za študente · naloge, za katere jo pooblasti predavateljski zbor. Naloge strokovnih in drugih organov šole so opredeljene v Aktu o ustanovitvi zavoda Ekonomska šola ter pravilnikih

VIŠJA STROKOVNA ŠOLA

Informator

za študente

2007/2008

Murska Sobota, september 2007

EKONOMSKA ŠOLA MURSKA SOBOTA


Pripravila in uredila: Marika Šadl, univ. dipl. ekon.

Lektorirala: Cvetka Mencigar Rituper, prof.

Tisk: M.A.M. d.o.o. Celje

Naklada: 450 izvodov

Murska Sobota, oktober 2007

Ekonomska šola Murska Sobota, VIŠJA STROKOVNA ŠOLA KAZALO VSEBINE

i

KAZALO VSEBINE

1 ORGANIZIRANOST ŠOLE ................................................................................................................. 4 2 IZOBRAŽEVALNI PROGRAMI .......................................................................................................... 8

2.1 PROGRAM KOMERCIALIST ............................................................................................................... 8 Cilji izobraţevalnega programa ...................................................................................................................... 8 Stopnja pridobljene izobrazbe in poklic ........................................................................................................ 8 Predmetnik za prvi in drugi letnik ................................................................................................................. 9 Cilji in vsebine predmetov ............................................................................................................................... 9

2.2 PROGRAM RAČUNOVODJA ..............................................................................................................12 Cilji izobraţevalnega programa .....................................................................................................................12 Stopnja pridobljene izobrazbe in poklic .......................................................................................................12 Predmetnik za prvi in drugi letnik ................................................................................................................13 Cilji in vsebine predmetov ..............................................................................................................................13

2.3 PROGRAM POSLOVNI SEKRETAR ..................................................................................................15 Cilji izobraţevalnega programa .....................................................................................................................15 Stopnja pridobljene izobrazbe in poklic .......................................................................................................15 Predmetnik za prvi in drugi letnik ................................................................................................................16 Cilji in vsebine predmetov ..............................................................................................................................16

3 OCENJEVANJE ZNANJA ................................................................................................................ 19 3.1 POGOJI ZA NAPREDOVANJE PRI REDNEM ŠTUDIJU ................................................................19 3.2 POGOJI ZA NAPREDOVANJE PRI IZREDNEM ŠTUDIJU ............................................................19 3.3 POGOJI ZA DOKONČANJE IZOBRAŢEVANJA ..............................................................................19

Program Komercialist ....................................................................................................................................20 Program Računovodja ....................................................................................................................................20 Program Poslovni sekretar .............................................................................................................................21

4 POTEK ŠTUDIJA NA VIŠJI STROKOVNI ŠOLI V MURSKI SOBOTI ............................................ 22 4.1 UVODNI DNEVI IN OBLIKE IZOBRAŢEVALNEGA DELA ..........................................................22

Uvodni dnevi za študente ................................................................................................................................22 Oblike in načini izobraţevalnega dela ...........................................................................................................22

4.2 RAZPORED PREDAVANJ IN VAJ V ŠTUDIJSKEM LETU 2007/08 –REDNI ŠTUDIJ ...............23 Program Komercialist ....................................................................................................................................23 Program Računovodja ....................................................................................................................................24

4.3 RAZPORED PREDAVANJ IN VAJ V ŠTUDIJSKEM LETU 2007/08 – IZREDNI ŠTUDIJ ..........24 Program Komercialist ....................................................................................................................................24 Program Računovodja ....................................................................................................................................25 Program Poslovni sekretar .............................................................................................................................26 Kraj in način izvedbe ......................................................................................................................................26 Šolnina ..............................................................................................................................................................26

4.4 IZPITNI ROKI V ŠTUDIJSKEM LETU 2007/08 .....................................................................................27 Izpitni roki za izredne študente......................................................................................................................27 Izpitni roki za redne študente ........................................................................................................................28

5 KOLEDAR ZA ŠTUDIJSKO LETO 2007/08 .................................................................................... 29 6 PRAVILNIKI ...................................................................................................................................... 30

6.1 PRAVILNIK O PREVERJANJU IN OCENJEVANJU ZNANJA V VSŠ ..........................................30 6.2 PRAVILNIK O IZDELAVI DIPLOMSKE NALOGE IN DIPLOMSKE IZPITU ............................35

7 NAVODILA ZA IZDELAVO SEMINARSKE IN DIPLOMSKE .......................................................... 41 NALOGE TER OPRAVLJANJE DIPLOMSKEGA IZPITA ......................................................................41

7.1 NAVODILA ZA IZDELAVO SEMINARSKE NALOGE ....................................................................41 7.2 NAVODILA ZA IZDELAVO DIPLOMSKE NALOGE ......................................................................44

8 KORISTNE INFORMACIJE .............................................................................................................. 51 9 PEDAGOŠKI DELAVCI VIŠJE STROKOVNE ŠOLE ...................................................................... 52

Ekonomska šola Murska Sobota,VIŠJA STROKOVNA ŠOLA

3

SPOŠTOVANE ŠTUDENTKE, SPOŠTOVANI ŠTUDENTI!

Študijsko leto 2007/2008 je zadnje leto vpisa študentov v višješolska strokovna programa

Komercialist in Računovodja po sedaj veljavnem programu, saj je junija 2007 Strokovni svet za

poklicno in strokovno izobraţevanje sprejel prenovljeni program Ekonomist. Ne glede na to

dejstvo si boste študenti v času študija pridobili vsa potrebna znanja za uspešno opravljanje

poklica komercialist in računovodja.

Poleg ţe omenjenih programov, ki ju izvajamo za redne in izredne študente, izvajamo še

program Poslovni sekretar, vendar le za izredni študij. V tem študijskem letu nismo vpisovali

študentov v 1. letnik.

Prepričani smo, da ste se za študij na višji šoli odločili po tehtnem premisleku in izbrali

program, ki najbolj ustreza vašim poklicnim ţeljam in sposobnostim. To je gotovo pomemben

razlog za uspešen študij. K uspehu bomo določen deleţ prispevali tudi predavatelji, ki vam bomo

s sodobnimi in z učinkovitimi izobraţevalnimi metodami posredovali vsa znanja, potrebna za

uspešno opravljanje izbranega poklica.

Študij je resno delo, zato je potrebno in smiselno vse študijske obveznosti načrtovati. Pri tem

vam bo v pomoč ta knjiţica, ki vsebuje podatke o:

- šoli,

- programih, ki jih izvajamo,

- načinu študija,

- pravilnikih, ki jih morate poznati, in

- še druge koristne informacije.

Z vpisom v našo šolo si niste pridobili le statusa študenta, ampak tudi partnerja na poti do

znanja.

Ţelimo Vam uspešen študij!

Ravnateljica

Marika Šadl s sodelavci

ORGANIZIRANOST ŠOLE Ekonomska šola Murska Sobota, VIŠJA STROKOVNA ŠOLA

4

1 ŠTUDENTI VIŠJIH ŠOL

ZAKON O VIŠJEM STROKOVNEM IZOBRAŢEVANJU POGLAVJE VII

37. člen

(študent)

(1) Kdor se na podlagi razpisa za vpis vpiše v višjo strokovno šolo in se izobraţuje po

višješolskem študijskem programu, je študent višje šole (v nadaljnjem besedilu študent).

(2) Status študenta se izkazuje s študentsko izkaznico, lahko pa tudi z indeksom.

38. člen

(način izobraţevanja)

Študenti se izobraţujejo po višješolskih študijskih programih, ki se izvajajo kot redni ali izredni

študij ali študij na daljavo kot oblika izrednega študija.

39. člen

(pravice in dolţnosti študentov)

(1) Študenti imajo pravico do vpisa in izobraţevanja pod enakimi pogoji, določenimi z zakonom,

drugimi predpisi in študijskim programom. Pri tem:

- se ob rednem napredovanju izobraţujejo in končajo študij pod pogoji, kot so veljali ob

vpisu;

- se lahko vzporedno izobraţujejo po več študijskih programih na isti šoli ali na različnih

šolah ter študijskih (interdisciplinarnih ali individualnih) programih na visokošolskih

zavodih;

- lahko napredujejo in končajo izobraţevanje prej kot je predvideno s študijskim

programom;

- lahko, če niso izpolnili vseh obveznosti iz študijskega programa, ponavljajo letnik ali

zamenjajo študijski program oziroma se prepišejo na drugo višjo strokovno šolo.

(2) Študenti lahko z izpiti opravljajo manjkajoče obveznosti iz drugega letnika.

(3) Če se študent vzporedno izobraţuje na dveh ali več šolah oziroma visokošolskih zavodih, te z

dogovorom uskladijo način izpolnjevanja njegovih obveznosti, povezanih z izobraţevanjem.

(4) O hitrejšem napredovanju študenta odloči študijska komisija šole.

(5) Če študent ţeli zamenjati študijski program oziroma se prepisati na drugo šolo, direktor

oziroma ravnatelj te šole ugotovi, koliko kreditnih točk si je pridobil v dotedanjem študiju, in

določi, katere obveznosti mora opraviti, da bi lahko študij nadaljeval, in roke, v katerih jih

mora izpolniti. Pred odločitvijo si mora pridobiti mnenje študijske komisije.

40. člen

(posebne pravice študentov)

Študentom, ki se vzporedno izobraţujejo, in vrhunskim športnikom ter študentom, ki se

pripravljajo na mednarodna tekmovanja v znanju, se na podlagi posebne prošnje prilagodi

opravljanje obveznosti in študijskega programa na način, ki ga določi direktor oziroma ravnatelj.

41. člen

(druge pravice in ugodnosti študentov)

(1) Študenti imajo ne glede na to, ali se študij izvaja kot redni ali izredni, pravico do

zdravstvenega zavarovanja ter drugih ugodnosti in pravic (na primer prehrana, prevozi,

Ekonomska šola Murska Sobota,VIŠJA STROKOVNA ŠOLA ORGANIZIRANOST ŠOLE

5

štipendiranje) v skladu s posebnimi predpisi, če niso v delovnem razmerju ali prijavljeni kot

iskalci zaposlitve.

(2) Študenti, ki izpolnjujejo predpisane pogoje, lahko bivajo v dijaškem domu.

(3) Pravice in ugodnosti iz statusa študenta lahko študent uveljavlja največ tri leta.

42. člen

(pohvale, nagrade in druga priznanja)

Šola določi merila in postopek za podeljevanje pohval, nagrad in drugih priznanj študentom.

43. člen

(odgovornosti študentov)

Podrobnejše določbe o odgovornosti študentov, postopkih in načinu izrekanja ukrepov ter

pravicah in dolţnostih študentov v disciplinskem postopku določi direktor oziroma ravnatelj.

Pred tem si mora pridobiti mnenje študentov.

44. člen

(prekinitev izobraţevanja)

Študentu, ki je za več kot tri leta prekinil izobraţevanje, direktor oziroma ravnatelj določi pogoje

za nadaljevanje in končanje študija, če se je program bistveno spremenil.

45. člen

(organiziranost študentov)

(1) Študenti lahko organizirajo študentski svet.

(2) Študentski svet sestavljajo predstavniki študentov prvega in drugega letnika. Študentski svet

je sestavljen iz petih članov, ki se izvolijo na tajnih volitvah. Člani sveta izmed sebe izvolijo

predsednika sveta.

(3) Študentski svet obravnava in daje pristojnim organom mnenje o vseh zadevah, ki se nanašajo

na pravice in dolţnosti študentov, mnenje o kandidatu za direktorja oziroma ravnatelja in o

kandidatih za vnovično imenovanje v naziv predavatelja višje šole, ter sprejema in izvaja

program interesnih dejavnosti študentov v sodelovanju s skupnostjo študentov.

(4) Študentski sveti se lahko poveţejo v skupnost študentov, ki je reprezentativen organ

študentov na ravni drţave.

46. člen

(prenehanje statusa študenta)

(1) Status študenta višje šole preneha, če študent: – diplomira, – ne diplomira 60 dni po končanju

2. letnika, – se med študijem ne vpiše v naslednji letnik, – se izpiše, – je bil izključen.

(2) V primerih iz druge in tretje alineje prejšnjega odstavka se študentu iz upravičenih razlogov

status lahko podaljša, vendar največ za eno leto.

(3) Med upravičence iz prejšnjega odstavka spadajo študenti iz 40. člena tega zakona in študenti,

ki ne napredujejo ali ne končajo študija zaradi starševstva, vojaških obveznosti, izjemnih

druţinskih in socialnih okoliščin ali teţke bolezni.

ORGANIZIRANOST ŠOLE Ekonomska šola Murska Sobota, VIŠJA STROKOVNA ŠOLA

6

47. člen

(sodno varstvo pravic)

Zoper dokončno odločitev o pridobitvi oziroma izgubi statusa študenta in o drugih zadevah,

povezanih s študijem, se lahko sproţi upravni spor.

Ekonomska šola Murska Sobota,VIŠJA STROKOVNA ŠOLA ORGANIZIRANOST ŠOLE

7

2 ORGANIZIRANOST ŠOLE

Višja strokovna šola je organizacijska enota v Ekonomski šoli in je bila ustanovljena leta 2000.

V študijskem letu 2000/01 smo pričeli z izobraţevanjem komercialistov (redni in izredni študij),

v študijskem letu 2005/06 pa smo ponudbo programov dopolnili z izobraţevanjem poslovnih

sekretarjev in računovodij. V vseh programih se bo v študijskem letu 2007/08 izobraţevalo

predvidoma 400 študentov. Pri izvajanju izobraţevanja bo sodelovalo 25 predavateljev, ki so si

pridobili naziv predavatelj(ica) višje šole in imajo ustrezno pedagoško-andragoško izobrazbo, in

občasno gostujoči predavatelji, strokovnjaki iz različnih podjetij.

Šola sodeluje z drugimi višjimi šolami v Sloveniji in s podjetji, v katerih naši študentje

opravljajo praktično izobraţevanje oziroma so v njih zaposleni naši izredni študentje. Praktično

izobraţevanje, ki je pomemben del izobraţevanja višjih strokovnih šol in pri katerem sodelujejo

tudi mentorji iz podjetij, lahko naši študentje opravljajo tudi v tujini.

Pedagoški in organizacijski vodja šole je ravnateljica, ki v sodelovanju s predavatelji in drugimi

sodelavci skrbi za kakovostno izvajanje izobraţevalnega dela. Strokovni organi šole so

predavateljski zbor, strokovni aktivi, komisija za spremljanje in zagotavljanje kakovosti in

študijska komisija. Ta obravnava vprašanja v zvezi z vpisom, napredovanjem študentov,

prilagajanjem in posodabljanjem študijskih programov ter sprejema pravila za ugotavljanje,

potrjevanje in preverjanje z delom pridobljenega znanja oziroma drugega neformalno

pridobljenega znanja, ki se prizna študentu pri izpolnjevanju študijskih obveznosti, ter druge

naloge, za katere jo pooblasti predavateljski zbor.

Naloge strokovnih in drugih organov šole so opredeljene v Aktu o ustanovitvi zavoda

Ekonomska šola ter pravilnikih višje šole.

Študentje predlagate in volite svoje predstavnike v Svet zavoda, predlagate pa v Strateški svet in

Komisijo za spremljanje in zagotavljanje kakovosti.

Prizadevamo si za dobro sodelovanje s študenti, saj se zavedamo, da je uspeh naših študentov

hkrati naš uspeh.

Sedeţ šole: Ekonomska šola, Višje strokovna šola, Slovenska ulica 11, 9000 Murska Sobota

Direktor Ekonomske šole: mag. Beno Klemenčiči, univ. dipl. ekon.

Ravnateljica Višje strokovne šole: Marika Šadl, univ. dipl. ekon.

Referentka za študijske zadeve na Višji strokovni šoli: Mateja Bačič, univ. dipl. ekon.

Knjiţničarka: Metka Harej, prof.

