obdržijo kakovost, kako in kdaj jih ustre-zno uporabiti in seveda kdaj zdravilo ni več uporabno ter ga je potrebno oddati kot odpa-dno zdravilo. To je zagotovo takrat, ko zdravilu poteče rok uporabnosti, ko zdravilo spremeni barvo, vonj ali konsistenco in v primeru, ko je

ODPADNA ZDRAVilA

skladno z uredbo o ravnanju z odpadnimi zdravili (ur. l, št. 105/08) bomo v lekarnah znova uvedli zbiranje odpadnih zdravil. da bi lahko zagotovili varno zbiranje le-teh, moramo v lekarnah skupaj z veletrgovci z zdravili poskrbeti za ustrezne pogoje (prostor) in opremo (zabojnike).

Predvidevamo, da bomo v lekarni omogočili zbiranje odpadnih zdravil

najkasneje do 31. decembra 2009.

Večina neporabljenih zdravil sodi med nevarne odpadke, zato jih ne smemo zavreči med običaj-ne odpadke. Že doslej so odpadna zdravila zbira-la podjetja, ki so registrirana za zbiranje nevarnih odpadkov. odpadna zdravila lahko oddate ob kampanjah zbiranja posebnih odpadkov ali izva-jalcu javne službe, ki opravlja dejavnost ravnanja s komunalnimi odpadki. Naši lekarni najbližje zbirno mesto nevarnih odpadkov je:

ČIsTo MesTo PTuJ, Zbirni center gajke, dornavska cesta 26, Ptuj

skladno z uredbo o zbiranju nevarnih odpad-kov bomo v lekarnah sprva zbirali le zdravila, ki so v originalni, nepoškodovani in čisti ovojnini. zdravila, ki so v obliki praškov ali tekočine, pa morajo biti zaprta.ko bomo omogočili zbiranje odpadnih zdravil v lekarni, vas bomo o tem obvestili.Lekarne Ptuj

Lahko pa zdravila varno (nedosegljivo otrokom) shranite doma in jih oddate takrat, ko poteka v vašem kraju akcija zbiranja nevarnih od-padkov, tudi zdravil. Podjetje, ki takšno akcijo zbiranja nevarnih odpadkov izvede, vas o tem tudi pravočasno obvesti.Bodimo odgovorni do svojega okolja in oddaj-mo neuporabljena zdravila ustreznim, za to de-javnost registriranim in ustrezno usposobljenim institucijam.

Lekarne Ptuj

Page 66: Zbornik 2010

(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji66

bilo zdravilo predpisano za neko nujno stanje in to v količini, ki je bila večja od potrebne (npr. v škatlici ostane nekaj tablet ali kapsul antibio-tika), in ni priporočljivo, da bi zdravilo uporabili brez zdravnikovega pregleda.

uspešna akcija očistimo domačo lekarnoNaloge, ki jih je uredba naložila lekarnam in veletrgovinam z zdravili, smo uspešno zastavi-li. k temu je veliko pripomogla naša medseboj-na povezanost. ustrezna je bila tudi podpora s strani medijev, ki so že v decembru 2009 napovedali zbiranje odpadnih zdravil v lekar-nah. V lekarnah smo nalepili tudi plakate in obiskovalcem lekarn razdelili zloženke z vsemi potrebnimi informacijami: katera zdravila in v kakšni obliki jih lahko prinesejo v lekarne, kdaj lahko to naredijo in katerih zdravil v lekarnah ne sprejemamo. zaščititi je potrebno tudi strokovne delavce v lekarnah, zato je zloženka vsebovala tudi opozorila glede ostrih preme-tov, kemikalij ipd. Ljudem tudi zagotavljamo, da bodo v lekarno prinesena zdravila uničena in da ne obstaja nevarnost, da bi ta zdravila kakor koli prišla nazaj v uporabo. Te zloženke smo delili v prvih dneh januarja. odzivi so bili pričakovano pozitivni. obiskovalci lekarn so povedali, da je možnost vračanja odpadnih zdravil v lekarne zanje zelo dobrodošla, saj so lekarne dobro dostopne in ker strokovnim delavcem lekarne zelo zaupa-jo. zabojniki za odpadna zdravila so se dokaj hitro napolnili v začetku leta, zdaj je dinamika bistveno počasnejša. Nekateri so natančno upoštevali navodila in prinesli odpadna zdra-vila brez zunanje ovojnine. Velika večina pa ne. Tem smo znova pojasnili, da se zunanja ovojni-na ne uvršča med nevarne odpadke.

Tudi odzivi strokovnih delavcev so pretežno pozitivni. z zbiranjem odpadnih zdravil nam je naloženo dodatno delo, za katerega, kot je to praksa zadnjih nekaj let v financiranju lekarni-ške dejavnosti, nimamo dodatnih virov finan-ciranja. zelo nas je skrbelo tudi križanje poti zdravil, predvsem tam, kjer odpadna zdravila zaradi prostorskih pogojev zbiramo v oficini lekarne. Pozitiven odziv med farmacevti je posledica zavedanja, da moramo vsi skupaj poskrbeti za zaščito okolja. z zbiranjem od-padnih zdravil v lekarnah se bistveno zmanj-ša možnost, da bodo ljudje odpadna zdravila

odlagali med ostale komunalne odpadke.V lekarnah smo s koordinacijo Lekarniške zbornice slovenije izvedli še teden zdrav-ja s temo očistimo domačo lekarno. Ta teden zdravja smo izvedli po akciji očistimo slovenijo. Naš projekt je imel velik odziv tako s strani laične javnosti kot s strani medijev. znova smo poudarili, kako ravnati z zdravili, kako jih hraniti in kam z odpadnimi zdravili. Poudarili smo tudi nepotrebnost večje zaloge zdravil v domači lekarni. Poskrbeti je potreb-no za ustrezno zalogo zdravil, ki jih nekdo redno uporablja. zdravila, ki jih potrebujemo občasno, pa so dobro dostopna v lekarniški mreži po celotni državi. Če bo zdravnik pred-pisal zares samo tista zdravila, ki jih pacient potrebuje in to v ustreznih količinah, bo to pri-neslo dodatne prihranke zdravstveni blagajni. Prav tako je pomembno, da pacienti jemljejo zdravila v skladu z navodili. z manjšo količino odpadnih zdravil pa še korist za okolje.

V sloveniji že petič poteka akcija zemljo so nam posodili otroci. osveščanje širše javnosti in predvsem vzgoja otrok sta pravi pristop za ohranjanje zdravega okolja. zavedanje, da so zdravila za posameznika koristna in nujna, da izboljšajo kvaliteto življenja, da podaljšujejo in celo rešujejo življenja, moramo povezati z zavedanjem, da so ista zdravila lahko tudi ne-varna. Nevarna, če niso uporabljena v skladu z navodili, in nevarna, če jih odvržemo med ko-munalne odpadke. Farmacevti bomo na vseh področjih, ki so povezana z zdravili, delovali tako, da bomo skrbeli za boljše zdravje ljudi v zdravem okolju.

dr. Darko Drev, Inštitut za vode RS

Page 67: Zbornik 2010

(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji 67

Ravnanje z nevarnimi odpadki iz gospodinjstev, ločeno zbiranje in izvajalci javnih službmag. Barbara Tišler, Slopak

Page 68: Zbornik 2010

(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji68

Page 69: Zbornik 2010

(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji 69

Page 70: Zbornik 2010

(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji70

Page 71: Zbornik 2010

(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji 71

Page 72: Zbornik 2010

(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji72

Page 73: Zbornik 2010

(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji 73

Page 74: Zbornik 2010

(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji74

Page 75: Zbornik 2010

(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji 75

Page 76: Zbornik 2010

(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji76

Proizvodnja, predelava, skladiščenje in prevozi nevarnih odpadkov v urbanih središčih (NimbY in NimET efekt)Karel Lipič, Zveza ekoloških gibanj

Vsak dan se po svetu prevaža več milijonov ton nevarnih snovi, in to po morju, jezerih, rekah, cestah in železnicah. Najbolj nevarne snovi so eksplozivne, vnetljive, jedke, radioaktivne, kužne, oksidirajoče, stisnjeni plini, posode pod tlakom, strupi, organski peroksidi, snovi, ki reagirajo z vodo, naftni derivati, komunalni in drugi odpadki ipd.

Pri tem prihaja do nesreč in s tem onesnaže-nja okolja ter negativnih vplivov na zdravje in življenje ljudi v vseh fazah transporta – pakira-nja, nakladanja, prevoza in razkladanja.

Pri nesrečah največkrat pride do razsutja tr-dnih snovi, izlitja tekočin ali izhajanja plinov, pri čemer je še posebej nevarno, če snov reagira z vodo, zrakom ali je drugače nevarna (radi-oaktivna, kužna). Če strupenih snovi hitro ne odstranimo oziroma nevtraliziramo, pride do onesnaženja tal, zraka, vode in podtalnice.

Posebej nevarna so izlitja nevarnih snovi v morje, reke in jezera, saj se nevarna snov hitro razširi na širše območje in onesnaži velike ko-ličine vode in velike obalne površine.

Že pri prevozu nevarnih snovi je treba poskr-beti za opremo vozil in izobrazbo ter usposa-bljanje šoferjev, pri nesreči pa morajo poma-gati usposobljene ekipe.

