UNIVERZA V LJUBLJANI - pefprints.pef.uni-lj.sipefprints.pef.uni-lj.si/4035/1/Diploma_PDF.pdf · III POVZETEK Evolucija je tisti koncept v biološki znanosti, ki osmisli vse ostalo

UNIVERZA V LJUBLJANI

PEDAGOŠKA FAKULTETA

BIOTEHNIŠKA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

LUCIJA BREZOVŠČEK

UNIVERZA V LJUBLJANI

PEDAGOŠKA FAKULTETA

BIOTEHNIŠKA FAKULTETA

Študijski program: Biologija in Gospodinjstvo

Znanje učencev 8. in 9. razreda osnovnih šol na

Štajerskem o evoluciji človeka

DIPLOMSKO DELO

Mentorica: Kandidatka:

izr. prof. dr. Jelka Strgar Lucija Brezovšček

Ljubljana, avgust, 2016

II

Aljuški in Juliju

ZAHVALA

Iskreno se zahvaljujem mentorici, izr. prof. dr. Jelki Strgar,

za vse strokovne nasvete in velikodušno vsestransko pomoč

pri pisanju diplomske naloge.

Zahvaljujem se staršem, ki so mi omogočili študij,

partnerju Vanji za razumevanje in

sestri Nataši za nasvete in moralno podporo.

III

POVZETEK

Evolucija je tisti koncept v biološki znanosti, ki osmisli vse ostalo biološko znanje in zato

razumevanje evolucije predstavlja temelj za razumevanje živega sveta, delovanje organizmov,

ekosistemov in planeta kot celovitega sistema.

Prav razumevanje in ne faktografsko znanje je tisto kakovostno znanje, ki bi ga vsi učitelji

biologije radi prenesli na svoje učence, zato je kakovostno poučevanje evolucije in predvsem

evolucije človeka v osnovnih šolah bistvenega pomena tudi zato, ker je osnovna šola edina

obvezna šola pri nas.

Cilj naše raziskave je bil pridobiti vpogled v znanje učencev 8. in 9. razreda osnovne šole o

evoluciji človeka. Preveriti smo želeli, če je znanje povezano s spolom, starostjo ter šolo, ki jo

učenci obiskujejo. Zanimalo nas je tudi, ali se pri naših učencih pojavljajo enake napačne

predstave, kot pri učencih tujih držav, ki smo jih zasledili v literaturi.

Raziskavo smo izvedli v 8. in 9. razredu na treh osnovnih šolah na Štajerskem. Sodelovalo je

243 učencev. Pripravili smo anonimni test znanja, ki je bil sestavljen iz treh delov. V prvem

smo zbrali demografske podatke, v drugem delu smo preverjali znanje o evoluciji človeka z

vprašanji izbirnega tipa, v tretjem delu pa so se učenci na štiristopenjski Likertovi lestvici

odločali, v kolikšni meri se strinjajo z danimi trditvami. Za lažjo interpretacijo smo vprašanja

in trditve razdelili na sedem sklopov: časovna in krajevna umestitev dogodkov o evoluciji

človeka, evolucija, genetika, kreacionizem, preverjanje splošne razgledanosti učencev in

preverjanje napačnih predstav učencev.

Ugotovili smo, da znanje učencev na področju evolucije človeka ni zadovoljivo, saj so na

testu znanja dosegli povprečno 58,9 % uspešnost, da med dekleti in fanti skoraj ni razlik v

znanju o evoluciji človeka, da so med učenci različnih šol razlike v znanju o evoluciji človeka

in da imajo tako učenci 8. razreda, kot učenci 9. razreda nekatere tipične napačne predstave o

evoluciji človeka.

Ključne besede: evolucija, poučevanje, biologija, analiza, učbeniki, učni načrti

IV

ABSTRACT

Evolution is the concept in biological science which gives meaning to all the rest biological

knowledge and therefore understanding of evolution presents the basis for the understanding

of the living world, the functioning of organisms, ecosystems and the planet as an integrated

system.

Just understanding and not the factographic knowledge is these quality knowledge that all

biological teacher would like to pass on their students, so the quality of the teaching of

evolution and especially of human evolution in primary schools is also essential because the

primary school is the only compulsory school in Slovenia.

The aim of our research was to gain inside into the knowledge of 8th and 9th class pupils

about the evolution of man. We wanted to check if the knowledge is associated with gender,

age, school that pupils attend. We were also interested in whether our pupils hold the same

misconceptions as well as pupils in foreign countries, we came across in the literature.

The research was carried out in the 8th and 9th class at three elementary schools in Štajerska.

It brought together 243 pupils. We prepared an anonymous test of knowledge, which was

composed of three parts. In the first we collected demographic data, in the second part we

examined knowledge about the evolution of man with multiple choice questions, In the third

part, the pupils on the four level of a Likert scale decided to what extent they agree with the

given statements. For ease of interpretation, the questions were divided into seven groups:

temporal and local placement of events on the evolution of man, evolution, genetics,

creationism, checking of pupils' general knowledge and checking of pupils' misconceptions.

We found that the knowledge of pupils in the field of human evolution is not satisfactory, as

in the test of knowledge they achieved an average of 58,9 % success, there are almost no

differencies in knowledge about the evolution of man among boys and girls of different

schools. We also found that both pupils of 8th and 9th class have some typical misconceptions

about the evolution of man.

Keywords: evolution, teaching, biology, analysis, textbooks, curricula

V

Kazalo vsebine

1 UVOD ................................................................................................................ 1

1.1 Cilj .................................................................................................................................... 1

1.2 Raziskovalne hipoteze ...................................................................................................... 2

2 TEORETIČNI UVOD ........................................................................................ 3

2.1 Pregled objav .................................................................................................................... 3

2.2 Pregled učnih načrtov in učbenikov ................................................................................. 8

2.2.1 Pregled učnega načrta in učbenika za osemletko .................................................................................. 9

2.2.2 Pregled starega učnega načrta in dveh učbenikov za devetletko (2000) ............................................. 10

2.2.3 Pregled novega učnega načrta za devetletko (2011) in veljavnih učbenikov ...................................... 11

3 MATERIAL IN METODE .............................................................................. 13

3.1 Opis postopka zbiranja podatkov ................................................................................... 13

3.2 Vzorec ............................................................................................................................. 13

3.3 Postopki obdelave podatkov ........................................................................................... 14

4 REZULTATI .................................................................................................... 15

5 RAZPRAVA .................................................................................................... 37

5.1 Časovna umestitev dogodkov o evoluciji človeka ......................................................... 37

5.2 Krajevna umestitev dogodkov o evoluciji človeka......................................................... 39

5.3 Splošno evolucijsko znanje ............................................................................................ 40

5.4 Znanje genetike............................................................................................................... 42

5.5 Kreacionizem .................................................................................................................. 43

5.6 Splošna razgledanost ...................................................................................................... 44

5.7 Napačne predstave .......................................................................................................... 45

6 SKLEPI ............................................................................................................ 47

7 POVZETEK ..................................................................................................... 49

8 VIRI .................................................................................................................. 50

VI

Kazalo slik

Slika 1: Porazdelitev odgovorov učencev na 1. vprašanje ....................................................... 15









Slika 10: Porazdelitev odgovorov učencev na 10. vprašanje ................................................... 21






















VII




VIII

Kazalo tabel

Tabela 1: Pregledani učni načrti in njim pripadajoči učbeniki ................................................... 8

Tabela 2: Porazdelitev učencev glede na šolo .......................................................................... 14

Tabela 3: Porazdelitev učencev glede na razred ....................................................................... 14

Tabela 4: Porazdelitev učencev glede na spol .......................................................................... 14

Brezovšček L. Znanje učencev 8. in 9. razreda osnovnih šol na Štajerskem o evoluciji

človeka. Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Pedagoška fak., Biotehniška fak., 2016

1

1 UVOD

Vsa živa bitja na Zemlji se tekom časa spreminjajo. Čeprav so spremembe znotraj posamezne

generacije majhne, se organizmi s kopičenjem le-teh počasi spreminjajo in sčasoma lahko ta

proces vodi v nastanek novih vrst. Pravzaprav podobnosti med posameznimi organizmi

nakazujejo, da so se na ta način, s postopnim spreminjanjem iz skupnega prednika, razvile vse

vrste, ki živijo na Zemlji (Futuyma, 2005). Evolucija je tisti koncept v biološki znanosti, ki

osmisli vse ostalo biološko znanje in tako razumevanje evolucije predstavlja temelj za

razumevanje živega sveta, delovanje organizmov, ekosistemov in planeta kot celovitega

sistema. Prav razumevanje in ne faktografsko znanje je tisto kakovostno znanje, ki bi ga vsi

učitelji biologije radi prenesli na svoje učence, zato je kakovostno poučevanje evolucije in

predvsem evolucije človeka v osnovnih šolah bistvenega pomena tudi zato, ker je osnovna

šola edina obvezna šola pri nas.

Evolucija ne razloži samo anatomskih sprememb, ki so se dogajale, ampak pomaga razložiti

uspešnost človeške vrste. Razvoj človeške vrste je zanimiv. Poleg tega evolucija poudari

enotnost in po drugi strani različnost vseh ljudi. Ljudje smo si različni, vendar smo se vsi

razvili iz skupnega prednika in imamo zato veliko skupnih značilnosti (Bajd, 2011).

Evolucija je zahtevna tema, ki jo učenci težko povsem razumejo. To je posledica raznolikih

čustvenih, epistemoloških, kognitivnih, pedagoških in religioznih dejavnikov, ki prispevajo k

pogledu na svet, ki ni evolucijski (Nehm, Schonfeld, 2007; Smith, 2010).

1.1 CILJ

S to raziskavo želimo ugotoviti, ali učenci 8. in 9. razreda osnovne šole znajo dovolj o

evolucijskem razvoju vrste Homo sapiens, ki ji pripadajo. In sicer, da je znanje dovolj

obsežno (vsaj 60-odstotna uspešnost na testu) in da dosega stopnjo razumevanja, kot jo

predpisuje učni načrt (Vilhar in sod., 2011). Zanima nas tudi, ali so pri naših učencih

razširjene enake napačne predstave, kot smo jih zasledili v tuji literaturi (npr. sobivanje

človeka in dinozavrov). Poleg tega bomo pregledali obstoječe učbenike za 9. razred osnovne



2

šole in poskušali ugotoviti, kako lahko vplivajo na izkazano znanje učencev. Pregledali bomo

tudi nekaj starejših učnih načrtov in njim pripadajočih učbenikov in ugotovili, kako so

razlagali evolucijo človeka.

1.2 RAZISKOVALNE HIPOTEZE

Postavili smo naslednje raziskovalne hipoteze:

Učenci imajo ob zaključku osnovnošolskega izobraževanja zadovoljivo znanje o

evolucijskem razvoju vrste Homo sapiens.

Učenci devetega razreda v našem vzorcu imajo boljše znanje o evoluciji človeka, kot

učenci osmega razreda.

Med učenci različnih šol ni razlike v znanju evolucije človeka.

Med dekleti in fanti ni razlike v znanju evolucije človeka.

Učenci imajo ob zaključku osnovnošolskega izobraževanja nekatere značilne napačne

predstave, povezane z evolucijo človeka.

Med učenci različne starosti ni razlike niti v količini, niti v kvaliteti napačnih predstav,

povezanih z evolucijo človeka.

Med učenci različnih šol ni razlike niti v količini, niti v kvaliteti napačnih predstav,


Med dekleti in fanti ni razlike niti v količini, niti v kvaliteti napačnih predstav,




3

2 TEORETIČNI UVOD

2.1 PREGLED OBJAV

Evolucija je zahtevna tema, ki jo učenci težko povsem razumejo (Nehm, Schonfeld, 2007;

Smith, 2010).

Pobiner (2012) meni, da bi učencem evolucijo lahko približali s pomočjo zgledov iz

evolucijskega razvoja človeka. Kot pravita Alles in Stevenson (2003), bi moral vsak učenec

usvojiti glavno ogrodje evolucije človeka, ne pa dolgega seznama imen, ki ga predvsem

begajo. V literaturi je zelo malo predlogov, kako dejansko učinkovito poučevati evolucijo

človeka (Flammer, 2003).

Je pa leta 1987 Nickles predstavil primer pouka, pri katerem učenci delajo z replikami lobanj

človeku podobnih opic, človeka in različnih vrst fosilnih homininov. Podoben je tudi predlog,

ki ga je pripravila Price (2012). Učenci primerjajo lobanje na časovnem traku, kar olajša

razumevanje postopnosti kopičenja lastnosti modernega človeka in istočasnega izgubljanja

primitivnejših znakov. Tako se samodejno pojavi kognitivni konflikt pri tistih učencih, ki

menijo, da je bil človek ustvarjen v enem koraku. To metodo so sprejeli in jo učinkovito

uporabljali v ZDA v srednješolskih razredih v okviru projekta NSF ENSI/SENSI (Nickels,

Nelson, Beard, 1996). Različni avtorji v tujini so razvili tudi dejavnosti za učenje in

poučevanje evolucije človeka, ki so prosto dostopne na medmrežju, npr. Talk Origins

Archive. V slovenščini česa podobnega še nimamo.

Povšič (2012) je v svoji raziskavi o poznavanju neandertalca, ki jo je opravil med slovenskimi

osnovnošolci in srednješolci, ugotovil, da je njihovo znanje slabo, saj so na preverjanju znanja

dosegli povprečno samo 58 % točk. Poleg tega so učenci najpogosteje menili, da so to znanje

dobili pri pouku zgodovine (81 %) in precej redkeje pri biologiji (27 %).



