UNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETAudeleženci v materialnem smislu, ki imajo možnost npr. vložiti ugovor zoper sklep o izvršbi. 18 Pri izvršbi na nepremičnine so udeleženci

UNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETA

FUAD ŠABOTIĆ

IZVRŠBA NA NEPREMIČNINAH TER PRIMERJALNOPRAVNA UREDITEV NA

HRVAŠKEM

Diplomsko delo

Maribor, 2015

UNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

IZVRŠBA NA NEPREMIČNINAH TER PRIMERJALNOPRAVNA UREDITEV NA

HRVAŠKEM

Študent: Fuad Šabotić Številka indeksa: 71167935 Študijski program: UNI – PRAVO Študijska smer: Kazensko pravo Mentor: dr. Tjaša Ivanc

Maribor, oktober 2015

POSVETILO

TO, KAR VEMO, JE KAPLJICA, TO, ČESAR NE VEMO, JE MORJE.

(Isaac Newton)

"Domišljija je pomembnejša kot znanje."

(Albert Einstein)

Zahvaljujem se mentorici, dr. Tjaši Ivanc za sprejeto mentorstvo in napotke pri

pripravi diplomskega dela.

Posebna zahvala gre moji družini, ki me je v času študija vseskozi spremljala in

podpirala. Prav tako bi se rad zahvalil tudi svoji punci, najbližjim kolegom ter

lektorici, ki so mi stali ob strani in mi pomagali z različnimi napotki in nasveti.

I

POVZETEK

Izvršba je postopek, po katerem sodišča opravljajo prisilno izvršitev terjatev na

podlagi izvršilnih naslovov in verodostojnih listin. Zakon določa pravila za

zavarovanje terjatev in ureja službo izvršitelja (1. čl. ZIZ).

Gre torej za sodelovanje več strank, pri katerem se s strani sodišča skuša

zagotoviti pravičnost, tako da lahko upnik z izvršbo prisili dolžnika za poplačilo

obveznosti. Upniki se iz kupnine lahko poplačajo v celoti ali delno. V Sloveniji je

izvršba urejena v Zakonu o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ki pa se je spremenil oz.

dopolnil že velikokrat. Nazadnje je prišla leta 2015 v veljavo novela ZIZ-K, s katero

je ZIZ doživel nekaj sprememb, vendar je za nas bolj zanimiva novela ZIZ-J, ker je

bilo več sprememb na področju nepremičnin.

V diplomski nalogi se bom dotaknil tudi naše sosednje države Hrvaške, ki ima

izvršbo na nepremičninah urejeno zelo podobno kot mi: najprej se

izvršba zabeleži v zemljiško knjigo, nato se ugotovi vrednost nepremičnine in steče

prodaja nepremičnine, na koncu pa se poplačajo upniki.

Ključne besede: izvršba, izvršba na nepremičnine, ZIZ, izvršilni postopek, izvršba

nepremičnin na Hrvaškem, javna dražba, sodna praksa, nepremičnina.

II

ABSTRACT

An execution is a procedure after which courts do their compulsory execution of

debts on basis of executional addresses and credible documents. Law determinates

rules of debts insurance and regulates executioner's work ( 1st article of ZIZ).

So here we are basically dealing with cooperation of multiple clients, which usually

tries to be accompanied by the court’s fairness, so that in such case a creditor is

enabled to force the debtor to repay their debts/financial obligations. Creditors can

repay themselves from the purchased price partially or fully. In Slovenia the

execution is regulated by the Law of Execution and Insurance (ZIZ), which had

been changed many times. Last time we faced basic changes in ZIZ was with the

latest amendment act of the ZIZ law, which got its legal standing in 2014 and

faced several basic changes in the field of real estates.

In my diploma thesis, I will also get into the field of executions in our neighbour

country Croatia which regulates the execution in real estate business similar to our

regulations. Firstly, they note down the execution in land register, then they

establish the value of the real estate so that the sale of the real estate can begin,

and at the end the creditors get their repayments.

Keywords: execution, execution on the property, ZIZ, enforcement proceedings,

enforcement of real estate in Croatia, public auction, case law, property.

III

KAZALO

POVZETEK ................................................................................................................................. I

ABSTRACT ................................................................................................................................II

1 UVOD ............................................................................................................................... 1

2 IZVRŠILNI POSTOPEK ........................................................................................................ 2

2.1 STRANKE IN ZASTOPANJE ........................................................................................... 3

2.1.1. UDELEŽENCI........................................................................................................... 4

2.2 UPNIKI IN DOLŽNIKI .................................................................................................. 5

2.3 JEZIK ......................................................................................................................... 5

2.4 SREDSTVO IN PREDMET IZVRŠBE ............................................................................... 5

2.5 PREDPOSTAVKE IZVRŠBE ............................................................................................ 7

2.5.1 FORMALNE PREDPOSTAVKE ................................................................................. 7

2.5.2 MATERIALNE PREDPOSTAVKE .............................................................................. 8

2.6 PRIDOBIVANJE PODATKOV O DOLŽNIKU IN NJEGOVEM PREMOŽENJU .......................... 8

3 IZVRŠILNI NASLOV .......................................................................................................... 11

3.1 PRIMERNOST IZVRŠLJIVEGA NASLOVA ...................................................................... 12

3.2 VERODOSTOJNA LISTINA .......................................................................................... 13

4 SKLEP O IZVRŠBI ............................................................................................................ 15

5 STROŠKI IZVRŠILNEGA POSTOPKA .................................................................................. 16

5.1 STROŠKI STRANK ..................................................................................................... 16

5.2 STROŠKI IZVRŠBE .................................................................................................... 18

5.3 POVRNITEV STROŠKOV............................................................................................. 18

5.4 DENARNA KAZEN ...................................................................................................... 19

6 PREDLOG ZA IZVRŠBO ..................................................................................................... 21

6.1 VSEBINA PREDLOGA ZA IZVRŠBO .............................................................................. 22

7 IZVRŠBA NA NEPREMIČNINO ........................................................................................... 23

7.1 POJEM NEPREMIČNINE ............................................................................................. 23

IV

7.2 STVARNA IN KRAJEVNA PRISTOJNOST ...................................................................... 23

7.3 TEMELJNA NAČELA V IZVRŠBI NA NEPREMIČNINE ..................................................... 24

7.4 NOVELA ZIZ-J IN SPREMEMBE NA PODROČJU NEPREMIČIN ........................................ 29

7.4.1 KAKŠEN JE BIL TEMELJNI CILJ Z UVEDBO NOVELE ZIZ-J ..................................... 31

7.4.2 NOV NAČIN PRODAJE NEPREMIČNINE ................................................................ 31

7.4.3 PRODAJA NEPREMIČNINE KOT CELOTE .............................................................. 32

8 POSTOPEK IZVRŠBE NA NEPREMIČNINE ........................................................................... 33

8.1 ZAZNAMBA SKLEPA O IZVRŠBI V ZEMLJIŠKI KNJIGI ................................................... 33

8.2 UGOTOVITEV VREDNOSTI NEPREMIČNINE ................................................................ 34

8.3 PRODAJA NEPREMIČNINE ......................................................................................... 35

8.3.1 ODREDBA O PRODAJI ........................................................................................ 37

8.3.2 ROK ZA PLAČILO KUPNINE ................................................................................ 37

8.3.3 VARŠČINA ......................................................................................................... 38

8.3.4 PRODAJNI NAROK IN DOMIK NEPREMIČNINE ..................................................... 38

8.3.5 KDAJ LAHKO SODIŠČE USTAVI IZVRŠBO ............................................................ 40

8.3.6 IZROČITEV NEPREMIČNINE KUPCU .................................................................... 41

8.4 POPLAČILO UPNIKOV ................................................................................................ 42

9 PRAVNA SREDSTVA ......................................................................................................... 45

9.1 PRITOŽBA ................................................................................................................ 45

9.2 UGOVOR DOLŽNIKA .................................................................................................. 45

9.3 UGOVOR TRETJEGA .................................................................................................. 46

9.4 VRNITEV V PREJŠNJE STANJE ................................................................................... 46

10 VPLIV IZVRŠBE NA STVARNE PRAVICE TRETJIH OSEB ...................................................... 48

10.1 STVARNE PRAVICE ................................................................................................ 48

10.2 ZASTAVNA PRAVICA (HIPOTEKA) ........................................................................... 50

10.3 ZEMLJIŠKI DOLG ................................................................................................... 50

10.4 SLUŽNOST ............................................................................................................ 51

10.5 PRAVICA STVARNEGA BREMENA ............................................................................ 51

V

10.6 STAVBNA PRAVICA ................................................................................................ 51

11 MNENJE STROKE O PRIMERNOSTI POSTOPKA IZVRŠBE NA NEPREMIČNINE....................... 52

12 IZVRŠBA NA NEPREMIČNINAH NA HRVAŠKEM .................................................................. 54

12.1 VPIS V ZEMLJIŠKO KNJIGO .................................................................................... 54

12.2 UGOTOVITEV VREDNOSTI NEPREMIČNINE ............................................................. 55

12.3 PRODAJA NEPREMIČNINE ...................................................................................... 56

12.3.1 NAČIN PRODAJE – ELEKTRONSKA JAVNA DRAŽBA .............................................. 56

12.3.2 PRODAJNA CENA ............................................................................................... 57

12.3.3 ZAKLJUČEK ELEKTRONSKE JAVNE DRAŽBE ......................................................... 58

12.4 POPLAČILO UPNIKOV ............................................................................................ 58

12.5 POLOŽAJ DOLŽNIKA IN 3. OSEBE PO PRODAJI NEPREMIČNINE ............................... 59

13 GLAVNE RAZLIKE V IZVRŠBAH NA NEPREMIČNINAH MED SLOVENIJO IN HRVAŠKO ........... 60

14 SKLEP ............................................................................................................................. 62

BIBLIOGRAFIJA ....................................................................................................................... 64

Izvršba na nepremičninah ter primerjalnopravna ureditev na Hrvaškem

1

1 UVOD

Ljudje že od nekdaj sklepajo posle med seboj. Samo tako je lahko ljudstvo

preživelo in se razvijalo. Različni ljudje so se med seboj povezali in bili na ta način

odvisni drug od drugega. Vzporedno z razvojem civilizacije in naraščanjem

prebivalstva je rasla potreba po večjih ter bolj zapletenih poslih, ki pa posredno

prinašajo tudi večje težave. Nemalokrat si osebe, ki sklenejo posel, naložijo

preveliko breme in kasneje niso sposobni izvršiti posla. V današnjem svetu imajo

upniki pravico, da s pomočjo zakona povrnejo nastalo škodo. Ta pravica je med

drugim tudi pravica do izvršbe.

Izvršba je postopek, po katerem sodišča opravljajo prisilno izvršitev terjatev na

podlagi izvršilnih naslovov in verodostojnih listin; pravila za zavarovanje terjatev

ter ureja službo izvršitelja. (1 čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju – v nadaljevanju

ZIZ)1.

V svoji diplomski nalogi bom predstavil, kako je izvršba urejena v slovenskem

sistemu. V nadaljevanju bom podrobneje prikazal potek izvršbe na nepremičninah

in to podkrepil s sodno prakso. Hkrati bom primerjal, in navedel bistvene razlike

med hrvaškim in našim sistemom.

Diplomsko nalogo sem razdelil na dva dela. V prvem delu sem predstavil osnove

izvršilnega postopka, kjer sem opisal potek izvršilnega postopka, kdo so stranke,

njihove pravice, stroški in še nekaj zanimivosti.

V drugem delu sem podrobno opisal, kako poteka izvršba na nepremičninah in vse

skupaj primerjal s Hrvaško. V obeh delih sem to prikazal skozi oči sodne prakse.

Pričujoča diplomska naloga je rezultat branja najrazličnejših knjig, zakonov,

strokovnih člankov in sodnih primerov.

1 Zakon o izvršbi in zavarovanju – ZIZ (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 93/07, 37/08 –

ZST-1, 45/08 – ZArbit, 28/09, 51/10, 26/11, 17/13 – odl. US, 45/14 – odl. US, 53/14 in 58/14 – odl. US).

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?sop=2007-01-0098












2

2 IZVRŠILNI POSTOPEK

Izvršilni postopek je postopek, namenjen prisilni izvršitvi terjatve, ki lahko izhaja iz

izvršilnega naslova ali verodostojne listine. V praksi pripisujejo izvršilnemu

postopku velik pomen, saj je kakršnakoli oblika samopomoči prepovedana, zato se

mora upnik obrniti na intervencijo državnih organov. Izvršilni postopek je

nepravdni sodni postopek. V postopku sodelujeta dve osebi, upnik in dolžnik, ki

želita pravdo ter se obrneta na sodišče. Stvarno pristojno je okrajno sodišče2, v

primeru izvršbe na nepremičnino pa je pristojno krajevno sodišče, na območju

katerega se nahaja nepremičnina (forum rei sitae).3 »Izvršilni postopek je sodni

nepravdni postopek in sodišče v njem izdaja odločbe, za katere veljajo enaka

splošna pravila kot za druge sodne odločbe. «4

Cilj izvršilnega postopka je izvršitev materialnopravnih dajatvenih zahtevkov, za

katerega že obstaja pravnomočna odločba ali druga izvršljiva listina.

Izvršilni postopek delimo na dve fazi:5

- faza dovolitve izvršbe – DOVOLILNI DEL

se začne s predlogom za izvršbo, konča pa s pravnomočnostjo sklepa o

izvršbi;

- faza oprave izvršbe – IZVRŠILNI DEL oz. IZVRŠBA v ožjem smislu

se začne praviloma takoj po izdaji sklepa o izvršbi in še pred njegovo

pravnomočnostjo, vendar upnik ne more biti poplačan pred

pravnomočnostjo.

Izjema: izvršba na podlagi verodostojne listine, ki se vedno opravi šele po

pravnomočnosti.

2 5. člen ZIZ. 3 Prvi odstavek 166. člena ZIZ. 4 Rijavec V. v Civilno izvršilno pravo, GV Založba, Ljubljana 2003, str. 43. 5 Volk D. v Izvršba in zavarovanje, ODIN d.o.o., Ljubljana 2000, str. 35.


3

Ko je izvršba opravljena ali pa je iz kakršnih koli razlogov ustavljena, je končana

tudi faza oprave izvršbe in s tem je konec tudi izvršilnega postopka.

V Sloveniji je izvršilni postopek urejen v Zakonu o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ki

so ga sprejeli leta 1988. Do danes je doživel večkratne spremembe in dopolnitve.

Nazadnje so sprejeli novelo ZIZ-K7, ki je v veljavi od 4. 8. 2015.

2.1 STRANKE IN ZASTOPANJE

Stranke v izvršilnem postopku so lahko fizične ali pravne osebe z nasprotujočimi si

interesi. Stranke morajo biti poslovno sposobne – biti morajo nosilec pravic in

dolžnosti. V primeru, da oseba ni poslovno sposobna, lahko v njenem imenu

opravlja dejanja njen zakoniti zastopnik, ki mora biti določen:8

- z zakonom

- z aktom organa, pristojnega za socialne zadeve.

Strankam ni potrebno, da same opravljajo pravdna dejanja, to lahko zaupajo

svojemu pooblaščencu. V primeru, da je postopek na okrajnem sodišču, je lahko

vloga pooblaščenca zaupana katerikoli osebi; če se postopek obravnava na

okrožnem, višjem ali vrhovnem sodišču, pa je lahko pooblaščenec samo oseba, ki

ima opravljen pravniški državni izpit (PDI).9

Obseg pooblastila določi stranka. Pooblasti ga lahko za vsa pravdna dejanja ali le

za določena dejanja. V primeru, da stranka pooblaščencu izroči pooblastilo za

pravdo, vendar niso hkrati s pooblastilom določene tudi pravice, ima odvetnik

7 Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 54/15) 8 78. člen zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP (Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno

besedilo, 45/08 – ZArbit, 45/08, 111/08 – odl. US, 57/09 – odl. US, 12/10 – odl. US, 50/10 – odl. US, 107/10 – odl. US, 75/12 – odl. US, 40/13 – odl. US, 92/13 – odl. US, 10/14 – odl. US in 48/15 – odl. US) 9 87. člen ZPP.
















