Lokar Ana 2015 - u pr · Poljak (v Novak, 1978) loči domače naloge na produktivne in reproduktivne. Pod produktivne naloge prištevamo domače naloge , pri katerih učenci samostojno

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

ANA LOKAR

KOPER 2015

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Univerzitetni študijski program prve stopnje

Razredni pouk

Diplomsko delo

DOMAČE NALOGE PRI POUKU MATEMATIKE

Ana Lokar

Koper 2015

Mentorica: prof. dr. Mara Cotič

Somentorica: Marina Volk

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorici prof. dr. Mari Cotič in somentorici asistentki Marini Volk

za strokovno pomoč, usmerjanje in mnenje pri pisanju diplomskega dela. Zahvaljujem

se vsem, ki so sodelovali pri izvedbi praktičnega dela diplomskega dela.

Posebno zahvalo namenjam mojim domačim.

Najlepša hvala vsem, ker ste verjeli vame.

IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisana Ana Lokar, študentka univerzitetnega študijskega programa prve stopnje

Razredni pouk,

Izjavljam,

da je diplomsko delo z naslovom Domače naloge pri pouku matematike

- rezultat lastnega raziskovalnega dela;

- so rezultati korektno navedeni in

- nisem kršila pravic intelektualne lastnine drugih.

Podpis:

______________________

V Kopru, dne

IZVLEČEK

V diplomskem delu z naslovom Domače naloge pri pouku matematike

osvetljujemo problematiko, vezano na načrtovanje in izvrševanje domačih nalog pri

pouku. Praksa domačih nalog sega že daleč v zgodovino in se ohranja do danes.

Vedno pa ima domače delo enak namen, da v učencih spodbudi pozitivne učinke, ki se

odražajo v obliki učnih in delovnih navad, pozitivni samopodobi in razvijanju različnih

spretnosti. Kljub razvoju različne tehnologije in različnih interesov učencev se domače

naloge niso bistveno spremenile. Povezano s to temo predstavljamo načrtovanje

domačih nalog in se osredotočamo predvsem na predstavitev zanimivih, poučnih in

kreativnih domačih nalog. Te predstavljajo tudi osrednji problem našega empiričnega

dela, v katerem podrobno raziskujemo učenčeva stališča do različnih tipov domačih

nalog. Podatke, pridobljene s pomočjo anketnega vprašalnika, smo ustrezno obdelali in

ugotovili, da so bili anketirani učenci zadovoljni s poskusnimi domačimi nalogami.

Spodbuden je podatek, da v večini učenci sami rešujejo naloge, ob morebitnih

nejasnostih poiščejo pomoč staršev.

Ključne besede: domača naloga, načrtovanje, izvrševanje in preverjanje, pozitivni

učinki, domača naloga pri matematiki.

ABSTRACT

The thesis “Homework assignments in Mathematics class” focuses on the

problems of planning and executing homework in mathematics classes. Setting

homework has always been an integral part of our educational system and remains so.

Historically homework assignments have always served the same purposes: increasing

students' learning outcomes, affecting study and work habits, and positively developing

self-image and skills Despite students possessing all the latest universally available

technology and differing interests, homework has not changed significantly. Related to

this topic we present homework planning, and focus primarily on presenting interesting,

educational and creative homework assignments. Homework is also the objective of

the empirical portion of this thesis in which we later explore students’ positions on

different types of homework. Based on the data collected from interview questionnaires

and their subsequent evaluation, we found that students were satisfied with the test

homework assignments. Student feedback regarding the completion of homework was

promising, as students reported being able to solve the assignments on their own,

asking only for minimal parental help.

Keywords: homework, planning, execution and check , positive effects,

homework in mathematics.

KAZALO 1 UVOD ................................................................................................................... 1

2 TEORETIČNI DEL ................................................................................................ 2

2.1 Domače naloge v osnovni šoli ........................................................................ 2

2.1.1 Opredelitev domačih nalog ...................................................................... 2

2.1.2 Funkcija domačih nalog........................................................................... 2

2.1.3 Vrste domačih nalog ............................................................................... 3

2.2 Načrtovanje domačih nalog ............................................................................ 5

2.3 Didaktična izpeljava domačih nalog................................................................ 5

2.3.1 Načrtovanje ............................................................................................. 5

2.3.2 Posredovanje .......................................................................................... 6

2.3.3 Izvrševanje .............................................................................................. 8

2.3.4 Preverjanje .............................................................................................. 8

2.4 Otroci in domače naloge ................................................................................ 9

2.5 Domače naloge in starši ................................................................................10

2.6 Zakaj so domače naloge koristne? ................................................................12

2.6.1 Raziskave o domačih nalogah................................................................13

2.6.2 Kakšne naj bi bile domače naloge? ........................................................14

2.7 Domače naloge pri matematiki ......................................................................15

2.7.1 Diferenciacija domačih nalog .................................................................16

2.7.2 Didaktična izpeljava domačih nalog pri matematiki .................................17

3 EMPIRIČNI DEL ...................................................................................................19

3.1 Problem, namen in cilji ..................................................................................19

3.2 Raziskovalna vprašanja ................................................................................19

3.3 Metodologija ..................................................................................................20

3.3.1 Vzorec ....................................................................................................20

3.3.2 Pripomočki .............................................................................................20

3.3.3 Postopek zbiranja podatkov ...................................................................20

3.3.4 Postopek obdelave podatkov .................................................................20

3.4 Rezultati in razprava .....................................................................................21

4 SKLEPNE UGOTOVITVE ....................................................................................26

5 VIRI IN LITERATURA ..........................................................................................28

6 PRILOGE .............................................................................................................31

Lokar, Ana (2015): Domače naloge pri pouku matematike. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.

1

1 UVOD

Matematika je eden izmed predmetov v osnovni šoli. Pomembna je na različnih

področjih življenja.

»Pri pouku matematike spodbujamo različne oblike mišljenja, ustvarjanja,

razvijamo formalna znanja in spretnosti ter omogočamo učencem, da spoznajo

praktično uporabnost in smiselnost učenja matematike« (Učni načrt, Matematika 2011,

str. 4).

Ker je matematika del človekovega vsakdana, je pomembno njeno poučevanje in

urjenje. V sklop urjenja matematike uvrstimo tudi domače naloge, ki so pomemben del

vzgojno–izobraževalnega procesa. Zanje velja različno mnenje o ustreznosti in

nujnosti. Številni menijo, da naloge zagotavljajo različne spretnosti, boljše znanje,

natančnost, samozavest in druge veščine, medtem ko jim drugi nasprotujejo z mnenji,

da so le dodatna obremenitev že tako preobremenjenemu učencu.

Domače naloge imajo v večini primerov negativni prizvok. Zanj je lahko veliko

razlogov. Eden izmed glavnih je, da v šolski praksi prevladujejo za učence dolgočasne,

nezanimive domače naloge. Pri teh ima veliko vlogo učitelj. Pomembna je vsebina

domače naloge, način posredovanja in trajanje, način preverjanja, slog, izvirnost ipd.

Da bi bile domače naloge v prihodnje zanimivejše in da bi se približale učenčevim

interesom, jih je potrebno skrbno načrtovati, posredovati in preverjati. Le tako bodo

učenci deležni zanimivih domačih nalog, ki jih bodo radi opravljali in se bodo z njimi

učili in zabavali.

V diplomskem delu smo se odločili za to temo, ker menimo, da je na razredni

stopnji premalo poudarka na kakovostnih domačih nalogah. Te lahko bistveno

pripomorejo k učenčevim učnim uspehom in niso zanemarljive pri nobenem

predmetov. V teoretične delu diplomskega dela smo najprej predstavili splošno vedenje

o domačih nalogah, njenih funkcijah in vrstah. Velik del smo namenili načrtovanju

domačih nalog. V nadaljevanju so predstavljeni pozitivni učinki domačih nalog, še

posebej pri pouku matematike. Pozornost smo namenili tudi načrtovanju, izvedbi in

preverjanju domačih nalog ter načrtovanju izvirnih domačih nalogah, in sicer s

poudarkom na interesih učencev. Te so bile osnova našega raziskovanja v empiričnem

delu, katerega glavni namen je bil ugotoviti stališča otrok do različnih domačih nalog.


2

2 TEORETIČNI DEL

2.1 Domače naloge v osnovni šoli

2.1.1 Opredelitev domačih nalog

»Domače naloge so zelo pomemben del vzgojno-izobraževalnega dela, s katerim

se vsakodnevno srečujejo učitelji in učenci« (Cerjak, 1987, str. 304).

Izrazov za domače delo učenca je veliko. Čagran (2007) navaja, da obstaja veliko

izrazov za označevanje različnih oblik učenčevega domačega učnega dela, kot na

primer: domača naloga, domača vaja, domače učenje, domače delo. Termini se

razlikujejo po pomenu.

Čargan (2007) tako definira domačo nalogo: »domača naloga, s katero

označujemo pisno, ustno in praktično obliko učenčevega dela, ki jo posreduje učencem

učitelj in je neposredno povezana s poukom ter jo učenec opravlja praviloma

samostojno po rednem šolskem delu« (Čargan, 2007, str. 11).

V literaturi zasledimo različne definicije besedne zveze domača naloga. Slovar

slovenskega knjižnega jezika pa domačo nalogo opredeli kot pismeno obveznost

učencev, ki jo morajo opraviti doma (SSKJ, 2000).

Novak (1978) razlaga domače naloge kot »aktivnosti, ki izhajajo iz vsakodnevnih

obvez pouka in jih učenci izvajajo doma.« Dodaja še, da so domače naloge povezane

s poukom kot sestavni del, saj je njihova vsebina odvisna od specifičnosti učnega

procesa pri pouku (Novak, 1978, str. 1).

2.1.2 Funkcija domačih nalog

»Domače naloge imajo dvojno funkcijo: izobraževalno in vzgojno« (Novak, 1978,

str. 2).