4

Bybee (1997, povzeto po Pobiner, 2016) trdi, da je dobro razumevanje evolucije ključnega

pomena za doseganje znanstvene pismenosti in tudi Seohet in sod. (2015, povzeto po Pobiner,

2016) opisujejo razvoj, kot temeljno temo, ki mora biti zastopana v vseh učnih načrtih, ki

temeljijo na znanosti.

Pobiner (2016) v svojem članku razmišlja, kako ustvariti najučinkovitejše učne ure in z njimi

povezane strategije.

Sickel in Friedrichsen (2013, povzeto po Pobiner, 2016) predlagata, da mora izobraževanje

učiteljev za poučevanje evolucije vsebovati: 1. znanje o evoluciji; 2. razumevanje narave

znanosti, povezane z evolucijo; 3. sprejemanje veljavnosti evolucije v znanosti; 4. znanje in

strategije za sodelovanje v javnih polemikah in 5. pedagoško znanje za poučevanje evolucije.

Pobiner (2016) pa dodaja še dodatne, in sicer: 6. informacije o pravni podpori in podpori

znanosti, izobraževalnih in verskih organizacij, ki podpirajo poučevanje evolucije; 7. znanje o

tem, kje je evolucija vključena v učnih načrtih; 8. poznavanje in zavedanje pomena

preverjanj, ki ocenjujejo razumevanje in sprejemanje evolucije ter 9. stalni strokovni razvoj

na področju biologije, mentorstva, podpore kolegov in strategij za ustvarjanje spodbudnega

okolja v razredu.

Hermann (2011, povzeto po Pobiner, 2016) meni, da so otrokove izkušnje, predvsem učne

izkušnje zelo pomembne in vplivajo na to, kako se pri ljudeh razvija sprejemanje in

razumevanje evolucije. Te izkušnje lahko tudi prispevajo k nezmožnosti popolnoma razumeti

razvoj kasneje v srednji šoli in na fakulteti. Hermann se tudi strinja s Failovim (2008, povzeto

po Pobiner, 2016) argumentom, da je treba evolucijske koncepte vključiti v učni načrt

osnovne šole, ker prav evolucijska teorija povezuje mnoge druge koncepte v povezano

zgodbo. Zagovarja poučevanje temeljnih evolucijskih konceptov ter razvoj sposobnosti in

procesov, ki podpirajo poučevanje evolucije pred srednjo šolo (Hermann, 2011, povzeto po

Pobiner, 2016).

Nedelson in sod. (2009) priznavajo, da čakanje do srednje šole, da se predstavijo abstraktni

znanstveni koncepti, ni učinkovita izobraževalna strategija. Tudi Ranney (2012, povzeto po

Pobiner, 2016) meni, da je čas adolescence prepozen za predstavitev abstraktnih znanstvenih

konceptov, kot je evolucija človeka.



5

Hermann (2011, povzeto po Pobiner, 2016) podpira idejo, da je koristno vlagati čas in

energijo ter zagotoviti celovito pot, ki zagotavlja okvir za razumevanje evolucije, še preden se

z njo srečajo pri biologiji v srednji šoli.

Pobiner (2016) pravi, da so učitelji lačni najnovejših in verodostojnih učnih gradiv o evoluciji

človeka za svoje učence. Raziskava je pokazala, da če pomagamo učencem povezovati snov

šolskih predmetov z njihovimi osebnimi izkušnjami in primeri iz realnega sveta, lahko

dosežemo globje učenje (National Research Council, 2000, 2003, 2005, 2007, 2009, povzeto

po Pobiner, 2016).

Ankete tudi kažejo, da večina Američanov slabše sprejema evolucijo pri človeku, kot pri

ostalih živalih (Scott, 2005, povzeto po Pobiner, 2016). Zaenkrat še skromno pisno gradivo, ki

pa ga vse več raziskav hitro bogati, kaže, da če pomagamo učencem usvojiti evolucijske

koncepte razvoja s poudarkom na primerih človeškega razvoja, to lahko pripomore k lažjemu

vključevanju in učinkovitejšemu poučevanju evolucijskih konceptov. To namreč pomaga, da

se odraščajočim učencem te teme zdijo smiselne in zato pomembne, posledica tega pa je da se

zanje zanimajo (Nickels in sod.,1996; Pobiner, 2012).

Berkmann in Plutzer (2015) se sprašujeta, kakšna je vloga učiteljev v izboljšanju znanja o

evoluciji človeka? Menita, da je pomembno poleg poučevanja evolucije človeka pri rednem

pouku, temo vključiti tudi v izvenšolske dejavnosti in na spletne forume kot dopolnilo

nadaljnjega izobraževanja za izboljšanje razumevanja.

Ista avtorja tudi menita, da morajo učitelji biti dober vzor svojim učencem in jim pri

poučevanju potencialno zahtevnih tem, kot je evolucija človeka, posredovati bistvene

izkušnje. Če se učitelji tekom svojega šolanja niso dovolj dobro naučili evolucije, je verjetno,

da tudi sami dvomijo v njeno veljavnost. Pomanjkanje dobrega pouka o evoluciji v osnovni in

srednji šoli ustvari zaprt krog naravoslovne nepismenosti, ki se prenaša iz generacije v

generacijo.

Obstaja velika povezava med znanjem učiteljev in njihovim poučevanjem evolucije človeka.

To težavo bi najlažje odpravili s temeljitejšim poučevanjem učiteljev (Nhem in Schonfeld,

2007). Ključ dobrega poučevanja je, da učitelji odkrijejo napačne predstave pri učencih in jih



6

znajo tudi izkoreniniti. Pri evoluciji je problem, da so napačne predstave vzpostavljene že zelo

zgodaj v življenju in jih je zato težko preoblikovati (Williams, 2009). Napačne predstave se

razlikujejo glede na geografsko območje, veroizpoved, spol, starost in tudi med različnimi

generacijami. Nhem in Schonfeld (2007) ugotavljata, da bi učitelji najprej preučili napačne

predstave svojih učencev s pomočjo nekega inštrumenta, kot je vprašalnik, pojmovna mreža

ali pa le običajna razprava. Tako učitelj ugotovi, kje imajo učenci težave in temu da poudarek

pri obravnavi. Pravita, da le učenec sam lahko prepozna svoje napačne predstave in jih

spremeni. Učiteljeva vloga pri tem pa je, da napačne predstave razume in jih prepozna ter

učencu pomaga in ga vodi do pravilnih rešitev (Wescott in Cunningham, 2005). Napačne

predstave bi lahko premostili tako, da bi najprej poskrbeli za dobro znanje in razumevanje

učiteljev in jim predstavili načine, kako najbolj učinkovito poučevati evolucijo človeka. Velik

razlog za napačne predstave in nerazumevanje učencev je v tem, da večina učiteljev poučuje

na pasiven način (Cunningham in Wescott, 2009). Tako se učenci naučijo le gola dejstva, ki

pa jih ne znajo povezati med seboj (Rice in Kaya, 2012). Kot rešitev avtorja predlagata

problemski pouk in izdelavo pojmovnih mrež. Aktiven način pouka je sicer bolj zamuden, saj

v istem času ni možno predelati takšne količine snovi kot s pasivnim načinom. Kljub temu pa

se aktivna oblika pouka izkaže za učinkovitejšo (Cunningham in Wescott, 2009).

Učitelji imajo v svojih rokah globalno znanstveno pripoved o izvoru vsakega posameznika na

svetu. Noben predmet v formalnem izobraževanju ni ustreznejši in bolj razburljiv za

pripovedovanje zgodb polnih neskončne domišljije in avantur, kot biologija (Fail, 2008,

povzeto po Pobiner, 2016). Navdihovati bi nas moralo tudi dejstvo, da imajo prav otroci

močno domišljijo in željo, da govorijo o človeškem razvoju in o tem kako smo se ljudje

razvijali (Fail, 2008, povzeto po Pobiner, 2016). Učenci osnovnih šol kažejo tudi spontano

naravno zanimanje za naravo, okolje in organizme, ki so živeli v preteklosti (Bajd, 2012,

povzeto po Pobiner, 2016).

Verlese (2008, povzeto po Pobiner, 2016) pravi, da je treba učencem in študentom predstaviti,

koliko informacij lahko dobimo iz delnega okostja homininov, nepopolnih fosilov ali celo iz

enega samega zoba, in kako pomembno je tudi branje različnih publikacij, časopisov in

znanstvenih revij.

Učitelji biologije so na stičišču številnih znanstvenih, verskih, političnih in socialnih

dejavnikov glede poučevanja evolucije (Hermann, 2013, povzeto po Pobiner, 2016).



7

Posledica zunanjih in notranjih sporov ter nešteto kulturnih izzivov pri poučevanju evolucije,

še posebej evolucije človeka (Griffith in Brem, 2004, povzeto po Pobiner, 2016), s katerimi se

soočajo učitelji, vodi nekatere učitelje, da pri pouku ne poudarijo evolucije ali se podrobnemu

poučevanju te teme celo izognejo, kljub temu, da je vključena v učni načrt (Scharmann in

Harris, 1992; Berkman in sod., 2008; Berkman in Plutzer, 2010; Glazuro in Goldston, 2015,

povzeto po Pobiner, 2016).

Griffith in Brem (2004, povzeto po Pobiner, 2016) razvrščata kot »sporne« tiste učitelje

biologije, ki se borijo s svojimi lastnimi prepričanji in možnimi vplivi na njihovo poučevanje

evolucije, kot »selektivne« tiste, ki se izogibajo težkim temam in situacijam, in kot

»znanstvene« tiste, za katere pri pouku biologije ni spornih vprašanj. Glazuro (2013, povzeto

po Pobiner, 2016) podobno razvršča »selektivne« učitelje, kot tiste, ki se odločijo sprejeti

samo nekatere dele evolucije in ne evolucijske teorije v celoti.

Pobiner (2016) nadaljuje, da so v nacionalni raziskavi v ZDA ugotovili, da učitelji namenijo

povprečno 13,7 ur za splošne evolucijske procese vključno z razvojem človeka, 17 %

učiteljev sploh ne obravnava razvoja človeka in 60 % učiteljev nameni temi razvoja človeka

1–5 ur. Posledica tega je lahko slaba naravoslovna izobrazba na tem področju, saj sta osnovna

in srednja šola za mnoge Američane zadnje formalno izobraževanje (Nickels in sod., 1996;

Long, 2012).

Glazuro in sod. (2015, povzeto po Pobiner, 2016) so v svoji raziskavi tudi ugotovili, da tisti

učenci, ki imajo močna verska prepričanja, bolj verjetno zavrnejo evolucijsko teorijo, čeprav

razumejo, da je evolucija znanstveno sprejeta. In samo tisti učenci, ki niso verni ali ne tako

zelo, dobro sprejemajo evolucijo.

V Sloveniji so izpeljati anketo, sodelovalo je 82 slovenskih študentov, s katero so preverili

znanje bodočih učiteljev biologije pred vstopom na fakulteto in po tem, ko so fakulteto

zapustili. Dobljene rezultate so primerjali z rezultati 79 anketiranih čeških študentov.

Raziskava je pokazala, da imajo naši študenti več težav s časovno razporeditvijo in da študenti

ne vedo, od kod je prišel človek v Evropo. Pogosto so se pojavili odgovori, da je človek prišel

iz Avstralije ali iz Amerike (Bajd, Matyašek, 2009). Težave so se pojavile tudi pri primerjavi



8

velikosti možganov. Veliko študentov namreč meni, da so imeli prvi človečnjaki zelo

podobne možgane, kot jih ima danes sodobni človek.

2.2 PREGLED UČNIH NAČRTOV IN UČBENIKOV

Namen pregleda učnih načrtov in učbenikov za biologijo je bil ugotoviti, kakšno je bilo

poučevanje o evoluciji oziroma razvoju človeka v obdobjih, ko so veljali različni učni načrti,

zato sem za primerjavo obravnavala učne načrte, ki so navedeni v preglednici 1. Učbenike

sem pregledala zato, da bi ugotovila, kako so učencem predstavili evolucijo človeka in v

kakšno pomoč so bili učiteljem pri poučevanju. Zelo malo je objavljenega o poučevanju

evolucije v slovenskih šolah. Več je tujih virov, v katerih lahko preberemo, kakšne težave

imajo druge države s poučevanjem evolucije.

Leta 2009 je bil v Mladini objavljen članek (Vilhar), ki pravi, da smo imeli v Sloveniji

najboljše poučevanje evolucije v osemdesetih letih 20. stoletja in da vsega tega z devetletko ni

več v osnovni šoli in tudi obseg predmeta biologije da se je zmanjšal. Avtorica v članku

dodaja, da je osnovna šola edina obvezna šola pri nas in je zato treba otrokom v osnovni šoli

predstaviti čimbolj celosten pogled na svet, in evolucija je ena izmed pomembnih sestavin

pogleda na svet.

Pregledala sem starejši učni načrt za osemletko (ZSRSS, 1984), stari učni načrt za devetletko

(Verčkovnik in sod., 2000) in novi učni načrt za devetletko (Vilhar in sod., 2011). V učnih

načrtih in njim pripadajočih učbenikih (preglednica 1) sem iskala razlage evolucije človeka in

kako sovpadajo s cilji, zapisanimi v učnih načrtih.

