VISOKA RENESANSA

1495 - 1520

ZNAČILNOSTI

Vodilno vlogo prevzame papeški dvor

Umetnost se aristokratizira

Umetniki zgodnje renesanse so raziskovali pravila, visoke renesanse pa se posvečajo vizualnim učinkom

Umetniki: Leonardo, Bramante, Michelangelo, Rafael, Giorgione in Tizian

ARHITEKTURA

Nadaljevanje in nadgradnja teoretskih in praktičnih načel zgodnje renesanse

Vodilna arhitekta: Donato BRAMANTE in Michelangelo BUONARROTI

DONATO BRAMANTE (1444-1514)

Donato Bramante , TEMPIETTO (tempeljček), 1502 Želja oživiti

antiko

Vestino svetišče v Tivoliju v Rimu

Mali tempelj - mala rotunda

Mali tempelj na dvorišču samostana San Pietro in Montorio v Rimu, mala rotunda s kupolo na kraju križanja sv. Petra (spominska arhitektura)

Premer je 4,5 m

Ravnotežje svetlobe in senc (polnost in praznina): osvetljena in senčna mesta ustvarjajo stebri, pilastri, niše in okna

Tempietto predstavlja:

Idealno konstrukcijo centralne stavbe, ki je vplivala na arhitekturo 16. stoleta

Združitev antične arhitekture s krščansko (verski in svetni duh)

Razgibanost in plastičnost v arhitekturi (igra svetlobe in sence)

Skladnost in čistost oblik

Vatikan in cerkev sv. Petra

Emile Vernet, upodobitev papeža Julija II., ki naroča Bramanteju, Michelangelu in Rafaelu gradnjo cerkve sv. Petra in prostorov v Vatikanu, 1827

Študije tlorisov sv. Petra

Michelangelo MadernaBramante

Michelangelo, kupola sv. Petra

- pritiske kupole je usmeril na zunanja rebra tamburja- zraste iz pilastrov na stičišču krakov in z visokega tamburja vzkipi v nebo

Michelangelo, kupola sv. Petra, projektirana

1558-1560

Gradnja cerkve sv. Petra: 1506-1626

Arhitekti:

Bramante Michelangelo Rafael Peruzzi Sangallo della Porta Maderna

BERNINI – trg

1657-67

MICHELANGELO BUONARROTI – arhitekt

Medičejska kapeli pri cerkvi San Lorenzo v Firencah, 1519-34

Michelangelo Buonarroti, Medičejska kapela ob cerkvi San Lorenzo, Firence, Nagrobnik Giuliana in Lorenza Medici

Biblioteka Laurenziana pri

cerkvi San Lorenzo, Firence

Razpotegnjena pravokotna dvorana

Stene so členjene v polja s slepimi okni

Biblioteka Laurenziana pri cerkvi San Lorenzo, Firence, STOPNIŠČE, 1524

Sleherna prvina strukture ali okrasja nasprotuje funkcionalnemu smislu

Npr. okviri vrat pritiskajo navznoter in utesnjujejo ozek vhod, dvojni stebri ne nosijo ničesar, stopnišče se vsiplje navzdol kot lava ODLIČNA NAPAČNOST = ČUDOVITO PRAVILNA

KAPITOLSKI TRG V RIMU

MICHELANGELO je napravil: SVEČANO STOPNIŠČE IN NOV PODSTAVEK za kip Marka Avrelija, preoblikoval fasadi SENATORSKE IN KONSERVATORSKE PALAČE

Konjeniški spomenik Marka Avrelija

KIPARSTVO

ZNAČILNOSTI:

VPLIV ANTIČNEGA KIPARSTVA (najdbe Apolona Belvederskega - 1498, Laokoontove skupine - 1506)

Prostostoječi kipi golih teles

Nagrobnik - arhitekturni spomenik

Nemir oziroma notranja napetost

Dramatičnost, lahkotnost

MICHELANGELO BUONARROTI, 1475 - 1564

PIETA, cerkev Sv. Peter, Rim,

marmor, 1497-99

Izjemna dodelanost

Poudarek na psihološki interpretaciji

Mladostno delo

Michelangelo Buonarroti, Medičejska kapela, Firence, Nagrobnik Giuliana in Lorenza Medici