Izobraževalna funkcija opredeljuje: utrjevanje in ponavljanje znanja; poglabljanje in

razširitev znanja; višje didaktične funkcije, kot so uporaba, analiza in sinteza; urjenje

spretnosti in veščin; pripravo na novo učno snov; razvijanje psiho-fizičnih in

sposobnosti samostojnega učenja. Pri vzgojni funkciji domačih nalog pa gre predvsem

za: razvijanje učnih delovnih navad; razvijanje osebnostnih lastnosti, kot so vztrajnost,

natančnost, doslednost, odgovornost, vestnost ipd.; razvijanje navad sistematičnega

dela in načrtovanja ter razvijanje sposobnosti samostojnega dela (Trobec, 2013).


3

Domače naloge oblikujejo učenca na različnih področij, zato je pomembno, da se

ga spodbuja k pisanju domačih nalog, saj mu bodo te kasneje pomagale tudi pri

nadaljnjem študiju in delu (Čagran, 2007).

»Izkaže se, da je naša skupna naloga dosledno spreminjanje, posodabljanje

obstoječe prakse načrtovanja, posredovanja, izvrševanja in preverjanja domačih nalog

v smeri njihove višje učinkovitosti in to v širšem smislu, torej doseganja tako

izobraževalnih kot vzgojnih ciljev« (Čargan, 2007, str. 15).

2.1.3 Vrste domačih nalog

Domače naloge lahko klasificiramo po več kriterijih. Ti so:

· tehnika izvedbe,

· oblika izvedbe,

· nujnost izvršitve,

· možnost učenčeve izbire,

· čas za izvrševanje,

· upoštevanje učenčeve individualnosti,

· cilji (Čagran, 2007).

Glede na napisane kriterije ločimo različne domače naloge. Preglednica 1

prikazuje delitev domačih nalog glede na določene kriterije (Čagran, 2007).


4

Čagran (2007) deli domače naloge po različnih kriterijih:

Preglednica 1: Vrste domačih nalog glede na različne kriterije

Kriterij za klasifikacijo domačih nalog Vrste domačih nalog glede na kriterij

Tehnika izvedbe · pisna

· ustna

· praktična

Oblika izvedbe · individualna

· parna

· skupinska

· kolektivna

Nujnost izvršitve · obvezna

· prostovoljna

Možnost učenčeve izbire · predpisana (učitelj določi vsebino in

način reševanja)

· nepredpisana (vsebino, način

reševanja izbere učenec sam)

Čas za izvrševanje · kratkoročna (učenec naredi domačo

nalogo do naslednje šolske ure)

· dolgoročna (učenec ima več časa

za izvedbo)

Upoštevanje učenčeve individualnost · nediferencirana

· diferencirana

o kvantitativno – po obsegu in

količini,

o kvalitativno – po težavnostni

stopnji,

o metodično – po postopku dela,

o interesno – po upoštevanju

učenčevega interesa.

Cilji · vaja in utrjevanje

· poglabljanje znanja

· razširjanje znanja

· sistematizacija znanja

· uporaba v danih primerih

· priprava na obdelavo nove snovi


5

Poljak (v Novak, 1978) loči domače naloge na produktivne in reproduktivne. Pod

produktivne naloge prištevamo domače naloge, pri katerih učenci samostojno

pridobivajo novo znanje, medtem ko so reproduktivne predvsem naloge ponavljanja in

utrjevanja. Isti avtor deli domače naloge glede specifičnosti didaktičnih komponent

učnega procesa, in sicer: priprava na pouk, samostojna obdelava učne snovi, urjenje,

ponavljanje ali značaj preverjanja.

Pedagoški rečnik (v Novak, 1978) deli domače naloge na:

· naloge, s katerimi učenec učno snov ponavlja, širi ali poglablja,

· naloge, ki imajo namen uporabe pridobljenega znanja, spretnosti in navad,

· ustvarjalne naloge,

· naloge, s katerimi se učenec pripravlja na obdelavo nove učne snovi (Novak,

1978, str.2)

2.2 Načrtovanje domačih nalog

Splošno mnenje otrok, staršev in učiteljev je, da so domače naloge koristne. Pri

njih je zelo pomembno, kako jih načrtujemo in koliko truda vložijo učitelji v pripravo in

izdelavo (Marovt, 2007).

»Domača naloga, ki je skrbno načrtovana, smiselna in odmerjena v pravi količini,

je vrednota, ki poveže šolo s starši, vpliva na uspešnost otroka in njegovo

samopodobo« (Marovt, 2007, str. 16).

Učitelji se pogosto ne zavedajo pomena in zahtevnosti načrtovanja domačih nalog.

Marovt (2007) poudarja, da moramo pri načrtovanju domačih nalog vedeti, kaj želimo z

njimi doseči in katere cilje bomo z njimi uresničevali. Pomembno je, da cilje

predstavimo učencem, da se zavedajo koristi domače naloge.

Z zakonom je določeno, da morajo učitelji načrtovati svoje poučevanje. Domače

naloge so del učnega procesa, zato tudi zanje velja, da bi morale biti vnaprej skrbno in

natančno načrtovane (Pravilnik o dokumentaciji v osnovni šoli, 2008).

2.3 Didaktična izpeljava domačih nalog

2.3.1 Načrtovanje

»Učitelj mora svoje delo načrtovati in ga razporejati tako, da ob koncu leta (koncu

učne ure) ni v časovni stiski in v situaciji neuresničenih vzgojno–izobraževalnih ciljev«

(Čagran, 1993, str. 246).


6

Domače naloge so del pouka in izhajajo iz vsebine in ciljev učne ure, zato

moramo, poleg načrtovanja pouka oziroma učne ure, načrtovati tudi domače naloge.

Načrtovanje domačih nalog poteka na dveh nivojih: makro ali dolgoročni nivo ter mikro

ali kratkoročni nivo (Čagran, 1993).

Učitelji lahko domače naloge načrtujejo v okviru letne ali dnevne učne priprave. Pri

načrtovanju pa morajo izhajati iz vsebin, obsega in namena domačih nalog (Čagran,

1992, v Prosen, 2011).

V letnih učni pripravah načrtujejo učitelji makro ali dolgoročne domače naloge,

vezane na zbiranje različnih materialov in podatkov, daljše časovno raziskovanje,

branje ter pomnjenje daljšega pisnega gradiva. Poleg tega lahko sem prištevamo tudi

domače naloge, ki potrebujejo več časa za realizacijo, kot so na primer: referati,

seminarske naloge, projektne naloge (Čagran, 1992, v Prosen, 2011).

Domače naloge v okviru dnevne učne priprave pa načrtuje učitelj v okviru tekoče

snovne priprave. Sem lahko spadajo naloge ponavljanja, utrjevanja, poglabljanja,

razširjanja in uporabe znanja (Čagran, 1992, v Prosen, 2011).

Pri načrtovanju domačih nalog mora učitelj upoštevati:

· vsebino domače naloge,

· obseg domače naloge,

· predvideno časovno obremenitev učencev z izpolnjevanjem domače naloge,

· didaktično funkcijo domače naloge,

· predznanje učencev za izvrševanje domačih nalog,

· metodiko posredovanja domačih nalog (trajanje, mesto in tehnika posredovanja

domačih nalog),

· načine in postopke izvrševanja domačih nalog,

· metodiko preverjanja domačih nalog (trajanje, mesto in oblika preverjanja

domačih nalog) (Čagran, 1993).

2.3.2 Posredovanje

Posredovanje domače naloge je izrednega pomena. Domačo nalogo lahko učitelj

posreduje v različnih delih učne ure: na začetku, v sredini ali na koncu učne ure.

Posredovanje domače naloge na koncu učne ure ni primerno, saj otrokom že upade

motivacija, začnejo klepetati in niso več pozorni na navodila in podajanje domače

naloge. V tem primeru se lahko večkrat zgodi, da si učenec ne zapiše navodil oziroma


7

ne označi in je prihodnjo uro brez domače naloge. S podajanjem domače naloge tik

pred koncem šolske ure učitelj sporoča učencem, da domača naloga ni pomembna.

Za posredovanje domače naloge si morajo učitelji vzeti dovolj časa. Učencem

morajo podati ustrezna, glasna in jasna navodila tako, da vsi učenci razumejo, kaj je

njihova naloga. Dobro je, če učitelj predstavi učencem namen domače naloge, ker

bodo tako počasi in postopoma pridobili mnenje, da je domača naloga koristna zanje.

Ob nejasnostih, ki nastanejo po končanem podajanju navodil, mora biti učitelj dovzeten

za vprašanja učencev. Za učitelje je priporočljivo, da poskuša v domačo nalogo

vključiti različne pripomočke (fotografije, križanke, slike, zvočne posnetke, igrice,

rebuse…), saj le tako naredi domačo nalogo bolj zabavno za učence. Pri posredovanju

domačih nalog tako učence racionalno, emocionalno in motivacijsko pripravimo na

domačo nalogo (Čagran, 1993).

Za uspešno opravljene domače naloge in ustrezno motivacijo naj bi učitelj vnaprej

načrtoval metodiko posredovanja domačih nalog po naslednjih korakih:

· koliko časa bo porabil za posredovanje domačih nalog,

· kdaj in kako bo v učni uri posredoval domačo nalogo,

· kakšnega načina posredovanja domačih nalog se bo posluževal (uporaba

različnih pripomočkov) (Čagran, 1993).

Posredovanje domače naloge naj bi zajemalo naslednje elemente:

· vsebino, ki naj bi bila v skladu s principom pestrosti vsebinsko raznolika,

aktualna in povezana z učenčevim vsakdanjim življenjem;

· namen, pri katerem naj učenci, poleg ponavljanja in utrjevanja, uporabljajo tudi

naloge višjih didaktičnih funkcij (poglabljanje in razširjanje, uporaba znanja v

danih in iskanih primerih…);

· metodiko izvrševanja, ki opredeljuje obliko izvrševanja (individualna, parna,

skupinska) in tehniko izvrševanja (pisna, ustna in praktična) ter kriterij

obveznosti (ovezna, prostovoljna) in kriterij predpisanosti (predpisana,

nepredpisana);

· preverjanje, ali je učenec razumel navodila za domačo nalogo in kaj je njegova

naloga;

· usklajevanje učiteljev (usklajevanje se navezuje na učitelje predmetne stopnje,

saj morajo biti pozorni, da učencev istočasno preveč ne obremenijo z domačimi

nalogami) (Čagran, 1993).