Tabela 1: Pregledani učni načrti in njim pripadajoči učbeniki

UČNI NAČRT PRIPADAJOČI UČBENIK

Drašler J., Kmecl D., Rotar D., Vogelnik H.,

Vardjan M., Voje B., Gosar M., Žumer C.

1984. Program življenja in dela osnovne

šole: 4. zvezek: Naravoslovno-matematično

vzgojnoizobraževalno področje. Ljubljana:

Zavod SR Slovenije za šolstvo

Lučovnik J. 1987. Razvojni nauk: Biologija

za osmi razred osnovne šole. Ljubljana:

Državna založba Slovenije



9

Verčkovnik T., Zupan A., Mršič H., Novak

T., Novak B., Škornik M. 2000. Učni načrt:

Biologija. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo,

Znanost in šport: Zavod RS za šolstvo

Mihelič B., Pintarič D. 2004. Biologija 8:

Učbenik za 8. razred devetletke. Ljubljana.

Rokus

Novak B. 2000. Biologija 8: Učbenik za 8.

razred devetletne Šole. Ljubljana: Državna

založba Slovenije

Vilhar B., Zupančič G., Gilčvert Berdnik

D., Vičar M., Zupan A., Sobočan V.,

Devetak B., Sojar A. 2011. Program

osnovna šola: Biologija: Učni načrt

Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport:

Zavod RS za Šolstvo

Starčič Erjavec M., Klokočovnik V. 2013.

Dotik življenja: Učbenik za biologijo v 9.

razredu osnovne šole. Ljubljana: Rokus

Svečko M., Gorjan A. 2012. Spoznavam živi

svet: Učbenik za Biologijo 9. Ljubljana:

Državna Založba Slovenije

2.2.1 PREGLED UČNEGA NAČRTA IN UČBENIKA ZA OSEMLETKO

V učnem načrtu za osemletko iz leta 1984, ki je bil zadnji učni načrt, izdan pred uvedbo

devetletke, je bilo pouku biologije namenjenih 184 šolskih ur (70 ur v 6. razredu, 66 ur v 7.

razredu in 48 ur v 8. razredu). O evoluciji oziroma razvoju človeka je v tem učnem načrtu

zapisano sledeče:

7. razred (66 ur)

ČLOVEK JE VRETENČAR, SESALEC IN PRIMAT (2 URI)

1 Človekovo mesto v naravnem sistemu.

Vaja: Primerjava ogrodij vretenčarjev.

2 Podobnost in razlike človeka s primati.

Človeka je ustvarilo delo. Njegova odlika je abstraktno mišljenje. Vsi ljudje sveta, ne glede

na barvo kože, so pripadniki vrste homo sapiens.

8. razred (48 ur)

IZVOR IN RAZVOJ ČLOVEKA (5 UR)

1 Razvojno deblo človeka. Izkopanine pričajo o razvoju človeka.



10

2 Biološko in sociološko učlovečenje. Človeka je ustvarilo delo. Človek je tudi socialno bitje,

ima svojo kulturo, civilizacijo in etiko.

Odnosi med spoloma in generacijami.

V času bivše Jugoslavije je bilo učiteljem biologije in tudi učencem na voljo samo en učbenik

v posameznem razredu (preglednica 1). Ta učbenik Jurija Lučovnika iz leta 1987 zelo lepo

predstavlja evolucijo človeka. Celih pet strani v učbeniku je namenjenih poglavju Izvor in

razvoj človeka. Potem sledi podpoglavje Mesto človeka v naravnem sistemu, kjer razloži, da

smo ljudje živa bitja in da spadamo med vretenčarje, in sicer kopenske vretenčarje (Lučovnik,

1987, str. 110). Učbenik ima tudi shemo poenostavljenega rodovnika človeka, ki zelo jasno in

nazorno prikaže, kako je potekal razvoj človeka. Dalje v učbeniku pa najdemo razlago, ki

temelji na izkopaninah od ramapiteka pa do modernega človeka.

2.2.2 PREGLED STAREGA UČNEGA NAČRTA IN DVEH UČBENIKOV ZA

DEVETLETKO (2000)

V prvem učnem načrtu za devetletno osnovno šolo iz leta 2000 biologiji pripada 116 šolskih

ur (52 ur v osmem in 64 ur v devetem razredu). O evoluciji je govora le v osmem razredu in

sicer v sledeči učni temi:

UČNA TEMA: SISTEMATIKA IN EVOLUCIJA

CILJI:

Učenci:

znajo pojasniti, zakaj uvrščamo človeka med sesalce,

spoznajo evolucijski razvoj človeka.

Pod dejavnost je napisano iskanje podatkov po literaturi.

Koliko pa je bilo pri biologiji v osmem razredu dejansko govora o razvoju človeka, lahko

vidimo iz dveh bioloških učbenikov za osmi razred devetletne šole.



11

Prvi pregledani učbenik Bernarde Novak iz leta 2000 nima napisanega ničesar o evoluciji

človeka oziroma razvoju človeka. Ima sicer poglavje Evolucija, v katerem pa je govora le o

fosilih ali okamninah in razvrščanju organizmov nekoč in danes.

V drugem učbeniku Barbare Mihelič in Danice Pintar iz leta 2004 je razvoj človeka opisan v

samostojnem poglavju na zadnjih dveh straneh učbenika. V učbeniku je zelo poenostavljen

rodovnik človeka. Samo kot zanimivost je v tem učbeniku napisano, da so:

Najznamenitejša najdišča kamnitega in koščenega orodja v Sloveniji Divje babe

(kjer so našli koščeno piščal), Potočka zijalka na Olševi in Betalov spodmol blizu

Postojne.

Leta 1899 so blizu Krapine na Hrvaškem našli ostanke kakih dvajset neandertalcev

obeh spolov in različnih starosti.

Iz kosti izdelano najstarejšo šivanko na svetu je našel slovenski raziskovalec

Srečko Brodar v Potočki zijalki.

Človek in šimpanz imata kar 99 % zelo podobnih genov. Le 1 % različnih genov

zadostuje, da se vrsti bistveno razlikujeta (Mihelič, Pintar, 2004, str. 206).

Kot pravi Verlese (2008, povzeto po Pobiner, 2016), je potrebno učencem prikazati, kako

veliko informacij lahko dobimo iz delnega okostja homininov, nepopolnih fosilov in celo iz

enega samega zoba, zato sklepam, da ta učbenik, ki sicer ni več v veljavi, ni zajel bistva, ki bi

ga učitelji biologije morali posredovati svojim učencem.

2.2.3 PREGLED NOVEGA UČNEGA NAČRTA ZA DEVETLETKO (2011) IN

VELJAVNIH UČBENIKOV

Novi učni načrt predvideva poučevanje evolucije v 9. razredu osnovne šole. Biologiji je v

dveh šolskih letih namenjenih 116 ur šolskih ur (52 ur v 8. razredu in 64 ur v 9. razredu;

Vilhar in sod., 2011, str. 36). Evolucija je samostojen vsebinski sklop v devetem razredu

osnovne šole. Učni cilj, ki je povezan z razvojem človeka v vsebinskem sklopu o evoluciji, je

sledeči:



12

J EVOLUCIJA

J1 Na našem planetu živijo milijoni vrst živali, rastlin, gliv in bakterij. Čeprav se vrste med

seboj razlikujejo po videzu, enotnost vsega živega postane očitna ob upoštevanju notranje

zgradbe in podobnosti kemijskih procesov; to enotnost je mogoče pojasniti le s skupnim

evolucijskim izvorom. Evolucija je proces, s katerim se je postopno razvila raznovrstnost vrst

skozi mnoge generacije.

Učenci:

18 znajo razložiti izvor primatov in človeka ter sorodnost človeka z drugimi primati (Vilhar

in sod., 2011, str. 17).

V veljavi je več učbenikov. Prvi pregledan je bil Dotik življenja (Starič Erjavec, Klokočovnik,

2013). Evolucija je samostojno poglavje pod zaporedno številko 6. V tem poglavju je na

zadnjih straneh Evolucija človeka. Zelo lepo je prikazano Sorodstveno drevo primatov od

zadnjega skupnega prednika. V drugi shemi pa so prikazani izvor in selitve sodobnega

človeka.

Naslednji pregledan učbenik je Spoznavam živi svet (Svečko, Gorjan, 2012). V poglavju

Evolucija je shema Evolucijsko drevo primatov od zadnjega skupnega prednika in časovni

potek evolucije človeka. Izvor in selitve sodobnega človeka so samo opisane in niso prikazane

v shemi, kot denimo v učbeniku Dotik življenja (Starič, Pintar, 2013).

Vse pregledane tuje objave in različni učbeniki so nam bili v pomoč pri izdelavi testa znanja

in postavljanju hipotez.



13

3 MATERIAL IN METODE

3.1 OPIS POSTOPKA ZBIRANJA PODATKOV

V prvem delu raziskave smo pregledali, kako evolucijo človeka obravnavajo trije zadnji učni

načrti za osnovno šolo in nekateri tem pripadajoči učbeniki.

V drugem delu smo zbrali podatke o znanju učencev o evoluciji človeka, za kar smo uporabili

anonimni test znanja (priloga A), ki so ga učenci reševali v okviru rednega pouka. Z njim smo

v prvem delu zbrali osnovne demografske podatke (starost, spol, šola), v drugem pa preverili

znanje učencev z vprašanji oziroma trditvami zaprtega tipa. Učenci so na vprašanja in trditve

odgovarjali na dva načina, in sicer tako, da:

so izbrali med danimi trditvami (vprašanje izbirnega tipa),

so svoje strinjanje z dano trditvijo ocenili s 4-stopenjsko Likertovo lestvico, na kateri

je ocena 1 pomenila »sploh se ne strinjam«, ocena 4 pa »zelo se strinjam«.

3.2 VZOREC

Raziskavo smo izvedli na osnovnošolcih, in sicer v osmem in devetem razredu. Zajeli smo tri

osnovne šole na Štajerskem. Osnovna šola Poljčane je označena kot osnovna šola 1, Osnovna

šola Pod goro je označena kot osnovna šola 2 in Osnovna šola Ob Dravinji kot osnovna šola

3. Tako je celotni vzorec zajemal 243 učencev (preglednica 2). Med njimi je bilo 52 %

učencev osmega razreda in 48 % učencev devetega razreda (preglednica 3). V vzorcu je bilo

nekoliko več deklet (53 %) kot fantov (preglednica 4).



14

Tabela 2: Porazdelitev učencev glede na šolo

Šola Število učencev Učenci (%)

1 60 25

2 100 41

3 83 34

Skupaj 243 100

Tabela 3: Porazdelitev učencev glede na razred

Razred Število učencev Učenci (%)

8 126 52

9 117 48

Skupaj 243 100

Tabela 4: Porazdelitev učencev glede na spol

Spol Število učencev Učenci (%)

Ženski 130 53

Moški 113 47

Skupaj 243 100

3.3 POSTOPKI OBDELAVE PODATKOV

Za obdelavo podatkov smo uporabili statistični program SPSS. Poleg osnovne opisne

statistike smo naredili tudi inferenčno statistiko, za kar smo uporabili neparametrične

statistične teste, saj razporeditev podatkov ni bila normalna. Statistično pomembnost razlik

med odgovori učencev različnih šol smo ugotavljali s preizkusom Kruskal-Wallis, razliko

med odgovori učencev različne starosti in spola pa s preizkusom Mann-Whitney.



15

4 REZULTATI

V nadaljevanju so predstavljeni rezultati za vsako vprašanje oz. trditev. Pravilni odgovori so

označeni v zeleno barvo. Izračunali smo deleže odgovorov in preverili, ali so razlike med

odgovori učencev različnih šol, razredov in spola statistično pomembne (priloge B, C in D).

Splošna uspešnost na anonimnem testu znanja je bila 58,9 %.

1. Vprašanje: Koliko let je stara Zemlja? Približno

Največ učencev (82,7 %) je odgovorilo, da je Zemlja stara približno 4,5 milijarde let (slika 1).

Potem so sledili odgovori 13,5 milijarde let (11,1 %), 2,5 milijona let (4,9 %). Zanemarljivo

malo je bilo odgovorov 10.000 let in 6.500 let.

Med odgovori učencev različnih šol, razredov in spola ni bilo statistično pomembnih razlik

(vsi p > 0,05).

11,1

82,7

4,9 0,8 0,40

20406080

100

13,5

milijarde

let

4,5

milijarde

let

2,5

milijona

let

10.000

let

6.500 let

Koliko je stara Zemlja? Približno

Učen

ci

(%)

Slika 1: Porazdelitev odgovorov učencev na 1. vprašanje



16

2. Vprašanje: Piščal iz medvedove kosti na sliki je izdelal neandertalec. Kje so jo našli?

Največ učencev (89,7 %) je odgovorilo, da je bila piščal najdena v Sloveniji (slika 2).

Preostalih pet odgovorov je izbralo zelo malo učencev.


(vsi p > 0,05).

1,6 3,3 1,6

89,7

1,6 1,6 ,40

20

4060

80

100

na

K itajs kem

v Avs triji v S irijiv S lovenijiv Turč iji V ZDA Ni odg.

Piščal iz medvedove kosti na sliki je izdelal neadertalec.

Kje so jo našli?

Učen

ci

(%)


3. Vprašanje: Pred koliko leti se je pojavil sodobni človek (Homo sapiens)? Pred

približno

Največ učencev (28,4 %) je odgovorilo, da se je sodobni človek pojavil pred 200.000 leti

(slika 3), kar je pravilni odgovor. Sledijo odgovori pred 200 milijoni let (21,8 %), 2

milijardama (20,2 %) in 20 milijoni let (16,9 %). Preostala odgovora je izbralo skupaj 12,3 %

učencev.