Telefonska številka referata za študijske zadeve: 02 521 34 51

Telefonska številka računovodstva: 02 521 34 30

Telefonska številka predavateljev praktičnega izobraţevanja: 02 521 34 18

Spletna stran šole: http://www.vs-es.ms.edus.si

Elektronski naslov: [email protected]

Številka transakcijskega računa: 01100-6030702851

http://www.vs-es.ms.edus.si/

IZOBRAŢEVALNI PROGRAMI Ekonomska šola Murska Sobota, VIŠJA STROKOVNA ŠOLA

8

3 IZOBRAŽEVALNI PROGRAMI

3.1 PROGRAM KOMERCIALIST

Cilji izobraţevalnega programa

Cilj izobraţevalnega programa je izobraziti ekonomiste komercialnega poslovanja z dovolj

širokim strokovnoteoretičnim in praktično uporabnim znanjem.

Študentje/študentke (v nadaljevanju študentje):

razširite in poglobite znanje iz komercialnega poslovanja,

poglobite in izpopolnite teoretično in praktično poklicno usposobljenost, pridobljeno v

poprejšnjem izobraţevanju,

dopolnite znanje o trgovini z znanjem iz podjetništva, trţenja, vodenja in upravljanja podjetij,

pridobite ustrezno psihološko znanje ter znanje in sposobnosti za poslovno komuniciranje in

poznavanje blaga,

usposobite se za vodenje, načrtovanje, organiziranje in nadziranje poslovnih procesov,

izpopolnite znanje tujih jezikov,

pridobite sposobnosti za samostojno spremljanje razvoja stroke in prevzemanje pobude za

uvajanje novosti v stroki,

usmerjate svoje znanje in ga specializirate na posameznem poslovnem področju,

teoretična spoznanja iz strokovnih področij komerciale, ekonomije in organizacije uporabite

pri reševanju praktičnih primerov v svojem delovnem okolju,

oblikujete samozavest in odločnost za poslovne odločitve in za reševanje konkretne

strokovne problematike,

razvijate moralni in etični čut za poštenost, natančnost in vestnost pri delu,

pridobite občutek za estetiko in estetski videz izdelkov in prodajnega prostora,

spoznate pomembnosti celovitega organiziranja poslovnega procesa skupaj s kakovostjo,

vzdrţevanjem, varstvom pri delu in varstvom okolja,

spoznate temeljno trgovinsko zakonodajo in različne pravne sisteme,

spoznate finančno poslovanje gospodarskih druţb.

Stopnja pridobljene izobrazbe in poklic

Po končanem izobraţevanju študent pridobi 6. stopnjo izobrazbe in poklic

komercialist/komercialistka.

Ekonomska šola Murska Sobota, VIŠJA STROKOVNA ŠOLA IZOBRAŢEVALNI PROGRAMI

9

Predmetnik za prvi in drugi letnik

Tabela 1: Predmetnik programa Komercialist

Zap.

št. PREDMET Število ur

1. letnik 2. letnik Skupaj

I SKUPNI STROKOVNI PREDMETI PR SV PR SV

1 Strokovna terminologija v tujem jeziku 1

(angleščina/nemščina)

48 48 - - 96

2 Strokovna terminologija v tujem jeziku 2

(angleščina/nemščina/madţarščina)

- - 48 48 96

3 Psihologija prodaje 72 12 - - 84

4 Poslovno komuniciranje - - 48 24 72

Skupaj 180 168 348

II TEMELJNI STROKOVNI PREDMETI

5 Poslovodenje 84 24 - - 108

6 Poslovna matematika s statistiko 42 42 - - 84

7 Informatika v komercialnem poslovanju 24 48 - - 72

8 Trgovinsko poslovanje 72 12 - - 84

9 Gospodarsko pravo 60 12 - - 72

Skupaj 420 420

III POSEBNI STROKOVNI PREDMETI

10 Trţenje - - 72 24 96

11 Blago in storitve - - 72 24 96

12 Organizacija in logistika poslovanja - - 48 24 72

IZBIRNI PREDMETI

Finančni modul - -

13 Finance - - 72 24 96

14 Stroškovno računovodstvo - - 48 24 72

Podjetniški modul

13 Podjetništvo - - 60 36 96

14 Kultura podjetja - - 48 24 72

Skupaj – finančni modul 432 432

Skupaj – podjetniški modul 432 432

IV PRAKTIČNO IZOBRAŢEVANJE

15 Praktično izobraţevanje 400 400 800

SKUPNO ŠTEVILO UR 1000 1000 2000

Cilji in vsebine predmetov

STROKOVNA TERMINOLOGIJA V TUJEM JEZIKU 1

Študentje si razvijate vse štiri jezikovne veščine: govorjenje, bralno

razumevanje, slušno razumevanje in pisanje za samostojno komuniciranje s poslovnimi partnerji

tako v splošnih kot poslovnih okoliščinah. Ob tem dopolnjujete znanje s spoznavanjem poslovne

terminologije in sporazumevanjem v poslovnem jeziku.

STROKOVNA TERMINOLOGIJA V TUJEM JEZIKU 2

Študentje si poglobite temeljno znanje tujega jezika za preprosto sporazumevanje v različnih

poslovnih okoliščinah in ga dopolnjujete s strokovnim besediščem. S tem si razvijate sposobnost

samostojnega sporazumevanja o strokovnih temah.


10

PSIHOLOGIJA PRODAJE

Študentje spoznate psihološke osnove prodaje oziroma trţenja, spoznate, razumete in znate

uporabiti psihološke, sociološke, ekonomske in trţne dejavnike potrošnikovega vedenja in si

pridobite osnovna psihološka spoznanja prodajnega komuniciranja.

POSLOVNO KOMUNICIRANJE

Študentje spoznate koncepte in veščine uspešnega poslovnega komuniciranja z uporabo različnih

komunikacijskih tehnologij in se usposobite za uspešno ustno in pisno komuniciranje. Spoznate

raznotere pogajalske taktike in si razvijate sposobnost uspešnega pogajalca.

POSLOVODENJE

Študentje spoznate vlogo in pomen dobrega vodenja, se usposobite za učinkovito vodenje

sodelavcev in za ocenjevanje kakovosti dela posameznika in skupine. Hkrati si razvijate

sposobnosti za prepoznavanje lastnih osebnostnih potez in osebnosti drugih.

POSLOVNA MATEMATIKA S STATISTIKO

Študentje spoznate različne matematične metode za reševanje problemov, nastalih pri

trgovinskem poslovanju, ter temeljne probleme in cilje statistične analize. Naučite se poslovne

probleme zapisovati v matematični obliki in uporabljati matematično znanje pri načrtovanju,

sestavljanju poročil in analizi poslovanja. Usposobite se za zbiranje podatkov, obdelavo in

prikazovanje podatkov ter analizo le-teh z ustreznimi statističnimi metodami.

INFORMATIKA V KOMERCIALNEM POSLOVANJU

Študentje spoznate sestavine informacijskega sistema organizacije, načine obdelave podatkov in

sodobne načine komuniciranja. Usposobite se za samostojno uporabo računalnika pri študiju in

delu ter uporabo ustreznih računalniških orodij.

TRGOVINSKO POSLOVANJE

Študentje si pridobite vpogled v smisel mednarodne delitve dela in odvisnost narodnega

gospodarstva od mednarodne menjave. Ob tem spoznate oblike in moţnosti za sodelovanje in

uveljavitev podjetja na mednarodnih trgih ter organiziranost in vpliv inštitucij, ki sodelujejo pri

mednarodnem poslovanju. Hkrati spoznate operativno raven izpeljave mednarodnega posla.

GOSPODARSKO PRAVO

Študentje si pridobite potrebno znanje o statusnem in obligacijskem pravu, še posebej pa

pogodbenem pravu in gospodarskih pogodbah. Hkrati spoznate pravni vidik opravljanja

gospodarskih dejavnosti in načine reševanja gospodarskih sporov.

TRŢENJE

Študentje spoznate vlogo in pomen trţenja, si pridobite potrebno znanje za odločanje pri trţenju

in se usposobite za uspešno opravljanje trţnih dejavnosti v organizacijah.


11

BLAGO IN STORITVE

Študentje spoznate pomen standardizacije in sistemizacije izdelkov pri trgovinski menjavi,

pojem in pomen kakovosti izdelka ter načine zagotavljanja le-te. Usposobite se za obravnavo

embalaţe z ekonomskega in ekološkega vidika ter si pridobite znanje o okoljevarnem ravnanju z

izdelki.

ORGANIZACIJA IN LOGISTIKA POSLOVANJA

Študentje spoznate organizacijsko strukturo trgovine in se seznanite z organizacijskimi cilji in z

osnovami logistike v trgovini. Pridobite si znanje za načrtovanje organizacije in organiziranje

logističnega postopka.

FINANCE

Študentje spoznate teoretična izhodišča finančnega poslovanja, elemente notranjega in zunanjega

kroţenja denarja, osnove finančnega trga, finančne institucije in njihovo delitev, načine

financiranja podjetja ter dejavnost upravljanja z naloţbami. Seznanite se s pravili financiranja

podjetja in z vrstami naloţb.

PODJETNIŠTVO

Študentje spoznate pojem in pomen podjetništva v trgovini, procese iskanja podjetniških idej in

poslovnih priloţnosti, pomen in vlogo izdelave poslovnega načrta in njegove sestavine.

STROŠKOVNO RAČUNOVODSTVO

Študentje spoznate teoretična izhodišča in osnove stroškovnega računovodstva, dejavnost

računovodskega spremljanja poslovanja in s tem povezana poslovna poročila ter postopke za

ugotavljanje učinkovitosti in uspešnosti poslovanja. Seznanite se s stroški in z učinki poslovanja,

metodami predračuna, obračunavanja, nadziranja in analiziranja poslovanja. Naučite se

ugotavljati uspešnost in učinkovitost poslovanja znotraj organizacijskih trgovskih enot.

KULTURA PODJETJA

Študentje spoznate pomen kulture podjetja za doseganje poslovnih ciljev in razvoj organizacije v

prihodnosti. Pridobite si teoretično podlago za opredelitev organizacijske kulture ter praktično

znanje o metodah in tehnikah spreminjanja kulture.

PRAKTIČNO IZOBRAŢEVANJE

Študentje spoznate vlogo in pomen vodenja in organiziranja v podjetju, vlogo in pomen

trţenjskih procesov, strategijo in motivacijo pri prodaji ter psihologijo potrošnika. Spoznate tudi

splošne akte podjetja in druge predpise s področja trgovine. Spoznate vlogo in pomen finančnega

vidika poslovanja in informacijski proces. Na praktičnem izobraţevanju se usposobite za

upravljanje delovnih nalog v trgovskih in drugih podjetjih.

Potek praktičnega izobraţevanja

Praktično izobraţevanje je pomembna sestavina študijskega programa in traja 10 tednov v

vsakem študijskem letu. Študent si podjetje, v katerem bo opravljal praktično izobraţevanje,

lahko


12

poišče sam. Če si ga sam ne more poiskati, mu pri tem pomaga organizatorica–predavateljica

tega predmeta.

Študentom ob delu, ki imajo dve leti ustreznih delovnih izkušenj, študijska komisija, na osnovi

vloge, prizna pravico do skrajšanja oziroma oprostitve praktičnega izobraţevanja.

3.2 PROGRAM RAČUNOVODJA


Študentje/študentke višješolskega strokovnega izobraţevanja:

usvojite strokovno znanje o osnovnih gospodarskih kategorijah in ga

smiselno uporabljate pri delu,

spoznate osnove poslovnih financ in znate uporabiti znanje s tega področja v smislu

upravljanja in vodenja poslovnega sistema,

znate načrtovati delo v računovodski sluţbi,

sistemizirate strokovno znanje o slovenskih računovodskih standardih in ga uporabite v

praksi,

usvojite davčne predpise in jih uporabite za ravnanje v skladu z njimi,

znate ravnati v skladu z gospodarskimi predpisi,

znate organizirati in voditi posamezne dele računovodstva v manjših gospodarskih

organizacijah,

razvijete sposobnosti razumevanja in načrtovanja temeljnih računovodskih izkazov,

ste sposobni voditi temeljne in pomoţne poslovne knjige,

znate vzpostaviti in vzdrţevati učinkovito organizacijo računovodskega informiranja.


Po končanem izobraţevanju študent pridobi 6. stopnjo izobrazbe in poklic

računovodja/računovodkinja za manjše druţbe, samostojne podjetnike in zavode.


13


Tabela 2: Predmetnik v programu Računovodja

Zap.

št. PREDMET Število ur

1. letnik 2. letnik Skupaj

I SKUPNI STROKOVNI PREDMETI PR SV LV PR SV LV

1 Strokovna terminologija v tujem jeziku


48 48 - - - - 96

2 Poslovno sporazumevanje - - - 48 48 - 96

3 Organizacija in menedţment podjetja 60 48 - - - - 108

Skupaj 204 96 300

II TEMELJNI STROKOVNI PREDMETI

4 Osnove računovodstva 80 60 32 - - - 172

5 Osnove poslovnih financ 60 40 32 - - - 132

Skupaj 304 304

III POSEBNI STROKOVNI PREDMETI

6 Analiza bilanc in revizija - - - 84 42 42 168

7 Finančno računovodstvo - - - 70 50 48 168

8 Poslovodno računovodstvo - - - 70 50 48 168

9 Davki v podjetju 46 46 - - - - 92

Skupaj 92 504 596

Skupaj ur strokovnega dela 600 600 1200



Skupno število ur (I + II + III + IV) 1000 1000 2000


STROKOVNA TERMINOLOGIJA V TUJEM JEZIKU

Študentje si razvijate vse štiri jezikovne spretnosti: bralno razumevanje,

slušno razumevanje, govor in pisanje za samostojno komuniciranje s

poslovnimi partnerji tako v splošnih kot poslovnih okoliščinah.

ORGANIZACIJA IN MENEDŢMENT PODJETJA

Študentje si razširite in poglobite znanje o ekonomskem sistemu in ekonomski politiki v

Sloveniji, spoznate poslovne funkcije v podjetju in funkcije menedţmenta pri presojanju

poslovne učinkovitosti in kakovosti. Spoznate in razumete vsebino in pomen ekonomskih

kazalnikov poslovanja podjetja/ustanove, metode, tehnike in načela organizacije v poslovnih

sistemih. Spoznate načela učinkovitega vodenja, si razvijate sposobnost timskega dela in se

usposobite za projektno delo v računovodstvu.

POSLOVNO SPORAZUMEVANJE

Študentje spoznate koncepte in veščine uspešnega poslovnega komuniciranja z uporabo različnih

komunikacijskih tehnologij in se usposobite za uspešno ustno in pisno komuniciranje. Razvijate

si samozavest in druge lastnosti uspešnega in učinkovitega pogajalca v poslovnih pogovorih.


14

OSNOVE RAČUNOVODSTVA

Študentje spoznate in razumete poslovni sistem, poslovni proces in računovodsko funkcijo kot

informacijsko funkcijo. Usposobite se za načrtovanje, organiziranje in izvajanje računovodskih

del v skladu z veljavnimi predpisi in standardi.

OSNOVE POSLOVNIH FINANC

Študentje spoznate osnove denarno-kreditne politike, delovanje denarnega sistema, v okviru tega

pa delovanje finančnih trgov in finančnih inštitucij. Usvojite pomen finančnih instrumentov,

virov financiranja za naloţbe in uporabo ustreznih kazalnikov presoje donosnosti oziroma

tveganosti naloţb.

ANALIZA BILANC IN REVIZIJA

Študentje spoznate teoretična izhodišča ter osnovne metode in orodja računovodske analize.

Znate pripraviti in uporabiti računovodske informacije in gradiva za poslovno odločanje,

organizirati notranji nadzor računovodske funkcije in sodelovati z zunanjo revizijo. Razvijate si

sposobnost samostojnega komuniciranja in svetovanja pri načrtovanju poslovanja.

