Osrednja občinska proslava ob kulturnem prazniku ZTK ... · ambiciozen proračun tudi v Obči-ni Beltinci. Osnovni poudarki so na investicijskem področju, kamor že- limo vložiti

Balerine

ZTK Beltinci se je predstavil na sejmu Turizem in prosti čas v Ljubljani med 24. in 27. januarjem 2008 - promocija mlinarske potiAmadeja, Barbara, Blaž in Petra

Poleg številnih so nas obiskali tudi: dr. Marjan Rožič, Dominik S. Černjak, mag. Marjan Hribar

Osrednja občinska proslava ob kulturnem prazniku ZTK Beltinci se predstavi

Mali rijtar - marec 2008

3

MA

LI RIJTARSpoštovane občanke,

spoštovani občani!

Leto 2008, v katerega smo že krepko vstopili, je gotovo polno pri-čakovanj, tako v privatnem kot tudi poslovnem področju. Vsakodnev-ni dogodki se vrstijo z izredno hi-trostjo, tako da nekaterim že težko sledimo. Kljub temu vsi načrtuje-mo določene aktivnosti, ki jih na-meravamo opraviti v tem času. Smo v iskanju ustreznih ponudb, izdela-vi načrtov, iskanju finančnih virov. Upamo in želimo pa si, da bomo čim bolj uspešni in sposobni opraviti za-stavljeno.

Tako kot so zastavljeni cilji pri vsakem od nas, imamo nastavljen ambiciozen proračun tudi v Obči-ni Beltinci. Osnovni poudarki so na investicijskem področju, kamor že-limo vložiti največ sredstev. Dolgo načrtovani kanalizaciji, ki je najve-čja potreba naše občine, je name-njenih največ sredstev predstavlje-nega proračuna. Mnogo informacij, takšnih in drugačnih, kroži okrog. Nekatere so preverjene, druge s trte zvite. Nekaj je dobronamernih želja, mnogo pa je škodoželjnosti v teh in-formacijah in govoricah, ki se širijo. Morali pa bi se truditi vsi skupaj, da ta cilj dosežemo. Zlonamernost, raz-širjanje nepreverjenih in škodljivih informacij, kot tudi ustvarjanje ne-gativnega mnenja na vse in o vsem, kar se predlaga, je milo rečeno med-vedja usluga in ne želja po napred-ku, razvoju. Pa kljub temu ne gre pozabiti, da smo vsi obljubljali bolj-še čase za našo lokalno skupnost, napredek, razvoj, skratka, da bomo delali v dobrobit beltinske občine. Vsak projekt je povezan s težavami, zato si ne gre zatiskati oči, da bomo pa pri nas vse opravili tako mimo-grede, brez naporov in odrekanj. Potrebna je strpnost in pomoč vseh, da se lahko naloge izvršijo. Ustvarja se občutek, da je lepše, boljše in pri-jetneje širiti negativno ozračje med ljudmi. Verjetno pa se ne zavedamo, da dogajanje pri nas spremlja tudi širša okolica, katere del smo, pa če to želeli ali ne.

Kot je bilo že povedano, je naj-večji poudarek na kanalizaciji, za kar pričakujemo tudi evropska sredstva. Vsi smo že močno nestrpni, koliko teh sredstev bo namenjenih iz pro-jekta Dolinska kanalizacija, vendar odgovora na vlogo še ni. Bomo pa v ta namen vlagali tudi vsa razpoložlji-va sredstva regionalnih vzpodbud, ki bodo namenjena Občini Beltinci. Razpis za izvedbo del je pripravljen, pričakuje se sprejem proračuna, da ga lahko objavimo. Po optimistič-no naravnanem terminskem planu bi lahko bil pričetek del nekje v po-

letnih mesecih v krajih Melinci, Iža-kovci in nato v Dokležovju.

Ob vsem tem pa ne smemo po-zabiti na tiste obveznosti občinske-ga proračuna, ki so zakonsko dolo-čene tako na socialnem, vzgojno varstvenem področju, na področju komunale in primarnega zdravstva. Največji zalogaj s tega področja bo obnova vrtca v Beltincih, ki le stežka zadovoljuje potrebe današnje vzgo-je v najnežnejših letih človekovega razvoja.

Želimo pa seveda nadaljevati tudi z izgradnjo kolesarskih poti po sprejetem terminskem načrtu in ob-noviti nekaj občinskih cest.

Upam in želim, da bomo zna-li izkoristiti dano in ponujeno pri-ložnost, ki jo nudi naš geostrateški položaj na križišču avtoceste in že-leznice in nasploh položaj Beltincev v regiji. Tu se nam obeta precejšnje število zaposlitev v prihodnosti. Za tovrstno dolgoročno razvojno na-ravnanost pa je potrebno nekaj več, kot pa mogoče nekaj osebnih inte-resov.

Drage občanke, spoštovani ob-čani občine Beltinci in tudi okolice, želim, da se vam uresničijo vaši na-črti in želje, ki jih imate v tem in pri-hodnjih letih.

Beseda županaMilan KERMAN • župan občine Beltinci

Velikonočna poslanicaSpoštovane občanke in občani Občine Beltinci!

V tem veličastnem prebujanju pomladi in pričakovanju vstajenja našega Gospoda Je-zusa Kristusa, želim Vam in Vašim družinam obilo blaženega miru, sreče in zadovoljstva.

Velikonočni prazniki kot največji krščanski praznik so nekaj posebnega in veličastnega. Dajejo nam upanje in bogatijo naša srca.

Vera v Boga in v večno življenje naj bosta vedno prisotna v Vaših življenjih.

V teh prazničnih dneh se skupaj veselimo, podarimo drug drugemu drob-nih radosti ter iskren nasmeh.

Milan Kerman, župan Občine Beltinci


4

MA

LI R

IJTA

R Mali rijtar informativno glasilo Občine Beltinci

uredniški odbor:Jelka BREZNIK (glavna urednic), Renata ADŽIČ

(odgovorna urednica), Zlatko RADUHA (pomočnik glavne urednice), Ivan MESARIČ, Mira ŠÖMEN, Zlatka HORVAT, Erna VÖRÖŠ,

Peter DUGAR, Robert KUZMA

zbiranje materiala:Lilijana ŽIŽEK

jezikovni pregled:Zlatka HORVAT

fotografija na naslovnici:...

fotografije na ovitku:Arhiv občine Beltinci, ZTK, Denis Cizar

grafično oblikovanje in priprava za tisk:Grafični studio Robert Kuzma s. p.

tisk:Tiskarna S-tisk, d. o. o.

marec 2008

Glasilo ni naprodaj, vsako gospodinjstvo v občini ga dobi brezplačno, drugi zainteresirani pa na

sedežu Občine Beltinci, Mladinska 2, 9231 Beltinci, (02) 541 35 35, www.beltinci.si

Vabilo k nastanku literarne številke glasila Mali rijtarZlatka HORVAT • Mali rijtar

Uredniški odbor občinskega glasila Mali rijtar si prizadeva, da bi ustvarjal takšno glasilo, v katerem bi našel vsak nekaj zase. Pri tem nam pridno poma-gate vsi, ki pošiljate svoje prispevke v objavo in tako skrbite, da je o dogaja-nju v naši občini obveščeno vsako go-spodinjstvo.

Naše delo bi radi kar se da pope-

strili, zato je na odboru padla odloči-tev, da bi poskusili poleg rednih številk Malega rijtara izdati tudi literarno glasi-lo, v katerem bi dobili priložnost vsi, ki ustvarjate na tem področju, ki torej pi-šete pesmi in prozo za svojo dušo, pa bi morda svoje stvaritve želeli predstaviti širšemu krogu bralcev. Vemo, da vas je takih veliko. Sedaj vam ponujamo pri-

ložnost, da svoje delo obelodanite! Literarna številka glasila naj bi

predvidoma izšla konec oktobra, če bomo zbrali dovolj prispevkov. Te po-šiljajte v tajništvo Občine Beltinci v ele-ktronski obliki (CD ali disketa) oz. na e-mail [email protected] s pripisom »Za literarno glasilo«.

Veseli bomo, če nam bo uspelo!

Beseda uredniceJelka BREZNIK • urednica občinskega glasila Mali rijtar

Spoštovani!

Iz dneva v dan hitimo, hitimo tudi z mislijo, da prihaja pomlad.

Mesec marec ... prihaja pomlad ... prihajajo prazniki: dan žena – materin-ski dan – osebni prazniki – velikonočni prazniki.

POMLAD

Smo v pričakovanju ...

Pomlad prihaja tudi v pokrajino ob Muri – med nas. Mnogi tega niti ne opazijo, kajti hitijo v skrbeh, kako preskrbeti svoje družine. Pa vseeno ... poskušajmo se zaustaviti za trenutek in si težke trenutke polepšati s pogle-dom na prebujajočo, cvetočo okolico, na ščebetajočega vrabčka, na prijazno, vedno bolj toplo sonce ... skromno, ampak vseeno ... Toplo sonce nas pre-buja in daje nov polet za delo in med-sebojno sodelovanje.

Tisti, ki bomo dobro sejali, bomo tudi slej ko prej dobro želi.

PRAZNIKIIvan Minatti je zapisal:Spomladi so dekleta kot oblaki:Vihrave, kuštrave so in visoke.Mežikajo, porednice, prek rame.A seči sme le veter jim pod roke.Kako bi se lahko dovolj zahvalili materi za vse, kar stori za svoje otroke?

HVALA ZA VSE!Za potrpljenje z nami.Za vzgojo in vzdrževanje.Spoštujemo te.Občudujemo te.In zelo te cenimo. Pred nami so velikonočni prazniki,

ki naj pomenijo tudi naše prebujanje, naj nas obogatijo, dajo moči, upanje in ljubezen v srca za medsebojno razu-mevanje in strpnost.

Lepe praznike vam želim!

V času od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2007 je bilo v občini Beltinci rojenih 83 otrok, od tega

33 fantkov in 50 deklic.

Ob veselem dogodku Vam iskreno čestitam, spoštovani starši in Vam želim obilo lepih, prijetnih in srečnih trenutkov s svojimi malčki.

Dragi otroci, naj bo Vaše otroštvo mirno, zadovoljno in igrivo. Razvijte se v modre, sa-mozavestne in pogumne osebnosti, ki bodo v ponos naši občini!

Milan KERMAN, župan Občine Beltinci

Županovo voščilo novorojenčkom in staršemMilan KERMAN • župan Občine Beltinci


5

AKTU

ALN

OMati, mamica, mama - beseda, ki v vseh različnih jezikih pomeni le eno – začetek življenja, dobroto, milino, za-vezništvo in nesebično ljubezen.

Postati mati je naloga in privilegij, ki jo ženska prevzame s polno odgo-vornostjo in traja do konca njenega obstoja. Sama predstavlja začetek ži-vljenja, ko na svet prijoka njen otrok in z veliko mero miline in trdno voljo je pripravljena žrtvovati prav vse, da se bo iz nebogljenega bitja razvil močan, odrasel človek.

Drage naše mame! Zahvaljujemo se Vam, Vaši otro-

ci, da ste za nas vedno tu, da nas zna-te potolažiti, da nas branite, sočustvu-jete z nami, nam pomagate in ste pri vseh križih in težavah, ki Vam jih nala-ga ta svet, nasmejane in srečne, ko ste z nami. V vaših srcih je toliko dobrega, toliko nežnosti in razumevanja in rav-no zaradi tega ste tako zelo edinstve-ne in neponovljive!

Hvala Vam, da ste nam podarile ži-vljenje, da smemo gledati Vaš obraz, na katerem se zrcali tudi naša podoba.

Hvala Vam tudi za vsako grajo, za vsa-ko kritiko in nenazadnje vsak nasvet, ki pride iz Vaših ust kot sončni žarek, to-pel, a nikoli zlonameren. Vaša roka, ki nas vodi, je vedno nežna, topla in daje tolažbo ob težkih trenutkih, ko se do-takne naših lic in nas pomiri.

Zato, otroci, bodimo srečni, da ima-mo naše drage mame, bodimo srečni in ponosni na to, v kar smo ali bomo zrasli, kajti brez njih tudi nas ne bi bilo!

Vsak dan, vedno znova stopimo do svoje mame, namenimo ji topel na-smeh, lepo besedo. Ko nam je težko, se stisnimo k njej, kot smo to počeli, ko smo bili še majhni otroci. Njena bližina in bitje njenega srca nas bo vedno po-mirila in napolnjeni s pozitivno energi-jo bomo lažje potovali skozi čas naše-ga življenja.

Nikoli naj nam ne bo žal izreči be-sede: »HVALA« in »RAD TE IMAM«, kajti tako kratko je življenje in ko bomo en-krat odšli, nam bo žal, da nismo bili več časa z njo, našo največjo prijateljico in zaupnico - MAMO!

Naše mameLiljana ŽIŽEK • Mali rijtar

Vsaka mama jeprava mama,dana za srečoin na veselje.

Prava. In ena sama.Za vse življenje.

(T. Pavček)

Spoštovani!

»Vstal je Kristus, upanje moje!«To je najgloblje krščansko veliko-

nočno voščilo. Velika noč je praznik ve-selja in upanja. Upanje je pričakova-nje prihodnjih dobrin tistih, ki so nam obljubljene, je poroštvo našega vstaje-nja. Velika noč je praznik naših src, ki hrepenijo po upanju, tudi če je v njih čisto majčken plamen vere.

Predvsem pa je velika noč praznik življenja nad smrtjo. Velika noč je naj-slovesnejši razglas »Evangelija življe-nja«. Bog, v katerega kristjani veru-jemo, ni Bog mrtvih, temveč živih. To je pokazal nam – ljudstvu nove zave-ze, sklenjene po učlovečenem Božjem Sinu, ki je za nas umrl in vstal. S svojo smrtjo je uničil smrt in obnovil življe-nje.

Učenec Vstalega Kristusa je človek, ki stoji trdno in se lahko nanj zaneseš. Človek, ki te ne razočara, ker živi iz ne-premakljivega upanja. Upanje in lju-bezen vstalega Gospoda naj spremlja Vaša življenjska pota!

Velika nočAnton HORVAT • SDB, župnik v Dokležovju


6

AKT

UA

LNO

Velikonočni piškoti v obliki zajčkov s čokoladovir: internet • Mali rijtar

Sestavine:

250 g pšenične bele mokesol75 g belega sladkorja125 g margarine2 jajci – rumenjakčokolada – jedilnapolnomastno mleko

Priprava:

V posodo stresemo moko, sol, sladkor, margarino in ru-menjaka ter gnetemo toliko časa, da nastane testo. Testo oblikujemo v kepo, jo zavijemo v folijo in postavimo v hla-dilnik za približno 30 min.

Testo nato na tanko razvaljamo in z modelčkom v obliki zajčka izrežemo piškote. Polagamo jih na namaščen pekač in jih pečemo 15 min na 180° C.

Ko se piškoti hladijo, stopimo čokolado. To naredimo tako, da nad posodo z vrelo vodo postavimo še eno posodo in vanjo nadrobimo nekaj čokolade. Dodamo malo mleka in mešamo toliko časa, da se čokolada stopi.

S čokolado nato porišemo piškote in počakamo, da se čokolada strdi.

Sestavine:

Instant kvas 1 kosmleko polnomastno 2,5 dcl3 kose jajc – kokošjih50 g sladkorja1 vanilijev sladkor85 g masla500 g pšenične bele mokesol

Priprava:

Kvas zmešamo z mlačnim mlekom, postavimo na toplo in počakamo da vzhaja.

V drugi posodi zmešamo 2 jajci, sladkor, vanilijev sladkor in zmehčano maslo.

Ko je zmes gladka, ji dodamo moko, sol ter vzhajan kvas z mlekom.

Zamesimo gladko testo. Gnetemo ga toliko časa, da te-sto odstopi od posode.

Oblikujemo hlebček, ga pokrijemo in pustimo vzhajati približno 30 min.

Nato testo zopet pregnetemo in razdelimo na 3 dele. Vsak del razvaljamo v podolgovat pramen, nato pa vsak pra-men razdelimo na 7 delov, tako da dobimo vsega skupaj 21 krajših pramenov.

Po 3 pramene spletemo v kito, kite pa nato zvijemo v venček.

Na pomaščen pekač položimo 7 venčkov, tako da nasta-ne lepa pletenica. Pletenico pokrijemo in pustimo vzhajati.

Nato jo premažemo z mešanico rumenjaka in mleka.V vsak venček položimo po 1 surovo, dobro oprano in

obrisano jajce, ki smo ga prej namazali z maslom.Postavimo v pečico in pečemo 25 min na 180° C. Ko je

pletenica pečena, nadomestimo nebarvana jajca s pisanimi pirhi.

Pletenica s pirhivir: internet • Mali rijtar

Sestavine:

1 kg šunke (puste), ne mastne600 g bele pšenične moke20 g svežega kvasasol3 dcl vode

Priprava:

Iz moke, kvasa, soli in vode naredimo gladko testo, ki ga vzhajamo približno 1 uro. Testo razvaljamo in vanj zavijemo kos šunke. Pečemo na zmerni temperaturi približno 50 min.

Sestavine:

3 krompirji (srednje velikosti)sol3 žlice hrena1 kos čebule4 žlice majonezepoper

Priprava:

Krompir operemo in skuhamo v slani vodi kar z olupki. Nato ga olupimo in narežemo na tanke rezine. Stresemo ga v posodo, dodamo nariban hren, sesekljano čebulo, majo-nezo, sol in poper. Vse skupaj dobro premešamo.

Hren s krompirjem ponudimo poleg kuhane šunke.

Šunka v testuvir: internet • Mali rijtar

Hren s krompirjemvir: internet • Mali rijtar


7

AKTU

ALN

OObčina Beltinci se vpisuje na evropski zemljevid energetsko traj-nostnih občin.

Projekt BELIEF na evropski zemlje-vid vpisuje 20 občin iz 11 držav EU, ki s svojim ciljnim programom in aktiv-nostmi razvijajo energetsko trajnostno lokalno okolje. V projektu, ki na evrop-ski ravni skozi vzpostavljanje lokalnih energetskih forumov promovira kon-cept energetsko trajnostnih občin, so-deluje tudi občina Beltinci.

V sklopu projekta občina Beltin-ci nadgrajuje že izvedene aktivnosti za trajnostni energetski razvoj. Na po-budo vodje projekta in ob podpori žu-pana je bil kot občinsko delovno telo oblikovan energetski forum s člani ob-činske komisije za pripravo in nadzor lokalnega energetskega koncepta. Na forumu kot člani, ki se sestajajo s ci-ljem spremljanja in načrtovanja lokal-

nih energetskih smernic in si izmenju-jejo izkušnje in mnenja za energetsko trajnostni razvoj občine, sodeluje-jo predstavniki javnega in privatnega sektorja ter občanov. Mnenja, ki jih sprejmejo člani foruma, so z ustrezni-mi argumenti in pripravo za sprejem nato predstavljena članom občinske-ga sveta.

Na občinski spletni strani bo za-čel delovati tudi e-forum, kjer bo lah-ko svoje pobude za oblikovanje ener-getsko trajnostne politike na lokalni ravni podal vsak občan, s čimer bo doseženo načrtno udejstvovanje in sodelovanje lokalnih interesnih sku-pin pri energetsko trajnostnem ra-zvoju občine.

Konkretnejši rezultati izvajanja projekta in več informacij o njem lahko dobite na spletni strani http://www.belief-europe.org Pobude ener-

getskega foruma se kažejo tudi v že izvedenem energetskem pregledu javnih stavb s termičnim diagnostici-ranjem. Skupaj z Lokalno energetsko agencijo in Tehnološkim grozdom pa smo se izvajalci projekta zavezali tudi k sodelovanju in izmenjavi izkušenj za optimalni razvoj trajnostno naravna-nih aktivnosti.

Občina Beltinci na evropskem zemljeviduLidija HORVAT • Mali rijtar

Proti koncu lanskega leta je bila v Beltincih s sedežem v Cvetnem naselju ustanovljena Agencija za dolgotrajno oskrbo na domu ( krajše ADO ). Njen namen je zagotavljanje večje kakovo-sti življenja v domačem okolju in po-pestritev in razširitev socialne in zdra-vstvene ponudbe starejšim ljudem.

Dolgotrajna oskrba je proces, ki ga v zdravstveno in socialno politiko šele začenjamo vpeljevati. Potrebna je predvsem zaradi naraščajočega šte-vila ljudi, ki potrebujejo eno od oblik zdravstvene ali socialne pomoči in za-radi naraščajočih stroškov, ki so s tem povezani.

Namenjena je v prvi vrsti starej-šim ljudem, vendar je namenjena tudi mlajšim osebam, ki zaradi bolezni, po-škodbe ali prirojene telesne in dušev-ne prizadetosti potrebujejo pomoč druge osebe. Slednja naj bi zagotovila tisti del pomoči, ki je ne morejo zago-toviti svojci.

Dolgotrajno oskrbo moramo ra-zumeti kot zagotavljanje oskrbe na domu oz. v stanovanju zavarovane osebe, v obliki institucionalne oskrbe pa le v primerih, ko je njeno izvajanje tako zahtevno, da je ni mogoče izva-jati na domu ali bi to bilo ekonomsko nesprejemljivo.

Posamezne storitve dolgotrajne oskrbe se v Sloveniji že izvajajo, ven-dar ne povezano in v premajhnem ob-segu. Razlike so med mesti in podeže-ljem, med območji Slovenije in tistimi, ki bi jo želeli na domu. Zato je tudi v Nacionalnem programu socialnega varstva starejših predvideno, da se za 3% oseb, starih 65 let in več, zagoto-vijo storitve na domu. V zadnjem ži-vljenjskem obdobju je namreč izbira odločilnega pomena za posamezniko-

vo telesno in čustveno ugodje. Občina Beltinci jim je podelila kon-

cesijo s področja zdravstva in sicer Zdravstvena nega bolnika na domu.

Patronažna zdravstvena nega bolnika na domu se načrtuje in izva-ja izključno po naročilu zdravnika ( na podlagi delovnega naloga s strani osebnega zdravnika, zdravnika ambu-lantno specialistične dejavnosti ali bol-nišničnega zdravnika ). Delovni nalog je hkrati obrazec, preko katerega Za-

Agencija za dolgotrajno oskrbo na domu BeltinciMetka SRAKA • Mali rijtar

Na enem izmed obiskov pri Veroniki in Jožetu Zrimu v Dokležovju. Kljub bolezni je življenje lahko tudi lepo!


8

AKT

UA

LNO vod za zdravstveno zavarovanje Slove-

nije preverja skladnost storitev z ome-jitvami. Pogostost obiskov in trajanje zdravstvene nege sta odvisna pred-vsem od zdravstvenega stanja bolnika. Negovalne intervencije, ki jih izvajajo, so na primer: preprečevanje nastan-ka razjed zaradi pritiska nepomične-ga bolnika, poučevanje, oskrba stome, preveze ran, dajanje injekcij, merjenje krvnega tlaka, odvzem šivov ...

Storitve so za uporabnika brezplač-ne, ker se pokrivajo iz zdravstvenega

zavarovanja. Obstajajo Pravne podla-ge, ki opredeljujejo pravice in postop-ke pri uveljavljenju pravic zavarovanih oseb v zdravstveni dejavnosti.

Mnogokrat prihaja do zamenjave socialnih ali zdravstvenih storitev:• Zdravstvena storitev je nega na

domu in zajema vse storitve iz pro-grama zdravstvene nege ( kot so že naštete).

• Socialna storitev pa je pomoč dru-žini na domu in obsega socialno oskrbo ( npr. prinašanje hrane).

Predvideno je, da se z novo zako-nodajo storitve spet združijo.

Za storitve se lahko informirate po telefonu 031 612 303 ali 5421 450 ; če imate delovni nalog, ga lahko oddate v nabiralnik » za nego na domu«, ki se nahaja pri zdravstveni postaji ali pa jih osebno obiščete v Cvetnem naselju 6. Dosegljivi so ob vsakem času.

Delovni čas je vsak dan ( tudi ob so-botah) od 8.00 do 15.00 ure, po potre-bi tudi ob nedeljah in praznikih.

Na nedeljo, 3. februarja 2008, po-svečeno življenju in godu svetega Blaža, je murskosoboški škof Marjan Turnšek ob somaševanju pomožne-ga škofa, rojaka dr. Petra Štumpfa, do-mačega župnika, dekana in drugih du-hovnikov blagoslovil dom za starejše, poimenovan po znanem in karizma-tičnemu župniku Janku Škrabanu, ki je v naši župniji deloval nekaj manj kot petdeset let.

Med množico vernikov sta bila nav-zoča tudi ministra Janez Podobnik in mag. Radovan Žerjav ter poslanec v državnega zbora Jožef Horvat.

Od takrat, ko se je že pokojnemu župniku Janku Škrabanu porodila ide-ja o podobni ustanovi, pa vse do bla-goslovitve, je bilo nemalo težav, ki smo jih in jih še rešujemo z veliko mero potrpežljivosti. Tako bo naš dom spre-jel šestinsedemdeset stanovalcev in to že konec februarja. Kot je škof Turn-šek povedal v svojem nagovoru, naj bo dom za starejše prostor, kjer se bodo v polnosti uresničevali blagri, ki jih je Je-zus povedal na gori in naj bodo hkrati vodilo vsem uslužbencem, ki bodo skr-beli za svoje varovance. Cerkev hoče

tako ponuditi »nadstandard krščanske ljubezni in izpričati vero v vstajenje te-les ob koncu časov, s čimer si še tako borno telo zasluži nego in varstvo do smrti«. Za to se bomo trudili vsi!

Ob blagoslovitvi doma smo dobi-li veliko čestitk in besed podpore od vsepovsod. Tudi vsi misijonarji iz naše župnije so poslali čestitke.

Ob koncu gradnje in blagoslovi-tvi naj gre zahvala mnogim ljudem, ki so poleg izražanja besed podpore tudi dejavno pripomogli pri izgraditvi doma. Z božjo pomočjo in krščansko ljubeznijo do bližnjega bo naš dom za-živel in prinašal veselje in upanje sta-novalcem, zaposlenim ter celotni žu-pnijski skupnosti.

Dom Janka ŠkrabanaBlanka AMBRUŽ • direktorica

Novi dom Janka Škrabana v Beltincih

Dr. Peter Štumpf - mariborski pomožni škofJelka BREZNIK • Mali rijtar

Prepričana sem, da bi bili v marsi-katerem slovenskem kraju zelo pono-sni, če bi ravno od tam izhajal škof. Ver-jamem, da smo Beltinčani in okoličani ponosni na to. Naj bo pričujoči sesta-vek kot izraz spoštovanja in zaznamek k še enemu pomembnemu krajanu iz Beltinec v mozaiku številnih, ki izhaja-jo iz naše ali okoliških vasi.

Dr. Peter Štumpf se je rodil 28. juni-ja 1962 kot prvorojenec družine Štum-

pf iz Beltinec. Osnovno šolo je obisko-val v domačem kraju, na katerega ga vežejo lepi spomini in prijateljstva, po-sebej pa še družina, zato se z velikim veseljem, ko mu to le dopušča čas, vra-ča domov. Srednješolsko izobraževa-nje je nadaljeval v salezijanski Srednji verski šoli v Želimljah, maturiral je leta 1983 v Ljubljani Poljane. V salezijansko družbo je vstopil avgusta 1980 in več-ne zaobljube podal leta 1985. Na teo-

loški fakulteti je 2 leti študiral filozofijo, nato pa se je vpisal na študij teologije na salezijansko papeško Univerzo v Tu-rinu v Italiji in po treh letih diplomiral iz teologije in mariologije

(1989). Mašniško posvečenje je prejel na Petrovo l990 v mariborski stolnici. Novo mašo je daroval 29. julija l990 pred množico vernikov od blizu in daleč pred župnijsko cerkvijo v Beltin-cih. Dušnopastirsko delo je opravljal v


9

AKTU

ALN

O

raznih krajih mariborske in ljubljanske naškofije. Kot je bilo zapisano v zbor-niku, ki je bil izdan ob njegovem ško-fovskem posvečenju Sedem postaj, ki je bila vsaka zanimiva, vsaka je odti-snila dragoceno izkušnjo, vsaka je bila največja oz. največja ljubezen, vsaka je dala novo izkušnjo.

Ob delu je nadaljeval podiplomski študij. Leta 1994 je na Teološki fakulte-ti Univerze v Ljubljani opravil magiste-rij iz moralne teologije na temo Mlado-stniki in zakrament sprave, leta 2002 pa pripravil in obranil doktorsko disertaci-jo na temo Jožef Klekl st. (1874 – 1948) kot publicist v prizadevanju za ohra-nitev katoliške vere v Slovenski krajini (Prekmurje). Zakaj se je gospod dr. Pe-ter Štumpf odločil ravno za proučeva-nje Klekla st.? Kot je zapisal, zato, ker je Klekl v svojem delu združeval tri raz-lična področja. Bil je goreč dušni pastir, etično pokončen in vesten družbeno-politični delavec v beograjskem par-lamentu med letoma l920 in l929, bil pa je tudi prepričljiv publicist verskih vsebin, ki so mlade fante nagovarjale, da so se odločali za duhovniški poklic.

Gospoda Štumpfa je Jože Klekl st. nav-duševal tudi zato, ker je odkrival, da je prekmurska duša preprosta, intuitiv-na, plemenita, »naivna« s pozitivnem predznakom – v smislu naravne pri-stnosti, zaradi tega je bil prekmurski človek mnogokrat zasmehovan, izkori-ščan, zapostavljen, nerazumljen. Med službovanjem na Rakovniku v Ljublja-ni je bil imenovan za dekana dekani-je Vič-Rakovnik. Na praznik Marije Po-močnice, 24. maja 2006, ga je papež Benedikt XVI. imenoval za pomožnega škofa mariborske nadškofije.

Za svoje škofovsko geslo si je go-spod dr. Peter Štumpf izbral geslo: »S Teboj, Mati Marija!«

Tisti, ki vsaj malo poznajo življenje gospoda Petra, prav dobro razumejo in vejo, zakaj si je izbral to geslo – Ma-rija je gospoda Petra spremljala skozi vse življenje.

Dr. Peter Štumpf je pri slovenski škofovski konferenci zadolžen za delo med izseljenci po svetu. Tisti, ki smo imeli priložnost spoznati naše izseljen-ce v Kanadi in ZDA, vemo, kaj vera

in druženje v cerkvi ter ob njej po-

meni našim rojakom, zato tudi vemo, kako težko delo, ob vsem drugem, opravlja naš rojak. Da bi mu s pomo-čjo Matere Marije zdravje in modrost še dolgo služila in pomagala pri zah-tevnem delu, z željo in spominom na domačo vas in pokrajino pa odzvanja-la in šepetala Kleklova Müjra.

Dr. Peter Štumpf

Poročilo o delu medobčinskega inšpektorataAlenka MAROŠA • Medobčinska inšpektorica

Poročilo o delu medobčinskega inšpektorata za ob-dobje januar 2007 – december 2007

1. UVOD

Medobčinski inšpektorat je začel z delovanjem 01.04.2005 kot organ Skupne občinske uprave občin Beltinci, Črenšovci, Turnišče, Odranci in Velika Polana ( Ur.l. RS, št. 114/04). Pri iz-vrševanju nalog nastopa inšpektorat kot organ tiste občine, v katero krajevno pristojnost zadeva spada.

V Medobčinskem inšpektoratu je po sistemizaciji zapo-slena ena inšpektorica Alenka Maroša.

Vsebina in izhodišča za pripravo tega poročila sta črpani iz evidenc delovodnika o delu Medobčinskega inšpektora-ta. Potrebno je poudariti to, da vsega, kar je značilno za delo Medobčinskega inšpektorata, oziroma kar je tako ali druga-če vplivalo na njegovo delo, ni možno zajeti v tem poročilu. V poročilu niso zajete tiste zadeve, pri katerih je bil opravlje-ni ogled in je bilo ugotovljeno, da ne gre za zadevo, kjer bi lahko ukrepali kot inšpekcijski organ, niti niso zajete zadeve, kjer smo se o rešitvi določene situacije lahko dogovorili na kraju samem.

V tabeli so prikazani podatki ( stat.si., na dan 31. dec. 2006) o številu prebivalcev, območje in gostota prebivalcev po posameznih občinah, ki jih pokriva stvarno in krajevno pristojna inšpekcijska služba:

POOBLASTILA INŠPEKTORJA

Zaposleni inšpektor ima pri opravljanju inšpekcijskega nadzora posebna pooblastila. Inšpektor nadzoruje izvaja-nje zakonov, podzakonskih aktov in občinskih predpisov. Pri svojem delu inšpektor opravlja redne inšpekcijske nad-zore, izredne nadzore na podlagi prijav, obravnava tudi ano-nimne prijave. Kontrolne preglede opravlja po preteku roka, določenega za odpravo kršitev ali redne periodične pregle-de pomembnejših zadev.

2. UKREPANJE MEDOBČINSKEGA INŠPEKTORATA PO POSAMEZNIH PODROČJIH

2.1. Občina BeltinciNa območju Občine Beltinci je inšpektorica izdala 238 pi-

snih ukrepov (odločb, opozoril, plačilnih nalogov), od tega:

• 127 na področju komunalnih odpadkov,• 2 na področju videza naselja,• 1 s področja odvajanja odpadnih voda,• 90 s področja cest .

OBČINA BELTINCI ČRENŠOVCI TURNIŠČE ODRANCI VELIKA POLANA SKUPAJ

Površina v km2

62,2 km2 33,7 km2 23,8 km2 6,9 km2 18,7 km2 145,3 km2

Štev. prebivalcev

8.524 4.331 4.491 1.696 1.531 19.573

Gostotapreb/km2

137 128 147 246 82


10

AKT

UA

LNO Pristojnim inšpekcijskim službam ali ostalim organom je

v pristojno reševanje bilo oddano 18 zadev.

Ustnih opozoril je bilo izrečenih 25.V zavetišče je bilo odpeljanih 7 zapuščenih psov. V letu 2007 je na območju Občine Beltinci ostala le še

ena KS, v kateri niso vsa gospodinjstva vključena v organizi-rani odvoz komunalnih odpadkov, v ostalih KS je ostalo le še nekaj nerešenih zadev.

V postopku prisilne izterjave na DURS je en plačilni nalog.

3. DELEŽ VSEH OPRAVIL PO POSAMEZNIH OBČINAH:

Občina Beltinci - 238 pisnih zadev (43%), Občina Črenšovci - 96 pisnih zadev (17%),Občina Turnišče - 119 pisnih zadev (21%),Občina Odranci - 31 pisnih zadev(6%),Občina Vel. Polana - 72 pisnih zadev(13%).SKUPAJ - 556 ZADEV

Največji delež nadzora pripada nadzoru ravnanja z od-

padki, sledi nadzor cest, odvajanje odpadnih voda in videz naselij.