(vsi p > 0,05).



17

20,2 21,816,9

28,4

7,84,5

0,405

1015202530

2

milijardama

200 milijoni20 milijobi200.000 20.000 2000 Ni odg.

Pred koliko leti se je pojavil sodobni človek (Homo

sapiens)? Pred probližno

Učen

ci

(%)


4. Vprašanje: Kje se je prvič pojavil sodobni človek (Homo sapiens)?

42,8 % učencev je odgovorilo, da se je sodobni človek prvič pojavil v Afriki (slika 4). 15,2 %

in 16 % učencev je izbralo odgovor v Evropi in na več celinah hkrati. Slabih 10 % učencev je

izbralo odgovor v Aziji. Sledijo odgovori na Bližnjem Vzhodu (7,8 %) in v Ameriki (4,5 %).

Statistično pomembno razliko smo našli med odgovori učencev različnih šol (p < 0,05).

Učenci šole 1 so odgovarjali manj pravilno (39,0 %), kot učenci šol 2 in 3 (45,8-48,1 %). Med

razredi in spoloma ni bilo statistično pomembne razlike (oba p > 0,05).

7,8

42,8

4,59,1

15,2 16,0

4,5

0

10

2030

40

50

na

B liž njem

V z hodu

v Afriki v Ameriki v Az iji v E vropihkrati na

več

c elinah

Ni odg.

Kje se je prvič pojavil sodobni človek (Homo sapiens)?

Učen

ci

(%)




18

5. Vprašanje: Kje je živel neandertalec? (mogočih je več odgovorov )

Največ učencev (48,6 %) je izbralo odgovor v Afriki (slika 5). Malo manj učencev (41,6 %) je

izbralo odgovor v Evropi. Sledili so odgovori v Aziji, na Bližnjem Vzhodu in v Ameriki.

Statistično pomembno razliko smo našli med odgovori učencev različnih šol. Pravilni

odgovor »na Bližnjem vzhodu« (p < 0,01) so učenci šole 2 (32,0 %) izbrali pogosteje kot

učenci šol 1 in 3 (11,7–13,3 %). Nepravilni odgovor »v Afriki« (p < 0,001) so učenci šol 2 in

3 izbrali manj pogosto (37,3–49,0 %) kot učenci šole 1 (75,0 %). Pravilni odgovor »v Aziji«

(p < 0,01) so učenci šol 2 in 3 izbrali pogosteje (25,3–32,0 %) kot učenci šole 1 (10,0 %).

Med razredi in spoloma ni bilo statistično pomembne razlike (oba p > 0,05).

20,6

48,6

14,424,3

41,6

0102030405060

na

B liž njem

V z hodu

v Afriki v Ameriki v Az iji v E vropi

Kje je živel neandertalec?

Učen

ci

(%)


6. Vprašanje: Katera lobanja pripada sodobnemu človeku (Homo sapiens)?

a) b) c) d)

Največ odgovorov (87,7 %) je dobil odgovor c, s pripadajočo sliko lobanje sodobnega

človeka (slika 6). Ostale lobanje je izbralo zelo malo učencev.



19

Statistično pomembno razliko smo našli med odgovori učencev različnih razredov (p < 0,05).

Učenci 8. razreda so pogosteje izbrali pravilni odgovor (92,0 %) kot učenci 9. razreda (83,8

%). Med šolami in spoloma ni bilo statistično pomembne razlike (oba p > 0,05).

2,5 3,7

87,7

5,3 0,4 0,40

20

40

60

80

100

a b c d 5 Ni

Odgovora

Katera lobanja pripada sodobnemu človeku (Homo

sapiens)?

Učen

ci

(%)


7. Vprašanje: Sodobni človek (Homo sapiens) in neandertalec (Homo neanderthalensis)

sta na Zemlji bivala istočasno.

Največ učencev (44,9 %) je izbralo, da se nikakor ne strinjajo s to trditvijo (slika 7). Ostala

polovica učencev se ni strinjala (31,3 %) ali pa se je delno strinjala (17,3 %). Zelo se je

strinjalo samo 5,3 % učencev.


(vsi p > 0,05).

44,931,3

17,3

5,31,2

0

10

20

30

40

50

Nikakor

s e ne

s trinjam

Ne

s trinjam

s e

Delno s e

s trinjam

Zelo s e

s trinjam

Ni

odgovora

Sodobni človek (Homo sapiens) in neandertalec (Homo

neanderthalensis) sta na Zemlji bivala istočasno.

Učen

ci

(%)




20

8. Vprašanje: Človekovi najbližji sorodniki po izvoru glede na zadnjega skupnega

prednika so gorile, orangutani in šimpanzi.

S to trditvijo se je delno strinjalo 47,3 % učencev, zelo se jih je strinjalo 28,8 %. Ostali so

izbirali med nikakor se ne strinjam in ne strinjam se (slika 8).


(vsi p > 0,05).

5,8

16,0

47,3

28,8

2,1

0

10

20

30

40

50

Nikakor s e

ne

s trinjam

Ne

s trinjam

s e

Delno s e

s trinjam

Zelo s e

s trinjam

Ni

odgovora

Človekovi najbližji sorodniki po izvoru glede na zadnjega

skupnega prednika so gorile, orangutani in šimpanzi.

Učen

ci

(%)


9. Vprašanje: Življenje na Zemlji obstaja že več kot 3 milijarde let.

Pri tej trditvi se je enak odstotek učencev (37,4 %) odločil za dva odgovora, in sicer, da se

delno in zelo strinjajo (slika 9). Sledil je odgovor ne strinjam se (16,9 %).


(vsi p > 0,05).



21

7,4

16,9

37,4 37,4

0,805

10152025303540

Nikakor s e

ne

s trinjam

Ne

s trinjam

s e

Delno s e

s trinjam

Zelo s e

s trinjam

Ni

odgovora

Življenje na Zemlji obstaja že več kot 3 milijarde let.

Učen

ci

(%)


10. Vprašanje: Danes živijo nove vrste živih bitij, ki jih nekoč ni bilo.

Največ učencev (56,0 %) se s to trditvijo zelo strinja (slika 10). Sledi odgovor delno se

strinjam (32,5 %). Ostala dva odgovora je izbralo manj kot 10 % učencev.


(vsi p > 0,05).

4,9 4,5

32,5

56,0

2,1

0

1020

30

4050

60

Nikakor s e

ne

s trinjam

Ne

s trinjam

s e

Delno s e

s trinjam

Zelo s e

s trinjam

Ni

odgovora

Danes živijo nove vrste živih bitji, ki jih nekoč ni bilo.

Učen

ci

(%)




22

11. Vprašanje: Fosili kažejo, kako so se oblike življenja spreminjale skozi zgodovino.

Da fosili kažejo, kako so se oblike življenja spreminjale skozi zgodovino, se strinja 54,7 %

učencev (slika 11). Delno se jih strinja 34,2 %. Zelo majhen delež učencev (9,0 %) se ne

strinja ali nikakor ne strinja.


(vsi p > 0,05).

0,88,2

34,2

54,7

2,1

0

1020

30

4050

60

Nikakor s e

ne

s trinjam

Ne

s trinjam

s e

Delno s e

s trinjam

Zelo s e

s trinjam

Ni

odgovora

Fosili kažejo, kako so se oblike življenja spreminjale

skozi zgodovino.

Učen

ci

(%)


12. Vprašanje: Ljudje smo se razvili iz opic.

S to trditvijo se zelo strinja (36,6 %) in delno strinja (35,4 %) večina učencev (slika 12). 25,5

% učencev se ne strinja ali nikakor ne strinja. Statistično pomembno razliko smo našli med

odgovori učencev različnih šol (p < 0,05) in različnih razredov (p < 0,05). Učenci šole 1 so se

pogosteje strinjali (42,3 %) kot učenci šole 2 in 3 (17,0–24,0 %). Učenci 8. razreda so se

pogosteje strinjali (34,8 %) kot učenci 9. razreda (17,2 %). Med spoloma ni bilo statistično

pomembne razlike (p > 0,05).



23

11,9 13,6

35,4 36,6

2,5

05

10152025303540

Nikakor s e

ne

s trinjam

Ne

s trinjam

s e

Delno s e

s trinjam

Zelo s e

s trinjam

Ni

odgovora

Ljudje smo se razvili iz opic.

Učen

ci

(%)


13. Vprašanje: Več kot polovica človeških genov je enakih, kot pri miših.

Večina učencev se s to trditvijo ne strinja (39,5 %) ali nikakor ne strinja (32,1 %) (slika 13).

Delno ali zelo se strinja 26,0 % učencev, kar je pravilni odgovor.


Učenci šole 1 so pogosteje izbrali pravilni odgovor (39,7 %) kot učenci šol 2 in 3 (19,7–24,4

%). Med razredi in spoloma ni bilo statistično pomembne razlike (oba p > 0,05).

32,139,5

16,59,5

2,5

0

10

20

30

40

50

Nikakor s e

ne

s trinjam

Ne

s trinjam

s e

Delno s e

s trinjam

Zelo s e

s trinjam

Ni

odgovora

Več kot polovica človeških genov je enakih kot pri miših.

Učen

ci

(%)




24

14. Vprašanje: Nekoliko manj kot polovica človeških genov je enakih kot pri šimpanzih

S to trditvijo se delno strinja 45,7 % ali zelo strinja 15,2 % učencev (slika 14). Ne strinja ali

nikakor ne strinja pa se jih 28,8 %, kar je pravilni odgovor.

Statistično pomembno razliko smo našli med odgovori učencev različnih šol (p < 0,05) in

spolov (p < 0,05). Učenci šol 1 in 3 so odgovorili pravilneje (44,5 % oz. 45,6 %) kot učenci

šole 2 (28,0 %). Dekleta so odgovorila pravilneje (43,3 %) kot fantje (31,5 %). Med razredi ni

bilo statistično pomembne razlike (p > 0,05).

8,2

28,8

45,7

15,2

2,1

0

10

20

30

40

50

Nikakor s e

ne

s trinjam

Ne

s trinjam

s e

Delno s e

s trinjam

Zelo s e

s trinjam

Ni

odgovora

Nekoliko manj kot polovica človeških genov je enakih kot

pri šimpanzih.

Učen

ci

(%)


15. Vprašanje: Teorija evolucije najbolje pojasni, kako se je na Zemlji pojavil človek.

Da teorija evolucije najbolje pojasni, kako se je na Zemlji razvil človek, se delno strinja 52,7

% in zelo strinja 24,7 % učencev (slika 15). 20,2 % učencev se ne strinja ali nikakor ne

strinja.


Učenci 9. razreda (81,8 %) so odgovarjali pravilneje kot učenci 8. razreda (77,1 %). Med

šolami in spoloma ni bilo statistično pomembne razlike (oba p > 0,05).



25

3,7

16,5

52,7

24,7

2,5

0

1020

30

4050

60

Nikakor s e

ne

s trinjam

Ne

s trinjam

s e

Delno s e

s trinjam

Zelo s e

s trinjam

Ni

odgovora

Teorija evolucije najbolje pojasni, kako se je na Zemlji

pojavil človek.

Učen

ci

(%)


16. Vprašanje: Ljudje in šimpanzi smo se razvili iz skupnega prednika.

Da smo se ljudje in šimpanzi razvili iz skupnega prednika, se delno strinja 42,4 % in zelo

strinja 28,8 % učence (slika 16). 27,1 % učencev se ne strinja ali nikakor ne strinja.


Učenci šole 1 in 2 (74,6–77,5 %) so odgovarjali pravilneje kot učenci šole 3 (64,7 %). Med


5,3

21,8

42,4

28,8

1,6

0

10

20

30

40

50

Nikakor s e

ne

s trinjam

Ne

s trinjam

s e

Delno s e

s trinjam

Zelo s e

s trinjam

Ni

odgovora

Ljudje in šimpanzi smo se razvili iz skupnega prednika.

Učen

ci

(%)




26

17. Vprašanje: Povprečna prostornina možganov sodobnega človeka je približno 1,5

litra.

Največ učencev (53,9 %) se delno strinja (slika 17). Ostalih 42,8 % je izbiralo med drugimi

odgovori.


(vsi p > 0,05).

7,0

19,8

53,9

16,0

3,3

0

1020

30

4050

60

Nikakor s e

ne

s trinjam

Ne

s trinjam

s e

Delno s e

s trinjam

Zelo s e

s trinjam

Ni

odgovora

Povprečna prostornina možganov sodobnega človeka je

približno 1,5 litra.

Učen

ci

(%)


18. Vprašanje: Sodobni človek je nastal v procesu evolucije.

Največ učencev (42,0 %) se s tem delno strinja ali zelo strinja (36,6 %), kar je pravilni

odgovor (slika 18). 18,1 % učencev se ne strinja ali nikakor ne strinja.


(vsi p > 0,05).

3,7

14,4

42,036,6

3,3

0

10

20

30

40

50

Nikakor s e

ne

s trinjam

Ne

s trinjam

s e

Delno s e

s trinjam

Zelo s e

s trinjam

Ni

odgovora

Sodobni človek je nastal v procesu evolucije.

Učen

ci

(%)




27

19. Vprašanje: Sodobni človek se je razvil iz neandertalca.

Da se je sodobni človek razvil iz neandertalca, se delno strinja 34,2 % in zelo strinja 31,7 %

učencev (slika 19). 31,7 % učencev se ne strinja ali nikakor ne strinja, kar je pravilni odgovor.