Prevoz nevarnih snovi urejajo strogi predpisi, ki so posebej zahtevni pri prehodu nevarnih snovi prek državnih mej. Posebej strogi pred-pisi veljajo za transport odpadkov, ki so v ve-čini primerov nevarne snovi.Prevoz nevarnih odpadkov prek državnih mej

ureja v evropi Baselska konvencija, ki je bila sprejeta leta 1989. Cilj te konvencije je čim bolj zmanjšati prevažanje odpadkov prek mej in preprečiti prevoz in odlaganje nevarnih od-padkov v manj razvite države.

1 PREVOZ PO CESTi

Prevoz nevarnih snovi v mednarodnem ce-stnem prevozu je zajet v mednarodnem spo-razumu Adr.

Adr je evropski sporazum o mednarodnem prevozu nevarnih snovi po cesti. Pripravila ga je ekonomska komisija za evropo pri organizaciji združenih narodov v Ženevi.

Adr sestoji iz dveh prilog.

Priloga A vsebuje: – splošne določbe o nevarnih snoveh in

predmetih, – seznam vsega nevarnega blaga, ki ga je

treba prevažati kot nevarnega (vsaki snovi je določena enotna štirimestna številka, znana kot uN število ali identifikacijska številka, npr. uN 1789 klorovodikova kislina, 1203 bencin – blago je tako mogoče prepoznati v vseh državah, kar olajša tudi reševanje ob nesreči; vsako nevarno blago je uvrščeno v določen razred glede na prevladujočo nevarnost),

– določbe za pakiranje, – postopke odpošiljanja, – zahteve za izdelavo embalaže in cistern, – določbe o pogojih za prevoz, nakladanje in

razkladanje.

Page 77: Zbornik 2010

(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji 77

Priloga B vsebuje: – določbe o prevozni opremi in prevozni

dejavnosti, – določbe o posadki vozila, opremi, prevozni

dejavnosti in dokumentih, – zahteve za izdelavo in odobritev vozil.

2 iZVAjANjE SPORAZumA

sporazum nima skupnega organa za kontrolo izvajanja. To pomeni, da posamezna drža-va izvaja cestne kontrole na svojem ozemlju skladno s svojo domačo zakonodajo. Adr namreč ne vsebuje določil o kazenskih sank-cijah. Glede na interes enotnega trgovinskega in gospodarskega območja v evropski uniji so v vseh državah evropske unije in še nekaterih drugih državah sprejeli prilogi A in B kot osno-vo za domačo zakonodajo.

V sloveniji ureja to področje zakon o prevozu nevarnega blaga.

zakon o prevozu nevarnega blaga (zPNB) ureja pogoje za prevoz nevarnega blaga za posamezne vrste prometa, dolžnosti oseb, ki sodelujejo pri prevozu, pogoje za embalažo in vozila, imenovanje varnostnega svetovalca, usposabljanje oseb, ki sodelujejo pri prevozu, pristojnosti državnih organov in nadzor nad izvrševanjem zakona. Namen tega zakona je zagotoviti varen prevoz nevarnega blaga.Ta zakon velja za prevoz nevarnega blaga: – v cestnem prometu, – v železniškem prometu, – po morju in celinskih vodah, – v zračnem prometu.

3 uN šTEVilO

uN je število, ki se uporablja pri prevozih nevarnega blaga in je urejeno v evropskem sporazumu o mednarodnem prevozu nevarnih snovi po cesti.

uN (united Nation) število se uporablja za označevanje nevarnih kemikalij ali razredov nevarnih snovi. To je koda nevarne snovi, sestavljena iz štirih številk. To oznako sta ne-varnim snovem dodelila ekonomsko-socialni svet združenih narodov (eCosoC) in odbor strokovnjakov združenih narodov za prevoz

nevarnega blaga (TdG). V rabi je po celem svetu, in sicer v blagovnem in transportnem prometu. Nevarne snovi so označene s števili od 0001 do 3500. običajno je pred številom še označba uN, da ne pride do zamenjave z drugimi števili.

Če nevarna snov nima uN števila, je prepozna-na pod NA številom (North American number). To je štirimestno število, ki se začne z 8 ali 9 (npr. 9037 ali NA9037), ima pa enak pomen kot uN število.

oznaka z uN številom se zahteva v transpor-tnem prometu, kot so pomorski, železniški, cestni in zračni promet ter plovba po notranjih vodah. oznaka je potrebna, da se ob nesreči lahko prepozna nevarno snov. Tako se lahko pravilno ukrepa, pazi na varnost posredoval-cev ter onesnaženje narave in sanira posledice nesreče.

uN število je črne barve, vtisnjeno na pravo-kotni kovinski tabli velikosti 40 cm krat 30 cm. Tabla je oranžne barve in je obrobljena s črno črto debeline 15 mm. Velikost table je zakon-sko predpisana in je odvisna od količine ne-varne snovi, ki se jo prevaža. Lahko je razde-ljena na pol s črno črto. V zgornji polovici table je kemlerjevo število, spodaj pa uN število. ob požaru prevoznega sredstva mora tabla ostati cela in dobro vidna tudi po 15 minutah.

označevalnih tabel z uN številom je več vrst. Pri nas se največ uporablja tabla, opisana v prejšnjem odstavku. obstajajo pa tudi table pravokotnih oblik, ki imajo vtisnjeno samo uN število, ter rombaste oblike, ki imajo poleg uN števila narisan še znak za nevarnost, npr. stru-peno, smrtno nevarno, jedko, eksplozivno ipd.

V cestnem prometu mora biti vozilo, ki prevaža nevarno snov, označeno na vseh štirih stra-neh. Navadno je na tovornjaku oznaka spodaj. Na prikolici ali cisterni mora biti oznaka vidna z bočnih strani ter od zadaj. Prav tako mora biti oznaka vidna z vseh štirih smeri na transpor-tnih kontejnerjih, cisternah, vagonih in drugih prevoznih sredstvih.

Na embalažah in kartonastih paketih ali ška-tlah za pošiljanje mora biti oznaka natisnjena

Page 78: Zbornik 2010

(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji78

vsaj na eni strani, in sicer s črno barvo ter obrobljena s črno črto v obliki pravokotnika. uN število se lahko drži romba z oznako ne-varnosti, in sicer ob stranici na spodnji desni strani, tako da je obrobljeno s črno črto, ki tvori pravokotnik.

V sloveniji je urejena baza podatkov nevar-nih snovi, ki so označene z uN številom. To bazo podatkov je uredila uprava republike slovenije za zaščito in reševanje, imenuje pa se Nevsnov.

4 mEDNARODNE OZNAKE

4.1 številka nevarnosti in uN število

uN število (na oranžni tabli) je sestavljena iz dveh ali treh številk ali je k temu dodana še črka.

Prvo število (66) je keMLerJeVo šTeVILo,drugo število je uN število (1557 – arzenove spojine).

označba za prevoz nevarnih snovi (zgoraj sto-pnja nevarnosti, spodaj vrsta nevarnosti)

Pomen prvega števila je:

1 = eksplozivna snov2 = plini (pod tlakom)3 = vnetljive tekočine, plini ali hlapi4 = vnetljive trdne snovi5 = oksidirajoče snovi ali organski peroksidi6 = strupene snovi ali strupi7 = radioaktivne snovi8 = jedke snovi9 = tveganje ob spontanih burnih reakcijah

Vrste nevarnosti, ki jih označuje druga številka:

0 = ni posebne nevarnosti1 = nevarnost eksplozije2 = nevarnost nastajanja plinov3 = vnetljivost4 = značilno samo za taline5 = oksidirajoče lastnosti

6 = strupenost7 = radioaktivnost8 = nevarnost burne kemijske reakcije9 = tveganje ob spontanih burnih reakcijah

Tabela pomnoženih ali ponavljajočih se številk, ki označujejo povečano nevarnost:

22 = globoko podhlajen plin33 = zelo vnetljiva tekočina44 = trdna snov, ki je s taljenjem prešla v tekočino55 = zelo močan oksidant66 = zelo močan strup77 = zelo močna radioaktivna snov88 = zelo močno jedko sredstvo

kadar je druga številka 0, pomeni, da nevar-na snov nima posebno močnih reakcijskih lastnosti.

kadar število sestavljajo trije znaki, pomeni, da obstaja možnost verižne reakcije.

kadar je številkama dodan X, pomeni, da bo snov burno reagirala z vodo.

X = nevarnost pri stiku z vodo

4.2 Nalepke nevarnosti

eksplozivne snovi in plini (razred 1)

eksplozivne snovi

Plini (razred 2)

Gorljiv plin, negorljiv plin, strupen plin

Vnetljive tekočine (razred 3)

Vnetljiva tekočina

Page 79: Zbornik 2010

(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji 79

Vnetljive trdne snovi in snovi, ki tvorijo pline (razred 4)

Vnetljiva trdna snov, spontano vnetljiva snov, vnetljiva snov, če se zmoči

oksidirajoče snovi (razred 5)

oksidirajoča snov, organski peroksid

strupene snovi (razred 6)

strupena snov, kužna snov

radioaktivne snovi in plini (razred 7)

radioaktivna snov

Jedke snovi (razred 8)

Jedka snov

različne nevarne snovi in nevarni predmeti (razred 9)

Nevarna snov

5 DOKumENTi, Ki SO POTREbNi PRi PREVOZu NEVARNiH SNOVi

Listina o prevozu nevarnih snovi: – podatki o vrsti nevarne snovi (kemično, teh-

nično in trgovsko), – oznaka Adr, razred, zaporedna številka,

oznaka nevarnosti,

– podatki o količini (bruto in neto masa, števi-lo kosov, volumen …),

– podatki o pošiljatelju, – podatki o prejemniku, – navedba pošiljatelja o izročitvi navodila o

varnostnih ukrepih, – podpis in pečat pošiljatelja in prejemnika.