8

2.3.3 Izvrševanje

Izraz izvrščevanje pomeni opravljanje domače naloge. Učenci domačo nalogo

opravljajo izven rednega šolskega pouka, to je v podaljšanem bivanju ali doma.

Na izvrševanje domače naloge ne glede na to, kje se opravlja, vplivajo psihološki

in fiziološki dejavniki ter drugi zunanji dejavniki, ki izhajajo od doma ali iz šole.

Uspešnost domačih nalog najbolj opredeljujejo naslednje lastnosti in značilnosti

(Čagran, 1993):

· prostor, ki naj bo stalen in primerno urejen (osvetljen, zračen, miren, ogrevan,

opremljen z raznimi pripomočki za delo…);

· dejavnost staršev, ki otrokom nudijo sodelovanje in pomoč brez omejevanja

njihove samostojnosti (če otrok dela domačo nalogo v podaljšanem bivanju, je

to učiteljeva pomoč);

· učiteljevo spremljanje učenčevega dela, nudenje pomoči in spremljanje ter

preverjanje uresničevanja načinov učinkovitega izvrševanja domačih nalog;

· učenčeve učne navade, pri katerih je pomembna primerna (pozitivna, notranja)

učna motivacija.

2.3.4 Preverjanje

»Preverjanje domačih nalog je nepogrešljivo zbiranje informacij o uresničevanju

zastavljenih vzgojno–izobraževalnih ciljev domačih nalog in s tem sklepanju o njihovi

učinkovitosti« (Čagran, 1993, str. 252).

Čagran (1993) opozarja, da pri načrtovanju domačih nalog ne sme ta časovno in

psihofizično preveč obremenjevati učitelja, učencev in staršev. Pri tem se ne sme

izgubiti največja vrednota domače naloge - učenje.

Učitelji morajo pri pregledovanju domačih nalog upoštevati:

· optimalni čas, potreben za pregledovanje domačih nalog v posamezni učni uri.

Gre za preverjanje učenčeve časovne obremenitosti in snovne pravilnosti

domače naloge. Učitelji se lahko ob tem poslužujejo različnih oblik preverjanja,

da bi prišli do informacij o učenčevi uspešnosti in ne do informacije o opravljeni

domači nalogi.

· Vsako domačo nalogo je potrebno preveriti. Če se učitelji ne zavzemajo za

preverjanje domače naloge, dajejo učencem slabo motivacijo za njeno

opravljanje.


9

· Pri preverjanju vsake domače naloge gre tudi za uporabo pozitivnih ukrepov ali

za dajanje negativne motivacije in ocenjevanje. V primeru, da učenec skrbno

naredi domačo nalogo, ga lahko pohvalimo in nagradimo. Če pa učenec ne

naredi domače naloge, sledi graja in kazen (Čagran, 1993).

»V kolikor bo preverjanje domačih nalog zbiranje podatkov o učenčevem

približevanju zastavljenim ciljem domačih nalog, torej podatkov o individualnem

učenčevem napredku, bo učenec svoje domače učno delo sprejemal avtonomno,

motivirano in ga izvrševal samoodgovorno kot subjekt lastnega napredka« (Čagran,

1993, str. 252).

2.4 Otroci in domače naloge

Domače naloge najpogosteje predstavljajo otrokom breme in imajo negativen

prizvok. Učitelji se morajo zavedati nujnosti domačih nalog, ob tem pa biti ustvarjalni,

inovativni in razmišljujoči ob načrtovanju teh. Mori (2009a) dodaja, da so učenci zelo

motivirani, če vidijo, da učitelj opazi in ceni njihov trud.

»Domače naloge so teme pogostih razprav učiteljev, drugih strokovnjakov in

staršev. Nekateri so prepričani, da so nujno potrebne, drugi so spet mnenja, da z njimi

le dodatno obremenjujemo učence in starše v popoldanskem času. Mogoče pa se o

domačih nalogah premalo pogovarjamo z učenci« (Mori, 2009a, str.1).

Pojem preobremenjenosti je zelo relativen. Nekateri strokovnjaki se strinjajo, da so

učenci vedno bolj obremenjeni, drugi zavračajo to mnenje in trdijo, da so domače

naloge nujne.

Raziskava HBSC za leto 2002 in 2006 kaže, da narašča število obremenjenih

učencev, vendar pa upada tudi število tistih otrok, ki niso s šolo obremenjeni. Okoli 60

% šolarjev meni, da so s šolo preveč obremenjeni (Mal, 2008).

»Raziskava razkirje, da odstotek učencev, ki ne porabijo nič časa za domače

naloge, s starostjo narašča, se podvoji oziroma potroji. S starostjo se počasi zmanjšuje

celoten čas, ki ga večina učencev porabi za domače naloge« (Mal, 2008, str. 12).

Glede na podatke, ki jih podaja raziskava, lahko sklepamo, da učenci imajo v višjih

razredih manj naloge ali pa so te prelahke in preveč enostavne, zato se večkrat zgodi,

da jih postopno vedno bolj opuščajo (Mal, 2008).

Raziskava podaja podatke, da učenci za pisanje domačih nalog ne porabijo

dnevno več kot eno uro časa. Povečuje se pa dejstvo, da je vedno več učencev, ki za


10

domačo nalogo porabijo dnevno tri oziroma štiri ure. Iz tega lahko sklepamo, da se

učenci razlikujejo na miselno zelo dobre učence in ti posvečajo in vlagajo več napora v

učenje in v iskanje rešitev z višjimi miselnimi procesi. Vedno bolj pa se opaža

integracijo otrok z nižjimi zmožnostimi v osnovno šolo (Mal, 2008).

Domače naloge v prvem razredu so po večini za otroke lahke in enostavne.

Velikokrat je otrokova naloga, da kaj prinese v šolo, poišče kakšne sličice ali fotografije

in podobno. Ampak Kranjc (2007) meni, da vse to ni dovolj, in govori o tem, da mora

otrok s časoma spoznati, da je naloga nekaj, kar je pomembno za utrjevanje znanja in

pridobivanje novega znanja.

»V prvem razredu dajemo otrokom domače naloge, vendar so te prilagojene

otrokovim zmožnostim. Naloge so drugačne od tistih, ki smo jih bili vajeni včasih«

(Krajnc, 2007, str. 50).

Vahčič Mlakar (2007) se osredotoča na prvo vzgojno-izobraževalno obdobje in

poudarja, da so domače naloge v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju zelo

pomembne, saj se pojavi mnogo novih učnih ciljev, ki jih ni mogoče vedno realizirati v

šoli. Poudarja, da obveza in stalnost pripomoreta k boljšim delovnim navadam in

samostojnosti posameznika.

»Domača naloga je bila skozi vso šolsko zgodovino vez med učenci, učitelji in

starši in je to pomembno vlogo ohranila do danes. Učenci si zagotovo želijo

domačih nalog, ki jih lahko uspešno opravijo, in s tem pokažejo svoje

napredovanje tudi drugim. Tako lahko ob tem čutijo pozitivna čustva in ne stiske

ali obremenitve. Učiteljeva avtonomija je na tem področju brezmejna in

prepuščena njegovi strokovni presoji ter odgovornosti za uspeh in napredovanje

učencev« (Mori, 2009a, str.1).

2.5 Domače naloge in starši

»Družina je primarni, šola pa sekundarni vzgojni dejavnik. Zato je prav, da pri

oblikovanju celotnega šolskega sistema in delovanju šole, ki jo otroci obiskujejo, med

seboj vzajemno sodelujeta« (Žabjek, 1998, str. 138).

Dandanes se vedno več učiteljic razrednega pouka in vzgojiteljic srečuje ob

problematičnih učencih še s problematičnimi starši. Vedno bolj se v družini poudarja

vloga in volja otroka, ki pa kasneje, ko prestopi šolski prag, ne brzda svojih načel in

pride do konfliktnih situacij. Vedno bolj imajo učiteljice in vzgojiteljice težave s starši, ki

se vpletajo v pedagoško delo.


11

»Domača naloga je za učitelja in starše povratna informacija o otrokovem

samostojnemu delu. Z opravljanjem domačih nalog otroci razvijajo

organizacijske sposobnosti in zmožnost za reševanje nalog. Hkrati uporabljajo

novo znanje (praktična uporaba znanja). Domače naloge praviloma načrtuje

učitelj. Po njih vidi, ali učenci razumejo posredovalno nalogo in snov. Učitelj je

pozoren, ali je izbrana prava metodika (oblika, tehnika, zahtevnost naloge)«

(Cerar, 2007, str. 30).

Pri opravljanju domačih nalog je pomembno, da starše zanima otrokovo delo. Če

otrok opazi, da se starši zanimajo za njegovo delo, bo domačo nalogo veliko raje

napisal in z večjo motivacijo. Poleg tega bo v nalogi videl smisel (Bernetič, 2007).

»Namen domačih nalog vsekakor ni preobremeniti otroka, mu jemati prosti čas ali

starše postavljati v zadrego. Glavni namen domače naloge je utrjevanje snovi, ki jo je

otrok jemal pri pouku, in hkrati povratna informacija učitelju« (Sever, 2007, str. 71).

Sever (2007) pravi, da mora biti domača naloga skrbno narejena in načrtovana,

da daje učitelju in staršem povratno informacijo. Ampak učitelj dobi realno informacijo

šele takrat, ko je domača naloga samostojno narejena. Sever pa navaja: »Če starši

naredijo ali narekujejo domače naloge, se namen in učinek domače naloge izgubi.

Poleg utrjevanja je opravljanje domačih nalog tudi način za utrjevanje delovnih navad.

S tem ko otrok samostojno oz. pod nadzorom staršev opravlja domačo nalogo,

pridobiva sposobnost oceniti, koliko časa potrebuje za določene stvari« (Sever, 2007,

str. 71).

Tako učitelji kot starši se morajo zavedati, da otroke izobražujejo v samostojne in

neodvisne odrasle osebe. »Če je naloga prezapletena za otroke, je bolj smiselno, da je

ne naredi, kot pa da jo napiše kdo drug ali pa da jo prepiše« (Sever, 2007, str. 73).