Michelangelo Buonarroti, Medičejska kapela, Firence, Nagrobnik Giuliana in Lorenza Medici

Giuliano de' Medici (detajl) 1526-33 Dan in Noč

Lorenzo de' Medici (detail) 1524-31

Večer – Mrak

Jutro - Zora

Medičejska Marija, marmor

Nagrobnik papeža Julija II. v cerkvi S. Pietro in Vincoli

(sv. Peter v verigah)

MOJZES, marmor, okr. 1515

Umirajoči suženj, 1513-16

SLIKARSTVO

ZNAČILNOSTI

Snov: religiozna, mitološka, neposredno spoznavni motivi: portret, akt, pokrajina, interier.

Florentinsko, rimsko in beneško slikarstvo

LEONARDO DA VINCI(1452 – 1519)

Rodil se je 15.4., leta 1452 v Anchianu pri Vinciju. Rodil se je 15.4., leta 1452 v Anchianu pri Vinciju. Najprej je deloval v Firencah, nato se je 1482 preselil Najprej je deloval v Firencah, nato se je 1482 preselil v Milano, kjer so nastala pomembna dela: Devica v v Milano, kjer so nastala pomembna dela: Devica v

votlini, Zadnja večerja in nikoli dokončan konjeniški votlini, Zadnja večerja in nikoli dokončan konjeniški spomenik Francesca Sforzze;spomenik Francesca Sforzze;

Leta 1516 se je preselil v Francijo, v grad CLOUX pri Leta 1516 se je preselil v Francijo, v grad CLOUX pri Amboisu, kjer je 2.5.1519 tudi umrl.Amboisu, kjer je 2.5.1519 tudi umrl.

(1452 – 1519)

Slikar

Kipar

Arhitekt

Izumitelj

UNIVERZALNI UMETNIK IN IZUMITELJ (homo universale)

ANDREA VERROCCHIO,

Kristusov krst, 1472-1475, Uffizi, Firence

Leonardo je naslikal glavo angela na levi strani in krajino za njim

Leonardo da Vinci, Oznanjenje, Uffizi, Firence

Sliko je Leonardo ustvaril, ko je bil star dvajset let in je njegovo prvo samostojno delo, lep primer učenja.

Ana Samotretja, okr. 1510, Louvre

Realna lepota

Krajina brez ljudi

Sfumato (obrisa enega telesa prehaja v drugega, to mehko prelivanje nastane zaradi zastiranja svetlobe in barv)

Občutek resničnega dogajanja

Piramidalna kompozicja

Marija v votlini

Narodna galerija LondonLouvre, Pariz

sfumato, barvni odtenki prehajajo drug v drugega z izjemno mehkobo, nežnostjo;

Svetloba od zgoraj

Razpoloženje

Dolomitska pokrajina

Piramidalna kompozicija

Zadnja večerja, refektorij samostana Santa Maria delle Grazie, Milano, okr. 1495-98

- dramatičnost trenutka Kristusove izjave

-razgibanost in izraznost apostolov

-linearna perspektiva

Zadnja večerja, Santa Maria delle Grazie, Milano, okr. 1495-98

- Neposreden pogled vzpostavlja stik z gledalcem - Sfumato (lahkotnost, rahlost)

- Skladnost človeka z naravo

Mona Lisa, La Gioconda, 1503-06, Louvre, o,77x0,53 m

“Dober slikar mora predvsem naslikati dvoje, namreč človeka in njegovo mišljenje. Prvo je lahko, drugo pa težavno, ker je to treba izoblikovati skozi kretnje in premike gibov”!