Učenci 8. razreda so odgovarjali pravilneje (37,1 %) kot učenci 9. razreda (27,4 %). Med


13,618,1

34,2 31,7

2,5

05

10152025303540

Nikakor s e

ne

s trinjam

Ne

s trinjam

s e

Delno s e

s trinjam

Zelo s e

s trinjam

Ni

odgovora

Sodobni človek se je razvil iz neandertalca.

Učen

ci

(%)


20. Vprašanje: Sodobni človek je na današnjem območju Slovenije živel v istem času kot

dinozavri.

S trditvijo, da je sodobni človek živel na današnjem ozemlju Slovenije v istem času kot

dinozavri, se 55,1 % učencev nikakor ne strinja, 24,3 % pa se jih ne strinja (slika 20). Manj

kot 20 % se jih s to trditvijo delno ali zelo strinja, kar je napačen odgovor.


Učenci šol 2 in 3 so odgovarjali pravilneje (83,0–85,9 %) kot učenci šole 1 (67,8 %). Med




28

55,1

24,314,8

4,5 1,20

1020

30

4050

60

Nikakor s e

ne

s trinjam

Ne

s trinjam

s e

Delno s e

s trinjam

Zelo s e

s trinjam

Ni

odgovora

Sodobni človek je na današnjem območju Slovenije živel v

istem času kot dinozavri.

Učen

ci

(%)


21. Vprašanje: Sodobni človek je na današnjem območju Slovenije živel v istem času kot

mamuti.

Ta trditev ima dokaj enakomerno porazdeljene odgovore (slika 21). Največ učencev (30,5 %)

se nikakor ne strinja, 29,6 % se jih delno strinja, 21,8 % se jih ne strinja in 16,0 % se jih zelo

strinja.

Statistično pomembno razliko smo našli med odgovori učencev različnih razredov (p < 0,05)

in spola (p < 0,05). Učenci 8. razreda so odgovarjali pravilneje (54,5 %) kot učenci 9. razreda

(38,2 %). Fantje so odgovarjali pravilneje (56,7 %) kot dekleta (37,8 %). Med šolami ni bilo

statistično pomembne razlike (p > 0,05).

30,5

21,8

29,6

16,0

2,1

05

101520253035

Nikakor s e

ne

s trinjam

Ne

s trinjam

s e

Delno s e

s trinjam

Zelo s e

s trinjam

Ni

odgovora

Sodobni človek je na današnjem območju Slovenije živel v

istem času kot mamuti.

Učen

ci

(%)




29

22. Vprašanje: Nekoč so na Zemlji živele vrste živih bitij, ki so že izumrle.

Največ učencev se zelo strinja (70,0 %), da so nekoč na Zemlji živele vrste živih bitij, ki so že

izumrle (slika 22).


(vsi p > 0,05).

4,5 8,214,4

70,0

2,9

01020304050607080

Nikakor s e

ne

s trinjam

Ne

s trinjam

s e

Delno s e

s trinjam

Zelo s e

s trinjam

Ni

odgovora

Nekoč so na Zemlji živele vrste živih bitij, ki so že

izumrle.

Učen

ci

(%)


23. Vprašanje: Vsi ljudje smo potomci enega moškega in ene ženske – Adama in Eve.

Da smo vsi ljudje potomci enega moškega in ene ženske – Adama in Eve, se 33,3 % učencev

delno strinja, 19,3 % pa zelo strinja (slika 23). Malo manj učencev se s tem nikakor ne strinja

(28,8 %) ali ne strinja (16,9 %).


(vsi p > 0,05).

28,8

16,9

33,3

19,3

1,6

05

101520253035

Nikakor s e

ne

s trinjam

Ne

s trinjam

s e

Delno s e

s trinjam

Zelo s e

s trinjam

Ni

odgovora

Vsi ljudje smo potomci enega moškega in ene ženske-

Adama in Eve.

Učen

ci

(%)




30

24. Vprašanje: Zadnji skupni prednik šimpanza in človeka je živel pred približno 6–7

milijoni let.

S to trditvijo se delno strinja 45,7 % učencev, ne strinja pa se jih 35,0 % (slika 24). Ostala dva

skrajna odgovora je izbralo vsakega po 7,0 % učencev.


(vsi p > 0,05).

7,0

35,045,7

7,0 5,3

0

10

20

30

40

50

Nikakor s e

ne

s trinjam

Ne

s trinjam

s e

Delno s e

s trinjam

Zelo s e

s trinjam

Ni

odgovora

Zadnji skupni prednik šimpanza in človeka je živel pred

približno 6-7 milijoni let.

Učen

ci

(%)


25. Vprašanje: Šimpanzi se lahko naučijo sporazumevati z govorom.

S tem, da se šimpanzi lahko naučijo sporazumevati z govorom, se 41,2 % učencev delno

strinja (slika 25). Slabih 30 % se jih ne strinja, ostali učenci so izbrali, da se nikakor ne

strinjajo ali da se z odgovorom zelo strinjajo.


(vsi p > 0,05).



31

12,3

29,6

41,2

14,0

2,9

0

10

20

30

40

50

Nikakor s e

ne

s trinjam

Ne

s trinjam

s e

Delno s e

s trinjam

Zelo s e

s trinjam

Ni

odgovora

Šimpanzi se lahko naučijo sporazumevati z govorom.

Učen

ci

(%)


26. Vprašanje: Danes so vse vrste človečnjakov izumrle, razen naše vrste, sodobnega

človeka.

Enako število učencev (35,4 %) se delno strinja in zelo strinja, da so vse vrste človečnjakov,

razen naše vrste, izumrle (slika 26). 27,6 % učencev se s tem ne strinja ali nikakor ne strinja.


(vsi p > 0,05).

7,8

19,8

35,4 35,4

1,6

05

10152025303540

Nikakor s e

ne

s trinjam

Ne

s trinjam

s e

Delno s e

s trinjam

Zelo s e

s trinjam

Ni

odgovora

Danes so vse vrste človečnjakov izumrle, razen naše vrste,

sodobnega človeka.

Učen

ci

(%)




32

27. Vprašanje: Avstralopiteki so že približno pred 4 milijoni let hodili pokončno.

S to trditvijo se delno strinja 35,4 % učencev in ne strinja 37,9 % učencev (slika 27).

Ostali učenci se nikakor ne strinjajo (12,3 %) ali zelo strinjajo (11,1 %).


(vsi p > 0,05).

12,3

37,9 35,4

11,1

3,3

05

10152025303540

Nikakor s e

ne

s trinjam

Ne

s trinjam

s e

Delno s e

s trinjam

Zelo s e

s trinjam

Ni

odgovora

Avstralopiteki so že približno pred 4 milijoni let hodili

pokončno.

Učen

ci

(%)


28. Vprašanje: Neandertalec in sodobni človek imata 99,7 % genov enakih.

Da imata neandertalec in sodobni človek 99,7 % genov enakih, se učenci ne strinjajo (39,5 %)

ali delno strinjajo (30,5 %) (slika 28). S to trditvijo se nikakor ne strinja 17,3 % učencev, 9,9

% učencev pa se zelo strinja.


(vsi p > 0,05).

17,3

39,5

30,5

9,92,9

0

10

20

30

40

50

Nikakor s e

ne

s trinjam

Ne

s trinjam

s e

Delno s e

s trinjam

Zelo s e

s trinjam

Ni

odgovora

Neandertalec in sodobni človek imata 99,7 % genov

enakih.

Učen

ci

(%)




33

29. Vprašanje: Današnji ljudje smo se razvili iz predhodnih vrst živali.

Da smo se današnji ljudje razvili iz predhodnih vrst živali, se delno strinja 42,8 % učencev

(slika 29). 25,9 % se jih ne strinja. Ostali se ali zelo strinjajo (17,3 %) ali nikakor ne strinjajo

(10,7 %).


(vsi p > 0,05).

10,7

25,9

42,8

17,3

3,3

0

10

20

30

40

50

Nikakor s e

ne

s trinjam

Ne

s trinjam

s e

Delno s e

s trinjam

Zelo s e

s trinjam

Ni

odgovora

Današnji ljudje smo se razvili iz predhodnih vrst živali.

Učen

ci

(%)


30. Vprašanje: Svetopisemsko poročilo o stvarjenju najbolje pojasni, kako se je na

Zemlji pojavil človek.

Odgovori so dokaj enakomerno porazdeljeni. Največ učencev (30,9 %) se s tem delno strinja,

nikakor se ne strinja 28,0 % učencev, ne strinja pa se jih 25,9 % (slika 30). Le 12,8 % učencev

se s to trditvijo zelo strinja.


(vsi p > 0,05).



34

28,0 25,930,9

12,8

2,5

05

101520253035

Nikakor s e

ne

s trinjam

Ne

s trinjam

s e

Delno s e

s trinjam

Zelo s e

s trinjam

Ni

odgovora

Svetopisemsko poročilo o stvarjenju najbolje pojasni,

kako se je na Zemlji pojavil človek.

Učen

ci

(%)


31. Vprašanje: Skupni prednik ljudi in šimpanzov še vedno živi v Afriki.

S tem, da skupni prednik ljudi in šimpanzov še vedno živi v Afriki, se učenci ne strinjajo

(30,5 %) ali nikakor ne strinjajo (30,0 %), kar je pravilni odgovor (slika 31). Delno se jih

strinja 26,7 % in zelo strinja manj kot 10,0 %.


Učenci 8. razreda so odgovarjali pravilneje (65,8 %) kot učenci 9. razreda (38,6 %). Med


30,0 30,526,7

9,9

2,9

05

101520253035

Nikakor s e

ne

s trinjam

Ne

s trinjam

s e

Delno s e

s trinjam

Zelo s e

s trinjam

Ni

odgovora

Skupni prednik ljudi in šimpanzov še vedno živi v Afriki.

Učen

ci

(%)




35

32. Vprašanje: Evolucija (razvoj) sodobnega človeka še vedno poteka.

Da evolucija še vedno poteka, se učenci delno strinjajo (39,9 %) ali zelo strinjajo (37,0 %)

(slika 32). S tem se ne strinja ali nikakor ne strinja manj kot 22,0 % učencev.

Statistično pomembno razliko smo našli med odgovori učencev različnih šol (p < 0,05) in

razredov (p < 0,001). S to trditvijo se je zelo strinjalo več učencev šol 2 in 3 (43,2–44,0%) kot

šole 1 (19,0 %). Učenci 9. razreda so odgovarjali pravilneje (83,0 %) kot učenci 8. razreda

(73,2 %). Med spoloma ni bilo statistično pomembne razlike (p > 0,05).

9,112,3

39,9 37,0

1,6

0

10

20

30

40

50

Nikakor s e

ne

s trinjam

Ne

s trinjam

s e

Delno s e

s trinjam

Zelo s e

s trinjam

Ni

odgovora

Evolucija (razvoj) sodobnega človeka še vedno poteka.

Učen

ci

(%)


33. Vprašanje: Vprašalnik je bil razumljiv.

Vprašalnik se je večini učencev zdel razumljiv (70,3 %) (slika 33). Ostali se s tem ne strinjajo.


(vsi p > 0,05).



36

11,916,5

37,0 33,3

1,2

05

10152025303540

Nikakor s e

ne

s trinjam

Ne

s trinjam

s e

Delno s e

s trinjam

Zelo s e

s trinjam

Ni

odgovora

Vprašalnik je bil razumljiv.

Dele

ž u

čen

cev

(%

)


34. Vprašanje: Všeč mi je bilo sodelovati v tej raziskavi.

Večini učencev (69,6 %) je bilo všeč sodelovati v tej raziskavi (slika 34). Ostali se s tem ne

strinjajo.


(vsi p > 0,05).

15,6 13,2

28,0

41,6

1,6

0

10

20

30

40

50

Nikakor s e

ne

s trinjam

Ne

s trinjam

s e

Delno s e

s trinjam

Zelo s e

s trinjam

Ni

odgovora

Všeč mi je bilo sodelovati v tej raziskavi.

Dele

ž u

čen

cev

(%

)




37

5 RAZPRAVA

Glavni cilj diplomske naloge je bil preveriti znanje učencev o evoluciji človeka, za kar smo

uporabili anonimni test znanja, ki so ga učenci reševali v okviru rednega pouka. Za lažjo in

preglednejšo analizo rezultatov smo vprašanja in trditve razdelili v šest sklopov. V sedmem

sklopu so predstavljene napačne predstave naših učencev, ki smo jih zasledili tudi v tuji

literaturi.

5.1 Časovna umestitev dogodkov o evoluciji človeka (1., 3., 7., 9., 20., 21., 24.

in 27. vprašanje/trditev)

Vsem zgoraj naštetim vprašanjem/trditvam je skupno preverjanje časovne komponente

dogodkov v evoluciji človeka.

Na 1. vprašanje (Koliko je stara Zemlja?) je pravilno odgovorilo 82,7 % učencev. Zasledili

nismo nobene statistično pomembne razlike med odgovori učencev različnih šol, razredov in

spola. Sklepam, da učenci dobro poznajo starost zemlje.

Na 3. vprašanje (Pred koliko leti se je pojavil sodobni človek?) je pravilno odgovorila samo

slaba tretjina učencev, vendar je bil to še vedno najbolj pogosto izbran odgovor. Tudi pri tem

odgovoru ni bilo statistično pomembnih razlik. Torej učenci ne vejo točno, kako umestiti

sodobnega človeka na časovni trak.