Nenapisana domača naloga je povratna informacija učitelju in staršem. Ob tem bi

se morali zavedati učitelji in starši, da ne gre samo za to, da učenec napiše domačo

nalogo, ampak da gre za njen globlji pomen, da se z njo tudi nekaj nauči ali utrdi. Ob

nenapisani domači nalogi se mora učitelj vprašati, če tiči problem v razlagi snovi, v

premalo urjenju ali pa v nejasnih navodilih. Če nima učenec domače naloge zaradi

neznanja, ni to nič narobe (Sever, 2007).

»Če otroci imajo delovne navade, je to za starše razbremenjujoče. Ni se treba

vsak dan znova pogajati, zakaj je treba nekaj narediti. V življenju ne moremo

delati samo tistega, kar želimo, nekaj stvari tudi moramo narediti. Otrok, ki se

nauči delati brez izsiljevanj in čustvenih izbruhov, bo čustveno in socialno


12

zrelejši, kar bo pripomoglo k njegovemu boljšemu socialnemu statusu v

medosebnih odnosih« (Ribič Hederih, 2015).

2.6 Zakaj so domače naloge koristne?

Šmid (2009) pravi, da bi otroci morali večkrat slišati pozitivne učinke in smisel

domačih nalog, saj imajo otroci radi konkretne podatke in številke. Pri tem lahko učitelj

pokaže številke, ki prikazujejo pozitivno korelacijo med pisanjem domačih nalog in

končno oceno. Veliko vlogo imajo tudi starši v začetnem obdobju oziroma v prvem

vzgojno-izobraževalnem obdobju. Ko otroci dojamejo domače naloge kot nekaj

samoumevnega in starši jasno nakažejo, da se o tem ne bodo pogovarjali … Šele

takrat otroci resno jemljejo domače naloge. Če se to ne zgodi, otrok uporablja domače

naloge kot orožje, da se z njimi bori proti avtoriteti, izsiljuje ter se pusti prositi in

podkupovati.

Thomas Gordon (v Mal, 2008) odgovarja na vprašanje: »Ali je otrokova pravica, da

ne posluša, da ne naredi domače naloge ali ne pride k pouku? Odgovori: »Otroka ni

mogoče prisiliti, da bo poslušal, delal domače naloge in prihajal v šolo, ker gre za

otrokov problem in problem njegovih staršev in ne učiteljev« (Mal, 2008, str. 12).

»Šolska praksa je namreč taka, da so domače naloge pogosto konflikten

pedagoški problem. Učenci nočejo delati domače naloge, starši se z otroki

nočejo prepirati, učitelji pa kljub temu v njih vidijo smisel. Na eni strani imamo

torej odpor (učenci), na drugi pritisk (učitelji) in vmes elastiko, ki se enkrat bolj

nagiba na eno stran, drugič na drugo (starši)« (Starman, 2012, str. 13).

Cooper (2007) navaja nekaj pozitivnih učinkov domačih nalog:

· preprečujejo pozabljanje;

· izboljšujejo razumevanje;

· pomagajo razvijati nekatere spretnosti (sistematičnost, doslednost, iskanje in

koriščenje virov, navajanje na samostojnost, odgovornost, vztrajnost,

vedoželjnost);

· privzgajajo in izboljšujejo kritično mišljenje;

· spodbujajo in privzgajajo učenje in delovne navade;

· so priložnost za individualizacijo učenja;

· so priložnost za iskanje informacij v socialni interakciji.


13

2.6.1 Raziskave o domačih nalogah

Nedeljko (2007) je naredila krajšo raziskavo o domačih nalogah s pomočjo

anketnega vprašalnika. Zanimalo jo je predvsem, kako pogosto učenci opravljajo

domače naloge, kje jih opravljajo, kako pogosto potrebujejo pomoč pri domačih

nalogah, kdo jim pomaga ter koliko časa na dan porabijo zanje. V raziskavo je bilo

vključenih 62 učencev 4. razreda in 41 učencev 5. razreda devetletne osnovne šole, v

šolskem letu 2005/2006. Pri raziskavi je bilo upoštevano, da gre za raziskavo s

pomočjo anketnega vprašalnika in da so podatki subjektivne narave.

Avtorica je ugotovila, da so učenci 4. razreda vestnejši pri opravljanju domačih

nalog kot učenci 5. razreda. Kje učenci opravljajo domačo nalogo, ni bilo bistvenih

razlik med razredoma. Največ učencev 4. in 5. razreda opravlja domačo nalogo v

podaljšanem bivanju, približno polovica teh jo dokonča tudi doma. Pokazalo se je, da

več kot polovica učencev potrebuje redno ali občasno pomoč pri opravljanju domačih

nalog. Razlik med razredoma ni bilo izrazito vidnih. Največ učencev 4. Razreda opravi

domačo nalogo v pol ure, medtem ko učenci 5. razreda navajajo, da za domačo nalogo

porabijo od pol ure do eno uro na dan. Majhen delež (3%) je bilo tudi učencev, ki za

domačo nalogo porabijo več kot eno uro na dan (Nedeljko, 2007).

Gril (2007) povzema ugotovitve raziskave na OŠ Šenčur, pri kateri jo je najbolj

zanimala povezava med opravljanjem domačih nalog in zaključno oceno. Raziskava je

bila izvedena na vzorcu 309 naključnih učencev predmetne stopnje. Za raziskavo je bil

uporabljen krajši anketni vprašalnik z 8 vprašanji. Avtorica je raziskovala domače

naloge pri predmetih: slovenščina, angleščina in matematika. V nadaljevanju bomo

predstavili le ključne povzetke za matematiko.

Večina učencev samostojno opravlja domačo nalogo, manjši delež jih potrebuje

pomoč. Relativno velik delež učencev (14,2 %) se poslužuje prepisovanja domačih

nalog. Pri korelaciji med opravljanjem domače naloge in zaključno oceno pri

matematiki je bilo ugotovljeno, da sta spremenljivki odvisni. Delež učencev, ki redno

opravljajo domačo nalogo pri matematiki in imajo visoko oceno, je velik. V nasprotju je

raziskava pokazala, da je visok delež tudi učencev, ki ne opravljajo redno domače

naloge in posledično dosegajo nižjo uspešnost (Gril, 2007).

Mihajlovska (2003) je izvedla raziskavo, v katero je vključila tri šole in učence od 3.

do 8. razreda osemletne osnovne šole. Raziskava je bila izvedena s pomočjo

anketnega vprašalnika. Razdeljenih je bilo 313 anketnih vprašalnikov za učence, 313

za starše in 129 za učitelje. Anketiranih je bilo 271 učencev, 218 staršev in 43 učiteljev.


14

S pomočjo anketnega vprašalnika je bilo preverjeno, kaj menijo starši in učenci o

domačih nalogah, medtem ko se je pri anketnem vprašalniku za učitelje ugotavljalo,

kako pogosto učitelji naročijo domače naloge in koliko časa naj povprečno uspešen

učenec porabi za njihovo opravljanje. Učenci so pri vprašanju o zadovoljnosti navajali

naslednje odgovore: naloga je super; nalogo rad rešujem; naloga je dobra, saj vaja

dela mojstra; z nalogo se še več naučim; ko delam nalogo mi čas hitreje mine ipd.

Starši so se o domačih nalogah v večini strinjali, da je prav, da ima otrok domačo

nalogo, poleg tega so pa navedli še: da je domača naloga del izobraževanja in učenja;

da otrok z njo utrjuje znanje; domače naloge navajajo k samostojnosti in ustvarjalnem

delu. Učitelji pa so na vprašanje, kako pogosto dajo učencem domače naloge, navajali

naslednje odgovore: nikoli (3 %), po vsaki končani uri (37 %), občasno (60 %). V

sklopu domačih nalog, ki so občasno dodeljene, so še naslednji dejavniki: pred

preizkusom znanja (7 %), kadar v šolski uri učenci ne uspejo narediti dovolj (16 %),

kadar se morajo učenci naučiti snov na pamet (7 %) ter drugo (44 %). 68 % učiteljev

meni, da učenci dnevno porabijo za domačo nalogo od 15 do 30 minut, 18 % učiteljev

pa meni, da otroci dnevno porabijo eno uro. Pri anketnem vprašalniku je bila

namenjena pozornost tudi preverjanju domačih nalog iz posameznih predmetov in za

razredno stopnjo. Izkazalo se je, da 35 % učiteljev vedno pregleda domačo nalogo, 9

% vprašanih le v izjemnih primerih ne pregleda. Kar 28 % učiteljev pa le občasno

pregleda domačo nalogo.

2.6.2 Kakšne naj bi bile domače naloge?

Ugotovitve na področju domačih nalog kažejo na kar nekaj pomanjkljivosti

načrtovanja, posredovanja, izvrševanja in preverjanja. Potreben je preobrat in

razvijanje učinkovitejših domačih nalog.

Starman (2012) navaja tri principe, ki jih morajo učitelji upoštevati pri oblikovanju

domačih nalog:

· princip pestrosti (po tehniki, vsebini, aktualnosti, interesih);

· princip diferenciacije domačega dela (kvantitativna, kvalitativna, metodična in

interesna);

· princip racionalizacije in ekonomičnosti (uveljavljanje optimalne porabe časa,

učnih sredstev, psiho-fizičnih sposobnosti) (Starman, 2012, str. 13).


15

Učinkovite domače naloge, po Čagran (1992), vsebujejo naslednje lastnosti:

· aktualnost, raznolikost in povezanost vsebine z interesi in izkušnjami učencev;

· domača naloga naj bi vsebovala čim več nalog, povezanih z uporabo višjih

miselnih procesov in uvajanja na področje nove učne snovi;

· samoaktivnost učencev;

· vsaka domača naloga oblikuje pozitivno samopodobo učencev ob ustrezni

potrditvi njihove odgovorne in samokritične domače aktivnosti.