Število vseh pisnih zadev po področjih:

• Komunalni odpadki 330 zadev,• Videz naselja 6 zadev,• Odvajanje odpadnih voda 89 zadev,• Ceste 100 zadev,• Odstop zadev v pristojno reševanje 31 zadev.

Nadzor se je izvajal na podlagi pobud krajevnih skupno-sti, prijav občanov in lastne presoje. Pri svojem delu je in-

špektorica sodelovala predvsem:

• z upravljalci cest,• z vzdrževalci cest• s policijo,• z Direkcijo RS za ceste,• z državnimi inšpekcijskimi službami,• z zainteresiranimi krajevnimi skupnostmi.

Pričakujemo, da se kršitve v zvezi z odvrženimi izrabljeni-mi avtomobilskimi gumami ne bodo več dogajale, ker je od avgusta 2006 oddaja teh gum brezplačna. Prav tako je brez-plačna oddaja izrabljenih avtomobilov . Več o tem lahko pre-berete na spletnih straneh občin ustanoviteljic.

5. ZAKLJUČEK

Osnovni namen inšpekcijskih služb ni finančni prihodek, ampak učinkovito reševanje določenih opustitev pravnih oseb in posameznikov, vendar bo Medobčinski inšpektorat v prihodnje večjo pozornost posvečal kaznovalni politiki, saj opažamo, da je to eden od učinkovitih načinov prepreče-vanja prekrškov. Za dosego tega cilja bo potrebna pomoč upravnih organov občin in občinskih svetov pri sprejemanju novih odlokov in spremembah veljavnih odlokov.

Ob tem je potrebno poudariti še to, da se opaža vedno večje zanimanje javnosti za delo Medobčinskega inšpekto-rata. Vse bolj osveščeni ljudje sami ali preko medijev zah-tevajo hitro in učinkovito ukrepanje. Mnogokrat pa so te zahteve nerealne, saj veliko ljudi zamenjuje Medobčinski in-špektorat z Inšpektoratom za okolje in prostor RS ter zah-tevajo ukrepanje v posameznih primerih, kjer nimamo pri-stojnosti.

Medobčinski inšpektorat je s ciljem preventivnega delo-vanja odgovarjal na ustna in pisna vprašanja posameznikov, podjetij in institucij ter obveščal javnost o kršitvah občinskih predpisov preko medijev in na druge načine. Sodelujemo tudi v pripravah in spremembah občinskih odlokov in izva-jamo nekatere druge aktivnosti v smislu ohranjanja čistega okolja in osveščanja javnosti.

Menimo, da je Medobčinski inšpektorat v letu 2007 kakor tudi v preteklih letih, svoje delo dobro opravil. Za uspešno delovanje Medobčinskega inšpektorata pa pomeni učinko-vito ukrepanje proti kršiteljem predpisov in s tem seveda za-dovoljstvo občanov, kakor tudi županov in občinskih svetni-kov občin ustanoviteljic.

Pogled naprejJelka BREZNIK • Mali rijtar

V prostorih Kulturnega doma v Bel-tincih je dne 15.12.2007 potekala za-ključna prireditev letošnje humanitar-ne akcije POGLED NAPREJ, na kateri je lastnica Optike Focus Ivanka Tratnjek Karoli 30 otrokom iz Pomurja podarila nova očala.

Optika Focus je podjetje, ki na po-dročju očesne optike deluje že devet let.

V poslovalnicah v Beltincih in Večeslav-cih se trudijo pomagati slabovidnim, da bi bilo njihovo življenje kakovostnejše. Poleg svetovanja in izdelave očal stran-kam ponujajo tudi možnosti očesnega pregleda v njihovi ambulanti, bogato ponudbo okvirjev, sončnih očal, kontak-tnih leč in drugih pripomočkov za noše-nje očal ali kontaktnih leč. Pod blagovno


11

AKTU

ALN

O

znamko Lecka.net pa so vzpostavili sple-tno trgovino s kontaktnimi lečami, v ka-teri se lahko uporabniki leč informirajo o različnih vrstah kontaktnih leč in si jih hkrati tudi naročijo na dom.

Humanitarna akcija »Pogled naprej« se je pričela v mesecu oktobru, ko je bilo v sodelovanju s Centrom za socialno delo Murska Sobota, z Medobčinskim društvom slepih in slabovidnih Murska Sobota, Osnovno šolo Beltinci in Vrtcem Beltinci izbranih približno 30 otrok, ki naj bi prejeli očala.

V mesecu novembru so potekali oče-sni pregledi, ki so jih otroci opravili v oče-sni ambulanti Optike Focus, nato je sle-dila izbira okvirjev in izdelava očal.

Kot zaključek letošnje humanitarne

akcije Pogled naprej je bila zaključna pri-reditev v Kulturnem domu v Beltincih, na kateri so nastopili otroci Vrtca Beltin-ci in etno skupina Langa, ki so prireditev popestrili z glasbo in plesom, nova oča-la pa je otrokom predala Tadeja Ternar, miss Slovenije 2007.

»Za omenjeno humanitarno akcijo sem se odločila, saj pri svojem delu v op-tiki srečujem otroke s težavami z vidom, ki rabijo očala ali druge pripomočke, kar pa je staršem velikokrat preveliko finanč-no breme, zato otrokom s težavo priskr-bijo ustrezne pripomočke za vid. Da bi nekaterim staršem olajšala to finančno breme, sva se z možem Mariom odločila, da bova približno 30 otrokom podarila nova očala. Želja za prihodnost je, da bi

akcija Pogled naprej postala tradicional-na in da bi vsako leto pomagali slepim in slabovidnim otrokom pri nabavi pri-pomočkov, da se bodo lahko enakovre-dno in samostojno vključili v učni proces in v družbo. V ustanavljanju je tudi dru-štvo za pomoč POGLED NAPREJ, ki bo v prihodnosti skrbelo za izvedbo omenje-ne akcije in bo ustanovljeno z namenom pomagati slepim in slabovidnim otro-kom,« je povedala lastnica Optike Focus Ivanka Tratnjek Karoli in dodala, da je skupna vrednost podarjenih očal nekaj čez 5000 evrov.

Ivanka Tratnjek Karoli je še poveda-la, da jo veseli, da v današnjem času, ko se zdi, da je pomemben samo denar in materialne dobrine, še vedno obstajajo posamezniki, ki so pripravljeni dati svoj prispevek in nam na ta način pomagati, da smo skupaj naredili nekaj za otroke in njihov lepši POGLED NAPREJ v priho-dnost. Zato se posebej zahvaljuje:• gostilni Tonček, Anton Baligač s.p.,• etno skupini Langa,• otrokom Vrtca Beltinci, • aranžiranju cvetja Taja, Andrej Hri-

beršek s.p.,• Občini Beltinci, • Tadeji Ternar, miss Slovenije 2007,• primarij Mariji Vukan Rudolf dr.

med. spec. oftalmolog in• Benjaminu Horvatu,

ki so s svojim prispevkom pomaga-li k uspešni izvedbi zaključne preredi-tve »Pogled naprej«.

Ivanka Tratnjek ob delitvi očal

Krompir - sprehod skozi časPeter ŠRAJ • Mali rijtar

1. LETO 2008 – mednarodno leto krompirja

Letošnje koledarsko leto bo v sve-tovnem merilu zelo bogato z obilico dogodkov na političnem, gospodar-skem, znanstvenem, kulturnem po-dročju, kakor tudi na različnih športnih tekmovanjih. Prav gotovo bo letošnje prestopno leto postreglo tudi z ne-predvidljivimi dogodki in njihovimi posledicami.

Poleg nezdravega okolja, pomanj-kanja zdrave pitne vode in nenehni skrbi za pomembnost podtalnic so v komisijah za svetovno prehrano OZN ugotovili, da je možno svetovno lako-to preprečiti s krompirjem. Že v dose-danji bogati in zelo uspešni prehram-beni zgodovinski pomembnosti je prav krompir rešil človeštvo pred po-sledicami lakote. Danes, v 21. stoletju,

je po svetu razseljenih na milijone be-guncev, žensk in otrok, ki jim primanj-kuje osnovne življenjske dobrine. Do-datne težave predstavlja minimalna zdravstvena oskrba,…

Prav zaradi pravočasnega ukrepa-nja in preprečitve pomanjkanja osnov-nega živila, kamor krompir prav goto-vo spada, je OZN razglasila leto 2008 za mednarodno leto krompirja.

V nadaljevanju sestavka bi spo-mnil samo na nekatere lakote po sve-tu z ogromnim številom umrlih prebi-valcev.

Prvi zapis o lakoti beležijo že 2.650 leta pr. n. št. v Egiptu, kjer je bilo 7 lačnih let. V 17. stoletju (1622) je tudi Prekmurje (v sestavi takratne Ogrske države) občutilo posledice la-kote. O njej je pisal Beltinčan dr. Jože Zadravec v svoji knjigi »Razvoj zdra-vstva«.

V Indiji so bile številne lakote v času od 1770 do 1900 leta, v katerih je umr-lo 33 milijonov ljudi.

Na Kitajskem je lakota v letih 1927 do 1931 zahtevala 70 milijonov žrtev. V Ukrajini, nekdanji žitnici Evrope, je od 1941 do 1943 umrlo zaradi lakote po nekaterih podatkih celo 104.000 pre-bivalcev.

Z omenjenimi podatki iz preteklo-sti sem želel spomniti na veliko po-membnost krompirja za prehrano kot vir preživetja. Hkrati pa je omenjena problematika z vsakdanjim pomenom v našem življenju izziv, da se vsaj okvir-no seznanimo z zgodovinsko potjo ra-zvoja te kulturne (v njenem začetku predvsem okrasne) rastline, ki je v sto-letjih pripotovala do naših krožnikov na domači mizi.

Naša domača zemlja je v preteklo-sti pridelovala ogromne količine krom-


12

AKT

UA

LNO

pirja. Njegova pradomovina je v Južni Ameriki. Kdaj in kako so krompirjevi gomolji prispeli v Evropi in tudi v naše kraje, več v nadaljevanju.

2. PRVOTNA DOMOVINA KROMPIRJA

Prvotna domovina krompirja, ki so ga domačini imenovali »papa«, je juž-noameriška država Peru, predvsem v svojem severnem predelu. Poleg Peru-ja so krompir gojili še v Boliviji, Čilu in Mehiki.

Južnoameriški Indijanci so po ne-katerih podatkih odkrili krompir že 8.000 let pred Kristusovim rojstvom. V začetku so ga uporabljali kot zdravilo, koščke surovega krompirja so polagali na rane, na zlomljena mesta kosti. S so-kom surovega krompirja so si namazali čelo ter tako odpravljali glavobol.

Nekoliko bolj selektivni do upora-be krompirja v zdravilstvu so bili Inki, ki so živeli v višjih predelih Andov, kjer so obdelovali terasasta polja, na kate-rih so uspešno gojili koruzo in krom-pir. Slednjo kulturno rastlino so uživa-li samo v primeru prebavnih motenj. Zaradi okusnega teka so Inki sčasoma pričeli pogosteje uporabljati krompir tudi za prehrano. Naslednji zapis si-cer ne spada neposredno v krompirjev kontekst, vendar pa ni nepomembno, da so bili Inki prav zaradi izvrstne hi-erarhične organizacije vladanja, kjer je bil njihov poglavar tudi potomec boga sonca, kar je ustvarjalo prednostni mit o božanskem izvoru Inkov. S takšno

ideologijo ni bilo težko voditi uspe-šnih osvajanj novih ozemelj (državic), pridobiti nove vodne in zemeljske vire, ki bodo omogočali dodatno obdelavo novih polj.

Za zaščito njiv so Inki prirejali raz-lične rituale in ceremonije. Posebno čast so izkazovali boginji krompirja - Axomami, ki so ji pripisovali rodo-vitnost njive. S pomočjo vodnih siste-mov so spremenili mnoge neprimerne predele v koristne terasaste njive, kjer je uspeval krompir.

Zanimiva je stroga razdelitev dela pri saditvi krompirja. Moški so sme-li z lesenimi motikami kopati jamice, medtem ko so samo ženske smele sa-diti krompirjeve gomolje. Prva med ženskimi sadilkami krompirja je bila vladarjeva žena v spremstvu dvornih dam. Takšna stroga delitev dela po spolu je bila posledica verovanja in prepričanja, da samo ženske poznajo skrivnosti rojevanja, nastajanja neče-sa novega.

Risba št. 1 prikazuje saditev krom-pirja. Vir: Predavanje na Skupštini Sa-vezne grupacije za krumpir, 1986. Skripta.

Celotni pridelek krompirja se je de-

lil po naslednjem ključu:• 1/3 pridelka pripada carju,• 1/3 pridelka ostane podložniku,• 1/3 pridelka je namenjena držav-

nim rezervam za potrebe v slabih letinah.Iz krompirja so izdelovali tudi alko-

holne pijače – pivo in žganje.

Nadzemni krompirjevi plodovi, ki so strupeni, so domačinom služili za zastrupljanje sulic. V začetku 16. sto-letja je v Panami krožila novica o zelo bogati pokrajini v Južni Ameriki, kjer naj bi bile velike zaloge zlata.

Španski osvajalec (konkvistador) Francisco Pizarro (1475-1541) in nje-gova osvajalna tolpa so leta 1525 kot prvi Evropejci v perujskih Andih spo-znali rastlino, ki jo danes imenujemo krompir. Kljub seznanitvi z novo rastli-no, ki je v naslednjih stoletjih dožive-la svetovni pomen, je potrebno reči, da je Špancem (Pizarru ) bil osnov-ni cilj, da si naropajo čim več zlata in srebra. Brezobzirna ropanja in na tak način pridobljena bogastva običajno spremljajo nevoščljivost, lakomnost ter celo borba za oblast. Iz naštetih in drugih naklepov je bil Pizarro 26. junija 1541 leta ubit.

Iz različnih objavljenih zapisov o prvem prinašalcu krompirja v Evropo je kar nekaj priimkov. Navedel bom samo nekatere. Poleg že navedenega Pizarra se najpogosteje omenjajo na-slednji priimki:• Don Gonzalo Jimenez de Quesada,

je med iskanjem zlata, biserov in začimb leta 1537 prispel v andsko vas Sorocoto, kjer so domačini iz-kopavali »papas peruanorum«.

• Med prve prinašalce krompirjevih gomoljev v Evropo prištevajo tudi angleškega pomorščaka, vohuna ter roparja Francisa Drake-a.

• Nadvse je zanimiv angleški sir, po-morščak in pisatelj Walter Raleigh (1552 – 1618), ki je prinesel krom-pirjevo rastlino kraljici Elizabeti I. Znan je njegov stavek: »Posadite jih na svojih vrtovih!«

• Tudi sir John Hawkins (1532 – 1595) se najde na spisku možnih prinašal-cev krompirja v Evropo. Ni problem dodati k tem priim-

kom še kakšnega, večji problem je v tem, komu priznati primat. Še danes so prisotna nešteta ugibanja, kdo je bil dejansko prvi prinašalec krom-pirjevih gomoljev v Evropo iz Južne Amerike.

S temi ugibanji bi v grobih obrisih zaključil s pradomovino krompirja, ki je bil predvsem v ženskem svetu ce-njen kot okrasna rastlina!

V naslednjemu poglavju bom po-skušal prikazati pot krompirja po evropskih državah, kjer so se prave te-žave šele pričele.

NADALJEVANJE V PRIHODNJI ŠTEVILKI.


13

AKTU

ALN

O

Petelinji zajtrkSimona CIZAR • Mali rijtar

Najbolj gledani slovenski film od osamosvojitve Slovenije tudi v bel-tinskem Kulturnem domu

Beltinski Kulturni dom se je za dva večera spet prelevil v kinodvorano, saj smo predvajali najbolj gledani slo-venski film od osamosvojitve Slove-nije, Petelinji zajtrk. Film, za katerega je scenarij po literarni predlogi Ferija Lainščka napisal in režiral Marko Na-beršnik, v njem pa glavno vlogo av-tomehanika Pištija Gajaša igra enkra-tni Vlado Novak, si je do sedaj po vsej Sloveniji ogledalo že več kot 157.000 gledalcev, v Beltincih pa se lahko po-hvalimo s kar 200 obiskovalci. Film je bil na 10. Festivalu slovenskega filma izbran za najboljši film po izboru ob-činstva, prejel pa je tudi nagrade za najboljšo režijo, najboljši scenarij in najboljšo moško vlogo. Poleg tega pa je revija Stop Vlada Novaka izbrala za igralca leta.

Dober obisk filma in pozitivni od-zivi obiskovalcev vseh generacij nam govorijo, da si občanke in občani želi-jo tovrstne ponudbe, zato si bomo pri-zadevali dogajanje v Kulturnem domu še obogatiti z vsebinami, ki so našim obiskovalcem blizu ter tako ustvariti pogoje za še boljši obisk kulturnih do-godkov.

Vsebina

Djuro je zaposlen kot vajenec pri mojstru Gajašu, starejšemu lastniku av-tomehanične delavnice. Tiho življenje mladega vajenca razburka prihod te-mnolase lepotice Bronje, sicer poročene z Lepcem, lokalno barabo in zvodnikom. Bronja in Djuro se spustita v tvegano lju-bezensko razmerje, ki pa okolici ne osta-ne skrito. Medtem tudi Gajaš goji ljube-zenske fantazije. Sanja o Severini, znani

pop pevki, ki se na svoji glasbeni turneji ustavi v mestu. Ko se ponudi priložnost, da jo sreča v živo, njegovo srce vztrepe-ta.

Petelinji zajtrk je ljubezenska zgod-ba, v kateri se komično prepleta s tragič-nim. Kraj dogajanja je Gornja Radgona, majhno mesto, kjer čas teče počasneje. Na začetku se zdi, da junaki filma živijo tiho in neopazno, vendar se kmalu izka-že, da vsak izmed njih goji skrite strasti, ki poskrbijo za nenadne zaplete.

Gajaš sreča Severino (Foto in povzetek vsebine: Arsmedia d.o.o..)

Občinska prireditev ob kulturnem praznikuSimona CIZAR • Mali rijtar

Osrednja občinska prireditev ob Slovenskem kulturnem prazniku, ki

se je na predvečer samega praznika odvijala v Kulturnem domu v Beltin-

cih, je bila tudi letos dobro obiskana, kar kaže na to, da se naši občanke in občani vedno raje udeležujejo tovr-stnih prireditev. Udeležili so se je tudi predstavniki lokalne skupnosti in čla-ni občinskega sveta ter drugi vabljeni gostje. Slavnostni govornik, župan ob-čine Beltinci Milan Kerman, je v svojem govoru izpostavil pomen Prešernove-ga dela, predvsem pa njegovega od-nosa do maternega jezika za ohranitev narodne zavesti Slovencev. Poudaril je tudi, da kultura ne pomeni le ustvarja-nja kulturnih dobrin, temveč tudi ude-leževanje posameznika na kulturnih dogodkih. Zato je povabil vse priso-tne, naj s pridom uporabljajo kulturne dobrine, ki jih ponuja naša občina in naši domači ustvarjalci.

Osrednja tema proslave, ki jo je zasnovala in povezovala Simona Ci-zar, je bila ljubezen. Ljubezen do ma-

Soboški harmonikarski orkester in Mešani cerkveni pevski zbor Beltinci.


14

AKT

UA

LNO ternega jezika, do narave, bližnjega

in ljubezen, ki jo čutimo do izbrane osebe.

V programu so sodelovali: bale-rine OŠ Beltinci: Sanja Šaruga, Urška Zver, Maja Vučko, Katja Tratnjek, Eva Smej, Sara Horvat, Viktorija Hartman

Adjei, Patricija Zver, Ana Žižek, Ema Žižek, MoPZ Lipovci, Soboški harmo-nikarski orkester pod vodstvom Ma-teja Zavca, recitatorji: Amadeja Prša, Barbara Pal, Blaž Jerebic, Petra Mu-nđar, Aljoša Sreš, Anja Mujdrica iz OŠ Beltinci, Sara Bagari, dijakinja Gimna-

zije Murska Sobota in Jon Jerebic, di-jak Gimnazije F. Miklošiča Ljutomer, člani KUD Beltinci in gledališke skupi-ne SlikepaprijlikE Tina Kur, Bor Kolarič, Barbara Rehn Rous in Beno Horvat ter MeCPZ župnije Beltinci, ki ga vodi Mi-tja Medved.

PromotionBarbara ROPOŠA • Mali rijtar

Odločitve o mobilnem obnaša-nju občanov in transportu se spreje-majo doma.

Razvojna agencija Sinergija je v so-delovanju z 18-timi projektnimi par-tnerji iz 13. držav EU pristopila k izva-janju projekta PRO.MOTION, katerega namen je spodbuditi energetsko traj-nostno mobilnost prebivalcev občine Beltinci. Statistika kaže, da se iz obči-ne Beltinci vsak dan vozi na delo več kot 70% vseh prebivalcev občine. To so dnevne migracije delovne sile, pred-vsem z osebnimi avtomobili, veliko-krat vsak vozi s svojim avtom, kar pa povzroča porabo energije in onesna-žuje okolje.

Pripravili bomo spletno stran, ki bo vsebovala informacije o kolesarjenju, o možnostih skupnega prevoza o jav-nem prevozu in o kartah. Pri tem se bomo osredotočili predvsem na:

• vzpostavitev sistema skupnega prevoza na delo,

• spodbujanje uporabe kolesa na krajše razdalje in tudi do regional-nega centra Murska Sobota,

• večjo uporabo dostopnega javne-ga linijskega prevoza.

Vse občane vabimo k sodelova-nju pri izvedbi projekta. V ta namen bomo v kratkem poslali na gospodinj-stva vprašalnike, s katerimi bodo lahko prebivalci sami izrazili potrebe in želje povezane z mobilnostjo v svojem oko-lju. Sodelujočim v anketi in projektu bomo poslali za nagrado majico z lo-gotipom projekta.

Dodatne informacije dobite na naslovu Razvojne agencije Sinergija, na spletnih straneh www.ra-sinergi-ja.si. Občane pa bomo sproti obve-ščali o projektnih aktivnostih, mo-žnostih sodelovanja in doseženih rezultatih.

Intervju: Katja VrdjukaMatjaž BREZNIK • Mali rijtar

Je mlada izjemno nadarjena špor-tnica, rojena 31. maja 1995 v Murski Soboti in stanuje v Beltincih. Posve-ča se predvsem treniranju atletike pri AK Panvita v Murski Soboti, včasih pa se je udeleževala tudi tekmovanj v ori-entacijskem teku pri ŠD Severovzhod. Nekoč je trenirala tudi košarko pri KK Skiny, vendar je zaradi prevelike obre-

menjenosti pri treningih atletike to morala opustiti.

Pozimi, ko zapade sneg, svoje tre-ninge zelo rada popestri s smučarskim tekom na doma narejeni progi, če pa v nižinah ni snega, se odpravi na bližnje Pohorje, kjer je več urejenih prog.

Obiskovala je osnovno šolo II v Murski Soboti, v sedmem razredu pa

je prestopila v domačo osnovno šolo v Beltincih. Je odlična učenka.

Izhaja iz športne družine, zato se je s športom začela ukvarjati že pri še-stem letu starosti, ko je skupaj s tri leta starejšo sestro Tino trenirala judo. Tu se je udeležila nekaj tekmovanj in ve-dno osvojila kakšno medaljo. Naredi-la je tudi izpit za rumeni pas. Pozneje,


15

AKTU

ALN

O

v osmem letu starosti, so starši opazi-li, da je izjemno vzdržljiva, saj je že ta-krat z lahkoto pretekla 4 km, kjer pa je bila izredno hitra. Začela je nadzorova-no trenirati in preko AK Murska Sobota obiskovati tudi tekmovanja.

Tako se je v sezoni 2004/2005 pr-vič udeležila tradicionalnih mednaro-dnih zimskih krosov »Runners – Point« in v svoji konkurenci dosegla tri zma-ge in eno drugo mesto, ker pa se je udeležila od osmih le štirih krosov, je bila skupno le tretja. Naslednjo sezo-no 2005/2006 je na tem tekmovanju izostala le enkrat in tako osvojila po-leg posamičnih zmag še zmago v sku-pni razvrstitvi. Danes še vedno marlji-vo trenira in na tekmovanjih dosega izjemne rezultate, ki sodijo v sam vrh slovenske atletike dolgih prog, tudi v članski konkurenci. Je pa v sezoni 2006/2007 postala državna prvakinja na 2000m v njeni konkurenci, zmaga-la pa je tudi na 42. občinskem teku re-prezentanc.

V tej sezoni je Katja dosegla še vr-sto odličnih rezultatov, tako na po-murskih in državnih ravneh, tekmo-vala je tudi v tujini. Zmagala je tudi na cestnem teku v Murski Soboti na 10 km v članski konkurenci, vendar ji zmaga ni pripadla, ker je namreč še premlada, pa čeprav je zmagovalko prehitela kar za minuto in pol. Prav ta zmaga ji je prinesla laskavi naslov Po-murka leta.

Poleg očeta njene treninge vodi in nadzoruje že uveljavljeni atletski tre-ner Tiberij Lebar, ki je nekoč v vrh sve-tovne atletike popeljal našo atletinjo Sonjo Roman. V večini se njeni trenin-gi odvijajo v bližnjem gozdu domače hiše, v Sloparci, trikrat tedensko pa trenira na atletski stezi v Murski Sobo-

ti. Zaenkrat je Katja najboljša na dalj-ših in srednjih progah, ni pa izključe-no, da nekoč postane uspešna tudi na kratkih progah, saj ima hitrost priro-jeno.

INTERVJU S KATJO VRDJUKA – POMURKO LETA 2008

1. Kje v Beltincih živiš in od kdaj?Živim v Partizanski ulici 17, tam ži-

vim že od rojstva.

2. Prosim, opiši nam svojo družino.V moji družini živijo moja mama

Snežana, oče Darijo, brat Žan in se-stra Tina. Oče je podčastnik na Mini-strstvu za obrambo, mama pa dela kot pomočnica vzgojiteljice v vrtcu Beltin-ci. Žan obiskuje 1. razred devetletke, Tina pa je že gimnazijka. Smo družina, ki rada preživlja čas med prijatelji, ven-dar nam je najlepše, ko imamo dovolj časa, da se posvetimo sami sebi. Poči-tnice najraje preživljamo na Pokljuki,

od koder hodimo v planine, ki so kljub svojim višavam lahko dostopne. Tam si zaradi miru, ki ga nudi narava dobro, pa čeprav aktivno, odpočijemo. Ko smo doma, pa se velikokrat odpravimo na sprehod v domačo Sloparco.

3. Katero osnovno šolo si obisko-vala do letošnjega šolskega leta in zakaj?

Obiskovala sem OŠ II Murska So-bota, ker je tedaj na tisto šolo hodila tudi moja sestra, oče je bil tam v služ-bi, poleg tega pa tam živijo tudi moji stari starši.

4. Od kdaj tečeš oziroma treniraš atletiko?

Tekla sem že v 1. razredu, vendar le za hobi. Trenirati pa sem začela z 9. le-tom starosti.

5. Zakaj si začela trenirati?Za tek me je vzpodbudil moj oče,

tedaj je on lahko še treniral, kar mu se-daj poškodbe hrbtenice ne dopušča-jo več. Ob opazovanju, kako vestno je treniral in se trudil za uspeh, sem tudi jaz začela teči, v današnjem času pa hočem postati to, kar on ni mogel, pa bo njegov trud vseeno poplačan.

6. Ali se tudi drugi družinski člani ukvarjajo s športom?

Ja, moja sestra Tina prav tako tre-nira atletiko, brat Žan trenira judo, mama pa občasno teče, rada me spre-mlja na treningih v naravi in to izkoristi za sprehod.

7. Od kdaj si članica AK Panvita iz Murske Sobote?

Članica AK Panvita sem postala, ko sem bila stara 9 let in pol.


16

AKT

UA

LNO

8. Prosim, da nam na kratko opi-šeš svoje treninge.

Trening se začne s tekom (ogreva-nje), nato se razgibamo in naredimo atletsko abecedo. Po teh osnovnih va-jah imamo jedro treninga (razni teki),. po jedru pa včasih fitnes in nato iztek.

9. Koliko medalj in pokalov že imaš?

Imam nekje 27 medalj in 25 pokalov.

10. Katera zmaga ti do sedaj naj-več pomeni?

Zmaga na državnem prvenstvu na dolgih srednjih progah.

11. Ali se prehranjuješ na pose-ben način?

Niti ne, edino pred tekmo ne jem pic in takšnih težkih stvari.

12. Katera je tvoja najljubša jed

in slaščica?Pica in sadne kupe. 13. Kdo so tvoji športni vzorniki?Moji vzorniki so vsi tisti, ki s srcem

in marljivo trenirajo, od znanih oseb pa je to Maria Mutola.

14. Kateri šport ob atletiki najra-je spremljaš in katerega bi trenirala, če ne bi tekla?

Najraje spremljam nogomet in smučanje. Najverjetneje bi trenirala košarko ali smučanje oz. tek na smu-čeh.

15. Kakšno glasbo najraje poslu-

šaš?Najraje poslušam pop glasbo, pri

srcu pa mi je najbolj dalmatinska glas-ba.

16. Kakšne oddaje si najraje ogledaš na TV?

Zelo rada spremljam Družinski dvo-boj in športne oddaje.

17. Kakšni občutki so te spre-

mljali, ko si prišla na našo osnovno šolo?

Vsekakor mešani, saj nisem vedela, kaj me čaka. Sama se zelo hitro nava-dim na novo okolje in prijatelje, pri tem nimam težav. Seveda sem zelo pogre-šala moje prijatelje iz Murske Sobote, vendar se še slišimo in srečujemo, tako da z njimi nisem izgubila stikov. V ra-zredu, kjer sem se znašla, pa so sošolci in sošolke tako prijazni in dobri, da mi ni bil problem navaditi se na novo sre-dino. Pri tem moram omeniti tudi mojo razredničarko Darinko Obran, ki je pre-segla vsa moja pričakovanja in sem ve-sela, da sem prišla v njen razred. Vse je odvisno od tega, kako te drugi sprej-mejo in mene so sprejeli zelo lepo.

18. Kako se zdaj počutiš na naši

šoli in kako se življenje na naši šoli razlikuje od OŠ II v Murski Soboti?

Sedaj sem se na šolo že zelo nava-dila. OŠ II Murska Sobota in OŠ Beltinci sta šoli, ki sta lahko po mojem mnenju zgled marsikaterim šolam.

Učitelji na osnovni šoli Beltinci so me tako toplo sprejeli, da mi je kljub temu, da še vedno pogrešam svoje stare učitelje iz Murske Sobote, zaradi tega sedaj dosti lažje.

19. Kako si se počutila med od-raslimi, tudi ministri na različnih sprejemih ob razglasitvi za Pomur-ko leta?

Na teh proglasitvah me je na začet-ku med vsemi znanimi osebami v Po-

murju bilo še kar precej sram, saj sem bila od vseh dosti mlajša. Toda sčaso-ma sem se navadila.

20. Kaj načrtuješ za prihodnost, kje se vidiš čez 10 let?

Za naprej so moje želje tekme na državnih prvenstvih in tudi tekme na daljših razdaljah, katerih se najra-je udeležujem. Toda vem, da mi brez treningov in volje do treninga to ne bo uspelo. Zato iz dneva v dan raje tečem. Nikoli se ne ve, če se morda pripeti kakšna poškodba, ampak de-lam tako, da se to naj ne bi zgodilo in da bom čez 10 let lahko prišla morda še kam dlje. Preveč ne upam obljubi-ti, lahko pa povem edino to, da me od teka ne bo spravil nihče, saj sem z njim zasvojena.

Katja , želimo ti, da bi se ti vsi za-

stavljeni cilji v življenju uresničili, res veliko uspehov še naprej!

Hvala za vse povedano.


17

AKTU

ALN

O

Primerjava tovornega prometapripravlja Stanko SOČIČ • vir: mesečna statisktika Policijske uprave Murska Sobota

Mesec / leto 2004 2005 2006 2007 2008

Januar 24.957 57.679 68.317 97.925 101.554

Februar 29.315 63.177 70.336 103.956

Marec 32.353 70.046 80.881 119.077

April 29.356 73.556 73.909 100.752

Maj 51.873 74.21 83.788 112.604

Junij 56.54 73.93 81.864 111.544

Julij 61.972 73.816 83.486 113.442

Avgust 47.951 62.507 72.512 90.643

September 64.442 75.836 88.556 107.815

Oktober 69.43 81.203 93.314 119.94

November 71.526 84.644 103.371 113.873

December 61.909 72.937 84.38 98.555

SKUPAJ 601.624 863.339 984.489 1.290.119

Mesec / leto 2005 2006 2007 2008

Januar 2.794 (19/1) 3.318 (18/1) 4.733 (31/1) 4.779 (30/1)

Februar 3.744 (9/2) 3.963 (09/2) 4.850 (21/2 )

Marec 3.540 (16/3) 3.609 (16/3) 5.036 (14/3 )

April 3.815 (26/4) 3.471 (04/4) 5.355 (25/4 )

Maj 3.838 (3/5) 4.030 (25/5) 5.320 (15/5)

Junij 3.226 (27/6) 3.956 (06/6) 5.484 (26/6)

Julij 3.234 (25/7) 3.536 (20/7) 5.371 (2/7)

Avgust 3.084 (1/8) 3.683 (02/8) 5.154 (6/8)

September 3.276 (14/9) 3.945 (19/9) 5.057 (3/9)

Oktober 3.649 (25/10) 4.369 (28/10) 5.430 (24/10)

November 3.658 (8/11) 4.681 (29/11) 5.018 (7/11)

December 4.266 (8/12) 4.823 (13/12) 4.913 (19/12)

Poročilo o delu sveta KS Lipovci v letu 2007Franc CIGAN • Mali rijtar

Svet KS Lipovci je v letu 2007 imel 8 rednih in 6 korespondenčnih sej, na katerih je sprejel 150 sklepov, napi-sanih je bilo več kot 150 uradnih do-pisov… O vseh izvedenih aktivnostih smo poročali v Lipouvski poutici, in-formativnem listu sveta KS (lani je izšel osemkrat) v 11. številki, vse podrobno-sti pa so tudi na spletni strani: www.lipovci.si.