4

pravico opravljati vsa pravna dejanja; vsa dejanja, ki so potrebna v postopku

izvršbe in zavarovanja; sprejeti pristojne stroške ter prenesti pooblastilo na

drugega odvetnika.11 Pooblastilo mora biti v pisni obliki.12 Pooblaščenec ga predloži

pri prvem procesnem dejanju.13 Obe stranki imata možnost kadar koli preklicati

pooblastilo oz. se mu odpovedati14, vendar mora pooblaščenec še en mesec

opravljati takšna dejanja, ki bi v primeru, če jih ne bi opravljal, zastopani stranki

grozila nevarnost (npr. vložiti pritožbo). 16

»V postopku izvršbe in zavarovanja se smiselno uporabljajo določbe zakona o

pravdnem postopku, če ni v tem ali v kakšnem drugem zakonu drugače

določeno.«17

2.1.1. UDELEŽENCI

Udeleženci so osebe, ki vstopijo v že začeti izvršilni postopek. Te osebe so

udeleženci v materialnem smislu, ki imajo možnost npr. vložiti ugovor zoper sklep o

izvršbi.18

Pri izvršbi na nepremičnine so udeleženci tiste osebe, ki se poleg upnikov poplačajo

iz kupnine. Navedeni so v 196. čl. ZIZ.

Med udeležence spadajo tudi tisti, ki niso ne stranke in ne upravičeni do poplačila,

vendar imajo kakšno pravico oz. pravno korist. To so: imetniki zakonite predkupne

pravice, imetniki vknjižene pogodbene predkupne pravice, potencialni kupci,

dejanski kupci nepremičnine in najemniki v prodanih nepremičninah.19

11 95. člen ZPP. 12 Prvi odstavek 97. člena ZPP. 13 Prvi odstavek 98. člena ZPP. 14 Prvi odstavek 99. člena ZPP. 16 Tretji odstavek 101. člena ZPP. 17 15. člen ZIZ. 18 Rijavec V. v Civilno izvršilno pravo, GV Založba, Ljubljana 2003, str. 87. 19 Rijavec V. v Civilno izvršilno pravo, GV Založba, Ljubljana 2003, str. 98.


5

2.2 UPNIKI IN DOLŽNIKI

V postopku sodelujeta dve strani. Na eni strani je upnik, ki ga imenujemo aktivna

stranka, na drugi strani pa dolžnik, ki ga imenujemo pasivna stranka. Aktivna

stranka predlaga postopek – izvršbo. Obe stranki nastopata z nasprotujočimi si

interesi.

2.3 JEZIK

Jezik v postopku je urejen v 102. členu (ZPP), pri katerem stranka uporablja svoj

materni jezik. V primeru, da to ni slovenski jezik in stranka prav tako ne razume

slovenskega jezika, se ji za to dodeli tolmač.

Vabila, odločbe in druga sodna pisanja se pošiljajo strankam v jeziku, ki je v uradni

rabi pri sodišču. Če stranka vloži vlogo v jeziku, ki pri sodišču ni v uradni rabi,

sodišče tako vlogo vrne stranki v popravo in določi rok, v katerem mora vlogo

popraviti. Če stranka vloge ne popravi v roku, jo sodišče zavrže.22

2.4 SREDSTVO IN PREDMET IZVRŠBE

»Sredstva izvršbe so metode, s katerimi se prisilno uveljavi upnikova terjatev.

Sodišče z različnimi izvršilnimi dejanji doseže, da je dosežen namen izvršbe, torej

poplačilo upnika oz. uveljavitev nedenarne terjatve upnika.«23

Sredstva izvršbe za izterjavo denarnih terjatev:24

- prodaja premičnin,

22 Volk D. v Izvršba - izterjava denarnih terjatev in vse, kar morate vedeti o sodnem postopku, DZS d.d.,

ZALOŽNIŠTVO TISKOVIN, Ljubljana 2003, str. 20. 23 Volk D. v Upniki v sodnih postopkih, ALETHEIA, Ljubljana 2004, str.43. 24 30. člen ZIZ.


6

- prodaja nepremičnin,

- prenos denarne terjatve,

- vnovčenje drugih premoženjskih oz. materialnih pravic in nematerializiranih

vrednostnih papirjev,

- prodaja deležev družbenika,

- prenos sredstev, ki so pri organizacijah pooblaščena za plačilni promet

Pri nedenarnih terjatvah so sredstva izvršbe določena z vrsto nedenarne terjatve,

ki naj bi se izvršila. Izvršba na izpraznitev in izročitev nepremičnine se npr. opravi z

izpraznitvijo, ki jo predstavlja izpraznitev oseb in stvari iz nepremičnine, ter

izročitev prazne nepremičnine upniku. Izvršilni sredstvi sta izpraznitev in izročitev.

Katero sredstvo bo prišlo v poštev, je odvisno od tega, ali je možna nadomestna

storitev ali pa storitev lahko opravi le dolžnik sam. Če lahko nekdo drug opravi

storitev, sodišče za to pooblasti upnika. Če mora storitev opraviti dolžnik sam, se

ga prisiljuje z denarno kaznijo.26

Predmet izvršbe so tista dolžnikova sredstva in pravice, po katerih seže izvršba, v

končni fazi pa je to lahko tudi sam dolžnik (npr. kadar mora storiti dejanje, ki ga ne

more nihče drug).27

Če se izvršuje denarna terjatev, je lahko predmet izvršbe vsaka dolžnikova stvar ali

premoženjska oz. materialna pravica, v kolikor ni z zakonom drugače določeno.28

Pri izročitvi premične stvari se izvršba vodi direktno na stvar, ki je tudi predmet

terjatve. V primeru denarne kazni je predmet izvršbe celotno dolžnikovo

premoženje.29

26 Rijavec V. v Civilno izvršilno pravo, GV Založba, Ljubljana 2003, str. 146. 27 Volk D. v Upniki v sodnih postopkih, ALETHEIA, Ljubljana 2004, str.43. 28 32. člen ZIZ. 29 Rijavec V. v Civilno izvršilno pravo, GV Založba, Ljubljana 2003, str. 152.


7

2.5 PREDPOSTAVKE IZVRŠBE

Kot v vsakem civilnem postopku, mora tudi v izvršilnem postopku sodišče najprej

preučiti predpostavke. Sodišče najprej preuči formalne predpostavke in ali sploh

obstaja možnost postopanja. Če npr. zahteva za pravno varstvo ni dopustna,

sodišče zahtevo odkloni. Šele ko so formalne predpostavke dopustne, sodišče ob

upoštevanju materialnih predpostavk odloči o njeni utemeljenosti. Posebnost

izvršilnega postopka je, da so v istem zakonu urejene tako materialne kot

specialne procesne predpostavke izvršb.32

Pri pomanjkljivosti predloga sodišče postopa po pravilih ZPP, ki veljajo za

nepopolno oz. nerazumljivo vlogo. Upnik ima določen rok, v katerem mora

popraviti napake, v nasprotnem primeru se predlog zavrže.33

2.5.1 FORMALNE PREDPOSTAVKE

- obstoj izvršilnega naslova,

- pristojnost,

- formalna pravilnost in vsebina predloga za izvršbo,

- procesna legitimacija strank,

- procesni roki,

- plačilo predujma za izvršilne stroške,

- pravni interes,

- splošne predpostavke po ZPP.34

32 Rijavec V. v Civilno izvršilno pravo, GV Založba, Ljubljana 2003, str. 99. 33 Rijavec V. v Civilno izvršilno pravo, GV Založba, Ljubljana 2003, str. 103. 34 Rijavec V. Civilno izvršilno pravo, GV Založba, Ljubljana 2003, str. 99.


8

2.5.2 MATERIALNE PREDPOSTAVKE

Materialne predpostavke so:35

- terjatev (obstoj, veljavnost, zapadlost),

- alternativnost obveznosti,

- obstoj ali neobstoj pogoja in izpolnitev vzajemnosti,

- stvarna legitimacija strank,

- sredstva izvršbe,

- dopustnost izvršbe na določen predmet,

- obseg izvršbe.

2.6 PRIDOBIVANJE PODATKOV O DOLŽNIKU IN NJEGOVEM

PREMOŽENJU

V času Zakona v izvršilnem postopku (v nadaljevanju besedila ZIP)36 je bilo

izjemno težko pridobiti informacije o dolžnikovemu premoženju. Šele s sprejetjem

ZIZ-H leta 201037 je bila bistveno spremenjena in dopolnjena ureditev pridobivanja

podatkov. Posredovanje podatkov ureja Zakon o varstvu osebnih podatkov38 v 10.

členu, ki daje pravico upravljavcu podatkov, da posreduje osebne podatke drugim

uporabnikom, vendar le, če so pooblaščeni z zakonom39.

35 Rijavec V. Civilno izvršilno pravo, GV Založba, Ljubljana 2003, str. 99. 36 Zakon o izvršilnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 20/78, 6/82, 74/87, 57/89, 20/90, 27/90, Uradni list RS,

št. 51/98 – ZIZ in 32/00) 37 Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakonao izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/10) 38 Zakon o varstvu osebnih podatkov – ZVOP-1 (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo). 39 Prvi odstavek 10. člena ZVOP.





9

Podatke lahko pridobivajo:40

- sodišča

- upniki

- izvršitelj.

Zavezanci za posredovanje podatkov:

- državni organi,

- nosilci javnih pooblastil,

- druge pravne osebe,

- samostojni podjetniki posamezniki,

- zasebniki (to so zdravniki, notarji, odvetniki, kmetje ali druge fizične osebe,

ki niso podjetniki in ki kot poklic opravljajo določeno dejavnost).

Posredovati se morajo tisti podatki, ki se navezujejo na dolžnika. To so: osebni

podatki (ime, EMŠO, naslov, datum rojstva, davčna številka itd.), podatki o višini

plače, številke denarnih računov, podatki o nepremičninah, delnicah ipd.42

Pridobivanje podatkov za sodišča in izvršitelje je brezplačno. V kolikor upravljavec

podatkov za posredovanje izstavi račun, mora upnik to plačati, vendar lahko te

stroške priglasi v izvršilnem postopku kot strošek izvršbe oz. nadaljnji izvršilni

strošek.43

Sodišče in izvršitelj smeta pridobljene podatke obdelovati samo za ugotovitev

premoženja dolžnika v izvršbi in za izvedbo izvršbe iz tega premoženja ali na to

premoženje. Upnik pa sme pridobljene podatke uporabiti le za potrebe izvršilnega

postopka oz. postopka zavarovanja in za potrebe izpodbijanja dolžnikovih pravnih

dejanj zaradi izvršbe na to premoženje, pri čemer je natančno določeno, katere

40 4. člen ZIZ. 42 4. člen ZIZ. 43 Volk D. v Izvršba-izterjava denarnih terjatev, Poslovna založba Maribor, Maribor 2015, str. 101.


10

podatke za katere od teh namenov.45 Izvršitelj sme pridobljene podatke obdelovati

samo za ugotovitev premoženja dolžnika v izvršbi in za izvedbo izvršbe iz tega

premoženja oz. na to premoženje.46

Rok za posredovanje podatkov je največ 8 dni.47

45 Volk D. v Aktualna vprašanja izvršbe in zavarovanja 1. del, Verlag Dashofer d.o.o., Ljubljana 2012, str .

30. 46 Četrti odstavek 4. člena ZIZ. 47 Volk D. v Aktualna vprašanja izvršbe in zavarovanja 1. del, Verlag Dashofer d.o.o., Ljubljana 2012, str. 30.


11

3 IZVRŠILNI NASLOV

»Izvršilni naslov je kvalificirana javna listina, na podlagi katere je mogoče zahtevati

prisilno izvršitev terjatve, ki je v njej ugotovljena.«48 Namen izvršilnega naslova je

realizacija ali izpolnitev materialnopravnih dajatvenih zahtevkov, zato so izvršilni

naslovi praviloma dajatvene sodbe, izdane v pravdnem postopku, saj se

ugotovitvene in oblikovalne sodbe ne izvršujejo. Te učinkujejo namreč že s svojo

pravnomočnostjo.49

»Izvršilni naslov kot procesna predpostavka za dopustnost izvršbe predstavlja

domnevo, da obstaja terjatev, ki je v njem ugotovljena, in da so v njem navedene

stranke, legitimirane za izvršbo. «50

Izvršilni naslovi so navedeni v 17. členu ZIZ:

- izvršljiva sodna odločba in sodna poravnava,

- izvršljiv notarski zapis,

- druga izvršljiva odločba ali listina, za katero zakon, ratificirana in objavljena

mednarodna pogodba ali pravni akt Evropske unije (ki se v Republiki

Sloveniji uporablja neposredno), določa, da je izvršilni naslov;

»Na obstoj izvršilnega naslova pazi sodišče po uradni dolžnosti ves čas postopka.

Tudi če je izvršilni naslov med postopkom pravnomočno odpravljen, razveljavljen,

spremenjen, izrečen za neveljavnega ali je razveljavljeno potrdilo o izvršljivosti,

sodišče ustavi izvršbo in razveljavi opravljena izvršilna dejanja, če s tem niso

pridobljene pravice.«52

48 Rijavec V. v Civilno izvršilno pravo, GV Založba, Ljubljana 2003, str.105. 49 Volk D. v Izvršba - izterjava denarnih terjatev in vse, kar morate vedeti o sodnem postopku, DZS d.d.,

ZALOZNIŠTVO TISKOVIN, Ljubljana 2003, str. 28. 50 Rijavec V. v Civilno izvršilno pravo, GV Založba, Ljubljana 2003, str.105. 52 Rijavec V. v Civilno izvršilno pravo, GV Založba, Ljubljana 2003, str. 105


12

Izvršljivost odločb nastopi s pravnomočnostjo in po tem, ko poteče rok za

prostovoljno izpolnitev dolžnikove obveznosti. Rok začne teči naslednji dan po

vročitvi odločbe. Izvršbo lahko dovoli sodišče tudi na podlagi nepravnomočne

odločbe, če zakon določa, da pritožba ne zadrži njene izvršitve.53

Sodna poravnava postane izvršljiva po zapadlosti. To se dokazuje z zapiskom o

poravnavi, javno listino ali po zakonu overjeno listino.54

Notarski zapis je izvršljiv le v primeru, da je dolžnik v njem soglašal z neposredno

izvršljivostjo in če je terjatev, ki izvira iz notarskega zapisa zapadla, kar se

dokazuje ter mora biti razvidno iz notarskega zapisa.55

Pri izvršilnih naslovih je pomembno, da postane pravnomočen in izvršljiv. Izvršbe

na podlagi verodostojne listine se uporabljajo za denarne terjatve.56

Izvršilni naslov so lahko samo dajatvene listine, izjema so davčne ugotovitvene

odločbe.

3.1 PRIMERNOST IZVRŠLJIVEGA NASLOVA

Naslov je primeren za izvršbo, če so v njem navedeni upnik, dolžnik, predmet,

vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti. V primeru, da ni določen rok za

prostovoljno izpolnitev obveznosti, ga določi sodišče v sklepu o izvršbi,57 za vse

druge pomanjkljivosti, ki ne izpolnjujejo pogojev iz prvega odstavka 21. čl. ZIZ,

lahko sodišče predlaga, da se predlog za izvršbo zavrže.

53 19. člen ZIZ. 54 20. člen ZIZ. 55 20. a člen ZIZ. 56 Rijavec V. v Civilno izvršilno pravo, GV Založba, Ljubljana 2003, str.105. 57 21. člen ZIZ.


13

3.2 VERODOSTOJNA LISTINA

ZIP iz leta 1978 je uvedel izvršbo na podlagi verodostojne listine. Novela ZIP iz leta

1990 je prinesla določene spremembe in dopolnitve. Razširil se je seznam

verodostojnih listin in dolžnikov, zoper katerih je dovoljena izvršba. Sedanji zakon

(ZIZ) je razširil še samo krog upravičencev, ki vključuje tudi fizične osebe.58

Izvršba se dovoli na podlagi verodostojne listine. Listina je verodostojna, če tako

določa ZIZ oz. kateri drugi zakon – npr. Stvarnopravni zakonik (SPZ)59 ) Terjatve,

ki izhajajo iz verodostojne, morajo biti zapadle. Upnikom ni potrebno priložiti

verodostojne listine k predlogu za izvršbo, vendar jo morajo imeti.60

Verodostojne listine so navedene v 23. čl. ZIZ:62

- faktura,

- menica in ček s protestom ter povratnim računom, kadar je to potrebno za

nastanek terjatve,

- javna listina,

- izpisek iz poslovnih knjig, overjen s strani odgovorne osebe,

- po zakonu overjena zasebna listina in

- listina, ki ima po posebnih predpisih naravo javne listine.