Učitelji morajo poskušati domače naloge čim bolj približati učencem in njihovim

interesom. Mori (2009b) navaja iz svoje prakse primere domačih nalog, kjer so jih

učenci radi naredili, se ob tem učili in zabavali. Navaja, da se učenci najbolj zabavajo

ob domačih nalogah, ki so praktična dela (sami izdelajo glasbila, v lonček posadijo

različne rastline in opazujejo njihovo rast), in ob domačih nalogah, povezanih z

računalnikom (napišejo svojo uganko v programu Word, po elektronski pošti pošljejo

razglednico učiteljici, brskajo po spletu in iščejo različne podatke, narišejo poklic svojih

staršev v programu Slikar, naredijo anketo med sorodniki o tem, katero sadje imajo

najraje, in podatke prikažejo v tabeli v Wordu).

Mori (2009b) piše in opaža, da so učencem veliko bolj zanimive naloge, ki od njih

zahtevajo veščine, kot so iznajdljivost, ustvarjalnost in eksperimentiranje. Take naloge

jim predstavljajo igro in jih ob tem z veseljem naredijo, čeprav so bolj zahtevne in zanje

potrebujejo več časa.

2.7 Domače naloge pri matematiki

»Domače naloge so integralni del šolskega dela in so pri matematiki zelo

pomembne. Učence naj bi usposobile za samoizobraževanje, razvile naj bi delovne

navade, vztrajnost, natančnost in kritičnost. Domače naloge so osnova

samoregulacijskega učenja« (Učni načrt, Matematika 2011, str. 76).

Domače naloge moramo pri vseh predmetih skrbno načrtovati. Učitelj mora tudi

pri matematiki vnaprej načrtovati vsebino, obseg, namen, cilje in diferenciacijo domačih

nalog. Prav tako je pomembno tudi posredovanje, izvrševanje in preverjanje.

Čagran (1992) govori o tem, da mora biti vsebina domačih nalog raznolika,

aktualna in povezana z interesi in vsakdanjem življenjem učencev. Dodamo lahko, da

je pri domačih nalogah velikega pomena tudi motivacija, saj ta pritegne učence za delo

in zainteresiranost. Učitelji moramo pri domačih nalogah biti pozorni tudi na njihovo

obliko, te naj bodo bolj barvite in razgibane, z več različnimi fotografijami in barvami,


16

tako da bolj pritegnejo učence. Pomembno je, da so domače naloge zanimive ter da

poleg pisanja ključujejo tudi druge aktivnosti, kot so: risanje, rezanje, iskanje, lepljenje,

igranje, gibalne aktivnosti, poslušanje in podobno.

2.7.1 Diferenciacija domačih nalog

»Učencem glede na zmožnosti in druge posebnosti prilagajamo pouk matematike

tako v fazah načrtovanja, organizacije in izvedbe kot pri preverjanju in ocenjevanju

znanja. Izvaja se kot notranja, fleksibilna ali delna zunanja diferenciacija v obstoječih

izvedbenih oblikah. Pri tem smo še posebej pozorni na specifične skupine in

posameznike« (Učni načrt, Matematika 2011, str. 76).

Učence je težko motivirati za domačo nalogo, saj ima ta negativen prizvok. Za

uspešno opravljanje te je potrebna motivacija. Otrok naj počne nekaj, kar ga veseli, na

način, ki ga zna, zmore in mu je blizu. Vsebina domačih nalog mora biti prilagojena

predznanju in sposobnostim učenca (Dražumerič, 2007).

Diferenciacija je v razredu nujna, saj so si praviloma učenci različni. Naloge

diferenciramo na različne načine. Poznamo različne vrste diferenciacije. Dražumerič

(2007) navaja naslednje:

· časovna diferenciacija – učencem moramo prilagoditi vsebino in količino

domače naloge, da le-to lahko opravi v primernem času;

· diferenciacija glede na predznanje – ta zahteva od učitelja največ priprav in

načrtovanja. Gre za načrtovanje domačih nalog glede na znanje učencev;

· izvedbena diferenciacija – je enostaven način diferenciranja in je zelo

motivacijski za učence. To vrsto diferenciacije lahko uporabimo, kadar želimo,

da učenci dosežejo isti cilj in je izvedba različna glede na sposobnosti, interes

in stil učenca;

· jezikovna diferenciacija – pogosto se pojavljajo otroci v razredu, ki ne govorijo

ali pa slabo govorijo učni jezik. Takim učencem moramo zagotoviti, da določene

naloge vseeno opravijo kljub jezikovnemu neznanju.

Dražumerič (2007) pravi: » Načinov difereciacije je toliko, kolikor je učencev (ali

pa učiteljev). Pouku prinašajo svežino in raznolikost. Učenci se nanjo navadijo

in postajajo vedno bolj sproščeni, kreativni in samoiniciativni. Tudi odziv staršev

je zelo pozitiven, saj se zelo pogosto vloga priganjalca sužnjev spremeni v

gledalca in poslušalca po opravljeni domači nalogi« (Dražumerič, 2007, str. 58).


17

2.7.2 Didaktična izpeljava domačih nalog pri matematiki

Glede na vrsto in tip domače naloge lahko učitelj oblikuje različne zanimive

domače naloge in jih prilagodi interesu učencem. Med podajanjem domačih nalog je

vedno pozoren na skrbno načrtovanje in daje poudarek tudi načinu preverjanja.

Senekovič (2007b) predstavlja različne namene domačih nalog pri matematiki:

1. domača naloga kot samostojna priprava učencev na obravnavo nove (ali

poglobljene) snovi - pri tem gre za to, da učencem naročimo, da ponovijo

določeno vsebino (preberejo, obnovijo pojme in lastnosti, ponovijo postopke…).

Za ponovitev lahko učitelj uporabi npr. beleženje temperature, iskanje različnih

podatkov na internetu ipd.;

2. domača naloga v smislu raziskovalnih dejavnosti - pri tem je pomebno uvajanje

dejavnosti, ki omogočajo razvoj življenjskih znanj. Gre za uporabo ali pridobitev

različnih informacij s pomočjo interneta, za sprotno beleženje stroškov določene

hrane v gospodinjstvu, opazovanje vremena in vremenskih pojavov ipd.;

3. domača naloga z namenom preverjanja, s katero učitelj preveri, ali učenci

dosegajo cilje obravnavane učne snovi. Pri tem je pomembno, da so naloge

različne in vključujejo različna znanja in matematične vsebine. Zelo dobrodošli

so različni delovni listi, ki sledijo ciljem, izpolnjenim v učnih urah.

Pomemben dejavnik pri vseh domačih nalogah, s posebnim poudarkom pri

matematiki, je pestrost. Senekovič (2007b) pravi: » Upoštevajmo tudi pestrost

glede na izvedbo (samostojno, v dvojicah, skupinske naloge), lahko jih izvajajo

doma ali v parku – naravi (meritve), s pomočjo interneta (iskanje podatkov) ali

računal (raziskovanje lastnosti računskih operacij, števil…). Pestrost dosežemo

tudi, če učenci izdelajo različne modele, jih soočijo in komentirajo. Pri taki nalogi

smo pozorni na osmišljanje, da je izdelek uporaben in ima svoj namen«

(Senekovič, 2007b, str. 192).

Domača naloga pri matematiki je učencem večkrat dolgočasna in se sprašujejo,

zakaj morajo to delati, če jim nikoli ne bo prišlo prav. Med učenci prevladuje mnenje, da

so matematične teme neuporabne in preveč abstraktne. To ne velja, saj je matematika

del našega vsakdana (na primer: kadar želimo izvedeti, koliko minut manjka do začetka

pouka; kako zložiti prtljago v prtljažnik tako, da ne bo noben kovček ostal zunaj ipd.).

Primeri dokazujejo, da je matematika nujno potrebna za naše življenje (McVarish,

2008, v Prosen, 2011).


18

Prikaz uporabnosti matematike v vsakdanjem življenju bo pri učencih spodbudil

pozitivno razmišljanje in podkrepil zavedanje o njeni nujnosti in pomembnosti. Veliko

vlogo pri tem imajo tudi učitelji, ki morajo učencem ponuditi čim več situacij, ki jih bojo

lahko povezali z vsakdanjem življenjem (McVarish, 2008, v Prosen, 2011).

Matematične naloge naj bodo skrbno in premišljeno načrtovane. Pomembno je, da

niso namenjene zgolj utrjevanju znanja, ampak da vsebujejo tudi višje miselne

procese. Učenci lahko sami sprožijo miselne procese z domislijo nekega problema.

Primer naloge, ko načrtujemo domačo nalogo, s katero bomo učence pripravili na

obravnavo nove učne snovi, navaja (McVarish, 2008, v Prosen, 2011). Ta govori, da je

naloga učencev, da napišejo, kako bi sešteli dve trimestni števili. Taka naloga nima

pravilne in nepravilne rešitve, ker razmišljajo učenci na različne načine in poskušajo

priti do neke rešitve. Pri tem je pomembno, da vsak učenec predstavi svoj postopek in

se kasneje učitelj pogovori z njimi. Najpomembneje pri tej nalogi je, da učenci vidijo, da

lahko nalogo rešimo na različne načine in so vsi pravi (McVarish, 2008, v Prosen,

2011).

Naloge pri matematiki predstavljajo pomemben del poučevanja matematike in

njenih postopkov. Izbira tem je že vnaprej določena z učnim načrtom, vendar je

načrtovanje same domače naloge prostovoljno in izbirno za vsakega učitelja. Učitelj naj

poskrbi, da bodo domače naloge načrtovane glede na učence in da ne bodo

šablonske. Domače naloge naj bodo povezane z vsakdanjimi problemi, zanimive in naj

učenci z njimi utrjujejo, poglabljajo in dopolnjujejo svoje znanje (Čagran, 1992).

Navajamo le nekaj primerov matematičnih domačih nalog, povezanih z vsakdanjim

življenjem:

· učenci preštejejo, koliko dni še manjka do počitnic;

· preštejejo kratke majice, kratke hlače in poletno obutev. Poletno garderobo

razvrstijo in grafično predstavijo;

· iz reklamnih letakov izrežejo 10 stvari, ki stanejo med 5 in 20 €;

· stehtajo vse svoje družinske člane;

· opazujejo in zapišejo stvari, ki imajo doma ali v naravi obliko večkotnika.