Navodilo o posebnih varnostnih ukrepih: – vrsta nevarnosti, ki obstajajo pri prevozu

in ukrepi za zmanjševanje nevarnosti na minimum,

– kako ukrepati in pomagati, če pridejo v stik s snovjo ljudje; kako ukrepati v primeru po-žara; posebej navedena sredstva in opre-ma, ki se ne sme uporabljati; kako ukrepati če pride do poškodbe embalaže, iztekanj ali izhajanja,

– navesti oznako nevarne snovi, razred ali številko, številko za oznako nevarnosti in uN številko, če je določena.

Navodilo običajno napiše proizvajalec, včasih pa pošiljatelj.

Potrdilo o brezhibnosti vozila za prevoz nevar-nih snovi: – vozilo mora pridobiti potrdilo za prevoz do-

ločene snovi (obrazec B3 po Adr), – navedene so nevarne snovi, ki jih je dovolje-

no prevažati s tem vozilom, – veljavnost je 1 leto, – pogoj je tudi tehnični pregled vozila.

Potrdilo o šolanju za prevoz nevarnih snovi: – opraviti je treba osnovno usposabljanje, – seznaniti se z nevarnostmi pri prevozu, na-

kladanju ter razkladanju, – seznaniti se s splošnimi predpisi, – seznaniti se z varstvom okolja, z označeva-

njem, opremo, z voznimi lastnostmi vozil in – s postopki v primeru nesreč.

Potrdilo je potrebno obnoviti vsakih 5 let.

Posebna dovoljenja za prevoz nevarnih snovi: – potrebna so za prevoz nevarnih snovi razre-

dov 1, 6.1, 7, – vsebovati morajo navodila o: vedenju v času

vožnje, času vožnje, zahtevanem sprem-stvu, določiti pot.

Page 80: Zbornik 2010

(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji80

6 PREVOZ PO ŽElEZNiCi

Predpisi za prevoz nevarnih snovi v mednaro-dnem železniškem prometu so zajeti v rId.

7 POmORSKi PROmET

– Mednarodni pomorski kodeks nevarnega tovora (IMdG Code)

– Mednarodna konvencija o standardih za usposabljanje, pooblastilih in opravljanju straže pomorščakov (sTCW)

– Mednarodna konvencija o preprečevanju onesnaženja morja z ladij (MArPoL)

8 ZAKONi

Naslov: zakon o prevozu nevarnega blaga (zPNB) ur. l. rs, št. 79/99

spremembe: ur. l. rs, št. 96/02-ze, 2/04-zzdrI-A, 101/05, 33/06-uPB1, 41/09

Predpisi, ki spreminjajo dani predpis:1. zakon o spremembah in dopolnitvah

zakona o prevozu nevarnega blaga (zPNB-B), ur. l. rs, št. 41/09

2. zakon o prevozu nevarnega blaga (uradno prečiščeno besedilo) (zPNB-uPB1), ur. l. rs, št. 33/06

3. zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o prevozu nevarnega blaga (zPNB-A), ur. l. rs, št. 101/05

4. zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstveni inšpekciji (zzdrI-A), ur. l. rs, št. 2/04

5. zakon o eksplozivih (ze), ur. l. rs, št. 96/02

Delovno predsedstvo simpozija: Barbara Benčina, Jože Volfand, dr. Darko Drev in Samo Krč

Page 81: Zbornik 2010

(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji 81

Sanacija odlagališča gudrona v Pesniškem dvoruPeter Kovač, Gorenje d.d.Emil Nanut, Kemis d.o.o.

1 POVZETEK

Pri postopku rafinacije olj, zasnovanem na obdelavi s koncentrirano žveplovo (VI) kislino, nastaja smolnat preostanek, imenovan gu-dron. Predelava gudrona, ki je bil kot odpadek odlagan v jamo v Pesniškem dvoru in predsta-vlja enega največjih starih bremen v sloveniji, poteka na procesni opremi, instalirani nepo-sredno ob odlagališču. kisle sestavine odpad-ka se nevtralizirajo, neaktivni dodatki (žaganje, papirniški mulji ipd.) pa zagotavljajo ustrezno konzistenco (sipkost) produkta predelave. Predelava je podprta s procesnim vodenjem.

Plinske emisije (predvsem so2) se zajemajo z odsesavanjem in očistijo. končni produkt predelave je sekundarno gorivo, po lastnostih podobno premogu, s katerim se sosežiga v nemški termoelektrarni. Vplivi na okolje so nadzorovani s sistemom monitoringa. Članek je osredotočen na ravnanje z gudronom (solidifi-kacijo), saj je to tehnološko, logistično in okolje-varstveno najzahtevnejši segment celovite sa-nacije odlagališča gudrona v Pesniškem dvoru.

Ključne besede: gudron, staro breme, sekun-darno gorivo, odpadek, solidifikacija.

2 uVOD

Gudron, ki je preostanek rafinacije odpadnih mineralnih olj, vsebuje poleg tekočih, pasto-znih in trdnih ogljikovodikov, še prosto in ve-zano žveplovo (VI) kislino, so2 ter težke kovine (Pb, zn, Cu ...).

rafinerija odpadnih olj v Mariboru je v obdobju 1967–1983 gudron odlagala v okoliške jame,

od katerih je največja v Pesniškem dvoru, severovzhodno od Maribora, in je v postopku celovite sanacije, ki obsega:

1. pripravljalna dela, 2. izkop in solidifikacijo1 gudrona in kontamini-

ranih zemljin ter transport, 3. končno oskrbo solidifikata z energetsko iz-

rabo (sežigom),4. demontažo procesne in druge opreme ter

odstranitev objektov, 5. revitalizacijo območja s krajinsko ureditvijo

in rekultivacijo.

Predvidevamo, da bo potrebno izkopati in odstraniti približno 17.500 t gudrona in 7.000 t kontaminirane zemljine.

Kl. št. odpadka (EWC): 19 11 02*Nehlapno pri 105°C: ca. 90 %Anorganske snovi: 10-12 %Gostota: 1,1-1,3 t/m3Plamenišče: 195°CKalorična vrednost (Hu): ca. 25 MJ/kgVsebnost žvepla (kot S): ca. 8-10 %Vsebnost PCB (6 izomer): < 1 mg/kgVsebnost org. vezanega Cl: < 0,01-0,6 %Vsebnost Pb: ca. 1-6 g/kgVsebnost Zn: ca. 1.000 mg/kgVsebnost Cu: ca. 100 mg/kgVsebnost Cd: ca. 1-5 mg/kgVsebnost B: ca. 100 mg/kg

Tabela 1: Lastnosti gudrona

Na območju Maribora sta znani še dve po-dobni stari bremeni, ki ju bo potrebno sanirati: odlagališči gudrona na studencih in v Bohovi.

1 Uporabljamo dosedanji ustaljeni izraz solidifikacija oziroma solidifikat v smislu pojma stabilizacija, kot ga definira Pravilnik o ravnanju z odpadki.

Peter Kovač

Page 82: Zbornik 2010

(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji82

3 KRONOlOgijA ODlAgAliščA iN Z Njim POVEZANiH DEjAVNOSTi

– 1976–1983: odlaganje gudrona v Pesniškem dvoru.

– 1989: gradnja in zagon čistilne naprave za čiščenje vodnega sloja pred izpustom v potok Gačnik kot ključni ukrep pred zviše-vanjem gladine v odlagalni jami.

– 1991: gradnja platoja za montažo tehno-loške opreme in opornega zidu, ureditev ceste, začasnega propusta, lovilca olj, delna ureditev cevovodov in električne napeljave.

– 1991–1992: predelava vodne plasti in plava-joče plasti odpadne oljne emulzije. sanacija je bila uspešna zaradi zmanjšanja volumna in preprečene nevarnosti izlitja vsebine deponije v dolino potoka Gačnik in reke Pesnice.

– 1995–2000: nadzor nad objekti in okoljem, vzdrževanje sistema, izvajanje obratovalne-ga monitoringa in študijsko delo pri iskanju optimalnejše rešitve.

– 2001: tehnološka nadgradnja čiščenja od-padne vode s postopkom za izločanje žve-plovodika in sulfidov.

– 2001: dokončanje tehnološkega sistema za popolno odstranitev preostankov oljne emulzije s plavajočo zaveso in posebnim posnemalnikom.

javni razpis za celovito sanacijo odlagali-šča kislega gudrona – 22. 10. 2004: naznanilo javnega naročila v

uradnem listu rs. – 11. 5. 2005: oddaja ponudb. – 15. 9. 2005: obvestilo o izbiri najustreznejše-

ga ponudnika. – 5. 12. 2005: podpis pogodbe med Petrolom,

Ministrstvom za okolje in prostor ter Gorenjem.