Najpomembnejše aktivnosti sve-ta KS:

1. Prireditve in sprejemi: V decem-bru 2006 smo organizirali sprejem za starejše krajane, v marcu 2007 za de-kleta, žene, matere in (pra)babice, v aprilu spomladansko čistilno akcijo, v maju sprejem za HK Pliva Lipovci, v no-vembru 2007 je bil sprejem za starejše, na božični večer smo obdarili vse no-vorojence (na sliki).

Obiskali in obdarili pa smo tudi zlate, biserne in diamantne zakonske

pare (predhodno so nas o tem obvesti-li sorodniki), v prihodnje pa bomo ta-kim parom posvetili pozornost v sklo-pu prireditve »Pozdrav jeseni – praznik buč«.

Naj bo mir, ljubezen, zdravje vse-

povsod, naj živi lipovski rod, da bomo zmeraj ob božiču reči smeli: »Bog živi nas pri kapeli!«

2. Vrtcu Beltinci – enoti Slamica Li-povci smo kot božično-novoletno da-

Mednarodni mejni prehod Dolga vas

Dnevni rekordi v posameznih mesecih po letih

KRAJEVN

E SKUPN

OSTI


18

KRA

JEVN

E SK

UPN

OST

I rilo v letu 2006 podarili DVD predvajal-nik in USB ključ, v letu 2007 pa igralne kocke. Polovico stroškov je pokrila KS Bratonci.

3. Zamenjanih je bilo več kot pol drugega ducata prometnih znakov, prav toliko je bilo postavljenih tudi no-vih.

4. Vučja jama: Aktivno spremljamo izkoriščanje in sanacijo gramoznice Vučja jama. Denarna sredstva, ki bodo namenjena sofinanciranju kanalizacije v Lipovcih, odvajamo na vezano vlogo, sodelujemo pri sanaciji brežin…(Več: v posebnem prispevku v nadaljevanju).

5. Javna razsvetljava in električna energija: Poleg rednega vzdrževanja je bila izvedena dograditev z dvema dodatnima lučkama pri h.št. 34 in 73. Dali smo pobudo, da je Elektro obnovil omrežje od hiše št. 140 do hiše št. 148.

6. Obnovljeni so bili vsi koši in klopi na zelenicah po vasi in na pokopališču. Dodatno so postavljeni 4 novi koši.

7. Vaški breg: Postavljena je ročna črpalka za vodo, zasajeni so trije javor-ji.

8. Kapela: Sofinancirali smo izgra-dnjo stopnic in obnovo vrat v lipovski kapeli.

9. ŠRC: Na vrtnih paviljonih smo obnovili električne inštalacije, sani-rali smo razpoke na asfaltiranem igri-šču, ob katerem so zasajeni tudi javor-ji, zgrajeno je novo igrišče za odbojko na mivki, popolnoma so prenovljene klopi za rezervne igralce na hokejskem igrišču.

10. Ceste in poljske poti, požiral-niki, mostovi: 3-krat je bilo izvedeno krpanje udarnih jam na cestiščih, iz-grajena je dovozna makadamska pot do domačije Ficko, asfaltirana sta dva nova odseka: slepa ulica v bližini ŠRC-ja in del ceste v Krčevini ob parceli dru-žine Košec, izgrajen je bil 1 požiralnik meteorne vode pri hiši št. 270, v sklopu vzdrževanja poljskih poti pa je bilo iz-vedeno obsekovanje vejevja in preno-va mosta preko potoka Dobel (na sliki), razširjene in utrjene so bankine na par-kirišču pri pokopališču.

11. Zabojniki za ločeno zbiranje od-padkov: Na nekaterih mestih so manjši zamenjani z večjimi zabojniki, uvede-ni sta dve novi zbirni mesti.

12. Vaški dom: Obrezan je bil oreh, zamenjano okno v garaži, prebarvana vsa okna in ograja, nabavljeni so do-datni pripomočki za ozvočenje javnih prireditev.

13. Pokopališče in mrliška vežica: Poleg rednega vzdrževanja smo v so-

glasju z lastnikom obnovili kulturno zaščiten spomenik Jakobovi materi.

14. Javna dela: Nabavljen je bil do-datni drobni inventar za izvajanje jav-nih del.

15. Komunalni prispevek: Izdanih je bilo 5 potrdil o plačanih komunalnih prispevkih.

16. Po potrebi sofinanciramo pro-jekte naših društev, klubov, odborov in organizacij.

17. Odprti projekti: Vodna učna pot (skupaj z OŠ Beltinci), parcelacija »Kr-čevina«, izgradnja kolesarske steze »križ«, izgradnja spominskega parka za lipovsko kapelo…

18. Več o vsem tem lahko prebere-te v krajevnem glasilu Lipouvska pout in na informativnih listih Lipouvska poutica (8 številk), vsi zapisniki in zani-mivosti pa so objavljeni na lastni sple-tni strani: www.lipovci.si

POROČILO O IZKORIŠČANJU IN SANACIJI VUČJE JAME

V skladu s Pogodbo o izkoriščanju in sanaciji gramoznice Vučje jame med KS Lipovci in koncesionarjem Cestnim podjetjem Murska Sobo-ta nam koncesionar do 5. v mesecu dostavi Poročilo o število izkopa-nih in odpeljanih m3 gramoza iz Vu-čje jame. Poročilo v svetu KS preveri-mo in na podlagi tega izdamo račun z valuto 15 dni. Vsak mesec pa tudi fizično kontroliramo časovno dina-miko odvoza gramoza in jo potem primerjamo s koncesionarjevo poro-čilno dokumentacijo.

Odvoz gramoza poteka po poseb-ni cesti neposredno na traso avtoce-ste. Od 6. februarja do 31. decembra 2007 je bilo izdanih čez 13.000 teh-talnih listov oz. izvedenih je bilo cca

13.000 voženj gramoza v skupni koli-čini 270.788,42 m3.

Urejanje brežin poteka sprotno: Tako je urejeno že skoraj polovico bre-žin, na brežino ob cesti pri ŠRC pa je Vrtnarstvo Murska Sobota že zasadi-lo drevje in grmovnice, sama ozeleni-tev s travo pa bo izvedena na pomlad. Sodelovanje s koncesionarjem poteka korektno in poslovno: na morebitne nepravilnosti opozarjamo in rešujemo sproti na skupnih sestankih.

Finančna sredstva iz naslova iz-koriščanja in sanacije gramoznice se zbirajo na vezani vlogi pri PBS., tre-nutno je na posebnem računu KS Li-povci 191.417,08 € (pričakujemo še zaostanek plačila v višini 3.084,25 €), do 31. januarja 2008 smo dobili še 3.296,54 € obresti. Ta sredstva so namenjena sofinanciranju izgradnje kanalizacije v Lipovcih, zato vse več krajanov, ki že obročno plačuje izgra-dnjo kanalizacije sprašuje, kako dol-go se naj plačujejo obroki, da ne bi preplačali zneska iz pogodbe, skle-njene z Občino Beltinci, če se upošte-va tudi višina subvencije iz naslova Vučje jame. V svetu KS Lipovci meni-mo, da lahko brez pomislekov plaču-jemo obroke za izgradnjo kanaliza-cije najmanj do konca avgusta 2008 – do takrat velja pogodba o izkori-ščanju in sanaciji gramoznice Vučja jama in takrat bo tudi znana višina sredstev, zbranih iz tega naslova. Naš skupni cilj je, da se na kanalizacijo na dan D priklopijo prav vsa gospodinj-stva in v tem primeru bodo tudi vsa deležna subvencije. O vseh aktivno-stih v zvezi s tem bodo gospodinj-stva pravočasno obveščena tudi na zboru krajanov, katerega bomo skli-cali po koncu izkoriščanja in sanaciji gramoznice Vučja jama.


19

KRAJEVN

E SKUPN

OSTI

Čistilna akcija v Lipovcih je uspelaFranc CIGAN • Mali rijtar; foto: Caki

Prva skupina se je zbrala na igri-šču in se razdelila v 4 podskupine. Prva podskupina je ostala na igrišču, kjer je bila opravljena košnja trave in urejanje klubskih prostorov KMN Lipovci, dru-ga se je napotila v Vučjo jamo, tretja na rajon »Krčevina« in četrta na rajon »Čr-nec«. V dobrih dveh urah se je nabralo navlake za dobri dve traktorski priko-lici, kar je ena tretjina manj kot lansko leto in to je spodbudno.

Upamo, da bo prihodnje leto še manj tovrstne in res nepotrebne navla-ke. Upamo pa tudi, da bodo inšpekcij-ske službe zasačile nepridiprave, zaradi katerih se vsako leto vedno znova zbi-ramo in pobiramo njihovo »nekulturo« ter jim končno izstavile pošteni račun.

Prav gotovo se taki redki posame-zniki ne zavedajo, da občina Beltinci vsako leto dvakrat organizira brezpla-čen odvoz kosovnih odpadkov za vsa gospodinjstva – torej: Postavimo ne-potrebno kramo in navlako na rob ce-stišča na dan odvoza!

Druga skupina, starši malčkov in osebje vrtca enota Slamica Lipovci pa se je zbrala kar na dvorišču vrtca. Sku-paj so uredili okolico vrtca, posejali tra-vo na potrebnih mestih in s prijaznimi barvami prebarvali veliki kovinski kon-tejner za odvoz smeti, ki v novi preo-bleki sovpada z okolico vrtca.

Po uspešni akciji smo si privoščili malico. Seveda smo za sabo pospravili vse odpadke.

NEKATERI PA ŽAL ... svojih odpad-kov ne pospravijo tako kot bi bilo po-trebno in to nam ni v ponos:

Nekaj »vztrajnih« posameznikov odlaga odpadke poleg kontejnerjev za ločeno zbiranje odpadkov, čeprav je to prepovedano in kaznivo po občin-skem odloku.

Po poostrenem nadzoru in izreče-nih opominih nekaterim posamezni-kom se je stanje izboljšalo ter stabilizi-ralo, kar nas razveseljuje.

Skrajni čas je, da se vsi zavedamo:Skrb za ČISTO OKOLJE in NARAVO

je naša SKUPNA DOLŽNOST!

V čistilni akciji 31. marca 2007 je sodelovalo 50 udeležencev (na sliki 1. skupina na ŠRC-ju).

Vestičke iz delovanja KUD-a BeltinciLizika ZADRAVEC • Mali rijtar

V kulturno umetniškem društvu smo po Mednarodnem folklornem fe-stivalu, ki smo ga solidno in uspešno opravili, imeli dosti nastopov folklor-nih skupin, nastopov tamburaške sku-pine in opravili tudi nekaj gostovanj.

Izvedli smo- po skoraj 25 letih- tudi prireditev POKAŽI, KAJ ZNAŠ?, ki je bila dobro obiskana in tudi veliko nastopa-jočih je sodelovalo. Enako prireditev želimo izvesti tudi v letošnjem letu.

Skupaj z osnovno šolo Beltinci, di-jaki gimnazije Frana Miklošiča iz

Ljutomera in gimnazije Murska So-bota ter Kulturno umetniškim dru-štvom Beltinci smo izvedli vse osrednje občinske proslave v občini Beltinci.

Na vseh proslavah smo imeli tudi ra- Kudovci v Kanalu ob Soči

KULTU

RA


20

KULT

URA

Kulturno društvo Marko Beltinci v letu 2007Primož SRAKA • Mali rijtar

Člani Kulturnega društva Marko smo predvsem mladi, ki nas druži lju-bezen in veselje do ohranjanja kultur-ne dediščine. Namen društva je spod-bujati razvijanje ljubiteljskih kulturnih dejavnosti s spodbujanjem kulturne ustvarjalnosti, kulturno vzgojo in izo-braževanjem, posredovanjem kultur-nih vrednot. V društvu delujeta dve folklorni skupini: starejša, ki jo sesta-vljajo dijaki in študentje, ter mlajša, v kateri se ljudskih plesov, pesmi in navad učijo učenci zadnjih razredov osnovne šole. Skupini spremljata glas-bena skupina Veseli Marki, ter Srakova banda, katere druži veselje in ljubezen do poustvarjanja prekmurske ljudske, pa tudi druge glasbe, v kateri je zazna-ti panonski melos.

Kot vsako leto prej, smo se tudi v letu 2007 udeležili revij v organizaciji JSKD-ja. Odraslaskupina je sodelova-la na Območni reviji odraslih folklor-nih skupin, Folklorna skupina Veseli Marki, pa se je kot vsako leto do zdaj, uvrstila na državno srečanje otroških folklornih skupin. Obe skupini deluje-ta pod vodstvom Jelke Breznik. Poleg rednih vaj, ki jih imamo vsak teden, opravita skupini tudi veliko nastopov. Lani smo jih našteli preko 70. Ob ob-

činskem prazniku smo pripravili slav-nostno akademijo Občine Beltinci, septembra pa smo s starejšo folklor-no skupino gostovali v sosednji Hrva-ški, v mestu Ludbreg, kjer so pripravi-li 6. srečanje u centru svijeta. Domača folklorna skupina nas je lepo spreje-la, postali smo prijatelji in letos jim nameravamo njihovo gostoljubnost povrniti na kateri od naših priredi-tev. Novembra smo pripravili prvo sa-mostojno prireditev in sicer »Koncert Srakove bande z gosti«. Domačim so

se na odru pridružili Vlado Poredoš s sinovi, ter Moški vokalni kvintet Ae-ternum. Polna dvorana in zadovolj-ni obiskovalci so najboljši dokaz, da smo koncert uspešno in kvalitetno izpeljali. 1. decembra 2007 smo pri-redili Folklorni večer, na katerem so poleg naših dveh skupin nastopili še FS in sodednjega Turnišča ter Folklor-na skupina Anton Jože Štrafela iz Mar-kovec pri Ptuju. Po uspešno izvedenih nastopih je sledilo še druženje vseh skupin do zgodnjih jutranjih ur.

Mlinarice iz IžakovecJože ŽERDIN • Mali rijtar

Mlinarice iz Ižakovec druži vese-lje in petje do glasbe in ohranjanja ljudskega izročila.

V okviru Društva za kulturo in ljud-sko izročilo Ižakovci na področju ohra-njanja ljudskega petja že dve leti do-kaj uspešno delujejo ljudske pevke, ki so si nadele ime Mlinarice. Zakaj prav-zaprav Mlinarice? Preprost razlog je v tem, da so vse pevke čustveno ali kako drugače povezane z reko Muro, kajti večina med njimi sodeluje pri vsako-letnih büraških dnevih na Otoku ljube-zni, nekatere pa so pred leti ob obrež-ju reke Mure prikazale običaj pranja perila s pomočjo murske vode. V zbo-

zne gostujoče skupine, od pevskih zbo-rov, glasbenih skupin do pihalne godbe.

Z našo folklorno skupino in mladi-mi muzikanti, ki spremljajo našo skupi-no, smo sodelovali na Evropskem fe-stivalu praženega krompirja.

Ob zaključku leta smo pripravili tudi zaključek, na katerem smo bili vsi člani KUD-a in vsi, ki so sodelovali pri izvedbi 37. Mednarodnega folklornega festivala

To so: Turistično društvo Beltinci, Krajevna skupnost Beltinci, delavci, za-

posleni preko javnih del, Gasilsko dru-štvo Beltinci in posamezniki, ki kakor-koli pomagajo našemu KUD-u.

VSEM OBČANOM NAŠE OBČI-NE VOŠČIMO VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE.

Ljudske pevke Mlinarice iz Ižakovec.


21

KULTU

RA

V kulturnem društvu Lipa ne počivamoTadej JEREBIC • Mali rijtar

Kdor poje rad, ta slabo ne misli, pravi rek in ta rek drži prav v naši sre-dini med člani Kulturnega društva Lipa. Svoje petje in dobro volja z vese-ljem prikažemo našim vaščanom, ki se udeležujejo naših srečanj ob kulturnih proslavah in drugih prireditvah.

Tako je društvo ob koncu lanskega leta priredilo božično novoletni kon-cert, kjer so se predstavili različni pevci in pevke. Kot gostje so nastopile ljud-ske pevke iz Turnišča, Gančan, Ižakov-cev in Melincev, poseben prispevek pa sta dala domači zbor ljudskih pevcev in otroški pevski zbor s svojimi nežni-mi glasovi. Vsekakor pa je bil vrhunec večera, ko se je iz ust vseh nastopajo-čih zaslišala pesem Sveta noč, katera je ogrela srca vseh prisotnih v dvorani.

Kaj bi bil kulturni praznik ob Pre-šernovem dnevu brez kulturne prire-ditve? Tako so se spet člani Kulturne-ga društva Lipa potrudili in organizirali prireditev v čast našemu največjemu pesniku in pisatelju. Iz ust pevcev otro-

škega zbora in ljudskih pevcev so se zaslišali nežni glasovi, recitatorji pa so se predstavili z izbranimi deli Prešerna. Za smeh na obrazih vseh prisotnih pa je poskrbela dramska skupina Veseli vandrovci, ki je uprizorila veseloigro z

naslovom Družinske razmere. Dela v društvu nikoli ne zmanjka,

saj so pred člani društva že postavlje-ni novi cilji in novi izzivi, ki bodo pri-spevali h kulturni popestritvi naših va-ščanov.

Gledališka predstava v LipovcihCvetka RENGEO • Mali rijtar

Kulturno društvo Mekinje pri Kamniku je odigralo odlično gledališko predstavo Zakonci stavkajo in nasme-jalo občinstvo v vaškem domu v Lipovcih. Predstava je bila v nedeljo, 9. 12. 2007.

Komedija Zakonci stavkajo se odvija v neki vasici v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Idilični mir v vasi raz-burka novica, ki jo vneto širi gospa županja, ki pravi, da ni več vino tisto, kar vleče može v gostilno, ampak nova natakarica Hanca. Žene tega seveda ne morejo dopusti-ti, zato sklenejo, da bodo stavkali. Možem početje njiho-vih žena seveda ni všeč, zato sklenejo, da temu naredijo konec. To delajo na komičen način in gledalce spravljajo v smeh.

Odlična gledališka predstava je naletela na odmeven odziv pred lipovskim občinstvom.

ru ljudskih pevk poje 12 članic različ-nih starosti, velika večina med njimi je upokojenk. Vodita jih Marija Krčmar in Helena Žižek. Vaje imajo v prostorih vaško-gasilskega doma v Ižakovcih. V bogatem pevskem repertuarju ima-jo pevke Mlinarice naštudiranih okoli 100 različnih pesmi, med njimi veliko narodnih in prekmurskih. Nekaj pe-smi je za njih napisal Andrej Maroša iz Melincev. Zbranih imajo tudi okrog 20 različnih cerkvenih pesmi, ki jih poje-

jo ob pogrebih, na vaškem proščenju v Ižakovcih… Iz njihovih ubranih grl pa še največkrat zadonijo pesmi Lepa ravnica naša ta, V Ižakovcih luštno biti, mravlja k mlinu pelje. Pevke so doslej pele že na številnih nastopih in prire-ditvah v KS Ižakovci, na občinskih re-vijah pevskih zborov občine Beltinci, na beltinskem folklornem festivalu. Njihov ubrani glas pa se je že večkrat slišal tudi izven občine Beltinci ; tako so pele o na Razkrižju, v Ljutomeru, v

Domu starejših v Rakičanu, v Šalovcih in drugod. Ob tem velja omeniti, da nekatere med njimi pojejo že šest de-setletij. Pojejo iz veselja in predvsem v želji po ohraniti ljudskega bogastva, kajti zapuščino pesmi so jim zapusti-le njihove mame in prababice. Skratka, ljudska pesem je doma v Ižakovcih že 80 let in na tej osnovi Mlinarice pesmi tudi gradijo, negujejo in dopolnjujejo. Predvsem jih želijo ohraniti za priho-dnje rodove.

Z igro smo razveselili naše vaščane

Utrip iz gledališke predstave


22

KULT

URA Aquila - razstava in izdaja fotografij

JoP • Mali rijtar

V Lipovcih se je junija 2007 odvi-jala likovna kolonija pod nazivom »Li-kovna kolonija Izak Lipovci 2007«. To je bila že petnajsta likovna kolonija v Li-povcih, torej jubilejna.

V koloniji nastane lepo število umetniških del, ki jih društvo obisko-valcem prvič pokaže že na priložnostni razstavi ob koncu kolonije. Da pa na-stale umetnine ne bi samevale kje v za-prašenih arhivih, skrite pred očmi jav-nosti, se društvo trudi, da bi pripravilo čimveč razstav v bližnji in širši okolici. Tako so nastala dela priznanih umetni-kov predstavljena širši, strokovni in lju-biteljski javnosti

Člani društva Aquila pa so se ob jubilejni koloniji odločili, da javnosti pokažejo dela vseh dosedanjih ude-ležencev kolonij in jih strokovno do-kumentirajo. Odločili so se, da ob 15. letnici izdajo monografijo kolonije. Ak-tivnosti v zvezi z zbiranjem gradiva so se začele sicer že pred leti, same aktiv-nosti, vezane na pripravo monografije, pa so se začele v letu 2007.

Kot je že običajno, je društvo v je-senskem času pripravilo razstavo del, nastalih v koloniji. Otvoritev razstave je bila 15.12.2007 v galeriji v gradu v Beltincih, ko so predstavili tudi mono-grafijo, ki je članom društva v zado-voljstvo in ponos.

Na tiskovni konferenci so mono-grafijo podrobneje predstavili njeni avtorji: Peter Vernik, Jože Pivar, Jožica Jakob in mag. Franc Obal.

Monografija je sestavljena iz treh sklopov. Prvi del je posvečen ustano-vitelju kolonije Izidorju Horvat – Izaku. Izakovo življenje in delo so skozi svo-je lepe tekste in pesmi, vsak iz svoje-ga zornega kota, pomagali predstaviti njegovi kolegi in prijatelji Feri Lainšček, Vlado Poredoš, Adi Smolar, Tine Mlina-rič, Peter Vernik in Simon Jerebic. Ta del je obogaten tudi z nekaj barvnimi reprodukcijami Izakovih umetniških

del in nekaj njegovimi fotografijami. Drugi del monografije je posvečen

koloniji. Priložnostne besede o koloniji so prispevali predsednica društva Joži-ca Jakob, predsednik ZDSLU Peter Ver-nik in župan Milan Kerman. Obširno strokovno oceno kolonije in likovnih del vseh dosedanjih udeležencev pa je podal magister Franc Obal, direktor Galerije Murska Sobota. Ta del boga-tijo fotografije naslovnic katalogov, ki so bili izdani ob vseh kolonijah in foto-grafije nekaterih vabil. V tem delu so z eno barvno celostransko reprodukcijo umetniškega dela predstavljeni vsi do-sedanji udeleženci kolonije v Lipovcih. Ob koncu tega dela je objavljena še zbrana bibliografija in podatki o kolo-nijah po letih.

Monografijo zaključuje bogata fo-toreportaža z dosedanjih kolonij, ki skozi lepe barvne fotografije različnih avtorjev predstavlja način dela in utrip kolonije z vsemi njenimi spremljajoči-mi aktivnostmi.

Ob kulturnem programu, za katere-ga sta poskrbela kitarista Jože in Luka, so svoja dela na ogled postavili slikarji,

udeleženci kolonije: Igor Banfi, Lučka Falk, Zdravko Jerkovič, Goce Kalajdži-ski, Peter Vernik, Dubravko Baumgar-tner, Milojka Drobne, Vinko Železnikar, Branimir Ritonja, Ferenc Masszi, Mar-jetka Godler, Alenka Koderman, Cvet-ka Hojnik, Metka Kavčič Takač in Zlat-ko Gnezda.

V sodelovanju z Zavodom za kul-turo madžarske narodnosti pa je dru-štvo Aquila razstavo del udeležen-cev 15. Likovne kolonije Izak Lipovci 16. februarja odprlo tudi v prosto-rih Centra Banffy v Lendava, gosto-vanje razstave pa društvo načrtuje še v drugih krajih. V Galeriji Murska Sobota pa bo društvo v mesecu juli-ju pripravilo pregledno razstavo del, nastalih v petnajstih letih likovne ko-lonije v Lipovcih.

Člani društva Aquila ob velikem osebnem angažiranju ter , to moramo posebej poudariti, ob veliki pomoči in odobravanju krajanov Lipovec in lo-kalne skupnosti nekako uspemo zago-toviti dovolj sredstev za izpeljavo na-šega programa na relativno visokem nivoju.

Monografija kolonije – zadovoljstvo in ponos članov društva.


23

KULTU

RA

Ob 20. letnici KUD LipovciJože TIVADAR • Mali rijtar

Čeprav so znali Lipovčari podožive-ti mnoge kulturne trenutke in jih sami tudi ustvariti že dolgo let nazaj, je bilo Kulturno umetniško društvo Lipov-ci ustanovljeno šele leta 1988. Minilo je torej 20 let. Obletnico smo prosla-vili s priložnostno proslavo v soboto, 16.2.2008, v programu pa so sodelova-li domači moški pevski zbor pod vod-stvom Gorazda Tivadarja, domače ljud-ske pevke pod vodstvom Vere Bezjak, recitatorja Kaja Cigan in Sebastjan Zajc z recitacijami iz zbirke Rosenje Franca Cigana ter kot gostje Kvartet slavček iz Beltinec pod vodstvom Ivana Maučeca ter Moški pevski zbor iz Gančan.

V preteklih 20. letih se je, v Lipov-cih odvijalo dokaj bogato kulturno ži-vljenje, na kar smo zelo ponosni, zato čestitke KUD Lipovci.

Spomin na razne kulturne dogod-ke v Lipovci pa sega dosti dlje nazaj, kot le 20 let. Starejši pravijo, marsiče-sa pa se tudi sam spominjam, da so naši ljudje radi 'spejvali' ali pa pripo-vedovali razne pesmi ali zgodbe ob mnogih priložnostih, za katere lahko mirno rečemo, da so bili pravi kultur-ni dogodki. Naj omenim proščenje Pe-trovo in Pavlovo, lujpanje semena, čej-sanje perja, lujpanje koruze, mašin (ob mlatitvi) in seveda razne osebne slove-snostih (poroke, pogrebi, krstitke, vo-ščila za božične in novoletne ali druge praznike, idr.). Lipovci so bili znani po delanju 'cmejrov' in opremljanju/obla-čenju pozvačina. Za mnoge od našte-tih primerov lahko mirno rečemo, da so bili pravi kulturni dogodki – pa naj bo to naloga pozvačina ali posvarbi-ce ali drujžbana, staršine ali posnijalje, idr.. Spomnim se, da so Lipovčari znali okrog leta 1960 (starejši pa pravijo, da že tudi dosti prej) prirediti dobre gle-dališke igre, ki so jih predvajali v 'dvo-ranici' gasilskega doma. Mnogokrat je bila ta 'dvoranica' premajhna in marsik-daj je obstajala bojazen, da se bo strop zrušil pod težo prenapolnjene dvo-ranice. Tudi mladi Lipovčari so znali v 70 letih prirediti kakšen veseli večer ali pa organizirati pokaži kaj znaš. Nekaj časa je bila zelo aktivna tudi ritmična skupina mladih deklic, pa tudi otroški glasbeni ansambli, še prej pa naj ome-nim, da so v Lipovcih bili doma neka-teri zelo dobri 'mužikaši', ki so zazna-movali takratno življenje. Škoda, da o teh mnogih dogodkih ni zapisov, da bi

lahko razbrali, kdo vse in kaj je ustvar-jal. Povejmo še, da je v Lipovcih rojen akademski slikar Karel Jakob in pesnik in scenarist Franček Rudolf, idr.

Leta 1980 pa smo začeli organizi-rano prepevati lipovski moški. Bilo je zelo dosti začetne zagnanosti in volje. V tistih letih nismo imeli prostorov, kjer bi lahko vadili in smo vadili po domo-vih pevcev, po gostilnah, a smo vsee-no pripravljali dober in kvaliteten pro-gram, da smo lahko nastopali na raznih priložnostih in proslavah v domači vasi in drugje po Prekmurju.

Tako smo leta 1988 lahko organizi-rali srečanje moških pevskih zborov iz Gančan, Beltinec in Lipovec. Bilo je to ob praznovanju Prešernovega dne, 6. februarja. Takrat pa je bila sedanja li-povska /že nova/ dvorana premajhna za vse, ki so prišli na to srečanje. Bilo je nepozabno ob pesmih moških zborov in recitacijah Prešernovih pesmi.

Ta dogodek in ta dan je zaznamo-vala tudi prva samostojna razstava na-šega, sedaj že pokojnega slikarja Izaka, ki je bila v tej dvorani.

Ob zaključku srečanja smo tudi podpisali in sprejeli vse potrebne do-kumente za ustanovitev KUD Lipovci. Prvi predsednik je postal Janko Bezjak. Do danes so bili predsedniki še: Jožef Tivadar, Franc Cigan in sedanja pred-sednica Cvetka Rengeo.

V KUD-u Lipovci deluje, občasno nekatere zelo intenzivno, več sekcij. Iz-postavim le nekaj najpomembnejših sekcij:

* Moški pevski zbor Lipovci: Zbor je bil že leta 1993 pobudnik in organi-

zator sedaj že tradicionalnega vsako-letnega božičnega večera pri lipovski kapeli. Gostoval je v Ljubljani leta 1997 na prireditvi 120-letnice Zadružne zve-ze Slovenije. Večkrat je sodeloval na ra-znih proslavah po Pomurju, v zadnjem času je bilo najbolj odmevno sodelo-vanje na proslavi priključitve Prekmur-ja k matični domovini in predhodno na proslavi ob vstopu Slovenije v Evrop-sko unijo. Nepozabno seveda ostaja leto 2003, ko je zbor gostoval v Rimu in zapel pred svetim Očetom Janezom Pavlom II. na Trgu svetega Petra in tre-nutki, ko je pred več desettisočglavo množico donela naša Marija nebeška kraljica, gostovanje zbora leta 2004 na slovenskem in avstrijskem Koroškem pod naslovom 'Pesem brez meja', kjer nam je prisluhnil med mnogimi ugle-dnimi gosti eden najožjih sodelavcev pokojnega svetega Očeta kardinal To-maž Špidlik. Zbor redno sodeluje pri raznih proslavah in bogoslužjih v Li-povcih in izven. Upam, da bo v krat-kem izšla samostojna zgoščenka z ori-ginalnimi pesmimi.

* Lipovske ljudske pevke: Začetke njihovega organiziranega prepevanja težko določimo, saj so pele že od nek-daj. Spremljajo praktično vsa kulturna dogajanja v domači vasi in tudi širše v občini in po Sloveniji. Do sedaj so že izdale 4 samostojne kasete in sode-lovale v oddaji Ljudje in zemlja na TV Slovenija. Redno se udeležujejo raznih srečanj ljudskih pevcev in godcev v ra-znih krajih, od leta 1999 pa sodelujejo na vsakoletnem srečanju ljudskih pev-cev in godcev pri Mali Nedelji. So stal-

Podelitev priznanj.


24

KULT

URA

Večer doživetijMiroslav LEBAR • Mali rijtar

Spet se je obrnilo leto, čas, kraj in za-četek. Veselo analiziramo uspehe. Spo-mnimo se vseh lepih in tudi manj lepih trenutkov odhajajočega leta, hkrati pa v zrcalu sebe podoživljamo strnjen čas božično-novoletnih prazničnih dni, za-časno brezskrbnih užitkov pomanjka-nja ali razkošja. Vsekakor pa ne pozabi-mo na sveto noč, na rojstvo. Rodila se je ljubezen, ki je temelj, vez družine in plamen sreče. Je čar, ki izžareva iz bo-žičnih dni, ko še tako hladna srca zaža-rijo ob pogledu na dete, rojeno v jaslih današnjega sveta.

In prav zaradi potrebe po obuja-nju in negovanju človeških vrednot iz zakladnic dediščine smo v kulturno-umetniškem društvu KUD Melinci iz-polnili že dolgo začrtan projekt »Kole-dovanje«. Koledovanje smo izvedli od hiše do hiše, vsekakor ob predhodni najavi in v času pred novim letom, ker želimo da koledništvo postane stalni-ca v okviru našega KUD - a. To je to-rej spodbuda in zaveza za člane dru-štva (pevce) in za vse vaščane, ki so s

spoštovanjem sprejeli in nagradili ko-lednike, ki so se v pesmi in besedi do-taknili mnogih src, tako da so se pre-nekatere solze zalesketale v hladnih večerih sreče, spominov in ubranih glasov.

To je bil večer, ko je v duši zazvenel akord sreče, ki polni življenjske »bate-rije« vseh, še najbolj pa osamljenih in pušča globoke brazde in željo po po-novnem srečanju. Vsem vaščanom in pevcem še enkrat iskrena hvala!

Celiakija ... izobraževanjeRobert LETNAR • Mali rijtar

Posebna naloga Slovenskega dru-štva za celiakijo je tudi izobraževanje svojih članov. Za bolnike s celiakijo je edino zdravilo stroga dieta brez glute-na. Zato je toliko bolj pomembno, da vedno znova osvežijo osnovno znanje o bolezni in brezglutenski prehrani.

Slovensko društvo organizira vsa-ko leto v treh skupinah rehabilitacijo za bolnike s celikajo in sicer:• za otroke od 5 do 18 let• za mladostnike od 15 – 27 let in • tiste nad 27 let.

Namen rehabilitacij je predvsem dru-

ženje bolnikov iz celotne Slovenije v enakih starostnih skupinah, izobraževanje, spozna-vanje bolezni in življenja brez glutena, kate-ri je povzročitelj mnogih bolezni.

Tudi naša podružnica poleg vseh ostalih projektov vsako leto organizira strokovna predavanja. Tako smo v lan-skem letu organizirali strokovno pre-davanje za naše člane in širšo javnost na temo „Celiakija – bolezen, ki je ni malo“. Bolezen je v sliki in besedi pred-stavila Marjeta Maroša Meolic dr.med.spec.pediater na Srednji zdravstveni šoli Murska Sobota v Rakičanu.

Na prednovoletnem srečanju v me-secu decembru smo organizirali še eno strokovno predavanje za naše člane in njihove svojce na temo „Gluten v pre-hranskih izdelkih“, Predavanje je izve-dla Breda Kojc dipl.med.sestra, zaposle-na na Univerzitetnem kliničnem centru v Mariboru in članica izvršnega odbo-ra Slovenskega društva za celiakijo, ki je poleg ostalih nalog pristojna tudi za analizo živil. To srečanje smo popestri-li tudi z ocenjevanjem brezglutenske-ga peciva, ki so ga naši člani in članice spekli doma in prinesli s seboj na sreča-

ne spremljevalke raznih bogoslužij in proslav v vasi, nepogrešljiva pa je nji-hova prisotnost predvsem na pogre-bih. V zadnjem času se kvaliteta nji-hovega petja kaže v tem, da so že 5 let zapored izbrane, da sodelujejo na medobčinskem in državnem srečanju ljudskih pevcev in godcev.