(Leonardo)

PORTRET

Ghirlandaio, Giovanna Tornabuoni

Dedek in vnuk

RAFAEL SANTI

(1483 –1520)

Lirične podobe (Marije in portreti)

Lepota ženskega obraza

Vključitev narave

Alegorična zgodovinska freska “Atenska šola” – preoblečeni portreti – predstavniki antične modrosti

Rodil se je v URBINU, kjer ga je najprej poučeval oče Rodil se je v URBINU, kjer ga je najprej poučeval oče Giovanni, kasneje se je izpopolnjeval pri slikarju Giovanni, kasneje se je izpopolnjeval pri slikarju PERUGINU v PERUGI;PERUGINU v PERUGI;

V naslednjem obdobju je deloval v Firencah, kjer je V naslednjem obdobju je deloval v Firencah, kjer je slikal portrete za znane florentinske družine, ustvaril je slikal portrete za znane florentinske družine, ustvaril je tudi serijo Marijinih upodobitev, kjer že prepoznamo tudi serijo Marijinih upodobitev, kjer že prepoznamo Leonardove vplive;Leonardove vplive;

Kompozicijo na Marijinih upodobitvah je pogosto Kompozicijo na Marijinih upodobitvah je pogosto prevzel od Leonarda (trikotniška in piramidalna prevzel od Leonarda (trikotniška in piramidalna kompozicija), vendar so Rafaelove upodobitve Marije kompozicija), vendar so Rafaelove upodobitve Marije izjemno nežne, pretanjene, slikar je ustvaril popolnoma izjemno nežne, pretanjene, slikar je ustvaril popolnoma svoj slog, ki se razlikuje od Leonardovega;svoj slog, ki se razlikuje od Leonardovega;

Lepa vrtnarica

piramidalna kompozicija

pokrajina v ozadju

občutek resničnega dogajanja (čustva)

RAFAEL, Madona z liščkom, 1506,

Uffizi, Firence

RAFAEL, SIKSTINSKA MADONA, 1517,

Galerija slik, Dresden

Nov način upodobitve Marije kot nebeške kraljice!

Primer tabelne - oltarne slike. Ta slika je nastala za manjšo cerkev sv. Siksta v PIACENZI.

Na sredi kompozicije je Marija z otrokom, nadzemeljsko poveličana. Figure so postavljene v piramidalni kompoziciji, Marija stoji na oblakih kot nebeška kraljica, na levi sv. Sikst, na desni sv. Barbara

RAFAEL, Marijina zaroka, 1504, Brera, Milano

To delo je primer zgodnejšega Rafaelovega ustvarjanja, primerjati jo moramo s PERUGINOVO sliko Predaja ključev. Tematsko in kompozicijsko sta si enaki, vendar je med njima razlika.

Rafael je predstavil osrednji motiv Zaroke, ostale figure, ki obdajajo osrednji par se popolnoma stapljajo z ozadjem. Naslikan tlak vodi naše oko proti cerkvici v ozadju, ki nas spominja na Bramantejev TEMPIETTO, za njim se razprostira nežna pokrajina.

RAFAELOVE STANZE, 4 sobe v Vatikanski palači , poslikal s freskami po naročili papeža Julija II., 1510-11

ParnasAtenska šola

Knjižnična soba

La Disputa – razpravljanje, soba papeškega sodišča

Središče je rešnje telo in tako poudarja, da udeleženci prizora razpravljajo o evharistiji

Strop, 1511

Personifikacije 4 znanosti

Atenska šola, Stanza della Segnatura, Vatikan, 1509-1511

Atenska šolaPlaton (Timej) Aristotel

(Etika)

PREOBLEČENI PORTRETI V ZGODOVINSKE OSEBE

Heraklit Michelangel

o

Avtoportret

Leonardo da Vinci

Evklid Bramante

PLATON: s prstom kaže proti nebu, v levici ima svoje delo Timej, ki je dialog o naravnih pojavihARISTOTEL: stari filozof z dlanjo, obrnjeno proti tlom, razlaga o človekovi odgovornosti, v levici ima delo Etika, knjigo o naravnih zakonih- Združitev modrosti in znanosti v zagreti razpravi- Ideje antičnega znanja se v valovih širijo na levo in desno v skupino oseb, ki so nosilci velikih dosežkov- Rafael je segel k Cicerovi misli, da so vse veščine, znanosti in kreposti, ki so povezane s kulturo, povezane tudi med seboj