– 3. 1. 2006: začetek veljavnosti pogodbe in začetek projekta.

Konzorcij gorenje, ki je bil izbran kot najugo-dnejši ponudnik, sestavljajo: – GoreNJe d.d. (vodja konzorcija), – hIdrooPreMA d.o.o. (izdelava projektov

PGd, PzI in PId), – MueG G.m.b.h. (postavitev in upravljanje

opreme za predelavo, logistika, prevzem predelanih odpadkov in končna uporaba/

odstranitev odpadkov), – keMIs d.o.o. (tehnična koordinacija, čez-

mejno premeščanje odpadkov, oVd za pre-delavo odpadkov, prevzem drugih nevarnih odpadkov).

Faze sanacije: Načrtovani čas (mes)

1 Pripravljalna dela 6+32 Izklop, solidifikacija in odvoz gudro-

na in kontaminirane zemljine11

3 Končna oskrba solidifikata (energet-ska izraba)

sočasno z 2. fazo

4 Demontaža procesne in druge opreme, ter odstranitev objektov

1

5 Revitalizacija obmnočja s krajinsko ureditvijo

3

SKUPAJ: 24 mesecev

Tabela 2: Terminski načrt celovite sanacije

4 TEHNOlOšKi POSTOPEK PREDElAVE (SOliDiFiKACijA) ODPADKA

Procesna oprema z zmogljivostjo predelave 10 t gudrona/h je instalirana v neposredni bli-žini odlagališča. odpadek se zajema (koplje) z bagrom ali s hidravlično zajemalko, ki jo upra-vlja žerjav. Nato se ga prenese v sprejemnik za pripravo predzmesi za solidifikacijo, kjer se iz-ločijo večji kosi motečih materialov, kot so les, kamenje in drugi, predvsem kosovni odpadki. z vmešavanjem nereaktivnih dodatkov (žaga-nje, mulji iz predelave papirja, osušeni mulj iz komunalnih ČN, premogov prah ...) se uravna-va konzistenca zmesi, predvsem zrnatost in sipkost. Nastala predzmes se nato s transpor-tnim trakom mimo magnetnega ločevalnika, ki odstrani morebitne kovinske kose, prenese v lamelni mešalnik. V njem se ob doziranju reak-tivnih dodatkov (Cao , Ca(oh)2, CaCo3, alkalni pepel ...) kisle sestavine nevtralizirajo. za čim boljši učinek nevtralizacije sta potrebna zado-stno mešanje in zadrževalni čas. konstrukcija tračnega transporterja, ki prenaša material iz mešalnika do pokritega skladišča za solidifi-kat, je zasnovana tako, da se material dodatno premeša ob zadostnem odvajanju reakcijske toplote. Izbor nevtralizacijskega sredstva je odvisen od sestave gudrona (vsebnost h2so4, vode, hlapnih primesi, itd.) ter razpoložljivosti, cene in oddaljenosti lokalnih virov dobave. Nekatere parametre, ki vplivajo na izbor nev-tralizacijskega sredstva, prikazuje tabela 3. Vsa procesna oprema je opremljena s

Page 83: Zbornik 2010

(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji 83

sesalnimi nastavki, ki zajemajo plinske emisije, ki jih predstavljajo predvsem so2, hlapni naftni derivati in prah.

Manipulativne in skladiščne površine so nare-jene tako, da se morebitna razlitja in onesna-žene padavinske vode zajamejo ali pa odvede-jo v zbirne rezervoarje. Nato se lahko porabijo

kot procesna voda, vračajo v deponijsko jamo za zaporni sloj ali pa prečistijo na obstoječi či-stilni napravi ter izpuščajo v vodotok.

Poenostavljeni shemi tehnološkega postopka in snovnih tokov sta prikazani na sliki 1 in sliki 2.

5 NAKlADANjE iN ODVOZ SOliDiFiKATA

Velika količina izkopanega materiala, ki ga je potrebno predelati in prepeljati (predvidevamo količino večjo od 30.000 t), precejšnja razda-lja (900 km), omejene skladiščne površine na

Slika 2: Shema snovnih tokov

Slika 1: Shema tehnološkega postopka

Tabela 3: Izbor nevtralizacijskega sredstva

Page 84: Zbornik 2010

(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji84

območju sanacije in vzporedni dovoz kemikalij in dodatkov, ki so potrebni za sam proces, predstavljajo zahteven logistični problem, ki ga rešujemo s kombinacijo železniškega in cestnega prevoza.

Železniški prevoz poteka z zabojniki sistema AWILoG. do ŽP Maribor, kjer se prelagajo na vagone, se prevažajo s triosnimi vozili z nakla-dalno hidravliko. Neto masa zabojnika je pri-bližno 7 t. Vzporedno poteka tudi neposreden cestni prevoz s polpriklopniki s prekucnikom, z neto maso približno 24 t.

kamionov oziroma zabojnike polnimo s kole-snim nakladalnikom, ki ima vgrajeno tehtnico. za preprečevanje iznosa snovi izven področja sanacije je pred izvozom na javno cesto steza za pranje kamionskih pnevmatik.

6 ZAjEmANjE iN čiščENjE ODPADNiH PliNOV V PRAlNiKu

Pri procesu solidifikacije poteka nevtralizacija, pri kateri se sprošča reakcijske toplota, ki je odvisna od uporabljenega reaktivnega (nevtra-lizacijskega) dodatka. zaradi povišane tempe-rature prihaja predvsem do intenzivne emisije so2. reakcijske pogoje v mešalniku in reaktor-ju je potrebno vzdrževati pod 100 °C, da tudi sama žveplova kislina in so3 odhlapevata v čim manjši meri. Pri temperaturah pod 100 °C sta tudi izhlapevanje lažje hlapnih frakcij mineralnih olj oziroma sublimacija policikličnih aromatskih ogljikovodikov, ki se nahajajo v gudronu, manj-ša. ključni deli procesne opreme, kjer bi sicer zaradi procesnih pogojev nastajale agresivne in moteče emisije, so pod podtlakom in odsesa-vani v skupni sistem odzračevanja in čiščenja.

Pred vstopom v pralnik odpadni plini prehajajo skozi izločevalnik trdnih delcev (prahu). Pralna tekočina je raztopina Naoh. ko se nasiti, se jo zamenja, iztrošeno pralno raztopino pa se porabi za nevtralizacijo v osnovnem procesu solidifikacije gudrona.

Pline, očiščene kislih sestavin, vodimo pred izpustom v ozračje še skozi filter z aktivnim ogljem. Njegova vloga je odstraniti (adsorbirati) organske hlapne spojine.

7 ObVlADOVANjE ObREmENjEVANjA OKOljA

7.1 Zrak

Popolno obvladovanje emisij med izkopa-vanjem je sicer tehnično možno, vendar je stroškovno neopravičljivo. z načinom izkopa, prenašanjem gudrona v zaprtih zajemalkah in z ustrezno debelino vodnega zapornega sloja so emisije (predvsem so2) obvladljive v spre-jemljivih mejah.

sama predelava gudrona poteka v zaprtem sistemu, kjer z odsesavanjem ustvarjamo sta-len podtlak. Vse emisije (predvsem so2, prah in hlapne ogljikovodike) obvladujemo s pralni-kom kislih plinov in filtrom z aktivnim ogljem. koncentracija so2 v zraku je nadzorovana ob procesni opremi. Povezava s komandno kabi-no omogoča stalen nadzor in avtomatsko zau-stavitev naprave v primeru prekoračitve mejne vrednosti.

Prašenje končnega solidifikata obvladujemo z ustrezno navlaženostjo in z nadstrešnico ter s pokrivanjem tovora med odvozom v končno predelavo.

učinkovitost ukrepov za zmanjšanje emisij je nadzorovana z monitoringom imisij, ki obsega: – meritev vetrovnih razmer na območju

sanacije, – neprekinjene meritve žveplovih oksidov in

prašnih delcev na lokacijah v bližini stano-vanjskih hiš, za katere na osnovi izmerjene rože vetrov predvidevamo, da bodo najbolj izpostavljene.

7.2 Tla

Področje sanacije je razdeljeno na t. i. čisto in nečisto območje, kar definira površine, ki pri-hajajo v stik s predelovanim odpadkom, poleg tega pa takšna delitev preprečuje raznašanje materiala izven območja sanacije in obenem zagotavlja ustrezne higienske razmere za zaposlene.

onesnaženje tal preprečujemo z naslednjimi tehničnimi (vse manipulativne površine, ki so (lahko) v stiku z gudronom, so v nepropustni

Page 85: Zbornik 2010

(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji 85

izvedbi, ustrezna skladišča nevarnih snovi, lo-vilne sklede ustreznih prostornin, vodotesnost interne kanalizacije, zaščitenost pred atmos-ferskimi vplivi …) in organizacijskimi (redno preverjanje brezhibnosti strojev, opreme in vozil, minimalne količine kemikalij …) ukrepi. Na izvozu z delovišča je nameščena naprava za pranje koles kamionov.

7.3 Hrup

Glavni viri hrupa so kamioni za dovoz in odvoz materiala, delo bagra, nakladalnika, buldožer-ja in ventilatorjev.

z organizacijskimi ukrepi (izključeni motorji prevoznih sredstev in delovnih strojev med čakanjem ali med prekinitvami delovnega pro-cesa, ugasnjeni ventilatorji) zagotavljamo, da naprave ne bodo po nepotrebnem obratovale in povzročale hrupa.