* Gledališka in mladinska sekcija sta pripravili nekaj odmevnejših prire-ditev. Morda lahko rečemo, da je naj-odmevnejša literarna dejavnost dru-štva. Sicer ne bi mogli reči, da je to

posebna dejavnost KUD-a Lipovci. Reči pa je treba, da nam je uspelo iz-dati pesniško zbirka Najdevanja, kjer so objavljene pesmi različnih avtorjev iz naših krajev. Pokazalo se je, da med nami živi dosti ljudi, ki svoja razmišlja-nja in čutenja prelijejo v pesem. In kot vrhunec temu je pesniška zbirka Rose-nje Franca Cigana s slikami pokojnega Izaka. Tako Cakijeve pesmi kot Izakove slike iz te zbirke kažejo veliko duhovno – čudežno moč naše krajine.

Naši kraji vsakodnevno spreminja-

jo svojo zunanjo podobo. Marsikaj iz-ginja in marsikaj nastaja na novo. Več-krat se sprašujemo o svojih koreninah. Spremenjena podoba krajev prinaša tudi spremenjene 'poglede'. Naj nas prehojenih 20 aktivnih let KUD-a Li-povci popelje po kulturni avtocesti v svet višje kulturne (samo)zavesti in nas okrepi, da bomo znali ceniti svojo pre-teklost in da bomo s ponosom gleda-li v prihodnost. Vsak kulturni dogodek, ki se ga udeležimo, pa nam prinaša in poglablja to (samo)zaupanje.

Ob betlehemskih lučkah sta 28. in 29. decembra 2007 na Melincih vela mir in sreča.

DRU

ŠTVA


25

DRU

ŠTVA

Letos starodobniki že šestič naokrogAvgust FARKAŠ • Mali rijtar

Društvo starodobnikov – ljubiteljev starih koles »DIMEK« Beltinci ob drugih številnih aktivnostih za ohranitev teh-nične etnokulture posveča največ skr-bi svoji osrednji prireditvi – rejliju sta-rodobnih koles in koles z motorjem. Do sedaj nam jih je uspelo pospraviti pod streho že pet. Z dvajsetih udeležencev na prvem rejliju je kolona kolesarjev na petem narasla že čez 150. Postali smo zanimivi za ves slovenski prostor, saj se rejlija vse bolj udeležujejo tudi iz drugih delov Slovenije. Dvakrat so bili z nami kolesarji iz hrvaške Koprivnice, s kate-rimi smo vzpostavili vsestransko sode-lovanje. Letošnji gostje na rejliju bodo med drugim tudi člani društva Rovtarji iz Škofje Loke, ki se ukvarjajo s smučari-jo po starem in tako na svoj način sledi-jo istim ciljem kot mi.

Intenzivne priprave na rejli v dru-štvu že potekajo. Delo vodi organi-zacijski odbor. Rejli bomo izvedli 24. maja 2008 na relaciji Beltinci-Odran-ci-Črenšovci-Bistrica-Melinci-Ižakovci-Beltinci v dolžini okoli 32 kilometrov. Na vmesnih postojankah bodo različ-ne aktivnosti in predstavitev društva. Prireditev bomo zaključili s kulturnim programom, družabnimi igrami in za-bavnim srečanjem s kolesarji in gosti.

Rejli bodo spremljale dodatne pri-reditve. Najpomembnejša bo razsta-va starodobnih koles s poudarkom na kolesih nekdanje tovarne ROG, kjer bomo spoznali bogato tehnično za-puščino nekdaj slovitega slovenske-ga proizvajalca koles. Odprli jo bomo dva dni pred rejlijem in jo pustili na ogled še štirinajst dni. Zanjo je - po iz-

kušnjah iz prejšnjih let – precejšnje za-nimanje že zdaj. Seveda vključujemo tudi pripravljenost drugih društev ali organizacij v občini in KS Beltinci, da bi čim slikoviteje prikazali ustvarjal-ni utrip našega kraja.Tako so ob naših rejlijih razstavljali svoje proizvode obr-tniki okoliških obrtnih združenj, kole-sarji rekreativnega kluba TIM MLIN pa v tem terminu organizirajo svojo dirko na kronometer na relaciji Beltinci-Bi-strica. Vsekakor si želimo vključevanja še številnih drugih dejavnikov v občini, saj je rejli ob udeležbi številnih obisko-valcev odlična priložnost za promocijo našega kraja doma in na tujem.

Brez sodelovanja krajanov KS in občanov občine Beltinci, kakor tudi prebivalcev vasi, skozi katere pote-ka naš rejli, ne gre. Zato tudi zdaj va-bimo k sodelovanju vse, ki cenijo naša prizadevanja za ohranitev tehnične etnokulturne dediščine. Poudarjamo, da naš rejli ni le sredstvo za promoci-jo našega društva, ampak predvsem za predstavitev kraja, občine, pokrajine in ne nenazadnje – Slovenije. Dejstvo je, da smo s svojo izvirnostjo razgibali naš prostor in vnesli nemir v zbirateljstvo starih koles in podob dela starodob-nega življenja. Starodobno kolo je po naši zaslugi postalo iskano in spošto-vano, kar pojasnjuje tudi rast našega članstva in vse večja množica vabil na prireditve, kjer naši Dimeki ne smejo manjkati.

Naša pripravljenost za organizacijo rejlija je velika. Brez posluha v KS in ob-čini Beltinci pa bomo le osameli jahalci

nje. Da bi bila celotna stvar še bolj za-nimiva, je tričlanska komisija v sestavi Nuše, Vita in Špele izbrala tri najboljša in jih nagradila. Obenem smo na sreča-nju vsem bolnikom, članom podružni-ce Pomurja, razdelili humanitarne pa-kete izključno z osnovnimi živili brez glutena. Zakaj ravno z osnovnimi živili brez glutena? Zato, ker so nekatera tudi do desetkrat dražja od „navadnih“ živil! Kaj pa to pomeni za bolnika s celiakijo, pa še s pomurskimi prihodki, si lahko samo predstavljamo!

Zahvaljujemo se vsem, ki nam fi-nančno, materialno ali kako drugače pomagate.

Več o delu društva in naše podru-žnice lahko preberete na http://www.drustvo-celiakija.si Komisija z najboljšimi izdelki.

Naša kolona se vztrajno daljša.


26

DRU

ŠTVA

ŠKM banda nikoli ne počivaJernej SOBOČAN • Mali rijtar

Beltinska glasbena skupina ak-tivno ustvarja.

Člani beltinske glasbene skupine Štefan Kovač Marko banda za 29. fe-bruar z veseljem napovedujemo izid nove plošče, druge po vrsti, ki bo no-sila naslov Šamar Janka.

Druga plošča bo tako kot prvenec Patentat izšla pri založbi GBTM Re-cords, na dan izida pa bo vse skladbe na albumu možno zastonj »pretočiti« z internetne strani www.skmbanda.net. Prvi promocijski koncert bomo odigra-li 1. marca v murskosoboškem Mikku, kjer bodo kot gostje nastopili tudi Mla-da beltinska banda, ki so za novi album prispevali priredbo naše skladbe Čas.

Album Šamar Janka je splet šte-vilnih vtisov in dogodivščin, ki smo jih ŠKM - jevci izkusili na mnogih kon-certih po Sloveniji, pa tudi v državah nekdanje Jugoslavije, kjer smo v pre-teklem letu gostovali kar trikrat. Naj-prej smo se za teden dni odpravili na turnejo po Hrvaški in BiH, nato je sle-

dilo gostovanje v beograjskem Domu omladine. Lansko jesen pa smo se od-zvali vnovičnemu povabilu na nekaj-dnevno turnejo po hrvaških in bosan-skih mestih.

V bližnji prihodnosti ŠKM ban-do čaka promocijska turneja po šir-ni Sloveniji ter gostovanje v sosednji Avstriji.

v širokem neobljudenem prostranstvu. Vsem, ki so doslej že pokazali zvrhano mero razumevanja in nam priskočili na pomoč z delom, prispevki in materialno-

finančnimi sredstvi, se iskreno zahvalju-jemo. Zato je rejli in vse, kar se uspešno dogaja ob njem , barvit šopek bogatega cvetja odprtih src in poštenih duš.

Srečno, 6. rejli starodobnih koles in koles z motorjem – Beltinci, 24. maja 2008!

Člani ŠKM bande v kombiju med naporno vožnjo po bosanski »avtocesti«.

Štirideset let pomurske planinske potiJože RUŽIČ • Mali rijtar

V čudovitem okolju Bukovniškega jezera, vendar v neugodnih vremen-skih razmerah, smo se zbrali pomurski planinci prav tako kot pred štiridese-timi leti, da proslavimo častitljivi jubi-lej naše planinske poti. Do prizorišča slovesnosti smo prispeli s pohodom po poti od Turnišča, kjer je pohodnike pozdravil in poskrbel za okrepčilo žu-pan Občine Turnišče Jože Kocet. Po-hodnikov je bilo skoraj dvesto. Za ta slovesni dogodek smo pripravili tudi spominski žig Bukovniško jezero – 40 let PPP.

V uvodnem nagovoru ob slovesno-sti je skrbnik PPP Jože Ružič posebej pozdravil vse prisotne župane občin, skozi katere gre Pomurska planinska pot, naša slavljenca, med njimi posebej gostitelja praznovanja, župana Občine Dobrovnik Marjana Kardinarja in slav-nostnega govornika, župana Mestne občine Murska Sobota Antona Štihca. Slovesnosti so se udeležili tudi predse-

dnik PZS Franci Ekar in podpredsednik PZS Uroš Vidovič, načelnik Komisije za pota pri PZS Tone Tomše, predsednik MDO PD za Pomurje Dragotin Kuster, častni člani planinskih društev, pred-stavnika rimokatoliške in evangeli-čanske cerkve, ki sta pot blagoslovila, planinski prijatelji iz Mojstrane, koor-dinatorja Kulturne poti sv. Martina za Slovenijo Jasmina Arambašič in Robert Orban iz Madžarske, člani Planinskega društva Bundek iz Murskega Središča, člani popotniškega društva Vagant iz Maribora, pa tudi domačini in vinogra-dniki iz Strehovskih goric.

V bogatem kulturnem programu so sodelovali: pevski zbor Žarek Dru-štva medicinskih sester in zdravstve-nih tehnikov Pomurja pod vodstvom pevovodkinje Anke Suhadolnik, gle-dališka skupina in citrarji iz DOŠ Do-brovnik z mentoricama Slavico Haj-dinjak in Olgo Bogdan, program je povezoval Milan Zrinski, za boljšo sli-

šnost je poskrbel Ivan Gjerek in za sce-no Lado Klar.

Štirideset let je minilo od takrat, ko je to našo planinsko pot prav na tem kraju odprl legendarni mož slovenske-ga planinstva, takratni predsednik PZS dr. Miha Potočnik, katerega 100. oble-tnico rojstva smo nedavno praznovali. Toda zamisel o planinski poti se je po-rodila že pred petdesetimi leti, od prve izdaje vodnika po poti pa je minilo tri-deset let. Del zgodovine PPP je zbral v zborniku, ki je izšel ob tem praznova-nju, Janez Glažar.

Pomurska planinska pot spada med najstarejše planinske poti v Slo-veniji. In zakaj v Pomurju, v pretežno ravnem delu Slovenije, planinska pot?

Visokogorski svet je bil kljub do-brim cestam in hitrim avtomobilom našim planincem odmaknjen, zato si pogostih obiskov gora niso mogli pri-voščiti, kakor si po štiridesetih letih od otvoritve še danes ne. Zaradi tega se


27

DRU

ŠTVA

je porodila ideja o Pomurski planinski poti, ki naj bi imela dva namena: pla-nincem in drugim ljubiteljem narave naj bi omogočila spoznati manj zna-ne predele tega dela Slovenije in jim omogočila gibanje v naravi takrat, ko ni mogoče obiskovati gora ; planin-skim prijateljem iz drugih predelov Slovenije in od drugod odkriti svoje-vrstno in posebno lepoto Pomurja in dela Slovenskih goric.

Pot se začne v Murski Soboti in gre preko Goričkega in Ravenskega na dru-go stran Mure v Radgonske in Kapel-ske gorice, pa čez Apaško polje v Slo-venske gorice in nazaj v svet na levem bregu Mure, na Mursko polje in Do-linsko in se konča tam, kjer se začne: v Murski Soboti. Dolga je čez 300 km in ima 36 kontrolnih žigov. Letno jo po podatkih obišče čez tisoč ljudi. Vzdr-žujejo jo planinska društva na svojem območju in na svoje stroške.

Vzponi in padci se pojavljajo pri delu vsakega društva in doživljala jih je tudi Pomurska pot. Tako manj-ka tudi del dokumentacije za prvo desetletje obstoja. Po letu 1977 je bila cela obnovljena in razširjena s še dvema kontrolnima točkama: z Zgor-njo Ščavnico (Sveta Ana) in Zavrhom. Skrb zanjo je prevzel MDO PD za Po-murje, ki je prevzel tudi evidenco po-hodnikov, ki so pot prehodili, in po-deljevanje častnih znakov PPP. Izdan je bil tudi opis poti. Ponovno razširi-tev je doživela v letu 1999 s Tromejni-kom in Sveto Trojico in se preimeno-vala v Pomursko planinsko pot. Leta 2002 je MDO PD za Pomurje izdal nov vodnik PPP v obliki, ki je primer-

na za pohodnike in z novo vsebino ter vsemi dopolnitvami o spremem-bah na poti. Opis je delo vseh planin-skih društev s področja MDO PD za Pomurje.

Priključitev Evropske pešpoti E7, avstrijske pešpoti I-22 in Kulturne poti sv. Martina pa pomeni, da smo jo pri-bližali mednarodni popotniški dejav-nosti in jo vključili vanjo.

Kratek sprehod skozi zgodovino nam v skopih obrisih pokaže nasta-nek, rast in spremembe na naši pla-ninski poti. Ne smemo pa mimo zaslug posameznikov, ki so orali ledino zanjo. To je bil v začetku gotovo Evgen Titan. Pri njegovem delu, najprej trasiranju in nato markiranju poti, so mu veliko po-magali dijaki Srednje šole za telesno vzgojo Maribor, oddelek Murska Sobo-ta. Po letu 1976 je delo pri PPP prevze-

la Marija Lah Vild. V planinskih društvih je imela dobre sodelavce, ki jih je s svo-jo zagnanostjo in vztrajnostjo znala or-ganizirati za delo. Vse do prerane smrti je vestno vodila tudi evidenco poho-dnikov, ki so pot prehodili in podelje-vala častne znake PPP. To delo opra-vlja sedaj v imenu MDO PD za Pomurje Jože Ružič.

Po znanih podatkih je pot do sedaj prehodilo 554 pohodnikov. Za prvih deset let pa podatkov žal ni, vendar si upamo trditi, da je pot takrat v za-četnem zanosu prehodilo gotovo več pohodnikov, kot je polovica manjka-jočih častnih znakov, to pa je približno dvesto. Ob pregledu evidence pa po-grešamo večje število domačih planin-cev, zato smo namerno uvrstili v dru-štvene programe po dva pohoda po PPP letno.

Besede ob tako lepem jubileju so prevzele prisotne.

Ponovno na nogah - DPM BeltinciSara BAGARI • Mali rijtar

DPM oziroma Društvo prijateljev mladine Beltinci je po dvoletnem »po-čitku« znova oživelo, polno novih moči, zagona in idej. Tokrat pokriva štiri ob-močja: kulturo, šport, animatorstvo in izobraževanje. V okviru teh področij bomo DPM-jevci mladim poskušali po-nuditi največ, kar se le da. Zavedamo se namreč kreativnosti, drugačnosti in sposobnosti mladih, zato je naš cilj na-rediti čim več, da se vse te lastnosti po-kažejo. V okviru kulture bomo pripravi-li različne prireditve, koncerte, okroglo mizo, razstave in še kaj. Prav tako ima-mo v načrtu poletno letovanje mladih v Ankaranu. Za vsakega nekaj. Špor-tno bomo aktivni z organizacijo ra-

znih športnih turnirjev in delavnic, ani-matorje pa bomo poskušali povezati z druženjem in različnimi delavnicami. Ker pa dandanes velja »znanje je moč,« se bomo trudili tudi v smeri izobraže-vanja. Naš namen je organizirati tečaje tujih jezikov ter skupinske priprave na maturo in pomoč pri učenju, saj »Več glav več ve!«

Bistvo DPM-ja smo mladi, takšni in drugačni… Zato vabljeni, pridružite se nam!

Za vse dodatne informacije pa va-bljeni na našo spletno stran in forum:

http://q-seal.net/news.phphttp://q-seal.net/forum/index.php

Poleg miru

mora biti še kaj,

kar daje našemu

življenju smisel!?

Res je. Dobrota.

(dr. Janez Drnovšek, 1950-2008)


28

DRU

ŠTVA Projekt Zveze društev upokojencev Slovenije

Martin GLAVAČ • Mali rijtar

Društvo upokojencev Beltinci in Društvo upokojencev Melinci v skupnem projektu »Starejši za višjo kakovost življenja doma«.

DU Beltinci vstopa v tretje, DU Melinci pa v drugo leto prizadeva-nja za izboljšanje kvalitete življenja starejših na njihovih domovih. No-silca tega plemenitega projekta sta Zveza društev upokojencev Slove-nije ter Slovenska filantropija. Na-men projekta je spoznati potrebe starejših, cilj pa je izboljšati kako-vost življenja starejših na njihovih domovih

in obenem povečati obseg med-sebojne pomoči. Dolgoročno naj bi projekt prerasel v gibanje, ki bo vključevalo vsa DU po vsej Sloveni-ji. Projekt podpirata tako bivši kot tudi sedanji predsednik Slovenije. Ključno vlogo v njem imajo prosto-voljci iz vrst DU, ki kot anketarji obi-ščejo vse starejše od 69 let na njiho-vih domovih in ugotavljajo potrebe, ki jih le ti navajajo. Prostovoljci bi si želeli in vas prosijo, da bi jih spre-jeli tudi tisti, ki trenutno še ničesar ne potrebujejo ali pa zanje skrbijo svojci. Iz izkušenj vemo,da so do-godki včasih zelo nepredvidljivi, ta-krat pa je dobro, da vemo, na koga se lahko v tistem trenutku obrnemo.Naši prostovoljci, ki obiščejo starej-še po vaseh,so za to delo primerno izobraženi,

v okolju poznani in cenjeni.Ves čas imajo ob sebi koordinatorja, ki

vodi in usmerja delo v projektu. Pro-stovoljci radi pomagajo in svetujejo v zvezi z iskanjem različnih pomoči.

Včasih starejši potrebujejo le družbo svojih sovrstnikov. Nekdo bo mogoče potreboval varstvo starejšega v času, ko so svojci zdo-ma. Veliko je različnih situacij, ko si starejši ali njihovi svojci ne zna-jo pomagati, so nekako zbegani. V tem času, ko izvajamo projekt, je zaživelo družabništvo, v DU Bel-tinci smo uvedli brezplačno prav-no pomoč. Nekatere strokovne službe so z našim posredovanjem ugodno rešile stiske in težave sta-rejših. Prostovoljci iz DU iščejo predvsem osamljene in tiste sta-rejše, do katerih ne seže nobena pomoč, sami pa se v tem preple-tem svetu več ne znajdejo. Starost postaja globalni pojav v razvitem in tudi v razvijajočem se svetu. O starosti moramo govoriti spoštlji-vo, ne pa kot o problemu, saj je starost za vse pravi izziv. Na žalost pa opažamo, da je danes pomem-ben le materialni svet, bogastvo, lepota ... človek pa je na stran-skem tiru. Pogosto so starejši

zapostavljeni, oropani določe-nih potreb. Pripisujemo jim največ-krat le materialno pomoč, kot so pokojnine, postelje v domovih za starejše, premalo pa spoštujemo ti-ste potrebe, ki so nujne za zdravo in kakovostno staranje. To so potrebe po ljubezni in pripadnosti, zdravih

medčloveških odnosih, dostojan-stvu, osebni varnosti, po druženju, zdravi prehrani, ustreznem stano-vanju, zdravstvenem varstvu .. To je le nekaj potreb,da bi se ob njih za-mislili.

Kako je to uresničljivo v posame-znih okoljih? Kdo lahko pri tem po-maga? So to lokalne skupnosti, dr-žava s svojo zakonodajo, predpisi in programi za starejše? Kaj pa sami lahko storimo za starejše? Začeti je potrebno v družini. Vprašajmo se, ali sprejemamo starejše kot naše starše, ali jih razumemo in spoštuje-mo, upoštevamo njihovo pomoč pri varstvu vnukov, ali jim tudi mi po-magamo? So nam v breme, ko jim pešajo moči in življenjska energija, nam zmanjkuje časa za prijazno be-sedo…Starejše takšen način žalosti, povzroča nezadovoljstvo, osamlje-nost in druge negativne pojave, ki iz tega sledijo. To so potrtost, de-presije, samomori…Čeprav se o teh vprašanjih neradi pogovarjamo, si ne smemo pred njimi zatiskati oči. Zavedamo se, da problemi so in bodo tudi v bodoče. K reševanju le teh poleg družbenih služb lahko v veliki meri pripomorejo tudi razne nevladne organizacije.

Med slednje spada tudi DU, ki ne deluje le zaradi sedanje genera-cije starejših, pač pa utira pot sre-dnji generaciji, ki prihaja za njo. Tega dejstva se je prav gotovo zave-dal pokojni Jože Bojnec, dolgoletni predsednik DU Beltinci.V projektu »Starejši za starejše« je videl nekaj dobrega za starejše ljudi, zato gre njemu zasluga, da se danes to izva-ja v DU Beltinci.Kot prostovoljec je tudi sam obiskoval starejše in se za-nimal za njihove težave.Vse življe-nje je iskal poti, ki bi vodile v lep-šo in boljšo prihodnost predvsem kmečkih

ljudi na tem malem koščku bel-tinske ravnice. Imel je še veliko na-črtov, a žal so za vedno odšli z njim. Ostale so le sledi in dnevi, ki so vre-dni spomina. Na vseh nas pa je, da nadaljujemo že začeto delo, da združujemo svoje moči in znanje za dobro starejših in vseh generacij, ki bodo prihajale za nami.

Izlet v Hrvaško Zagorje - spomenik Matije Gubca


29

DRU

ŠTVA

Predstavlja se prekmursko osteološko društvoMarija HORVAT • Mali rijtar

Rada bi vam predstavila Prekmur-sko osteološko društvo s sedežem v Murski Soboti na Kocljevi ulici 4. Delu-je že pet let in šteje okrog 320 članov, od tega 38 iz beltinske občine, na kar smo še posebej ponosni.

Osteoporoza je bolezen, za kate-ro so včasih zbolevali le starejši ljudje, danes pa vse več mladih oboleva za to boleznijo.

Osteoporoza je tiha bolezen, ki ne boli, pač pa je asimptomatska in pro-gresivna. Značilnost te

bolezni je krhkost kosti, kar je ne-varno v primeru zlomov. Ko ugotovi-jo znižanje mineralne gostote, je zdra-vljenje dokaj neuspešno in neprijetno. Pri zdravljenju je pomembno vnašanje D vitamina in kalcija, zdravega življe-nja in gibanja na svežem zraku.

Da bi preprečili bolezen oz. osve-ščali ljudi o njej, organiziramo preda-vanja, pohode, kolesarjenja, piknike v naravi, druženja in izlete po Sloveniji in izven nje. Pripravljamo tudi delavnice, kjer se učimo marsikaterega ročnega

dela, kot so: kuhanje, kvačkanje, štri-kanje, obšivanje, slikanje in fotografi-ranje.

Uživajte na soncu, kjer je največ vi-tamina D! Zaužijte čim več mlečnih iz-delkov, ki vsebujejo dosti kalcija!

Bodite zdravi in poskrbite zase in za svoje zdravje!

Če vas zanima kaj o našem društvu ali če bi želeli biti naš član, lahko pokli-čete na tel.: 051-680-593

Člani društva

Prehojena pot TD “SODAR” Gančani v letu 2007Matilda PUCKO • Mali rijtar

Vsak dober gospodar že pozimi snuje načrte za prihajajoče leto. Načrt lahko uspe ali pa ne. Nanj vpliva mno-go dejavnikov, na katere posameznik nima vpliva.

Tudi mi v društvu smo si zadali na-loge in jih razporedili čez vse leto. Ene so zahtevale več aktivnosti, dela, na-pora, ene so bile raziskovalne, druge

razvedrilne ... Delali smo kot družina in uspeli. Zvrstile so se dejavnosti, ki jih nismo načrtovali. To je gostovanje naše humoristične skupine na Kobilju, kjer smo predstavili Veseli večer pred polno dvorano mlajše in srednje ge-neracije. Bili smo izredno presenečeni nad številnim obiskom, publika pa nas je nagradila z velikim aplavzom.

Tako nas je tudi presenetila razgle-dnica, ki jo je poslal g. Josef Mraćek iz Češke, ki je želel navezati stike z dru-štvom, spoznati naše kraje. Poslali smo mu opis naše vasi, njene značil-nosti, izgled Prekmurja, priložili nekaj slik ter ga povabili na našo osrednjo prireditev – postavitev mlaja. Gospod se uči slovenskega jezika. V kolikor bo do srečanja prišlo, Vas bomo, dra-gi bralci in bralke našega glasila, ob-vestili.

MAŠKARADA

Kostume za pustno povorko smo izdelovali na naših delavnicah mesec dni prej.

Tudi letos je povorka krenila iz-pred gasilskega doma ter se odpra-vila po vsej vasi. Na nekaj mestih so nas vaščani počakali in se nam pri-družili v povorko. Ob koncu pohoda po vasi se je povorka ustavila pred gasilskim domom, kjer so si maske spočile in se okrepčale, da so potem lahko še nekaj časa rajale ob dobri glasbi.

Kukorčnjak v praznični podobi čaka na prvo koruzo.


30

DRU

ŠTVA

Poročilo krajevne organizacije zveze borcev BeltinciLizika ZADRAVEC • Mali rijtar

Spoštovani !

Leto je naokoli in čas je, da damo poročilo o našem delu v preteklem letu.

Po lanskem občnem zboru, ki smo ga imeli 8. marca v gostilni DUH v Bel-tincih, smo imeli eno korespondenč-no sejo in sicer smo zaradi bolezni in nezmožnosti prihoda na sestanek za-radi raznih okoliščin po privolitvi čla-nov upravnega odbora sprejeli sklep, da se udeležimo srečanja na Vaneči pod naslovom »Ne pozabimo prete-klosti!«

Srečanja se je udeležilo 23 članov,

kar je za člane s tako visoko starostjo lepo število. NA SREČANJU SMO SE IMELI LEPO.

Po tem srečanju smo člani našega

združenja ob pomoči mladega društva za ohranjanje zgodovinskega spomina na našem področju pripravili proslavo ob 17. oktobru, dnevu spomina na na-rodnega heroja ŠTEFANA KOVAČA in ob tej priliki pripravili manjšo pogosti-tev vseh prisotnih.

Na dan spomina na prihod prve partizanske čete v Prekmurje se nas je zbrala skupina zanesenjakov in opra-vili smo pohod po poti ĐEMSOVE ČETE in sicer smo prehodili pot od Ve-like Polane, skozi BREZOVICO in NE-DELICO do pokopališča v NEDELICI, kjer smo se poklonili spominu ŠTE-FANA KOVAČA in prižgali svečo. Tu bomo tudi nadaljevali pohod v leto-šnjem letu in ga nadaljevali do Stre-hovskih goric in tako sklenili to pot spomina.

Zaradi bolezni se lani pohoda ni

mogel udeležiti a Danilo Maglica , sin pokojnega člana Đemsove čete.

Pred koncem leta smo se na se-

stanku članov upravnega odbora do-govorili, da bomo kljub slabi finančni situaciji obdarili naše bolne in ostarele člane z skromnim darilom, zato sva z g. Simičem naročila v trgovini ŠPAR pa-kete in jih razvozila vsem bolnim čla-nom po domovih.

V letu 2007 smo od občine dobi-

li tudi zaostalo dotacijo za leto 2006, vendar je le ta tako mala, da s tem de-

narjem lahko zelo skromno gospoda-rimo.

V letu 2007 smo s praporjem so-

delovali na pogrebih vseh umrlih čla-nov. V tem letu smo pokopali 5 naših članov in sicer: v Lipi Ivana Sobočana, v Ižakovcih Franca Žižeka, v Dokležov-ju Franca Lukača, v Bratoncih Anico Vedenik, v Melincih Marijo Kuzma, v Beltincih Marijo Černi, dolgoletno taj-nica društva in ženo našega dolgole-tnega predsednika.

Vsakemu pokojnemu smo nesli

sveče in prapor in v imenu članstva iz-rekli sožalje.

Pred kratkim nas je župan Milan

Kerman povabil k sodelovanju z vete-rani druge svetovne vojne iz Avstrije in sicer iz Furstenfelda, zato sva s Simi-čem predlagala. županu, da povabi na naš občni zbor predstavnika iz Avstri-je.

TRADICIONALNI POHOD V MAJU

V maju smo spet izvedli pohod po naši poti med čudovitimi rastišči iri-sov, divjega šipka, solzic,… ki so prav v tem času enkratne. Postanek smo imeli pod stoletno hruško, da smo se malo okrepčali s kavo in prisluhnili pe-tju ptic v okolju.

Na koncu poti, ki je dolga približno 6 km, nas je čakal slasten bograč, od-dih in vesela pesem.

Pod hruško so se nekateri člani tudi zbrali v noči na binkoštno nedeljo ob kresu in pokanju z biči – letos je to bilo prvič, glede na pozitivne izkušnje pa se bo ta običaj zagotovo obdržal.

FOLKLORNI FESTIVAL

V letu 2007 je društvo spet sodelo-valo na folklornem festivalu, kjer smo se predstavili z mletjem koruze, giba-nico, dobrotami iz koruzne moke. Vse je popestril moški pevski zbor iz Gan-čanov, člani pa so prikazali skeč, nave-zan na prikazano dejavnost.

OTVORITEV KUKORČNJAKA IN RAZSTAVE ROČNIH DEL

V prejšnjem letu smo končali naš največji projekt – izdelava »KUKORČ-NJAKA«. Tako smo ga 30.4.2007 posta-vili pred staro OŠ. Otvoritev le tega je bila združena s tradicionalno razstavo ročnih del, ki so nastajala v zimskih de-lavnicah in doma, pod naslovom »SKO-ZI ŠIVANKINO UHO«.

''Kukorčnjak'' je izdelal naš član Franc Zadravec, ki mu gre vse prizna-nje in zahvala za estetsko in natančno, originalno izdelan objekt.

IZLET NA MADŽARSKO

5.9.2007 smo se odpravili na izlet v Budimpešto. Izleta se je udeležila veči-na članov in še nekateri drugi vaščani. Izlet je bil enkraten. Marsikaj smo vide-li, pa tudi vzdušje je bilo nepozabno.

»S KORUZO OD POMLADI DO JESENI«21. oktobra smo priredili finale na-

šega projekta - S KORUZO OD POMLA-DI DO JESENI.

Kljub temu, da sta Štefan Vinkovič - starejši in mlajši - zemljo za setev pri-pravila dobro z vsem, kar je za setev potrebno, nam je suša pridelek oklesti-la. Toda pridelek smo ročno pospravili in ga v dvorani ŠRC po starem običaju ličkali kot nekoč. Med ličkanjem se je prepletal kulturni program. Vsi obisko-valci in nastopajoči so bili nagrajeni z domačimi vrtanki.

Pri tem projektu so sodelovali uče-ni OŠ Beltinci, ki bodo projekt »JEDI IZ KORUZNE MOKE« predstavili v Ljublja-ni. V ta namen smo jim dali opis pro-jekta in nekaj receptov za jedi iz koru-zne moke.

MIKLAVŽEVANJE

Ker ta običaj počasi izumira, se vsi v našem TD trudimo, da bi ga ohrani-li in med mlade prenesli čim več vraž in navad. Tako je bilo tudi lani, ko je sv. Miklavž s spremstvom obiskal otroke družin, ki so to želele.

Leto smo kot velika družina zaklju-čili 29.12.2007 v veselem druženju v gostilni Maučec v Gančanih.


31

DRU

ŠTVA

Seminar za vodnike raftaMarko ŽIŽEK • Mali rijtar

Dokležovje na seminarju za vo-dnike rafta 2007 v Radencih ob Kol-pi.

Zadnja leta so šport in rekreacijo na divjih vodah v Sloveniji zaznamovale številne nesreče, ki kažejo, da lanskole-tna predvidevanja, ki so bila empirične narave in »plod kmečke pameti«, niso bila zgrešena. Pri nas v Sloveniji so bile med najodmevnejšimi vsekakor smr-tne žrtve predvsem na reki Soči . Vsak od nas, ki se je že na nek način srečal z različnimi rekami, pa bi prav tako lahko navedel kakšen primer iz svo-je prakse, ko je bilo potrebno kar ne-kaj znanja iz prve pomoči in reševal-nih izkušenj. In kako bo v prihodnje? Vse več bo prevozov po rekah, zato je zelo pomembno, kako bodo ti urejeni, kakšne bodo varnostne zahteve in kaj bo moral upoštevati bodoči vodnik oz. društvo, da se bo lahko ukvarjalo s tem športom. Sam rafting v smislu turistič-ne dejavnosti pri nas obstaja dobrih deset let, morda kakšno leto več. Letos mineva sedem let, odkar se je v Slove-niji organiziral prvi seminar za vodnike raftov v okviru Rafting zveze Sloveni-je. Po toliko letih se kaže, da se je taka oblika dela prijela, še več: Danes je bolj kot kdaj koli doslej potreba po prever-janju znanja vodnikov postala nuja, saj le tako lahko prispevamo čim več k večji varnosti na vseh slovenskih re-kah. Pogoje za upravljanje rafta, gumi-jastega veslaškega čolna, po celinskih vodah v Republiki Sloveniji določa 27. člen Zakona o plovbi po celinskih vo-dah (ZPCV) .