58 Volk D. v Izvršba-izterjava denarnih terjatev, Poslovna založba Maribor, Maribor 2015, str. 51. 59 Če etažni lastnik ne vplača svojega prispevka v rezervni sklad, ga mora upravnik pisno pozvati k plačilu.

Poziv upravnika se šteje za verodostojno listino v smislu zakona o izvršbi in zavarovanju, 119. člen. 60 Volk D. v Izvršba-izterjava denarnih terjatev, Poslovna založba Maribor, Maribor 2015, str. 52. 62 23. člen ZIZ.


14

Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine vsebuje tudi kondemnatorni del, v

katerem sodišče dolžniku naloži, da v paricijskem roku (8 ali 3 dni) poravna

terjatev skupaj z odmerjenimi stroški in del, v katerem sodišče dovoli izvršbo za

poplačilo teh terjatev. Temu je prilagojena tudi vsebina predloga za izvršbo. Pri

izvršbi na podlagi verodostojne listine gre torej za dva združena postopka v enega,

in sicer se je postopek za izdajo plačilnega naloga prenesel pred izvršilno sodišče in

združil s fazo dovolitve izvršbe.63

63 Rijavec V. v Civilno izvršilno pravo, GV Založba, Ljubljana 2003, str.135.


15

4 SKLEP O IZVRŠBI

Izraz “ sklep o izvršbi“ označuje sklep, s katerim je v celoti ali delno ugodeno

predlogu za izvršbo in sklep, s katerim je predlog za izvršbo zavrnjen.64

Ko sodišče odloča o predlogu za izvršbo, lahko izda naslednje sklepe:66

- predlog za izvršbo zavrže,

- predlogu v celoti ugodi,

- predlog zavrne,

- predlogu delno ugodi, delno ga zavrne,

- uvede izvršilni postopek po uradni dolžnosti.

V sklepu morajo biti navedeni upnik in dolžnik, izvršilni naslov ali verodostojna

listina, dolžnikova obveznost, sredstvo in predmet izvršbe ter drugi podatki,

potrebni za izvršbo. Sklepa, s katerim se je ugodilo predlogu, sodišču ni potrebno

obrazložiti .67 V primeru, da ga sodišče v celoti oz. delno zavrne, mora to

obrazložiti. Sklep se praviloma zapiše brez naroka, izjemoma gre za narok, če

menijo, da je to potrebno.68

Sodišče mora ob predlogu za izvršbo paziti predvsem na vsebinske in procesne

predpostavke izvršbe. Pri vsebinskih predpostavkah mora paziti na terjatev,

sredstva in predmet izvršbe ter obseg izvršbe; pri procesnih predpostavkah pa se

navezuje predvsem na stvarno in krajevno pristojnost sodišča, pravilnost predloga

za izvršbo, obstoj izvršilnega naslova ipd.69

64 Šesti odstavek 16. člena ZIZ. 66 Rijavec V. v Civilno izvršilno pravo, GV Založba, Ljubljana 2003, str.172. 67 Četrti odstavek 44. člena ZIZ. 68 Rijavec V. v Civilno izvršilno pravo, GV Založba, Ljubljana 2003, str. 173. 69 Volk D. v Upniki v sodnih postopkih, ALETHEIA, Ljubljana 2004, str. 72.


16

5 STROŠKI IZVRŠILNEGA POSTOPKA

Stroške v izvršilnem postopku delimo na 3 vrste72:

- stroški ki nastanejo strankam,

- stroški, ki nastanejo upniku ob vložitvi predloga za izvršbo,

- stroški, ki nastanejo z opravo izvršbe.

5.1 STROŠKI STRANK

Osnovno pravilo, kadar se stranke odločajo, da bodo zahtevale sodno varstvo na

sodišču je, da vsaka stranka najprej krije sama svoje stroške.74 Stroški, ki jih lahko

v postopku pričakujejo, so sodne takse, stroški zastopanja in materialni stroški.

Materialni stroški so stroški, ki jih stranke porabijo za prevod dokumentov,

fotokopiranje, poštnino itd.75

V primeru, da stranke izpolnjujejo pogoje, lahko zaprosijo za brezplačno pravno

pomoč po pravilih Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP).76

Seveda so brezplačne pravne pomoči deležne osebe z nižjimi prihodki in bi to

sojenje, če bi si sami najeli pomoč, vplivalo na njihovo kakovost življenja77.

Upnik , ki vloži predlog za izvršbo, mora prav tako plačati sodno takso, ki je

urejena v Zakonu o sodnih taksah78. V izvršilnem postopku poznamo tri vrste taks,

ki nastanejo s predlogom za izvršbo, ugovorom sklepa o izvršbi ter ob pritožbi.

72 Volk D. v Izvršba-izterjava denarnih terjatev, Poslovna založba Maribor, Maribor 2015, str. 74. 74152. člen ZPP. 75 Volk D. v Izvršba-izterjava denarnih terjatev, Poslovna založba Maribor, Maribor 2015, str. 74. 76 Zakon o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 23/08, 15/14 –

odl. US in 19/15) 77 Volk D. v Izvršba-izterjava denarnih terjatev, Poslovna založba Maribor, Maribor 2015, str. 74. 78 Zakon o sodnih taksah - ZST-1 (Uradni list RS, št. 37/08, 97/10, 63/13, 58/14 – odl. US in 19/15 – odl.

US).






17

Izplačevanja so izvzeti79:

- država in njeni organi,

- samoupravne lokalne skupnosti in njihovi organi,

- centri za socialno delo (kadar so predlagatelji v postopkih za ureditev

osebnih stanj in družinskih razmerij),

- humanitarne organizacije,

- tuja država ter tuji državljani, če tako narekuje mednarodna pogodba ali če

velja vzajemnost.

Pod določenimi pogoji se oprostitev sodnih taks odobri tudi upnikom. Za oprostitev

taks fizičnim osebam je pristojno sodišče, ki izda sklep. Sodišče se lahko odloči

tudi, da stranki odobri obročno plačevanje oz. odloži čas plačila. Odlog plačila lahko

traja najkasneje do izdaje odločbe.

Višina sodnih taks v izvršilnem postopku in postopku zavarovanja je določena v

Zakonu o sodnih taksah (ZST-1).80

Stroški, ki jih imajo stranke s svojim odvetnikom, so urejeni v odvetniških tarifah.

Odvetniška tarifa je določena glede na vrednost spornega predmeta. Stranke imajo

možnost zaprositi za brezplačno pravno pomoč, kar ureja zakon ZBPP. Brezplačna

pomoč pripada tistim strankam, ki si ne morejo privoščiti odvetnika in bi stroški za

odvetnika občutno vplivali na kakovost njihovega življenja oz. življenja družinskih

članov ter ga občutno poslabšali.82

79 Volk D. v Izvršba-izterjava denarnih terjatev, Poslovna založba Maribor, Maribor 2015, str. 78. 80 Zakon o sodnih taksah (Uradni list RS, št. 37/08, 97/10, 63/13, 58/14 – odl. US in 19/15 – odl. US). 82 13. člen ZBPP.







18

Poleg sodnih taks in zastopanja mora stranka računati tudi na druge morebitne

stroške. To so:

- poštnina,

- fotokopiranje,

- prevod listine.83

5.2 STROŠKI IZVRŠBE

Stroški izvršbe nastanejo v drugi fazi izvršilnega postopka. Stroške izvršbe krije

upnik na način ter v višini in roku, ki ga določi sodišče.. Stroške plača najprej upnik

v obliki predujma, ki mu ga določi sodnik.84 Če upnik ne plača predujma, se

postopek ustavi. V primeru, da se postopek uvede po uradni dolžnosti, se

predujem oz. varščina ne plača.85 Zoper odločitve o stroških v sklepu o izvršbi

lahko stranki vložita pritožbo.86

5.3 POVRNITEV STROŠKOV

»Dolžnik mora upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za

izvršbo, vključno s stroški poizvedb o dolžnikovem premoženju oz. povrniti stroške

postopka po uradni dolžnosti.«87

V primeru, da je upnik po nepotrebnem dolžniku povzročil izvršilne stroške, mu ta

mora stroške povrniti.88 Ti stroški se navezujejo v primeru ugovora tretjega in

83 Volk D. v Izvršba-izterjava denarnih terjatev, Poslovna založba Maribor, Maribor 2015, str. 85. 84 Prvi in drugi odstavek 38. člena ZIZ. 85 Četrti odstavek 38. člena ZIZ. 86 Volk D. v Izvršba-izterjava denarnih terjatev, Poslovna založba Maribor, Maribor 2015, str. 86. 87Peti odstavek 38. clena. ZIZ.. 88 Šesti odstavek 38. člena ZIZ.


19

poznejše izločitvene pravde, ki jo tretji dobi, ker je pred zaznambo izvršbe v

zemljiški knjigi razpolagal s primerno listino za vpis v zemljiško knjigo, ni pa

poskrbel za vpis ter je s tem upnike spravil v zmoto.

Prav tako je upnik dolžan povrniti stroške dolžniku, kadar neutemeljeno vloži

predlog za izvršbo; npr. upnik je spregledal, da je dolžnik poravnal svoje

obveznosti.

Povrnitev stroškov je potrebno zahtevati takoj in najkasneje v 30 dneh po

končanem ali ustavljenem izvršilnem postopku oz. zaključitvi zadnjega izvršilnega

dejanja, po katerem se izvršba ni nadaljevala, sicer se stroški ne priznajo. Sodišče

odloča v 8 dneh od prejema zahteve.89

5.4 DENARNA KAZEN

Denarna kazen je urejena v 33. členu ZIZ z namenom ustrahovanja dolžnikov.

Kazen se izreče dolžniku:94

- če v nasprotju z odločitvijo sodišča skriva, poškoduje ali uničuje svoje

premoženje;

- če v nasprotju z odločitvijo sodišča opravlja dejanja, ki lahko upniku

povzročijo nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo;

- če izvršitelja ovira pri opravljanju posameznih dejanj izvršbe ali zavarovanja;

- če ravna v nasprotju s sklepom o zavarovanju;

- če ovira izvedenca pri njegovem delu, organizacijo za plačilni promet,

delodajalca oz. drugega izvrševalca sklepa o izvršbi pri opravi izvršbe;

- če ne dovoli ali ovira ogled nepremičnine ali njeno cenitev.

89 Volk D. v Izvršba-izterjava denarnih terjatev, Poslovna založba Maribor, Maribor 2015, str. 89. 94 33. člen ZIZ.


20

Višina denarne kazni:95

- za fizične osebe znaša 10.000 EUR,

- za pravne osebe 100.000 EUR.

Sodišče izreče denarno kazen s sklepom. V sklepu določi rok, v katerem mora

dolžnik kazen plačati. Rok za plačilo kazni ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši

od treh mesecev. Če se kazen ne plača pravočasno, sodišče izterja kazen po uradni

dolžnosti.

95 Drugi odstavek 33. člena ZIZ.


21

6 PREDLOG ZA IZVRŠBO

Za vložitev predloga za izvršbo je legitimiran tisti, ki je kot upnik označen v

izvršilnem postopku. Če vloži predlog nekdo drug, mora izkazati pravno nasledstvo

z javno ali po zakonu overjeno listino oz. s pravnomočno odločbo, izdano v

pravdnem postopku.96

V primeru prehoda terjatve dovoli sodišče izvršbo tudi na predlog nekoga, ki v

izvršilnem naslovu ni označen kot upnik, če le-ta v predlogu za izvršbo določno

označi javno ali po zakonu overjeno listino, s katero lahko dokaže, da je bila

terjatev prenesena ali je na drug način prešla nanj. Kadar to ni mogoče, se prenos

terjatve dokazuje s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku.97

Ker pride velikokrat do spremembe tudi na dolžnikovi strani, se uporablja enako

pravilo. Prav tako lahko pride do spremembe tudi med že začetim postopkom. Do

zamenjave lahko pride tako na upnikovi kot na dolžnikovi strani. Tudi za

zamenjavo oseb velja pravilo, kot je navedeno v 24. členu 1. odstavka ZIZ – oba

morata prevzeti obveznost v takem stanju, v kakršnem je v trenutku njegovega

vstopa.98 Da bi prišlo do prehoda terjatve ali obveznosti, mora obstajati določeno

pravno nasledstvo.

Do pravnega nasledstva pride v naslednjih primerih99:

- dedovanje,

- statusne spremembe pri pravnih osebah,

- cesija,

- subrogacija,

- prevzem dolga,

- asignacija ipd.

96 Prvi odstavek 24. člena ZIZ. 97 24. člen ZIZ. 98 Volk D. v Upniki v sodnih postopkih, ALETHEIA, Ljubljana 2004, str. 26. 99 Volk D. v Upniki v sodnih postopkih, ALETHEIA, Ljubljana 2004, str. 32.


22

Do pravnega nasledstva lahko pride na dva načina, in sicer preko univerzalnega ali

singularnega nasledstva. Do univerzalnega nasledstva pride v primeru smrti fizične

osebe oz. s statusnimi spremembami pravnih oseb. Pri univerzalnem nasledstvu

mora dedič predložiti sklep o dedovanju oz. izpisek iz sodnega registra. Pri

singularnem pravnem nasledstvu pa gre za premoženjskopravno nasledstvo.

Dokazuje se lahko z javno listino ali listino, overjeno po zakonu.100

6.1 VSEBINA PREDLOGA ZA IZVRŠBO

Vsebina predloga za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova je urejena v 40. členu

ZIZ.

Predlog mora vsebovati:

- podatek o tem, kdo sta upnik in dolžnik v postopku,

- priložen mora biti izvršilni naslov ali verodostojna listina,

- navedena mora biti dolžnikova obveznost, in sicer takšna, kot izvira iz

izvršilnega naslova,

- podatek o tem, kakšno sredstvo se bo izbralo za izvršbo in predmet izvršbe,

- drugi podatki, ki so nujno potrebni, da se izvršba lahko

- opravi.

V primeru, da pride do predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, pa

mora vsebovati tudi zahtevo, naj sodišče naloži dolžniku, da v osmih dneh (v

meničnih in čekovnih sporih pa v treh dneh po vročitvi sklepa) plača terjatev

skupaj z odmerjenimi stroški.102

100 Volk D. v Upniki v sodnih postopkih, ALETHEIA, Ljubljana 2004, str. 32. 102 Prvi odstavek 41. člena ZIZ.


23

7 IZVRŠBA NA NEPREMIČNINO

7.1 POJEM NEPREMIČNINE

Stvarnopravni zakonik103 v 13. členu opredeljuje pojem nepremičnine kot

prostorsko odmerjen del zemeljske površine, skupaj z vsemi sestavinami. Torej

stvari, ki jih brez poškodovanja ali uničenja stvari ne bi mogli premakniti.104

Stvarnopravni zakonik opredeljuje 3 vrste nepremičnin:

- zemljišča,

- stavbe in posamezni deli stavb,

- drugi deli, če tako določa zakon.105

Najpomembnejše načelo pri omembi nepremičnine je superficies solo cedit, pri

katerem spada k nepremičnini vse tisto, kar je z njo trajno spojeno ali je trajno na

nepremičnini, nad ali pod njo, razen če zakon določa drugače (8. člen

Stvarnopravnega zakonika).

7.2 STVARNA IN KRAJEVNA PRISTOJNOST

Za dovolitev izvršbe in zavarovanja so stvarno pristojna okrajna sodišča.