7.4 Vode

Neposredno ob območju sanacije teče potok Gačnik, ki se izliva v reko Pesnico. Vanj spu-ščamo le čiste meteorne vode in vode, ki so obdelane v obstoječi čistilni napravi.

V postopku izkopa gudrona pravih tehnoloških odpadnih vod ni. delno lahko mednje prišteva-mo vodni zaporni sloj, ki se ga bo po potrebi nevtraliziralo v ČN. onesnažene padavinske vode, ki se zbirajo v zgrajenih zbirnih jarkih ob internih transportnih poteh na nečistem ob-močju sanacije, se vrača v odlagalno jamo (v zaporni vodni sloj). V času izkopa gudrona je predviden odvod vode (po potrebi) iz zaporne-ga vodnega sloja v rekonstruirano čistilno na-pravo v nevtralizacijo in vračanje večjega dela prečiščene vode v jamo; del te vode pa se bo uporabil tudi za tehnološke potrebe.

Tehnični in organizacijski ukrepi za prepreče-vanje onesnaženja vod so identični z ukrepi za preprečevanje onesnaženja tal.

7.5 Elektromagnetno sevanje

V sklopu sanacije ne bomo uporabljali opre-me, ki bi zahtevala posebno pozornost glede vplivov elektromagnetnega sevanja.

8 DESTiNACijA PREDElANiH ODPADKOV

Odpadni gudron bo na lokaciji neposre-dno ob odlagališču predelan v nevtralno in stabilno obliko. sledi prevoz v nadaljnjo predelavo (čezmejno pošiljanje z ustreznimi dovoljenji) v matični predelovalni obrat nem-ške firme MueG Mitteldeutsche umwelt und entsorgung Gmbh, d-06242 Braunsbedra, kjer bo predelan (postopek r3) v sekundarni energent, primeren za sosežig (postopek r1) v termoelektrarni schwarze Pumpe.

Termoelektrarna za energent uporablja pre-mog z visoko vsebnostjo žvepla, ki se ga iz di-mnih plinov po obdelavi s suspenzijo apnenca izloči kot sadro (kalcijev sulfat), ki je tržni izde-lek. Na ta način lahko Te sosežiga tudi sekun-darna goriva, ki vsebujejo žveplo. zmogljivost sosežiga sekundarnih goriv je 85 t/h oziroma 5 % masnega toka osnovnega energenta.

Onesnažena zemljina bo v odvisnosti od zakisanosti po potrebi predhodno obdelana z reaktivnimi dodatki (Ca(oh)2, CaCo3 ...), nato bo odpeljana v nadaljnjo predelavo (čezmejno pošiljanje z ustreznimi dovoljenji) po postopku r5 v Muegov matični predelovalni obrat, kjer bo predelana v gradbeni material.

Mejni parameter za razvrščanje na "gudronski odpadek" in "z gudronom onesnaženo zemljo" je vsebnost pepela. Vsebnost pepela > 40 % po-meni odpadek s klasifikacijsko številko 190304*, ki bo poslan na predelavo v gradbeni material, vsebnost pepela < 40 % pa pomeni obdelan gudron s klasifikacijsko številko 190204*, ki bo poslan na predelavo v sekundarno gorivo.

9 RAVNANjE Z ODPADKi iZ PREDElAVE

Postopek predelave gudrona in onesnažene zemljine ne povzroča novih odpadkov. Izrabljeni adsorbent (aktivno oglje) in iztrošena absorpcij-ska raztopina Naoh, ki nastajata v postopku či-ščenja zraka, se uporabita v postopku predelave (aktivno oglje kot nereaktivni dodatek, Naoh pa kot reaktivni dodatek za nevtralizacijo).

Med izkopom gudrona se lahko pojavijo kosov-ni in drugi odpadki, ki so bili nenadzorovano

Page 86: Zbornik 2010

(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji86

odvrženi v deponijsko jamo. Vrsto in količino je nemogoče vnaprej določiti, bodo pa takoj po izkopu izločeni, razvrščeni ter predani kemisu kot pooblaščeni organizaciji za ravnanje z odpadki.

10 DRugi uKREPi ZA PREPREčEVANjE NENADZOROVANiH VPliVOV ZA OKOljE

10.1 Požarno varstvo

odpadki oziroma materiali, ki vstopajo in na-stajajo v procesu predelave, so sicer gorljivi, niso pa vnetljivi. zelo majhna je tudi verjetnost tvorbe eksplozijskih mešanic prahu ali hlapov nižjih ogljikovodikov z zrakom. Največja mo-žnost nastanka požara je zaradi napake na elektroinštalaciji.

zagotovljeno je zadržanje, čiščenje in nevtra-liziranje onesnaženih požarnih voda ob more-bitni intervenciji in preprečitev neposrednega izliva teh voda v sistem ponikovalnic ali nepo-sredno v vodotok.

10.2 Prevoz nevarnega blaga

dovoz reagentov in odvoz odpadkov v prede-lavo bo potekal v skladu z zakonom o prevozu nevarnih snovi, razvrščanje in označevanje pa v skladu z zakonom o kemikalijah. Predelani (solidificirani) gudron in onesnažena zemljina sta sicer označena kot nevarna odpadka, ne zapadeta pa pod nevarno blago v skladu z merili zakona o prevozu nevarnih snovi.

10.3 usposabljanje delavcev

delavci so usposobljeni v skladu z zakonoda-jo za ravnanje s kemikalijami in opremljeni z osebno in drugo varovalno opremo.

Viri:1. e-NeT okoLJe d.o.o. 2006. Poročilo o vplivih na okolje

za sanacijo odlagališča gudrona v Pesniškem dvoru pri Mariboru, marec 2006. Ljubljana.

2. keMIs d.o.o., radomlje. Interna dokumentacija. 3. MueG G.m.b.h., Braunsbedra. Interna dokumentacija. 4. PeTroL d.d., Ljubljana in republika slovenija. Ministrstvo

za okolje in prostor: razpisna dokumentacija za projekt sanacija odlagališča kislega gudrona v Pesniškem dvoru, oktober 2004.

5. ProJekTNA dokumentacija. hidrooprema d.o.o. Ljubljana.

6. http://www.mueg.de 7. http://www.kemis.si

Slika 4: Montaža procesne opreme

Slika 3: Shema tehnološkega postopka

Slika 2: Monitoring emisij CO2

Slika 1: TE Schwarze Pumpe

Page 87: Zbornik 2010

(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji 87

Vidiki snovne in termične obdelave nevarnih odpadkov s primeri dobre prakseDrago Mir,Saubermacher Slovenija d.o.o.

dejstvo, da se lahko nevarni odpadki uniči-jo samo s sežigom, že zdavnaj ne drži več. Tako kot za nenevarne odpadke velja tudi za področje nevarnih odpadkov, da ima snovna predelava prednost pred termično izrabo, ta pa spet pred klasičnim sežigom odpadkov, ki je praviloma tudi najdražji način odstranjeva-nja. seveda morajo biti za snovno predelavo in termično izrabo odpadkov izpolnjeni določeni kriteriji glede na: – vrsto odpadka, – ekonomsko upravičenost, – tehnološko in ekološko sprejemljivost, – predpisano zakonodajo.

1 SNOVNA PREDElAVA NEVARNiH ODPADKOV

Glede na agregatno stanje odpadkov ločimo snovno predelavo: – trdnih odpadkov, – tekočih odpadkov.

Že uveljavljeni postopki snovne predelave trdnih nevarnih odpadkov so predvsem na področju: – odpadne elektronske opreme, – odpadnih baterij (akumulatorjev), – odpadnih galvanskih muljev, soli, – odpadnih rentgenskih slik.

V teh vrstah odpadkov se večinoma nahajajo težke kovine. s snovno predelavo teh odpad-kov dosežemo dva pozitivna učinka, in sicer: – preprečimo, da se težke kovine pojavijo v

obliki emisij težkih kovin v vodi in zemlji, – pridobivamo – recikliramo dragocene žlah-

tne kovine.

V praksi že uveljavljeni postopki snovne pre-delave tekočih odpadkov so predvsem na področju: – organskih topil (halogenirana in

nehalogenirana), – zavornih tekočin – glikolov, – odpadnih mineralnih olj, – odpadnih fotokemikalij, – odpadnih galvanskih kopeli, – raznih vodnih koncentratov soli barvnih

kovin.

2 TERmičNA PREDElAVA – iZRAbA NEVARNiH ODPADKOV

osnovni namen termične predelave – izrabe nevarnih odpadkov je pridobivanje energije, in to na področjih, ki so energijsko najbolj potro-šna. To so: cementarne, toplarne, termoelek-trarne, železarne, opekarne ipd. V ta namen se

Slika 1: Prikaz postrojenja za razgradnjo elektronske opreme v podjetju Saubermacher

Page 88: Zbornik 2010

(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji88

koristijo predvsem nevarni odpadki, kot so: – odpadna mineralna olja, – odpadne maščobe – masti, – odpadna nehalogenirana topila, – razni gorljivi mulji, t. i. CPo-mulji.