FINANČNO RAČUNOVODSTVO

Študentje spoznate pravne okvire in ustrezno zakonodajo s področja izdelovanja računovodskih

izkazov. Usposobite se za organizacijo, vodenje in izvajanje dela v finančnem knjigovodstvu,

pisanje računovodskih izkazov in poročil ter pripravo računovodskih informacij za zunanje

uporabnike.

POSLOVODNO RAČUNOVODSTVO

Študentje si pridobite občutek za natančnost in sistematičnost pri opravljanju računovodskih del.

Seznanite se z normativnimi okviri računovodstva (kodeks računovodskih načel, kodeks

poklicne etike, predpisi s področja varovanja podatkov) in jih znate upoštevati pri vodenju

računovodstva temeljnih prvin poslovnega procesa.

DAVKI V PODJETJU

Študentje spoznate osnove davčnega prava, davčne zakonodaje, predpise s področja javne uprave

in zakon o delovnih razmerjih ter se naučite vse to upoštevati pri obračunu davkov od dobička

pravnih oseb, davka na dodano vrednost, davka na promet nepremičnin in drugih davkov.


Študentje znate uporabiti in povezovati pridobljeno teoretično znanje s praktičnimi delovnimi

nalogami v računovodstvu. Spoznate vlogo in pomen računovodstva za lastnike podjetja in

zunanje uporabnike. Usposobite se za načrtovanje delovnega procesa v računovodstvu, uporabo

sodobne računalniške tehnologije in izdelavo računovodskih poročil. Študentje si razvijate

pripravljenost za sodelovanje, pozitiven odnos do delovnih obveznosti in prevzemanje

odgovornosti.


15

3.3 PROGRAM POSLOVNI SEKRETAR


Študentje/študentke:

razširite in poglobite ţe usvojena znanja iz ekonomije, prava,

računalništva in informatike ter sporazumevanja za učinkovito poslovanje,

spoznate in razumete ekonomiko podjetja, podjetništvo in menedţment, področje

računovodstva, marketing in znate to smiselno uporabljati v okviru svojih pristojnosti,

spoznate in razumete pomen poznavanja človekove osebnosti za uspešno poslovno

sporazumevanje,

doseţete višjo raven znanja v prvem tujem jeziku za uspešno poslovno sporazumevanje in

pridobite osnovna znanja za sporazumevanje v drugem tujem jeziku,

spoznate pravne predpise, gospodarsko in upravno ureditev ter pravne osnove poslovanja

podjetja in znate to smiselno uporabljati pri svojem delu,

obvladate pisno in ustno poslovno sporazumevanje v slovenskem jeziku,

spoznate načine organizacije poslovanja in se usposobite za samostojno načrtovanje,

organiziranje in vodenje delovnih procesov v pisarnah,

znate motivirati sodelavce, sodelovati v timu in voditi strokovne delovne skupine,

znate uporabiti tehnike in veščine komuniciranja s poslovnimi partnerji v okviru svoje

pristojnosti,

znate učinkovito uporabljati sodobno informacijsko tehnologijo v pisarni,

se zavedate pomena kakovosti dela ter zanesljivega in skrbnega izpolnjevanja delovnih nalog,

se zavedate pomena stalnega izobraţevanja,

se zavedate pomena podpore menedţerju in vodilnim delavcem ter ustvarjanja pozitivnih

odnosov v ustanovi.


Po končanem izobraţevanju študent/študentka pridobi 6. stopnjo izobrazbe in poklic poslovni

sekretar/sekretarka.


16


Tabela 3: Predmetnik v programu Poslovni sekretar

Zap

.št. PREDMET Število ur

1. letnik 2. letnik Skupa

j I SKUPNI PREDMETI PR SV LV PR SV LV

1 Poslovno sporazumevanje v tujem jeziku 1

(angleščina/nemščina)

32 32 32 - - - 96

2 Psihologija dela 48 24 24 - - - 96

3 Ekonomika in menedţment podjetja 60 24 24 - - - 108

Skupaj 300 - 300

II TEMELJNI STROKOVNO-

TEORETIČNI PREDMETI

4 Gospodarsko pravo 45 20 - - - - 65

5 Računalništvo in informatika 48 14 24 - - - 86

6 Poslovno sporazumevanje v slovenskem

jeziku

- - - 30 30 34 94

7 Organizacija poslovanja 55 34 - - - - 89

8 Računovodstvo in fin. poslovanje 40 10 10 - - - 60

9 Javna uprava - - - 40 20 - 60

Skupaj 300 154 454

III POSEBNI STROKOVNO-

TEORETIČNI PREDMETI

10 Poslovno sporazumevanje v tujem jeziku 2

(angleščina, nemščina, madţarščina)

- - - 40 40 40 120

11 Sodobno pisarniško poslovanje - - - 40 34 44 118

12 Koncepti in veščine komuniciranja - - - 30 40 38 108

13 Računalniški praktikum - - - 10 20 70 100

Skupaj 600 600 1200



Skupno število ur (I + II + III + IV) 1000 1000 2000


POSLOVNO SPORAZUMEVANJE V TUJEM JEZIKU 1

Študentje razvijate vse štiri jezikovne veščine: govorjenje, bralno

razumevanje, slušno razumevanje in pisanje za samostojno in aktivno

komuniciranje v splošnih in strokovnih okoliščinah poslovnega sveta v okviru poklica poslovni

sekretar. Poglobite ţe pridobljeno jezikovno znanje in ga nadgrajujete z usvajanjem poslovne

terminologije za vodenje poslovne korespondence.

PSIHOLOGIJA DELA

Študentje doseţete višjo raven znanja o splošni psihologiji, psihologiji osebnosti in psihologiji

dela. Z aktivnimi metodami na vajah si razvijate sposobnosti prepoznavanja različnih

osebnostnih lastnosti posameznika, motiviranja sebe in sodelavcev ter pripravljenost za

sodelovanje in razvijanje pozitivnih odnosov.


17

EKONOMIKA IN MENEDŢMENT PODJETJA

Študentje spoznate in razumete osnove ekonomike podjetja in gospodarjenja. Na svojem

delovnem področju se usposobite za spremljanje in analiziranje stroškov ob upoštevanju

ekonomskih kazalnikov poslovanja. Seznanite se s funkcijami menedţmenta pri presojanju

poslovne uspešnosti, učinkovitosti in kakovosti.

Pri delu na vajah se naučite uporabljati sestavine marketinškega spleta, se seznanite z osnovami

podjetniškega poslovanja, kar vam pomaga, da razumete in se zavedate pomena podpore

menedţerju in vodilnim delavcem.

GOSPODARSKO PRAVO

Študentje razširite in poglobite znanje o gospodarskem sistemu in gospodarski politiki v

Sloveniji, spoznate pojme gospodarskega prava in njegovo mesto v pravnem sistemu. Seznanite

se s temeljnimi značilnostmi, razvojem in viri statusnega prava in spoznate tipologijo

gospodarskih subjektov. Spoznate predpise o delovnih razmerjih in se usposobite za njihovo

uporabo pri svojem delu.

RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA

Študentje razširite in poglobite znanje o informatiki in računalniški tehnologiji. Spoznate pomen

poslovne informatike v poslovnih sistemih in se seznanite z uporabnostjo računalniških orodij v

delovnem procesu.

POSLOVNO SPORAZUMEVANJE V SLOVENSKEM JEZIKU

Študentje spoznate pomen uspešnega govornega in pisnega sporazumevanja, bogatite svoj

besedni zaklad, poglobite znanje o socialnih in funkcijskih zvrsteh slovenskega jezika in se jih

naučite uporabljati v primernih okoliščinah.

Utrdite, poglobite in razširite svoje znanje o pravopisni in slogovni podobi slovenskega jezika in

se usposobite za samozavestno, sproščeno in kulturno sporazumevanje v različnih poklicnih

okoliščinah. Usvojite načela dobre poslovne korespondence in kreativno poslovno pisanje.

ORGANIZACIJA POSLOVANJA

Študentje spoznate pojme in definicije organizacije in menedţmenta ter metode, tehnike in

načela organizacije poslovanja v poslovnih sistemih. Razvijate samozavest, občutek

odgovornosti, sposobnost in pripravljenost za oblikovanje humanega delovnega okolja in za

skupinsko delo.

RAČUNOVODSTVO IN FINANČNO POSLOVANJE

Spoznate vlogo računovodstva v poslovnem sistemu, se seznanite z računovodskimi funkcijami

in z računovodsko podporo pri poslovnih odločitvah v podjetju in se usposobite za sodelovanje

pri knjigovodskem spremljanju poslovanja podjetja. Razvijate natančnost, delavnost in

storilnostno usmerjenost ter pozitiven odnos do delovnih obveznosti.


18

JAVNA UPRAVA

Študentje spoznate pravno ureditev javne uprave v Sloveniji, se seznanite s posameznimi

področji javne uprave s funkcionalnega, strukturnega in materialnega vidika. Usposobite se za

učinkovito komuniciranje z javno upravo in za delo poslovnega sekretarja v njej.

POSLOVNO SPORAZUMEVANJE V TUJEM JEZIKU 2

Osnovno znanje drugega tujega jezika dopolnite s strokovnim besediščem in se usposobite za

enostavnejše, a učinkovito sporazumevanje v različnih poslovnih okoliščinah. Enakovredno

razvijate vse štiri jezikovne spretnosti, se seznanite z uporabo dvojezičnih slovarjev in slovarjev

poslovne terminologije ter skozi vaje razvijate komunikativnost in pozitiven odnos do strank,

partnerjev in nadrejenih.

SODOBNO PISARNIŠKO POSLOVANJE

Spoznate in razumete pisarno kot središče obravnavanja informacij. Spoznate načela

pisarniškega poslovanja in pisarniške organizacije in jih znate uporabiti. Usposobite se za

ravnanje z dokumentarnim gradivom, samostojno načrtovanje, organiziranje in vodenje delovnih

postopkov.

Usposobite se za vodenje in razporejanje časovnih načrtov za vodilne delavce in zase ter

pripravo in organizacijo poslovnih in drugih razgovorov in sestankov z zagotavljanjem strokovne

in administrativne podpore.

KONCEPTI IN VEŠČINE KOMUNICIRANJA

Študentje spoznate in razumete pomen učinkovite komunikacije in znate uporabljati

komunikacijske veščine v posameznih okoliščinah poslovnega ţivljenja. Znate oblikovati

prijetno delovno ozračje in ste s pridobljenimi znanji za obvladovanje konfliktov v medosebnih

odnosih sposobni premagovati napetosti. Razvijate si samozavest v komuniciranju, motiviranost,

pripravljenost za sodelovanje, sposobnost ustvarjanja in razvijanja pozitivnih odnosov in hkrati

pozitiven odnos do podjetja.

RAČUNALNIŠKI PRAKTIKUM

Usposobite se za samostojno rabo računalnika pri vsakdanjem pisarniškem delu, nadgradite

uporabo računalniških programskih paketov WORD in EXCEL in usvojite 10-prstno slepo

tipkanje. Znate samostojno oblikovati besedila, tabele, obrazce in podatke prikazati tudi grafično.

Usposobite se za uporabo računalniških programov iz računovodstva in finančnega poslovanja.


V času praktičnega izobraţevanja študentje spoznate organiziranost in poslovanje celotnega

podjetja in vlogo tajništva v poslovanju ter se usposobite za načrtovanje in organiziranje

delovnega procesa v pisarni. Ob tem spoznavate konkretna opravila, poslovno sporazumevanje

in vodenje dokumentacije z uporabo informacijske tehnologije in računalniških orodij.

Ekonomska šola Murska Sobota,VIŠJA STROKOVNA ŠOLA OCENJEVANJE ZNANJA

19

4 OCENJEVANJE ZNANJA

Pogoj za opravljanje izpita (ta je lahko pisni, ustni, pisni in ustni) iz

posameznega predmeta so uspešno opravljene seminarske vaje in seminarska

naloga (če je tako s predmetnikom določeno). Oblike ocenjevanja znanja po

predmetih so v tabeli 4, 5 in 6.

4.1 POGOJI ZA NAPREDOVANJE PRI REDNEM ŠTUDIJU

V 2. letnik lahko napreduje, kdor uspešno opravi izpite vseh predmetov 1. letnika, dokaţe

najmanj 80-% udeleţbo pri praktičnem izobraţevanju in o njem izdela pisno poročilo ter

seminarsko nalogo, to pa uspešno zagovarja pri mentorju iz podjetja in predavatelju višje šole –

organizatorju praktičnega izobraţevanja.

4.2 POGOJI ZA NAPREDOVANJE PRI IZREDNEM ŠTUDIJU

Študent lahko napreduje v drugi oziroma tretji ciklus ne glede na opravljene obveznosti iz prvega

oziroma drugega ciklusa. Po opravljenih predavanjih predmetov drugega letnika lahko opravlja

izpite iz teh predmetov, četudi ni opravil izpitov vseh predmetov prvega letnika.

4.3 POGOJI ZA DOKONČANJE IZOBRAŢEVANJA

Za dokončanje izobraţevanja in pridobitev izobrazbe je treba opraviti vse

študijske obveznosti – izpite, vaje, seminarske naloge in podobno,

dokazati najmanj 80-% udeleţbo pri praktičnem izobraţevanju, o njem

napisati pisno poročilo in ga uspešno ustno zagovarjati pri mentorju iz

podjetja in predavatelju ter

opraviti diplomski izpit; ta je sestavljen iz diplomske naloge in zagovora le-te.

Študent izbere temo diplomske naloge ob začetku 3. semestra (izredni študent ob začetku 3.

ciklusa) v dogovoru z mentorjem v podjetju in predavateljem višje strokovne šole. Tema naj bo

izbrana tako, da jo je mogoče izdelati med praktičnim izobraţevanjem ali za zaposlene kandidate

pri ustreznem delu. Izdelana je lahko tudi kot projekt oziroma načrt določenega poslovnega

procesa, ki se izvaja v podjetju (s posnetkom stanja, analizo in predlogi racionalizacij in

izboljšav). Iz naloge naj bo razvidna študentova sposobnost za povezovanje interdisciplinarnega

znanja in povezovanje strokovnoteoretičnih predmetov s praktičnimi izkušnjami.

Izobraţevanje se konča z opravljenimi študijskimi obveznostmi in zagovorom diplomske naloge.