Tečaj za vodnike raftov je lansko leto potekal na Dolenjskem na reki Kolpi v vasici Radenci. Nastanili smo se v CŠOD domu Radenci, kjer nas je nagovoril sam organizator in nas raz-poredil v skupine. Samega tečaja se je udeležilo nekaj čez trideset tečajnikov iz vse Slovenije (Soča, Sava Dolinka,

Sava Bohinjka, Sava, Savinja, Ljubljani-ca, Krka, Kolpa in Mura). Že prvi dan smo začeli delati po skupinah. Teoretič-ni del je obsegal dvajset ur, obravnava-li pa smo predvsem osnove psihologije v športu, managment v športu z osno-vami informatike, osnove pedagogike, metodiko športnega treniranja, tehni-ke veslanja, osnove športne medici-ne, prve pomoči in reševanja iz vode. Spoznali smo tudi zgodovino raftinga, kako se giblje tekočina in hidrodina-mične osnove plovnosti. Največji pou-darek je bil dan opremi, redu, varnosti in kodeksu obnašanja na vodi. Preda-vatelji so bili predvsem profesorji iz Fa-kultete za šport v Ljubljani in nekateri predstavniki, ki so za Slovenijo v pre-teklih letih priveslali kar šest svetovnih naslovov v raftingu na divjih vodah, ki so se odvijali na svetovnih rekah, kot so Zambezi, Tara, Una idr. Praktič-ni del je obsegal petindvajset ur, kjer smo opravili plavalni preizkus, osnove vodenja po rekah, praktično spozna-vanje tehnike elementov veslanja, re-ševanje iz divjih voda ter organizacijo

in vodenje ture. Tu so bili predavatelji predvsem profesionalci, katerih imena sodijo v sam svetovni vrh raftinga ter kajakaštva. Sam tečaj je potekal tri dni, od petka do nedelje, ko smo pristopi-li tudi k opravljanju teoretičnega dela izpita. Po opravljenih šestih preizkusih znanja smo si pridobili licenco z nazi-vom VODNIK RAFTA - strokovni dela-vec I.

V Sloveniji do konca leta 2007 po-seduje veljavno licenco 87 vodnikov, od tega smo v Pomurju trije. Seminar je bil izveden po programu, ki ga je potrdil Strokovni svet za šport pri Mi-nistrstvu RS za šolstvo in šport in je ve-rificiran kot edini veljavni v Republiki Sloveniji na področju raftinga.

Vodnik rafta, ki ne bo imel prido-bljenega naziva VODNIK RAFTA - stro-kovni delavec I, ne bo mogel več vo-diti spustov turističnih raftov, kar bo v letošnji sezoni preverjal tudi inšpek-tor za plovbo po celinskih vodah. Ena-ko velja tudi za tuja podjetja, klube in društva, ki se ukvarjajo z raftingom na slovenskih rekah!

Čolnarji in čolnarki iz Dokležovja v” manevru”.


32

DRU

ŠTVA Društvo čolnarjev Dokležovje

Marko ŽIŽEK • Mali rijtar

Društvo čolnarjev Dokležovje je že tretje leto zastopalo občino Bel-tinci na 5. mednarodnem spustu murskih ladij.

V mesecu juniju lanskega leta je po-tekala že peta dvodnevna javna prire-ditev, imenovana Spust murskih ladij, ki jo v sodelovanju z občinami Tišina, Razkrižje, Beltinci, Črenšovci, Raden-ci, Sv. Martin na Muri, Mursko Sredi-šče, Bad Radkersburg ter partnerji iz Madžarske vsako leto koordinira Zve-za ekoloških gibanj. Start spusta, ki ni tekmovalnega značaja, se je začel ob mostu čez Muro v Cmureku v Avstriji, končal pa na Hrvaškem v Novakovcu.

V petih letih koordinacijskih se-stankov, na katerih so sodelovali pred-stavniki občin, župani, predsedniki različnih društev ter predstavniki orga-nizatorja spusta ZEG-a je bilo sklenje-no, da je spust namenjen ohranjanju tradicionalnih plovil, lesenih čolnov, kakršne na reki ponekod še najdemo in da prireditev traja dva dni, odvija pa se vsak četrti vikend v mesecu juniju.

Tako je bilo tudi lansko leto, ko je približno petintrideset plovil, od tega petindvajset lesenih, s približno 250 udeleženci krenilo na nepozabno avanturo proti Sloveniji ter se na različ-nih lokacijah ustavljalo. Ob postankih so organizatorji ponujali tako atrakti-ven kulturno umetniški kakor tudi ku-linarični program pogostitve udele-žencev. Moto in vodilo te prireditve je dogajanje, zbliževanje ob Muri živečih narodov ter ozaveščanje in spodbuja-nje ekologije in starih običajev ter dru-ženje v naravi.

Največ predstavnikov na lanskem spustu je imela Hrvaška (100), Slove-nijo je zastopalo 90 udeležencev, od tega občino Beltinci 11, Avstrijo in Ma-džarsko pa 30 udeležencev. Vse do pri-hoda na Petanjce nas je spremljalo slabo vreme in vsakoletni »brodolo-mi« neustreznih hrvaških lesenih čol-nov na brzicah v bližini Apač. Občina

Tišina je pripravila kulturni program in vsem udeležencem postregla s ko-silom, nakar smo odveslali proti naši občini. Tam je bila organizirana javna ekološka tribuna o stanju reke Mure in nameravani gradnji HE. Po daljšem po-stanku smo pot nadaljevali proti Raz-križju, kjer je bil končan tudi prvi dan spusta. Po večerji se je v okviru prazni-ka občine Razkrižje nadaljevala zabava na prireditvenem prostoru.

Po zajtrku naslednjega dne je kara-vana čolnov krenila proti Hrvaški, kjer pa na meji ni bilo čutiti nobenih medsosed-skih trenj in nacionalnih ideologij.

Prav nasprotno: Po prihodu v ob-čino Mursko Središče so nas pričaka-le množice ljudi in čutiti je bilo, kaj za naše sosede pomeni tak dogodek in sama reka Mura!

Zasidrali smo se v fenomenalno zgrajenem privezovališču s pomolom za čolne, ki mu domačini pravijo kar »riva«, na trdna tla pa so nas pospremile mažoretke s slavolokom. Po odličnem kulturnem programu in kulinarični po-nudbi smo odveslali še do kraja Podtu-ren, ki je že od lani znan po dobrosrč-nosti, saj se je predlanski spust končal

prav v tem kraju. Tudi letos so se tam-kajšnji krajani izkazali kot zelo dobri go-stitelji. Vse, kar se je najlepšega dalo do-živeti na lanskem Spustu murskih ladij pa smo za konec doživeli v Dekanovcu, kjer so nas tisoči pričakali na bregovih Mure, tako da se je obljuba o nepo-zabnem sprejemu več kot potrdila. Na koncu je vsem čestital še međimurski župan in poudaril, kako prav takšne prireditve dokazujejo, da narodi vseh dežel ob Muri lahko skupno ustvarijo vredne cilje. Za sodelovanje pri organi-zaciji je Občina Beltinci prejela prizna-nje, ki ga je prevzela ga. Elica Horvat, prav tako pa je priznanje za zasluge do-bilo tudi Društvo čolnarjev Dokležovje. Zahvala za udeležbo našega društva na tem spustu gre predvsem ZTK Beltin-ci in Gradbenemu inženiringu Gomboc, ki sta podprla udeležbo našega društva na tem spustu.

Prva koordinacijska seja za 6. Med-narodni spust murskih ladij je bila že oktobra, kot cilj spusta pa je bil ome-njen izliv Mure v Dravo. Nobenega dvoma ni , da se 6. Mednarodnega spusta murskih ladij 2008 ne bi udele-žili. Se vidimo na Muri junija 2008!

Pred spustom ...


33

DRU

ŠTVA

Medobmočno srečanje pevcevMarija ZVER • Mali rijtar

»Pevci pojejo,godci godejo.«

Medobmočno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž.

V Gradišču na Kozjaku se je odvija-lo 6. oktobra 2007 medobmočno sre-čanje pevcev ljudskih pesmi in god-cev ljudskih viž. Organizator srečanja je bil Javni sklad RS za kulturne dejav-nosti, območna izpostava Ruše. Nasto-pilo je dvanajst skupin SV Slovenije. Iz pomurske regije je bilo zastopanih pet skupin, kar je lep dokaz, da je pe-sem v pokrajini ob Muri zelo živa med pevci ljudskega petja. Ponosni smo, saj sta našo občino zastopali dve skupini: Melinčki ciglarji iz Melincev in pevke Jesensko listje iz Dokležovja. Iz len-davske izpostave so nastopili pevci iz Dobrovnika in z Gornje Bistrice. Z de-snega brega Mure so ljutomersko iz-postavo zastopali pevci – Fantje od Male Nedelje. Avtobusni prevoz je or-ganiziral JS iz Lendave in ob tej priliki jih želim pohvaliti, saj je bila organi-zacija in kontaktiranje s skupinami na zelo visokem nivoju.

Vsi na avtobusu pa smo poskrbe-li za dobro voljo in seveda tudi pesmi ni manjkalo. Naše druženje smo izko-ristili za medsebojno spoznavanje in navezovanje novih prijateljstev. Z za-nimanjem smo opazovali pokrajino, skozi katero smo potovali in se ustavili na Vuzenici, kjer smo si ogledali elek-trarno.

Bolj ko smo se bližali našemu cilju, bolj se je hribovita pokrajina ob meji z Avstrijo zoževala, cesta je postajala vse ožja. Toda imeli smo izkušenega šofer-ja in zanj to ni bil problem. V kraju so nas domačini zelo prijazno sprejeli in nas pričakali z domačimi dobrotami, ki so jih pripravile prijazne domačinke iz društva kmečkih žena. Za vse nastopa-

joče je bilo lepo poskrbljeno v šoli, kjer so se nastopajoči pripravili za nastop v sosednji zgradbi, kjer imajo tudi dvo-rano. In zakaj je bilo izbrano prav Gra-dišče na Kozjaku? Srečanje je bilo po-svečeno pokojni pevki Romani Črnko, domačinki, ki je skupaj s svojo hčerko Ano Črnko ponesla izvirno pesem svo-je pokrajine po vsej Sloveniji in tudi v zamejstvo. Veliko njunih pesmi je po-snetih in so jih skrbno proučili glasbe-ni strokovnjaki, iz katerih bodo črpali in odkrivali glasbene značilnosti ljud-skega petja. Ni kaj, zelo lepa gesta or-ganizatorjev! Vse nastopajoče je prisrč-no pozdravil župan Občine Selnica ob Dravi, kamor spada Gradišče. Med go-sti je bilo tudi nekaj zelo znanih imen: g. Ramovš, g. Knific,strokovnjakinja za ljudsko pesem ga. Urša Šivic…

Na odru je bilo slišati najrazličnejše pesmi in viže naših pokrajin, ki so nav-dušile občinstvo. Dvorana je bila na-polnjena do zadnjega kotička, saj se domačini razveselijo vsakogar, ki zaide v njihovo prijazno okolje. Gostoljub-nost in prijaznost ljudi v hribovitem

svetu je njihova odlika, saj so dobri so-sedje tudi s sosedi na drugi strani – z Avstrijci. Raztresenost hiš po hribih in oddaljenost od urbanega središča jih je še bolj združila in povezala med se-boj. Lahko so nam za zgled, kako je potrebno stopiti skupaj in za njih prav gotovo velja rek: »Vsi za enega, eden za vse!« Mislim, da bi se od njih lahko marsičesa naučili in tudi sprejeli v svo-je okolje.

Sledilo je druženje v sosednjem kraju, kjer smo se zbrani zavrteli ob zvokih domačih godcev in si napol-nili želodce. Vodje skupin so medtem opravili razgovor, ki so ga vodili že prej omenjeni strokovnjaki. Iz teh strokov-nih razgovorov vedno odnesemo ko-ristne napotke, ki nam pomagajo pri našem nadaljnjem delu. Srečni in ve-seli smo, da dobimo potrditev o na-šem delu tudi od tako izkušenih stro-kovnjakov in obljubili smo si, da se kmalu srečamo.

Čeprav nekoliko utrujeni in zaspa-ni, smo na avtobusu zapeli: O, zdaj gre-mo, o, zdaj gremo, nazaj še pridemo!

Brez knjig se ne da živetiTina ZVER • Mali rijtar

Brez knjige se ne da živeti, kajti življenje z njimi je mnogo lepše.

Teh besed se spomnim vedno, ko stopim skozi vrata knjižnice. Le kako more kdo živeti brez knjig, saj so ven-dar naše prijateljice !? Sama jih imam

zelo rada, saj me spremljajo že od zi-belke naprej. Z odraščanjem se je se-veda njihova vsebina spreminjala, vendar sem še vedno navezana na vse, ki so na moji knjižni polici. Ne vem, če bi se lahko od katere ločila, saj je vsaka vez s tistim, ki mi jo je podaril.

O vsem tem sem premišljevala, ko sem se 23. novembra 2007 udeležila svečanosti v soboški knjižnici. Bila sem prijetno vznemirjena, saj sem pričako-vala velik dogodek. In res je bilo tako.

V nabito polno preddverje knji-žnice je stopil prvi predsednik Slove-

Naše pevke v Gradišču na Kozjaku.


34

DRU

ŠTVA

Velika nočMarija ZVER • Mali rijtar

Veter piha, zemlja dihasveže posejana.Z vaške cerkvice doni praznična hozana.

Sonce širi zlat obroččez aprilsko vreme, da bi za veliko nočhišam grelo sleme.

Naj bo sonce ali ne – praznična vsebina tankočutno obnovidavno sled spomina.

Takole je pesem vabila na razsta-vo velikonočnih aranžmajev in ročnih del naše članice Ane Hladen, ki jo je pripravila v prostorih vaškega doma v Dokležovju. Naša Ana je izredno mar-ljiva in spretna mojstrica v izdelovanju najrazličnejših ročnih del.

Mnoga izmed njih krasijo njen pri-jeten dom v Dokležovju, veliko pa jih je podarila. Seveda so nanje ponosne tudi njene hčere, ki so tako z dragoce-nimi vezeninami tesno povezane z njo. Še posebno velja to za hčerko, ki živi v Franciji in jo velikokrat skupaj z druži-no obišče v domovini. Vsakokrat z nji-

mi potujejo tudi ročna dela, ki so del nje in to jih povezuje in bogati. Naša Ana je veliko svojih ročnih del podarila našim gostom, ki so nas obiskali v Do-kležovju. To pa je najlepše darilo tiste-

mu, ki ga zna ceniti in spoznati. Želimo ji, da bi tudi v prihodnje

spretno sukala nit in šivanko ter nas še dolgo razveseljevala s svojimi umetni-nami.

nije g. Milan Kučan s soprogo Štefko. Pokrajinski in študijski knjižnici je že tretjič podaril knjige, ki so se v času njegovega predsedovanja nabrale v njegovi knjižnici. Prve knjige je poda-ril pred desetimi leti, drugo zbirko pa je svojemu rodnemu Prekmurju poda-ril pred petimi leti . Povedal je, da od-ločitev dati knjige v dar nikakor ni bila lahka. To je tako kot z otroki, saj imaš vse enako rad. Kar verjeti nisem mo-gla, ko sem videla tako zanimive knji-ge ( tudi unikate ), ki bodo krasile in bogatile knjižnični prostor. Zavedala sem se, da takšno dejanje lahko sto-ri le človek, ki ima rad knjige in svo-je ljudi. Na ogled so tudi številne fo-tografije, katere knjižnično zbirko še dodatno popestrijo in nam pričarajo pred oči srečanja in trenutke s svetov-no znanimi osebnostmi. Soboška knji-žnica je tako bogatejša za kar 2300 knjižnih enot in lahko smo ponosni, da je ta čast doletela prav našo pokra-jinsko knjižnico v Murski Soboti. Prije-tno vznemirjena pa sem bila še zaradi obiska novoizvoljenega predsednika g. Danila Türka in avstrijskega predse-

dnika Heinza Fischerja s soprogama. Zelo me je navdušila tudi knjižničar-ka Vesna, ki je predstavila prekmur-sko ljudsko pravljico Od Janoša krala, katera nosi v sebi bogato sporočilno vrednost. Uglednim gostom pa je pro-store knjižnice predstavila direktorica knjižnice Suzana Szabo Pahič.

Ko sem se odpravljala na slovesni dogodek, sem vzela s seboj drobno knjižico – našo ustavo. » Za vsak slu-čaj! » sem si rekla, mogoče pa bo pri-ložnost, da dobim podpis. In res se je moja tiha želja uresničila. Še več, tudi fotografirala sem se s tako pomembni-ma in prijetnima človekoma.

Z novim predsednikom RS gospodom Danilom Türkom, ki se je udeležil srečanja, avtorica članka Tina Zver, Jože Lenarčič in Marija Zver.

Ana Hladen med svojimi umetninami


35

DRU

ŠTVA

Pust pust mastnih ustMarija ZVER • Mali rijtar

»Debela repa, dugi len,fašenik je cejli den!«

Tudi v Dokležovju je PUST na pu-stno nedeljo s svojimi norčijami prega-njal zimo in klical pomlad.

Pustna povorka se je poveselila po naši vasi v družbi godca Jožeka , ki je veselo raztegoval svoj meh. Pustne šeme so prešerno poskakovale in raz-veseljevale mimoidoče.

Še posebej živahno pa je bilo v dvo-rani našega doma, kjer so maske za-plesale ob zvokih muzikantov. In kdo jih je zabaval? Ne boste verjeli, sam predsednik KS Boris Brunec in njegov brat Joško. Ja, v takšni vlogi pa ga še nismo videli. Maškare so se posladka-le s slastnimi krofi in grele s toplim ča-jem. Bilo je veselo in zabavno in želimo si , da bi bilo tako tudi celo leto!

O tem pričajo tudi naše fotografije. Skupinska fotografija v dvorani – muzikanta Boris in Joško.

Tudi upokojenci v Melincih smo aktivniHelena GAL • Mali rijtar

V okviru DU Melinci že četrto leto deluje folklorna skupina in skupina ljudskih godcev. Skupino vodi Helena Gal, na harmoniki pa jo spremlja Marjan Horvat, ki si kljub delu na kmetiji najde prosti čas za druženje z upokojenci. V obeh skupinah smo isti člani, sodeluje nas 14 upokojencev. Pri folklorni sku-pini plešemo prekmurske ljudske ple-se tako, kakor smo jih mi sami plesali v naši mladosti. Kot ljudski godci igra-mo slovenske narodne pesmi. Za in-strumente smo poiskali nekatera stara kmečka orodja, katera danes ne upora-bljamo več. Ribež, na katerem so v pre-teklosti ženske prale perilo, da lep zvok, če ga drgnemo z leseno palico. Prijeten zvok dajo lesene grablje, če po njih tol-čemo s topim predmetom. Tudi te so danes redkost, saj so jih v današnjih dneh nadomestile plastične. Predmete, kot so lesena krnička in rešeto, smo na-šli na podstrešju, saj se tudi ta ne rabijo več. Brušenje in klepanje kose pa daje cvenk glas. Vugaš ali lončeni bas nado-mešča kontrabas. Tega so izdelovali že naši predniki in je ohranjen še danes kot ljudsko glasbilo. S temi predme-ti spremljamo samo ritem. Vsak od teh ima svojevrsten čaroben zvok. Na šejf, s katerim smo nekoč jemali vino iz sodov, se da zaigrati melodija. Glavna pa je se-veda diatonična harmonika. Naša sku-pina se v zimskih mesecih sestaja vsak

teden ob četrtkih. Imamo se lepo, saj se po vajah radi sprostimo, družimo, po-klepetamo, obujamo spomine na pre-teklost. Marsikdaj se poveselimo ob ko-zarčku domačega in dobrih domačih dobrotah, katere pripravimo ženske. Skupaj slavimo rojstne dneve in godo-ve, valentinovo in dan žena. Ob takih prilikah ženske presenetimo moške in obratno. Imamo se vedno lepo. Tako si popestrimo dolge zimske večere. Z naši-mi nastopi zabavamo in razveseljujemo staro in mlado, popestrimo prireditve v vasi, tako na Ciglarskih dnevnih, na ma-

terinskem dnevu in drugih prireditvah v KS. Udeležili smo se občinskega sreča-nja ljudskih pevcev in godcev v Beltin-cih, prav tako revije ljudskih pevcev in godcev ter srečanja v okviru Pomurske zveze DU v Odrancih. Nastopili smo na občnem zboru sindikata tovarne Mura v Diani v Murski Soboti. Z veseljem se odzovemo povabilom na Abrahame in druga praznovanja, kjer z našim nasto-pom presenečamo slavljence.

Trudimo se, da bi tudi našim upoko-jencem nudili čim več aktivnosti in razve-drila ter polepšali jesen našega življenja.

Nastop ljudskih godcev


36

DRU

ŠTVA Svečanost v počastitev dneva samostojnosti

Marija ZVER • Mali rijtar

Svečanost v počastitev dneva sa-mostojnosti in enotnosti v Dokle-žovju.

»Bodi zdrava, domovina,mili moj slovenski kraj!Ti prekrasna, ti edina,meni si zemeljski raj!«(Benjamin Ipavec)

Z verzi Benjamina Ipavca smo or-ganizatorji prireditve vabili na sveča-nost v počastitev Dneva samostojnosti in enotnosti, ki je bila v Dokležovju 23. decembra 2007. Lahko se pohvalimo, da prireditev organiziramo že vse od začetka, ko je naša domovina postala samostojna država. Program smo pri-

pravili člani DMP in moški pevski zbor KUD Dokležovje. Kot gostje so nasto-pili pevci z Bistrice: mladinski zbor OŠ Ferdo Godina in mladinska skupina Upanje, obe pod vodstvom Andreje Kelenc. Prvič pa so na našem odru za-peli gostje z desnega brega reke Mure iz Razkrižja – vokalna skupina Basilea in ženski zbor KUD Mura iz Murske So-bote, seveda pa so se predstavile tudi domače pevke Jesensko listje. Zelo bu-ren aplavz je požel tudi mladi glasbe-nik, ki se je šele začel učiti klavir – Al-fonz Balažic. Zaigral je dve skladbi in navdušil občinstvo v polni dvorani. Slavnostni govornik je bil župan Ob-čine Beltinci, gospod Milan Kerman, ki je poudaril prehojeno pot naše države

od začetkov njene samostojnosti do danes. Mladi recitatorji so predstavi-li delček zapisov iz knjige Ivana Jeriča »Moji spomini« in tako počastili njegov spomin. To je bila hkrati tudi napoved pomembnih dogodkov, ki jih bomo v Dokležovju obeležili v letošnjem letu, ko se bomo našemu domačinu vsaj malce oddolžili za njegov velik prispe-vek, ki ga je dal ne samo Prekmurju, ampak širši domovini. Ponosni smo na našega rojaka, ki je prijateljeval s Šte-fanom Küharjem iz sosednjih Braton-cev in pomagal zbirati ljudsko izročilo. Tako sem v knjigi »Ljudsko izročilo Pre-kmurja«, ki jo je o Küharju napisal Vilko Novak, našla tudi to pesem, ki jo je Kü-harju posredoval Ivan Jerič:

»V našoj fari beltinskoj,v občini dokležovskoj,si poglejte nás pojbáre,ka nas gor do dvajsti jé.

Radi gremo v oštarijo,tam vesélo spevlemo;što pa nešče z nami biti,njemi nos razkolemo.

Mi bi radi v méri bili,vse kak brate lübili;či bi z drügih ves´ tak šteli,večkrát bi veséli bili.«

Po končani proslavi smo vsi nasto-pajoči in občinstvo nadaljevali druže-nje in nazdravili prihajajočim prazni-kom. Bilo je lepo in doživeto.

Moški pevski zbor KUD-a Dokležovje.

1. Prešernov pohodAvgust KOROŠA • Mali rijtar

Poslanstvo gasilcev je predvsem reševanje ljudi in imetja ob narav-nih in drugih nesrečah. Da bi bili kos temu poslanstvu, moramo gasilci biti vedno v dobri psihofizični kondici-ji. Le-to vzdržujemo med letom pred-vsem z vajami in svojo pripravljenost potem pokažemo na raznih tekmova-njih. Običajno pa smo premalo aktivni v zimskem času.

Da bi se predramili iz »zimske-ga spanja«, oziroma, da bi se aktivi-rali, smo gasilci iz PGD Lipa sklenili, da bomo na pomlad organizirali po-hod. Nismo čakali do pomladi, da bi se »prebujali« hkrati z naravo, temveč

smo pohiteli z organizacijo pohoda že v mesecu februarju, čeprav je koledar-sko še vedno zima. To pa zato, ker smo želeli s tem pohodom hkrati počastiti tudi slovenski kulturni praznik in s tem pokazati, da smo tudi gasilci dovzetni za kulturo, da cenimo našega velike-ga poeta dr. Franceta Prešerna, njego-ve pesnitve, slovensko kulturo in s tem tudi svoj narod. Da bi naša prireditev lepše uspela in bila množičnejša, smo sklenili povabiti zraven tudi ostale va-ščane naše vasi, torej tudi tiste, ki niso gasilci. Nenazadnje gasilci delujemo v dobro vseh krajanov in prav je, da se z njimi tudi na tak način srečamo, oziro-

ma jim pripravimo prijetno nedeljsko popoldne. V ta namen smo vsakemu gospodinjstvu dostavili vabilo za po-hod. Na naše veliko zadovoljstvo se je odzvalo lepo število Liplenčarov, saj smo ob koncu, ko smo sestavili spo-minski seznam udeležencev pohoda, prijetno presenečeni ugotovili, da nas je vseh pohodnikov 102. To pomeni, da je bil z nami približno vsak sedmi prebivalec Lipe. Tudi po starosti smo bili pestra druščina.

Najmlajši (leti so večino poti pre-kolesarili) so bili sedemletni prvošolč-ki, najstarejši pa upokojenci, stari čez sedemdeset let, ki pa so dokazali, da


37

DRU

ŠTVA

Glas iz turističnega društva LipovciJanko BEZJAK • Mali rijtar

Utrip dela in pestrost življenja v vsaki vasi, pa tudi v občini, je v mnogo-čem usodno odvisen od različnih dru-štev oziroma od društvene dejavnosti. Društva so tista, ki skrbijo za druženje ljudi in njihovo vsakovrstno razvedrilo ter vključevanje v različne dejavnosti glede na interes, motivacijo in osebno-stno zavedanje pripadnosti. Društva so del vsake krajevne skupnosti, so del občine. Brez njih bi bili ljudje oropani družabnosti in bi se osebnostno niti ne poznali med seboj, tudi spričo pritiska raznih elektronskih medijev. Razmišlja-

nje posameznih struktur, da so društva privesek ali celo nepotrebna, je tehno-kratsko, skomercializirano in škodljivo. Res pa je tudi, da je nepotrebno tisto društvo, ki je samo na papirju.

Turistično društvo Lipovci je eno iz-med večjih, po številu članov in plača-ne članarine celo največje v vasi. To je možno trditi tudi po številu ljudi, ki so-delujejo v pripravah in izvedbi raznih prireditev. V letu 2007 je TD Lipovci iz-vedlo več prireditev in akcij. Najbolj množični sta bili predstavitev naše kra-jevne skupnosti na Folklornem festiva-

lu v Beltincih in Praznik buč – pozdrav jeseni 2007 v Lipovcih.

Da se je Praznik buč – pozdrav jese-ni v Lipovcih dobro » prijel«, je bilo do-kazano v nedeljo, 16. septembra 2007, ko smo organizirali že 5. tradicionalno prireditev. Lokacijo prireditve smo iz-pred vaškega doma preselili v športni center, kajti tu smo lahko zaradi raz-položljivega prostora postavili celo-ten občinski šotor, pa tudi sicer je več prostora.V tem letnem obdobju je vre-me zelo nepredvidljivo in streho smo morali zagotoviti. Kot nalašč pa je bila prireditvena nedelja čudovito sončna, naporno in zamudno delo s postavlja-njem in razstavljanjem ter pospravlja-njem šotora pa smo seveda pozabili, tudi spričo tega, da je bilo ob začetku programa pod šotorom le malo pro-stora nezasedenega. Nekateri obisko-valci so raje sedeli izven šotora na pri-jetno toplem soncu.

Zadnji praznik buč smo po sklepu UO TD popestrili z novo, dodatno vse-bino. Organizirali smo tekmovanje v kuhanju bučnega golaža. Povabili smo ekipe iz različnih krajevnih skupno-sti in občin, da pokažejo svoje kuhar-ske sposobnosti, seveda po določenih kriterijih in elementih točkovanja ozi-roma ocenjevanja, ki nam jih je posre-dovala mag. dr .Branislava Belovič iz Zavoda za zdravstveno varstvo M. So-

se tudi pri hoji lahko kosajo z marsika-terim občutno mlajšim.

Zbrali smo se ob 13. uri pred gasil-skim domom v Lipi v čudovitem sonč-nem vremenu. Med zbiranjem smo se ogrevali s čajem in kuhanim vinom. Za tiste, ki pa so bili že ogreti na poho-dno temperaturo, so bili na voljo tudi hladni napitki. Pohod (dolg je bil ne-kaj manj kot deset kilometrov) je po-tekal po pešpoti Lipa - Odranci - Bel-tinci - Lipa. Da pa ne bi bili na koncu preveč izčrpani, nas je približno na pol poti pričakal gasilski kombi z okrep-čilnimi napitki in prigrizki. Po kratkem postanku smo s še večjim veseljem na-daljevali pot. Pri vstopu v Lipo smo ob »cvetnem hribčku« , na katerem je iz zelenja izpisano ime našega kraja, na-pravili spominsko fotografijo. Pohod se je končal pred gasilskim domom, kjer smo ob skromnem prigrizku in ko-zarčku pokramljali o tem in onem.

Gasilcem nam je s pohoda ostalo

veliko lepih vtisov, upamo pa, da tudi ostalim pohodnikom. Število udele-žencev prvega pohoda je brez dvoma dovolj veliko jamstvo, da se prihodnje

leto ob slovenskem kulturnem prazni-ku spet srečamo in se sprehodimo po zdaj že znani, prijetni trasi.

Upam, da nas bo vsaj 102.

Vračamo se v Lipo

Pletenje izdelkov na Folklornem festivalu.


38

DRU

ŠTVA

Od zrna do kruhaHelena GAL • Mali rijtar

Etnološko-dokumentarni filmski zapis.

Člani TD Melinci smo jeseni dokon-čali velik projekt, snemanje etnološko-dokumentarnega filma z naslovom »Od zrna do kruha«, katerega smo po-

sneli po spominih iz naše mladosti, do-gajanja iz sredine prejšnjega stoletja. Zamisel za film je dala Helena Gal, svo-je zamisli pa je dodal tudi Stanko Mar-koja. Posneli smo vsa dela, ki so bila nekoč potrebna za pridelavo kruha.

Prikazana so dela v vseh letnih časih. Smatramo ga za etnološko-dokumen-tarni film, saj smo tako ohranili nekda-nja kmečka opravila za naslednje ro-dove, da ne bi šla v pozabo, saj se je marsikaj v zadnjih desetletjih pozabilo

bota. S tem delom prireditve pogla-bljamo sodelovanje našega TD z ome-njenim Zavodom pri akciji »Živimo zdravo«.

V kuhanju bučnega golaža so se pomerile tri ekipe iz: pobratenega TD Vuhred, TD Bratonci in Lipovec. Po mnenju ocenjevalke mag dr .Belovi-čeve so vse tri kuharske ekipe skuhale dober bučni golaž z razliko v dodatkih. Tretje uvrščena ekipa je bila iz Lipovec, drugo uvrščena iz Vuhreda in prva iz Bratonec. Poleg priznanja prvouvršče-ni ekipi so si vse tri zaslužile še zahvalo za sodelovanje in simbolično darilo.

Po tekmovanju v kuhanju bučne-ga golaža, ki je trajalo dopoldne in je bilo v izredno veselem vzdušju, se je začel kulturni program, ki ga je pe-stro in pristno vodil Milan Zrinski. Po-leg najmlajših Lipovčarov in domačih ljudskih pevk so v programu sodelo-vali še beltinski tamburaši ter gostje s humoristom in člani svojega ansam-bla » Kurbusi« iz Vuhreda. Vse prisotne je pozdravil in se zahvalil donatorjem predsednik TD, svoj pomenljivi nago-voril pa jim je namenil tudi župan ob-čine Milan Kerman. Podelili smo tudi priznanje za naj domačijo 2007 v Li-povcih. To laskavo priznanje si je pri-služila družina Maučec, hišna št. 252 .

Kot se spodobi na takšni priredi-tvi, smo tehtali tudi buče po teži. Po ugotovitvah ocenjevalne komisije je najtežja buča zrasla pri družini Milana Mesariča iz Lipovec, št.123. Tehtala je 41 kg. Druga najtežja buča je bila last Jožefa Ferčaka, predsednika KS Lipa in žene Marte. Še dobro, da je bila steh-tana prej, preden so mu jo odtujili ne-znani storilci. Na tretje mesto se je uvr-stila buča družine Žalik, Lipovci št. 49.

Po končanem programu so zvoki instrumentov glasbene skupine Filing razgreli prisotne obiskovalce. Bilo je veselo, da je kaj. Aktivne Lipovčarke in članice TD so spekle in razstavile buč-ne specialitete, ki so jih ponudile obi-skovalcem,.lLipovska Pikapolonica pa dober bučni sladoled in bučno torto z epilogom na licitaciji.

Praznik buč – pozdrav jeseni 2007 je bil na področju krajevne skupnosti pred številnimi domačijami zaznamo-van s pestrimi bučnimi aranžmaji in fi-guralijami iz buč, kar je tudi obvešča-lo domačine in turiste, da se v Lipovcih nekaj dogaja.

Naslednji Praznik buč – pozdrav jese-ni 2008 bomo poskušali popestriti z ude-ležbo večjega števila sodelujočih ekip v kuhanju bučnega golaža, tako na regij-ski, medregijski in mednarodni ravni.

Pustna maškarada 2008

Tudi pustna maškarada ima v Li-povcih kar dolgo tradicijo. Prva je bila leta 1995, na pustno nedeljo, 03. fe-bruarja 2008, pa je bila že trinajsta.

Program pustne prireditve je bil sledeč: ob 13,30 je bilo zbirališče mask pred vaškim domom. Začetek povor-ke po ulicah krajevne skupnosti je bil ob 14.uri. Seveda je bilo veselo, saj so povorko spremljali zvoki harmonike, bobna in trobente. Vse maske so va-ščani pričakali ter pogostili s pustni-mi dobrotami in pijačo za vsakogar pri slaščičarni Pikapolonica, pri Mlina-ričevih, pri trgovini Jeneš, pri lastnikih okrepčevalnice Na trati in pri domačiji Franca Maučeca. Za prijazni sprejem in

postrežbo se lepo zahvaljujemo.Po končani povorki je turistično

društvo v vaškem domu ponudilo pri-grizek s pijačo. Ob rajanju mask smo podelili simbolično tretjo, drugo in prvo nagrado za lepe oziroma privlač-ne odrasle maske. Nagradico za sode-lovanje pa so si prislužile tudi vse mla-doletne maske.