Vsaka termična predelava – izraba mora biti dobro nadzorovana in kontrolirana, tako kon-trola odpadka kakor tudi termičnega procesa. ker večino odpadkov, primernih za termično izrabo, zberejo in pripravijo pooblaščeni zbi-ralci nevarnih odpadkov, morajo ti že v fazi zbiranja, obdelave in vmesnega skladiščenja skrbeti, da končni prejemnik dobi kvaliteto, ki bo sprejemljiva za nesporno koriščenje. okoljevarstvena zakonodaja skupaj z razpo-ložljivo tehnološko opremljenostjo objektov za termično izrabo nevarnih odpadkov določa okvir, v kolikšni meri se nek nevaren odpadek da termično izrabiti. Ni smiselna termična iz-raba nekega odpadka, kjer bi bilo za termični proces potrebno koristiti drug, dodatni ener-gent, da bi se na tak način reševal problem odstranjevanja odpadka. Takšni in podobni primeri vlivajo nezaupanje v takšne objekte, kar nasprotniki (razne civilne iniciative) s pri-dom izkoriščajo za doseganje lokalnih politič-nih interesov.

3 DObRi PRimERi iZ PRAKSE

Podjetje saubermacher iz Gradca, ki spada med največje zasebne zbiralce in odstranje-valce vseh vrst odpadkov v tem delu evrope, je našlo način, kako sodelovati z industrijo, lokalnimi oblastmi in politiko pri izvajanju skupnih projektov, ki na eni strani zadevajo problematiko odpadkov, na drugi strani pa za industrijo dobavljajo dragocene nadomestne energente, ne da bi ob tem vznemirjali lokalno prebivalstvo in politično javnost. dobra in stro-kovna osveščenost lokalnega prebivalstva pri-pomoreta k temu, da takšni objekti nesporno obratujejo in niso kamen spotike ne politiki ne lokalnemu prebivalstvu. Primer take cemen-tarne je na avstrijskem štajerskem v retzneiu, ki je v lasti francoskega koncerna Lafarge.

Na primeru cementarn se je na področju ko-riščenja alternativnih goriv (trdnih in tekočih) vzpostavilo razmerje, ki cementarne brez koriščenja le-teh postavlja v nekonkurenčen

položaj in so same zainteresirane za čim večji delež koriščenja alternativnih nadomestnih energentov. spremljajoča zakonodaja zago-tavlja, da vse poteka lojalno in v okvirih, ki jih določa okoljevarstvena politika.

Tudi v bodoče si ni moč predstavljati napredka na tem področju, v kolikor ni sodelovanja lo-kalne politike, zakonodaje in industrije, skupaj s podjetji na področju ekologije, ki so poobla-ščena in kvalificirana, da zagotovijo industriji takšno kvaliteto sekundarnih energentov, ki bo sprejemljiva za energetsko izrabo.

upamo, da bomo podobne primere dobre pra-kse v bodoče imeli tudi v sloveniji.

Slika 2: Cementarna Lafarge Perlmooser v Retzneiu (Avstrija)

Page 89: Zbornik 2010

(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji 89

1 KRATKA PREDSTAViTEV PODjETjA

V podjetju ekologija, d. o. o., se ukvarjamo z zbiranjem in obdelavo nevarnih ter nenevarnih odpadkov, ki nastajajo v proizvodnih procesih različnih panog industrije, zdravstva, farmacije in drugih obrtnih dejavnostih. zbrane odpadke pretežno obdelamo sami z lastnimi proizvo-dnimi zmogljivostmi. Glede na vrsto odpadka uporabljamo tri različne postopke: – klasični kemični šaržni postopek, s katerim

obdelujemo odpadke, ki vsebujejo anorgan-ske snovi, kot so npr. anorganske kisline, lugi, vodne raztopine soli, ki vsebujejo težke kovine ipd.;

– biološko obdelavo odpadkov, ki vsebujejo pretežno organske snovi, kot so organske kisline, odpadne kreme, šamponi, deter-genti, vodne mešanice nehalogeniranih or-ganskih topil ipd.;

– elektrokemični postopek, po katerem ob-delujemo predvsem odpadke, ki vsebujejo večje vsebnosti kovin. To so večinoma kisle lužilne raztopine.

2 ODPADEK

odpadek je vsaka snov oziroma predmet v tekočem, plinastem ali trdnem agregatnem stanju neznanega lastnika oziroma ga proizva-jalec, lastnik ali imetnik ne more ali ne želi upo-rabiti sam, ga ne potrebuje, ga moti oziroma mu škodi ali ga je zaradi interesov varstva oko-lja oziroma drugega javnega interesa treba ob-delati, predelati ali odložiti, kot je predpisano.

V grobem jih delimo na odpadke iz gospo-dinjstva, kjer mislimo predvsem na tako ime-novane komunalne odpadke, in na odpadke

iz gospodarskih dejavnosti, kjer so odpadki najprej ločeni po izvoru nastanka, nato pa še po sestavi oziroma vrsti. Posebno mesto med odpadki zavzemajo nevarni odpadki. To so odpadki, ki nepredelani zaradi fizikalnih, ke-mičnih ali kužnih lastnosti lahko povzročajo, prispevajo ali imajo za posledico ogrožanje zdravja, če niso izolirani iz okolja, ki posredno ali neposredno učinkujejo na organizme zara-di njihove izpostavljenosti ali nalaganja v njih preko prehranjevalne verige, zaradi vzajemnih učinkov ali drugače. odpadki se štejejo za ne-varne, dokler ni dokazano nasprotno.

3 ObDElAVA ODPADKA

Nevarne odpadke zaradi njihovih nevarnih la-stnosti ne smemo odlagati, zato jih je potrebno na tak ali drugačen način obdelati. z ozirom na njihovo sestavo, lastnosti in tehnične možnosti se odločamo med odstranjevanjem in predelavo.

3.1 Odstranjevanje

za odstranjevanje se odločamo, ko ni možno-sti za predelavo ali ko bi bili stroški predelave previsoki.

Sežigsežiganje je eden izmed najbolj pogosto upo-rabljenih načinov odstranjevanja nevarnih od-padkov, saj lahko zmanjša njihovo prostornino za 90 % in njihovo težo za 60–70 %, obenem pa lahko proizvaja uporabno energijo, vendar je treba ostanke previdno odstraniti. Praviloma se največkrat uporablja za odstranjevanje od-padkov, ki vsebujejo organske snovi, kot so organske kemikalije, odpadna olja, barve, laki, različni kemični izdelki, zdravila, laboratorijske

Nevarni odpadki po obdelavi še nevarni za okolje?Srečo Pavlin,Lidija Neveda,Ekologija d.o.o.

Page 90: Zbornik 2010

(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji90

kemikalije in podobno, ter ostale odpadke, onesnažene z nevarnimi snovmi (npr. emba-laža, krpe). sežig poteka pri zelo visokih tem-peraturah (več kot 1.200 °C). odstranjevanje odpadkov pri teh temperaturah se običajno uporablja za odstranjevanje odpadkov z viso-ko termično vrednostjo. Predvsem v zadnjem času se z namenom zmanjševanja stroškov za pridobivanje toplote skuša termično obdelati čimveč za sežig primernih odpadkov. Najbolj razširjeno je sežiganje komunalnih odpadkov, ki pa morajo biti predhodno mehansko in bi-ološko obdelani. V praksi to pomeni, da je iz odpadkov potrebno izločiti nevarne odpadke. Le-ti namreč pri sežiganju sproščajo nevarne razpadle produkte, ki jih je potrebno izločiti iz dimnih plinov. V te namene se uporabljata kal-cinirana soda in amonijačna vodica. dimni plini se sicer očistijo, vendar pri tem nastanejo velike količine nevarnih trdnih odpadkov iz čiščenja. Tako na primer pri sežigalnici s kapaciteto pri-bližno 25.000 ton letno nastane približno 1.000 ton nevarnih odpadkov iz čiščenja dimnih pli-nov in 2.000 ton nenevarnih odpadkov.

Če povzamemo, so prednosti sežiga v prido-bivanju toplote oziroma električne energije, slabosti pa v nevarnih odpadkih, ki nastanejo pri čiščenju dimnih plinov, in nevarnih ostankih po kosežigu.

Odlaganje

odlaganje v nespremenjeni obliki kot nevaren odpadek

odlaganje je kot najcenejši način ravnanja z nevarnimi odpadki še vedno zelo pogost način odstranjevanja odpadkov, vendar predstavlja zelo veliko nevarnost za resno onesnaženje okolja. dolgoročno namreč težko zagotovimo, da nevarne snovi ne bodo uhajale v zrak, tla ali bližnje reke in jezera. Pogosto se na isto mesto odlagajo po sestavi različne vrste odpadkov, ki v primeru izhajanja lahko medsebojno reagi-rajo, pri čemer se lahko tvorijo še bolj nevarne snovi. zato je še toliko bolj pomembno, da tem snovem preprečimo pobeg iz razpadajočih posod. V zadnjem času se kot odlagališča ne-varnih odpadkov uporabljajo opuščeni rudniki soli, saj se zaradi suhe atmosfere zelo upoča-snijo procesi razpadanja.

odlaganje po obdelavi

običajno se na ta način odstranjujejo odpadki, pri katerih lahko s kemijskimi ali drugimi po-stopki iz odpadka odstranimo nevarno snov ali spremenimo njene lastnosti, tako da ni več nevarna. Največkrat so to odpadki, ki vsebu-jejo anorganske snovi in so okolju ali zdravju nevarni zaradi kislosti ali bazičnosti (raztopine kislin ali lugov), ker vsebujejo soli težkih kovin (raztopine za nanašanje galvanskih prevlek, kot so npr. elektroliti za niklanje, cinkanje, ba-krenje ipd.), raztopine, ki vsebujejo strupene snovi (cianidi), ipd.