Platon -Leonardo Aristotel

Zaratustra

PtolomejEvklid - BramanteDiogenes

Heraklit - MichelangeloPitagora

Anaksagora

Alkibiad

Aleksander

KsenonSokrat

Rafael

ApolonAtena

Zenon

Epikur

Averroes

Michelangelo

kot filozof Heraklit - melanholik

Portret papeža Leona X. s kardinaloma (Giulio de Medici in Leone Rossi), Uffizi

Posebnost: Leon sedi v naslonjaču v tričetrtinskem obratu ob arhitektonsko poudarjenem dodatku obeh stranskih oseb, ki sta kot dve kapeli ob osrednji apsidi ter v žarenju in privlačni sili rdečega pregrinjala na mizi

RAFAEL, La Donna Velata, 1516, Pitti, Firence

Balthasare Castiglione, 1514, Louvre, Pariz

MICHELANGELO BUONARROTI

(1475-1564)

Renesančni genij, rojen 6. marca 1475 v kraju Renesančni genij, rojen 6. marca 1475 v kraju Caprese. Bil je predvsem kipar, slikar tudi Caprese. Bil je predvsem kipar, slikar tudi arhitekt in pesnik. V Firencah je na vrtu arhitekt in pesnik. V Firencah je na vrtu

Medičejcev spoznaval in študiral kiparska dela Medičejcev spoznaval in študiral kiparska dela antičnih mojstrov.antičnih mojstrov.

MICHELANGELO

BUONAROTTI

(1475 – 1564)

Silovitost potez

Nakopičena napetost

Mogočne figure

Dramatičnost dogajanja

Akti

Michelangelo, Avtoportret

CAPRESE, ITALIJA

Sikstinska kapela v Vatikanu

Sikstinska kapela, Vatikan, 1508-12 in 1536-41

Strop v Sikstinski kapeli

Ločitev svetlobe od teme, detajl

Stvarjenje sonca

Stvarjenje Eve

Vesoljni potop

Poslednja sodba

Michelangelo, Sv. Družina – Tondo Doni, tabla, okr. 1503-04, Uffizi

Začetek manierizma v slikarstvu

Slogovne značilnostiSkladnost z resničnostjo (občutek resničnega dogajanja)

Sožitje človeka z naravo

Beg v prostor

Upodobljeni človeški lik je postal človek – osebnost z vsemi značajskimi lastnostmi

Lepotni kanon/ideal človeškega golega telesa

Nenaravna svetloba – sfumato

Piramidalna in simetrična kompozicija

Linearna perspektiva

BENETKE

v v 16. stoletju so Benetke postale najpomembnejše italijansko mesto, ki 16. stoletju so Benetke postale najpomembnejše italijansko mesto, ki se je na področju umetniškega ustvarjanja lahko kosalo z Rimom;se je na področju umetniškega ustvarjanja lahko kosalo z Rimom;

Najpomembnejše izrazno sredstvo beneških slikarjev je postala barva!Najpomembnejše izrazno sredstvo beneških slikarjev je postala barva!Vedno bolj so uporabljali oljne barve.Vedno bolj so uporabljali oljne barve.

Med motivi so slikarji slikali portrete, biblijske teme, zelo pogoste, Med motivi so slikarji slikali portrete, biblijske teme, zelo pogoste, predvsem pri TIZIANU so postale mitološke teme. Izhajali so iz Ovidovih predvsem pri TIZIANU so postale mitološke teme. Izhajali so iz Ovidovih Metamorfoz. Antična božanstva so postala personifikacija beneške moči;Metamorfoz. Antična božanstva so postala personifikacija beneške moči;člani bogatih beneških družin so si poskušali zagotoviti nesmrtnost s člani bogatih beneških družin so si poskušali zagotoviti nesmrtnost s portreti, zato je portreti, zato je portret dobil posebno mesto v beneškem slikarstvu;portret dobil posebno mesto v beneškem slikarstvu;

Ker so bile Benetke po legendi ustanovljene 25. marca, na dan Ker so bile Benetke po legendi ustanovljene 25. marca, na dan Marijinega oznanjenja, je iz tega razloga marsikatero oltarno sliko krasila Marijinega oznanjenja, je iz tega razloga marsikatero oltarno sliko krasila Marijina podoba.Marijina podoba.