Pustne maske v Lipovcih vedno pre-senečajo. Pojavljajo se vedno nove in nove, ki so domiselne, po svoje lepe in privlačne, pa tudi vseh starosti, kar kaže na motivirano pripadnost tej naši pustni tradiciji. Zelo markantne in dobrodušne na letošnji pustni prireditvi so bile nove skupinske maske sedmih škratov s Sne-guljčico, hudobno čarovnico, ki je ponu-dila Sneguljčici zastrupljeno jabolko in princem, ki je Sneguljčico rešil..

Pustni povorki so se pridružili tudi najmlajši iz vrtca v Lipovcih skupaj z vzgojiteljicami in nekaterimi starši, pa čeprav dva dni pozneje, to je na sam pustni torek

V imenu TD Lipovci se zahvaljujem vsem, ki z delom na tak ali drugačen način in s sodelovanjem ter prispevki pripomorete k temu, da so naše pro-gramske prireditve vsebinsko uspe-šne. Vabim vas k sodelovanju tudi v bodoče.

Bučni aranžma pred domačijo.


39

DRU

ŠTVA

Kurenti na MelincihRegina OZMEC • Mali rijtar

Letošnji pustni torek je bil nekaj posebnega tudi za Melin-ce, saj je k družini Naceka in Slavice Ozmec prišlo zimo odga-njat kar 20 kurentov s ptujskega konca, med njimi tudi Nace-kov sodelavec.

Pustno povorko in poskakovanje kurentov si je poleg do-mačih ogledalo kar nekaj Melinčarjev, kurenti pa so seveda lahko okusili prekmurske dobrote, ki jih je pripravila gospo-dinja Slavica.

Seveda ob tej priliki ni manjkalo harmonike, petja in ple-sa, tako da bo letos pri Naceku najbrž res »debela repa in do-ugi len«.

in je izbrisano iz ljudskega izročila.Za turistično društvo je to bil velik

projekt, saj smo film snemali kar dve leti. Snemanje je potekalo večinoma na Melincih. Iz podstrešij smo poiska-li stara orodja in pripomočke, ki se že redko najdejo, saj smo jih večino od-vrgli. Nastopajoči smo se dobro vžive-li v svoje vloge in zaigrali brez vnaprej pripravljenega besedila. Ker smo vsi odrasli nastopajoči bili nekoč kmečki otroci in smo ta dela v mladosti opra-vljali, nam je delo dobro potekalo. V fil-mu nastopa tudi mala petletna dekli-ca Lucija, ki se je vživela v vsako delo in nam dodobra popestrila dogajanja. Tako smo v filmu zajeli tri generacije. Misli, dejanja in tudi kakšen humor nam je kar sproti prišel na misel. Govo-rimo v prekmurskem-markoskem jezi-ku, oblečeni pa smo v stara oblačila.

S snemanjem smo začeli že pre-dlansko poletje. Najprej smo posneli klepanje kos, pripravo na žetev, odhod na žetev, ročno žetev, vožnjo snopja z vozom domov, mlatitev snopja s cepci, pripravo »ritovine« slame za pokriva-nje strehe. Še tisto jesen smo snema-li ročno setev žita, tolčenje grud, kako smo šli k mlinu ter dogodivščine v mli-nu. Pozimi smo nadaljevali prikaz zim-ske idilike, zimskih opravil, peko kru-ha, zimski večer, ko se je v topli kmečki sobi ob krušni peči zbrala družina, so-rodniki in sosedje, luščili smo seme, »česali perje« ter prepevali prekmur-ske ljudske pesmi. V lanskem letu po-leti smo posneli še pokrivanje strehe s slamo ali »ritovino«, čiščenje žita z mli-nom na veter ali »bintanje«, scene na brodu in izdelovanje opeke, katera je najbolj značilna za našo vas.

Film je posnet na DVD-ju in na vi-deokaseti. Traja 95 minut, kupiti ga je možno pri TD Brod Melinci. Z njim smo prikazali kanček utripa iz naše mlado-sti, domačih opravil in del na način,

kot smo jih delali v preteklosti. Ta naš projekt je velik prispevek za etnologi-jo, posebej pa za promocijo vasi Me-linci. Za starejše je nostalgičen, saj jih bo spominjal na njihova mlada leta. Primeren je za darilo predvsem na-šim zdomcem, ki živijo po širnem sve-tu, saj jih bo spominjal na domačo vas in pokrajino. Namenjamo pa ga pa predvsem mladim, da bi spoznali tež-ko življenje njihovih prednikov in da bi znali ceniti to, kar imajo danes, kakor smo mi cenili naš težko pridelan kruh, saj smo ga marsikdaj prekrižali ter ga poljubili, če nam je padel na tla.

Snemanje smo zaupali Foto-video studiu Legen, gospodu Dušanu Legenu iz Bratonec. Z nami je imel veliko potr-pljenja. Zanj je bil to tudi velik izziv in lep uspeh. Posnetega materiala je bilo za štiri ure. Iz tega je bilo potrebno iz-brati bistvene scene, jih urediti v časov-nem zaporedju, pripraviti spremno be-sedilo in glasbeno podlago. V ta projekt je bilo vloženega veliko truda. Sedaj z zadovoljstvom ugotavljamo, da nam je lepo uspel. Film smo predstavili v naši

vasi, v prihodnje pa ga nameravamo posredovati tudi širši javnosti.

V filmu nastopamo: Družina: Hele-na Gal, Lucija Šetar in Štefan Petek, de-dek in mamca. Martin Pozderec in Ma-rija Tuškej, sorodniki in sosedje: Rezka Škafar Lainščak, Stanislav Markoja, Ja-nez Koštric, Ladislav Škafar in Trezija Maroša, mlinar: Andrej Kuzma, muzi-kant: Marjan Horvat, besedilo in bra-nje: Helena Gal.

Zahvaliti se moramo tudi vsem ti-stim, ki so nam odstopili svojo hišo, ku-hinjo, sobo, dvorišče, njivo in nam dali stara kmečka orodja, da smo lahko ta film posneli v najbolj pristnem okolju. To so Slavek Forjan, Štefan Zelko, Tere-zija in Slavek Tkalec, Anton Majcen in TD Ižakovci za snemanje v mlinu.

Vsi, ki so si do sedaj film ogledali, med njimi so bili tudi strokovnjaki za to področje, so bili z našim projektom zadovoljni in so nas zelo pohvalili. To pa je tudi naše plačilo in ponosni smo, da smo bili kot laiki sposobni ustvari-ti tako vreden dokument o preteklosti naše pokrajine.

Pa še utrinek, kot ga je zabeležil Nacekov fotoaparat.

Nastopajoči


40

DRU

ŠTVA S pticami za ljudi

Janez MAROŠA • Mali rijtar

Društvo za opazovanje in prou-čevanje ptic Slovenije (DOPPS)

Petindvajset let že živi naše po-slanstvo, se razvija in širi ter opravlja svoje družbeno poslanstvo, ki so ga s pokončno držo postavili na noge in mu utrli pot njegovi ustanovite-lji. Z njim danes nadaljuje že četrta oz. peta generacija članov, ornitolo-gov, naravovarstvenikov in vseh ti-stih, ki se dobro zavedajo, da je prav-zaprav kakovost njihovega prispevka pomembnejša od količine. Poslan-stvo je v sami drži zelo jasno in pre-prosto: pomagajmo pticam. Kakor je preprosto načelo, pa za njegovo ure-sničevanje danes komaj zadostuje ce-lotno društvo s približno 1000 člani in 18 zaposlenimi. Društvo se je raz-vijalo in doživljalo prerode predvsem v iskanju novih možnosti, s katerimi je bilo moč rešiti ta ali oni konkretni naravovarstveni problem, zavarovati to ali ono območje, doseči prepoved lova neke vrste ali podobno in »zago-vorništvo« pozabljenih ali hote pre-zrtih ptic in njihovih tovarišev, kot jih je spočela evolucija, pred neusahljivi-mi človeškimi željami je bilo, prizna-li ali ne, motor ustvarjalne dejavnosti DOPPS-a. Začeti je bilo treba iz nič in to je včasih, ko so prvi, ki so povzdi-gnili glas proti melioracijam in elek-trarnam, imeli dan in noč pripravljen kovček za umik kam v tujino, za vsak primer. Danes še vedno pomagamo pticam. Načrtno jih raziskujemo, ob-javljamo izsledke raziskav, na različ-

nih nivojih se vključujemo v pripravo zakonodaje s področja varstva nara-ve, izobražujemo širšo javnost, še po-sebej mlade, organiziramo izlete, pre-davanja, naravovarstvene akcije in ornitološke tabore, izdajamo strokov-no in poljudno ornitološko revijo in drugo gradivo, ustvarjamo rezervate, upravljamo območja in pomagamo ogroženim pticam preživeti, rešuje-mo krizne naravovarstvene situacije, kot BirdLife partner sodelujemo s po-dobnimi organizacijami in novim po-magamo z izkušnjami z naše preho-jene poti, nenazadnje in še vedno pa odgovarjamo na telefone in pomaga-mo tudi, če pade vrabec iz gnezda. Doslej smo pomagali vselej in to držo bomo tudi ohranili. Če so bile v pre-

teklosti pri naši dejavnosti v ospredju le ptice, je danes jasno, da je od ptic do človeka le korak. S tem, ko izgu-bljamo ptice, si kopljemo lastno jamo in glavna društvena vloga je vzposta-viti in okrepiti vrednote varstva nara-ve v javnosti, ki so lahko tudi prvi ko-rak na poti k večjemu zavedanju in bolj polnemu življenju posameznika. Ni velikih sprememb, so le majhne, ki se zgodijo v nas in te so, naj se to sliši še tako paradoksalno, v resnici najve-čje. In za te spremembe se bojujemo. Ker je najboljši način, da jih doseže-mo, naš lastni zgled, je pomembno, da nas je čim več. Prek spletne strani www.ptice.org se pridružite naši jati in poletite v smeri naših skupnih sanj.

POKAZALI VAM BOMO POT.

Teden vseživljenjskega učenja na OŠ BeltinciLilijana VIRC • Mali rijtar

Teden vseživljenjskega učenja na OŠ Beltinci

V času od 26.11.2007 do 28.11.2007 so na OŠ Beltinci pote-kale ustvarjalne delavnice v tednu vseživljenjskega učenja. Projekt je prijavljen pri Andragoškem centru v Ljubljani. Delavnice so potekale pod vodstvom učiteljev Bernarde Fras, Brigite Čeh, Marije Štaus in Franca Poredoša, teme pa so bile Praznični aranžmaji, Ko zadiši po pecivu in Vo-ščilnice za praznike. Delavnice je obi-skalo skupaj 160 obiskovalcev obči-ne Beltinci različnih starosti. Nastali so čudoviti božični aranžmaji.

ZAVO

DI


41

ZAVOD

I

Občutki ob srečanju z DanijemUrška FLISAR • Mali rijtar

Bil je torek, lep dan. Vsi zadovoljni, ker je bilo konec testa, smo odhiteli po stopnicah navzgor v učilnico biologije. Že na poti do nje so se mi v glavi pletle razne misli. Imela sem čuden obču-tek. Res si ga nisem znala opisati. Ve-dela sem, da je pred nami posebna ura biologije, saj nam je učiteljica poveda-la, da nas bo obiskal fant, ki ima poško-dovano hrbtenjačo in je priklenjen na voziček. Mama mi je pripovedovala, da Dani ne more sam storiti ničesar, saj ga je obiskovala na patronažnih obiskih. Ko sem stopila v učilnico, nisem vede-la, ali prav vidim ali imam privide. Dani je premikal roke in bile so zelo gibčne.

Od presenečenja sem komaj izrekla besedo »zdravo«. Sedla sem na stol in polna pričakovanja čakala zvonjenje, ki bo oznanilo konec odmora oz. zače-tek ure. Ta čas sem gledala pred tablo, kjer je na invalidskem vozičku sedel Dani. Njegov prijatelj mu je dajal ko-zarec vode.

Zazvonilo je. Učiteljica je vstopila in začela se je že težko pričakovana ura biologije. Dani se je predstavil in začel pripovedovati o svojem otroštvu. Ko je omenil, da ga je zanimala glasba, da je bil član folklore, mi je bilo to zelo zna-no. Tudi sama živim za glasbo in sem članica folklorne skupine. Tako sem se

začela zavedati, da je bil kot otrok čisto tak kot mi.

Vse stvari, ki jih je pripovedoval, sem skušala povezati z realnostjo. Bila sem vesela, ko sem iz njegovih pri-povedovanj spoznala, da se sam sebi prav nič ne smili in da je kljub prikle-njenosti na invalidski voziček zelo ak-tiven in še vedno počne stvar, ki so ga veselile že pred nesrečo.

Ko nam je začel pripovedovati o nesreči, sem mu še bolj prisluhnila. Zanimalo me je, ali bo govoril » resni-co«. Torej, kar so govorili ljudje, ko se je zgodila nesreča. Res je bilo, da si je pri skakanju v bazen poškodoval hrb-

Ure biologije malo drugačeMarija POREDOŠ • Mali rijtar

»Biologija iz življenja za življenje«Že naslova nam povesta, da sem se

pri pouku biologije odločila za malo drugačno obliko in metodo dela z na-menom, da učencem 9. razreda prika-žem učno snov iz več zornih kotov. Moj cilj je vedno bil učence vzgajati in izo-braževati za življenje, ki nam je dano in ga načrtujemo vsak po svoje. Pri tem je seveda ključnega pomena znanje, ki pa naj ne bi bilo zgolj faktografsko, ampak čim bolj življenjsko in uporab-no v vsakdanjem življenju.

Zato sem se odločila in povabila k uri biologije bivšega učenca naše šole g. Danija Kavaša, ki je učencem pred-stavil svojo življenjsko izkušnjo - po-škodbo - in jim povedal, kako živi z njo. Učenci so v evalvaciji ure povedali, da so spoznali vrednoto biti zdrav, biti drugačen in biti tudi sprejet. Podrob-nosti o tem boste izvedeli iz zaključka, ki ga je napisala učenka Urška Flisar.

Naslednja ura, ki je bila za učence prav tako zelo zanimiva, je vključevala obisk dr. Zelkove, ki se je na mojo po-budo prijazno odzvala. Tema, ki je bila predstavljena v obliki sproščenega po-govora na vnaprej pripravljena anke-tna vprašanja, je bila ZASVOJENOST med mladimi. Učenci so postavili veli-ko zanimivih vprašanj, na katere so v

glavnem dobili večino odgovorov. Bili so zelo zadovoljni, saj jim je ob koncu posredovala tudi svoj elektronski na-slov, na katerega se lahko obrnejo s svojimi vprašanji ali problematiko na to temo.

Mislim, da so učenci z izvedbo na-vedenih ur dobili ogromno uporabne-ga znanja in s tem je bil moj namen in cilj dosežen. S tovrstnimi urami bom tudi v bodoče zagotovo nadaljevala, kajti mnenja sem, da učenci tudi na tak

način širijo svoja obzorja in postanejo še bolj osveščeni in odgovorni do svo-jega zdravja.

ZDRAVJE JE TVOJE, JE MOJE, JE NAŠA največja vrednota, zato ga je treba ceniti in varovati.

Pri tem si velja zapomniti besede ge. Zelkove, ki trdi, da so v življenju po-membne tri stvari:

POGUM, da v življenje vstopimo, ZNANJE, ki ga s pridom uporabljamo in LJUBEZEN, ki jo gojimo in dajemo.

V prijetnem druženju so pod vod-stvom izvajalcev nastali čudoviti aranžmaji iz naravnih materialov in plodov. Poskusili so se tudi v spretno-sti peke drobnega peciva: gobic, me-

denjakov in orehovih krapcev in se z njimi posladkali. Največ obiska je bilo na delavnici, kjer smo izdelovali vo-ščilnice, pri tem pa nam je pomagal učitelj likovne vzgoje Franc Poredoš.

Večje število obiskovalcev je izrazilo željo po pripravi podobnih delavnic tudi v prihodnje, ker le-te omogoča-jo prijetno in koristno druženje ljudi vseh starosti.

Devetošolci so z zanimanjem prisluhnili dr. Eriki Zelko


42

ZAVO

DI

Projekt Comenius na OŠ BeltinciIris VIČAR NOVAK • Mali rijtar

V letošnjem šolskem letu smo na OŠ Beltinci začeli izvajati projekt Co-menius z naslovom Trashing across Europe - Smetarjenje po Evropi. Po-leg naše šole sta v projekt vključeni še osnovni šoli s Finske in Španije.

Projekt traja dve šolski leti. Pove-zan je z ekologijo, vsebuje pa nasle-dnje cilje:• izboljšati zavedanje učencev o po-

membnosti recikliranja za okolje,• spoznati vsakdanje življenje v tujih

deželah skozi raziskavo najbolj po-gosto odvrženih odpadkov,

• s pomočjo odpadne embalaže spo-znati podobnosti in razlike v upo-rabi različnih izdelkov,

• naučiti se nekatere finske in špan-ske besede,

• spoznati pokrajino tujih dežel s po-močjo slik, videa, ipd.,

• mednarodno se povezovati s šola-mi iz tujine,

• povezovati se med seboj ne glede na raso, spol, religijo, ipd.Projektne dejavnosti izvajamo v

okviru interesnih dejavnosti. Cilje, ki smo si jih zadali, poskušamo uresniče-vati s številnimi aktivnostmi. Z učenci se pogovarjamo o pomembnosti reci-kliranja za okolje, izdelali bomo glas-bene instrumente in pokrajino sode-lujočih dežel iz reciklirnih materialov, spoznavamo se med seboj s pomo-čjo paketov presenečenja, fotografij, učenci si med seboj dopisujejo in sple-tle so se že prijateljske vezi, izmenjali si bomo odpadno embalažo in tako pri-merjali, kaj vse mečemo v smeti, sku-paj bomo ustvarili rap, ki bo sestavljen iz vseh treh jezikov in še veliko druge-ga.

Del teh aktivnosti so tudi delov-ni obiski učiteljev v vseh treh drža-vah. Prvi delovni obisk je potekal na naši šoli in navdušeni smo spoznali, da je mednarodno povezovanje krasna oblika dela in sodelovanja. Naši gostje so prispeli 21.1.2008 in ostali tri dni. Prišli so trije učitelji s Finske in trije s

Španije. Na šoli smo jim pripravili spre-jem. Ravnateljica mag. Marica Horvat jih je pozdravila v angleškem jeziku, program pa je pripravila Jelka Breznik s svojo folklorno skupino.

Pokazali smo jim tudi Comenius kotiček, kjer so razstavljeni izdelki, ki so nam jih poslali v paketih preseneče-nja. Sledilo je kosilo in ogled šole, nato pa so se gostje nastanili v Termah Ba-novci. Zvečer smo jim razkazali Ljuto-mer z značilno lončarsko delavnico in Jeruzalem, kjer smo tudi večerjali. Sko-zi pogovor, ki je potekal v sproščenem in veselem vzdušju, smo si izmenjava-li izkušnje, ugotavljali smo podobnosti in razlike med državami, šolskimi siste-mi… in se tako bolje spoznali med se-boj.

V torek zjutraj so bili naši gostje prisotni pri učni uri angleščine, nato pa jih je v poročni dvorani Občine Bel-tinci zelo prijazno sprejel župan Milan Kerman. Zaželel jim je, da bi se pri nas dobro počutili in odnesli domov prije-tne vtise. Ogledali smo si grad in stal-no razstavo, kjer so nas tudi pogostili s kavo. Nato smo si v Ižakovcih na ognju ,,pajali'' kruh in se zabavali.

tenjačo oz. 6. vratno vretence.Skušala sem izbrisati vse govorice,

ki sem jih kdaj koli slišala o njem in mu spet pozorno prisluhniti. Ob njegove-mu pripovedovanju sem občutila, da nam vse pripoveduje z veseljem in z željo, da se je kljub vsemu treba bori-ti. Prišel je čas, ko smo lahko mi posta-vljali vprašanja. Po glavi so mi rojila razna vprašanja. Premišljevala sem, ali naj vprašam ali ne. Ali je vprašanje pri-merno ali ga bom z njim užalila. Vse-eno sem se opogumila in ga vpraša-la, kar me je zanimalo. Bila sem vesela, ko se je nasmejal in z nasmeškom na obrazu začel odgovarjati. Nadaljevala sem z vprašanji in on je veselo odgo-varjal. Vesela sem bila, da se je pri vsa-kem odgovoru malce pošalil in tako pokazal, da ima rad smeh in da ob ne-sreči ni izgubil smisla za humor.

Ker sem mu postavljala številna vprašanja, sem se počutila kot novi-narka. A tistih občutkov veselja, ki sem jih doživljala ob pogovoru z njim, ni-sem znala opisati niti s tisoč besedami. Če sem iskrena, še sedaj ne najdem be-sed, s katerimi bi opisala občutke, ki so me spremljali ob pogovoru z Danijem.

Povem pa lahko, da sem spoznala, da je zelo trmast človek, ki se z vsem bi-tjem bori, da bi nekoč lahko spet ho-dil.

Po pogovoru z njim sem spoznala, da ti vremenske okoliščine, ena gubica več na obrazu ali kak mozolj ne smejo pokvariti dneva. Da so za lepo preživet dan pomembne okoliščine, ki si jih mi

ustvarimo v svoji glavi oziroma notra-njosti, ne pa tisto, kar se dogaja okoli nas. Če se bomo spotaknili ob vsako malenkost, bomo znova in znova pa-dali. In šele, ko se bodo stvari, ki jih je povzročilo razočaranje, umirile, bomo lahko nadaljevali pot. In od nas bo od-visno, kdaj in kako bomo spet pristali na tleh.

Mladi z Danijem.


43

ZAVOD

I

Ob življenjskih prelomnicahMetka BEHEK • Mali rijtar

Šolsko leto se je prevesilo v dru-go polovico. Kako čas beži! Z neverje-tno naglico se vrstijo dogodki. Kje je že prvi šolski dan? Spomin nanj je že skoraj zbledel. A dela je iz dneva v dan več. Občutek imam, da so dnevi vedno krajši. Da se ponedeljek drži petka in ne torka. Še posebno, kadar so po po-uku še sestanki, ki trajajo, trajajo in kar trajajo. Včasih jih je celo več na teden. Takrat si želiš le sobote, ko zjutraj ne bo zvonila ura, ko ne bo jutranje nagli-ce in boš v miru postoril tudi domača opravila, ki vztrajno čakajo nate. Če pa

vsega tega ne bi bilo, bi bilo pusto in dolgočasno.

Naš poklic je težak. Velikokrat te teža upogne ali položi na tla. A vedno najdeš moč, ki jo črpaš iz tistih lepih trenutkov, ki so redki, vendar tako dra-goceni. Vstaneš, greš naprej po začrta-ni poti in spet posije sonce. Včasih bolj megleno, včasih jasno in toplo. Pred tabo je nova pot, novi izzivi. Naprej moraš in tega se predobro zavedaš.

Koliko lažje v življenju je, če svoje delo opravljaš z veseljem, če imaš ob sebi ljudi, ki jim zaupaš, ob katerih se

dobro počutiš, s katerimi odlično so-deluješ. Tudi v našem poklicu je zelo pomembno sodelovanje celega tima.

Kako prijetno je stopiti v šolo, ki je urejena, čista, čeprav stara, a zato toli-ko bolj topla. Vse je urejeno, pripravlje-no za nov dan. Iz kuhinje počasi pripla-vajo dišave in nehote se vprašaš, kaj dobrega bo danes za malico in kasne-je za kosilo. Kako pomembna je zdrava in okusna hrana se zaveš šele, ko ku-harice ni in tudi prave rešitve včasih ni. In že se zbirajo učenci, moji in ostali, ki bodo šele prišli k meni. Prijazen poz-drav izmenjamo s starši ali starimi star-ši, ki pripeljejo svoje prvošolčke v šolo. Nekatere sem učila. Na hitro obudimo kakšen že skoraj pozabljen spomin na tiste davne dni in skupaj ugotovimo, kako lepo nam je bilo. Vmes na hitro skuhamo čaj, poklepetamo s sodelavci o vsakdanjih stvareh in se pripravimo na delo. To je dober način, kako vsto-piti v razred dobre volje in pripravljen na nove izzive.

Ura neusmiljeno teče. Pogleda-mo, kdo je v šoli in vpišemo manjkajo-če. Nato se prične delo v razredu. Delo je pestro, zato nam čas hitro mine. Ob malici se malo sprostimo in okrepča-mo in nato spet nadaljujemo z delom. Ob koncu pouka vedno uredimo ra-zred, saj imamo radi lep in urejen pro-stor. Seveda zame še ni konec dela, ko

Po kosilu smo imeli delovni sesta-nek, kjer smo analizirali dosedanje delo in se dogovorili o prihodnjih ak-tivnostih. Popoldne smo se odpeljali v Gornjo Radgono, si ogledali vinsko klet in degustirali vino. Kasneje so fin-ski učitelji želeli opraviti nekaj naku-pov, španske učiteljice pa so si raje pri-voščile kopanje v Banovcih.

Kar prehitro je prišla sreda, ko se je bilo treba posloviti. Zjutraj smo v šoli imeli sestanek, kjer smo vsi učitelji imeli priložnost povprašati naše go-ste o njihovem šolskem sistemu, oce-njevanju, motivaciji, težavah pri delu ... Nato smo pri učni uri glasbe uživali v predstavitvi Finske z njeno značilno glasbo. Čeprav smo bili žalostni, da se poslavljamo, smo se vendarle tolažili, da se kaj kmalu srečamo na Finskem.

Kot so nam gostje povedali, so se pri nas dobro počutili. Slovenija jim je zelo všeč in zadovoljni so, da so si v tako kratkem času ogledali veliko stva-

ri in dobili prijetne vtise o kraju, šoli in ljudeh. Tudi mi smo zelo zadovoljni, da smo jih spoznali, se z njimi družili, iz-vedeli veliko novega o njihovi kulturi,

urili znanje tujega jezika in imeli prilo-žnost pokazati našo pokrajino.

Gostje so bili navdušeni nad pokrajino.

Najlepše nam je v računalniški učilnici.


44

ZAVO

DI

Praznične igrarije vrtca BeltinciMiroslava ŠÖMEN • Mali rijtar

Dragi otroci, spoštovani starši! Ste že slišali za praznične igrarije Vrt-ca Beltinci? Izvajamo jih že vrsto let, vendar še nikoli obisk otrok ni bil tako majhen kot letos. Zato sem se odlo-čila, da vas preko našega občinske-ga informativnega glasila seznanim z njimi in vas povabim, da nas obiščete. Namenjene so predšolskim otrokom, starim od 3 do 6 let, ki vrtca še ne obi-skujejo. Doma jih čuvate mame, oče-tje, babice, dedki ali tete. Morda vam kdaj zmanjka idej, kaj bi počeli ali pa je otrokom dolgčas, pogrešajo druž-bo vrstnikov? To je pravi razlog, da z njimi obiščete vrtec. Tukaj je veliko

otrok, ki jih bodo radi sprejeli medse in se z njimi igrali. Pokazali in nauči-li jih bodo, kako in s čim vse se igrajo v vrtcu. Njihove vzgojiteljice jih bodo povabile k dejavnostim, v delavnicah si bodo lahko kaj izdelali in odnesli domov, z otroki bodo telovadili, ple-sali ali poslušali pravljico.

Kateri cilji nas vodijo k izvajanju prazničnih igrarij?• Približevanje in spoznavanje življe-

nja v vrtcu otrokom in družini. • Omogočanje druženja in spozna-

vanja z vrstniki in vzgojiteljicami.• Nudenje možnosti, da se vključuje-

jo v različne igre in dejavnosti, ki jih izvajamo v vrtcu.

• Otroke in starše povabiti ter jih mo-tivirati za vpis otroka v vrtec.

Kdaj in kje jih izvajamo?Izvajamo jih dopoldan med 9.30 in 11. uro v vseh enotah Vrtca Beltinci. Te so: »Bibe« Beltinci, Jugovo 33»Sonček« Dokležovje, Glavna ul. 15»Sodček« Gančani, Gančani 1»Mlinček« Ižakovci, Ižakovci 72a»Slamica« Lipovci, Lipovci 274»Cigelček« Melinci, Melinci 64

Dobivamo se:• Prvi teden v oktobru, ko je TEDEN

OTROKA.• Prvi in drugi teden v pravljičnem

decembru.• Tretji teden v decembru vas vaši

predsedniki krajevnih skupnosti z osebnimi vabili povabijo v vrtce. Takrat je namreč še posebej pra-znično, saj nas obišče Božiček, ki nas obdari. Vrtec s svojimi vzgoji-teljicami in starši otrok pa vam pri-pravi zanimive programe.

• Tretji in četrti teden v mesecu aprilu.

Sprotne objave IGRARIJ najdete ve-dno na internem kanalu K3 in na sple-tni strani Vrtca Beltinci www.v-beltinci.ms.edus.si.

šolo zapustijo učenci. Šele takrat imam čas, da uredim vso dokumentacijo, pri-pravo za jutri, popravim učenčeve na-loge, uredim svojo mizo. In nenaza-dnje uredim tudi svoje misli.

Ko delaš v poklicu, ki si si ga iz-bral sam, že trideseto leto, se venomer obračaš nazaj. Iščeš tiste dobre sledi, ki bi jih bilo dobro nadgraditi v nove in zato boljše poti. Iščeš rešitve za vsake-ga učenca, saj se zavedaš, da ni enakih v razredu. Delo je odgovorno, za mar-sikoga nepomembno, a zelo potrebno. Ob tem zoriš in se oblikuješ tudi sam. Izobraževanje je vzajemen odnos, saj učencem daješ in hkrati od njih tudi prejemaš. Zato so potrebna izobraže-vanja, sodelovanje v novih projektih, aktivno delo. To pa ni dovolj. Da lahko uresničuješ nove zamisli in ideje, moraš imeti spodbudno okolje. Med to spa-da tako kolektiv z vodstvom,kakor vsa

materialna oprema. Spodbud s strani kolektiva ne manjka, za materialne pa moraš velikokrat poskrbeti sam.

Dokler nisem bila vodja podru-žnice, sem mislila, da so moja učilni-ca, učenci s starši in kolektiv vse, kar potrebujem za delo. Sedaj se zave-dam, kako pomembno je sodelovanje z okoljem in seveda ustanoviteljem šole. Da se v svoji službi tako dobro počutim, se lahko zahvalim občini. Ta za nas res zgledno skrbi in nam omo-goča stalen razvoj. Naš župan Milan Kerman se zaveda, da se vse, kar vla-gamo v mladi rod, kasneje v življenju vrača. Čeprav je na šoli malo otrok in imamo že nekaj let kombinirane od-delke, šolo obnavljamo, opremlja-mo in skrbimo za kvaliteto poučeva-nja. V začetku leta smo dobili povsem nove računalnike za učence, projek-tor, skener in prenosni računalnik.

Tako učenci spoznavajo svet računal-ništva s kvalitetno opremo. Omogoča nam pogled v svet, z njimi spoznava-mo drugačne oblike dela. A to še ni vse. Dobro sodelujemo tudi s KS Do-kležovje in ostalimi društvi. Z e-točko smo dobili dobro internetno poveza-vo, kar nam bo omogočalo dostop do novih programov.

Res smo lahko zadovoljni vsi, ki smo zaposleni na podružnici. Tako do-bro opremljene šole še nismo imeli. Ob bližajoči se 120-letnici šole lahko mirno rečem, da smo sodobna podru-žnična šola. Do takrat pa bomo šolo še polepšali, saj je predvidena menjava oken.

Skrb vseh nas pa se zrcali v zado-voljnih očeh naših učencev.

Da nam je v šoli res prijetno, se pre-pričajte sami in si oglejte utrinke na posnetkih.

Kako narediti bolj pisan čeveljček?


45

ŠPORT

Razglasitev najboljših športnikovJoP • Mali rijtar

Razglasitev najboljših športni-kov občine Beltinci za leto 2007.

O izboru najboljših športnikov ob-čine za leto 2007 je po pooblastilu žu-pana Občine Beltinci g. Milana Ker-mana odločalo predsedstvo Športne zveze Beltinci. Na podlagi javnega raz-pisa za zbiranje predlogov, ki je bil ob-javljen v Uradnih objavah Občine Bel-tinci decembra 2007, je predsedstvo Športne zveze Beltinci na svoji 3. seji izbralo najboljše športnike in športni-ce, najboljše športne kolektive in per-spektivne športnike.

Vrstni red med športniki:1. mesto: Tomislav Ternar2. mesto: Tadej Apatič3. mesto: Martin MesaričVrstni red med športnimi kolektivi:1. mesto: HK PLIVA Lipovci2. mesto: NK Gančani3. mesto: KMN BeltinciPerspektivni športniki:- Katja Vrdjuka- Aleksander Horvat- Leon Sreš- Denis Dugonjič

Obrazložitve:

Pri izboru za proglasitev perspek-tivnih športnikov so se upoštevali tek-movalni uspehi posameznika, odnos do športa, marljivost in vztrajnost. Po-deljeno priznanje naj bo nagrajencem predvsem vzpodbuda za delo vnaprej.

Dvanajstletna Katja Vrdjuka, čla-nica Atletskega kluba Panvita iz M.Sobote in Športnega društva Slo-parca iz Beltinec, je izredno uspešna atletinja, ki je v tekih na dolge proge in v krosih v svoji starostni kategoriji v Sloveniji praktično nepremagljiva. Še

več. Zelo uspešno se kosa tudi s svo-jimi nasprotnicami v članski kategoriji in tudi v tej kategoriji je na raznih tekih že kar nekajkrat pometla s konkurenco in stala na najvišjih stopničkah. Čeprav je bila predlagana za izbor v kategoriji najboljših športnic posameznic, so se člani predsedstva športne zveze pred-vsem zaradi njene mladosti odločili, da se jo proglasi za perspektivno špor-tnico in so hkrati prepričani, da bo ob nadaljnjem načrtnem in vestnem delu še velikokrat proglašena za najboljšo športnico.