Za odločitev o predlogu za izvršbo na nepremičnino in za samo izvršbo je krajevno

pristojno sodišče, na območju katerega je nepremičnina, če ta zakon glede izvršbe

na nepremičnine ne določa drugače.106

103 Stvarnopravni zakonik – SPZ (Uradni list RS, št. 87/02 in 91/13). 104 13. člen SPZ. 105 http://www.slonep.net/pred-gradnjo/lokacija/pojem-nepremicnine 106 166. člen ZIZ.


24

Če ležijo nepremičnine na območju različnih sodišč, je krajevno pristojno za

dovolitev izvršbe tisto sodišče, na območju katerega je nepremičnina, ki je kot

predmet izvršbe v predlogu za izvršbo navedena na prvem mestu; za samo izvršbo

pa vsako posamezno sodišče, na območju katerega je nepremičnina.107

VSRS sklep I R 68/2015 z dne 4 .6. 2015

Drugi odstavek 166. člena ZIZ določa, da je v primeru, ko ležijo nepremičnine

na območju različnih sodišč, krajevno pristojno za dovolitev izvršbe tisto sodišče,

na območju katerega je nepremičnina, ki je kot predmet izvršbe v predlogu za

izvršbo navedena na prvem mestu; za samo izvršbo pa je pristojno vsako

posamezno sodišče, na območju katerega je nepremičnina.

7.3 TEMELJNA NAČELA V IZVRŠBI NA NEPREMIČNINE

Subsidiarna uporaba ZPP

Na podlagi subsidiarne uporabe določb ZPP v izvršilnem postopku veljajo temeljna

načela pravdnega postopka, vendar so uveljavljena prilagojeno naravi izvršilnega

postopka.

V izvršilnem postopku so poleg teh uveljavljena še posebna načela, ki posegajo

tudi na področje materialnega izvršilnega prava.108

107 5. člen ZIZ. 108 Rijavec V. v Dnevi stvarnega in zemljiškoknjižnega prava, GV Založba, Ljubljana 2009, str. 156.

http://sodnapraksa.si/?q=krajevna%20pristojnost%20izvr%C5%A1ba%20na%20nepremi%C4%8Dnine&database%5bSOVS%5d=SOVS&database%5bIESP%5d=IESP&database%5bVDSS%5d=VDSS&database%5bUPRS%5d=UPRS&database%5bSEU%5d=SEU&database%5bNEGM%5d=NEGM&database%5bSOSC%5d=SOSC&database%5bSOPM%5d=SOPM&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&order=date&direction=desc&rowsPerPage=20&page=0&id=2012032113080063


25

Načelo oficialnosti

Postopek izvršbe in postopek zavarovanja se uvede na predlog upnika. ZIZ v 2.

členu določa, da se postopek lahko uvede tudi po uradni dolžnosti, če znesek po

enem izvršilnem naslovu presega 10 evrov ali če skupni znesek dolga enega

dolžnika po posameznih izvršilnih naslovih presega 20 evrov. Sodišče ali izvršitelj

pri vodenju izvršbe, ki jo predlagata stranki, po uradni dolžnosti opravi določena

dejanja. Primer: ko se opravi javna dražba, najprej sodišče izda sklep o domiku in

kasneje o izročitvi nepremičnine kupcu. Sklep o domiku izda sodišče najboljšemu

ponudniku šele, ko po uradni dolžnosti preveri izpolnitev pogojev po posebnih

predpisih za pridobitev nepremičnine.109

Sodišče po uradni dolžnosti pazi na nekatere predpostavke izvršbe.110

Načelo formalne legalitete

To načelo se nanaša na pravila za izdajo sklepa o izvršbi. Izvršilno sodišče nima

pravice presojati konkretne materialne zakonitosti in pravilnosti izvršilnega naslova,

saj je vezano na rezultat predhodnih kvalificiranih postopkov, iz katerih izvira

izvršilni naslov. V tem načelu se tudi izraža načelo ne bis in idem, sodišče pa je

vezano na terjatev, kakršna je ugotovljena v izvršilnem naslovu.111

Iskanje materialne resnice

V izvršilnem postopku je stopnja materialne resnice prilagojena naravi tega

postopka, ker sodišče nudi upniku prisilno izvršitev terjatve, ki se opira na izvršilni

naslov. Vendar sodišče ne preizkuša dejstev, preizkuša jih šele na ugovor dolžnika

ali tretjega – sodišče odloča po obrnjenem dokaznem bremenu. Sodišče se mora

prepričati o obstoju lastninske pravice dolžnika na nepremičnini, ki je predmet

izvršbe s pogledom v zemljiško knjigo. Problem je pri nevpisanih nepremičninah in 109 Rijavec V. v Dnevi stvarnega in zemljiškoknjižnega prava, GV Založba, Ljubljana 2009, str. 156. 110 Rijavec V. v Civilno izvršilno pravo, GV Založba, Ljubljana 2003, str. 52. 111 Rijavec V. v Civilno izvršilno pravo, GV Založba, Ljubljana 2003, str. 63.


26

nepremičninah, kjer dolžnik ne zagotovi prepisa na svoje ime, saj ne vemo, kdaj

lahko sodišče tako nepremičnino zarubi. Pri tem je potrebno v dokaznem postopku

doseči stopnjo prepričanja.112

Odločanje o predhodnih vprašanjih

V primeru postavitve predhodnega vprašanja v izvršilnem postopku je potrebno

postopek prekiniti in upniku omogočiti primeren rok za vložitev tožbe, s katero bo

zahteval vpis lastninske pravice na dolžnika. Kadar predhodnega vprašanja sodišče

ne rešuje samo, pa mora postopek v skladu z določbo prvega odstavka 206. člena

ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ prekiniti. To izhaja tudi iz šestega odstavka 168.

člena ZIZ.113

Kritno načelo

Izvršba na predlagani predmet mora vsaj delno kriti upnikovo terjatev, saj je cilj

izvršilnega postopka poplačilo upnika. ZIZ v 180. členu uveljavlja naslednje

načelo114:

" Vsak, ki ima pravico biti poplačan iz zneska, dobljenega s prodajo nepremičnine,

in je po vrstnem redu pred upnikom, ki je predlagal izvršbo; lahko predlaga, naj

sodišče ustavi izvršbo, če ugotovljena vrednost nepremičnine niti delno ne krije

terjatve upnika, ki je predlagal izvršbo. Ustavitev izvršbe lahko predlaga v osmih

dneh od vročitve odredbe o prodaji. Sodišče presodi glede na okoliščine primera,

ali je glede na verjetno višino delnega poplačila upnika, ki je predlagal izvršbo,

prodaja smotrna. " 115

112 Rijavec V. v Dnevi stvarnega in zemljiškoknjižnega prava, GV Založba, Ljubljana 2009, str. 157. 113 Rijavec V. v Dnevi stvarnega in zemljiškoknjižnega prava, GV Založba, Ljubljana 2009, str. 158. 114 Rijavec V. v Civilno izvršilno pravo, GV Založba, Ljubljana 2003, str. 64. 115 Rijavec V. v Dnevi stvarnega in zemljiškoknjižnega prava, GV Založba, Ljubljana 2009, str. 158.


27

Načelo varstva dolžnika

Za doseganje ciljev v izvršilnem postopku ni dovoljeno posegati v življenje,

svobodo, dostojanstvo, osnove ekonomske in socialne eksistence ter dejavnosti

dolžnika. Dopustno je zgolj poseganje v njegove posamezne dele. Za uveljavitev

upnikove terjatve niso dopustni nobeni ukrepi zoper osebo dolžnika.

ZIZ v svojih določbah varuje dolžnika tako, da mu dovoljuje oprostitve in omejitve

izvršbe, načelo najmanjšega ponudka pri prodaji nepremičnine, pravico dolžnika,

da pod določenimi pogoji še naprej prebiva v prodanem stanovanju ali hiši itd.

Hkrati ZIZ zagotavlja dolžniku tudi procesno garancijo, in sicer s strogimi

formalnimi in substančnimi pogoji za dovolitev ter opravo izvršbe zagotavlja

povračilo stroškov, ki mu jih je upnik po nepotrebnem povzročil;116 s predlogom za

nasprotno izvršbo zahteva vrnitev tistega, kar mu je bilo odvzeto v izvršbi, če se

naknadno izkaže, da zanjo ni bilo zakonitih pogojev117 itd.

Dolžnik ima možnost v roku 8 dni od vročitve sklepa o izvršbi predlagati, da sodišče

dovoli drugo sredstvo izvršbe ali opravi izvršbo na drugi nepremičnini, pri čemer se

mora izkazati za verjetno, da bo terjatev poplačana.

Varstvo dolžnika je zagotovljeno tudi s pravili o izključitvi določenih nepremičnin iz

izvršbe, s pravili o določitvi vrednosti nepremičnine in s sistemom prodaje v izvršbi,

ki se opravi z javno dražbo.118

116 Šesti odstavek 38. člena ZIZ. 117 67. člen ZIZ. 118 Rijavec V. v Dnevi stvarnega in zemljiškoknjižnega prava, GV Založba, Ljubljana 2009, str. 159.


28

Načelo najnižje sprejemljive ponudbe

Na prvem prodajnem naroku ni dovoljeno stvari prodati za manj kot 70 %

ugotovljene vrednosti. Če nepremičnine na prvem naroku ni bilo mogoče prodati,

razpiše sodišče na predlog upnika drugi narok, na katerem nepremičnina ne sme

biti prodana za manj kot polovico ugotovljene vrednosti. Od prvega do drugega

naroka mora preteči najmanj trideset dni.119 Z izjavo, ki jo dajo na zapisnik pri

sodišču, pred katerim teče izvršilni postopek ali pri kakšnem drugem sodišču, se

stranki in zastavni upniki oziroma upniki zemljiškega dolga lahko dogovorijo, da

sme biti nepremičnina prodana na dražbi tudi za ceno, nižjo od 70 % ugotovljene

vrednosti oz. nižjo od polovice ugotovljene vrednosti. Določbe 188. člena ZIZ se

smiselno uporabljajo tudi v primeru prodaje z zavezujočim zbiranjem ponudb, drugi

in četrti odstavek tega člena pa se smiselno uporabljata tudi v primeru prodaje z

neposredno pogodbo.120

Načelo originarne pridobitve lastninske pravice za kupca

Lastninska pravica se lahko pridobi na pravnoposlovni način, z zakonom,

dedovanjem, odločbo državnega organa, na način in pod pogoji, ki so navedeni v

39. členu SPZ. V primeru prodaje nepremičnine pridobi kupec nepremičnino s

sklepom o izročitvi. Nepremičnino pridobi tisti kupec, ki je dal največjo ponudbo in

s tem originarno pridobil lastninsko pravico na prodani stvari. Lastnik postane, ko

postane sklep o izročitvi nepremičnine pravnomočen. Vpis v zemljiško knjigo je

deklaratorne narave. V 192. členu ZIZ je navedeno, da razveljavitev ali sprememba

sklepa o izvršbi po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu nima

vpliva na pravice, ki jih je kupec pridobil po 192. členu tega zakona.121

119 188. člen ZIZ. 120 Rijavec V. v Civilno izvršilno pravo, GV Založba, Ljubljana 2003, str. 65. 121 Rijavec V. v Dnevi stvarnega in zemljiškoknjižnega prava, GV Založba, Ljubljana 2009, str. 161.


29

Prevzemno in izbrisno načelo

Prevzemno načelo pomeni, da kupec prevzame pravice in bremena, ki bremenijo

nepremičnino. Izbrisno načelo pomeni, da bo kupec prejel nepremičnino brez

bremen. V našem pravu je uveljavljana kombinacija obeh načel.122

Načelo prioritete in sorazmernega poplačila upnikov

V 98. členu ZIZ je navedeno načelo, po katerem se upniki poplačajo iz kupnine po

vrstnem redu, kot so pridobili zastavno pravico, razen če zakon določa, da imajo

določene terjatve pri poplačilu prednost.

V primeru, kadar se upniki iz kupnine ne morejo v celoti poplačati, se plačajo v

sorazmernem deležu s svojimi terjatvami.123

7.4 NOVELA ZIZ-J IN SPREMEMBE NA PODROČJU NEPREMIČNIN

Zadnja sprememba zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) je bila 30. 7. 2014.

Namen novele je bilo izboljšanje in pospešitev izvršilnih postopkov. Največ

sprememb in dopolnitev se je zgodilo prav na področju izvršbe na nepremičnine.

Spremembe124:

- Dodatno izrecno opozorilo dolžniku v sklepu o izvršbi, da lahko s predlogom

za izvršbo na drugo sredstvo ali drugi predmet prepreči izvršbo na

nepremičnino oz. izvršbo na konkreten predmet izvršbe.

122 Rijavec V., Keresteš T., Vrenčur R., Knez R., v Pravna ureditev nepremičnin, GV Založba, Ljubljana

2006, str. 426. 123 110. člen ZIZ. 124 Volk Dida, Kaj prinaša zadnja novela ZIZ-J v: Odvetnik, revija Odvetniške zbornice Slovenije, št. 4 (67),

Ljubljana 2014.


30

- Možnost prodaje nepremičnine kot celote. Obvezno je potrebno pridobiti

soglasje vseh solastnikov, še preden se izda sklep o ugotovitvi vrednosti

nepremičnine. Upnik ima možnost umakniti soglasje pred prvo javno dražbo.

- Urejen postopek oklica imetnikom zemljiškega pisma. Sodišče objavi oklic

takrat, kadar poteka izvršba na nepremičnino, pri kateri je vpisan zemljiški

dolg. Najmanj v 3 mesecih pred objavo oklica mora posredovati sodišču

svoje identifikacijske podatke in tudi izvirnik zemljiškega pisma.

- Dopolnjeno pravilo glede vročanja. Načeloma velja, da se vsa pisma vročajo

na naslov, ki je naveden v javni knjigi. V primeru, da je vročitev neuspešna,

se vročanje opravi po pravilih o osebnem vročanju, ki jih določa ZPP.

- Predkupni oz. odkupni upravičenec mora 3 delovne dni pred dražbo položiti

varščino.

- Člen 189 a. Uveden je nov postopek zavezujočega zbiranja ponudb.

Predlagajo lahko: upnik, zastavni upnik, upnik zemljiškega dolga. Pogoj je,

da drugi upniki temu ne nasprotujejo.

- Pred sprejetjem te novele je bilo na prvi javni dražbi potrebno iztržiti celotni

znesek, ki ga je določil sodni cenilec za nepremičnino. Po novem je potrebno

na prvi javni dražbi iztržiti vsaj 70 % nepremičnine na prvem naroku.

- Odpravljena je možnost pritožbe zoper sklepa o domiku.

- Varščina se vedno razdeli med upnike.

- Za prodajo nepremičnine sta možna le dva naroka.


31

- Upniki zemljiškega dolga oz. pogodbe in zastavni upniki, ki niso hkrati

izvršilni upniki, morajo do določenega roka – pisno do razdelitvenega naroka

oz. ustno na razdelitvenem naroku – prijaviti svojo terjatev (višino in vrstni

red).

7.4.1 KAKŠEN JE BIL TEMELJNI CILJ Z UVEDBO NOVELE ZIZ-J

Z novelo ZIZ- J si je zakonodajalec prizadeval predvsem: 125

- pospešiti in hitreje zaključiti izvršilni postopek,

- dosegati boljšo realizacijo prodanih nepremičnin,

- narediti postopek bolj pregleden.

7.4.2 NOV NAČIN PRODAJE NEPREMIČNINE

Verjetno najpomembnejša sprememba je novi način prodaje nepremičnine. Po stari

noveli je veljalo, da sta bili razpisani 2 redni dražbi in v primeru, da se

nepremičnina ni prodala, je lahko upnik v roku 6 mesecev od druge dražbe

zahteval še tretjo. Na prvi dražbi se nepremičnina ni smela prodati pod ocenjeno

vrednostjo, na drugi dražbi pa se nepremičnina ni smela prodati pod 50 %

ocenjene vrednosti.126

Po noveli ZIZ-J se druga dražba izvede samo v primeru, da se na prvi dražbi

nepremičnina ne proda in upnik predlaga drugo dražbo. Prav tako se je spremenila

tudi minimalna prodana vrednost, ki se mora iztržiti na prvi dražbi. Po noveli ZIZ-J

se nepremičnina ne sme prodati pod 70 % njene ocenjene vrednosti. Na drugem

125 Ekart A. v Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju, Ljubljana 2014,

str. 32. 126 188. člen ZIZ (I).