Na sedmo trditev (Sodobni človek in neandertalec sta na Zemlji bivala sočasno.) je pravilno

odgovorilo 22,6 % učencev. Statistično pomembnih razlik ni bilo. Sklepam, da učenci mislijo,

da se je sodobni človek razvil iz neandertalca po linearni poti. Že Johnson, Smith, Pobiner in

Schrein (2012) so ugotovili, da je pogosta težava, da ljudje menijo, da se je človek razvil po

linearni poti iz opic oziroma bolj natančno iz šimpanza. To nam kaže, da ne poznajo dejstva,

da imamo z opicami le skupnega prednika, potem pa sta šla razvoj šimpanza in razvoj človeka

vsak v svojo smer.



38

Z 9. trditvijo (Življenje na Zemlji obstaja že več kot 3 milijarde let) se je pravilno strinjalo

74,8 % učencev. Statistično pomembnih razlik ni bilo. Ta trditev samo potrdi, da učenci res

dokaj dobro poznajo tako starost Zemlje, kot tudi pojav življenja na njej.

Večina učencev se z 20. trditvijo, da je sodobni človek na današnjem ozemlju Slovenije živel

v istem času kot dinozavri, ni strinjala. Anketa, ki sta jo izvedla Bajd in Matyašek (2009) v

Slovenji in rezultate slovenskih primerjala s češkimi študenti, je pokazala tipično napačno

predstavo, da so ljudje in dinozavri bivali sočasno na Zemlji. Pri naši raziskavi se je pokazalo

ravno obratno in učenci vedo, da to ni res. Smo pa pri tem odgovoru našli statistično

pomembno razliko med šolami. Učenci 2. in 3. šole so odgovarjali pravilneje kot učenci šole

1.

Na 21. trditev, da je sodobni človek živel na današnjem ozemlju Slovenije v istem času kot

mamuti, je pravilno odgovorilo 45,6 % učencev. Je pa bila statistično pomembna razlika med

odgovori učencev različnih razredov in spola. Učenci 8. razreda so odgovarjali pravilneje kot

učenci 9. razreda. Fantje so odgovarjali pravilneje kot dekleta. Torej več kot polovica učencev

misli, da sodobni človek in mamuti niso živeli istočasno, kar me je zelo presenetilo, saj sem v

vseh pregledanih veljavnih učbenikih za biologijo v devetem razredu našla tako sliko mamuta,

kot napisan podatek, da je med največjimi najdbami fosilov v Sloveniji okostje mamuta.

Napisano je tudi, kdaj so živeli in približno kdaj izumrli ter da je eden od vzrokov za njihovo

izumrtje tudi iztrebljanje zaradi človeškega lova.

Na 24. trditev, da je zadnji skupni prednik šimpanza in človeka živel pred približno 6–7

milijoni let, je pravilno odgovorilo 52,7 % učencev, statistično pomembnih razlik ni bilo.

Na zadnjo, 27., trditev v tem sklopu obdelanih vprašanj/trditev, da so avstralopiteki že pred

približno 4 milijoni let hodili pokončno, je pravilno odgovorilo 46,5 % učencev. Vendar se jih

je od tega zelo strinjalo samo 11,1 %, kar kaže na to, da njihovo znanje ni dobro. Med

odgovori učencev različnih šol, razredov in spola ni bilo statistično pomembnih razlik.



39

5.2 Krajevna umestitev dogodkov o evoluciji človeka (2., 4. in 5. vprašanje)

Krajevno umestitev dogodkov o evoluciji človeka smo preverjali s tremi vprašanji.

Na 2. vprašanje (Kje so našli piščal iz medvedove kosti, ki jo je izdelal neandertalec?) je

pravilno odgovorilo 89,7 % učencev, statistično pomembnih razlik med odgovori različnih

šol, razredov in spola ni bilo. V vseh pregledanih učbenikih sem opazila, da je piščal

omenjena in tudi vključena slika. Visok delež pravilnih odgovorov pripisujem prav temu

dejstvu.

Na 4. vprašanje (Kje se je prvič pojavil sodobni človek?) je samo 42,8 % učencev pravilno

odgovorilo, da v Afriki. Statistično pomembno razliko smo našli med odgovori učencev

različnih šol. Učenci šole 1 so odgovarjali manj pravilno kot učenci šol 2 in 3. Med razredi in

spoloma ni bilo statistično pomembne razlike. Tudi na to vprašanje sem v vseh veljavnih

pregledanih učbenikih za biologijo v devetem razredu našla dobro in nazorno razlago s

pripadajočo sliko.

Na zadnje, 5. vprašanje krajevne umestitve dogodkov o evoluciji človeka (Kje je živel

neandertalec?) so lahko učenci izbirali med več odgovori. Največ učencev (48,6 %) je izbralo

nepravilni odgovor in sicer, da je neandertalec živel v Afriki. Pravilne odgovore so izbrali v

naslednjem vrstnem redu: v Evropi (41,6 %), v Aziji (24,3 %) in na Bližnjem Vzhodu (20,6

%). Znanje o neandertalcu je previl že Povšič (2012) in ugotovil, da je znanje učencev o

neandertalcu slabo, saj so dosegli le 58 % povprečno uspešnost na testu znanja. Rezultati tega

vprašanja Povšičevo ugotovitev potrjujejo. Smo pa našli pomembno statistično razliko med

odgovori učencev različnih šol. Pravilni odgovor »na Bližnjem vzhodu« so učenci šole 2

izbrali pogosteje kot učenci šol 1 in 3. Nepravilni odgovor »v Afriki« so učenci šol 2 in 3

izbrali manj pogosto kot učenci šole 1. Pravilni odgovor »v Aziji« so učenci šol 2 in 3 izbrali

pogosteje kot učenci šole 1. Med razredi in spoloma ni bilo statistično pomembne razlike.



40

5.3 Splošno evolucijsko znanje (8., 10., 11., 12., 15., 16., 18., 19., 22., 26., 29. in

32. trditev)

V tem sklopu je vsem trditvam skupno, da se nanašajo na splošno znanje evolucije človeka.

Na 8. trditev, da so človekovi najbližji sorodniki po izvoru glede na zadnjega skupnega

prednika gorile, orangutani in šimpanzi so učenci pravilno odgovorili z 76,1 %.

Dobro so se odrezali tudi pri 16. trditvi, da smo se ljudje in šimpanzi razvili iz skupnega

prednika s kar 71,2 % pravilnih odgovorov.

Z 12. trditvijo, da smo se ljudje razvili iz opic, se nikakor ni strinjalo 11,9 % in ni strinjalo

13,6 % učencev. 72,0 % učencev je pravilno sklepalo, da so vsi človečnjaki primati, torej

opice in da smo se posledično vsi razvili iz opic. Te tri trditve (8., 12. in 16.) sem poiskala

tudi v starejšem učbeniku za biologijo v osmem razredu osemletke in našla veliko bolj

podrobno in nazorno razlago besedne zveze »človeku podobne opice«.V učbeniku Razvojni

nauk (Lučovnik, 1987) je napisano, da je med opicami skupina višjih opic, ki so človeku tako

zelo podobne, da so jih znanstveniki celo imenovali »človeku podobne opice«. Med temi so

človeku manj podobni giboni, močno orangutan, najbolj pa gorila in šimpanz. Isti avtor

nadaljuje, da tesno sorodnost človeka z najvišjimi opicami izpričuje tudi razvoj človeškega

zarodka in da nas na živalski izvor spominjajo tudi atavizmi in zakrneli organi. Johnson,

Smith, Pobiner in Schrein (2012) pravijo, da imamo z opicami le skupnega prednika, potem

pa sta šla razvoj šimpanza in razvoj človeka vsak v svojo smer.

Z 19. trditvijo (Sodobni človek se je razvil iz neandertalca) se zmotno strinja 68,3 % učencev.

Pravilno se jih nikakor ne strinja 13,6 % in ne strinja 18,1 %. Vidimo, da je zmotno

zakoreninjeno prepričanje, da smo se razvijali po linearni poti. Menim, da bi učitelji biologije

morali dati večji poudarek izvoru in selitvam sodobnega človeka.

Z 10. trditvijo (Danes živijo nove vrste živih bitij, ki jih nekoč ni bilo) se je velika večina

(88,9 %) učencev strinjala, torej učenci dobro vedo, da se organizmi na Zemlji spreminjajo,

izginjajo in nastajajo novi.



41

Tudi naslednja, 11. trditev, da fosili kažejo, kako so se oblike življenja spreminjale skozi

zgodovino, je dobilo visok delež (88,9 %) pravilnih odgovorov, kar me ni presenetilo, saj sem

v vseh pregledanih veljavnih učbenikih za biologijo v devetem razredu našla veliko zapisov o

fosilih in jasnih razlag.

Prav tako je 22. trditev (Nekoč so na Zemlji živele vrste živih bitij, ki so že izumrle) dobila

84,4 % pravilnih odgovorov.

Na 15. trditev, da teorija evolucije najbolje pojasni, kako se je na Zemlji pojavil človek, je

pravilno odgovorilo 77,4 % učencev. To je mnogo boljši rezultat, kot sta ga dobila Rice in

Kaya (2012), ko sta izvedla anketo na ameriških tleh in ugotovila, da le 39 % Američanov

sprejema evolucijsko teorijo človeka. Pri tem sta opazila povezavo med sprejemanjem

evolucije človeka in izobrazbo (Rice in Kaya, 2012). Na evropskih tleh so rezultati podobni

tistim, ki sta jih leta 2012 dobila Rice in Kaya. Delež tistih, ki podpirajo kreacionistični

pogled je malo manjši. Še vedno pa je vsak peti Evropejec v dilemi glede tega, kako smo

nastali (Miller, Scott in Okamoto, 2006).

Tudi 18. trditev (Sodobni človek je nastal v procesu evolucije) je dobilo podobno visok delež

pravilnih odgovorov.

Trditev, da so danes vse vrste človečnjakov izumrle, razen naše vrste, sodobnega človeka, je

dobila malo manj pravilnih odgovorov, vendar še vedno večino in sicer 60,1 %.

Na 32. trditev, zadnjo v tem sklopu (Evolucija sodobnega človeka še vedno poteka), je

pravilno odgovorilo 76,9 % učencev. Ta sklop obravnavanih trditev je dosegel najvišji delež

pravilnih odgovorov 69,2 %.

Statistično pomembne razlike med odgovori učencev različnih šol smo našli pri petih trditvah.

Z 12. trditvijo (Ljudje smo se razvili iz opic) so se učenci šole 1 pogosteje strinjali kot učenci

šole 2 in 3. Na 16. trditev (Ljudje in šimpanzi smo se razvili iz skupnega prednika) so učenci

šole 1 in 2 odgovarjali pravilneje kot učenci šole 3. Z 32. trditvijo (Evolucija sodobnega

človeka še vedno poteka) so se bolj strinjali učenci šol 2 in 3 kot šole 1.



42

Statistično pomembne razlike smo našli tudi med učenci različnih razredov. Z 12. trditvijo

(Ljudje smo se razvili iz opic) so se učenci 8. razreda pogosteje strinjali kot učenci 9. razreda.

S tem, da teorija evolucije najbolje pojasni, kako se je na Zemlji pojavil človek (15. trditev) se

učenci 9. razreda bolj strinjajo in so odgovarjali pravilneje kot učenci 8. razreda. Prav

nasprotno pa so se učenci 8. razreda bolje odrezali pri 19. trditvi (Sodobni človek se je razvil

iz neandertalca), kot učenci 9. razreda. Tudi pri 32. trditvi (Evolucija sodobnega človeka še

vedno poteka) je bila statistično pomembna razlika med razredi in sicer so učenci 9. razreda

odgovarjali pravilneje kot učenci 8. razreda.

5.4 Znanje genetike (13., 14., 28. trditev)

V tem sklopu obravnavanih trditev so se učenci izkazali zelo slabo.

S 13. trditvijo (Več kot polovica človeških genov je enakih kot pri miših) se je pravilno zelo

strinjalo le 9,5 % učencev, če prištejemo še delež učencev, ki so se delno strinjali, je pravilnih

odgovorov še vedno samo 26 %. Našli smo tudi statistično pomembno razliko med odgovori

učencev različnih šol. Učenci šole 1 so pogosteje izbrali pravilni odgovor kot učenci šol 2 in

3.

S 14. trditvijo, da je nekoliko manj kot polovica človeških genov enakih kot pri šimpanzih, se

pravilno nikakor ni strinjalo le 8,2 % učencev in če prištejemo še delež tistih, ki se niso

strinjali, je pravilnih odgovorov le 37,0 %, kar je zelo slabo, glede na to, da sem tudi v vseh

pregledanih veljavnih učbenikih za biologijo v devetem razredu našla napisano, da so z

analizo DNA ugotovili, da so človeku najbolj sorodni šimpanzi (Starič Erjavec, Klokočovnik,

2013). Smo pa našli statistično pomembno razliko med odgovori učencev različnih šol in

spolov. Učenci šol 1 in 3 so odgovarjali pravilneje kot učenci šole 2. Dekleta so odgovorila

pravilneje kot fantje.