OCENJEVANJE ZNANJA Ekonomska šola Murska Sobota, VIŠJA STROKOVNA ŠOLA

20

4.4 OBLIKE OCENJEVANJA ZNANJA V POSAMEZNIH PROGRAMIH PO

PREDMETIH

Program Komercialist

Tabela 4: Oblike ocenjevanja znanja v programu Komercialist

Predmet Letnik Vaje Delni

izpit

Sem.

naloga

Pisni

izpit

Ustni

izpit

Strokovna terminologija v tujem

jeziku 1 (nemščina, angleščina)

1. da 2 - da ali * da


jeziku 2 (angleščina, nemščina,

madţarščina)

2. da 2 - da ali* da

Psihologija prodaje 1. da 2 - da ali * da

Poslovno komuniciranje 2. da 2 - da ali* da

Poslovodenje 1. da 3 - da ali * da

Posl. matematika s statistiko 1. da 2 - da ali * -

Informatika v kom. poslovanju 1. da 2 1 da ali * -

Trgovinsko poslovanje 1. da 2 1 da ali * -

Gospodarsko pravo 1. da 2 - da ali* -

Trţenje 2. da 2 1 da ali * -

Blago in storitve 2. da 2 2 da ali * da

Org. in logistika poslovanja 2. da 2 1 da ali * -

Finančni modul: Finance

Stroškovno računovodstvo

2. da 2 1 da ali * -

2. da 2 1 da ali * -

Podjetniški modul: Podjetništvo

Kultura podjetja

2. da 2 1 da ali * -

2. da 2 1 da ali * da

Praktično izobraţevanje 1. - - 1 + *** - **

Praktično izobraţevanje 2. - - *** - **

Opombe: * pozitivno ocenjeni vsi delni izpiti

** ustni zagovor, *** poročilo o delu

Program Računovodja

Tabela 5: Oblike ocenjevanja znanja v programu Računovodja

Predmet Letnik Seminarska

naloga

Pisni

izpit

Ustni izpit

Strokovna terminologija v tujem jeziku


1. - da da

Poslovno sporazumevanje 2. 1 da -

Organizacija in menedţment podjetja 1. - da

Osnove računovodstva 1. - da -

Osnove poslovnih financ 1. - da -

Analiza bilanc in revizija 2. - da -

Finančno računovodstvo 2. - da -

Poslovodno računovodstvo 2. - da -

Davki v podjetju 1. - da -

Praktično izobraţevanje 1. 1 - zagovor

seminarske naloge Praktično izobraţevanje 2. 1 -

Ekonomska šola Murska Sobota,VIŠJA STROKOVNA ŠOLA OCENJEVANJE ZNANJA

21

Program Poslovni sekretar

Tabela 6: Oblike ocenjevanja znanja v programu Poslovni sekretar

PREDMET Letnik Vaje Seminarska

naloga

Pisni

izpit

Ustni

izpit

Poslovno sporazumevanje v tujem

jeziku I (angleščina/nemščina)

1. da Demonstrativni

nastop

da da

Psihologija dela 1. da 1 da -

Ekonomika in menedţment podjetja 1. da 1 da -

Gospodarsko pravo 1. da 1 da -

Računalništvo in informatika 1. da 1 da

Poslovno sporazumevanje v slovenskem

jeziku

2. da 1 in 1 demon.

nastop

da da

Organizacija poslovanja 1. da 1 da -

Računovodstvo in finančno poslovanje 1. da 1 da -

Javna uprava 2. da 1 da -

Poslovno sporazumevanje v tujem jeziku

II (angleščina, nemščina, madţarščina)

2. da demonstrativni

nastop

da da

Sodobno pisarniško poslovanje 2. da 2 da -

Koncepti in veščine komuniciranja 2. da - da -

Računalniški praktikum 2. da - da -

Praktično izobraţevanje 1. - 1 *poročilo

o delu

- *

Praktično izobraţevanje 2. - 1 *poročilo

o delu

- *

* zagovor seminarske naloge (samostojen pisni izdelek, nastop, projektno delo)

POTEK ŠTUDIJA Ekonomska šola Murska Sobota, VIŠJA STROKOVNA ŠOLA

22

5 POTEK ŠTUDIJA NA VIŠJI STROKOVNI ŠOLI V MURSKI SOBOTI 5.1 UVODNI DNEVI IN OBLIKE IZOBRAŢEVALNEGA DELA

Uvodni dnevi za študente

Z uvodnimi dnevi, ki imajo informativno in svetovalno funkcijo, ţelimo študentom olajšati

začetek študija. Za redne študente, ki ste se v tem študijskem letu vpisali v 1. letnik programa

Komercialist, bo uvodni dan 28. septembra 2007 ob 9. uri v predavalnici št. 35, Ekonomska šola,

Slovenska ulica 11, za izredne študente pa ob 16. uri prav tako v predavalnici št. 35. Za redne

študente v programu Računovodja bo uvodni dan 28. septembra 2007 ob 10. uri in za izredne ob

16. uri v predavalnici št. 34.

Vsebina uvodnih dnevov:

- predstavitev šole,

- seznanitev s programom, predmetnikom in zahtevami študija,

- predstavitev in analiza urnika,

- napotki in tehnike uspešnega učenja.

Oblike in načini izobraţevalnega dela

Oblike izobraţevalnega dela so predavanja, seminarske in laboratorijske vaje ter

praktično izobraţevanje.

Predavanja (PR) izvajajo predavatelji za vse študente letnika, pri izrednem študiju ciklusa. Pri

večjih skupinah je manj moţnosti za aktivne metode, kljub temu ne bodite pasivni poslušalci.

Postavljajte vprašanja, vključujte se v razprave, saj se boste tako največ naučili.

Seminarske vaje (SV) izvajajo predavatelji ali inštruktorji posameznih predmetov za manjše

skupine (pribliţno 30 študentov). Prav zato imate več moţnosti za aktivno sodelovanje,

predvsem pa priloţnost, da na predavanjih pridobljeno znanje utrdite na primerih, predstavite

seminarske naloge in razpravljate o primerih iz delovne prakse. Na vajah bo tudi priloţnost za

timsko delo, saj boste nekatere zadolţitve opravljali tudi v skupinah.

Laboratorijske vaje (LV) se v programu Komercialist izvajajo le pri predmetu informatika v

komercialnem poslovanju. V skupini je le od 15 do 20 študentov, zato prihaja do izraza

individualni pristop. V programu Računovodja se izvajajo laboratorijske vaje pri predmetih

osnove računovodstva, osnove poslovnih financ, analiza bilanc in revizija, finančno

računovodstvo in poslovodno računovodstvo. V programu Poslovni sekretar pa se izvajajo

laboratorijske vaje pri vseh predmetih, razen pri gospodarskem pravu in organizaciji poslovanja.

Na laboratorijskih vajah boste v manjših skupinah utrjevali, poglabljali in preverjali na

predavanjih pridobljeno teoretično znanje in ga povezovali s konkretnimi situacijami pri delu. Pri

določenih predmetih v programu Računovodja boste na računalniku z uporabo ustreznih

računovodskih programov izvedli celotne postopke knjiţenja.

Ekonomska šola Murska Sobota, VIŠJA STROKOVNA ŠOLA POTEK ŠTUDIJA

23

5.2 RAZPORED PREDAVANJ IN VAJ V ŠTUDIJSKEM LETU 2007/08 – REDNI

ŠTUDIJ


Tabela 7: Razpored predavanj in vaj za 1. letnik

PREDMET ZIMSKI SEMESTER – PR/SV

1. 10. – 21. 12. 2007 LETNI SEMESTER – PR/SV

17. 3. – 6. 6. 2008

Strokovna terminologija v

tujem jeziku 1

- 4/4

Psihologija prodaje 6/1 -

Poslovodenje 2/0,5 5/1,5

Poslovna matematika s

statistiko

3,5/3,5 -

Informatika v komercialnem

poslovanju

2/4 -

Trgovinsko poslovanje 3/0,5 3/0,5

Gospodarsko pravo - 5/1

Skupaj 16,5/9,5 17/7

26 24

Praktično izobraţevanje 7. 1. do 14. 3. 2008


PREDMET ZIMSKI SEMESTER – PR/SV

1. 10. – 21. 12. 2007 LETNI SEMESTER – PR/SV

7. 1. – 28. 3. 2008


tujem jeziku 2

4/4 -

Poslovno komuniciranje - 4/2

Trţenje 3/1 3/1

Blago in storitve 3/1 3/1

Organizacija in logistika

poslovanja

4/2 -

Skupaj 14/8 10/4

FINANČNI MODUL

Finance 3/1 3/1

Stroškovno računovodstvo - 4/2

Skupaj 17/9 17/7

26 24

PODJETNIŠKI MODUL

Podjetništvo 3/1 2/2

Kultura podjetja - 4/2

Skupaj 17/9 16/8

26 24



24



PREDMET ZIMSKI SEMESTER – PR/SV/LV

1. 10. – 21. 12. 2007 LETNI SEMESTER – PR/SV/LV

17. 3. – 6. 6. 2008


tujem jeziku

- 4/4/0

Organizacija in

menedţment podjetja

3/2/0 2/2/0

Osnove poslovnih financ 3/1/1 2/2,3/1,7

Osnove računovodstva 4/2/1 2,7/3/1,7

Davki v podjetju 3,8/3,8/0 -

Skupaj 13,8/8,8/2 10,7/11,3/3,4

24,6 25,4



PREDMET ZIMSKI SEMESTER – PR/SV/LV

1. 10. – 21. 12. 2007 LETNI SEMESTER – PR/SV/LV

7. 1. – 28. 3. 2008

Poslovno sporazumevanje - 4/4/0

Analiza bilanc in revizija 5/2/1 2/1,5/2,5

Finančno računovodstvo 3,8/2,1/2 2/2,1/2

Poslovodno

računovodstvo

3,8/2,1/2 2/2,1/2

Skupaj 12,6/6,2/5 10/9,7/6,5

23,8 26,2


5.3 RAZPORED PREDAVANJ IN VAJ V ŠTUDIJSKEM LETU 2007/08 – IZREDNI

ŠTUDIJ


Tabela 11: Razpored predavanj in vaj – 1. ciklus

PREDMET Čas predavanj Število ur

PR/SV

Izpit

Poslovna matematika s statistiko

- poslovna matematika

- statistika

2. do 25. 10. 07

6. 11. do 29. 11. 07

16/16

16/16

5. 11. 07

10. 12. 07

Psihologija prodaje 13. 12. 06 do 3. 1. 08 20/6 7. 1. 08

Poslovno komuniciranje 11. 1. do 1. 2. 08 20/12 11. 2. 08

Gospodarsko pravo 12. 2. do 7. 3. 08 24/8 17. 3. 08


poslovanja

18. 3. do 10. 4. 08 20/12 18. 4. 08

Poslovodenje 19. 4. do 22. 5. 08 32/12 29. 5. 08

Podjetništvo 31. 5. do 27. 6. 08 24/20 7. 7. 08

Skupaj 172/102=274


25



PR/SV

Izpit


jeziku 2

1. 10. do 7. 11. 07 24/24 19. 11. 07

Trţenje 21. 11. do 15. 12. 07 28/12 22. 12. 07

Poslovno komuniciranje 11. 1. do 1. 2. 08 20/12 11. 2. 08



poslovanja

18. 3. do 10. 4. 08 20/12 18. 4. 08

Poslovodenje 19. 4. do 22. 5. 08 32/12 29. 5. 08

Podjetništvo 31. 5. do 27. 6. 08 24/20 7. 7. 08

Skupaj 172/100=272



PR/SV

Izpit


jeziku 2

1. 10. do 7. 11. 07 24/24 19. 11. 07

Trţenje 21. 11. do 15. 12. 07 28/12 22. 12. 07

Skupaj 52/36=88



PREDMET Čas predavanj Število ur PR/SV/LV Izpit

Osnove računovodstva 3. 10. do 24. 11. 07 32/24/16 3. 12. 07

Organizacija in menedţment

podjetja

4. 12. 07 do 5. 1. 08 24/20/0 11. 1. 08

Sporazumevanje 11. 1. do 7. 2. 08 20/20/0 14. 2. 08

Osnove poslovnih financ 16. 2. do 12. 4. 08 24/20/16 26. 4. 08

Poslovodno računovodstvo 5. 5. do 28. 6. 08 28/24/20 8. 7. 08

Skupaj 128/108/52=288



Finančno računovodstvo 17. 9. do 21. 11. 06 28/28/20 3. 12. 07

Organizacija in menedţment

podjetja

4. 12. 07 do 5. 1. 08 24/20/0 11. 1. 08

Poslovno sporazumevanje 11. 1. do 7. 2. 08 20/20/0 14. 2. 08

Analiza bilanc in revizija 15. 2. do 10. 4. 08 32/24/20 26. 4. 08

Poslovodno računovodstvo 5. 5. do 28. 6. 08 28/24/20 8. 7. 08

Skupaj 132/116/60=308



Finančno računovodstvo 17. 9. do 21. 11. 06 28/28/20 3. 12. 07


26

Program Poslovni sekretar



PR/SV/LV

Izpit

Poslovno sporazumevanje v

tujem jeziku 2

1. 10. do 7. 11. 07 24/24 19. 11. 07

Javna uprava 23. 11. do 14. 12. 07 16/12 22. 12. 07

Koncepti in veščine

komuniciranja

11. 1. do 5. 2. 08 20/20 14. 2. 08


Računalniški praktikum 18. 3. do 24. 4. 08 4/12/36 5. 5. 08

Psihologija dela 8. 5. do 30. 5. 08 20/16 6. 6. 08

Organizacija poslovanja 7. 6. do 28. 6. 08 20/16 7. 7. 08

Skupaj 128/112/36=276



PR/SV/LV

Izpit

Poslovno sporazumevanje v

tujem jeziku 2

1. 10. do 7. 11. 07 24/24 19. 11. 07

Javna uprava 23. 11. do 14. 12. 07 16/12 22. 12. 07

Skupaj 40/36

Kraj in način izvedbe

Predavanja in seminarske vaje izvajamo v predavalnicah št. 31, 34 in 35, Ekonomska šola,

Slovenska ulica 11, predavanja za večje skupine pa v Jakijevi dvorani Območne enote

Zavarovalnice Triglav, Lendavska ulica 5, in predavalnici Pošte, Trg zmage 6. Laboratorijske

vaje pri predmetih informatika v komercialnem poslovanju in računalniški praktikum ter pri vseh

temeljnih in posebnih strokovnih predmetih v programu Računovodja pa v računalniških

učilnicah Ekonomske šole, Slovenska ulica 4.

Šolnina

Mladina ne plačuje šolnine. Plača le:

prispevek za nadstandardni program, ki obsega:

- uvodni seminar,

- študijska gradiva, ki jih je izdala Višja strokovna šola,

- priloţnostna gradiva, ki jih prejemajo študenti na predavanjih in vajah,

- seminar o pripravi diplomske naloge,

- dodatno uporabo računalnika.

četrto opravljanje izpita pri istem predmetu.

Za izobraţevanje izrednih študentov šola zaračunava šolnino, ki vključuje:

- izvajanje programa (predavanja in vaje),

- študijska gradiva, ki jih je izdala Višja strokovna šola,

- priloţnostna gradiva, ki jih prejemajo študenti na predavanjih in vajah, in

- dvakratno opravljanje izpita iz istega predmeta.