32

naroku ostaja minimalna vrednost nepremičnine, pod katero se ne sme prodati

enaka (ne manj kot 50 % ocenjene vrednosti).127

S spremembo so predlagatelji želeli opozoriti, kako je bila prodaja nepremičnin

neuspešna na prvem naroku pred sprejetjem novele ZIZ-J. Po ocenah naj bi do

prodaje na prvem naroku prišlo v manj kot 5 %, s katerim so želeli izterjati polno

vrednost nepremičnine. Večina nepremičnin je bila prodanih šele na drugi oz. tretji

javni dražbi, kjer so se cene gibale do 70 % ocenjene vrednosti. Predlagatelj

ocenjuje da je 70 % ocenjene vrednosti primerna cena že na prvi javni dražbi.128

7.4.3 PRODAJA NEPREMIČNINE KOT CELOTE

Novost je tudi uvedba možnosti prodaje nepremičnine kot celote, tudi če je

predmet izvršbe na nepremičnino posamezni solastniški delež. Bistvo je, da se s

prodajo strinjajo vsi solastniki. V preteklosti je bilo izjemno težko prodati

nepremičnino, če so ljudje vedeli, da bodo solastniki. S prodajo kot celoto so

predlagatelji želeli doseči večjo možnost prodaje, kot tudi doseženo vrednost

kupnine.129

127 188. clen ZIZ (J). 128 Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju, Ljubljana 2014, str. 34. 129 Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju, Ljubljana 2014, str. 35.


33

8 POSTOPEK IZVRŠBE NA NEPREMIČNINE

Izvršba na nepremičnine se opravi s štirimi izvršilnimi dejanji:130

- zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi,

- ugotovitev vrednosti nepremičnine,

- prodaja nepremičnine in

- poplačilo upnikov.

8.1 ZAZNAMBA SKLEPA O IZVRŠBI V ZEMLJIŠKI KNJIGI

Upnik pridobi z zaznambo sklepa zastavno pravico tako, da velja tudi proti tistim, ki

kasneje pridobijo lastninsko pravico na tej nepremičnini.131 V primeru, da

nepremičnina ne bi bila vpisana v zemljiško knjigo, mora upnik v predlogu za

izvršbo navesti, kje je nepremičnina ter njeno ime, meje in površino oz. druge

podatke, potrebne za njeno identifikacijo.132 Na podlagi spremembe v noveli ZIZ

odslej ta rubež po odredbi sodišča opravi izvršitelj. Zapisnik o rubežu ima pomen

zaznambe izvršbe in mora biti razglašen na sodni deski ter objavljen v Uradnem

listu Republike Slovenije.

Po zaznambi sklepa o izvršbi sodišče ne more več na isti nepremičnini opraviti

posebne izvršbe zaradi poplačila terjatve istega ali drugega upnika. Novi upnik

mora stopiti v že začeti postopek, tj. pristop k izvršbi, sodišče pa o tem obvesti

upnika, v čigar korist je bila prej vpisana zaznamba sklepa o izvršbi. Pristop k

izvršbi je mogoč vse do pravnomočnosti sklepa o domiku nepremičnine kupcu.134

130 167. člen ZIZ. 131 170. člen ZIZ.. 132 Prvi odstavek 211. člena ZIZ. 134 171. člen ZIZ.


34

VSL sklep I Cp 2764/2010 z dne 8. 9. 2010

»Zaznamba sklepa o izvršbi in vknjižba hipoteke se v postopku izvršbe na podlagi

izvršilnega naslova opravita pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi.

Zemljiškoknjižno sodišče je na izdani sklep o izvršbi vezano tudi v tem smislu, da

mora terjatev, za katero vknjiži hipoteko, navesti tako, kot izhaja iz sklepa o

izvršbi.«135

8.2 UGOTOVITEV VREDNOSTI NEPREMIČNINE

Ugotovitev vrednosti nepremičnine se lahko prične pred pravnomočnostjo sklepa o

izvršbi. Za ugotovitev vrednosti nepremičnine je zadolžen sodni cenilec, ki oceni

nepremičnino po tržni ceni na dan cenitve.136 Pri določitvi cene vplivajo tudi pravice

tretjih, ki jih imajo do nepremičnine. V primeru, da pride do nestrinjanja upnikov in

s ceno niso zadovoljni, lahko vložijo pritožbo. Pritožijo se lahko vsi tisti, ki imajo od

nepremičnine kakršnokoli pravico biti poplačani iz kupnine.137

V primeru, da pride do spremembe stanja nepremičnine, lahko stranka najmanj 8

dni pred prodajnim nalogom vloži predlog za ponovno cenitev. Stranke se opozori,

da se lahko cena spremeni in da bodo za vrednost nepremičnine izvedeli na

prodajnem naroku.138

135https://www.sodnapraksa.si/?q=Cp%202764/2010&database[SOVS]=SOVS&database[IESP]=IESP&_sub

mit=i%C5%A1%C4%8Di&rowsPerPage=20&page=0&id=2010040815249432 (5. 7. 2015). 136 Drugi odstavek 178. člena ZIZ. 137 Volk D. v Upniki v sodnih postopkih, ALETHEIA, Ljubljana 2004, str. 175. 138 Četrti odstavek 178. člena ZIZ.

http://sodnapraksa.si/?q=ZAZNAMBA%20SKLEPA%20O%20IZVR%C5%A0BI%20V%20ZEMLJI%C5%A0KI%20KNJIGI&database%5bSOVS%5d=SOVS&database%5bIESP%5d=IESP&database%5bVDSS%5d=VDSS&database%5bUPRS%5d=UPRS&database%5bSEU%5d=SEU&database%5bNEGM%5d=NEGM&database%5bSOSC%5d=SOSC&database%5bSOPM%5d=SOPM&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&rowsPerPage=20&page=0&id=2010040815249432

https://www.sodnapraksa.si/?q=Cp%202764/2010&database%5bSOVS%5d=SOVS&database%5bIESP%5d=IESP&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&rowsPerPage=20&page=0&id=2010040815249432

https://www.sodnapraksa.si/?q=Cp%202764/2010&database%5bSOVS%5d=SOVS&database%5bIESP%5d=IESP&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&rowsPerPage=20&page=0&id=2010040815249432


35

VSK sklep II CP 763/2006 z dne 8. 9. 2006

»Precejšnja sprememba vrednosti, ki se mora izkazati z mnenjem sodnega cenilca

o tržni vrednosti, mora biti posledica določene spremembe na nepremičnini ali

spremenjenih tržnih razmer, nikakor pa ne gre za spremembo v smislu te določbe,

če drug cenilec, ki ga privatno angažira stranka, drugače ovrednoti nepremičnino,

kot jo je ovrednotil sodni izvedenec.«139

8.3 PRODAJA NEPREMIČNINE

Načeloma velja, da se nepremičnina proda na ustni javni dražbi, vendar obstaja

možnost, da se lahko stranka in zastavni upnik dogovorita, da se bo nepremičnina

prodala z neposredno pogodbo, preko nepremičninske agencije ali kako drugače.

Obvezno mora biti ta pogodba sklenjena v pisni obliki.140

V primeru prodaje nepremičnine so določene osebe izvzete in nimajo možnosti

kupiti nepremičnine.

Osebe, ki so izvzete od prodaje nepremičnine:141

- dolžnik,

- sodnik,

- kdorkoli, ki sodeluje pri prodaji,

- tista oseba, ki ji zakon ne dovoljuje, da bi kupila nepremičnino.

139https://www.sodnapraksa.si/?q=sklep%20II%20CP%20763/2006&database[SOVS]=SOVS&database[IES

P]=IESP&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&rowsPerPage=20&page=0&id=39610 (6. 7. 2015). 140 Volk D. v Upniki v sodnih postopkih, ALETHEIA, Ljubljana 2004, str. 176. 141 187. člen ZIZ.

https://www.sodnapraksa.si/?q=sklep%20II%20CP%20763/2006&database%5bSOVS%5d=SOVS&database%5bIESP%5d=IESP&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&rowsPerPage=20&page=0&id=39610

https://www.sodnapraksa.si/?q=sklep%20II%20CP%20763/2006&database%5bSOVS%5d=SOVS&database%5bIESP%5d=IESP&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&rowsPerPage=20&page=0&id=39610


36

Pod kakšnimi pogoji, na kakšen način in kdaj se bo nepremičnina prodala, določi

sodišče z odredbo o prodaji še pred pravnomočnostjo sklepa o ugotovitvi vrednosti

nepremičnine. Odredba se obesi na sodni deski 30 dni pred predvideno prodajo.

Vročiti se mora vsem osebam, ki so kakorkoli povezani z nepremičnino (strankam,

zastavnim upnikom, drugim udeležencem v postopku, predkupnim upravičencem in

pristojnemu upravnemu organu).142

Upnik ima možnost na svoje stroške zahtevati, da se objava za prodajo

nepremičnine objavi s sredstvi javnega obveščanja, tako da bodo s tem informirali

večjo množico ljudi in tako morda izterjali večjo vrednost. Upnik ima možnost, da

stroške javne objave navede kot izvršilne stroške in na ta način zahteva povrnitev.

Sodišče bi odločilo v upnikovo korist samo, če bi bilo to potrebno (npr. če se po

dveh prodajah še ni našel kupec in obstaja možnost, da se na tretji prav tako ne

bi).143

VSL sodba Cpg 1476/93 z dne 22. 6. 1994

»Razpis javne dražbe predstavlja poziv, naslovljen na nedoločen krog oseb

(potencialnih udeležencev na dražbi), da stavijo ponudbe za nakup nepremičnine

pod dražbenimi pogoji. Prodajalčeva objava najboljšega ponudnika po končani

dražbi predstavlja sprejem ponudbe najboljšega dražitelja za prodajo

nepremičnine. S tem nastane med prodajalcem in najboljšim dražiteljem pravno

razmerje prodajne pogodbe. S podpisom dražbenega zapisnika je zadoščeno tudi

pisnosti pogodbe. Naknadna sestava pisne prodajne pogodbe je deklaratornega

značaja.«144

142 181. člen ZIZ. 143 Volk D. v Izvršba in zavarovanje, ODIN, d.o.o., Ljubljana 2000, str. 320. 144https://www.sodnapraksa.si/?q=Cpg%201476/93&database[SOVS]=SOVS&database[IESP]=IESP&_subm

it=i%C5%A1%C4%8Di&rowsPerPage=20&page=0&id=45765 (6. 7. 2015).

http://sodnapraksa.si/?q=prodaja%20nepremi%C4%8Dnine&database%5bSOVS%5d=SOVS&database%5bIESP%5d=IESP&database%5bVDSS%5d=VDSS&database%5bUPRS%5d=UPRS&database%5bSEU%5d=SEU&database%5bNEGM%5d=NEGM&database%5bSOSC%5d=SOSC&database%5bSOPM%5d=SOPM&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&rowsPerPage=20&page=1&id=45765

https://www.sodnapraksa.si/?q=Cpg%201476/93&database%5bSOVS%5d=SOVS&database%5bIESP%5d=IESP&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&rowsPerPage=20&page=0&id=45765

https://www.sodnapraksa.si/?q=Cpg%201476/93&database%5bSOVS%5d=SOVS&database%5bIESP%5d=IESP&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&rowsPerPage=20&page=0&id=45765


37

8.3.1 ODREDBA O PRODAJI

V odredbi sodišče navede: 145

- natančen opis nepremičnine s pritiklinami,

- služnosti in realna bremena, ki jih kupec prevzame,

- vrednost nepremičnine, kot jo je ugotovilo s sklepom,

- ceno, za katero se sme nepremičnina prodati (najnižjo ponudbo),

- rok, v katerem mora kupec položiti kupnino,

- način prodaje (dražba, neposredna prodaja),

- znesek varščine,

- čas in način ogleda nepremičnine,

- opozorilo na možnost, da sodišče na predlog stranke, ki mora biti vložen

najpozneje 8 dni pred predajnim narokom, na prodajnem naroku z odredbo

znova ugotovi vrednost nepremičnine, če stranka izkaže za verjetno, da se

je ta vrednost od prejšnje ugotovitve vrednosti do dneva prodaje precej

spremenila (četrti odstavek 178. člena ZIZ).146

8.3.2 ROK ZA PLAČILO KUPNINE

Rok, v katerem mora kupec položiti kupnino v hrambo na račun sodnih pologov, ne

sme biti daljši od šestih mesecev od dneva prodaje, ne glede na to, ali plačuje

kupnino naenkrat ali v obrokih.147

145 181. člen ZIZ. 146 178. člen ZIZ. 147 184. člen ZIZ.


38

8.3.3 VARŠČINA

Če se opravi javna dražba, se mora varščina položiti najmanj tri dni pred dražbo,

če pa se bo nepremičnina neposredno prodala, se mora varščina izročiti

neposredno pred sklenitvijo pogodbe. Varščina znaša 1/10 celotne vrednosti, ki jo

je ocenil sodni cenilec. Varščino so dolžni položiti vsi, ki se bodo udeležili dražbe;

razen upnika, ki je predlagal izvršbo, zastavnega upnika in upnik zemljiškega

dolga, če njuna terjatev doseže višino varščine.148

8.3.4 PRODAJNI NAROK IN DOMIK NEPREMIČNINE

Ko sodišče ugotovi, da so izpolnjeni vsi pogoji za narok, je možno pričeti z dražbo.

Dražba se izpelje tudi če bo navzoč samo en ponudnik.149 Stranka in zastavni upnik

imata pravico, da se dogovorita, kakšna bo vrednost nepremičnine ne glede na to,

kako jo je ocenil sodni cenilec. V primeru, da se nista dogovorila, se na prvi dražbi

nepremičnina ne sme prodati pod 70 % vrednosti, kot je navedel sodni cenilec. Na

drugi dražbi se lahko na predlog upnika razpiše drugi narok in nepremičnina se ne

sme prodati pod polovični znesek od ocenjene vrednosti. Med prvo in drugo dražbo

mora preteči najmanj 30 dni. V primeru, da več ljudi ponudi enako ceno, se

presoja gleda na to, kdo je ponudil krajši rok plačila. Če več ljudi ponudi enako

ceno in enak rok plačila, se upošteva dejstvo, kdo je prej ponudil.150

Ponudniki se potegujejo za nepremičnino tako, da ponudijo najvišji znesek.

Znesek ne sme biti manjši kot je to določeno po zakonu. Ponudniki imajo možnost

zahtevati tudi krajši premor za premislek. Ko sodnik opazi, da ni več interesa za

višji znesek, ostale ponudnike dvakrat spodbudi k zvišanju zneska. Če se nihče ne

148 185. člen ZIZ. 149 186. člen ZIZ. 150 189. člen ZIZ.


39

javi, se nepremičnina domakne tistemu, ki je zadnji ponudil najvišji znesek.151

Vsekakor je vsakemu ponudniku v interesu, da nepremičnine ne bi preplačal.

S prodajo nepremičnine stvarne in osebne služnosti stvarna bremena ter stavbne

pravice, ki so bile vpisane v zemljiško knjigo pred pravicami upnika, ne ugasnejo.

Prav tako v primeru, da je bila sklenjena najemna pogodba oz. zakupno razmerje,

le-to ostane v veljavi še naprej.

Če pride do prodaje nepremičnine najvišjemu ponudniku, obstaja možnost, da na

koncu le-ta ne bo prejel nepremičnine, saj se lahko imetnik predkupne in odkupne

pravice takoj po dražbi razjasni, da želi kupiti nepremičnino pod enakimi pogoji oz.

se pri neposredni prodaji na zapisnik izjasni o realizaciji pravice. Osebe predkupnih

in odkupnih pravic imajo prednost pred najugodnejšim ponudnikom. Če je

predkupni in odkupni upravičenec izkoristil pravico, lahko najboljši ponudnik ponudi

višjo ceno za nepremičnino.152

Ko je dražba končana, sodišče ugotovi, kateri ponudnik je ponudil najvišjo ceno, in

razglasi, da je temu ponudniku domaknjena nepremičnina.153

Sodišče izda sklep o domiku nepremičnine in ga vroči vsem, ki so sodelovali na

dražbi ter vsem tistim, ki so dobili odredbo o prodaji.154

151 Drugi odstavek 189. člena ZIZ. 152 182. člen ZIZ. 153 Tretji odstavek 189. člen ZIZ. 154189. člen ZIZ.


40

8.3.5 KDAJ LAHKO SODIŠČE USTAVI IZVRŠBO

Sodišče lahko ustavi izvršbo v primeru, da se nepremičnina ni prodala na prvi

dražbi in upnik v roku 6 mesecev ni zahteval druge dražbe.