BENEŠKA RENESANSASLIKARSTVO

Razvijejo oljno tehniko na platno (vpliv evropskega severa (Bellini)

Izražanje z barvami

Svetloba je v barvah in barve so v svetlobi (mehčanje obrisov)

Čaščenje Marije (Sacra conversazione)

Zanimanje za kulturo antičnega Rima

Portreti (upodobitev statusa)

SLIKARJI: Giovanni BELLINI, GIORGIONE, TIZIAN

GIOVANNI BELLINI (okr. 1430-1516)

Njegov prvi učitelj slikanja je bil oče Njegov prvi učitelj slikanja je bil oče Jacopo;Jacopo;Najprej je ustvarjal pod vplivom Najprej je ustvarjal pod vplivom svaka A. Mantegne.svaka A. Mantegne.Giovanni Bellini je bil eden prvih Giovanni Bellini je bil eden prvih slikarjev, pri katerih je barva postala slikarjev, pri katerih je barva postala glavno sredstvo izražanja!glavno sredstvo izražanja!Pri slikanju figur je plastičnost Pri slikanju figur je plastičnost dosegal z barvami;dosegal z barvami;Bil je mojster portreta, ustvaril je kar Bil je mojster portreta, ustvaril je kar nekaj portretov beneških dožev;nekaj portretov beneških dožev;V njegovih delih prevladujejo dela s V njegovih delih prevladujejo dela s sakralno motiviko, predvsem motiv sakralno motiviko, predvsem motiv Marije med svetniki, iz katerega je Marije med svetniki, iz katerega je Bellini razvil poseben tip Bellini razvil poseben tip ikonografskega motiva - SACRA ikonografskega motiva - SACRA CONVERSATIONECONVERSATIONE

G. Bellini, Triptih fratrov, tabla, 1488, S. Maria Gloriosa dei Frari, Benetke

Giovanni BELLINI, Triptih fratrov, tabla 1488, Benetke,

Santa Maria Gloriosa dei Frari;

Zlati mozaiki za Marijo so nastali pod vplivom mozaikov v cerkvi sv. Marka;

Naročniki tega dela so bili trije sinovi Franceschine Pesaro, pri izbiri svetnikov so se zato ravnali po njihovih imenih, Nicola, Marco in Benedetto; Sv. Benedikt drži v rokah besedilo, v katerem je izražena privrženost Marijinemu kultu.

- ljudje vzeti iz življenja: pomanjšane postave se naravno gibljejo v okolju s spontanimi gibi in izrazi- mističen mir (sveto razpoloženje)

GIOVANNI BELLINI

Pala di San Zaccarija, 1505, cerkev sv. Zaharija v Benetkah

Oltarna podba sv. Joba, ali Pala di San Giobbe, 1485-90,

Benetke, Akademija,

Ikonografski motiv: Sveti pogovor ali Sacra Conversazione

Marija z Jezuščkom v istem prostoru s svetniki (nič več v posebnem okviru)

Dož Leonardo Loredan, 1501, Narodna galerija,

London

Nežen, veder obraz, z njega veje sila nezlomljivega duha in človeške kreposti

Razkošno oblačilo in zanimiva čepica

Sveže barve

Portret nam predstavlja beneškega doža, ki je republiko vodil v letih 1501-1521.

GIORGIONE (1477-1510)znan pod imenom GIORGIO BARBARELLI da CASTELFRANCO, umrl mlad zaradi kuge

O njem nam je malo znanega. O njem nam je malo znanega. Slikal je brez predhodne uporabe Slikal je brez predhodne uporabe risbe;risbe;Bil je pomemben v Bil je pomemben v upodabljanju krajine in upodabljanju krajine in predstavitvi ženske golote,predstavitvi ženske golote,Njegove krajine so v glavnem Njegove krajine so v glavnem del biblijskih, mitoloških ali del biblijskih, mitoloških ali drugačnih alegoričnih podob,drugačnih alegoričnih podob,

GIORGIONENevihta, okr. 1506. Galerija akademija, Benetke

Pozornost je posvečena krajini

Antične razvaline in sodobne italijanske hiše

V ospredju ravnodušni osebi: doječa mati in pastirTo sliko je pri umetniku naročil Gabriele Vendramin, eden izmed pomembnejših beneških intelektualcev. Skrivnost slike še vedno ni razvozlana.