Pomanjkljivost tega postopka je v tem, da lahko kljub obdelavi v okolje še vedno uhajajo nevarne snovi. Največkrat se to pripeti zaradi pomanjkljivih podatkov, ki jih ima na razpola-go odstranjevalec, oziroma pomanjkanja zna-nja ali malomarnosti odstranjevalca. Imetnik odpadkov podatke vede ali nevede zamolči, saj se na žalost ne zaveda, kako pomembni so vsi podatki o odpadku za odstranjevalca. Pogosto se zaradi "mačehovskega" odnosa do odpadkov imetnik ne zaveda, da že samo onesnažena embalaža, v katero shranijo nek nevarni odpadek, lahko povzroči velike težave odstranjevalcu ali celo povzroči onesnaženje okolja. Pogosto ostanki neke snovi v emba-laži reagirajo z odpadkom in mu spremenijo kemijske ali fizikalne lastnosti. Pogost primer je uporaba z oljem onesnažena embalaže. olje namreč onesnaži odpadek do te mere, da je potrebno z njim ravnati kot z odpadnim oljem, tj. sežgati. Težava nastane, če ta od-padek vsebuje veliko količino težkih kovin, ki jih sežigalnice ne morejo sprejeti. še večji problem nastane, če se ne opazi, ko se raz-lične snovi med sabo mešajo. Podobno zaradi nevestnega odnosa do odpadnih snovi prihaja do mešanja po lastnostih popolnoma različ-nih odpadkov, ki zahtevajo različno ravnanje oziroma postopek uničenja. V teh primerih je odstranitev izjemno težavna, predvsem pa običajno zelo draga. strošek odstranitve odpadka je za mnoge imetnike nepotreben, predvsem pa nezaželen strošek, ki ga mnogi od njih ne upoštevajo pri izračunu stroškov proizvodnje ali druge dejavnosti. Tako v želji ali potrebi po doseganju čim nižjih stroškov odstranitve odpadka velikokrat posredujejo

Page 91: Zbornik 2010

(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji 91

nepopolne podatke o nevarnih snoveh, ki jih odpadek vsebuje. zavedati se namreč mora-mo, da je skoraj nemogoče za vsak odpadek opraviti natančno analizo vseh možnih nevar-nih sestavin. ko imetnik odpadka po oddaji zbiralcu, odstranjevalcu ali predelovalcu ni več odgovoren za ravnanje z odpadkom, mu

je v večini primerov vseeno, kaj se z njegovim odpadkom dogaja. A ne bi smelo biti tako. Mislimo, da je imetnik ali povzročitelj odpadka dolžan skrbeti za ustrezno ravnanje z odpad-kom, ki ga je povzročil s svojo dejavnostjo. Na ta način bi se izognili nevarnosti pomanjkljive-ga posredovanja podatkov, saj bi bilo v intere-su imetnika, da obdelovalec na ustrezen način ravna z odpadkom. Poleg tega pa za imetnike ne bi bila več za izbiro zbiralca ali obdeloval-ca najpomembnejša najnižja ponujena cena. Večina imetnikov danes približno ve, kolikšni so stroški za ustrezno ravnanje z odpadkom, kljub temu mirno odpadek prepustijo nekomu, ki ponudi bistveno nižjo ceno, kot so realni stroški odstranitve. s tem povzročajo, da tudi ostali zbiralci ali obdelovalci nevarnih odpad-kov iščejo nelegalne ali pollegalne rešitve, vsekakor pa na trgu dosežene cene ne omo-gočajo nikakršnega tehnološkega razvoja. druga rešitev, ki jo odstranjevalci uporabljajo, če želijo znižati cene, je, da medsebojno me-šajo odpadke, čeprav ta način odstranitve ni dovoljen. Na primer, ko z odpadno raztopino natrijevega hidroksida nevtraliziramo odpadno raztopino žveplove kisline. zadeva ni sporna, če gledamo le na ustrezno uravnavanje vre-dnosti ph, tudi morebitne kovine, raztopljene v žveplovi kisline, se bodo oborile, vendar gredo v tem primeru v kanalizacijo ali vodotok velike količine topnega natrijevega sulfata, ki se nekje začne kopičiti, saj komunalne čistil-ne naprave tega niso sposobne odstraniti. Pri iskanju čim bolj ugodnega ponudnika odstra-nitve mora biti predvsem pomembno, da je ponudnik sposoben po ponujeni ceni legalno, ustrezno in dolgoročno obdelati odpadek. konkurenčnost oziroma nižja cena mora biti rezultat boljših tehnoloških postopkov, boljše opreme in boljše nadaljnje uporabe odpadka po obdelavi, ne pa nepopolne obdelave.

4 PREDElAVA iN VPliV NA OKOljE

Postopki predelave nevarnih odpadkov so v marsičem podobni postopkom pri odstranje-vanju, le da pri predelavi praviloma nevarno sestavino odpadka spremenimo v obliko, ki je primerna za vrnitev v nek proizvodni proces kot surovina. Pred izbiro načina predelave mo-ramo zato vedeti, v kakšne namene ga želimo uporabiti. od tega je odvisno, v kakšno obliko

Slika 1: Vodna raztopina, onesnažena z oljem

Slika 3: Krpe, pomešane z lesom in pločevino

Slika 2: Odpadne krpe, onesnažene z barvami in pomešane s pločevinkami od barv

Page 92: Zbornik 2010

(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji92

ga želimo predelati oziroma katera izmed se-stavin je v ustrezni obliki uporabna v nadaljnje namene. Vsak proizvajalec želi svojim kup-cem dobavljati izdelke ustrezne kvalitete, zato potrebujejo tudi surovine, ki ustrezajo tem potrebam, četudi se kot surovina uporablja predelan odpadek. zaradi tega je še toliko bolj pomembna sestava odpadka. Po možnosti naj bi bil odpadek vedno enake sestave, da ni po-trebno vedno znova prilagajati tehnološkega postopka, predvsem pa ne sme priti do me-šanja različnih odpadkov. zato je še toliko bolj pomembno osveščanje imetnikov odpadkov o pomembnosti ustreznega sortiranja.

4.1 Postopki predelave

Fizikalno-kemijski postopekGre za postopek, ki se po naši oceni najbolj pogosto uporablja pri procesu obdelave ne-varnih odpadkov. ko se ga uporabi pri odstra-njevanju odpadkov, se "rezultati obdelave" odložijo na odlagališču, ko pa se uporabi pri predelavi, se "rezultati obdelave" uporabijo kot surovina v nekem proizvodnem procesu. zelo pogosto se ga uporabi tudi pri predpri-pravi odpadka pred nadaljnjim postopkom predelave (npr. uravnavanje ph vrednosti pred biološko predelavo).

odpadki, ki se predelujejo po tem postopku, so največkrat nevarni zaradi vsebnosti težkih kovin. To so kisle ali alkalne raztopine, ki kot od-padek nastajajo pri kemijski obdelavi kovinskih izdelkov. Princip, ki se uporablja za predelavo, je zelo preprost. V reaktorjih po t. i. šaržnem ali kontinuirnem postopku z dodajanjem lugov, ki-slin ali drugih kemikalij dosežemo, da se kovine začnejo iz raztopin izločati v obliki težkotopnih kovinskih hidroksidov ali drugih težkotopnih kovinskih soli. oborino ali mulje iz raztopin odstranimo s filtriranjem. Ta po filtriranju vse-buje še 70–80 % vode, zato jo je potrebno še posušiti. Izbira sušilnika je odvisna od načina ogrevanja, kapacitete, načina dela (šaržno ali kontinuirno). Po sušenju se iz hidroksidov ko-vine izločijo z metalurškimi postopki s taljenjem pod redukcijskimi pogoji. Pogosto je oborino po sušenju potrebno še zdrobiti ali zmleti na ustrezno velikost, predvsem v primerih, ko se kovine izločijo v obliki težkotopnih soli in se le-te uporabijo kot surovina.

Termični postopekPrincip postopka: zaradi različnih vrelišč te-kočin v mešanici posamezne tekočine izhla-pevajo pri različnih temperaturah. hlapi se v t. i. kondenzatorjih ohladijo in utekočinijo. To je najbolj pogosto uporabljen postopek za recikliranje odpadnih topil. s tem postopkom se lahko reciklirajo različni alkoholi in ostala halogenirana in nehalogenirana organska to-pila. uporablja se za ločevanje vode in topila in za ločevanje različnih vrst topil iz mešanice v primeru, ko imajo topila v mešanici dovolj različna vrelišča.