Sodišče ustavi dražbo, če se nepremičnina ni mogla prodati na prvi dražbi in prav

tako ne na drugi v primeru, da jo je upnik zahteval.

V primeru, da je bilo določeno, da se bo nepremičnina prodala z neposredno

pogodbo in se v določenem času ni prodala.

Upnik s tem ne izgubi zastavne pravice in sodišče ne razveljavi zaznambe sklepa o

izvršbi v zemljiški knjigi.155

VSM sklep I Ip 1134/2014 z dne 19. 2. 2015

»Osemdnevni rok za podajo predloga za ustavitev izvršbe, ki začne teči od vročitve

odredbe o prodaji, je prekluzivne narave, procesnega dejanja po njegovem poteku

ni več mogoče opraviti, v konkretnem primeru torej predloga za ustavitev izvršbe

ne (uspešno) podati, saj bi ga v primeru, da bi bil tak predlog podan po poteku

roka iz drugega odstavka 180. člena ZIZ, moralo sodišče prve stopnje zavreči.«156

155194. člen ZIZ. 156https://www.sodnapraksa.si/?q=Ip%201134/2014&database[SOVS]=SOVS&database[IESP]=IESP&_sub

mit=i%C5%A1%C4%8Di&rowsPerPage=20&page=0&id=2012032113078164 (6. 7. 2015).

http://sodnapraksa.si/?q=ustavitev%20izvr%C5%A1be%20na%20nepremi%C4%8Dnino&database%5bSOVS%5d=SOVS&database%5bIESP%5d=IESP&database%5bVDSS%5d=VDSS&database%5bUPRS%5d=UPRS&database%5bSEU%5d=SEU&database%5bNEGM%5d=NEGM&database%5bSOSC%5d=SOSC&database%5bSOPM%5d=SOPM&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&rowsPerPage=20&page=0&id=2012032113078164

https://www.sodnapraksa.si/?q=Ip%201134/2014&database%5bSOVS%5d=SOVS&database%5bIESP%5d=IESP&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&rowsPerPage=20&page=0&id=2012032113078164

https://www.sodnapraksa.si/?q=Ip%201134/2014&database%5bSOVS%5d=SOVS&database%5bIESP%5d=IESP&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&rowsPerPage=20&page=0&id=2012032113078164


41

8.3.6 IZROČITEV NEPREMIČNINE KUPCU

»Po pravnomočnosti sklepa o domiku in po položitvi kupnine izda sodišče sklep, da

se nepremičnina izroči kupcu in po pravnomočnosti sklepa v zemljiški knjigi nanj

vpiše lastninska pravica.«157

V sklepu je navedeno, da se mora dolžnik izseliti iz nepremičnine oz. izprazniti

poslovni prostor. Sodišče vroči sklep vsem tistim, ki so prejeli vročilo o odredbi za

prodajo, udeležencem javne dražbe in udeležencem postopka zavezujočega

zbiranja ponudb. Nepremičnina se izroči kupcu po pravnomočnosti sklepa o

izročitvi.158

Vpis v zemljiško knjigo je deklaratorne narave. Kupec pridobi nepremičnino na

originaren način. Kupec nima pravice grajati napak, ki so bile ali so se pojavile na

nepremičnini.159

VSL sklep III Cp 1283/2006 z dne 22. 3. 2006

»Izvršilno sodišče v sklepu o izročitvi nepremičnine kupcu določi rok, ko se je

dolžnik dolžan izseliti iz družinske stanovanjske hiše ali stanovanja, medtem ko pa

nima pooblastila za določitev roka za izpraznitev drugih nepremičnin.«160

Sklep o izročitvi je izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev nepremičnine.

157 Rijavec V. v Civilno izvršilno pravo, GV Založba, Ljubljana 2003, str. 310. 158 192. člen ZIZ. 159 Volk D. v Izvršba in zavarovanje, ODIN, d.o.o., Ljubljana 2000, str. 328. 160https://www.sodnapraksa.si/?q=VSL%20sklep%20III%20Cp%201283/2006%20&database[SOVS]=SOVS

&database[IESP]=IESP&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&rowsPerPage=20&page=0&id=37721 (7. 7. 2015).

http://sodnapraksa.si/?q=izro%C4%8Ditev%20nepremi%C4%8Dnino%20kupcu%20&database%5bSOVS%5d=SOVS&database%5bIESP%5d=IESP&database%5bVDSS%5d=VDSS&database%5bUPRS%5d=UPRS&database%5bSEU%5d=SEU&database%5bNEGM%5d=NEGM&database%5bSOSC%5d=SOSC&database%5bSOPM%5d=SOPM&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&rowsPerPage=20&page=0&id=37721

https://www.sodnapraksa.si/?q=VSL%20sklep%20III%20Cp%201283/2006%20&database%5bSOVS%5d=SOVS&database%5bIESP%5d=IESP&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&rowsPerPage=20&page=0&id=37721

https://www.sodnapraksa.si/?q=VSL%20sklep%20III%20Cp%201283/2006%20&database%5bSOVS%5d=SOVS&database%5bIESP%5d=IESP&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&rowsPerPage=20&page=0&id=37721


42

VSC sklep I Ip 783/2007 z dne 17. 1. 2008

»Določba čl. 182/I ZIZ jasno določa, da mora predkupni upravičenec uveljavljati

predkupno pravico takoj po končani javni dražbi, torej na naroku, na katerem se je

javna dražba opravila.«161

Po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine sodišče določi narok za

razdelitev zneska, ki so ga prejeli s prodajo. Sodišče pokliče vse tiste, ki so po

stanju spisov in zemljiške knjige upravičeni do zneska. Terjatev upnikov mora biti

priglašena ustno ali pisno najpozneje na razdelitvenem naroku.162 Terjatve, ki so

jih imeli upniki, se obračunajo po stanju na dan razdelitvenega naroka. Sodišče

poplača samo tiste terjatve, ki so na dan naroka pravnomočne. Če katera terjatev

ni pravnomočna, se poplača samo v primeru, da je od zneska, ki so ga prejeli z

prodajo, kaj ostalo.163S sklepom o domiku sodišče hkrati določi, katere pravice in

bremena v zemljiški knjigi se izbrišejo. Pravice in bremena se izbrišejo ob izročitvi

nepremičnine kupcu.164

8.4 POPLAČILO UPNIKOV

Upniki se poplačajo po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu.165

Poplačajo se:166

- upniki, na katerih predlog je sodišče dovolilo izvršbo;

- upniki zemljiškega dolga in zastavni upniki, ki so priglasili svojo terjatev;,

161https://www.sodnapraksa.si/?q=VSC%20sklep%20I%20Ip%20783/2007&database[SOVS]=SOVS&databa

se[IESP]=IESP&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&rowsPerPage=20&page=0&id=41718 (7. 7. 2015). 162 207. člen ZIZ. 163 208. člen ZIZ. 164 209. člen ZIZ. 165 195. člen ZIZ. 166 196. člen ZIZ.

http://sodnapraksa.si/?q=predkupni%20upravi%C4%8Denec%20nepremi%C4%8Dnina&database%5bSOVS%5d=SOVS&database%5bIESP%5d=IESP&database%5bVDSS%5d=VDSS&database%5bUPRS%5d=UPRS&database%5bSEU%5d=SEU&database%5bNEGM%5d=NEGM&database%5bSOSC%5d=SOSC&database%5bSOPM%5d=SOPM&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&rowsPerPage=20&page=0&id=41718

https://www.sodnapraksa.si/?q=VSC%20sklep%20I%20Ip%20783/2007&database%5bSOVS%5d=SOVS&database%5bIESP%5d=IESP&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&rowsPerPage=20&page=0&id=41718

https://www.sodnapraksa.si/?q=VSC%20sklep%20I%20Ip%20783/2007&database%5bSOVS%5d=SOVS&database%5bIESP%5d=IESP&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&rowsPerPage=20&page=0&id=41718


43

- osebe, ki imajo pravico do nadomestila za osebne služnosti, stavbne

pravice in stvarna bremena;,

- država in samoupravne lokalne skupnosti za davščine;

- osebe, ki imajo privilegirane terjatve (npr. zakonita preživnina, nekatere

odškodnine, prispevki za socialno zavarovanje ipd.).

Prednost pri poplačilu imajo:167:

- stroški izvršilnega postopka,

- davek na dodano vrednost oz. davek na promet nepremičnine, ki se po

predpisih obračuna od prodaje nepremičnine, in za zadnje leto zapadle

davščine, ki obremenjujejo prodano nepremičnino,

- terjatve iz naslova zakonite preživnine,

- terjatve iz naslova odškodnine za škodo, nastalo zaradi zmanjšanja

življenjske aktivnosti ali zmanjšanja oz. izgube delovne zmožnosti,

- terjatve iz naslova odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega,

ki jo je dajal,

- terjatve delavcev iz delovnega razmerja z dolžnikom,

- terjatve prispevkov za socialno zavarovanje, zapadlih za zadnje leto, in sicer

ne glede na to, ali so te terjatve zavarovane z zastavno pravico na prodani

nepremičnini ali ne.

167 197. člen ZIZ.


44

Vrstni red drugih terjatev:

- po poplačilu prednostnih terjatev se poplačajo terjatve, ki so zavarovane z

zastavno pravico,

- terjatev upnikov, na katerih predlog je sodišče dovolilo izvršbo,

- zemljiški dolg,

- nadomestila za osebne služnosti, stavbne pravice in stvarna bremena, ki s

prodajo ugasnejo.

Seveda morajo biti terjatve, ki so zavarovane z zastavno pravico in zemljiškim

dolgom priglašene najpozneje na razdelitvenem naroku.169 Če upnik kupi

nepremičnino za nižjo ceno, kot jo je ugotovil sodni cenilec in znesek ne zadostuje,

da bi se poplačala njegova terjatev iz kupnine, se šteje, da je upnik poplačan do

višine ugotovljene vrednosti nepremičnine.170

169 198. člen ZIZ. 170 200a. člen ZIZ.


45

9 PRAVNA SREDSTVA

9.1 PRITOŽBA

Pritožba je redno pravno sredstvo in načeloma ne zadrži postopka, razen če zakon

določa drugače (prvi in peti odstavek 9. člena ZIZ). Pritožba je možna zgolj proti

sklepu prve stopnje, razen izjemoma, če zakon dovoljuje drugače (prvi odstavek 9.

člena ZIZ). Možna je šele proti sklepu in je izdana na podlagi ugovora. Upnik ima

pravico do pritožbe proti sklepu, s katerim je bil njegov predlog zavrnjen.171

Zoper sklep prvostopenjskega sodišča je možno v roku 8 dni od vročitve sklepa

vložiti pritožbo, razen če po zakonu ni drugače določeno.172

Poleg upnika in dolžnika lahko pritožbo vložijo še173:

- tretji, ki na predmetu izvršbe uveljavljajo pravico, ki preprečuje izvršbo,

- kupci premičnin in nepremičnin,

- zastavni upniki, ki niso predlagali izvršbe na nepremičnini,

- predkupni upravičenci pri prodaji nepremičnine,

- osebe, ki imajo v izvršbi na nepremičnino prednost pri poplačilu.

9.2 UGOVOR DOLŽNIKA

Ugovor je edino pravno sredstvo zoper sklep o izvršbi, razen v primeru, da bi se

izpodbijale odločitve glede stroškov. Je redno pravno sredstvo, ugovor mora biti

obrazložen, potrebno je navesti dejstva in dokaze, saj se v nasprotnem primeru

171 Rijavec V. v Civilno izvršilno pravo, GV Založba, Ljubljana 2003, str.211. 172 Tretji odstavek 9. člena ZIZ. 173 Volk D. v Izvršba - -zterjava denarnih terjatev, Poslovna založba Maribor, Maribor 2015, str. 158.


46

ugovor šteje kot neutemeljen.174 Za ugovor je pristojno sodišče, ki je izdalo sklep o

izvršbi.175 Dolžnik ima možnost v 8 dneh vložiti ugovor, razen če so izpolnjeni

pogoji, da ugovor vloži naknadno. Sodišče lahko ugovoru s sklepom ugodi, ga

zavrne ali zavrže, ker je bil prepozen, nepopoln oz. nedovoljen.176

9.3 UGOVOR TRETJEGA

Izjemoma lahko pravno sredstvo vloži tudi tisti, ki ni stranka v postopku. Zakon ga

imenuje udeleženec.177 Kadar tretji vlaga ugovor zoper sklep o izvršbi, je ta lahko

naperjen le zoper izvršilni del. Tretja oseba lahko ugovor vloži vse do konca

izvršilnega postopka. Za ugovor tretjega je pristojno izvršilno sodišče. Prav tako

ugovor tretjega ne zadrži postopka, zato se mu svetuje, da poleg ugovora vloži še

predlog za odlog izvršbe.178

9.4 VRNITEV V PREJŠNJE STANJE

»V izvršilnem postopku se za vrnitev v prejšnje stanje uporabljajo določila ZPP (od

116. do 120. člena ZPP), razen omejitve primerov, ki jih (izrecno) določa ZIZ:

vrnitev v prejšnje stanje je dovoljena le ob zamudi roka za pritožbo ali ugovor (36.

člen ZIZ).

Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je treba vložiti v 15 dneh od dneva, ko je

prenehal vzrok, zaradi katerega je stranka zamudila rok. Če je stranka šele pozneje

174 53. člen ZIZ. 175 54. člen ZIZ. 176 Volk D. v Izvršba - izterjava denarnih terjatev, Poslovna založba Maribor, Maribor 2015, str. 159. 177 Peti odstavek 16. člena ZIZ. 178 Volk D. v Izvršba - izterjava denarnih terjatev, Poslovna založba Maribor, Maribor 2015, str. 185.


47

izvedela za zamudo, pa od dneva, ko je za to izvedela. Po šestih mesecih od dneva

zamude ni mogoče več zahtevati vrnitve v prejšnje stanje.«179

179 Volk D. v Izvršba - izterjava denarnih terjatev, Poslovna založba Maribor, Maribor 2015, str. 190.


48

10 VPLIV IZVRŠBE NA STVARNE PRAVICE TRETJIH OSEB

10.1 STVARNE PRAVICE

Stvarne pravice na nepremičnini so posebna kategorija oblastvenih pravic, ki

imetnikom omogočajo vzpostavitev pravne oblasti na nepremičnini. So absolutne

pravice in torej učinkujejo zoper vsakogar (erga omnes). Za njih je značilno načelo

numerus clausus, kar pomeni, da obstaja omejeno število stvarnih pravic185.

To so:

- lastninska pravica

Lastninska pravica je pravica imeti stvar v posesti, jo uporabljati in uživati

na najobsežnejši način ter z njo razpolagati.186

- zastavna pravica

Zastavna pravica je pravica zastavnega upnika, da se zaradi neplačila

zavarovane terjatve ob njeni zapadlosti poplača skupaj z obrestmi in stroški

iz vrednosti zastavljenega predmeta pred vsemi drugimi upniki

zastavitelja.187

- služnostna pravica

Služnost je pravica uporabljati tujo stvar ali izkoriščati pravico oz. zahtevati

od lastnika stvari, da opušča določena dejanja, ki bi jih sicer imel pravico

izvrševati na svoji stvari.188

- pravica stvarnega bremena

185 Rijavec V. v Dnevi stvarnega in zemljiškoknjižnega prava, GV Založba, Ljubljana 2009, str. 173. 186 37. člen SPZ. 187 128. člen SPZ. 188 210. člen SPZ.