Z zadnjo trditvijo v tem sklopu, 28. po vrsti (Neandertalec in sodobni človek imata 99,7 %

genov enakih), se je zelo strinjalo le 9,9 % in delno strinjalo 30,5 % učencev. Predvidevam,

da učenci ne razumejo, kako zelo smo si podobni z drugimi organizmi (v našem primeru smo



43

človeške gene primerjali z mišmi, šimpanzom in neandertalcem). Mogoče učenci preveč

sklepajo po zunanjem videzu in zato ne razumejo, da je naša genetska sestava še kako

podobna šimpanzom, mišim in neandertalcu. V učbeniku Razvojni nauk (Lučovnik, 1987)

sem našla napisano, da so že pred dobrimi sedemdesetimi leti s poskusi dokazali sorodnost

človekovih krvnih beljakovin z beljakovinami orangutanove, goriline in šimpanzove krvi.

Kasneje so dognali, da imajo omenjene opice celo iste krvne skupine kot človek in da bi bila v

sili mogoča transfuzija krvi med šimpanzom oz. gorilo in človekom (Lučovnik, 1987). Tega

nisem zasledila v trenutno veljavnih učbenikih za biologijo v devetem razredu in mogoče bi

učenci s pomočjo take vsebine lažje razumeli, da imamo toliko skupnih genov.

5.5 Kreacionizem (23. in 30. trditev)

Dve trditvi na našem testu znanja sta se dotaknili kreacionizma in svetopisemskega nastanka

sveta.

Na 23. trditev (Vsi ljudje smo potomci enega moškega in ene ženske – Adama in Eve) je 19,3

% učencev odgovorilo, da se zelo strinjajo, 33,3 % učencev pa, da se delno strinjajo. Več kot

polovica učencev meni, da smo vsi potomci enega moškega in ene ženske. Trditev je sicer

lahko zavajajoče, ker če bi naredili genetsko raziskavo vseh danes živečih ljudi, bi dejansko

pri moških prišli do skupnega prednika in tudi pri ženskah. To znanost imenuje

mitohondrijska Eva in Y-Adam. Naša trditev pa se je nanašala na biblijskega Adama in Evo.

Pomanjkljivo znanje pa ni razširjeno le med našimi mladostniki. V ZDA so leta 2009 izvedli

raziskavo, s katero so ugotavljali mnenje ljudi o tem, kako smo nastali. 45 % Američanov je

podprlo kreacionistični pogled. 40 % jih je menilo, da se je človek razvijal dolgo časa, vse

skupaj pa je uravnaval bog (Bishop, Thomas, Wood in Gwon, 2010).

Na 30. trditev, da svetopisemsko poročilo o stvarjenju najbolje pojasni, kako se je na Zemlji

pojavil človek, je 12,8 % učencev odgovorilo, da se zelo strinjajo in 30,9 % učencev, da se

delno strinjajo. Torej več kot polovica učencev verjame v kreacionizem. Pri nobeni trditvi

nismo našli statistično pomembnih razlik. Ta dva odgovora sta me zelo presenetila. Sicer ne

vem, kako se s temi vprašanji in razlago spopadajo učitelji, se mi pa zdi, da je potrebno dati



44

večji poudarek evolucijski teoriji, ker kot pravita Berkmann in Plutzer (2015), pomanjkanje

dobrega pouka o evoluciji v osnovni in srednji šoli ustvari zaprt krog naravoslovne

nepismenosti, ki se prenaša iz generacije v generacijo.

5.6 Splošna razgledanost (6., 17., 25. in 31. vprašanje/trditev)

V tem sklopu so štiri vprašanja/trditve, ki so preverjala splošno razgledanost učencev.

Na 6. vprašanje (Katera lobanja pripada sodobnemu človeku?) so učenci odgovarjali zelo

dobro, in sicer s 87,7 % pravilnih odgovorov. Smo pa našli statistično pomembno razliko med

odgovori učencev različnih razredov. Učenci 8. razreda so pogosteje izbrali pravilno odgovor

kot učenci 9. razreda. V 8. razredu pri biologiji obravnavajo človeka, zato so verjetno učenci

8. razredov odgovarjali pravilneje.

Pri 17. trditvi so odgovarjali, kakšna je povprečna prostornina možganov sodobnega človeka.

Več kot polovica učencev se delno strinja s trditvijo, da je povprečna prostornina možganov

sodobnega človeka približno 1,5 litra. Le 16,0 % se jih zelo strinja. Če seštejemo oba

odgovora je pravilno odgovorilo 69,9 % učencev.

Na 25. trditev, da se šimpanzi lahko naučijo sporazumevati z govorom, se je delno strinjalo ali

zelo strinjalo 55,2 % učencev. Ostali se niso strinjali. Menim, da so bili učenci pri tej trditvi

zmedeni, saj šimpanzi ne morejo govoriti tako kot ljudje, ker je anatomija njihovega

govornega aparata drugačna, kot pri ljudeh. Se pa šimpanzi uspešno naučijo uporabe

»govora« za gluhe, torej jezika kretenj.

Na 31. trditev (Skupni prednik ljudi in šimpanzov še vedno živi v Afriki) je pravilno –

nikakor se ne strinjam in ne strinjam se – odgovorilo 60,5 % učencev. Statistično pomembno

razliko smo našli med odgovori učencev različnih razredov. Učenci 8. razreda so odgovarjali

pravilneje kot učenci 9. razreda. Preseneča me, da visok delež učencev meni, da nekje v

Afriki živi skupni prednik ljudi in šimpanzov. Torej učenci ne razumejo popolnoma, da v

procesu evolucije izginjajo in nastajajo novi organizmi. Sinatra, Southerland, McConaughy in



45

Demastes (2003) so ugotovili, da obstaja velika povezava med učenčevim razumevanjem

evolucije in sprejemanjem evolucijske teorije. Pri tem se pojavljajo napačne predstave, ki so

lahko globoko zakoreninjene. Ne moremo jih izkoreniniti le s predstavitvijo pravilnih

predstav. Učenci morajo snov tudi razumeti, da jo lahko sprejmejo in prevzamejo kot

pravilno.

5.7 Napačne predstave (3., 4., 7., 9., 20., 23., 24., 27. in 30. vprašanje/trditev)

Tipične napačne predstave, povezane s časom, smo preverjali s 3., 7., 9., 24. in 27.

vprašanjem/trditvijo. Ena izmed največjih težav pri razumevanju evolucije človeka je namreč

prav predstava časa (Pobiner, 2012). Veliko ljudi ima težave že s predstavo številke 1000, kar

je veliko manj kot milijon ali celo milijarda. Tako je čas, v katerem so živeli naši predniki, za

učence zelo nepredstavljiv (Brien, 2000). Povprečen dosežek učencev pri teh

vprašanjih/trditvah na testu znanja je bil 45,0 %. Torej lahko tudi pri naših učencih potrdimo

napačno predstavo časa v evoluciji človeka. Podobno raziskavo so izvedli tudi v Italiji, in

sicer na srednjih šolah v Rimu (Rufo, Capocasa, Maracari, D’arcangelo in Danubio, 2013).

Večina dijakov (87 %) je pravilno odgovorilo na vprašanje, koliko je stara Zemlja. Le 33 %

pa jih je pravilno odgovorilo, kdaj se je razvil sodobni človek. Precejšen odstotek dijakov v

italijanski raziskavi (14 %) je menil, da se je sodobni človek razvil šele pred 6000 leti. V naši

raziskavi nismo našli nobenih statistično pomembnih razlik med napačnimi predstavami, ki so

se pokazale pri učencih.

Drugo tipično napačno predstavo, in sicer od kod je prišel sodobni človek v Evropo, smo

preverjali s 4. vprašanjem. Delež pravilnih odgovorov je bil 42,8 %. V zgoraj omenjeni

raziskavi (Rufo, Capocasa, Maracari, D’arcangelo in Danubio, 2013) je kar 70 % vključenih

vedelo, da se je sodobni človek najprej razvil v Afriki in se nato selil po svetu. Smo pa v naši

raziskavi našli statistično pomembno razliko med odgovori učencev različnih šol. Učenci šole

1 so odgovarjali manj pravilno kot učenci šol 2 in 3. Po rezultatih sodeč imajo naši učenci

napačno predstavo o izvoru sodobnega človeka.



46

Tretjo napačno predstavo, da so živeli dinozavri skupaj z ljudmi, smo preverili z 20. trditvijo.

Pravilno je odgovorilo 79,4 % učencev. Torej še vedno dobrih 20,0 % učencev meni, da je

sodobni človek na današnjem območju Slovenije živel v istem času, kot dinozavri. V

raziskavi med ameriškimi dijaki, se je pokazalo da 11 % vprašanih napačno meni, da so ljudje

živeli skupaj z dinozavri (Wescott in Cunningham, 2005). Smo pa pri naših učencih našli

statistično pomembno razliko med odgovori različnih šol. Učenci šol 2 in 3 so odgovarjali

pravilneje, kot učenci šole 1.

Četrto, zadnjo napačno predstavo smo preverjali s 23. trditvijo (Vsi ljudje smo potomci enega

moškega in ene ženske – Adama in Eve), pri tem smo mislili na biblijskega Adama in Evo in

30. trditvijo (Svetopisemsko poročilo o stvarjenju najbolje pojasni, kako se je na Zemlji

pojavil človek). Za pravilna odgovora se je v povprečju odločilo 49,8 % učencev. Pri nobeni

trditvi nismo našli statistično pomembne razlike. Tudi v tuji literaturi smo zasledili, da je vsak

peti Evropejec v dilemi glede tega, kako smo nastali.



47

6 SKLEPI

V sklopu raziskave smo postavili osem hipotez, ki smo jih glede na rezultate sprejeli ali

zavrnili.

1. HIPOTEZA: Učenci 8. in 9. razreda osnovne šole imajo zadovoljivo znanje o

evoluciji človeka. Kot zadovoljivo bomo vrednotili znanje, ki presega 60 % doseženih

točk na testu znanja.

Hipoteze nismo sprejeli, saj so učenci na testu dosegli v povprečju 58,9 % uspešnost

(priloga E). Tako lahko rečemo, da znanje učencev 8. in 9. razreda osnovne šole o

evoluciji človeka ni zadovoljivo.

2. HIPOTEZA: Učenci 9. razreda imajo boljše znanje o evoluciji človeka od učencev 8.

razreda.

Hipoteze nismo sprejeli, saj smo našli 7 statistično pomembnih razlik med učenci 8. in 9.

razreda. Pri tem pa so bili učenci 8. razreda boljši pri več kot polovici vprašanj oziroma

trditev.

3. HIPOTEZA: Med dekleti in fanti ni razlike v znanju o evolucije človeka.

Hipotezo smo delno sprejeli, saj smo našli le 2 statistično pomembni razliki. Pri tem so

bili enkrat boljši fantje in enkrat dekleta.

4. HIPOTEZA: Med učenci različnih šol so razlike v znanju o evoluciji človeka.

Hipotezo smo sprejeli, saj smo našli 8 statistično pomembnih razlik. Najslabše se je

odrezala šola 1, najbolje šola 2.

5. HIPOTEZA: Učenci 8. in 9. razredov imajo značilne napačne predstave o evoluciji

človeka.

Hipotezo smo sprejeli, saj se pri naših anketiranih učencih pojavljajo tipične napačne

predstave oziroma neznanje, kot so: od kod je prišel sodobni človek v Evropo, težave s

časovno opredelitvijo in težave pri razlikovanju med vero in znanostjo. Napačna

predstava, ki smo jo zasledili v tuji literaturi, da je sodobni človek živel skupaj z

dinozavri, pa se pri našem testu znanja ni pokazala.



48

6. HIPOTEZA: Med učenci 8. in 9. razredov ni razlike niti v količini, niti v kakovosti

napačnih predstav o evoluciji človeka.

Hipotezo smo delno sprejeli. Na eno trditev (Ljudje smo se razvili iz opic), ki preverja

tipične napačne predstave, so pravilneje odgovarjali učenci 8. razreda.

7. HIPOTEZA: Med dekleti in fanti ni razlike niti v količini, niti v kakovosti napačnih

predstav o evoluciji človeka.

Hipotezo smo delno sprejeli, saj smo našli samo dve statistično pomembni razliki glede

na spol; enkrat so bolje odgovarjali fantje in enkrat dekleta.

8. HIPOTEZA: Med učenci različnih šol ni razlike niti v količini, niti v kakovosti

napačnih predstav o evoluciji človeka.

Zadnjo hipotezo nismo sprejeli, saj smo našli statistično pomembne razlike med šolami.

Največ pravilnih odgovorov ima šola 2 in najmanj pravilnih šola 1.



49

7 POVZETEK

Evolucija je tisti koncept v biološki znanosti, ki osmisli vse ostalo biološko znanje in zato

razumevanje evolucije predstavlja temelj za razumevanje živega sveta, delovanje organizmov,

ekosistemov in planeta kot celovitega sistema.

Prav razumevanje in ne faktografsko znanje je tisto kakovostno znanje, ki bi ga vsi učitelji

biologije radi prenesli na svoje učence, zato je kakovostno poučevanje evolucije in predvsem

evolucije človeka v osnovnih šolah bistvenega pomena tudi zato, ker je osnovna šola edina

obvezna šola pri nas.

Cilj naše raziskave je bil pridobiti vpogled v znanje učencev 8. in 9. razreda osnovne šole o

evoluciji človeka. Preveriti smo želeli, če je znanje povezano s spolom, starostjo ter šolo, ki jo

učenci obiskujejo. Zanimalo nas je tudi, ali se pri naših učencih pojavljajo enake napačne

predstave, kot pri učencih tujih držav, ki smo jih zasledili v literaturi.