Mladi nogometaši in dobri dijaki Aleksander Horvat iz Lipe, Leon Sreš iz Melinec in Denis Dugonjič iz Gančan so se z nogometom začeli ukvarjati vsak v svoji sredini, z veseljem so treni-rali in razvijali svoj talent. Že v osnovni šoli so tvorili okostje ekipe OŠ Beltinci, ki je predvsem po njihovi zaslugi dose-gla imenitne uspehe na šolskih nogo-metnih prvenstvih, tudi na najvišjem državnem nivoju. Njihova nogome-tna pot jih je združila tudi pri Nogo-metnem društvu Mura 05, kjer trenu-tno igrajo v kadetski ekipi. Na osnovi testiranj je vsem trem Nogometna zveza Slovenije podelila status per-spektivnega igralca – status A. Vsi tri-je so bili člani reprezentance Medob-činske nogometne zveze M.Sobota in so tudi kandidati za sestavo kadetske reprezentance Slovenije U-15 in jih ob dobrem delu čaka še lepa nogometna prihodnost.

V posamični konkurenci je bil upo-števan individualni uspeh posamezni-ka oz. prispevek posameznika k eki-pnim uspehom svojih ekip in odnos športnika do športa nasploh.

Tomislav Ternar iz Beltinec je član Teniškega kluba Branik Maribor. Je stalni član slovenske reprezentance do 18 let. Na lestvici teniške zveze Slove-nije za fante do 18 let je zasedal 2. me-sto kot najboljši v svojem letniku 1990. Na članski jakostni lestvici je napredo-val že do 7. mesta. Na državnem član-skem prvenstvu je osvojil 3. mesto, pred nedavnim pa je postal državni pr-vak v kategoriji do 18 let. V letu 2007 je osvojil tudi 2 turnirja med člani ter do-segel še številna najvišja mesta na tur-nirjih v Sloveniji in tujini, tako med po-samezniki kot tudi v parih in 6. mesto na ekipnem evropskem prvenstvu do 18 let. Na turnirju v Čakovcu je osvo-jil tudi svoje prve svetovne ITF točke v članski kategoriji.

Nogometaš Tadej Apatič iz Beltinec je v vrstah nekdanjega Nogometne-ga kluba Beltinci z velikim talentom in vztrajnim delom že zelo mlad do-kazal svojo kvaliteto. Kasneje se je pri-družil Nogometnemu klubu Domža-le, trenutno vodilne ekipe 1. slovenske nogometne lige, kjer je odigral pre-cej prvenstvenih in pokalnih tekem ter mednarodnih tekem pokala UEFA. Njegovo kvaliteto opažajo tudi nogo-metni strokovnjaki in selektorji, saj je Tadej član slovenske nogometne re-prezentance U-20 in U-21.

Martin Mesarič, član Hokejskega kluba PLIVA Lipovci, je standardni član slovenske hokejske reprezentance, s katero je osvojil 1. mesto na evrop-skem prvenstvu skupine C. Ekipi svo-jega kluba je bistveno pripomogel pri doseganju velikih mednarodnih klub-skih uspehov. Bil je najboljši strelec v mednarodni Interligi in s tem zelo pri-pomogel k osvojitvi 1. mesta, veliko

Na spletu je tudi Publikacija vrtca, s katero se predstavljamo. Tam najdete vse, kar vas zanima: enote, programe, projekte, prosta mesta, novice, kontak-te – najzanimivejša pa bo gotovo foto-galerija, ki je živa priča vsega dogaja-nja v vrtcu.

Kdor ni vešč dela z računalnikom ali nima dostopa do interneta, pa bi želel več informacij o vrtcu, nas naj kar pokliče, pa vam jo bomo poslali ali dali ob obisku IGRARIJ.

Že dve leti smo s prazničnimi igrari-

jami prišli med vas, dragi otroci in spo-štovani starši. V decembru jih dve sobo-ti izvajamo v trgovini Spar v Beltincih. Zaposleni v Sparu nas z veseljem sprej-mejo, mi pa se jim tako zahvalimo, saj so vrtcu ob 1. obletnici otvoritve trgovi-ne podarili električne klaviature.

Letošnji december smo se odzva-li tudi vabilu skavtov, ki so pripravlja-li program Božičkovcev. Zapolnili smo kar dva dneva, čeprav je bil obisk žal bolj skromen. Pa nič zato, drugo leto bo boljše.

Nekateri starši pogosto tožijo, da se za otroke nič ne dogaja, da jih nima-te kam peljati v Beltincih. Vrtec je tukaj zaradi otrok – odprti smo za vse pobu-de in sodelovanja, ki bodo obogatili naše delo v bodoče.

Vrtec Beltinci vas vabi medse, obi-ščite nas in vprašajte vse, kar vas za-nima. Vedite, spoštovani starši, da je otrok srečen le, če lahko svoje vese-lje ob igri deli še z drugimi. In ne po-zabite: VELIK JE ČLOVEK, KI NE IZGUBI SRCA OTROKA.


46

ŠPO

RT

Zimska liga Občine Beltinci v malem nogometuPrimož SRAKA • Mali rijtar

Športna zveza Beltinci je tudi to zimo, že devetič po vrsti, organizira-la tradicionalno zimsko ligo v dvoran-skem nogometu.

V članski kategoriji je bilo prijavlje-nih 14 ekip, ki so bile z žrebom razdelje-ne v 2 skupini po 7 ekip, kjer so v pred-tekmovanju igrale enokrožno vsaka z vsako. Predtekmovanje se je odvijalo ob nedeljah (13.1., 20.1. in 27.1.). Prve štiri ekipe iz vsake skupine so se uvrsti-le v četrfinale. Tekme četrtfinala, polfi-

nala in finala so se odigrale v nedeljo, 3.2.2008. V članski konkurenci je tako po razburljivih tekmah 1. mesto zaslu-ženo osvojila ekipa Bad boys Maži bar, ki je v velikem finalu premagala ekipo Čarne vrane z rezultatom 4:3. V tekmi za 3. mesto je ekipa Zlüftana slatina s 7:3 premagala ekipo KMN Beltinci ST.

V veteranski kategoriji so bile pri-javljene 4 ekipe, ki so svoje tekme po enokrožnem sistemu za prvaka odi-grale prav tako 3.2.2008. Prvo mesto

je osvojila ekipa Tropicano Bistrica z 9 točkami pred ekipo Maxi bar Lipa s 6 točkami in ekipo ŠD Meteor Melinci s 3 točkami. Ekipa Tropicano je bila na tekmovanje povabljena, ker sodeluje v medobčinski veteranski ligi, ki jo orga-nizira in vodi ŠZ Beltinci.

Po izboru vodstva tekmovanja je bil najboljši igralec zimske lige Dejan Majcen (Čarne vrane), najboljši vratar je bil Aleš Vori (Bad boys Maži bar), naj-boljši strelec pa je bil Cvetko Antolin

vlogo je odigral tudi na evropskem pr-venstvu državnih prvakov skupine B. V domačem prvenstvu je z ekipo osvo-jil vse možne naslove državnih prva-kov. Poleg tega je Tinček tudi odličen igralec malega nogometa, kar dokazu-je na raznih turnirjih in malonogome-tnih tekmah.

Pri izboru najboljših športnih ko-lektivov občine Beltinci so se upošte-vali tekmovalni uspehi, rang tekmova-nja, organizacija društev, organiziranje športnih priredite, sodelovanje z okoli-co in delo z mladimi.

Hokejski klub PLIVA Lipovci je tudi v letu 2007 nanizal kopico odličnih re-zultatov na domači in mednarodni sceni. Osvojili so naslov državnega pr-vaka v dvoranskem hokeju, kakor tudi naslov državnega in pokalnega prva-ka Slovenije v hokeju na travi. Uspe-šno so tekmovali v mednarodni Inter-ligi, kjer so prav tako osvojili 1. mesto. Na evropskem prvenstvu državnih

prvakov v Pragi jim je v konkuren-ci osmih državnih prvakov iz različnih držav Evrope uspelo potrditi predlan-ski uspeh in se obdržati v skupini B. V klubu pozornost namenjajo tudi mlaj-šim selekcijam, ki prav tako dosegajo dobre rezultate. Hokejski klub Pliva Li-povci je prejel tudi priznanje kot tretji najboljši športni kolektiv v Pomurju. Klub je eden najuspešnejših promo-torjev Krajevne skupnosti Lipovci in Občine Beltinci.

Nogomet je v beltinski občini brez primerjave najbolj razširjen in popularen šport in že dejstvo, da je Nogometni klub Gančani najbolj-ši nogometni klub v občini, tako po rezultatih kakor po organiziranosti, pove dovolj. Njihova članska ekipa tekmuje v Pomurski nogometni ligi in je trenutno najvišje uvrščeno no-gometno moštvo iz občine. Posebno priznanje in zahvala pa gre klubu za delo z mladimi. V razne mlajše selek-cije, ki dosegajo tudi izvrstne tekmo-

valne rezultate v ligah in na raznih turnirjih, je vključenih več kot 60 otrok, ki skozi vse leto pridno vadijo pod strokovnim vodstvo usposoblje-nih trenerjev. Veliko pozornosti na-menjajo tudi športnemu objektu, ki je eden najlepše urejenih v okolici.

Klub malega nogometa Beltin-ci združuje tekmovalno in predvsem rekreativno športno dejavnost. V dru-štvu delujeta dve sekciji, članska in veteranska. Že vrsto let so po tek-movalnih uspehih v vrhu tekmova-nja medobčinske asfaltne lige malega nogometa Murska Sobota. Sodeluje-jo tudi v medobčinski veteranski ma-lonogometni ligi, kjer so tudi aktual-ni prvaki. V obeh kategorijah so med najboljšimi tudi v tekmovanju zim-ske dvoranske nogometne lige, nji-hovi člani pa tvorijo tudi jedro ekipe Krajevne skupnosti Beltinci, ki je lani osvojila 1. mesto na turnirju za Pokal Občine Beltinci, kakor tudi že tretjič zapored 1. mesto na občinskih vaških športnih igrah. Skrbijo tudi za pod-mladek, saj načrtno oblikujejo mlajšo ekipo, ki jih bo v naslednjih letih lah-ko uspešno nasledila.

Podelitev

Priznanja in plakete najboljšim športnikom, športnim kolektivom in priznanja perspektivnim športnikom sta na prireditvi, ki je bila dne 2.2.2008 v prostorih gradu v Beltincih, podelila župan občine Beltinci g. Milan Kerman in predsednik Športne zveze Beltinci g. Jože Horvat, pri tem pa jima je poma-gala tudi aktualna miss Slovenije, go-spodična Tadeja Ternar. Prireditev sta popestrila mlada obetavna harmoni-karja in oba tudi športnika Alen Pivar in Alen Lebar.

Najboljši športniki občine, z njimi župan Milan Kerman, predsednik ŠZ Beltinci Jože Horvat in miss Slovenije Tadeja Ternar.


47

ŠPORT

Leto uspehov beltinške odbojkeJanko HOCHSÄTTER • Mali rijtar

Leto 2007 bo ostalo zapisano kot najuspešnejše leto, odkar se v Beltincih igra odbojka. Razen izje-mnih rezultatov na igriščih se lahko pohvalimo tudi z vedno večjim šte-vilom mladih, ki se ukvarjajo oziro-ma se začenjajo ukvarjati z odboj-ko. V okviru kluba delujejo selekcije mlajših in starejših dečkov in deklic, kadetov in mladincev. V letu 2007 sta ekipi starejših dečkov in deklic osvojili prvo mesto v B Državni od-bojkarski ligi. Članska ekipa je na-stopala v enotni 10 članski II. Dr-žavni odbojkarski ligi in zasedla 9. mesto. Z malo sreče bi lahko obsta-li v ligi, kajti vseh deset ekip je bilo enakovrednih, o obstanku oz. na-predovanju v prvo ligo so odločale malenkosti.

V letu 2008 bomo poskušali pono-viti uspehe iz prejšnjega leta, še večjo skrb pa bomo posvečali popularizaci-ji odbojke med mladimi, tako v dvo-ranski odbojki kot tudi v odbojki na pesku.

(Bad boys Maži bar), ki je dosegel 15 zadetkov.

Dosedanji zmagovalci:1999/2000 – KMN Beltinci2000/2001 – NK Beltinci mladina2001/2002 – Lauš Ižakovci2002/2003 – člani KMN Beltinci, ve-

terani NK Lipa2003/2004 – člani NK Lipa, veterani

KMN Beltinci2004/2005 – člani NK Beltinci, vete-

rani KMN Beltinci2005/2006 – člani Obrtniki, vetera-

ni KMN Beltinci2006/2007 – člani Čarne vrane, ve-

terani KMN Beltinci2007/2008 – člani Bad boys Maži

bar, veterani Tropicano Ekipa Bad boys Maži bar – zmagovalec zimske lige.

Otroški zimski turnir Občine Bel-tinci v malem nogometu 2008.

Tradicionalna postaja tudi otroška zimska liga oz. otroški zimski turnir, saj ga je Športna zveza Beltinci organizira-la že tretjič zapored.

Na turnirju, ki je bil letos v soboto, 26.1., nastopajo ekipe osnovnošolcev

iz vseh osmih vasi občine. Ekipe so bile z žrebom razdeljene v 2 skupini po 4 ekipe, kjer so igrale vsaka z vsako. Po dve ekipi iz vsake skupine sta se uvrsti-li v polfinale.

Letos je bila najboljša ekipa Meli-nec, ki je v finalu po streljanju kazen-skih strelov premagala ekipo Ižakovec.

Tretja je bila ekipa Beltinec.

Dosedanji zmagovalci:2006 – Ižakovci2007 – Beltinci2008 – Melinci.

Otroški zimski turnir v malem nogometuJoP • Mali rijtar

Mlajše deklice in dečki


48

ŠPO

RT

Judoisti JK Murska SobotaZoran KOS • Mali rijtar

Judoisti JK M. Sobota, sekcija OŠ Beltinci osvojili 1. mesto na 10. mednarodnem pokalu KBV v Len-davi.

V šolskem letu 2007/08 je bila usta-novljena sekcija judo kluba M. Sobo-ta v Beltincih. Z delom je pričel Darijo

Vrdjuka, a ga je zaradi zdravstvenih te-žav nadomesti Zoran Kos.

Z judom se je začelo ukvarjati 15 judoistov, ki vsi več ali manj redno obi-skujejo treninge, le kakšen prehlad je vzrok odsotnosti. Malce pogrešamo deklice, ki pa se niso prijavile in so se-

veda dobrodošle. Slovenke so izredno uspešne v mednarodnem merilu, saj dosegajo odličja tako na olimpijskih igrah kot tudi na svetovnih in evrop-skih prvenstvih (Urška žolnir, Lucija Polavder).

Čas je mineval, učenci so se uči-

Ligaška tekmovanja ŠD Dokležovje - Pikado klub F1Matjaž GYÖREK • Mali rijtar

V 1. slovenski ligi VZHOD je bilo v le-tošnji sezoni odigranih sedem krogov. Trenutno je na prvem mestu z 18 točka-mi ekipa P.K. F 1 DOKLEŽOVJE A pred P.K. ŠKORPIJON s 15 točkami in TROPIC DART TEAM z 12 točkami. Ekipa P.K. F 1 DOKLEŽOVJE B je na 6. mestu.

Do konca prvenstva bodo odigra-ni še trije krogi, najboljša tri moštva se uvrstijo na državno prvenstvo, ki bo aprila v Mariboru.

V Pomurski gostinski ligi pa so od-igrali dvanajst krogov. Trenutno je v vodstvu ekipa P.K.PICOLO iz Melinec,

na drugem mestu so ČARNE VRANE iz Ižakovec, na tretjem pa OSA iz Rado-merja.

Med ekipami iz naše občine so še: P.K.MAŽI BAR iz Ižakovec na 5.mestu, P.K.LAUŠ iz Ižakovec na 6.mestu.

3. občinski turnir v pikadu - Pikado klub F1Matjaž GYÖREK • Mali rijtar

ŠD Dokležovje –Pikado klub F 1 in pikado klub Picolo iz Melinec sta bila letos organizatorja 3. občinskega tur-nirja v elektronskem pikadu Občine Beltinci. Turnir je potekal v vaškem domu v Melincih. Med 21 igralci je prvo mesto ubranil lanski zmagovalec Daniel Duh iz Melinec.

Posamezno: 1. Daniel Duh (Melinci)2. David Lukač (Dokležovje)3. Tomaž Bojnec (Lipovci)4. Tadej Poredoš (Ižakovci)5-6. Peter Antolin (Ižakovci) inZlatko Tamaš (Melinci)Dvojice:1. Matjaž Györek (Dokležovje) inZlatko Tamaš (Melinci)2. Roberto Farič (Dokležovje) inDaniel Duh (Melinci)3. Peter Antolin (Ižakovci) inTadej Poredoš (Ižakovci) Najboljši v pikadu - dvojice

4. vaški turnir v pikadu - Pikado klub F1Matjaž GYÖREK • Mali rijtar

V Dokležovju smo letos organizira-li že 4. tradicionalni vaški turnir v elek-tronskem pikadu. Tekmovali smo v treh disciplinah: moški, ženske in dvojice.

Pri moških smo dobili še četrtega zmagovalca Janeza Miholiča, med tem ko je v ženski kategoriji lanski naslov pr-vakinje potrdila Alenka Panker.

Moški: 1. Janez Miholič, 2. Sebastian Vohar, 3. David Lukač, 4. Robert Farič

Ženske: 1. Alenka Panker 2. Rozika Jerič 3. Mateja Farič 4. Natalija Čeh

Dvojice:

1. Natalija Čeh inMatej Šebjan2. Silvo Antolin inMatej Zver3. Andrej Panker inJanez Miholič


49

ZDRAVJE

Zasluženi pokal

li judo spretnosti, tehnik in bili kmalu pripravljeni za obisk prvega tekmova-nja.

Vsa tekmovanja potekajo po sta-rostnih kategorijah in kategorijah po teži, tako da nastopajo enak z enakim.

Njihovo prvo tekmovanje je pote-kalo v Lendavi in na njem so v sku-pnem seštevku osvojili prvo mesto, kar je velik uspeh.Rezultati:

Starejši dečki: 1. mesto: Adrijan GOMBOC, 1. mesto: Damir MIHOLIČ, 2. mesto: Filip TRATNJEK , 2. mesto: Luka ROUDI, 3. mesto: Tina BARBER.

Mlajši dečki: 1. mesto: Filip VRB-NJAK, 2. mesto: Jan LUKAČ, 2. mesto: Lučka MAUKO

2. mesto: Miha ŠUMAK (OŠ Beltin-ci), 3. mesto: Teodor TOPLAK, 3. mesto: Timotej BAGARI, 3. mesto: Primož OZ-MEC (OŠ Beltinci), 3. mesto: Jure KOU-TER (OŠ Beltinci).

Cicibani: 1. mesto: David ŽIDO, 2.

mesto: Boštjan OZMEC (OŠ Beltinci).5. mesto so osvojili: Šukri ZEČIRI,

Domen BAŠA, Žan JEREBIC, Mihael LE-BAR , Aleksej LENARČIČ j, Miha FILIP

(vsi OŠ Beltinci) 7 mesto so osvojili: Urban GRU-

ŠKOVNJAK, Leon DUGAR, David DU-GAR (vsi OŠ Beltinci)

Kajenje kot dejavnik tveganjaEma MESARIČ • Mali rijtar

O kajenju se v zadnjem času veliko govori in piše. Zakaj? Predvsem zaradi ka-dilskega zakona, ki prepoveduje kajenje v gostinskih lokalih in zaradi problemov, povezanih s tem. Vsekakor pa je dobro, da govorimo in pišemo tudi o posledicah kajenja, ki se nanašajo na naše zdravje.

Kajenje je na prvem mestu med vzroki umrljivosti in obolevnosti, ki bi se jih dalo preprečiti. Število ljudi, ki jih ubi-je kajenje npr. v večjem mestu, je večje kot število žrtev v prometnih nesrečah, pri samomorih, AIDS-u in nalezljivih bo-leznih skupaj. Kadilci onesnažujejo in za-strupljajo tudi okolico. Ob aktivnem ka-dilcu tudi mi vdihavamo škodljive snovi. Takrat govorimo o pasivnem kajenju. Škodljivost pasivnega kajenja je tem ve-čja, čim več časa smo izpostavljeni dimu. Dostikrat so pasivnemu kajenju izposta-vljeni že otroci, ki nimajo nikakršne mo-žnosti, da bi se mu uprli ( obisk novoro-jenčka !!). Cigaretni dim vsebuje nikotin, ki povzroča odvisnost in posledično stal-no uporabo tobačnih izdelkov. Razmisli-mo, koliko sadja bi lahko kupili namesto škatle cigaret. Poleg nikotina je v cigare-tnem dimu več kot štiri tisoč škodljivih snovi, ki ne okvarijo samo pljuč in dihal-nega aparata, temveč tako rekoč vsako celico človeškega telesa.

Cigaretni dim:• draži očesne veznice• vpliva na avtonomni živčni sistem

• škodljivo vpliva na srce in obtočila• razgradi se v jetrih• draži sluznico želodca in črevesja• hromi funkcijo spolnih žlez• Številne raziskave govorijo o po-

sledicah kajenja kot so:• Kajenje je eden od največjih dejav-

nikov tveganja za nenadno smrt zaradi odpovedi delovanja srca: pri kadilcih je tveganje kar dvakrat ve-čje kot pri nekadilcih.

• Kajenje povečuje tveganje za na-stanek koronarnih srčnih bolezni.

• Pri ženskah, ki kadijo in jemljejo oralno kontracepcijo, obstaja zna-tno večje tveganje za nastanek teh bolezni v primerjavi z ženskami, ki jemljejo tabletke in ne kadijo.

• Tudi ljudje, ki kadijo cigare ali pipo, povečujejo tveganje za smrt zara-di koronarnih srčnih bolezni, toda njihovo tveganje ni tako veliko, kot pri kadilcih cigaret.

• Kadilci pogosteje obolevajo zaradi depresije.

• Pogostejša so obolenja zob in dlesni. • Sladkorna bolezen je pogostejša pri

kadilci. Ssladkorni bolniki, ki kadijo, prej postanejo odvisni od uporabe inzulina v injekcijah, pri njih se tudi pogosteje razvijejo ledvični zapleti sladkorne bolezni.

• Pogostejši so zlomi kolka zaradi osteoporoze, pri zlomih dolgih ko-

sti se kosti pri kadilcih veliko poča-sneje zarastejo.Zakaj cigareti reči NE?Opustitev kajenja prinaša koristi že

nekaj minut po tistem, ko kadilec po-kadi zadnjo cigareto. Že po 20 minu-tah se umiri srčni utrp in se zniža krvni tlak. Po nekaj urah se začne zniževati količina ogljikovega monoksida v krvi. Po nekaj tednih se izboljša pljučna funkcija, izboljša se prekrvitev. V nekaj mesecih se zmanjša utrujenost, umiri se kašelj in lažje dihaš. Po petih letih se tveganje za nastanek možganske kapi izenači z ravnijo nekadilcev. Tveganje za razvoj pljučnega raka se po desetih letih nekajenja zniža na polovico tiste-ga, ki bi grozilo, če bi še kadili. Tudi tve-ganje za nastanek srčno žilnih obolenj se po 15 letih nekajenja izenači s tve-ganjem nekadilcev.

Bodite močni in sposobni reči ciga-reti NE! Ni lahko! Zadali ste si težko na-logo. Zmagali boste! V stresnih trenut-kih pojdite na sprehod, kolesarite in se čim več gibljite. Pijte več vode, kot ste je bili vajeni prej.

Vir:Štabuc V. Primic-Žakelj, et al. Kajenje in rak ... Priročnik za

vodje. CINDI Slovenija, Ljubljana, 2000Nežman B. Priročniki. Končno nekadilci. Mladinska knjiga,

Ljubljana 2001Zaletelj – Kragel L, Fras Z, Maučec- Zakotnik J.: Tvegana ve-

denja, povezana z zdravjem in nekatera zdravstvena stanja pri odraslih prebivalcih Slovenije. Z zdravjem povezan življenjski slog. Cindi Slovenija: Medicinska fakulteta, 2004


50

ZDRA

VJE

Delovanje rdečega križa v LipovcihSabina GLAVAČ • Mali rijtar

V Slovarju slovenskega knjižne-ga jezika je o Rdečem križu zapisano takole: To je mednarodna zdravstve-na organizacija. Kot vemo, Rdeči križ pomaga bolnim, ostarelim in vsem ljudem, zato pravimo, da je tudi do-brodelna organizacija.

Zaradi pomoči drugim smo se pred tremi leti lotili projekta merje-nja krvnega tlaka v vasi Lipovci. V ta projekt smo vključene Marica Vučko, upokojena višja medicinska sestra, Sabina Glavač in Martina Križanič, obe dijakinji Srednje zdravstvene šole v Murski Soboti. Obema pome-ni pomoč ljudem, ki nas potrebuje-jo ali pa tudi ne, veliko. Že to, da po-dariš nasmeh in dobro besedo, je nekaj najlepšega, kar lahko nekomu daš. Prav tako nam je vsem trem po-membno, da skrbimo za svoje zdrav-je, za zdravje drugih, tudi če ne ču-timo sprememb, ki bi vplivali na zdravje.

Ni nujno, da imamo znake bo-lezni, kajti dandanes so vse pogo-stejše srčne in možganske kapi, ki pa nastopijo iznenada in ne kažejo predhodnih znakov.Te kapi so po-

sledica povišanega krvnega priti-ska, krvnega sladkorja in holesterola, zato je pomembno zgodnje odkriva-nje sprememb.

Zvišan krvni sladkor vodi v slad-korno bolezen ali diabetes, zvišan krvni pritisk pa v srčno-žilne bole-zni, katerih je iz leta leto več. Prispe-vajte k bolj zdravemu načinu življe-nja, pridite in izmerite si vaš krvni

tlak, krvni sladkor in holesterol.Merjenje poteka vsako tretjo ne-

deljo v mesecu od 8.00 do 11.00 v prostorih vaškega doma v Lipovcih. Do zdaj smo zabeležili kar precejšen obisk, želimo pa ga ohraniti in mogo-če še povečati, zato kar pogumno – pridite!

Lepo vabljeni!

V Melincih živimo zdravoAnica NERAD • Mali rijtar

Dvajset vedoželjnih Melinčanov se je v okviru programa ŽIVIMO ZDRAVO zbralo v ponedeljek, 4. februarja 2008 ob 18. uri v vaškem domu na Melincih. Tibor Škalič, dr. med. spec. splošne me-dicine, je v svojem predavanju, ki je te-meljilo na dejavnikih tveganja za bole-zni srca in ožilja poudaril, da moramo v življenju ugotoviti, kaj je za naše zdrav-je pomembno in živeti v skladu s tem. Spoštovati moramo svoje telo, svo-jo psiho, svojo dušo in jo negovati. K boljšemu zdravju lahko največ prispe-vamo sami z zdravim načinom in slo-gom življenja.

Posameznik, ki je telesno aktiven, ima zdrave prehranske navade, se izo-giba škodljivemu vplivu alkohola in ci-garet, lahko sam veliko prispeva k pre-prečevanju obolenj srca in ožilja, je še poudaril dr. Tibor Škalič.

Udeleženci našega srečanja so pri-pisali programu ŽIVIMO ZDRAVO velik pomen, saj poleg druženja, ki ga je v današnjem času premalo, zagotavlja-

jo, da bodo gibanje, zdravo in zmerno prehrano vnesli v svoj slog življenja.

Tudi kot koordinatorka ugotavljam, da si naši krajani podobnih druženj še želijo.

S pozitivno naravnanostjo, druže-njem in zdravim načinom življenja bo naša življenjska premica daljša in lep-ša.

Utrinek z našega srečanja

Merjenje krvnega pritiska in krvnega sladkorja in holesterola.


51

KOREN

INE

Kako daleč sežejo korenine SlovencevMartin - Tinč MERTUK • Mali rijtar

I. del

Davno nekoč, okoli leta 4000 p.n.š. v neolitiku, naj bi čez ALPE prišli v Italijo RASENI (Rasi), indoevropski rod VENE-TOV, ki je nato krenil naprej v Toscano. Takrat v Italiji še ni bilo indoevropskih Italikov. Z Raseni je zacvetela I. faza vil-lanovske civilizacije. Nekateri zgodovi-narji sicer trdijo, da so to bili Etruščani, pa se motijo

(O tem bom povedal kasneje.).Podnebje v EVROPI je bilo tedaj zelo

ugodno (dolga poletja in mile zime). Čas trakokeramike je bil v vzponu, nastaja-le so nove države. Z drugim valom pre-seljevanja okoli leta 3000 p.n.š. so se iz indoevropske skupnosti ločili SLOVANI in krenili čez Malo Azijo v Evropo. Nase-lili so severnokarpatski lok vse do obale Baltika in sredino sedanje Francije. Bil je to zadnji večji takozvani »indoevropski vdor«, ki je sprožil spremembo jezika iz protoslovanščine v slovenetščino. Za-dnji pripadniki tega vala so bili TOHAR-CI (kitajsko – Džjedžijci). Ker so jih Kitajci vedno znova odbijali od svojih meja, so ta ljudstva bila prisiljena kreniti na za-hod v Evropo za svojimi davnimi pred-niki, ki so s prvim valom prinesli jezik, iz katerega se je razvila protoslovanšči-na. Ta zadnji večji val v letih 3000 p.n.š. je govoril le malo drugačen jezik, kajti čim daljša je bila pot, tem več ljudstev so srečevali in tako spremenili govorico. In to mešano ljudstvo s precej spreme-njenim jezikom je izvedlo »indoevrop-ski vdor« v Evropo. 1800 let pozneje so Kitajci izgnali še zadnje Džjedžijce in prednike Hunov – HIUNGNUJE. Prvi so poselili današnji Tadžikistan, predniki HUNOV pa Tarimsko področje. Minejo stoletja, ob Črnem morju nastane me-šana kultura z indogermanskimi znaki, v SIBIRIJI kultura grobnih gomil.

Kar naenkrat se mati Zemlja upre človeku, zavlada sedemletna suša, ka-teri sledi strašna bolezen, ki nekje po letu 2300 p.n.š. prepolovi človeštvo.

Ljudstva, ki so živela zahodne-je (Ukrajina, Romunija, Poljska, narodi SKITOV in Tračanov) so s sežigom umr-lih zajezili bolezen (začetek žarnih gro-bišč).

Po strašni kugi sledijo nova prese-ljevanja ljudstev. Indogermanski Heti-ti se naselijo v ANATOLIJI, hkrati pa se pojavijo Indogermani v Grčiji. Na Kreti zacveti minojska kultura. Nekje tiste-ga časa se po »božjem« ukazu odselijo

iz Armenije in Babilonije tudi UTNAPI-ŠTINI, (Noetovi) potomci v druge, njim odrejene kraje zemeljske oble. V Evro-po pride izraelski rod GOMER GALA, se tam ustavi in naseli. Njegov sin TOGAR-MA poseli TURKISTAN. Ko so ti narodi prispeli v Evropo, so tu že našli VENETE, KARNE in UMBRE, ki so tako kot Gomer-Galovo ljudstvo častili edinega boga, stvarnika vseh ljudi.

Meje VENETOV – naših davnih pred-nikov, so segale vse do veronskih mo-čvirij. Prišleki so s seboj prinesli tudi meč in si s silo prisvajali tuja ozemlja. Takrat o Italikih še ni bilo sledu, pojavili so se šele po letu 1800 p.n.š., ko je na-stajala nova kultura, iz katere so potem izšli ITALIKI, ILIRI in KELTI. Potomci Ve-netov, indoevropska skupina Balto-Slo-vanov je ob koncu leta 1750 p.n.š. vdr-la v INDIJO in osvojila ves severni del te dežele. Kot ARIJCI so se ohranili vse do današnjega časa. Vladal jim je kralj. Mi-mogrede naj omenim leto 2193 p.n.š., ko se je v duhovniško-kraljevski družini v mezopotamskem NIPPURU rodil TE-RAH, kateremu se je leta 2123 p.n.š. ro-dil očak ABRAHAM.

Vrnimo se znova k našim davnim prednikom, ki so vdrli v INDIJO. Tako kot vsi ostali narodi po svetu, so si tudi oni poiskali nove bogove in mali-ke. Naši davni predniki, VENETI v Indiji, so častili INRA, boga vojne in deževja, AGNIJA (ogenj),boga ognja, VARUNA, čuvarja moči, RUDRA, gospodarja v go-rah itd. Ste opazili besede, podobne slovenskim? Še več jih je! Indija = Vindi-ja, Hindustan – prebivalci Hindi so Vin-di. Beseda »stan« je indijska in pomeni bivališče.

V INDIJO je okoli leta 1000 p.n.š. se-gel še drugi, povratni naselitveni val VE-NETOV, od tod tudi naziv tamkajšnjega gorovja VINDHYA – Venetske gore.

Duhovni zanos, ki ga najdemo v IN-DIJI, nima primerjave nikjer. Ne pozna-jo ga visoke kulture KITAJSKE, JAPON-SKE in druge (razen SEMITOV). Takšen duhovni zanos je venetski, isto kot pri žarnodobnih selitvah. To je mitologi-ja, ki povezuje Indijo v enoto, četudi je razdeljena na mnoge »pradesh« - deže-le. V to mitologijo se stekajo vse vede, saj so VENETI pri nas ohranili tribo-štvo (TRIMURTI), ki ima svoje vzpored-je v Trimužjadi (TRIGLAV). Zatorej Agni (ogenj), Vishnu (vzvišeni), Yama (jama), Krishna (kresnik) kažejo na venetski in ne na arijski izvor. Legenda o Triglavu je podobna legendi iz Tibeta na gori Kai-

las (6650 m) v vzhodnem Tibetu. Na tej gori je bivalo indijsko triboštvo TRIMUR-TI (Brahma, Višnu, Šiva). Pod goro se je nahajalo sveto jezero MANA SAROVAR in v njegovem pogorju izvira pet sve-tih indijskih rek. Ta podoba se v vsem sklada s Triglavom (Pravljica o Zlatoro-gu). Tam naj bi bil nekoč planinski raj, v njem so živele bele žene… V to pravlji-co se vključuje druga legenda – v gori BOGATIN so skriti zakladi zlata in srebra, ki jih varuje triglavska kača in skozi vo-tlino v tej gori teče zlati potok…

Vrnimo se k VENETOM in poglejmo, kaj je bilo z BALTOSLOVANI. Ta, iz indoe-vropske skupine izhajajoča skupina, se z leti razide na Pra-Balte in Pra-Slovane (lužiška kultura). Baltovščina je bila di-plomatski jezik vsega prednjega vzho-da, kultura in pisava sta bili na višku.