49

Stvarno breme je pravica, na podlagi katere je lastnik obremenjene

nepremičnine zavezan k bodočim dajatvam ali storitvam.189

- stavbna pravica

Stavbna pravica je pravica imeti v lasti zgrajeno zgradbo nad ali pod tujo

nepremičnino.190

Stvarne pravice se lahko delijo na temelje stvarne pravice, tj. lastninska

pravica, in izvedene pravice, pod katero spadajo vse druge stvarne pravice.

Stvarne pravice je mogoče pridobiti na dva različna načina, originarno in

derivativno:

- Originarno, pri katerem imetnik lastninsko pravico pridobi ne glede na

pravico prednika in ne glede na prednikovo voljo, torej tudi proti volji

prednika.

- Derivativno, kar pomeni po volji prejšnjega upravičenca191.

Pravni temelj za pridobitev stvarnih pravic je:

- zakon,

- odločba,

- pravni posel.

189 249. člen SPZ. 190 256. člen SPZ. 191 https://sl.wikipedia.org/wiki/Lastninska_pravica

https://sl.wikipedia.org/wiki/Lastninska_pravica


50

10.2 ZASTAVNA PRAVICA (HIPOTEKA)

»Zastavna pravica tretjih oseb ugasne z dnem, ko postane sklep o izročitvi

nepremičnine kupcu pravnomočen in tudi v primeru, ko zastavni upniki niso bili

popolnoma poplačani (ker vrednost nepremičnine tega ni omogočala). Izbris

hipoteke opravi sodišče po uradni dolžnosti, hkrati ko dovoli vknjižbo lastninske

pravice v korist kupca, na katerega se glasi pravnomočen sklep o izročitvi

nepremičnine kupcu. Izjemoma lahko hipoteka ostane na nepremičnini tudi po

pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine, in sicer če se kupec nepremičnine

in zastavni upnik dogovorita, da kupec prevzame toliko dolžnikovega dolga proti

upniku, kolikor bi mu ga pripadlo v izvršilnem postopku. V tem primeru se tudi

kupnina zmanjša za prevzeti dolg.«192

10.3 ZEMLJIŠKI DOLG

Zemljiški dolg je analogno enak kot pri zastavni pravici. Položaj se obravnava

enako kot položaj zastavnega upnika. Obstaja samo ena razlika. Za razliko od

zastavne pravice, ki je knjižna pravica, kar pomeni, da se ustanovi oz. ukine z

vpisom v zemljiško knjigo, zemljiški dolg nastane z vpisom v zemljiško knjigo,

preneha pa z izbrisom iz zemljiške knjige.193

Posledica tega je, da sodišče morda ne bo ugotovilo, kdo je trenutni imetnik

zemljiškega dolga. Domneva se, da je imetnik zemljiškega pisma ustanovitelj

zemljiškega dolga, če se najpozneje na razdelitvenem naroku ne dokaže

drugače.194

192 Keresteš T. v Dnevi stvarnega in zemljiškoknjižnega prava, GV Založba, Ljubljana 2009, str. 177. 193 Keresteš T. v Dnevi stvarnega in zemljiškoknjižnega prava, GV Založba, Ljubljana 2009, str. 178. 194 Četrti odstavek 172. a člena ZIZ.


51

10.4 SLUŽNOST

Stvarne pravice na nepremičnini z njeno prodajo ne ugasnejo.196 Kupec v tem

primeru kupi nepremičnino, ki je obremenjena s stvarno služnostjo. V primeru

osebne služnosti je pomembno dejstvo čas njenega nastanka. Če je bila vpisana v

zemljiško knjigo pred pravicami zastavnih upnikov ali upnikov zemljiškega dolga,

potemtakem ne ugasne. Prav tako ne ugasne, če se dogovorita imetnik osebne

služnosti in kupec.197 Če pa je bila osebna služnost pridobljena kasneje, dovoli

sodišče hkrati po uradni dolžnosti tudi izbris osebne služnosti, njen imetnik pa

pridobi pravico do nadomestila zanjo.198

10.5 PRAVICA STVARNEGA BREMENA

Stvarno breme deli enako usodo kot pravica osebne služnosti. Pomemben je čas

pridobitve stvarnega bremena.199

10.6 STAVBNA PRAVICA

Stavbna pravica se obravnava po enakih pravilih kot pri osebnih služnostih oz.

stvarnih bremenih. Tudi pri stavbni pravici je pomemben čas nastanka.200

196 Prvi odstavek 174. člena ZIZ. 197 Drugi odstavek 174. člena ZIZ. 198 Keresteš T. v Dnevi stvarnega in zemljiškoknjižnega prava, GV Založba, Ljubljana 2009, str. 178. 199 Keresteš T. v Dnevi stvarnega in zemljiškoknjižnega prava, GV Založba, Ljubljana 2009, str. 179. 200 Keresteš T. v Dnevi stvarnega in zemljiškoknjižnega prava, GV Založba, Ljubljana 2009, str. 179.


52

11 MNENJE STROKE O PRIMERNOSTI POSTOPKA IZVRŠBE NA

NEPREMIČNINE

Poraja se vprašanje ali je izvršba na nepremičnine pravična in ali obstaja boljša

rešitev, da se dolg poplača. Mnenje javnosti je razdeljeno. Na eni strani imamo

ljudi, ki zagovarjajo stališče, da je dolgovano potrebno vrniti, pa čeprav bi zaradi

tega ostali brez nepremičnine, na drugi strani pa imamo tiste, ki so mnenja, da

vseh dolžnikov ne moremo enačiti.

Zagovorniki nepravičnosti izvršbe se izgovarjajo na moralo in na to, kako

nepravična je prodaja zaradi minimalnega dolga.

V Sloveniji imamo primer, kjer je dolžnika doletela izvršba na nepremičnini zaradi

124,38 EUR. Poraja se vprašanje, ali res ni mogoče takšnih dogodkov preprečiti. Ali

ni nikakršne druge možnosti, da bi se upnik lahko poplačal?

O tem sta pisala dr. Aleš Galič in uni. dipl. pravnica Marta Dominika Jelačin. Oba

zagovarjata stališče, da se dolg mora poravnati, vendar za to ni potrebna prodaja

nepremičnine za vsako ceno. Menita, da izvršilni sistem v Sloveniji ne služi

pravilnem namenu.

Rešitev vidita v tem, da bi zaščitili dolžnika kot lastnika nepremičnine z vnovično

vzpostavitvijo zakonsko določenega zneska, pod katerim izvršba na nepremičnine

ne bi bila dovoljena.201

Pravilo, da je mogoče dovoliti izvršbo na nepremičnino le, če terjatev presega

določen znesek razen če upnik izkaže za verjetno, da izvršba z drugimi izvršilnimi

sredstvi ne bi bila uspešna, je poznal že Zakon o izvršbi in zavarovanju iz leta

1930, ki se je uporabljal do ZIP-a202. Zagovorniki mnenja, da mora vsak

posameznik poravnati dolg, izpostavljajo nevarnost kalkuliranja. Takšen 201 Jelačin M., Še o sodni prodaji nepremičnine za poplačilo bagatelnega dolga, Pravna praksa, GV Založba

2012, št: 16-17, str. 13-15 202 Wedam Lukić D., Nepremičninska izvršba – učinkovito izvršilno sredstvo ali zgolj neučinkovita grožnja?,

Pravna praksa, GV Založba 2012, št: 11, str. VII-VIII


53

posameznik lahko ustvari večji dolg, vendar nobeden od teh dolgov ne bo presegel

meje, kjer bi bila dovoljena izvršba na nepremičnine.

Dr. Aleš Galič se obenem zavzema za to, da sodnik potrebuje več svobode za

odločanje in da se po svoji volji neodvisno odloči, kaj se mu zdi pravično za

konkreten primer.203

Slovenski izvršilni sistem je v osnovi pomanjkljiv. Ni mogoče, da bi bila upnik in

dolžnik enako zastopana. Dokaz pomanjkljivosti je ničkolikokrat spremenjena

zakonodaja ZIZ-a, hkrati pa to odraža tudi dejstvo, da se zakonodajalci želijo

čimbolj približati temu ravnovesju in enakopravnosti.

203 Galič A., Izvršba na nepremičnino za poplačilo bagatelnih terjatev, Pravna praksa, GV Založba 2012, št:

11, str. II-VI


54

12 IZVRŠBA NA NEPREMIČNINAH NA HRVAŠKEM

Izvršba na nepremičninah na Hrvaškem je urejena z Izvršilnim zakonom »Ovršni

zakon (v nadaljevanju OZ).204 Zadnje spremembe so pričele veljati s 1. 9. 2014 s

sprejetjem na hrvaškem saboru. Načeloma se hrvaški postopek izvršbe v osnovi ne

razlikuje preveč od slovenskega.

Izvršbo na nepremičninah je mogoče razdeliti na 4 sklope, ki si sledijo po

naslednjem vrstnem redu: 205

- vpis v zemljiško knjigo,

- ugotovitev vrednosti nepremičnine,

- prodaja nepremičnine,

- poplačilo upnikov.

Za izvršbo je pristojno sodišče, na območju katerega se nepremičnina nahaja.

12.1 VPIS V ZEMLJIŠKO KNJIGO

Takoj ko je izdan sklep o izvršbi, sodišče po uradni dolžnosti to navede v zemljiški

knjigi. Po vpisu sklepa o izvršbi v zemljiško knjigo ima sodni izvršitelj pravico začeti

s procesom izvršbe. Če pride do ugovora na sklep o izvršbi, to ne zaustavi

postopka, da bi se izvršba vpisala v zemljiško knjigo. V primeru, da da v izvršilnem

postopku pride do zamenjave lastnika, to na sam postopek nima prevelikega

vpliva, saj prejšnjega lastnika nadomesti novi lastnik. Če je za lastnika

nepremičnine to edina nepremičnina in bi ga z odvzetjem te nepremičnine potisnili

204 OZ (Narodne novine“, broj 112/12, 25/13 - Zakon o izmjenama i dopunama Zakona o parničnom postupku i 93/14). 205 80. člen OZ.


55

v za življenje neznosni položaj, lahko le-ta v roku 8 dni po prejetju sklepa o izvršbi

na sodišče naperi ugovor.206

12.2 UGOTOVITEV VREDNOSTI NEPREMIČNINE

V skladu z 92. členom OZ se vrednost nepremičnine določi na podlagi proste ocene

sodišča, z upoštevanjem izvida in mnenja pooblaščenega sodnega izvedenca ali

cenilca, in sicer na samem naroku. Mnenje se izdela na podlagi posebnih predpisov

s področja prostorskega urejanja in načina ocene vrednosti nepremičnine, načina

zbiranja podatkov in njihove evalvacije ter na podlagi metod vrednotenja

nepremičnin. Glede podanega izvida in mnenja se stranke, upniki ter predkupni

upravičenci lahko izjasnijo.

Za ugotovitev vrednosti nepremičnine je zadolžen sodni cenilec, njeno vrednost pa

pridobi glede na lastno neodvisno mnenje. Na vrednost nepremičnine vplivajo tudi

pravice, ki bi jih ljudje imeli po prodani nepremičnini (določene pravice 3. osebe).

Sodišče lahko o ugotovitvi nepremičnine povpraša tudi davčno upravo. Določitev

vrednosti nepremičnine lahko sodišče pridobi takoj po sklepu o izvršbi in ni

potrebno čakati, da bi bil sklep pravnomočen. Koliko je bilo sodišče uspešno pri

postavljanju cene nepremičnine, je razvidno na dražbi in z zaključkom dražbe. 207

206 84. člen OZ. 207 92. člen OZ.


56

12.3 PRODAJA NEPREMIČNINE

Po izvedbi postopka za določitev vrednosti nepremičnine sodišče izda odločitev v

obliki »Zaključka o prodaji«, ki predstavlja akt o prodaji nepremičnine, v katerem

se določi vrednost nepremičnine ter pogoji in način prodaje.208 S tem se formalno

začne postopek prodaje nepremičnine.

Na podlagi zahteve za prodajo, ki jo izda pristojno sodišče, prodajo nepremičnine

izvede Agencija. Zahtevo za prodajo nepremičnine Agenciji pošlje sodišče skupaj s

sklepom o izvršbi, izpisom iz zemljiške knjige in zaključkom o prodaji. Agencija ima

možnost zaprositi za predujem za stroške postopka prodaje nepremičnine, ki ga je

dolžan zagotoviti upnik. Če upnik predujma ne plača, sodišče ustavi izvršilni

postopek.209

Predkupni upravičenec, ki ima predkupno pravico vpisano v zemljiško knjigo, ima

prednost pred najboljšim kupcem nepremičnine, vendar se mora v 3 dneh po

zaključku dražbe zjasniti, če želi nepremičnino kupiti pod enakimi pogoji.210

12.3.1 NAČIN PRODAJE – ELEKTRONSKA JAVNA DRAŽBA

Za prodajo nepremičnine je odgovorna finančna agencija (FINA). Za sodelovanje

na elektronski javni dražbi je potrebno, da imajo osebe, ki želijo sodelovati,

digitalni certifikat, ki ga izda FINA.

Prodaja nepremičnine se prične z objavo razpisa za sodelovanje na elektronski

javni dražbi.211i. Poziv za sodelovanje obvezno vsebuje:212

- način in pogoje prodaje,

208 95. člen OZ.. 209 95.a. člen OZ.. 210 96. člen OZ.. 211 Prvi odstavek 97. člena OZ. 212 Drugi odstavek 97. člena OZ..


57

- datum in čas začetka ter konca elektronske javne dražbe,

- čas, kdaj si lahko zainteresirani kupci ogledajo nepremičnino v živo,

- druge potrebne podatke.

-

Na elektronski javni dražbi lahko sodelujejo samo osebe, ki so predhodno vplačale

varščino. V primeru, da oseba ne kupi nepremičnine, se varščina vrne.213

Od objave do sodelovanja na elektronski javni dražbi in do začetka zbiranja

ponudb mora preteči najmanj 60 dni. Pri dražbi lahko sodelujejo samo osebe, ki so

položile varščino. Javna dražba se bo izvedla tudi, če bo sodelovala samo ena

stranka.214

Kupec nepremičnine ne sme biti dolžnik, sodnik oz. katera koli druga oseba, ki

sodeluje v postopku in oseba, ki ji je po zakonu prepovedan nakup

nepremičnine.215

12.3.2 PRODAJNA CENA

Na prvi elektronski javni dražbi se nepremičnina ne sme prodati pod 4/5 njene

ocenjene vrednosti, na drugi elektronski javni dražbi pa ne pod 3/5 njene ocenjene

vrednosti. Zbiranje ponudb traja 10 delovnih dni. Če na prvi elektronski javni dražbi

ni ponudb, se prične druga elektronska javna dražba takoj naslednji dan po koncu

prve. Če tudi na drugi elektronski javni dražbi ni ponudb za nepremičnino, se o

tem obvesti sodišče. Sodišče ustavi izvršbo. Izvršitelj lahko v roku treh dni po drugi

elektronski javni dražbi zaprosi sodišče, da se zasuje zastavna pravica na

nepremičnini. Ustavitev izvršbe ne vpliva na pričetek novega postopka.218

213 Prvi in četrti odstavek 99. člena OZ. 214 Peti odstavek 97. clena OZ. 215 101. člen OZ. 218 102. člen OZ.


58

12.3.3 ZAKLJUČEK ELEKTRONSKE JAVNE DRAŽBE

Elektronska javna dražba se zaključi pod pogoji, ki so vnaprej navedeni v razpisu

za sodelovanje. Agencija je po končanju dražbe dolžna obvestiti sodišče, da se je

dražba zaključila in posredovati zbrane ponudbe. Po prejemu obvestila s strani

agencije sodišče ugotovi, kateri kupec je ponudil najvišjo ceno in ali so izpolnjeni

pogoji, da se nepremičnina lahko dodeli kupcu. Sodišče sprejme pisno odločbo, s

katero določi dodelitev nepremičnine, ki se objavi na oglasni deski sodišča in na

internetni strani agencije. Kupec, ki mu je bila nepremičnina dodeljena, mora v

določenem roku, kupnino položiti na poseben račun, odprt pri agenciji. Po tem, ko

se položi kupnina, se lastninska pravica kupca vpiše v zemljiško knjigo po uradni

dolžnosti, zbrišejo pa se pravice in obveznosti, ki s prodajo po zakonu

prenehajo.219

12.4 POPLAČILO UPNIKOV

Iz kupnine se prvotno poplačajo stroški izvršilnega postopka, ki se nanašajo na

sodno takso in predplačila, ki so bila potrebna tekom izvršilnega postopka. Temu

sledijo davki in druge pristojbine, dospele v zadnjem letu, ki obremenjujejo

prodano nepremičnino220.