27

5.4 IZPITNI ROKI V ŠTUDIJSKEM LETU 2007/08

Izpitni roki za izredne študente

Tabela 19: Izpitni roki za izredne študente v študijskem letu 2007/08

PREDMET 1. ROK 2. ROK

PROGRAM KOMERCILAIST

Statistika

Poslovna matematika

6. 11. 07

11. 12. 07

3. 12. 07

4. 1. 08

Psihologija prodaje 7. 1. 08 4. 2. 08

Poslovno komuniciranje 11. 2. 08 7. 3. 08

Gospodarsko pravo 17. 3. 08 11. 4. 08

Organizacija in logistika poslovanja 18. 4. 08 19. 5. 08

Poslovodenje 29. 5. 08 23. 6. 08

Podjetništvo 7. 7. 08 26. 8. 08

Strokovna terminologija v tujem jeziku 2 19. 11. 07 18. 12. 07

Trţenje 22. 12. 07 10. 1. 08

Praktično izobraţevanje 21. 1. 2008 31. 3. 08

PROGRAM RAČUNOVODJA

Osnove računovodstva 3. 12. 07 4. 1. 08

Organizacija in menedţment podjetja 11. 1. 08 4. 2. 08

Poslovno sporazumevanje 14. 2. 08 7. 3. 08

Osnove poslovnih financ 26. 4. 08 24. 5. 08

Poslovodno računovodstvo 8. 7. 08 26. 8. 08

Finančno računovodstvo 3. 12. 07 4. 1. 08

Analiza bilanc in revizija 25. 4. 08 24. 5. 08


PROGRAM POSLOVNI SEKRETAR

Sporazumevanje v slovenskem jeziku 7. 1. 2008 -

Računalništvo in informatika 4. 1. 2008 -

Računovodstvo in finančno poslovanje 10. 1. 2008 -

Sodobno pisarniško poslovanje 16. 1. 2008 -

Poslovno sporazumevanje v tujem jeziku 2 19. 11. 2007 18. 12. 07

Javna uprava 22. 12. 2007 25. 1. 08

Koncepti in veščine komuniciranja 14. 2. 2008 7. 3. 08

Gospodarsko pravo 17. 3. 2008 14. 4. 08

Računalniški praktikum 5. 5. 2008 2. 6. 08

Psihologija dela 6. 6. 2008 1. 7. 08

Organizacija poslovanja 7. 7. 2008 28. 8. 08


28

Redni izpitni roki Tabela 20: Izpitni roki za redne študente v študijskem letu 2007/08 PREDMET JANUAR MAREC/APRIL JUNIJ JULIJ SEPTEMBER

PROGRAM KOMERCIALIST

Strokovna terminologija v tujem jeziku 1 5. 1. 08 - 9. 6. 08 4. 7. 08 1. 9. 08

Psihologija prodaje 7. 1. 08 7. 3. 08 27. 6. 08 - 3. 9. 08

Poslovodenje 10. 1. 08 - 18. 6. 08 9. 7. 08 8. 9. 08

Poslovna matematika s statistiko 16. 1. 08 12. 3. 08 12. 6. 08 2. 7. 08 26. 9. 08

Informatika v komercialnem poslovanju 20. 12. 07/

4. 1. 08

20. 3./25. 3. 08 24. 6./

30. 6. 08

- 11. 9./12. 9. 08

Trgovinsko poslovanje 9. 1. 08 - 23. 6. 08 14. 7. 08 17. 9. 08

Gospodarsko pravo 11. 1. 08 - 28. 6. 08 16. 7. 08 22. 9. 08

Strokovna terminologija v tujem jeziku 2 5. 1. 08 19. 3. 08 9. 6. 08 4. 7. 08 1. 9. 08

Poslovno komuniciranje 7. 1. 08 21. 3. 08 27. 6. 08 - 3. 9. 08

Trţenje 10. 1. 08 28. 3. 08 18. 6. 08 - 8. 9. 08

Blago in storitve 8. 1. 08 1. 4. 08 24. 6. 08 - 16. 9. 08

Organizacija in logistika poslovanja 9. 1. 08 4. 3. 08 - 2. 7. 08 12. 9. 08

Finance 4. 1. 08 18. 4. 08 - 14. 7. 08 22. 9. 08

Stroškovno računovodstvo 16. 1. 08 4. 4. 08 30. 6. 08 - 25. 9. 08

Podjetništvo 4. 1. 08 18. 4. 08 - 14. 7. 08 25. 9. 08

Kultura podjetja 16. 1. 08 4. 4. 08 30. 6. 08 - 22. 9. 08

Praktično izobraţevanje 21. 1. 08 31. 3. 08 1. 7. 08 23. 9. 08

PROGRAM RAČUNOVODJA

Strokovna terminologija v tujem jeziku 5. 1. 08 - 9. 6. 08 4. 7. 08 1. 9. 08

Poslovno sporazumevanje 7. 1. 08 21. 3. 08 27. 6. 08 - 3. 9. 08

Organizacija in menedţment podjetja 10. 1. 08 - 18. 6. 08 9. 7. 08 8. 9. 08

Osnove računovodstva 9. 1. 08 - 5. 6. 08 2. 7. 08 16. 9. 08

Osnove poslovnih funanc 16. 1. 08 - 23. 6. 08 14. 7. 08 25. 9. 08

Analiza bilanc in revizija 11. 1. 08 18. 4. 08 16. 6. 08 - 12. 9. 08

Finančno računovodstvo 4. 1. 08 4. 4. 08 30. 6. 08 - 25. 9. 08

Poslovodno računovodstvo 9. 1. 08 28. 3. 08 - 9. 7. 08 16. 9. 08

Davki v podjetju 11. 1. 08 - 27. 6. 08 16. 7. 08 22. 9. 08

Praktično izobraţevanje 21. 1. 08 31. 3. 08 - 1. 7. 08 23. 9. 08

Eko

no

mska

šola

Mu

rska S

ob

ota

, VIŠ

JA S

TR

OK

OV

NA

ŠO

LA

PO

TE

K Š

TU

DIJ

A

Ekonomska šola Murska Sobota, VIŠJA STROKOVNA ŠOLA ŠTUDIJSKI KOLEDAR

29

6 KOLEDAR ZA ŠTUDIJSKO LETO 2007/08

Datum Aktivnost

17. 9. 2007 Začetek predavanj za izredne študente 2. in 3. ciklusa v programih

Komercialist in Poslovni sekretar

17. 9. 2007 Začetek predavanj za izredne študente 2. in 3. ciklusa v programu

Računovodja

28. 9. 2007 Uvodni dan za študente 1. letnika – redni študij v programu

Računovodja

28. 9. 2007 Uvodni dan za izredne študente 1. ciklusa v programih Komercialist in

Računovodja

1. 10. 2007 Začetek predavanj za redne študente obeh programov

2. 10. 2007 Začetek predavanj za izredne študente 1. ciklusa

20. 10. in 17. 11. 07 Delovni soboti

5. do 9. 11. 2007 Izredni rok za diplomske izpite

21. 12. 2007 Zaključek predavanj v zimskem semestru za redne študente

24. 12. 2007 do 4. 1.

2008

Boţično-novoletne počitnice

27. 12. 2007 do 17.

1. 2008

1. redni izpitni rok

7. 1. 2008 Začetek predavanj za redne študente 2. letnika v programih

Komercialist in Računovodja v letnem semestru

7. 1. do 14. 3. 2008 Praktično izobraţevanje za študente 1. letnika v programih

Komercialist in Računovodja


17. 3. 2008 Začetek predavanj za študente 1. letnika v programih Komercialist in

Računovodja v letnem semestru

25. 3. do 4. 4. 2008 2. redni izpitni rok

28. 3. 2008 Zaključek predavanj za študente in 2. letnika v programih Komercialist

in Računovodja v letnem semestru

7. 4. do 13. 6. 2008 Praktično izobraţevanje za študente 2. letnika v programih

Računovodja in Komercialist

16. 2. in 12. 4. 2008 Delovni soboti

6. 6. 2008 Zaključek predavanj za študente 1. letnika


26. 6. do 8. 7. 2008 1. redni rok za diplomske izpite


18. 8. do 22. 8. 2008 Vpis rednih in izrednih študentov v 1. letnik/ciklus

8. do 19. 9. 2008 5. redni izpitni rok

15. do 19. 9. 2008 2. redni rok za diplomske izpite

8. 9. do 12. 9. 2008 Vpis izrednih študentov v 2. in 3. ciklus

22. do 26. 9. 2008 Vpis rednih študentov v 2. letnik

6. 10. 2008 Izredni izpitni rok


PRAVILNIKI Ekonomska šola Murska Sobota, VIŠJA STROKOVNA ŠOLA

30

7 PRAVILNIKI

7.1 PRAVILNIK O PREVERJANJU IN OCENJEVANJU ZNANJA V VIŠJIH

STROKOVNIH ŠOLAH

I SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

S tem pravilnikom se ureja ocenjevanje znanja študentov višjih strokovnih šol (v nadaljnjem

besedilu: študenti in izpitni red v višjih strokovnih šolah.

II OCENJEVANJE ZNANJA

2. člen

Z ocenjevanjem znanja se ugotavlja uspešnost študentov pri izpolnjevanju obveznosti, določenih

z višješolskim študijskim programom (v nadaljnjem besedilu: študijski program).

III IZPITI IN DRUGE OBLIKE OCENJEVANJA ZNANJA

3. Člen

Znanje se ocenjuje z izpiti, vajami in seminarskimi nalogami.

Če je tako določeno s študijskim programom, se znanje lahko ocenjuje tudi sproti po vsebinsko

zaokroţenih delih (delni izpiti). Pri vajah se lahko ocenjujejo tudi grafični in tehnični izdelki,

projektna dela, storitve, nastopi in podobno.

Znanje se ocenjuje tudi pri praktičnem izobraţevanju.

4. člen

V višjih strokovnih šolah (v nadaljnjem besedilu: šole) se opravljajo predmetni izpiti in

diplomski izpit. Diplomski izpit sestavljajo diplomsko delo in njegov zagovor, lahko pa tudi

predmetni izpit, določen s študijskim programom.

Študentu, ki ţeli med študijem zamenjati študijski program ali prestopiti v drugo šolo, se lahko

določijo diferencialni izpiti.

5. člen

Pri predmetnem izpitu se ocenjuje znanje, določeno s študijskim programom za posamezni

predmet.

Pri diferencialnem izpitu se ocenjuje znanje, potrebno za nadaljevanje študija na drugi šoli

oziroma programu.

Pri diplomskem izpitu se posebej ocenjuje diplomsko delo, zagovor diplomskega dela in

predmetni izpit, če je določen s študijskim programom.

6. člen

Znanje pri predmetnem in diplomskem izpitu, vajah in seminarjih ter pri praktičnem

izobraţevanju se ocenjuje z ocenami: odlično (10), prav dobro (9 in 8), dobro (7), zadostno (6) in

nezadostno (1 do 5). Ocene od 1 do 5 so negativne, druge ocene so pozitivne.

Ekonomska šola Murska Sobota, VIŠJA STROKOVNA ŠOLA PRAVILNIKI

31

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se opravljene vaje in seminarske naloge, ki so s

študijskim programom določene kot pogoj za opravljanje izpita, ocenjujejo z ocenama opravil(a),

ni opravil(a).

Ocene, doseţene pri delnih izpitih, posameznih vajah in seminarjih, se upoštevajo pri izračunu

končne ocene. Če je vsak od delnih izpitov oziroma če so posamezne vaje ali seminarske naloge

pozitivno ocenjene, je končna ocena povprečna ocena, izračunana iz posameznih ocen.

Končna ocena diplomskega izpita je povprečna ocena, izračunana iz pozitivnih ocen posameznih

delov diplomskega izpita.

Diferencialni izpiti se ocenjujejo z ocenama: opravil(a), ni opravil(a).

7. člen

Ocene se vpisujejo v predpisano dokumentacijo v skladu z zakonom in tem pravilnikom.

V diplomo se vpiše naziv strokovne izobrazbe, ki si ga je pridobil, kdor je opravil vse obveznosti

po študijskem programu, in datum opravljanja diplomskega izpita. Ocene se v diplomo ne

vpisujejo.

V indeks in potrdilo o opravljenih izpitih se ne vpisujejo negativne ocene.

8. člen

Študent ima v študijskem letu pravico trikrat opravljati predmetni izpit.

Če so s študijskim programom določeni delni izpiti, ima študent pravico vsakega opravljati

enkrat.

Študent, ki je predmetni izpit opravil, pa ţeli izboljšati oceno, ima pravico do enkratnega

vnovičnega opravljanja tega izpita. Upošteva se boljša ocena.

9. člen

Izpiti se v skladu s študijskim programom opravljajo ustno in pisno, lahko pa tudi samo ustno ali

samo pisno.

10. člen

Znanje pri predmetnem izpitu, seminarski nalogi, vajah in praktičnem izobraţevanju ocenjuje

predavatelj šole (v nadaljnjem besedilu: predavatelj), ki je predmet poučeval oziroma je nosilec

predmeta. Pri ocenjevanju vaj se posvetuje z inštruktorjem, ki je vodil vaje, pri ocenjevanju

praktičnega izobraţevanja pa z mentorjem, pri čemer upošteva poročilo o opravljenem delu.

Diplomski izpiti so javni. Znanje pri diplomskem izpitu ocenjuje izpitna komisija, ki jo imenuje

direktor oziroma ravnatelj šole (v nadaljnjem besedilu: ravnatelj9 in jo sestavljajo trije

predavatelji.

Znanje pri diferencialnem izpitu ocenjuje predavatelj, ki poučuje predmet, iz katerega se opravlja

izpit.

11. člen

Ne glede na določbo prvega odstavka prejšnjega člena znanje študenta, ki predmetni izpit

opravlja tretjič, ocenjuje izpitna komisija, ki jo imenuje ravnatelj in jo sestavljata najmanj dva

predavatelja.


32

IV IZPITNI ROKI

12. člen

Roki in postopek opravljanja izpitov se določijo z letnim delovnim načrtom in v skladu s

študijskim programom tako, da študent lahko opravi vse obveznosti za napredovanje v drugi

letnik do izteka študijskega leta. Pri tem je treba zagotoviti, da se:

- predmetni izpiti lahko opravljajo najmanj trikrat v študijskem letu, in sicer v 30 dneh po

končanem zimskem semestru, v 30 dneh po končanem poletnem semestru in septembra;

- diplomski izpiti opravljajo najmanj v dveh rokih do izteka študijskega leta zaključnega

letnika in najmanj v enem v 60 dneh po izteku študijskega leta;

- diferencialni izpiti opravljajo najmanj v dveh rokih, in sicer najpozneje junija in od 20.

avgusta do poteka roka za vpis.

Če je s študijskim programom določeno, da se predavanja, vaje in seminarji končajo med

semestrom, je treba najmanj en rok za opravljanje predmetnega izpita določiti v 30 dneh po

njihovem končanju.

Če je v skladu s študijskim programom diplomski izpit sestavljen iz teoretičnega in praktičnega

dela, se lahko opravlja v dveh delih, v dveh zaporednih rokih.

Ravnatelj iz utemeljenih razlogov lahko določi izredne izpitne roke. Za študente iz 40. člena

Zakona o višjem strokovnem izobraţevanju se izredni izpitni roki lahko določijo tudi po izteku

študijskega leta.

V IZPITNI RED

13. Člen

Če s tem pravilnikom ni določeno drugače, morajo biti roki oziroma datumi za opravljanje

izpitov objavljeni na oglasni deski šole najmanj 30 dni vnaprej, za opravljanje delnih izpitov pa

sedem dni vnaprej.

14. člen

Študent se prijavi k predmetnemu ali diferencialnemu izpitu najkasneje pet dni pred izpitnim

rokom, odjavi pa se lahko najkasneje tri dni pred njim.

Študent se prijavi in odjavi od diplomskega izpita v roku, ki ga določi ravnatelj.

Razpored kandidatov za izpit mora biti objavljen najmanj dva dni pred rokom za opravljanje

izpita, razpored kandidatov za ustni del izpita pa hkrati z objavo rezultatov pisnega dela izpita.

Roke za prijavo in odjavo od izpita ter razpored kandidatov za izpite v izrednih rokih določi

ravnatelj.

Študent je praviloma lahko razporejen le k enemu izpitu na dan.

15. člen

Če se študent pravočasno ne odjavi, iz neupravičenih razlogov ne pride k izpitu ali izpit prekine,

je neocenjen. Šteje se, da je izrabil enega od razpisanih rokov za opravljanje tega izpita.

Ravnatelj lahko dovoli študentu, ki iz upravičenih razlogov ne pride k izpitu, da ga vnovič

opravlja še v istem, če to ni mogoče, pa v izrednem izpitnem roku, če v treh dneh po prenehanju

ovire, vendar najkasneje v 30 dneh od dneva izpita, predloţi pisno prošnjo in ustrezna dokazila.

O upravičenosti razlogov odloči ravnatelj najkasneje v 24 urah po predloţitvi prošnje in dokazil.


33

16. člen

Pisni izpit oziroma pisni del izpita traja najmanj 45 in največ 90 minut. Ustni del izpita traja

največ 20 minut, če je izpit samo ustni, lahko traja največ 30 minut.

Študent ima pravico do 15-minutne priprave na ustni izpit oziroma ustni del izpita.

Določbe prvih dveh odstavkov tega člena ne veljajo za diplomski izpit.

17. člen

Rezultati pisnega izpita ali pisnega dela izpita morajo biti objavljeni najkasneje v desetih dneh

po njegovem opravljanju, ocena ustnega izpita pa se študentu sporoči takoj po izpitu.

Študent ima pravico do vpogleda popravljenega oziroma ocenjenega pisnega izpitnega izdelka v

roku in na način, ki ga določi predavateljski zbor.