Nekje okoli leta 1650 p.n.š. se je del indoevropskih priseljencev zlil s staro-selci HETITI, katerih ozemlja so se raz-prostirala od maloazijskih obal z Efe-zom, Miletom, Alikarnasom, Knidom, otoki Hij, Lezbosom in Somom – torej od Črnega morja do izvira reke TIGRIS, vse do DAMASKA, CIPRA in obal Sredo-zemlja.

Naši slavni predniki so 150 let po-zneje v Indiji izdali »VEDE«. Od leta 900 – 550 p.n.š. stopi v ospredje – po zaslugi verskih predstavnikov – novo trojstvo: Brahma, Vishnu, Shiva. Povzdignjena je kultura duha, pojavi se visoka filozo-fija, književnost in pesništvo, nastane pa tudi tisočletni mir. Brahmanski na-rod uči o potovanju duše, njenem pre-rojevanju in končnem odrešenju. Nauk uči, da je »nirvana« cilj zemeljskega od-rešenja, konec večnega prerojevanja in smrti. Nirvana je stanje, v katerem ni več ne vode ne zemlje, ne ognja ne zra-ka (4 glavni elementi), stanje, v katerem preneha vse dolgo in kratko, veliko in majhno, lepo in grdo, stanje, v katerem preneha vsaka oblika kot tudi ime. Vse to izgine s povzdigom zavesti. To je to-rej raj, četudi brez predstave o vrtu, kot ga pozna krščanstvo. Enak pojem o raju so imeli tudi VENETI. Imenovali so ga »van«. Primer: Jego voletijo mijaj i u van ti joj. (Njegova duša mini in v van (raj) putuj. Ali: I van te joj! (In v van tedaj poj-di!)) V sanskrtu pomeni van (vana) tujo in daljno deželo, oblak in hrepenenje.

Ljudstvo lužiške kulture je govorilo satemsko, Arijci, ki so še pred tem dose-gli Indijo, govorijo še kentumsko (ozna-čitev za skupino indoevropskih jezi-kov). Ker v sanskrtu ni bilo govornega


52

KORE

NIN

E razvoja h > v, je iz Hindija očitno nastala INDIJA in ne »VINDIJA«. Dežela je izvir-no Držela – Bezlaj. Indijski Desh in Pra-desh pomeni – dežela (držati oz. držati skupaj).Torej je dežela v polnem pome-nu besede kot ozemeljska in organiza-cijska skupnost nastala v kulturi z do-kaj močnim poljedelstvom, kot je bila npr. lužiška kultura, ki je dosegla tisto raven društvenega razvoja, na kateri je mogoč nastanek dežele. Tu so že želi z bronastimi srpi, orali in mleli v kamnitih žrmljah. Lužiški SRBI in SLOVENCI so naj-bolj izvirni nasledniki VENETOV. Torej so VENETI, ki so prodrli v INDIJO, to deže-lo v celoti ustvarili. To so naše korenine, ta indijska kultura – duhovnost. VENETI so bili predniki SLOVANOV (Sclaveni) in ANTOV ((Antes). Sanskrtsko štetje je do potankosti podobno slovenskemu: eka, dva, tri, čatvar, pamćan, šaš, saptan, a štan, navan, dašan.

Kaj se je godilo medtem v Evropi? Veliko tega. Na tleh današnje Sloveni-je so bili že vidni zametki naselbine AE-MONE. Italijansko UMBRIJO so zasedla maloazijska plemena, ki so Vede prine-sla tudi v Evropo. Z njimi pa so prišle tudi naravne nesreče, ki so skoraj 100 let tlačile narode EVROPE in ostali svet.

Mine novih 100 let in na LUGEONU (Ljubljansko barje) zraste naselje AQUI-LINA (današnja okolica Iga – vas Stude-nec), trgovska naselbina VENETOV.

Del Slovencev iz severne pokraji-ne se pomakne proti jugu in jugovzho-du in potegne za seboj del prebivalcev PANONIJE in sosednjih dežel. Nekatera ljudstva dosežejo Egipt, druga odidejo čez ALPE v dolino Pada in celo na zaho-dne obale Atlantika, v BRETAGNO, tretja po APENINIH.

VENETI v Bretagni (Francija) so bili najboljši graditelji ladij, pogumni in spretni mornarji. Obpluli so Severno morje, se spustili po LABI, ODRI, VISLI, po DNEPRU ali po DONAVI do Črnega morja. Prišli so do tirenske obale, Tosca-ne in gričev, kjer je pozneje nastal LA-CIJ (pozneje Rim). Mimogrede – v Bre-tagni še dandanes ljudje govore jezik, ki je v marsičem podoben slovenšči-ni. Z zlitjem narodov, kot so bili VENE-TI, EVGANI, UMBRI, KARNI in TROJANI (prebežniki iz Troje, je nastal en narod – ETRUŠČANI. Panslavisti, pangermani-sti in nepoučeni zgodovinarji sicer trdi-jo drugače, pa se hudičevo motijo. Za-kaj? Ker ne sledijo moderni arheologiji in novim odkritjem, pa tudi zato, ker so zgodovino »oni« zapisali.

Tudi Balto-Slovani niso mirovali. Se-lili so se na vse strani Evrope, v Skandi-navijo, proti Dnepru, v Italijo, Afriko.

Po letih 900 – 550 p.n.š. se ugnez-dijo med evropske staroselce v deže-lah ŠVICE, Severne ITALIJE in FRANCIJE indoevropski GERMANI, ki si podvržejo del slovenetskega prebivalstva. Z leti in stoletjem zatem se iz te mešanice ljud-stev razvijejo KELTO – GALI, ki so v mar-sikateri deželi uničili vodilne sloje SLO-VENETOV.

Od leta 800 – 700 p.n.š. nastane vil-lanovska kultura oz.hallstadska doba; iz kulture žarnih grobišč pa se izobliku-je kultura ESTE – Golasecea (gola seča, travnik v gorskem svetu, poseka) in druge kulture.

Leto 754 p.n.š. na tleh, kjer je žive-lo tudi pleme ABORIGINI, začnejo ple-mena LUCEROV in TICIJEV graditi LA-CIJ – poznejši Rim. Prvi kralj LACIJA je bil KOMOLUS, tisto o volkulji, ROMULU in REMU pa je bajka za otroke. Z leti po-stanejo ETRUŠČANI (Raseni) sovražni-ki staroselcev VENETOV. Piko na »i« po-stavijo leta 400 p.n.š. rimske osvajalne vojske, ki so pretopile narode Venetov v druge narode. Veneti izgubijo svoj na-rodnostni jezik, ki se je ohranil le v Bre-tagni (venetščina), v nekaterih delih Ita-lije, Anglije, Škotske, Irske in Litve.

Kaj je bilo z ostalimi narodi? GALI, KELTI in VENETI so živeli v sožitju, saj so Kelti izhajali iz prvotnega venetskega prebivalstva, lahko tudi iz predvenet-skega. V keltsko-venetsko-galski rod so spadali tudi VULCI, BOJI INSUBRI, CE-NOMANI, HISTRI, SKORDISCI, DALMATI, LATOBICI, VINDELICI, DUNJEBI, HELVE-ČANI, KARNI in BITURGIJCI. Pozneje, po-sebno za časa Cezarja, so si vse te nava-de podvrgli Rimljani.; lažni mir so imeli le VENETI v Iliriku in ob spodnji Dona-vi. Medtem ko so se narodi, pravzaprav bratje po krvi, med seboj bojevali, je Rim s pridom izkoriščal priložnost, ve-čal svojo državo, premagal Etruščane in zavzel njihovo mesto VEIJI. Premagal je tudi LATINE in že leta 300 p.n.š. po-stal gospodar celotnega Apeninskega polotoka. Uničena je bila kultura VENE-TOV in ETRUŠČANOV – kultura ESTE. V strahotnem rodomoru so jih tudi fizič-no pobili, VENETE južno od ALP pa so postopoma asimilirali.

Leta 183 p.n.š. pridejo VENETI v se-verni Italiji pod oblast Rimljanov, štiri leta pozneje se to zgodi tudi venetskim HISTROM (Istrani), ki so srdito branili svojo neodvisnost. Za njimi so bili pre-magani že venetski rodovi RETI, KARNI in JAPODI, ki so se do zadnjega upirali zavojevalcem. Nazadnje je podlegla še srednja Panonija. Preostali so le NORI-ČANI, obkroženi, ki pa so bili zavezniki Rima. To jih je rešilo, da pa so si lahko

zagotovili notranjo upravo, so mora-li na Donavi braniti meje proti GERMA-NOM, kar pa ni bilo lahko.

Kot zadnji so podlegli VENETI z Bre-tagne. O njihovem junaštvu je pisal tudi JULIJ CEZAR v svoji knjigi »De bello Gal-lico«. Zanimivo je, da Bretanci svoji de-želi ne pravijo Bretagne, temveč BRLIZH, prebivalci pa se imenujejo BREJZHIZ ( Brejžic). Torej je razvidno tudi iz njiho-vih besed, da so VENETI.

SLOVENCI smo potomci starih VE-NETOV, ki so bili nosilci prve pomemb-ne kulture v Srednji Evropi in ustvarjalci kulture Hallstadt in Este. CEZAR, ki je od vseh narodov najbolj spoštoval VENE-TE, jih je na koncu podjarmil, ostale: RE-TIJCE, VINDELIJCE, DACIJCE in druge pa raznarodoval in oslabil. Bilo je to prvo raznarodovanje plasti Slovenetov, pa ne samo od RIMLJANOV, temveč tudi od GERMANOV.

Med TRAČANI, KELTI, GERMANI, BA-SKI in LITOVCI so bili SLOVENCI enako stari in enako veliki evropski narod, saj so svoje starodavne naselbine imeli sre-di EVROPE, v panonskih deželah, v Itali-ji, Kranjski, Koroški, Štajerski itd. Prado-movina in središče VENETOV v EVROPI je bila AQUILEIA (Oglej), a dežela na-ših prednikov se je imenovala VENETIO. Cesar AVGUST je to pokrajino l. 59 p.n.š. priključil rimskemu imperiju, fizično ob-računal z ljudstvom in ji kot deseti ital-ski državi dodelil naziv »IUS LATINUM«.

Naj ponovim venetske rodove: AR-MORIKI, AULERKI, DALMATINI, ESUBIJ-CI, HISTRI, ILIRI, KORIOSOLITI, NORIJCI, OSISMI, REDONI, RASI (Raseni), SALA-SI, TIRSENI, TAULANCI, VENELI, VENONI, VENETSKI NORIČANI, VINDELIJCI. Njiho-vi sosedje pa so bili: KARNI, CENOMA-NI, MEDOAKI, SIMBRI in INSUBRI, ki so prav tako nosili v sebi korenine VENE-TOV. Venetski rodovi so bili pravzaprav ETRUŠČANI, ki so bili na širokem ob-močju sedanje SV Italije, Švice, Avstrije, SLOVENIJE, ISTRE in DALMACIJE avtoh-tono ljudstvo že od pamtiveka, še pre-den so se začela poznejša preseljevanja ljudstev.

Kdaj in od kod so prišli, naj ostane skrivnost za drugič, ko bom bralce vrnil v čas pred potopom in po njem, v čas, ko so še bogovi hodili po Zemlji.

NADALJEVANJE V NASLEDNJI ŠTEVILKI

Viri:1. Mahabharata2. Putarh3. Momsen »Rimska zgodovina«4. J.Šavel, M.Bor, I.Tomažič: »Veneti naši davni predniki, Venetski zbornik5. J.Šavel: Slovenska država Karantanija«6. R.Gagala: »Boj za južno mejo«7. Poiibius8. Iz raznih publikacij


53

KOREN

INE

In memoriam - Jožef Bojnec 1927 - 2008Jožef TIVADAR • Mali rijtar

Nad liplenskim pokopališčem je lebdela rahla januarska popoldanska meglica. Bil je četrtek 17/1-2008. Tu in tam je padla kakšna kapljica dežja na lica zamišljenih in žalostnih obrazov, zbranih na zadnjem slovesu od JO-ŽEFA BOJNECA, inženirja agronomi-je, dolgoletnega direktorja TZO oziro-ma KZ Beltinci. Odhajal je skromno in mirno, tako, kot je tudi živel in deloval. Delo ing. BOJNECA je zelo bogato in obsežno. Bil je ponosen sin prekmur-ske Ravnice. Za njo je živel in deloval celo svoje življenje. Rad je imel to Rav-nico in vse ljudi, pa čeprav ga večkrat niso takoj razumeli, ko je prinašal do-ločene novosti in spremembe, dolo-čen napredek.

Prehodil je težko in naporno pot kmetijskega strokovnjaka in delavca na najodgovornejših delovnih mestih v kmetijstvu. Od svojega »zavedanja« dalje je kmetovanje v naših krajih do-življalo zelo hitre spremembe. In on je bil razlagalec in uvajalec teh spre-memb, pa naj gre za uvajanje traktor-jev in sodobne kmetijske mehanizaci-je, za uvajanje novih kmetijskih kultur, predvsem sladkorne pese, za potrebo po melioracijah in komasacijah ali do sodobnih gradenj kmetijskih zgradb in sodobne reje živine in krav molznic.

Lik ing. BOJNECA ostaja neizbrisno zaznamovan s pridelovalci in pridela-vo krompirja. Mnogi tem časom pra-vijo zlati časi Ravninskega kmetijstva. Strokovno in organizacijsko delo na tem področju ga je pripeljalo na naj-odgovornejše funkcije v slovenskem in jugoslovanskem merilu v najvišjih or-ganih teh združenj. Neizbrisen pečat temu obdobju pa gotovo daje skladi-šče krompirja v Lipovcih, ki ga je uspel zgraditi. Koliko podpisov je bilo potreb-nih, da se je lahko začelo graditi! Ostaja pa neuresničena njegova želja po izgra-dnji tovarne za predelavo krompirja.

Prav tako ostaja neizbrisen njegov pečat pri izgradnji »skladišč reproma-teriala«, saj je obnovil oz. zgradil skla-dišča v Lipovcih, Gančanih, Lipi, Bo-gojini in Beltincih ter seveda nove upravne zgradbe v Beltincih, v katerih so tudi prostori pošte.

Ing. BOJNEC je rad zbiral ob sebi so-delavce in kmete. Mnogim je omogo-čil, kar se je dalo, v nekaterih pogledih celo dosti več. Nepozabna ostajajo ra-zna strokovna in neformalna srečanja ter strokovni izleti v domovini in tujini.

Ob koncu življenja je težko pre-boleval spoznanje o neorganizirano-sti oziroma netočnosti 'evidenc', ki so mnoge kmetije in celotni sistem zadru-

žništva v okviru Panonke »spravile« v zelo težek položaj in/ali celo stečaj. Bo-leč mu je ostal spomin na »neusmilje-ne izvrševalce«, ki so marsikje po ne-potrebnem 'pokopali' tisto, kar se je v teh krajih ustvarjalo desetletja.

Rahel vetrič naj prinaša in ohranja lepe spomine na ing. BOJNECA in mu daje miren sen. Ptički po naših gozdič-kih in poljih pa naj mu pojejo zahvalo za vse, kar je storil za prekmursko Rav-nico.

Zbogom, spoštovani ing. JOŽEF BOJNEC!

Obisk pri naših starejših vaščanihEma MESARIČ • Mali rijtar

Nasmeh, stisk roke in topla be-seda so orodja, ki lahko veliko po-menijo človeškemu bitju. Koliko-krat v življenju hodimo drug mimo drugega brez občutka za bližnjega. Ne zmenimo se za druge, veliko-krat celo za svoje najbližje ne.

Takšne in drugačne zgodbe sli-šiš od ljudi, s katerimi živiš in dihaš v svoji lokalni skupnosti. Ob tednu starejših občanov sva s predstavni-co KO Rdečega križa Marico Vučko obiskali naše starejše vaščane, ka-teri se niso mogli udeležiti skupne-ga srečanja, ki je 18.11. 2007 pote-kalo v vaškem domu v Lipovcih.

Srečali sva se s 35 starejšimi na Gospa Tivadarjeva rada prebira časopise.


54

PRED

STAV

LJA

MO

VA

M

FilatelijaSlavko ŠEBJAN • Mali rijtar

Filatelija je zbiranje, shranje-vanje in proučevanje poštnih znamk.

Prva poštna znamka je bila izda-na v Angliji 6. maja 1840 z likom kra-ljice Viktorije, poznana pod imenom »ČRNI PENI«. Slovenec Lovrenc Košir pa je bil eden prvih idejnih avtorjev poštne znamke.

Za izdelavo poštnih znamk se uporabljajo različne vrste papirja, tkanine, kombinacija papirja in kovi-ne, različni načini tiskanja, barv, lepil in zobčanja.

Zaradi nove države ali ob obletni-cah lahko znamke tudi pretiskamo. Znamke delimo po namenu izdaje na: redne, priložnostne, porto, avion-ske, časopisne, vojaške in druge.

Znamke lahko zbiramo količin-sko, tematsko ali po državah.

Zbiramo nežigosane, žigosane znamke, pisma in celine. Za ureje-no zbirko moramo imeti kvaliteten pribor: albume, pincete, zobomer, barvne karte, ultravijolično svetilko, povečevalno lupo, posodico s črnim dnom za ugotavljanje vodnega tiska. Filatelistična literatura in katalogi so zelo koristen pripomoček za urejanje zbirk filatelistov.

Če želi kdo izvedeti o filateliji še kaj več ali sam zbira znamke in osta-lo, se lahko oglasi na naslov: Gančani 160/a, 9231 Beltinci.

njihovih domovih. Obiskali sva tudi naše vaščane v domovih za osta-rele. Zadovoljstvo, srečo in hva-ležnost sva razbirali iz njihovih obrazov, ko sva se predstavili in povedali, od kod prihajava. »Tuj na mene ste se zmislile!« so bile bese-de sreče. Darilo v znak pozornost so hvaležno sprejeli in že je stekla beseda. Obisk bi lahko trajal ne-skončno dolgo, zgodb ne bi bilo konca.

Gospa Tivadarjeva nam je kljub zmanjšani mobilnosti z veseljem pri-nesla fotografije iz sobe in dodala: »Tudi jaz sem bila mlada. Kljub vsem težavam sem srečna, da sem doma in da še lahko vsaj malo hodim.«

Obiskali sva tudi Zverovega Ti-neka v domu starejših v Rakičanu: »Čeprav nisem še dolgo na novem domu, se prijetno počutim. Vesel sem pa vsakega obiska, predvsem mojih vaščanov!«

Pozno popoldan sva prišli na obisk še k Klemenčičevi Marici. » Tukaj je naša mama!« Gospa sedi na invalidskem vozičku v krogu svojih najbližjih. »Za nič na sve-tu je ne bi dala nikamor. Čeprav sem v penziji, svojo poklicno pot nadaljujem s svojim delom doma. Skrbim za mamo, kot je ona vča-sih skrbela zame. Kuham, perem, umivam in hranim jo….dela ne zmanjka. Jemlje mi veliko ener-

gije, svojo moč črpam iz prepri-čanja, da nekoga osrečim in to je moja mama.«

»Dan mi popestrijo moji naj-mlajši. Srečna sem v njihovi sredi-ni!« so bile besede gospe Zverove.

Veliko zgodb je z bolj grenkim priokusom. »Ko smo bili zdravi, ko-ristni in pomembni, je bilo dobro – zdaj pa…«

Z željo , da bomo srečni sami, se moramo zavedati , da moramo srečo deliti tudi drugim in med temi so tudi naši starostniki v na-šem okolju. Nimajo več moči za delo, premorejo pa veliko modro-sti.

Hvaležni nam bodo!


55

PREDSTAVLJA

MO

VAM

Predstavljamo vam Stanka BalažicaMarija ZVER • Mali rijtar

»Travnički so že zeleni,rožce vse so pokošene…«Stanko Balažic je nepogrešljiv član

KS Dokležovje. Skrbi za naše pokopa-lišče, igrišče in okolico vaškega doma. Vestno skrbi za urejen videz naše av-tobusne postaje in drugih objektov v vasi skozi vse leto. Če je odstoten zara-di dopusta ali bolezni, ga že vsi pogre-šamo. Kljub obilici dela je vedno na-smejan in dobre volje, tudi takrat, ko ga kdo »grdo« pogleda, če mu prinese »prevelik račun.«

Seveda pa je pravi mojster s svo-jo kosilnico in zato je naše igrišče ve-dno lepo urejeno in v ponos vsem kra-janom.

Naj nam ostane še naprej takšen - vesel in priden!

»Travnički so pokošeni« - vedno pa tudi igrišče in oko-lica vaškega doma skrbno urejena po njegovi zaslugi.

Mickinih 70 letMarija ZVER • Mali rijtar

Marija Lukač je januarja praznovala 7 x 10 let svojega življenja. Po koledarju jih ima res 70, telesno in duševno pa je veli-ko mlajša. Vsi njeni domači so upraviče-no ponosni nanjo. Je vedno nasmejana in pripravljena deliti vse dobro z vsemi, ki jo poznajo. To njeno dobro lastnost ceni-mo tudi v našem zboru, kjer je nepogre-šljiva. Prav tako bi jo težko pogrešali tudi v našem društvu, KS, Karitasu, društvu in-validov, ZB, v skupini za samopomoč. Ob petju pa ima še veliko skritih talentov (pi-sanje pesmi), je dobra in izvrstna kuha-rica, prava mojstrica v šivanju ... Zapisala

je že kar nekaj pesmi in jih predstavila na naših srečanjih in projektih.

Vsako leto se skupaj z možem Jo-žekom pridruži našim maškaram in tudi letos je bilo tako. Je vedno pol-na energije in delovnega elana. Sado-ve svojega bogatega dela deli s svojo družino in vnuki. Vsem nam je lahko za zgled, kako je potrebno uživati ži-vljenje. Vsi, ki jo poznamo in delamo z njo, se ji zahvaljujemo za vse, kar nam je dala in ji želimo, da bi se še dolgo družili in doživljali skupne trenutke ži-vljenja.

Micka Lukač v družbi mladih, ko jim razlaga, kaj vse je morala vsebovati »bala« (iz projekta »Kak je inda fajn bilou«).

Trenutkov, ko lahko nekomu pokažemo,

da ga imamo radi,ni nikoli preveč!

Če srce srci veže, čudovito moč ima,

daleč preko groba seže, smrti ne pozna!

Misel za lepši danRalph MARSTON • vir: internet

Tukaj ste , da ljudi izpopolnjuje-te, ne da na njih delate vtis. Tukaj ste, da razdajate vse kar ste, in ne da si nagrabite, kar se da.

Niste tu, da bi skrbeli glede tega kjer ste bili ali s strahom gledali na to kam greste. Tukaj ste, da živite vso polnost in raznolikost, ki si jo lahko predstavljate.

Tukaj ste, da sprašujete, odgo-varjate, iščete in najdete. Tukaj ste, da ljubite, doživljate, se zavedate in si delite. Tukaj ste, da ustvarjate,

opogumljate, gradite, ter rastete in se podpirate. Tukaj ste, da mislite, ukrepate in na tak način ustvarjate bolj smiselno življenje.

Tukaj ste zdaj, sposobni, da poč-nete vse te stvari in še več, prav v tem trenutku. Odpravite se daleč, daleč stran od vseh mask in stra-hov, ki služijo le temu, da vas vleče-jo na dno.

Tukaj ste zdaj, in možno je vse kar ste si kadarkoli zamišljali. Živite, tukaj, zdaj.


56

ZA N

AJM

LAJŠ

E Pravljica o modrem kuncuizbrala: Lilijana ŽIŽEK • Večerne pravljice, Lepman Jelka, Mladinska knjiga, 1968

Nekoč je živel mlad kunec, ki je bil modre barve, kot je modro nebo. Mo-der je bil ves od repa do glave, brez ka-kršnekoli druge lise.

»O, ti nesreča!« je zavzdihnila kun-čja mati, ko je odkrila,to nenavadno otrokovo barvo. In vsi sorodniki in znanci, ki so prišli gledat mladička, so vzdihovali:«Nesreča pa taka!«

»Zakaj pa si jedla zmeraj toliko spo-minčic,« je očitala kunčji materi ena iz-med tet. »Zdaj pa vidiš kaj imaš!«

»Kakšna sramota za družino,« sta klepetali dve drugi teti.

»Kdaj je še kdo kaj slišal o modrih kuncih?«

Bratje in sestre so zagnali vik in krik:« Nikoli se ne bomo igrali z njim!«

Neka stara opravljivka pa je še pri-stavila:

»Vsi bodo kazali s prstom za njim!«Le oče kunec si je molče gladil brke.»Čas prinese svoje,« je menil naza-

dnje. »Najbolje bo počakati, da bomo videli, kaj bo iz tega. Mogoče se še dru-gače obrne. Moj sin je in ga imam vse-eno rad!«

Čas je res mineval, kunec je rasel, toda barva dlake je ostala ista, zdelo se

je, da je postala še bolj nebesno mo-dra, ker je bila gostejša.

»Zamisel imam,« je rekel nekega dne oče kunec.

»Krmimo našega modrega sina samo z rumeno krmo, mogoče se mu bo dlaka spremenila!«

Od takrat so dajali modremu kun-cu samo rumeno krmo: kalužnice z do-datkom sončnic in kozjo deteljo. Tako dolgo so ga pitali s temi jedmi, da bi bil malodane zbolel za rumenico, a barva dlake se mu ni spremenila.

Modri kunček je bil hudo žalosten, saj so ga bratje in sestre venomer odri-vali, in kadar bi se bil rad malo spreho-dil, so buljili vanj, ker je bil v zeleni travi videti še bolj moder kot sicer.

»Kaj pa morem zato, če sem modre barve, » je ihtel in si z velikim zeljnim li-stom otiral solze. »Saj bi bil rajši siv kot so moji bratje in sestre!«

Kmalu potem se je napovedala v goste neka mlada sorodnica in kun-čja družina je pospravljala in drgnila svoj dom, da bi bil čim lepši, modre-ga kunčka pa so potisnili v najtemnejši kot, da jim ne bi delal sramote.

Mlada sorodnica je bila vsa bela in

je dišala po deteljnem cvetju. Pri sivih kuncih se ji je zdelo dolgočasno in za-čela je zehati. Tedaj pa je zagledala v kotu modrega kunčka in vzkliknila je od navdušenja: »Kako srčkan otrok!« Domišljala sem si, kako sem imeni-tna, zdaj pa vidim, da se moj beli ko-žuh lahko skrije pred to nebesno mo-dro barvo!«

»Prav res!« so v en glas pritrjevali sorodniki in se ponosno smehljali. »Kaj takega nisi pričakovala pri nas, kajne da ne?«

Takoj so pripeljali modrega kunčka iz njegovega kota, ga posadili na ča-stno mesto in za kosilo je dobil najve-čji list zelja. Odtlej so se začeli za mo-drega kunca drugi časi. Povsod so ga občudovali in ga radi sprejemali. In ko je videl, da mlada sorodnica niti ni tako domišljava, kot je bilo sprva videti, jo je zasnubil in ona ni odklonila.

Na dan poroke so si vsi kunci skrta-čili svoje kožuščke, da so se svetili kot svila in potresli so se z rumenim in rde-čim cvetnim prahom, toda noben ku-nec se ni mogel v barvi kosati z mo-drim kuncem, katerega barva je bila povrhu še pristna.

Pobarvankaizbrala: Lilijana ŽIŽEK • Mali rijtar


57

RAZVED

RILO

Valentinovoizbrala: Lilijana ŽIŽEK • vir: internet

Valentinovo se praznuje 14. febru-arja in je tradicionalni dan, ko si v ne-katerih kulturah zaljubljenci izkazujejo ljubezen - največkrat s pošiljanjem vo-ščilnic (pogosto anonimnih) in izme-njavo daril. Praznik svetega Valentina se je sprva praznoval kot rimskokato-liški dan posta v čast svetemu Valenti-nu. Današnji pomen je dobil šele po vi-sokem srednjem veku, ko se je razvila zamisel o romantični ljubezni. Danes je podobno kot vsi večji prazniki močno skomercializiran. Danes je praznik naj-bolj povezan z medsebojno izmenjavo valentinčkov - ljubezenskih pisemc v obliki srca ali krilatega Kupida. Po ne-katerih ocenah jih ljudje vsako leto po-šljejo milijardo, s čimer se praznik uvr-šča na drugo mesto; zaostaja le še za božičem.

Kot dan zaljubljencev se Valenti-novo praznuje šele v sodobnem času. Tako pojmovanje praznika je prišlo k nam iz Nizozemske.

V zahodnem svetu se poleg voščil-nic podarja tudi vrsta drugih daril. Obi-čajno moški obdarujejo ženske. Darila

navadno vključujejo vrtnice in čokola-do. Podarja se tudi nakit.

Na Japonskem, v Koreji in podob-no tudi v Avstraliji se je zaradi obse-žnih marketinških prizadevanj valen-tinovo razvilo kot dan, ko ženske in redkeje tudi moški ljudem, ki jih ima-jo radi, podarjajo slaščice in cvetje.Zaradi nadaljnjih marketinških priza-devanj se je razvil tudi dan, ko naj bi moški tistim, ki so jih na valentinovo obdarovali, uslugo vrnili. V resnici ti pogosto obdarujejo le svoje izbran-ke. Ta dan se praznuje 14. marca in se imenuje Beli dan. Prvotno je namreč veljalo, da se podarja belo čokola-do ali mehke penaste bonbone mar-shmallows. Vendar pa se v zadnjem času podarja tudi perilo. V Koreji se 14. aprila praznuje tudi Črni dan, ko moški, ki za valentinovo niso dobi-li ničesar, skupaj jedo rezance po ki-tajsko v črni omaki, imenovane Jajan-gmyun. Valentinovo praznujejo tudi v perzijski kulturi (Iran), čeprav trda is-lamska vlada to kot del zahoda zavra-ča in omejuje.

Gregorjevoizbrala: Lilijana ŽIŽEK • vir: internet

Gregorjevo praznujemo12. marca. Povezujemo ga z ljubeznijo, saj pravi-jo, da se na ta dan »ptički ženijo«.

Ko je veljal še stari julijanski koledar, je Gregor, znan kot prinašalec luči, go-doval prav na prvi spomladanski dan, ko je navadno že toplo. Ta svetnik je bil v resnici Gregor Veliki, rojen okoli 540 v Rimu in je veljal za idealnega pape-ža in cerkvenega učitelja. Vpeljal je nov koledar, ki ga uporabljamo še danes in se po njem imenuje gregorijanski ko-ledar. S to spremembo koledarja pa se je gregorjevo premaknilo nazaj, zato ga sedaj praznujemo 12. marca in ne na prvi koledarski pomladanski dan. Da se gregorjevo praznuje na god Gre-gorja uradno ne drži, saj je Cerkev leta 1969 njegov god prenesla na 3. sep-tember, na dan njegovega škofovske-ga posvečenja. Stari god, ki je dan nje-gove smrti leta 604 v Rimu, je namreč padel na post, kar ni bilo najbolje.

Na gregorjevo se ptički ženijo, to pa ni povsem točno, saj se ženijo tudi na vincencijevo (22. 1.), zato pravijo koroški Rožani “K šent Cenovem se tice

ženijo”, na Gorenjskem pa, da imajo “ta dan ptiči ofcet”, ptički pa se ženijo tudi na valentinovo (14.2.). Na slovenskem je najbolj veljalo, da se ptički ženijo na gregorjevo, saj je bil to včasih prvi spo-mladanski dan.

Sv. Gregorij je zavetnik rudnikov, zi-darjev, izdelovalcev gumbov in poza-mentov (našitkov), učenjakov, učite-ljev, študentov; priporočale so se mu žene za rodovitnost, pomagal je zoper kugo, predvsem pa je patron glasbeni-kov, pevcev, pevskih zborov ter zboro-vskega in koralnega petja. Proslavil se je namreč s tem, da je uredil cerkveno petje (gregorijanski koral). Upodablja-jo ga v papeških oblačilih, pri sebi ima škofovsko palico, knjigo, pisalno pero ali goloba.

V čast gregorjevemu se tega večera marsikje spustijo t.i. »gregorjeve luč-ke« - ta običaj je bil nekoč pomemben za obrtnike. Ob kratkih zimskih dnevih so delali ob svečah, sedaj pa je bil dan že tako dolg, da luči niso več potrebo-vali. Zato so imeli običaj, da so nesli luč v vodo.

Praznik je ... biti ženska

izbrala: Lilijana ŽIŽEK • vir: internet

«Cveteti in dišati

kot prvi pomladanski dan.

Biti opojna

in bleščeča kot silvestrovo,

nemirna in živahna,

kot val, ki ga odnaša stran.

Včasih malce nora,

razigrana kakor pust,

včasih jezna, besna,

kakor psovka, ki privre iz ust.

Vsa zaljubljena,

žareča, kot je valentinovo,

strta, žalostna,

vsa v solzah,

ko te doleti slovo.

Nedosegljiva, tiha, skrita,

kot so misli in želje in sanje.

Vedno iščeš, vztrajaš, upaš,

kakor tisti, ki verjame vanje.

Pisana, posuta z zlatom,

plodna in bogata kot jesen...

Včasih vroča, včasih hladna,

včasih odkrita, brez vsakih kopren.

Biti ženska, biti muza

in izvir vsega...

BITI ŽENSKA je poslanstvo,

je DARILO OD BOGA!«


58

RAZV

EDRI

LO KrižankaMatjaž KERMAN • Mali rijtar

Rešitev zadnje križankeMatjaž KERMAN • Mali rijtar

SudokuRobert KUZMA • Mali rijtar

5 7 6 1 2

3 5 8 7

4 3 7 6

4 1 2 3 6

3 5 9 1 7

8 4 3 9

4 2 3 8

2 3 8 1 5

7 6 5 3 4

Dogodki in prireditve

Pustna povorka najmlajših maškar v Lipovcih

Slovesnost ob odprtju Doma Janka Škrabana

Fašenek v Gančanih

Mladi beltinski folklorniki na Hrvaškem

Zbrane maškare v Lipovcih

Pred začetkom gradnje doma za starejše

Projekt »S koruzo od pomladi do jeseni« v Gančanih

Utrinek iz otvoritve jubilejne 15. likovne kolonije Izak Lipovci

Gančani

Bratonci

Melinci

Lipa

Otroški zimski turnir Občine Beltinci v malem nogometu

Dokležovje

Beltinci

Lipovci

Ižakovci

Documents

Osrednja občinska proslava ob kulturnem prazniku ZTK ... · ambiciozen proračun tudi v Obči-ni Beltinci. Osnovni poudarki so na investicijskem področju, kamor že- limo vložiti