Sodišče odloči o poplačilu upnikov na naroku, ki se izvede, ko je odločba o dodelitvi

nepremičnine pravnomočna in ko kupec položi kupnino (111. člen v povezavi s

124. členom OZ). Iz kupnine se poplačajo:221

- upniki,

- zastavni upniki, tudi če niso prijavili terjatve,

219 103. člen OZ. 220 113. člen OZ. 221 112. člen OZ.č.


59

- osebe, ki imajo osebno služnost na nepremičnini in jim pripada nadomestilo

ter druge pravice, ki s prodajo prenehajo,

- Republika Hrvaška ter občine, mesto, pokrajine po načelu davka in drugih

pristojbin.

Po opravljenem naroku sodišče izda odločbo o poplačilu upnikov. Poplačajo se

samo tisti upniki, katerih terjatev je bila pravnomočna najkasneje na dan naroka.

Če terjatev še ni pravnomočna, se upnik poplača samo, če je iz kupnine še kaj

ostalo. Stranke, ki so sodelovale in osebe, ki so položile varščino, imajo pravico do

ugovora zoper sklep o poplačilu upnika.222

12.5 POLOŽAJ DOLŽNIKA IN 3. OSEBE PO PRODAJI NEPREMIČNINE

Dolžnik je dolžan takoj po prodaji nepremičnine prepustiti kupcu nepremičnino.223

Če je ta nepremičnina edina nepremičnina, ki jo dolžnik poseduje in v njej prebiva,

lahko v tej nepremičnini kot najemnik prebiva še 1 leto.224 Dolžnik mora predlog

podati v roku 8 dni od vročitve sklepa o izvršbi. 225 V primeru, da se mu pravica do

najema prizna, mora dolžnik kot najemnik od dneva izdaje akta o končanju prodaje

nepremičnine do prodaje nepremičnine plačati najemnino. Če se kupec in najemnik

ne moreta sporazumeti o najemnini, o višini najemnine odloči sodišče na podlagi

tržnih cen glede na lego nepremičnine.226 4 odst. 127 člena OZ.

222 125. člen OZ. 223 Prvi odstavek 127. člena OZ. . 224 Drugi odstavek 127. člena OZ.. 225 Tretji odstavek 127. člena OZ.. 226 Četrti odstavek 127. člena OZ.


60

13 GLAVNE RAZLIKE V IZVRŠBAH NA NEPREMIČNINAH MED SLOVENIJO

IN HRVAŠKO

Čeprav je med Slovenijo in Hrvaško kar veliko podobnosti, pa kadar gre za

vprašanje o izvršbah na nepremičnino, obstaja kar nekaj bistvenih razlik, ki

poglavitno vplivajo na ta proces.

Glavne razlike med Hrvaško in Slovenijo:

NA HRVAŠKEM V SLOVENIJI

Za prodajo nepremičnin je zadolžena

Agencija.

Za prodajo nepremičnin je zadolženo

sodišče.

Na prvi dražbi se nepremičnina ne sme

prodati pod 4/5 ocenjene vrednosti.

Na prvi dražbi se nepremičnina ne sme

prodati pod 70 % ugotovljene vrednosti.

Na drugi dražbi se nepremičnina ne

sme prodati pod 3/5 ocenjene

vrednosti.

Na drugi dražbi se nepremičnina ne sme

prodati pod 50 % ugotovljene vrednosti.

Do druge dražbe pride v vsakem

primeru.

Do druge dražbe pride, če se tako odloči

upnik.

Dražba poteka preko interneta. Dražba poteka na sodišču.

Od objave na internetni strani do

začetka zbiranja ponudb mora preteči

minimalno 60 dni.

Od razglasitve na oglasni deski sodišča

do prve dražbe mora preteči najmanj 30

dni.

Lastnik, ki stanuje v nepremičnini, ima

možnost, da po prodaji nepremičnine

ostane še 1 leto kot najemojemalec. Če

želi izkoristiti to možnost, mora

najkasneje v 8 dneh po prejemu sklepa

o izvršbi dati predlog.

Lastnik, ki stanuje v nepremičnini, ima

možnost, da po prodaji nepremičnine

ostane še 3 leta kot najemojemalec. Če

želi izkoristiti to možnost, mora

najkasneje v 60 dneh po prejema

sklepu o izvršbi dati predlog.


61

Kupec polaga kupnino na račun

Agencije.

Kupec polaga kupnino na račun sodišča.

Do kupnine so upravičeni tudi tisti

zastavni upniki, ki niso priglasili svojega

dolga.

Do kupnine so upravičeni samo zastavni

upniki, ki so priglasili svoj dolg.


62

14 SKLEP

V diplomski nalogi sem želel čim bolje predstaviti izvršilni postopek in verjamem,

da mi je to tudi uspelo. Hkrati sem dodal še nekaj sodne prakse, saj menim, da je

skozi oči sodne prakse najlažje razumeti pričujoči postopek.

Postopek izvršbe oz. postopek izvršbe na nepremičninah je izjemno dolgotrajen in

naporen postopek. Čeprav je v zakonu do potankosti razčlenjeno, kako naj bi ta

postopek potekal, zna biti v praksi nemalokrat čisto nasprotno. Dolžnik ima veliko

možnosti zavlačevanja oz. je sodni sistem v Sloveniji toliko obremenjen, da lahko

upniki čakajo dolgo časa, preden pridejo do poplačila svoje terjatve. Posledice pa

občutijo fizične oz. pravne osebe, ki so oškodovane. Nemalokrat je od tega lahko

odvisen njihov obstoj. Po mojem mnenju se bo s spremembami, ki jih je prinesla

novela ZIZ-J, postopek skrajšal in hkrati dosegel višje cene za prodajo nepremičnin

ter s tem pomagal upnikom.

V času krize, ki je zajela Slovenijo, je lepo vedeti, da čeprav nimamo popolnega

izvršilnega sistema, imamo sistem, ki upnikom zagotavlja določene pravice in jim

tako poveča občutek varnosti. Državljane bi se moralo čim več informirati o tej

pravici.

Izvršba na nepremičninah je naporen postopek, tako za dolžnika kot za upnika.

Upnik s tem posega v premoženje dolžnika. Menim, da je ta postopek pravičen in

da je potrebno poplačati dolgove, za katere smo sami odgovorni. Hkrati sem

mnenja, da je postopek na nek način pravičen tudi za dolžnike, saj jim zagotavlja,

da se bo sodišče potrudilo, da bodo za nepremičnino izterjali čim večji znesek.

Zagotavlja jim tudi pravico, da ostanejo v vlogi najemojemalca za določeno dobo v

lastnem stanovanju in se jih ne pošlje takoj na cesto. Tako ima dolžnik možnost,

da se čim bolje pripravi na nastalo situacijo.


63

ZIZ se je do danes velikokrat spremenil, tako da imajo ljudje, ki se na dnevni bazi

ne ukvarjajo s tem, težavo slediti temu zakonu. Menim, da bi se lahko

pomembnejše spremembe, ki so povezane z izvršbo, izdatneje oglaševale in tako v

večji meri seznanjale širšo javnost.


64

BIBLIOGRAFIJA

Literatura

- Horvat Martina, Guzej Nina, Izvršba z verodostojno listino v teoriji in praksi -

s konkretnimi vzorci in nasveti upnikov; Založniško podjetje De Vesta,

Maribor 2010;

- Ovršni zakon (OZ) (Narodne novine“, broj 112/12, 25/13 - Zakon o

izmjenama i dopunama Zakona o parničnom postupku i 93/14);

- Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in

zavarovanju, Ljubljana 2014;

- Rijavec Vesna, Civilno izvršilno pravo, GV Založba, Ljubljana 2003;

- Rijavec Vesna, Keresteš Tomaž, Vrenčur Renato, Knez Rajko, Pravna

ureditev nepremičnin, GV Založba, Ljubljana 2006;

- Stvarnopravni zakonik (SPZ) (Uradni list RS, št. 87/02 in 91/13);

- Volk Dida, Aktualna vprašanja izvršbe in zavarovanja 1. del, Verlag

Dashofer, založba, d.o.o., Ljubljana 2012;

- Volk Dida, Izvršba in zavarovanje, Odin d.o.o., Ljubljana 2000;

- Volk Dida, Izvršba, izterjava denarnih terjatev, Poslovna založba MB,

Maribor 2015;

- Volk Dida, Izvršba, izterjava denarnih terjatev in vse kar morate vedeti o

sodnem postopku, DZS d.d., Ljubljana 2003;

- Volk Dida, Upniki v sodnih postopkih, Založnik Aletheia, Ljubljana 2004;

- Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno

prečiščeno besedilo, 93/07, 37/08 – ZST-1, 45/08 – ZArbit, 28/09, 51/10,

26/11, 17/13 – odl. US, 45/14 – odl. US, 53/14 in 58/14 – odl. US);

- Zakon o pravdnem postopku (ZPP) (Uradni list RS, št. 73/07 – uradno

prečiščeno besedilo, 45/08 – ZArbit, 45/08, 111/08 – odl. US, 57/09 – odl.

US, 12/10 – odl. US, 50/10 – odl. US, 107/10 – odl. US, 75/12 – odl. US,

40/13 – odl. US, 92/13 – odl. US, 10/14 – odl. US in 48/15 – odl. US).


65

Članki

- Galič Aleš, Izvršba na nepremičnino za poplačilo bagatelnih terjatev, Pravna

praksa, GV Založba 2012, št. 11, str. II-VI;

- Jelačin Marta Dominika, Še o sodni prodaji nepremičnine za poplačilo

bagatelnega dolga, Pravna praksa, GV Založba 2012, št. 16 - 17, str.13-15;

- Keresteš Tomaž, Učinki izvršbe na stvarne pravice na nepremičnini, Dnevi

stvarnega in zemljiškoknjižnega prava, GV Založba, Ljubljana 2009, str. 155

- 164;

- Rijavec Vesna, Posebnost temeljnih načel v izvršbi na nepremičnine, Dnevi

stvarnega in zemljiškoknjižnega prava, GV Založba, Ljubljana 2009, str. 173

- 180;

- Volk Dida, Kaj prinaša zadnja novela ZIZ-J v: Odvetnik, revija Odvetniške

zbornice Slovenije, št. 4 (67), Ljubljana 2014, str. 12 – 13;

- Wedem Lukić Dragica, Nepremičninska izvršba – učinkovito izvršilno

sredstvo ali zgolj neučinkovita grožnja?, Pravna praksa, GV Založba 2012,

št. 11, str.VII-VII.

Internetni vir:

- http://www.slonep.net/pred-gradnjo/lokacija/pojem-nepremicnine

- https://sl.wikipedia.org/wiki/Lastninska_pravica

Sodna praksa

- VSL sklep I Ip 861/2010 z dne 12. 5. 2010

- VSM sklep I Ip 1047/2014 z dne 18. 12. 2014

- VSRS sklep I R 68/2015 z dne 4. 6. 2015

- VSL sklep I Cp 2764/2010 z dne 8. 9. 2010

- VSK sklep II CP 763/2006 z dne 8. 9. 2006

- VSL sodba Cpg 1476/93 z dne 22. 6. 1994

http://www.slonep.net/pred-gradnjo/lokacija/pojem-nepremicnine

http://sodnapraksa.si/?q=861/2010&database%5bSOVS%5d=SOVS&database%5bIESP%5d=IESP&database%5bVDSS%5d=VDSS&database%5bUPRS%5d=UPRS&database%5bSEU%5d=SEU&database%5bNEGM%5d=NEGM&database%5bSOSC%5d=SOSC&database%5bSOPM%5d=SOPM&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&rowsPerPage=20&page=0&id=2012032113045994

http://sodnapraksa.si/?q=stro%C5%A1ki%20izvr%C5%A1ilnega%20postopka&database%5bSOVS%5d=SOVS&database%5bIESP%5d=IESP&database%5bVDSS%5d=VDSS&database%5bUPRS%5d=UPRS&database%5bSEU%5d=SEU&database%5bNEGM%5d=NEGM&database%5bSOSC%5d=SOSC&database%5bSOPM%5d=SOPM&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&order=date&direction=desc&rowsPerPage=20&page=3&id=2012032113075503

http://sodnapraksa.si/?q=krajevna%20pristojnost%20izvr%C5%A1ba%20na%20nepremi%C4%8Dnine&database%5bSOVS%5d=SOVS&database%5bIESP%5d=IESP&database%5bVDSS%5d=VDSS&database%5bUPRS%5d=UPRS&database%5bSEU%5d=SEU&database%5bNEGM%5d=NEGM&database%5bSOSC%5d=SOSC&database%5bSOPM%5d=SOPM&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&order=date&direction=desc&rowsPerPage=20&page=0&id=2012032113080063

http://sodnapraksa.si/?q=ZAZNAMBA%20SKLEPA%20O%20IZVR%C5%A0BI%20V%20ZEMLJI%C5%A0KI%20KNJIGI&database%5bSOVS%5d=SOVS&database%5bIESP%5d=IESP&database%5bVDSS%5d=VDSS&database%5bUPRS%5d=UPRS&database%5bSEU%5d=SEU&database%5bNEGM%5d=NEGM&database%5bSOSC%5d=SOSC&database%5bSOPM%5d=SOPM&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&rowsPerPage=20&page=0&id=2010040815249432

http://sodnapraksa.si/?q=prodaja%20nepremi%C4%8Dnine&database%5bSOVS%5d=SOVS&database%5bIESP%5d=IESP&database%5bVDSS%5d=VDSS&database%5bUPRS%5d=UPRS&database%5bSEU%5d=SEU&database%5bNEGM%5d=NEGM&database%5bSOSC%5d=SOSC&database%5bSOPM%5d=SOPM&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&rowsPerPage=20&page=1&id=45765


66

- VSM sklep I Ip 1134/2014 z dne 19. 2. 2015

- VSL sklep III Cp 1283/2006 z dne 22. 3. 2006

- VSC sklep I Ip 783/2007 z dne 17. 1. 2008

http://sodnapraksa.si/?q=ustavitev%20izvr%C5%A1be%20na%20nepremi%C4%8Dnino&database%5bSOVS%5d=SOVS&database%5bIESP%5d=IESP&database%5bVDSS%5d=VDSS&database%5bUPRS%5d=UPRS&database%5bSEU%5d=SEU&database%5bNEGM%5d=NEGM&database%5bSOSC%5d=SOSC&database%5bSOPM%5d=SOPM&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&rowsPerPage=20&page=0&id=2012032113078164

http://sodnapraksa.si/?q=izro%C4%8Ditev%20nepremi%C4%8Dnino%20kupcu%20&database%5bSOVS%5d=SOVS&database%5bIESP%5d=IESP&database%5bVDSS%5d=VDSS&database%5bUPRS%5d=UPRS&database%5bSEU%5d=SEU&database%5bNEGM%5d=NEGM&database%5bSOSC%5d=SOSC&database%5bSOPM%5d=SOPM&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&rowsPerPage=20&page=0&id=37721

http://sodnapraksa.si/?q=predkupni%20upravi%C4%8Denec%20nepremi%C4%8Dnina&database%5bSOVS%5d=SOVS&database%5bIESP%5d=IESP&database%5bVDSS%5d=VDSS&database%5bUPRS%5d=UPRS&database%5bSEU%5d=SEU&database%5bNEGM%5d=NEGM&database%5bSOSC%5d=SOSC&database%5bSOPM%5d=SOPM&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&rowsPerPage=20&page=0&id=41718

Documents

UNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETAudeleženci v materialnem smislu, ki imajo možnost npr. vložiti ugovor zoper sklep o izvršbi. 18 Pri izvršbi na nepremičnine so udeleženci