18. člen

(Prijavljanje k izpitu)

Študent lahko v treh dneh po tem, ko je bil seznanjen z oceno pri izpitu, predloţi ravnatelju

ugovor zoper oceno. Ravnatelj mora v treh dneh od predloţitve ugovora imenovati komisijo, ki

najkasneje v naslednjih treh dneh vnovič oceni študentovo znanje. V komisijo mora imenovati

vsaj enega člana, ki ni zaposlen na šoli. V komisijo ne sme biti imenovan predavatelj, ki je

študentovo znanje ocenil. Vsaj en član komisije mora imeti izobrazbo, potrebno za poučevanje

tega predmeta.

Če študentovega znanja ni mogoče oceniti na podlagi dokumentacije, ga komisija vnovič oceni

pri izpitu.

Odločitev ravnatelja in ocena komisije sta dokončni.

VI NAPREDOVANJE, PONOVNI VPIS IN NADALJEVANJE ŠTUDIJA PO

PREKINITVI

19. Člen

Študent lahko napreduje v drugi letnik, če je do konca študijskega leta opravil vse obveznosti,

določene s programom.

20. člen

Študent, ki do konca študijskega leta ni opravil obveznosti iz študijskega programa, lahko enkrat

ponavlja letnik v istem študijskem programu, če je do konca študijskega leta opravil najmanj

tretjino obveznosti, določenih s študijskim programom. Obveznosti določi študijska komisija

šole, šola pa z njimi seznani študente na začetku študijskega leta.

Ne glede na določbo iz prejšnjega odstavka ima študent pravico večkrat obiskovati letnik, če

zaradi bolezni, starševstva, izjemnih socialnih in druţinskih okoliščin, zaradi uveljavljanja pravic

iz 40. člena Zakona o višjem strokovnem izobraţevanju in podobnih razlogov ni izpolnil vseh

obveznosti iz študijskega programa.

Ravnatelj šole na predlog študijske komisije lahko odloči, ali študent napreduje v naslednji

letnik, in mu določi pogoje in roke, do katerih jih mora izpolniti.


34

21. člen

Študentu, ki je za več kot tri leta prekinil študij, ravnatelj določi pogoje za nadaljevanje in

dokončanje študija, če se je študijski program medtem bistveno spremenil.

Prekinitev študija se računa od konca študijskega leta, v katerega je bil študent nazadnje vpisan.

VII PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

22. člen

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o ocenjevanju znanja, javnih listinah

in vodenju evidenc v višjih strokovnih šolah (Uradni list RS, št. 54/96 in 36/99).

23. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 0070-83/2005

Ljubljana, dne 10. oktobra 2006

DODATEK K PRAVILNIKU O PREVERJANJU IN OCENJEVANJU – PRAVILNIK O

POSPEŠENEM NAPREDOVANJU ŠTUDENTOV

Člen 1

S tem pravilnikom se ureja pospešeno napredovanje študentov, ki dosegajo nadpovprečne

študijske rezultate.

Člen 2

Študenti praviloma opravljajo izpite iz predmetov, iz katerih so poslušali predavanja.

Predčasno lahko opravljajo izpite iz predmetov, iz katerih niso poslušali predavanj v skladu s

tem pravilnikom.

Člen 3

Moţnost predčasnega opravljanja izpitov ima študent, ki je z opravljenimi izpiti dosegel

povprečno oceno 8,5 in več. Vlogo s priloţenim potrdilom o opravljenih izpitih naslovi na

študijsko komisijo, ki mu v primeru ugodne rešitve izda sklep. Le-tega priloţi prijavnici za izpit.

Člen 4

Izjemoma se predčasno opravljanje izpitov dovoli tudi študentu, ki ima povprečno oceno

najmanj 8 in priznana izpita vsaj iz dveh predmetov, ki jih je opravil na drugi višji ali visoki šoli.

Člen 5

Študentu, ki ima pravico do predčasnega opravljanja izpitov, se omogoči konzultacija s

predavatelji, pri katerih bo opravljal izpit.


35

Člen 6

Študent ima pravico samo do enkratnega predčasnega opravljanja izpita iz določenega predmeta.

Če izpita ne opravi, ga sme opravljati šele po opravljenih predavanjih iz tega predmeta.

Člen 7

Predčasno opravljanje izpitov se študentu omogoči v rednih izpitnih rokih.

Člen 8

Izpite, ki jih študent predčasno opravlja, plača po ceniku, veljavnem v tekočem študijskem letu.

7.2 PRAVILNIK O IZDELAVI DIPLOMSKE NALOGE INDIPLOMSKEM

IZPITU

I. IZDELAVA DIPLOMSKE NALOGE

Člen 1

Vsebina pravilnika

Ta pravilnik določa:

postopek izbire, prijave in odobritve teme diplomske naloge,

potek in ocenjevanje diplomskega izpita.

Člen 2

Diplomski izpit

Diplomski izpit je sestavljen iz diplomske naloge in zagovora le-te.

Člen 3

Diplomska naloga in namen diplomske naloge

Diplomska naloga je pisni dokument, s katerim študent dokaţe sposobnost povezovanja

teoretičnih znanj in v praksi pridobljenih izkušenj za obravnavanje izbrane teme. Študent z

diplomsko nalogo dokaţe tudi sposobnost za izbiro in uporabo domače ter tuje strokovne

literature.

Diplomska naloga mora biti rezultat samostojnega strokovnega dela študenta in naj bo praktično

uporabna ob utemeljenih teoretičnih izhodiščih.

Člen 4

Vrsta in vsebina diplomske naloge

Vrsta in vsebina diplomske naloge je povezana s strokovnimi predmeti in z delovnimi področji v

organizaciji, kjer študent opravlja praktično izobraţevanje.

Tema naj bo izbrana tako, da je diplomsko nalogo mogoče pripraviti med praktičnim

izobraţevanjem, za zaposlene študente pa pri ustreznem delu. Pripravljena je lahko tudi kot


36

projekt oziroma načrt določenega poslovnega postopka, ki se izvaja v podjetju (s posnetkom

stanja, analizo in predlogi racionalizacij in izboljšav). Iz naloge naj bo razvidna študentova

sposobnost povezovanja interdisciplinarnega znanja in povezovanja strokovnoteoretičnih

predmetov s praktičnimi izkušnjami.

Izbrana tema v programu Komercialist mora biti povezana z enim od naslednjih predmetnih

področij:

psihologija prodaje,

poslovno komuniciranje,

poslovodenje,

poslovna matematika s statistiko,

informatika v komercialnem poslovanju,

trgovinsko poslovanje,

gospodarsko pravo,

trţenje,

blago in storitve,

organizacija in logistika poslovanja,

finance,

stroškovno računovodstvo,

podjetništvo,

kultura podjetja.

Izbrana tema v programu Računovodja mora biti povezana z enim od naslednjih predmetnih

področij:

organizacija in menedţment podjetja,

osnove poslovnih financ,

osnove računovodstva,

davki v podjetju,

finančno računovodstvo,

poslovodno računovodstvo,

analiza bilanc in revizija,

poslovno sporazumevanje.

Izbrana tema v programu Poslovni sekretar mora biti povezana z enim od naslednjih predmetnih

področij:

gospodarsko pravo,

računalništvo in informatika,

poslovno sporazumevanje v slovenskem jeziku,

organizacija poslovanja,

računovodstvo in finančno poslovanje,

javna uprava,

sodobno pisarniško poslovanje,

koncepti in veščine komuniciranja,

psihologija dela,

ekonomika in menedţment podjetja.


37

Člen 5

Izbor teme diplomske naloge in priprava dispozicije

Temo za diplomsko nalogo izbere študent v sodelovanju z mentorjem praktičnega izobraţevanja

v organizaciji, kjer študent opravlja praktično izobraţevanje, in predavateljem višje šole.

Pri izbiri teme je odločilnega pomena delo, ki ga opravlja študent v času praktičnega

izobraţevanja v podjetju, dejavnost podjetja in osebno zanimanje študenta za določeno

strokovno področje. Problematika, ki jo bo diplomant obravnaval, mora biti interdisciplinarna,

povezana z delovnimi področji v organizacijah in strokovnimi predmeti višje strokovne šole.

Izbrana tema se lahko navezuje na ţe uspešno opravljeno seminarsko nalogo v času študija.

Tema diplomske naloge mora biti pripravljena tako, da jo je mogoče obdelati med praktičnim

izobraţevanjem 2. letnika študija.

Študent mora imeti temo diplomske naloge izbrano najkasneje do zaključka praktičnega

izobraţevanja v 2. letniku študija. Ob nasvetih mentorja izdela dispozicijo diplomske naloge, v

kateri:

- predstavi namen in cilje, ki jih ţeli doseči z nalogo, ter opiše metodo, s katero bo obdelal

vsebino,

- opredeli obravnavano temo in opiše postopke izdelave naloge,

- opiše rezultate, ki jih pričakuje.

Dispozicija obsega 1,5 do 2 strani A4 in se členi v:

- kazalo, iz katerega je razvidna predvidena členjenost vsebine;

- uvodni del, v katerem predstavi namen in cilje, ter opiše metode, ki jih bo uporabil pri

izdelavi naloge;

- glavni del, v katerem predstavi in opredeli obravnavano temo (predstavitve, analize, izračune,

postopke, utemeljitve);

- zaključni del, v katerem opiše pričakovane rezultate;

- seznam literature in virov, v katerem navede predvideno uporabljeno literaturo.

Dispozicijo, ki jo podpišeta mentor v podjetju in mentor–predavatelj, predloţi študijski komisiji.

Člen 6

Mentor v podjetju

Mentor v podjetju skupaj s študentom oblikuje predlog teme in naslova diplomske naloge,

študentu omogoči dostop do podatkov, omogoči delo in opravljanje storitev, povezanih s temo

diplomske naloge. Mentor praktičnega izobraţevanja študentu svetuje pri pripravi diplomske

naloge v okviru obveznosti, določenih s študijskim programom.

Člen 7

Mentor – predavatelj v šoli

Mentorja – predavatelja izbere študent na osnovi predmetnega področja, iz katerega bo opravljal

diplomsko nalogo, ali pa ga določi ravnatelj šole. S predavateljem višje strokovne šole –

mentorjem se študent dogovori o dokončnem naslovu diplomske naloge. Predavatelj – mentor je

diplomantu na voljo za konzultacije ter mu svetuje pri pripravi diplomske naloge.

Ko študent predloţi mentorju – predavatelju osnutek besedila diplomske naloge, ga mora le-ta

pregledati in ga študentu vrniti z navodili za dopolnitev in popravki praviloma v 14 dneh.


38

Člen 8

Predlog in odobritev teme in naslova diplomske naloge

Študent skupaj z mentorjem v podjetju pripravi predlog teme in naslova diplomske naloge ter ga

z dispozicijo predloţi mentorju – predavatelju izbranega predmetnega področja. Ta v roku 14 dni

s podpisom na vlogi izrazi soglasje s temo.

Tako usklajeno temo študent predlaga študijski komisiji, ki izda sklep o odobritvi oziroma

neodobritvi teme in naslova diplomske naloge v pisni obliki v roku 30 dni.

V primeru, da študijska komisija predlagano temo študentu zavrne, lahko v dogovoru z

mentorjem predloţi novo ali popravljeno temo in dispozicijo diplomske naloge.

Člen 9

Obseg in sestava diplomske naloge

Diplomska naloga mora biti sestavljena v skladu z Navodili za izdelavo diplomske naloge in

mora obsegati okvirno od 30 do 35 strani.

II. POTEK IN OCENJEVANJE DIPLOMSKEGA IZPITA

Člen 10

Prijava k diplomskemu izpitu

Diplomant se lahko prijavi k diplomskemu izpitu le, če je opravil vse študijske obveznosti

oziroma v dveh letih po zaključku drugega letnika.

Študent odda tri vezane izvode diplomske naloge v referatu šole in se prijavi k diplomskemu

izpitu z obrazcem Prijava k diplomskemu izpitu (VSŠ-D-3).

Člen 11

Komisija za diplomski izpit

Po Pravilniku o ocenjevanju znanja v višjih strokovnih šolah (Uradni list RS št. 29/2006)

imenuje ravnatelj višje šole tričlansko izpitno komisijo za izvedbo diplomskega izpita.

Tričlanska izpitna komisija, ki jo sestavljajo predavatelji višje strokovne šole, ima predsednika

ter dva člana, od katerih je eden mentor – predavatelj. Pri zagovoru diplomske naloge lahko

sodeluje tudi mentor iz podjetja.

Članom izpitne komisije predloţi referat višje šole po en izvod diplomske naloge.

Člen 12

Roki za zagovor diplomske naloge

Zagovori diplomskih nalog potekajo v rednih in izrednih rokih. Redni roki so določeni s

študijskim koledarjem višje strokovne šole. Ravnatelj šole lahko določi poleg rednih rokov za

zagovor tudi izredne roke.


39

Člen 13

Potek zagovora diplomske naloge

Zagovor diplomske naloge poteka pred izpitno komisijo in je javen. Sestavljen je iz predstavitve

diplomske naloge in zagovora le-te.

Zagovor praviloma ne traja več kot 20 minut, od tega je za predstavitev namenjenih 10 minut.

Preostali čas je namenjen članom izpitne komisije in diplomantu za pogovor o diplomski nalogi.

Posamezni člani komisije lahko zastavijo študentu največ po tri strokovna vprašanja v kontekstu

diplomske naloge.

Člen 14

Ocena o opravljenem diplomskem izpitu

Člani izpitne komisije morajo pred zagovorom pregledati diplomsko nalogo. Pozitivno ocenjena

diplomska naloga je pogoj za pristop k zagovoru.

Predlog ocene diplomske naloge poda mentor–predavatelj višje strokovne šole.

Po zagovoru diplomska komisija na zaprtem posvetu oceni diplomski izpit. Pri tem upošteva:

oceno diplomske naloge,

oceno zagovora, pri katerem upošteva:

- nastop in sposobnost komunikacije,

- jasnost predstavitve in uporabe didaktičnih pripomočkov,

- pravilnost odgovorov,

- obvladanje teoretičnih podlag,

- poznavanje uporabljenih metod dela,

- poznavanje vsebine in zaključkov naloge.

Ocene diplomske naloge, zagovora in diplomskega izpita so številčne, in sicer: odlično (10),

prav dobro (9), prav dobro (8), dobro (7), zadostno (6), nezadostno (1, 2, 3, 4, 5). Končna ocena

diplomskega izpita je povprečna ocena pozitivnih ocen diplomske naloge in zagovora le-te.

Predsednik diplomske komisije nato razglasi rezultat uspešnosti diplomanta pri diplomskem

izpitu in vpiše oceno v Zapisnik o diplomskem izpitu in v indeks. V indeks se vpišejo samo

pozitivne ocene.

Če študent pri zagovoru ni uspešen, ga lahko enkrat ponavlja. Če tudi drugi zagovor ni uspešen,

študent v skladu z Navodili o izdelavi diplomske naloge izbere novo temo in izdela novo nalogo.

Diplomantu izda šola Potrdilo o uspešno opravljenem diplomskem izpitu na Višji strokovni šoli

Murska Sobota.

Študent lahko zoper oceno diplomskega izpita vloţi pisni ugovor na študijsko komisijo v 24

urah. Odločitev študijske komisije je dokončna.

Člen 15

Način podelitve diplomskih listin

Po uspešno opravljenem diplomskem izpitu se diplomantu podeli diplomska listina. Ravnatelj

podeli vsaj dvakrat letno diplomske listine na svečan način.


40

Člen 16

Objava diplomske naloge

Diplomant lahko objavi ugotovitve diplomske naloge v celoti ali po delih pod svojim imenom.

Člen 17

Veljavnost pravilnika

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan, ko ga sprejme študijska komisija Višje strokovne šole

Murska Sobota.