V teoretičnem delu smo spoznali, da so domače naloge pomembne. Velik pomen

imajo prav pri matematiki, zato smo poskusili sestaviti različne zanimive in poučne

domače naloge. S pomočjo teh smo izvedli raziskavo. Njene rezultate bomo prikazali v

nadaljevanju.


19

3 EMPIRIČNI DEL

3.1 Problem, namen in cilji

V diplomskem delu se posvečamo različnim domačim nalogam, zanimivim,

zabavnim in poučnim za učence. Redne domače naloge spodbudijo vrsto pozitivnih

učinkovitosti, kot so: delovne navade, boljše znanje na posameznem področju,

vestnost, marljivost, pozitivno samopodobo ipd. Učenci so vedno bolj obremenjeni z

različnimi dejavnostmi v šoli ali zunaj nje. Domače naloge predstavljajo razpotje med

koristnimi lastnostmi in sodobnim učencem, časovno polno obremenjenim.

Z različnimi domačimi nalogami smo poskušali ugotoviti in jih približati učencem

glede na njihove interese. S sledečo empirično raziskavo želimo raziskati, katere in

kakšne domače naloge naj bi učenci opravljali, da ne bi imela domača naloga več

negativnega prizvoka in bi jim predstavljala učenje in zabavo. Zanimajo nas stališča

učencev do različnih domačih nalog, ob tem želimo ugotoviti, kako se počutijo ob njih

ter kolikokrat jih ne uspejo sami narediti in se poslužujejo pomoči družinskih članov, ker

so domače naloge pretežke ali preobsežne. Pri različnih domačih nalogah smo

opazovali diferenciacijo, pri kateri smo z vsako naslednjo nalogo preverjali, ali je ta

učencem v breme ali v izziv.

Cilji, ki smo jih z raziskovanjem zasledovali, so:

· ugotoviti, kako se učenci počutijo ob reševanju različnih tipov domačih nalog;

· ugotoviti, ali se učenci pri domači nalogi poslužujejo pomoči staršev in drugih

družinskih članov;

· analizirati, kako naj učitelji oblikujejo domačo nalogo, da se bodo učenci ob njej

zabavali;

· raziskati, kakšne vrste domačih nalog so všeč učencem in katere so tiste

domače naloge, pri kateri se učenci učijo in hkrati zabavajo.

3.2 Raziskovalna vprašanja

V okviru kvantitativnega raziskovanja smo preverjali naslednja raziskovalna

vprašanja:

V1: Kakšna se je otrokom zdela domača naloga?

V2: Kdo je otrokom pomagal pri domači nalogi?

V3: Koliko časa so otroci potrebovali, da so naredili domačo nalogo?


20

V4: Ali so bile naslednje naloge otrokom v breme ali izziv?

V5: Kako so otroci označili domačo nalogo?

V6: Ali si otroci želijo še več takih domačih nalog?

3.3 Metodologija

Pri raziskovanju smo uporabili opisno oziroma deskriptivno metodo s študijo

različne literature. Podatke v empiričnem delu smo pridobili s pomočjo anketnega

vprašalnika, ki smo ga sestavili na podlagi predhodnega analiziranja literature.

3.3.1 Vzorec

Raziskava temelji na slučajnostnem vzorcu 22 učencev, 15 deklic in 7 dečkov 3.

razreda osnovne šole na Goriškem. Za pridobitev podatkov smo izpeljali anketni

vprašalnik za vsakega učenca, in sicer po opravljeni domači nalogi.

3.3.2 Pripomočki

Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika za učence (Priloga 6).

Vprašalnik vsebuje šest vprašanj, med katerimi so vsa zaprtega tipa. V zgornjem delu

vprašalnika so splošna vprašanja, namenjena pridobitvi splošnih, objektivnih podatkov.

Kasneje sledijo vprašanja subjektivnega tipa, kjer učenci izražajo svoja občutja,

zadovoljnost in zainteresiranost za podobne domače naloge.

3.3.3 Postopek zbiranja podatkov

Zbiranje je potekalo v maju 2015, in sicer preko neposrednega podajanja navodil

in preverjanja domačih nalog v razredu. Učence smo povabili k sodelovanju s

soglasjem in obvestilom za starše. Udeleženci in njihovi starši so bili vnaprej

seznanjeni z obdelavo podatkov.

3.3.4 Postopek obdelave podatkov

Podatke, pridobljene preko ankete za učence po opravljeni domači nalogi, smo

prenesli v program Microsoft Excel 2010 in jih s pomočjo metod opisne statistike

ustrezno obdelali.


21

3.4 Rezultati in razprava

V nadaljevanju bomo rezultate prikazali s pomočjo preglednic oziroma grafov, ki

bodo podkrepljeni z razpravo o dobljenih odgovorih. Raziskavo smo izvedli med učenci

3. razreda. Domače naloge so bile poskusno ustvarjene za namen raziskave.

Najprej bomo predstavili rezultate zadovoljstva za vsako posamezno domačo

nalogo in nato za vse skupaj. V anketnem vprašalniku smo najprej poizvedovali o

učenčevem mnenju o posamezni domači nalogi ter o zanimanju za take vrste domačih

nalog v prihodnosti (Preglednica 3 in 4 ter Preglednica 5).

Preglednica 2: Zadovoljstvo učencev o domači nalogi (rezultati po posamezni domači nalogi)

Domača

naloga

je bila:

Domača

naloga 1

Domača

naloga 2

Domača

naloga 3

Domača

naloga 4

Domača

naloga 5

f f% f f% f f% f f% f f%

21 95,5 17 85,0 16 84,2 19 86,4 18 94,7

1 4,5 3 15,0 3 15,8 3 13,6 1 5,3

0 0,0 0 0,0 0 0,0 0 0,0 0 0,0

Skupaj 22 100,0 20 100,0 19 100,0 22 100,0 19 100,0

Preglednica 2 kaže, da so bile večini učencev domače naloge všeč. Pri tem lahko

opazimo večji odstotek zadovoljstva pri prvi domači nalogi in pri domači nalogi številka

5. Večji odstotek beležimo ravno pri teh dveh domačih nalogah, saj je domača naloga 1

spodbujala učenčevo kreativnost, medtem ko se je domača naloga številka 5

navezovala na reševanje s pomočjo računalnika. Bolj kot je domača naloga približana

učenčevim interesom, raje jo rešujejo. Podobno navaja tudi Mori (2009b) iz svoje

prakse, da se učenci najbolj zabavajo ob domačih nalogah, ki so praktičnega dela, in

ob domačih nalogah, povezanih z računalnikom. Iz preglednice pa lahko razberemo

tudi najmanjše zadovoljstvo z domačo nalogo 3, saj je vsebovala veliko merjenja in

računanja, ki učencem ne predstavlja zadovoljstva.


22

Preglednica 3: Zadovoljstvo učencev s poskusnimi domačinimi nalogami

Domača naloga mi je

bila:

Seštevek vseh domačih nalog

Število (f) Odstotek (f%)

93 89,4

11 10,6

0 0,0

Skupaj: 104 100,0

Iz Preglednice 3 lahko razberemo, da je bila večina učencev (89,4 %) zadovoljna z

domačimi nalogami, 10,6 % učencev je bilo srednje zadovoljnih. Noben učenec ni bil

nezadovoljen z domačo nalogo. Poskusne domače naloge so nam lahko v pomoč pri

nadaljnjem delu na področju domačih nalog, saj ponujajo otrokom zadovoljstvo in

učenje. Šolski sistem, učni načrt in praksa dajejo učiteljem vedno več dolžnosti, zato se

večkrat znajdejo v težkem položaju in učence dodatno obremenijo z dolgočasnimi

nalogami ali z nalogami iz delovnih zvezkov. Otrokovo zadovoljstvo z domačo nalogo

je pomemben podatek, saj podaja učitelju povratno informacijo o ustreznem delu in

načrtovanju ter je eden izmed pomembnih kriterijev ustreznosti domače naloge. Če

učencu podajamo zanimivo in kreativno domačo nalogo, jo bo z večjim veseljem

reševal.

Preglednica 4: Zanimanje učencev za podobne domače naloge v prihodnosti

V prihodnje si želim

še več takih nalog:

Seštevek vseh domačih nalog

Število (f) Odstotek (f%)

92 88,4

8 7,7

4 3,9

Skupaj: 104 100,0


23

Iz Preglednice 4 lahko vidimo, da si večina učencev (88,4 %) želi podobne domače

naloge, ampak imamo tudi manjši delež učencev (11,6 %), ki si takih nalog v prihodnje

ne želi. Ob tem lahko ugotovimo, da so bili učenci v veliki večini s poskusnimi

domačimi nalogami zelo zadovoljni in si takih želijo še več. Razloge, zakaj obstaja

manjši delež učencev, ki jim domače naloge niso bile všeč, lahko pojasnimo s tem, da

imajo nekateri učenci raje ustaljeno domačo nalogo, ki so jo že navajeni.

V nadaljevanju smo predstavili rezultate o pomoči pri domači nalogi. Zanimalo nas

je, na koga se učenci najpogosteje obrnejo, če domače naloge ne znajo ali ne zmorejo

rešiti sami.

Graf 1: Pomoč pri domači nalogi

Graf 1 nam prikazuje, na koga se učenci pogosto obrnejo in kdo jim največkrat

pomaga pri domačih nalogah. Iz Grafa 1 lahko razberemo, da velja za vse domače

naloge, da so jo učenci v večini rešili sami. Kadar so učenci potrebovali pomoč, so se

obnili na starše ali na brate in sestre ter na učiteljico podaljšanega bivanja. Nekoliko

izrazitejša je pomoč staršev pri domači nalogi številka 2, saj je ta vsebovala veliko

merjenja, risanja in računanja, kar ne predstavlja otrokom pravega veselja.

Bernetič (2007) navaja, da je opravljanje domače naloge pomembno, vendar je ob

tem tudi pomembno, da starše zanima otrokovo delo. Če otrok opazi, da starše zanima

njegovo delo, bo imel večjo motivacijo za to.