Trije filozofi, 1509, Umetnostnozgodovinski muzej, Dunaj

Poudarek na razpoloženju in čustvenosti

Ospredje temno, pokrajina v ozadju svetla

3 življenjska obdobja

Speča Venera, okr. 1510, 108,5 x 175 cm, Dresden

TIZIAN (1477-1576)TIZIAN VECELLIO

Njegovo slikarstvo prav tako temelji Njegovo slikarstvo prav tako temelji na barvi. Tudi pri njem ne zasledimo na barvi. Tudi pri njem ne zasledimo obrisne črte, ki bi oklepala telesne obrisne črte, ki bi oklepala telesne oblike.oblike.Nekatera zgodnja dela so vprašljiva, Nekatera zgodnja dela so vprašljiva, saj je po Giorgionejevi smrti Tizian sam saj je po Giorgionejevi smrti Tizian sam dokončal njegova dela, potem, ko je dokončal njegova dela, potem, ko je prevzel mojstrovo delavnico.prevzel mojstrovo delavnico.Med vsemi slikarji svojega časa je Med vsemi slikarji svojega časa je užival največ ugleda.užival največ ugleda.Za njegovo slikarstvo je značilna Za njegovo slikarstvo je značilna izjemna čutnost, še posebej za njegove izjemna čutnost, še posebej za njegove Venere.Venere.V poznih letih ga je ovirala slepota, V poznih letih ga je ovirala slepota, zato je barve nanašal kar s prsti.zato je barve nanašal kar s prsti.

Portret Pavla III., 1546, NG Neapelj;

TIZIAN (1490-1576) Urbinska Venera, 1538, Uffizi

Marijino vnebovzetje - Assunta, tabla, 1516-18, S. Maria Gloriosa dei

Frari, Benetke

Papež Pavel III. z nečakoma, 1546,

olje na platno

Trojni portret

Ekspresivnost

Občutek nedokončanosti

Kronanje s trnjem, 1542, Louvre, Pariz

Upraviteljevi vojaki so vzeli Jezusa s seboj v sodno hišo, ga slekli in ogrnili s plaščem škrlatne barve. Iz trnja so mu spletli krono in mu jo dali na glavo in trst v njegovo desnico.

Poklekali so pred njim in ga zasmehovali:

,, Pozdravljen, judovski kralj!”

Pljuvali so vanj, mu vzeli trst in ga tepli po glavi. Ko so ga nehali zasmehovati, so mu slekli plašč, ga oblekli v njegovo obleko in ga odvedli, da bi ga križali.

To delo že spada v umetnikovo manieristično fazo (1530-1550)

Prva faza se imenuje mladostni barvni klasicizem (1510-1530)

Zadnja faza pa dramatična ekspresivnost (1550-1570)

Umetnostna zgodovina, predmetni izpitni katalog za splošno maturo 2007, RIC, 2005

Golob, Nataša: Umetnostna zgodovina, učbenik, DZS, 2003

Hollingsworth, Mary: Umetnost v zgodovini človeštva, DZS, !993

Zgodovina slikarske, kiparske in arhitekturne umetnosti, Modrijan, 1998

Slikovno gradivo s spletnih strani:

http://www.wga.hu/

http://www.hp.uab.edu/image_archive/

http://www.greatbuildings.com/

http://www.casa-in-italia.com/arte/

http://www.thais.it/scultura/

http://www.arca.net/tourism/florence/museums.htm

Slikovno gradivo Jasne Rojc

Literatura in viri za slikovno gradivo

Ponovitev

Leonardo da Vinci, Oznanjenje

Botticelli, Poklon sv. Treh kraljev

Bellini, Pala dei Frari