Ekonomska šola Murska Sobota,VIŠJA STROKOVNA ŠOLA NAVODILA

41

8 NAVODILA ZA IZDELAVO SEMINARSKE IN DIPLOMSKE NALOGE TER OPRAVLJANJE DIPLOMSKEGA IZPITA

8.1 NAVODILA ZA IZDELAVO SEMINARSKE NALOGE

Seminarska naloga je strokovno delo manjšega obsega, v katerem študent obdela manj zahteven

problem in ob tem pridobiva izkušnje znanstvenoraziskovalnega dela. Študent z izdelavo in

predstavitvijo naloge dokaţe svojo zmoţnost samostojnega dela pri obdelavi vnaprej določene

teme. Temo naloge lahko predlaga študent in jo predavatelj predmeta potrdi ali pa jo predlaga

predavatelj.

Smoter naloge je, da se študent bolj podrobno seznani s problemi določenega predmeta v okviru

študijskega programa, da pridobi veščine pisanja strokovnih del in se pripravi za pisanje

diplomske naloge. Pri predmetih, kjer je to v skladu s programom in učnimi cilji, se študent

pripravi in izvede predstavitev doseţenih rezultatov naloge na seminarskih oziroma

laboratorijskih vajah.

Pri nalogi se ocenjuje njena vsebinska in oblikovna plat. Vsebina naloge mora biti v skladu z

naslovom naloge. Tega se mora študent zavedati ţe ob izbiri naslova. Študent naj si izbere temo

naloge tako, da bo lahko kasneje poiskal primerno literaturo, vire in konkretne podatke.

Neujemanje vsebine naloge z njenim naslovom je največkrat odraz nesamostojnega dela pri njeni

izdelavi. Z obliko pisnega izdelka študent dokaţe obvladovanje veščin pisnega komuniciranja.

Pri oblikovanju naj uporabi primerna tehnična sredstva in svojo ustvarjalnost ob doslednem

upoštevanju teh navodil.

Enotni oblikovalni elementi pisnih izdelkov spadajo med sestavine celostne podobe šole. Zato

bomo v seminarskih nalogah podali vsebinske sestavine, ki jih pričakujemo v vsaki seminarski

nalogi, na naslednji način.

I. NASLOVNA STRAN (primer) II. KAZALO

Ekonomska šola Murska Sobota


Program: naziv programa

SEMINARSKA NALOGA

Pri predmetu: naziv predmeta

NASLOV NALOGE

Mentor: Študent: Ime in priimek

Kraj, mesec, leto

KAZALO

1 UVOD……………………………………………….1

2 POMEN CARIN…………………………………….2

2.1 Fiskalni pomen carin……………………………2

2.2 Zaščitni pomen carin …………………………...2

3 CARINSKA ZAKONODAJA V SLOVENIJI…. ...3

4 CARINSKI POSTOPEK……………………………4

4.1 Izvajalci postopka……………………………...4 4.2 Dokumentacija pri postopku…………………...5

4.3 Plačilo carine…………………………………...6

5 SKLEP……………………………………………….6

LITERATURA IN VIRI………………………………….7

PRILOGE

NAVODILA Ekonomska šola Murska Sobota, VIŠJA STROKOVNA ŠOLA

42

III. UVOD

V uvodu se določijo:

namen naloge,

predmet obravnave oziroma problem,

cilji naloge in

metode dela.

Študent navede, zakaj si je izbral takšno nalogo (namen) in katero oţje strokovno področje je

predmet njegovega preučevanja oziroma kateri praktični problem namerava rešiti. Cilje postavi

tako, da bo ob zaključku naloge s primerjavo doseţenega in načrtovanega lahko sam ocenil svojo

uspešnost. Uvod naj bo kratek in naj ne presega 10 % naloge.

VI. VSEBINSKI DEL (JEDRO)

Jedro mora biti logično strukturirano, razčlenjeno na smiselna poglavja, podpoglavja in pod-

podpoglavja največ do tretje ravni (kot npr. 3.2.2). Podpoglavja ne smejo biti predolga, niti jih ne

sme biti preveč. Odstavek je skupina povedi, ki izraţajo zaokroţeno misel. Vsebinski sklopi

morajo biti logično povezani, kar pomeni, da je vsak naslednji smiselno nadaljevanje prejšnjega.

V jedru študent razvija in pojasnjuje svoja spoznanja in dokazuje poznavanje strokovne literature

na izbranem področju. V obravnavi snovi pride do izraza znanje študenta, njegova sposobnost,

kritičnost, domiselnost in logično povezovanje bistvenih dejstev, spoznanj in dokazov. Študent

mora samostojno presojati objektivnost tujih mnenj in stališč. Ne sme dobesedno povzemati ali

celo prepisovati splošnih ugotovitev, lahko pa se sklicuje na konkretne podatke, s katerimi

podkrepi svoja spoznanja. Pri dobesednem prepisovanju posameznih delov besedila mora

dosledno upoštevati pravila citiranja. Za citatom zapišemo v oklepaju avtorja, letnico dela in

stran. Če avtorja povzemamo, navedemo le avtorja in leto izida dela.

Slike in tabele

Nad tabelo napišemo zaporedno številko tabele in naslov, pod tabelo napišemo vir (npr. Vir:

SURS, Letopis Slovenije 2004, 99).

Grafikon prav tako opremimo z zaporedno številko in naslovom, ki pa je v tem primeru pod

grafikonom (npr. Slika 1: Struktura prodaje po vrsti blaga).

Teoretična obravnava oziroma strokovno ozadje problema lahko obsega največ tretjino

vsebinskega dela. Ostali del naj bo posvečen reševanju konkretnega primera iz prakse! V tem

delu študent pokaţe sposobnost odkrivanja in opredelitve problemov, spretnost odkrivanja

moţnih rešitev ter veščine ocenjevanja in vrednotenja alternativ. Z utemeljevanjem svojih

odločitev dokaţe tudi razumevanje teoretičnih osnov izbranega strokovnega področja.

V empiričnem (praktičnem) delu naloge naj bi bile vključene naslednje prvine:

hipoteze (podmene): to so domnevni odgovori na problemske situacije, ki jih je moţno

empirično (izkustveno) preveriti;

metode: splošen način raziskovanja nekega problema (opisna, vzorčno-pojasnjevalna,

eksperimentalna, induktivna/deduktivna, statistična, kvantitativna, ipd.);

tehnike: posebni načini dela v določenih fazah raziskovanja; posebnemu namenu prilagojeni

postopki in prijemi;


43

orodja (instrumenti): sredstva, ki jih uporabljamo pri izvedbi, metode (anketni vprašalniki,

ocenjevalne lestvice, računalniški programi, ipd.);

prikaz izidov preučevanja (rezultatov): besedni opis, razpredelnice, grafikoni;

razlaga: potrditev postavljene hipoteze ali pa moţni razlogi za neuspelo dokazovanje,

potrditev teoretičnih spoznanj v praksi, kritično vrednotenje in vzročna razlaga.

V. SKLEP

Je obvezen del seminarske in diplomske naloge. Vsebuje novo pridobljena (lastna!) spoznanja,

sklepne misli, opozori na nerešena vprašanja in nakaţe smeri nadaljnjega reševanja problema. V

zaključku lahko študent oceni svojo uspešnost pri doseganju zastavljenih ciljev, potrdi ali ovrţe

podmeno, opozori na probleme, s katerimi se je srečeval pri delu, oziroma navede ključne

predloge. V sklepu ne ponavljamo vsebine iz jedra, niti je ne povzemamo, ne navajamo novih

podatkov ali dokazov. V sklepu avtor navaja samo svoje misli, po obsegu naj ne presega 10 %

naloge.

VI. LITERATURA IN VIRI

Literatura so knjige, članki in ostali javno objavljeni pisni sestavki, ki jih je študent dejansko

uporabljal pri svojem delu. Viri so interna poročila, pravilniki, poslovniki in ostali dokumenti, iz

katerih je študent pridobil podatke. Literaturo navedemo po abecednem redu avtorjev. V

nadaljevanju so primeri za knjigo, članek,vir:

Ovin, Rasto. 2003. Makroekonomska politika. Maribor: Ekonomsko–poslovna fakulteta

Maribor.

Snoj, Boris. Upravljanje znamk izvoznikov v razmerah internacionalizacije poslovanja. 2006.

Naše gospodarstvo, letnik 52, št.1/2 (2006), str. 24–36. Maribor: Ekonomsko–poslovna fakulteta

Maribor.

Letopis Slovenije 2006. 2006. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije.

http://www.auxillium.com/culture.shtml (25. 5. 2005).

VII. PRILOGE

Priloge so anketni vprašalniki, obseţnejše tabele z izvirnimi podatki, katalogi, ceniki ipd. Iz

besedila naloge mora biti dovolj jasno razvidna potreba po prilogah, ki so dodane nalogi.

Smiselne so samo tiste priloge, na katere se sklicujemo v jedru naloge. Zato morajo biti

zaporedno oštevilčene in podnaslovljene.

VIII. SPLOŠNA NAVODILA

Obseg naloge pri strokovnoteoretičnih predmetih je od 6 do 8 strani formata A4 enostransko.

Oštevilčeni so samo uvod, jedro in zaključek. Zaporedna številka strani je spodaj na sredini;

naslovna stran ni oštevilčena, stran, na kateri je kazalo vsebine, označimo z rimsko številko.

Naloga pri praktičnem izobraţevanju obsega od 10 do 15 strani.

Velikost znakov je 12 pt, pisava praviloma Times New Roman obojestranska poravnava,

enojni razmik med vrsticami, levi rob 3 cm, desni 2 cm, zgornji rob 2,5 cm, spodnji od roba

papirja do številke strani 2 cm. Razmik med odstavki je ena prazna vrstica, med poglavji in

podpoglavji pa dve prazni vrstici.

Besedilo naj bo napisano v prvi osebi mnoţine (izogibajte se prvi osebi ednine).

Uporabljamo strokovne izraze v njihovem pravilnem pomenu. Simbole in kratice razloţimo

na mestu, kjer se prvič pojavijo v besedilu.

http://www.auxillium.com/culture.shtml%20(25


44

Naloga mora biti strokovno in jezikovno pravilna. Študent odda natisnjen izvod seminarske

naloge, na zahtevo predavatelja pa priloţi še nalogo na disketi.

Sprejeto na predavateljskem zboru VSŠ Murska Sobota, december 2000, dopolnjeno in

popravljeno julija 2005.

8.2 NAVODILA ZA IZDELAVO DIPLOMSKE NALOGE INOPRAVLJANJE

DIPLOMSKEGA IZPITA

1 DIPLOMSKI IZPIT

1.1 SPLOŠNO

V skladu z izobraţevalnim programom za pridobitev višje strokovne izobrazbe v programih

Komercialist, Računovodja in Poslovni sekretar morajo študentje za dokončanje izobraţevanja in

pridobitev izobrazbe poleg uspešno opravljenega izobraţevanja in vseh izpitov opraviti

diplomski izpit.

Diplomski izpit je sestavljen iz diplomske naloge in zagovora le-te.

Diplomska naloga je samostojno strokovno delo, v katerem študent obdela odobreno temo po teh

navodilih.

Diplomsko nalogo diplomant praviloma izdela v organizaciji, kjer opravlja praktično

izobraţevanje.

Zagovor diplomske naloge, tudi zagovor praktične storitve, poteka pred diplomsko komisijo in je

javen.

1.2 ROKI ZA OPRAVLJANJE DIPLOMSKEGA IZPITA

Roki za opravljanje diplomskega izpita so določeni s Pravilnikom o ocenjevanju znanja v višjih

strokovnih šolah in Pravilnikom o izdelavi diplomske naloge in diplomskem izpitu.

2 DIPLOMSKA NALOGA

2.1 VRSTE DIPLOMSKIH NALOG

Vrste diplomskih nalog in izbor teme so opredeljeni s Pravilnikom o izdelavi diplomske naloge

in diplomskem izpitu.

2.2 IZBOR TEME IN NASLOV DIPLOMSKE NALOGE

Študent mora izbrati temo diplomske naloge najkasneje ob odhodu na praktično izobraţevanje v

2. letniku in jo prijaviti v rokih, navedenih v naslednjem odstavku.

Ko se študent odloči za izbrano temo, jo uskladi z mentorjem v podjetju in nato z mentorjem–


45

predavateljem. Tako usklajeno temo predloţi študijski komisiji v potrditev. Vlogo s predlogom

teme in predlogom naslova diplomske naloge odda v referatu šole na ustreznem obrazcu (VSŠ-

D-1). Vlogi priloţi po navodilih izdelano dispozicijo in sicer za 1. redni rok za diplomski izpit do

konca aprila, za 2. redni rok do konca junija, za izredni rok pa vsaj dva meseca pred rokom.

Študent mora opraviti diplomski izpit v roku dveh let po končanem študiju, v nasprotnem

primeru o pogojih zaključevanja študija odloča ravnatelj.

2.3 ODOBRITEV NASLOVA IN TEME DIPLOMSKE NALOGE

Študent po uskladitvi z mentorjem–predavateljem in mentorjem praktičnega izobraţevanja v

podjetju prijavi naslov in temo diplomske naloge na obrazcu VSŠ-D-1. K obrazcu priloţi po

pravilih izdelano dispozicijo. Študijska komisija pregleda prijavo z dispozicijo in če ta ustreza,

izda sklep o odobritvi teme diplomske naloge. Sklep o odobritvi naslova in teme sporoči

študentu v roku 30 dni od datuma vloţene vloge na obrazcu VSŠ-D-2.

Študent lahko izjemoma (objektivni razlogi) zamenja ţe odobreno temo diplomske naloge (VSŠ-

D-14) ali izbranega mentorja (VSŠ-D-13).

Če študent v roku enega leta po odobritvi teme na predloţi diplomske naloge, sklep o odobritvi

teme preneha veljati. S tem prenehajo tudi obveznosti mentorja.

2.4 SESTAVNI DELI IN PISANJE DIPLOMSKE NALOGE

Diplomska naloga obvezno obsega:

naslovno stran na platnici (PRILOGA 1)

prazen list

ponovljeno naslovno stran z navedbo (PRILOGA 2)

– mentorja–predavatelja višje šole (in somentorja)

– mentorja PRI v podjetju (in somentorja) in

– lektorja

stran z zahvalo mentorju–predavatelju višje šole, mentorju PRI v podjetju, podjetju, ostalim,

ki so bili študentu v pomoč

kazalo vsebine in kazalo prilog

besedilo diplomske naloge

seznam literature in virov

priloge

3 OBLIKOVANJE IN TEHNIČNA UREDITEV BESEDILA

3.1 OBLIKOVANJE DELOV DIPLOMSKE NALOGE

Pri označevanju delov diplomske naloge oziroma poglavij in s tem razporejanjem snovi v

poglavja ter podpoglavja uporabljamo dekadni sistem, ki je uporabljen tudi v navodilih.

KAZALO

POVZETEK

1 UVOD

2 GLAVNI DEL

3 ZAKLJUČEK


46

LITERATURA IN VIRI

PRILOGE

3.1.1 Kazalo

Kazalo naj vsebuje kazalo vsebine in kazalo slik. Pri izdelavi kazala vsebine uporabite moţnost

samodejnega vstavljanja Kazala vsebine v računalniku. Naslove glavnih poglavij pišite z

velikimi črkami 12 pt krepko, naslove podpoglavij z velikimi črkami 12 pt navadno, naslove

podpodpoglavij pa male črke 12 pt navadno. Pri pisanju naslovov uporabljajte sloge, zaradi

laţjega oblikovanja kazala vsebine.

Primer:

1 TRŢNOKOMUNIKACIJSKA STRATEGIJA ................................................ 23

2.1 TRŢNO KOMUNICIRANJE ......................................................................... 24

2.1.1 Instrumenti trţnega komuniciranja ........................................................ 26

3.1.2 Povzetek

Kratek povzetek naj vsebuje podatke o vsebini in ciljih naloge, uporabljeni metodologiji ter

bistvene zaključke diplomske naloge, napisan naj bo na eni strani, do 250 besed v slovenskem

jeziku in do 250 besed v tujem jeziku (STJ 1).