0 5 10 15 20

domača naloga 1

domača naloga 2

domača naloga 3

domača naloga 4

domača naloga 5

nihče, nalogo semrešil-a sam-a

sestra ali brat

starši (oče alimama)

učiteljica vpodaljšanembivanju


24

Graf 2: Čas, v katerem so učenci opravili posamezno domačo nalogo

V Grafu 2 predstavljamo čas, v katerem so učenci opravili posamezno domačo

nalogo. Iz njega lahko potrdimo, da so učenci pri vseh domačih nalogah porabili od 10

minut do 20 minut. Prevladuje časovna vrednost 10 minut.

Domače naloge so se med seboj razlikovale glede na dolžino in zahtevnost. V

Grafu 2 je razvidno, da večina učencev za domače naloge ni porabila več kot 20 minut.

Kljub vsesplošnem mnenju, da so današnji učenci preobremenjeni z delom za šolo,

lahko na podlagi naslednjih rezultatov trdimo nasprotno. Kot pravi avtorica Mori

(2009a), se o domačih nalogah premalo pogovarjamo z učenci.

Graf 3: Težavnost domačih nalog

S pomočjo Grafa 3 predstavljamo diferenciacijo domačih nalog pri matematiki. V

poskusnih posameznih domačih nalogah smo oblikovali 3 naloge, pri katerih je bila

0 5 10 15

domača naloga 1

domača naloga 2

domača naloga 3

domača naloga 4

domača naloga 5

več kot 30minut

30 minut

20 minut

10 minut

0 5 10 15 20

domača naloga 1

domača naloga 2

domača naloga 3

domača naloga 4

domača naloga 5

nobena

3 naloga

2 naloga

1 naloga


25

vsaka nadaljnja naloga nekoliko težja in zahtevnejša. S slednjim smo preverjali, ali so

to zaznali tudi učenci. Analiza rezultatov nam prikazuje, da učencem nobena izmed

nalog ni predstavljala večjih težav. Iz Grafa 3 lahko razberemo, da je učencem nekaj

težav predstavljala domača naloga 4. Pri tej zaznamo več težav kot pri 3. nalogi.

Domača naloga 4 je bila težja, saj je vsebovala veliko miselnih in računskih nalog. Pri

3. nalogi so morali učenci sami, s pomočjo danih številk, sestaviti račune pisnega

odštevanja. Pri tem so morali najprej presoditi, katero število bo zmanjševanec in

katero odštevanec. Naslednji problem, na katerega so učenci naleteli, je bilo veliko

kombinacij računov pisnega odštevanja, za katerega vemo, da je učencem težje kot

pisno seštevanje.

Domača naloga nudi učencem veliko pozitivnih učinkov. V vprašalniku smo

preverjali, kakšno mnenje imajo učenci o domačih nalogah in kaj menijo, da jim te

nudijo, in kako bi sami ovrednotili posamezno domačo nalogo.

Graf 4: Trditve, veljavne za domačo nalogo

0 5 10 15

domača naloga 1

domača naloga 2

domača naloga 3

domača naloga 4

domača naloga 5

domača naloga mi je biladolgočasna

domača naloga mi je bilatežja kot ponavadi

domača naloga mi je bilazabavna

z domačo nalogo sem senaučil-a nekaj novega


26

Preglednica 5: Trditve, veljavne za posamezno domačo nalogo

Trditev, ki

najbolj velja

za domačo

nalogo

Domača

naloga 1

Domača

naloga 2

Domača

naloga 3

Domača

naloga 4

Domača

naloga 5

f f% f f% f f% f f% f f%

Z domačo

nalogo sem se

naučil nekaj

novega.

12 54,6 7 35,0 7 36,9 12 54,6 8 42,1

Domača naloga

mi je bila

zabavna.

9 40,9 10 50,0 10 52,6 9 40,9 11 57,9

Domača naloga

mi je bila težka

kot navadno.

0 0,0 0 0,0 0 0,0 0 0,0 0 0,0

Domača naloga

mi je bila

dolgočasna.

1 4,5 3 15,0 2 10,5 1 4,5 0 0,0

Skupaj 22 100,0 20 100,0 19 100,0 22 100,0 19 100,0

Iz Grafa 4 in Preglednice 5 lahko razberemo, s katero trditvijo so učenci označili

posamezno domačo nalogo. V večini so učenci označili zgornji trditvi, da so se z

domačo nalogo naučili nekaj novega ali da jim je bila domača naloga zabavna. Manjši

delež zaznamo tudi pri trditvi, da je bila učencem domača naloga dolgočasna. Noben

učenc pa ni označil domače naloge kot težke.

4 SKLEPNE UGOTOVITVE

Z raziskovalnim delom smo želeli pridobiti podatke o praksi o domačih nalogah pri

matematiki na razredni stopnji. Cilj raziskovalnega dela je bilo ugotoviti različna stališča

otrok do različnih domačih nalog. Osrednja tema raziskovanja so bile nove,

zanimivejše in izvirnejše domače naloge pri matematiki, ki bodo spodbudile učence k

vestnejšemu in bolj zavzetemu opravljanju teh. Obenem pa bodo, poleg učenja, nudile

tudi zabavo.


27

Rezultati raziskave kažejo, da je bila večina učencev z domačo nalogo zadovoljna

in si tudi v prihodnje želi še več podobnih nalog. Nekoliko manjše vrednosti domačih

nalog, ki so bile učencem všeč, so predstavljale domače naloge številka: 2, 3 in 4.

Z raziskavo smo odgovorili na vprašanje, kdo otrokom pomaga pri domačih

nalogah. Rezultati so bili nekoliko presenetljivi, saj v veliki večini učenci naredijo nalogo

sami in se zelo redko poskužujejo pomoči družinskih članov ali učiteljice v podaljšanem

bivanju.

Žerdin (2008) ugotavlja: »Večkrat sem priča starševskim pogovorom o

pričakovanjih, ki jih imajo učitelji do njih. Ne le o pričakovanjih, temveč tudi o

obveznostih, ki jim jih učitelji vede ali nevede nalagajo« (Žerdin, 2008, str. 7).

Na vzorcu učencev, ki so sodelovali v naši raziskavi, se je pokazalo drugače, saj

kljub poskusnim domačim nalogam, kjer smo predvidevali, da bodo učenci potrebovali

več pomoči (domača naloga 1 in domača naloga 5), se je izkazalo, da so jo v veliki

meri rešili sami.

Še vedno prevladuje mnenje, da so otroci preobremenjeni in da jim šola nalaga

preveč obveznosti doma. Poudarja se, kako so otroci utrujeni in nimajo koncentracije

za toliko domače naloge. V raziskavi smo ugotavljali, koliko časa porabi otrok za

domačo nalogo pri matematiki, ki se pojavlja vsak dan v šolski praksi. Rezultati so

pokazali, da učenci porabijo za domačo nalogo največkrat od 10 do 20 minut. Domače

naloge, ki so učencem všeč, jih bodo raje rešili, hitreje in z večjo motivacijo.

Naloge v danih domačih nalogah so bile diferencirane. Od učencev smo želeli

izvedeti, katera naloga jim je bila najtežja. Učenci so v veliki meri znali rešiti vse naloge

in niso zaznali težavnosti posamezne naloge, razen pri domači nalogi 4, ki je vsebovala

veliko miselnih in računskih nalog, kjer so morali učenci s pomočjo danih številk

sestaviti račune pisnega odštevanja.

V raziskovalnem delu smo odgovorili na vprašanje o tem, katera trditev najbolj

velja za opravljeno domačo nalogo. Najpogosteje so se pojavljali odgovori, da domača

naloga nudi nekaj novega in zabavo, kar je bilo bistvo in namen poskusnih domačih

nalog.

Iz pridobljenih rezultatov je razvidno, da s pravilnim načrtovanjem, posredovanjem

in preverjanjem lahko dosežemo cilj domačih nalog, to je izboljšamo znanje učencev in

jim omogočimo zabavo. Razvidno je, da so učenci vse naloge zelo radi opravljali.

Zavedamo se, da je naš raziskovalni vzorec premajhen za posploševanje na celotno

množico učencev. V prihodnje bi bilo potrebno raziskavo izvesti na večjem vzorcu.

Raziskovali bi lahko tudi mnenje učiteljev in prakso njihovega načrtovanja domačih

nalog.


28

5 VIRI IN LITERATURA

Bernetič, K. (2007). Domača naloga – vez med starši in šolo. Domača naloga izzvi – ali

obveza, 67–70. Ljubljana: Supra.

Cerar, N. (2007). Domače naloge in starši. Vzgoja – revija za učitelje, vzgojitelje in

starše, 35, 30–31.

Cerjak, M. (1987). O domačih nalogah, Sodobna pedagogika, 38 (5/6), 304–308.

Cooper, H. (2007). The battle over homework. Common ground for administrators,

teachers and parents – third edition. Corwin Press: Thousand Oaks, California.

Cotič, M., Felda, D. in Hodnik Čadež, T. (2013). Svet matematični čudes, 2. del.

Delovni zvezek za matematiko v 3. razredu osnovne šole. Ljubljana: DZS.

Čagran, B. (1992). Raziskovalno razvijanje sodobnejših oblik načrtovanja,

posredovanja, izvrševanja in preverjanja domačih nalog v osnovni šoli. Doktorska

disertacija. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta.

Čagran, B. (1993). Učinkovitost nekonvencionalne prakse domačih nalog. Sodobna

pedagogika, 44 (5/6), 246–257.

Čagran, B. (2007). Proces spremljanja prakse domačih nalog v smeri njihove višje

učinkovitosti. Domača naloga – izziv ali obveza, 13–15. Ljubljana: Supra.

Dražumerič, N. (2007). Različne domače naloge in motivacija. Domača naloga izziv –

ali obveza, 56 – 58. Ljubljana: Supra.

Gril, M. (2007). Vpliv opravljanja domačih nalog na zaključno oceno. Domača naloga

izziv – ali obveza, 42–45. Ljubljana: Supra.

Kranjc, I. (2007). Domače naloge v prvem razredu. Domača naloga izziv – ali obveza,

49–52. Ljubljana: Supra.

Mal, B. (2008). Domača naloga naj bo izziv. Vzgoja – revija za učitelje, vzgojitelje in

starše, 39, 12–13.