Elektrokemijski postopek Princip postopka: pod vplivom električnega toka, ki teče skozi raztopino, se na elektrodah izločajo kovine ali drugi ioni. zelo pogosto se ga uporablja pri izločanju srebra iz odpadnih fiksirnih raztopin. Po tem postopku lahko pri ustreznih pogojih iz odpadnih raztopin

Slika 4: Reaktorji za predelavo po šaržnem postopku s filtrirnimi stiskalnicami

Slika 5: Sušilnik mulja

Page 93: Zbornik 2010

(Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji 93

Slika 6: Preproste kadi za elektrolizo

Slika 7: Bioreaktorja

izločamo različne kovine že v elementarni obli-ki (kot kovino). zelo je uporaben pri izločevanju različnih kovin iste raztopine. Ta postopek se lahko uporablja tudi v druge namene, kot je na primer oksidacija cianidov ali redukcija kroma v šestvalentni obliki.

biološki postopekPrincip postopka: v bioreaktorjih brez priso-tnosti kisika bakterije organske snovi predelajo v bioplin (metan), ki se v nadaljnjem postopku uporabi za pridobivanje električne energije in toplote. dolgo časa se ta postopek že upora-blja za predelavo organskih kuhinjskih odpad-kov in predelavo muljev iz komunalnih čistilnih naprav. kot kažejo naše prve raziskave in prve predelane količine, bi lahko po tem postopku po ustrezni predhodni obdelavi predelali še množico drugih organskih nevarnih odpadkov, ki jih danes še sežigamo.

V praksi se je pokazalo, da podobno kot pri uničevanju ali obdelavi pred odlaganjem naj-večjo težavo predstavljajo mešanice odpad-kov. Ti so lahko mešani po kemijski sestavi ali agregatnem stanju. zelo veliko težavo pred-stavljajo tudi nepravilno označevanje in nepo-polni podatki o odpadku. Velikokrat so razlogi za nastale težave v tehnološki nedisciplini pri imetnikih, zaradi tega je potrebno vzpostaviti zelo tesno sodelovanje med imetniki odpad-kov in predelovalci ali odstranjevalci. Pogosto lahko že z majhnimi spremembami v proizvo-dnem postopku izdelka močno znižamo stro-ške nadaljnje obdelave odpadka.

5 ZAKljučEK

ravnanje z odpadki postaja vedno bolj po-membna veja gospodarstva. z namenom racionalizacije stroškov ravnanja z odpadki je po našem mnenju pomembna tesna povezava proizvajalcev kemijskih preparatov in drugih proizvajalcev različnih izdelkov s podjetji za obdelavo. končni izdelki so sestavljeni iz raz-ličnih materialov ali vsebujejo različne snovi, zato je zelo pomembno čim bolj natančno poznavanje sestave odpadka zaradi odločitve o najbolj primernem načinu obdelave. Pri od-ločitvi o postopku obdelave moramo poznati rezultate obdelave in možnost vpliva obdela-nega odpadka na okolje. obdelavo odpadkov je potrebno sprejeti kot eno izmed "življenj-skih obdobij" izdelka, za katerega je ravno tako pomembno, da se ga pri razvoju izdelka upošteva. Prav tako je potrebno sprejeti ob-delavo kot eno izmed dejavnosti, ki se mora ravno tako razvijati kot vse ostale dejavnosti. zaradi posebne opreme, ki jo uporabljajo pri obdelavah odpadkov, je pametno, da se ta dejavnost prenese na specializirana podjetja, ki naj razvijajo same postopke. Pri razvoju je zelo pomembna sestava nevarnega odpadka, o kateri naj bi po možnosti dobili podatke od proizvajalca izdelka ali imetnika odpadka. Le-ti namreč najbolje vedo, kaj se z izdelki med uporabo dogaja, kako se z uporabo spreminja njihova sestava in podobno. z izdelki seveda mislimo na nevarne preparate ali nenevarne preparate, ki po uporabi postanejo nevarni za okolje.

Page 94: Zbornik 2010

www.petrol.si/avtoplin

Projekt v sodelovanju Petrola in strokovnih partnerjev:

200€popusta pri vgradnji pogona na avtoplin

30€+

gratis avtoplina po vgradnji

CENEJŠAPREDELAVA

6x1200€brezplačna predelava vozila na avtoplin v

protivrednosti 1200€

200+

praktičnih nagrad

NAGRADNAIGRA

Prodajalca povprašajte po zloženki, kjer boste izvedeli vse o ponudbi, prihrankih, skrbi za okolje, varnosti in predvsem predelavi, ki je dostopnejša in cenejša kot kdajkoli prej. Zloženki je priložen tudi nagradni kupon. Izpolnite ga in si priborite brezplačno predelavo vozila na avtoplin v vrednosti 1200€ ali eno od 200 praktičnih nagrad. Z vsakim kuponom vam nudimo 200 € popusta pri vgradnji in 30€ gratis avtoplina po izvedeni vgradnji.

Modro je poslati pravilno izpolnjen kupon! Več o nagradni igri in projektu na:

vozim se40% ceneje

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

A5_V4_OK_PRESS.pdf 1 15.7.2010 9:30:57

KEMIS d.o.o. • Pot na Tojnice 42 • 1360 Vrhnika Tel.: +386 1 729 50 30 • Faks: +386 1 729 50 40 www.kemis.si • [email protected]

Ker nam ni vseeno• za naše okolje

• za naše otroke

• za naše vnuke

• ...

Želimo ostati najboljši na področju ravnanja z nevarnimi odpadki in s tem prispevati k:• zmanjšanju onesnaževanja okolja

• zmanjšanju porabe naravnih virov!

Delovanje Kemis-a je usklajeno z zahtevami standardov ISO 9001, ISO 14001 ter OHSAS 18001

Page 95: Zbornik 2010

www.petrol.si/avtoplin

Projekt v sodelovanju Petrola in strokovnih partnerjev:

200€popusta pri vgradnji pogona na avtoplin

30€+

gratis avtoplina po vgradnji

CENEJŠAPREDELAVA

6x1200€brezplačna predelava vozila na avtoplin v

protivrednosti 1200€

200+

praktičnih nagrad

NAGRADNAIGRA

Prodajalca povprašajte po zloženki, kjer boste izvedeli vse o ponudbi, prihrankih, skrbi za okolje, varnosti in predvsem predelavi, ki je dostopnejša in cenejša kot kdajkoli prej. Zloženki je priložen tudi nagradni kupon. Izpolnite ga in si priborite brezplačno predelavo vozila na avtoplin v vrednosti 1200€ ali eno od 200 praktičnih nagrad. Z vsakim kuponom vam nudimo 200 € popusta pri vgradnji in 30€ gratis avtoplina po izvedeni vgradnji.

Modro je poslati pravilno izpolnjen kupon! Več o nagradni igri in projektu na:

vozim se40% ceneje

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

A5_V4_OK_PRESS.pdf 1 15.7.2010 9:30:57

KEMIS d.o.o. • Pot na Tojnice 42 • 1360 Vrhnika Tel.: +386 1 729 50 30 • Faks: +386 1 729 50 40 www.kemis.si • [email protected]

Ker nam ni vseeno• za naše okolje

• za naše otroke

• za naše vnuke

• ...

Želimo ostati najboljši na področju ravnanja z nevarnimi odpadki in s tem prispevati k:• zmanjšanju onesnaževanja okolja

• zmanjšanju porabe naravnih virov!

Delovanje Kemis-a je usklajeno z zahtevami standardov ISO 9001, ISO 14001 ter OHSAS 18001

Page 96: Zbornik 2010

Okoljske oddajeKoprodukcija z RTV Slovenija

Okoljski portal

z dnevnimi novicami in aktualno knjižnico

www.zelenaslovenija.si

Strokovna specializirana revija EOLEmbalaža • Okolje • Logistika

že 10 let in 52 številk!

Specializirana revija za embalažo, okolje in logistiko / Specialist magazine for packaging, environment and logistics

Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana

Maj / May 2010

embalaža okolje logistikapackaging environment logistics

Na trgu naj bo več povratne embalažeRan v okolju vse več, inšpektorjev premaloŠtudentje prihajajo z vseh koncev sveta

Environmental Sores are on the Increase and there are not Enough InspectorsStudents from All Over the World

50

Izbiramo NAJBOLJ ZELENO EMBALAŽO V SLOVENIJI!

foto

: Shu

tter

stoc

k

Specializirana revija za embalažo, okolje in logistiko / Specialist magazine for packaging, environment and logistics

Poštnina plačana pri pošti 3102 Celje

julij / July 2010

embalaža okolje logistika

packaging environment logistics

Politika v resnici

malo misli na okolje

+ Hamletovsko vprašanje –

povratna ali nepovratna embalaža

+ Ministrstvo grize v

smetarske težave

+ Obratovalni monitoringi,

odstopanja od standardov

in slovenske klavnice

51

+ The Ministry Taking a Bite

Out of Waste Issues

+ Operational Monitoring,

Deviations from Standards and

Slovenian Slaughterhouses

Okoljski učbenikiŽe v prodaji: OkOljevarstvena zakOnOdaja, avtorica: mag. Adrijana Viler Kovačič

Napovedujemo:varstvO OkOlja, avtorica: dr. Jana Sterže

GOspOdarjenje z Odpadnimi vOdami, avtorja: dr. Milenko Roš, dr. Jože Panjan

OkOljevarstvene tehnOlOGije, avtor: dr. Darko Drev

Zbirka Zelena Slovenija

Okoljevarstvena

zakonodaja

specializirani za okoljsko komuniciranje in ozaveščanje!

www.fitmedia.si