3.1.3 Uvod

NAMEN NALOGE: V uvodu naj bo naveden namen naloge.

OPREDELITEV PROBLEMA: Opredelite problem, ki ga bo obravnavala diplomska

naloga, določite cilje in opišite uporabljeno metodologijo. Predvsem naj bo iz besedila

razvidno, kaj bo diplomska naloga prinesla novega, oziroma postavite hipotezo, ki jo boste

dokazovali. Uvod mora biti kratek, strnjen in jasen. Obsega lahko največ do 2 strani.

3.1.4 Glavni del (jedro)

TEORETIČNE OSNOVE NALOGE: Opredelite in predstavite teoretična izhodišča, na

katerih bodo temeljili analitični del naloge, rezultati in razprava. Obsega lahko največ tretjino

naloge.

ANALITIČNI DEL: V tem delu predstavite najpomembnejša lastna in tuja spoznanja,

stališča, podatke, informacije in podobno. Testirajte v uvodu postavljeno trditev oziroma

hipotezo. Trditev lahko dokaţete ali ovrţete.

LASTNI PREDLOGI IN REŠITVE: Na osnovi analize rezultatov predlagajte rešitve, ukrepe

ali aktivnosti za uporabo v praksi. Rezultati so najpomembnejši del naloge, lastni prispevek

avtorja, ki kaţe vašo sposobnost apliciranja teoretičnih znanj na praktični primer.

3.1.5 Zaključek (sklep)

V zaključku so podani odgovori na ključna vprašanja, ki so bila zastavljena na začetku (teza,

hipoteza). Kritično so povzete in ovrednotene ugotovitve in rezultati. Obsega lahko največ do

dve strani in naj bo povsem vaš, torej avtorski.


47

3.1.6 Literatura in viri

SEZNAM LITERATURE: Ob dodelitvi teme za diplomsko nalogo dobi študent od

mentorjev navodila za pridobitev temeljne literature. Seznam literature še sam dopolni tako,

da pregleda katalog razpoloţljive bibliografije. Literaturo uredite po abecedi priimkov

avtorjev, sledi ime avtorja, letnica izdaje, naslov dela (knjige, revije, članka, zakona z

navedbo številke revije in strani), kraj izdaje, ime izdajatelja oziroma zaloţbe. V seznamu

literature mora biti navedena vsa uporabljena literatura. Če se v besedilu sklicujemo na

uporabljeno literaturo, v oklepaju navedemo priimek avtorja, letnico izdaje knjige (članka) in

stran. Na primer: (Ivanko, 2004, 75).

NAVAJANJE LITERATURE IN VIROV

Primeri za navajanje literature:

Ivanko, Štefan. 2004. Temelji organizacije. 2004. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za

upravo.

Hrastelj, Tone, in Maja Makovec. 2006. Mednarodno trţenje. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

Moţina, Stane, in drugi. 2004. Poslovno komuniciranje. Maribor: Obzorja.

Primer za navajanje virov:

Statistični letopis RS 2006. 2006. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije.

Primer za navajanje člankov:

Lah, Marjeta. 2007. Načrtovanje notranje revizije javnih naročil v občini. Revizor, 7–8: 37–52.

Primer za navajanje zakonov:

Zakon o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic. Uradni list RS, št. 44/02.

Primer za navajanje vira s spletne strani:

http://www.auxillium.com/culture.shtml (28. 6. 2005).

3.2 OBLIKOVANJE DIPLOMSKE NALOGE IN TEHNIČNA NAVODILA

3.2.1 Vezava in napis na platnici

Diplomska naloga naj bo vezana v trde platnice, modro platno, napis na platnicah naj bo v zlati

barvi (PRILOGA 1).

3.2.2 Oblikovanje ponovljene naslovne strani

Vsebina in oblika te strani je razvidna iz PRILOGE 2.

3.2.3 Število izvodov

Diplomant je dolţan oddati tri vezane izvode diplomske naloge v referatu Višje strokovne šole

Murska Sobota. Po zagovoru naloge dva oddana vezana izvoda študent dvigne v referatu.


48

3.2.4 Obseg naloge

Diplomska naloga naj obsega okvirno od 30 do 35 strani.

3.2.5 Oblikovanje strani

Besedilo naj bo pisano s pisavo Times New Roman, velikost črk (glej primer):

2 TRŢNO-KOMUNIKACIJSKA STRATEGIJA (14 pt krepko)

2.1 TRŢNO KOMUNICIRANJE (12 pt krepko)

2.1.1 Instrumenti trţnega komuniciranja (12 pt krepko)

2.1.1.1 Oglaševanje (12 pt navadno)

2.1.1.2 Neposredno trţenje

Razmik med vrsticami naj bo 1, razmik med odstavki ena prazna vrstica, med poglavji oziroma

podpoglavji dve prazni vrstici, med podpodpoglavji po eno prazno vrstico. Vsako novo poglavje

začnite pisati na novo stran. Celotni tekst naj bo obojestransko poravnan.

Širina robov: levi 3 cm, desni 2 cm, zgornji 2,5 cm, spodnji od roba papirja do številke strani 2

cm.

3.2.6 Oblikovanje poglavij

Poglavja oštevilčimo samo z enim številom (1, 2, 3,…) in z vsakim poglavjem nadaljujemo tako,

da tekst teče neprekinjeno od uvoda do zaključka. Obseţna poglavja so preglednejša, če jih

razčlenimo na podpoglavja (1.1, 1.2,…). Delitev je smiselna, če imate vsaj dve podpoglavji.

3.2.7 Tabele v nalogi

Tabele številčimo od 1 skozi celo nalogo. Naslov pišemo nad tabelo.

Primer:

Tabela 1: Struktura izdatkov oglaševanja po vrstah medijev v podjetju Vino v letih

2000 in 2004

Vrsta medija Deleţ v odstotku

2000 2004

Radio 11 9

Televizija 38 45

Časopisi 7 6

Revije 24 28

Ostalo 20 12

Skupaj 100 100

Vir: Rezultati raziskave v podjetju Vino, maj 2005.


49

Pri sestavljanju tabele pazite na poravnavo podatkov. Pod tabelo navedite vir, iz katerega ste

vzeli podatke.

Na primer: Statistični letopis Republike Slovenije 2006, 194.

Ivanko (2004, 87).

3.2.8 Grafikoni in slike

Grafikone in slike številčimo tekoče od 1 naprej skozi celotno diplomsko nalogo. Številko

grafikona in naslov, iz katerega mora biti razvidno, kaj predstavlja, pišemo pod grafikon. V

besedilo morajo biti slike vstavljene tam, kjer so navedene. Slike v nalogi so lahko samo tiskane,

in ne lepljene.

V primeru, da grafikon dopolnjuje tabelo, vira ne navajamo, če pa je grafikon samostojen, ga

navedemo pod njim.

Primer:

Slika 1: Struktura izdatkov oglaševanja po vrsti

medijev v podjetju Vino v letih 2000 in 2004

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

2000 2004 Leto

ostalo

revije

časopisi

televizija

radio

3.2.9 Opombe

Opombe, označene v tekstu, naj bodo navedene na vsaki strani posebej spodaj pod črto (noga –

opomba).

3.2.10 Štetje in številčenje strani

Naslovna stran diplomskega dela ni oštevilčena. Kazalo številčimo z rimskimi številkami.

Povzetek diplomskega dela se prične s številko 2.

3.2.11 Lektoriranje naloge

Nalogo mora pregledati profesor slovenskega jezika, kar tudi potrdi na obrazcu VSŠ-D-11.


50

4 ZAGOVOR DIPLOMSKE NALOGE

4.1 PRIJAVA K ZAGOVORU DIPLOMSKE NALOGE

Pred prijavo k zagovoru študent odda osnutek z računalnikom izpisane celotne naloge v pregled

mentorjema (somentorju). Pisne pripombe in predloge k osnutku mentorja napišeta na obrazce

VSŠ-D-8 in VSŠ-D-9, (somentor na VSŠ-D-10). S pripombami in predlogi popravljeno nalogo

ponovno predloţite mentorju–predavatelju (somentorju–predavatelju) in mentorju v podjetju.

Ustreznost naloge, ki je primerna za tisk, potrdita na obrazcih VSŠ-D-12 in VSŠ-D-17.

Prijava k diplomskemu izpitu (VSŠ-D-3) z oddajo naloge je hkrati prijava k zagovoru diplomske

naloge. Prijavo lahko študent odda, ko izpolni vse obveznosti iz izobraţevalnega programa in

predloţi vsa soglasja (podpisana potrdila VSŠ-D-2, VSŠ-D-11, VSŠ-D-12, VSŠ-D-15, VSŠ-D-

16, VSŠ-D-17) in indeks. Referent za študijske zadeve z obrazcem VSŠ-D-18 potrdi izpolnitev

vseh obveznosti, kar je pogoj za pristop k zagovoru naloge. Datum zagovora določi ravnatelj

šole najkasneje v treh tednih po oddaji diplomske naloge.

4.2 POTEK ZAGOVORA DIPLOMSKE NALOGE

Potek zagovora diplomske naloge je določen s Pravilnikom o izdelavi diplomske naloge in

diplomskem izpitu.

Pri predstavitvi diplomske naloge lahko študent uporablja grafoskopske ali računalniške

prosojnice. Drugi pripomočki niso dovoljeni.

PRILOGA 1 PRILOGA 2

EKONOMSKA ŠOLA

MURSKA SOBOTA


(16 krepko)

DIPLOMSKA NALOGA

(24 krepko)

Murska Sobota, junij 2005 Primoţ Kuhar

(16 krepko)

9

EKONOMSKA ŠOLA MURSKA SOBOTA


(16 krepko)

Diplomska naloga višjega strokovnega

izobraţevanja

(20 krepko)

POSLOVNI NAČRT ZA USTANOVITEV

PODJETJA ZA PREVOZNE STORITVE (18 krepko)

Študent: Primoţ Kuhar

Mentor v šoli: mag. Janez Oblak, univ. dipl. ekon.

Mentorica v podjetju: Nada Lebar, univ. dipl. ing. rač.

Lektorica: Darja Novak, prof. slov. j.

Murska Sobota, junij 2003

(14 krepko)

Vsi obrazci so na spletni strani šole.

Ekonomska šola Murska Sobota, VIŠJA STROKOVNA ŠOLA KORISTNE INFORMACIJE

51

9 KORISTNE INFORMACIJE

Knjiţnica

Knjiţnica Ekonomske šole, 2. nadstropje, Slovenska ulica11, posluje

ponedeljek, sredo in petek od 6.30 do 16.00, torek in četrtek od 6.30

do 18.00. morebitne spremembe delovnega časa bodo objavljene na

spletni strani in oglasni deski šole. Izposoja je moţna z indeksom ali

študentsko izkaznico.

Pokrajinska in študijska knjiţnica Murska Sobota, Zvezna ulica 10.

Delo v času študija

Informacije:

Mladinski servis – Pomurski študentski servis, Ulica Štefana Kovača 30.

Študentski servis Maribor, Murska Sobota, Slovenska ulica 25.

Bivanje med študijem

Moţnost bivanja: Dijaški dom Murska Sobota, Tomšičeva ulica 15, tel. 02 530 03 13.

Boni za prehrano

Redni študenti in študenti v programu za odrasle, ki imajo status študenta

(niso redno zaposleni in niso prijavljeni kot iskalci zaposlitve na Zavodu

za zaposlovanje), lahko kupijo bone v Študentskem servisu Maribor,

Murska Sobota, Slovenska ulica 25.

Zdravstveno varstvo študentov

Zdravstveni dom Murska Sobota, Dispanzer za otroke in mladino, Grajska

ulica 18.

Govorilne ure predavateljev za študente

Govorilne ure so namenjene razgovoru s posameznimi študenti ali z

manjšimi skupinami študentov, predvsem o temah, o katerih ni mogoče

govoriti v času predavanj ali vaj.

Za čas govorilne ure se dogovorite s predavateljem po elektronski pošti. V kolikor ne dobite

odgovora predavatelja v 5 delovnih dneh, pokličite v referat šole.

PEDAGOŠKI DELAVCI ŠOLE Ekonomska šola Murska Sobota, VIŠJA STROKOVNA ŠOLA

52

10 PEDAGOŠKI DELAVCI VIŠJE STROKOVNE ŠOLE

Predavatelj(ica) Predmet Elektronski naslov

mag. Anton Balaţek,

univ. dipl. ekon.

- podjetništvo [email protected]

Ivana Domjan, univ. dipl. ekon. - poslovna matematika,

praktično izobraţevanje,

- sodobno pisarniško

poslovanje

[email protected]

mag. Metka Farič,

univ. dipl. ekon.

- osnove poslovnih financ [email protected]

Mihael Feher, univ. dipl. ekon. - podjetništvo [email protected]

Joţe Flegar, univ. dipl. ekon - finance,

- stroškovno

računovodstvo,

- finančno računovodstvo,

- osnove poslovnih financ

[email protected]

Janez Glaţar, prof. poslovno sporazumevanje

v slovenskem jeziku

Nevenka Hibler, prof. nem. - strokovna terminologija

v nemškem jeziku,

- poslovno

sporazumevanje v

nemškem jeziku

[email protected]

Daniel Katalinič,

univ. dipl. prav.

- gospodarsko pravo,

- javna uprava

[email protected]

Suzana Kerčmar,

univ. dipl. ekon.

- kultura podjetja [email protected]

mag. Beno Klemenčič,

univ. dipl. ekon.

- poslovodenje,

- organizacija in

menedţment podjetja,

ekonomika in

menedţment

[email protected]

mag. Borut Klepec,

univ. dipl.inţ. el.

- računalništvo in

informatika,

- informatika v

komercialnem

poslovanju

[email protected]

Alenka Kolenko, prof. nem. - strokovna terminologija

v nemškem jeziku, ţ

- poslovno

sporazumevanje v

nemškem jeziku

[email protected]

Janja Kuhar Öri,

univ. dipl. inţ. ţiv. teh.

- blago in storitve [email protected]

mag. Štefan Kuhar,

univ. dipl. ekon.

- analiza bilanc in revizija [email protected]

Hermina László, prof. madţ. - strokovna terminologija

v madţarskem jeziku 2

[email protected]

mailto:[email protected]












Ekonomska šola Murska Sobota, VIŠJA STROKOVNA ŠOLA PEDAGOŠKI DELAVCI ŠOLE

53

Robert Malačič,

univ. dipl. inţ. rač.

- računalništvo in

informatika,

- informatika v

komercialnem

poslovanju,

- računalniški praktikum

[email protected]

mag. Neva Malek,

univ. dipl. inţ. kem. teh.

blago in storitve [email protected]

Matija Maučec, univ. dipl. ekon. - davki v podjetju [email protected]

Bojan Mlinarič, univ. dipl. ekon. - osnove računovodstva,

- poslovodno

računovodstvo

[email protected]

mag. Alojz Reţonja,

univ. dipl. ekon.

- organizacija in logistika

poslovanja

[email protected]

Alojz Šadl, univ. dipl. ekon. - trgovinsko poslovanje [email protected]

Marika Šadl, univ. dipl. ekon. - statistika [email protected]

dr. Branko Škafar,

univ. dipl. ekon.

- organizacija poslovanja [email protected]

dr. Darko Števančec,

univ. dipl. psih.

- psihologija prodaje,

- psihologija dela,

- poslovno komuniciranje,

- koncepti in veščine

komuniciranja,

- kultura podjetja

[email protected]

Erna Vöröš, prof. - strokovna terminologija

v angleškem jeziku,

- poslovno

sporazumevanje

angleškem v jeziku

[email protected]

Štefan Vučak, univ. dipl. ekon. poslovna matematika [email protected]

Spletni naslov šole: http://www.vs-es.ms.edus.si









Documents

za študente · naloge, za katere jo pooblasti predavateljski zbor. Naloge strokovnih in drugih organov šole so opredeljene v Aktu o ustanovitvi zavoda Ekonomska šola ter pravilnikih