Marovt, M. (2007). Domača naloga v pedagoškem trikotniku. Domača naloga – izziv ali

obveza, 16–20. Ljubljana: Supra.

Mihajlovska, J. (2003). Domače naloge, kakor jih vidijo učenci, učitelji, starši. Didakta,

12 (70/71), 66–71.


29

Mlakar, M. (2007). Matematične domače naloge v spletni učilnici. Domača naloga izziv

– ali obveza, 31–33. Ljubljana: Supra.

Mori, I. (2009a). Domače naloge včeraj, danes in jutri. Razredni pouk, 11(2), 1.

Mori, K. (2009b). Kakšne domače naloge imajo radi učenci. Razredni pouk, 11(2), 30–

32.

Nedeljko, N. (2007). Ali domača naloga posega v družinsko življenje. Domača naloga


Novak, H. (1978). Analiza nekaterih socialnih in pedagoških dejavnikov, ki v osnovni

šoli vplivajo na preobremenjenost učencev z domačimi nalogami. Ljubljana:

Pedagoški inštitut pri Univerzi v Ljubljani.

Pravilnik o dokumentaciji v osnovni šoli. (2008). Register predpisov Republike

Slovenije. Pridobljeno 28. 6. 2015 s http://www.uradni-

list.si/1/objava.jsp?sop=2008-01-2566.

Prosen, S. (2011). Matematične domače naloge na razredni stopnji. Diplomsko delo.

Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.

Ribič Hederih, B. Domače naloge – pa zakaj? Pridobljeno 2. 7. 2015 s

http://352.gvs.arnes.si/sola/index.php?option=com_content&view=article&id=240:d

omae-naloge-pa-zakaj&catid=60:starem-in-otrokom-v-pomo&Itemid=62.

Senekovič, J. (2007a). Kaj bi bilo dobro vedeti o domačih nalogah? Domača naloga


Senekovič, J. (2007b). Domače naloge in poučevanje matematike. Matematika v šoli,

13, 186–195.

Sever, J. (2007). Kdo bo delal domačo nalogo? Domača naloga izzivi – ali obveza, 71–

73. Ljubljana: Supra.

Slovar slovenskega knjižnega jezika. (2000). Pridobljeno 24. 6. 2015, s http://bos.zrc-

sazu.si/sskj.html.

Starman, V. (2012). Kako spremeniti odnos do domačih nalog. Didakta, 21 (152), 13–

15.


30

Šmid, D. (2009). Zakaj so domače naloge koristne. Pridobljeno 1. 7. 2015 s

http://www.gorenjskiglas.si/article/20091102/C/311029995/1122/1039/zakaj-so-

domace-naloge-koristne--4-.

Trobec, N. (2013). Presoja domačih nalog z vidika učencev z učnimi težavami in učno

uspešnih učencev. Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška

fakulteta, defektologija.

Vahčič Mlakar, N. (2007). Nujnost domačih nalog v 5. razredu. Domača naloga izziv –

ali obveza, 53–55. Ljubljana: Supra.

Žabjek, M. (1998). Sodelovanje med šolo in starši. Družina – šola, državljanski forum.

138 – 141. Ljubljana: Založba družina, Pedagoški inštitut.

Žakelj, A., Rohler Prinčič, A., Perat, Z., Lipovec, A., Vršič, V., Repovž, B., Senekovič, J.

in Umek Bregar, Z. (2011). Učni načrt. Program osnovna šola. Matematika.

Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo.

Žerdin, T. (2008). Komu so namenjene domače naloge? Vzgoja in izobraževanje, 59

(20), 7.


31

6 PRILOGE

Priloga 1: Domača naloga 1

Domača naloga 1: Geometrijski liki

1. Preštej posamezne like na sliki in rezultat zapiši v razpredelnico!

2. Na list nariši različne velikosti likov in jih izreži. V pravokotniku oblikuj

svojo figuro robota. Ko končaš, zalepi like in poljubno pobarvaj!

GEOMETRIJSKI LIKI

ŠTEVILO

TRIKOTNIK

PRAVOKOTNIK

KROG

KVADRAT


32


Domača naloga 2: Geometrijska telesa

1. Poišči v kuhinji vse predmete, ki imajo obliko teles v razpredelnici.

2. Obkroži vsiljivce!

Kako imenujemo geometrijsko telo?

_________________________________

Z rdečo barvico pobarvaj robove

geometrijskega telesa.

TELESA

PREDMETI, KI IMAJO OBLIKO

TEGA TELESA


33

3. Odgovori na vprašanja.

Katera telesa imajo največ ravnih ploskev?

_____________________________________

Katero telo ima eno ravno in eno krivo ploskev?

________________________________________

Kako imenujemo telo, ki nima nobenega ogljišča in ima eno krivo ploskev?

__________________________

Kako imenujemo telo, ki ima eno ravno ploskev, eno krivo ploskev in eno

ogljišče? ___________________


34


Domača naloga 3: Dolžine

1. Koliko je dolžina vseh stranic pravokotnika skupaj?

2. Kako dolgo pot bo naredila kača?

a.) Koliko centimetrov je rdeča črta daljša od modre?

_______________________________

b.) Katera črta je najdaljša? Koliko meri?

_________________________________________

c.) Katera črta je najkrajša? Koliko meri?

_______________________________________________________________

3. Narisana je pot, ki jo je Matej prevozil od doma do šole. Točke A, B, C in D

predstavljajo različne kraje, kjer se je Matej ustavil.

C

x

x D

x x

A B

- Z ravno modro črto poveži točki A in B.

- Z ravno zeleno črto poveži točki B in C.

- S krivo rdečo črto poveži točki C in D.

- Koliko dolgo pot je naredil Matej od točke A do C, če se je ustavil pri točki B?

_______________________________________________________________


35


Domača naloga 4: Seštevanje in odštevanje

1. V tabeli so razrezane besede.

a.) Koliko besed, ki imajo pomen, lahko sestaviš iz 3 črk? Zapiši jih.

_______________________________________________________________

b.) Si uspel sestaviti besede, ki imajo pomen, iz več črk? Zapiši jih.

_______________________________________________________________

2.Vsak košček besede ima svojo vrednost, zapisano v tabeli pri prvi nalogi.

Pisno izračunaj vrednosti dobljenih besed iz prve naloge pod črko a. (Primer:

NOS à NO ima vrednost 400, S pa vrednost 113. Račun se bo v tem primeru glasil 400 + 113 = 513.)

3. Ježi so med seboj tekmovali. Številke so pomešali, zato ne vedo, kako bi se

razporedili, in sicer od najmanjšega do največjega. Pomagaj jim.

_______________________________________________________________

a.) S številkami v ježih sestavi čim več računov pisnega odštevanja. Račune zapiši na zadnjo stran lista.

+ + + +

NO 400

BI 147

NEC 534

SI 155

TA 502

Č 219

LA 324

KO 283

LO 172

VA 346

VRA 296

S 113

953 312 503

871


36


Domača naloga 5: Merjenje

1. Na spodnjem internetnem naslovu boš dobil/-a zanimivo nalogo. Tvoja

naloga je, da s pomočjo internetne strani izpolniš spodnje naloge.

Rešitve zapisuj na delovni list. http://www.thatquiz.org/sl-9/?&j=3&l=1&m=2kc0&n=a&p=0

Na internetni strani boš meril/-a. Svoje meritve zapisuj v razpredelnico.

Kaj si meril na internetni strani?

___________________________________

2. Na spodnji povezavi se nahaja še ena naloga. Pozorno preberi navodila in

začni reševati.

http://www2.arnes.si/~osljjk6/matematika/tse_gradiva/dolzina/skupaj_dolzina.ht

m

Tvoja naloga je, da si pozorno ogledaš merski trak in izmeriš živali. V preglednico zapiši ime živali in njeno višino. Ko končaš, odgovori še na vprašanja pod razpredelnico.

ime živali višina

a.) Na kaj si bil/-a pozoren/-a, ko si meril/-a živali? Kam si moral/-a postaviti

žival? S čim si si lahko pomagal/-a?

_______________________________________________________________

Meritev 1

Meritev 2

Meritev 3

Meritev 4

Meritev 5

Meritev 6

Meritev 7

Meritev 8

Meritev 9

Meritev 10


37

b.) Razvrsti živali glede na višino, in sicer od najvišje in od najnižje.

_______________________________________________________________

3. V spodnji tabeli so našteti predmeti, ki jih moraš izmeriti. Rezultate zapiši v centimetrih. Izmeri še svoje 3 najljubše predmete (igračo, zvezek, pisalo,…).

PREDMET MERITEV

dolžina postelje

dolžina svinčnika

dolžina pisalne mize

višina postelje

širina šolskega zvezka za SPO


38

Priloga 6: Anketni vprašalnik za učence

Naslov domače naloge: ___________________________________

Datum: ______________________________________

Vprašanja se nanašajo na zadnjo domačo nalogo, ki si jo dobil pri matematiki. Na vprašanja odgovoriš tako, da obkrožiš črko pred odgovorom. Ni napačnih odgovorov! J

1.Ti je bila domača naloga všeč?

2. Kdo ti je pomagal pri domači nalogi?

a. Učiteljica v podaljšanem bivanju.

b. Starši. c. Sestra ali brat.

č. Nihče.

3. Koliko časa (približno) si potreboval za reševanje matematične domače naloge?

a. 10 minut.

b. 20 minut.

c. 30 minut.

č. Več kot 30 minut.

4. Katera naloga ti je bila najtežja?

a. 1. naloga.

b. 2. naloga.

c. 3. naloga.

d. Nobena.

5. Katera trditev najbolj velja za matematično domačo nalogo?

a. Z domačo nalogo sem se naučil nekaj novega.

b. Domača naloga mi je bila zabavna.

c. Domača naloga mi je bila težja kot navadno.

č. Domača naloga mi je bila dolgočasna.

6. Bi si želel še več takih domačih nalog?

Documents

Lokar Ana 2015 - u pr · Poljak (v Novak, 1978) loči domače naloge na produktivne in reproduktivne. Pod produktivne naloge prištevamo domače naloge , pri katerih učenci samostojno