Raziskavo smo izvedli v 8. in 9. razredu na treh osnovnih šolah na Štajerskem. Sodelovalo je

243 učencev. Pripravili smo anonimni test znanja, ki je bil sestavljen iz treh delov. V prvem

smo zbrali demografske podatke, v drugem delu smo preverjali znanje o evoluciji človeka z

vprašanji izbirnega tipa, v tretjem delu pa so se učenci na štiristopenjski Likertovi lestvici

odločali, v kolikšni meri se strinjajo z danimi trditvami. Za lažjo interpretacijo smo vprašanja

in trditve razdelili na sedem sklopov: časovna in krajevna umestitev dogodkov o evoluciji

človeka, evolucija, genetika, kreacionizem, preverjanje splošne razgledanosti učencev in

preverjanje napačnih predstav učencev.

Ugotovili smo, da znanje učencev na področju evolucije človeka ni zadovoljivo, saj so na

testu znanja dosegli povprečno 58,9 % uspešnost, da med dekleti in fanti skoraj ni razlik v

znanju o evoluciji človeka, da so med učenci različnih šol razlike v znanju o evoluciji človeka

in da imajo tako učenci 8. razreda, kot učenci 9. razreda nekatere tipične napačne predstave o

evoluciji človeka.



50

8 VIRI

Alles D. L., Stevenson J. C. (2003). Teaching Human Evolution. The American Biology

Teacher, 65 (5), 333–339

Bajd B. (2010). Poučevanje evolucije človeka v slovenskih šolah. Opredelitev naravoslovnih

kompetenc (67–77). Maribor: Fakulteta za naravoslovje in matematiko. Pridobljeno s

http://kompetence.uni-mb.si/Monografija_formatirano(prepared)1.pdf (1. 8. 2016)

Bajd B. in Matyašek, J. (2009) Compromison of slovene and czech students´ ideas about

human evolution. School and health, 21, 265–273. Pridobljeno s

http://www.ped.muni.cz/z21/knihy/2009/28/28/texty/topical_issues_in_health_educati

on_eng.pdf (1. 8. 2016)

Bishop F. G., Thomas, K. R., Wood, A. J. in Gwon, M. (2010). Americans´Scientific

Knowladge and Belifs about Human Evolution in the Year of Darwin. Reports of the

National Center of Science Education, 30 (3), 16–18. Pridobljeno s

https://ncse.com/library-resource/americans-scientific-knowledge-beliefs-human-

evolution-year (1. 8. 2016)

Brien T. (2000). A Toilet Paper Timeline of Evolution. The american biology teacher, 62 (8),

578–582. doi: http://dx.doi.org/10.1662/0002-

7685(2000)062[0578:ATPTOE]2.0.CO;2 (1. 8. 2016)

Cunningham L. D. in Wescott, D. J. (2009). Still More “Fancy” and “Myth” than “Fact” in

Students’ Conceptions of Evolution. Evolution: Education and Outreach 2, 505–517.

Pridobljeno s http://link.springer.com/article/10.1007/s12052-009-0123-6#/page-1 (1.

8. 2016)

Flammer L. (2003). »Teaching Human Evolution« Revisited. The American Biology Teacher,

65 (8), 570

http://kompetence.uni-mb.si/Monografija_formatirano%28prepared%291.pdf

http://www.ped.muni.cz/z21/knihy/2009/28/28/texty/topical_issues_in_health_education_eng.pdf

http://www.ped.muni.cz/z21/knihy/2009/28/28/texty/topical_issues_in_health_education_eng.pdf

https://ncse.com/library-resource/americans-scientific-knowledge-beliefs-human-evolution-year

https://ncse.com/library-resource/americans-scientific-knowledge-beliefs-human-evolution-year

http://dx.doi.org/10.1662/0002-7685(2000)062%5b0578:ATPTOE%5d2.0.CO;2

http://dx.doi.org/10.1662/0002-7685(2000)062%5b0578:ATPTOE%5d2.0.CO;2

http://link.springer.com/article/10.1007/s12052-009-0123-6#/page-1



51

Flammer L. (2006). The Evolution Solution: Teaching Evolution Without Conflict. The

american biology teacher, 68 (3), 1–7. Pridobljeno s

http://www.indiana.edu/~ensiweb/evo.sol.pdf (1. 8. 2016)

Futuyma D. (2005). Evolution. Sunderland, Massachusetts: sinauer Associates

Johnson A. N., Smith J. J., Pobiner B. in Schrein C. (2012). Why Are Chimps Still Chimps?

The american biology teacher, 74 (2), 74–80. doi: 10.1525/abt.2012.74.2.3

Lučovnik J. (1987). Razvojni nauk: Biologija za osmi razred osnovne šole. Ljubljana:

Državna založba Slovenije

Mihelič B. in Pintarič D. (2004). Biologija 8: Učbenik za 8. razred devetletke. Ljubljana.

Rokus

Miller D. J., Scott, C. E. in Okamoto, S. (2006). Public Acceptance of Evolution. Science, 313

(5788), 765–766. doi: 10.1126/science.1126746

Nedelson S. L. in Sinatra G. M. (2009). Educational Professionals’ Knowledge and

Acceptance of Evolution. Evolutionary Psychology, 7 (4), 490–516. Pridobljeno s

http://scholarworks.boisestate.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1015&context=cifs_fac

pubs (1. 8. 2016)

Nhem H. R. in Schonfeld I. S. (2007). Does Increasing Biology Teacher Knowledge of

Evolution and the Nature of Science Lead to Greater Preference for the Teaching of

Evolution in Schools? Journal of Scence Teacher Education, 18 (5), 699–723. doi:

10.1007/s10972-007-9062-7

Nickels M. (1987). Human evolution: a challenge for biology teachers. The American

Biology Teacher, 49 (3), 143–148

http://www.indiana.edu/~ensiweb/evo.sol.pdf

http://scholarworks.boisestate.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1015&context=cifs_facpubs

http://scholarworks.boisestate.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1015&context=cifs_facpubs



52

Nickels M. K., Nelson C. E. in Beard J. (1996) Better Biology Teaching by Emphasizing

Evolution & the Nature of Science, The American Biology Teacher, 58 (6), 332–336

Novak B. 2000. Biologija 8: Učbenik za 8. razred devetletne šole. Ljubljana: Državna založba

Slovenije

Plutzer E. in Berkman M. (2008). Evolution, Creationism, and Teaching of Human Origins in

Schools. Public Opinion Quarterly. 72 (3), 540–55

Pobiner B. L. (2012). Use human examples to teach evolution. The American Biology

Teacher, 74 (2), 71–72

Pobiner B. L. (2016). Accepting, understanding, teaching and learning (human) evolution:

Obstacles and opportunities, 232–274. Pridobljeno s

http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1002/ajpa.22910/full#ajpa22910-bib-0030

Povšič M. (2012). Učna priprava za ogled Muzeja krapinskih neandertalcev. Diplomsko delo.

Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta

Price R. M. (2012). How we got here: evolutionary changes in skull shape in humans and

their ancestors. The American Biology Teacher, 74 (2), 106–110

Program življenja in dela osnovne šole. (1984). Ljubljana, Zavod SR Slovenije za šolstvo.

Rice C. D. in Kaya, S. (2012). Exploring Relations Among Preservice Elementary Teachers’

Ideas About Evolution, Understanding of Relevant Science Concepts, and College

Science Coursework. Reserch in Science Education, 42 (2), 165–179. doi:

10.1007/s11165-010-9193-2

Rufo F., Capocasa M., Maracari V., D’arcangelo E. in Danubio E. M. (2013). Knowledge of

evolution and human diversity: a study among high school students of Rome, Italy.

Evolution: Education and Outreach, 6 (19), 1–10. doi: 10.1186/1936-6434-6-19

http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1002/ajpa.22910/full#ajpa22910-bib-0030



53

Sinatra M. G., Southerland A. S., McConaughy F. in Demastes W. J. (2003). Intentions and

Beliefs in Students’ Understanding and Acceptance of Biological Evolution. Journal

of research in scence teaching, 40 (5), 510–528. doi: 10.1002/tea.10087

Starič Erjavec M. in Klokočovnik V. 2013. Dotik življenja: Učbenik za biologijo v 9. razredu

osnovne šole. Ljubljana: Rokus

Talk Origins Archive. http://www.talkorigins.org/ (1. 8. 2016)

Učni načrt za biologijo. (1998)

http://www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/podrocje/os/devetletka/pred

meti_obvezni/Biologija_obvezni.pdf (1. 8. 2016)

Vilhar B. (2009). Dr. Barbara Vilhar. Mladina. Pridobljeno s http://www.mladina.si/48937/dr-

barbara-vilhar/ (1. 8. 2016)

Vilhar B., Zupančič G., Gilčvert B. D., Vičar M., Zupan A., Sobočan V., Devetak B., in Sojar

A. (2011). Učni načrt. Program osnovna šola. Biologija. Ljubljana, Ministrstvo RS za

šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno s

http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_U

N/UN_Biologija.pdf (1. 8. 2016)

Westcott J. D. in Cunningham, L. D. (2005). Recognizing Student Misconceptions about

Science and Evolution. Mountain Rise, 2 (2), 1–12. doi:

http://dx.doi.org/10.1234/mr.v2i2.60 (1. 8. 2016)

Williams D. J. (2009). Belief versus acceptance: Why do people not believe in evolution?

Bioessays, 31 (11), 1255–1262. doi: 10.1002/bies.200900082

http://www.talkorigins.org/

http://www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/podrocje/os/devetletka/predmeti_obvezni/Biologija_obvezni.pdf

http://www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/podrocje/os/devetletka/predmeti_obvezni/Biologija_obvezni.pdf

http://www.mladina.si/48937/dr-barbara-vilhar/

http://www.mladina.si/48937/dr-barbara-vilhar/

http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/UN_Biologija.pdf

http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/UN_Biologija.pdf

http://dx.doi.org/10.1234/mr.v2i2.60

PRILOGE

Priloga A: Vprašalnik

VPRAŠALNIK O RAZVOJU ČLOVEKA Razred: 8. 9.

Spol: Ž M NAVODILO: Obkroži pravilni odgovor.

1. Koliko je stara Zemlja? Približno

a) 13,5 milijarde let

b) 4,5 milijarde let

c) 2,5 mililjona let

d) 10.000 let

e) 6.500 let

2. Piščal iz medvedove kosti na sliki je izdelal neandertalec. Kje so jo našli?

a) na Kitajskem

b) v Avstriji

c) v Siriji

d) v Sloveniji

e) v Turčiji

f) v ZDA

3. Pred koliko leti se je pojavil sodobni človek (Homo sapiens)? Pred približno

a) 2 milijardama

b) 200 milijoni

c) 20 milijoni

d) 200.000

e) 20.000

f) 2000

4. Kje se je prvič pojavil sodobni človek (Homo sapiens)?

a) na Bližnjem Vzhodu

b) v Afriki

c) v Ameriki

d) v Aziji

e) v Evropi

f) hkrati na več celinah

5. Kje je živel neandertalec? (mogočih je več odgovorov)


b) v Afriki

c) v Ameriki

d) v Aziji

e) v Evropi

6. Katera lobanja pripada sodobnemu človeku (Homo sapiens)?

a b) c) d)

NAVODILO: Natančno preberi vsako trditev in ob njej obkroži, v kolikšni meri velja zate. Če se s posamezno trditvijo nikakor ne strinjaš, obkroži 1. Če se s trditvijo zelo strinjaš, obkroži 4. 1 - Nikakor se ne strinjam 2 - Ne strinjam se

3 - Delno se strinjam 4 - Zelo se strinjam

Koliko se strinjaš z naslednjimi trditvami?

7. Sodobni človek (Homo sapiens) in neandertalec (Homo neanderthalensis) sta na Zemlji

bivala istočasno.

1 2 3 4

8. Človekovi najbližji sorodniki po izvoru glede na zadnjega skupnega prednika so gorile,

orangutani in šimpanzi.

1 2 3 4

9. Življenje na Zemlji obstaja že več kot 3 milijarde let. 1 2 3 4

10. Danes živijo nove vrste živih bitij, ki jih nekoč ni bilo. 1 2 3 4

11. Fosili kažejo, kako so se oblike življenja spreminjale skozi zgodovino. 1 2 3 4

12. Ljudje smo se razvili iz opic. 1 2 3 4

13. Več kot polovica človeških genov je enakih kot pri miših. 1 2 3 4

14. Nekoliko manj kot polovica človeških genov je enakih kot pri šimpanzih. 1 2 3 4

15. Teorija evolucije najbolje pojasni, kako se je na Zemlji pojavil človek. 1 2 3 4

16. Ljudje in šimpanzi smo se razvili iz skupnega prednika. 1 2 3 4

17. Povprečna prostornina možganov sodobnega človeka je približno 1,5 litra. 1 2 3 4

18. Sodobni človek je nastal v procesu evolucije. 1 2 3 4

19. Sodobni človek se je razvil iz neandertalca. 1 2 3 4

20. Sodobni človek je na današnjem območju Slovenije živel v istem času kot dinozavri. 1 2 3 4

21. Sodobni človek je na današnjem območju Slovenije živel v istem času kot mamuti. 1 2 3 4

22. Nekoč so na Zemlji živele vrste živih bitij, ki so že izumrle. 1 2 3 4

23. Vsi ljudje smo potomci enega moškega in ene ženske – Adama in Eve. 1 2 3 4

24. Zadnji skupni prednik šimpanza in človeka je živel pred približno 6-7 milijoni let. 1 2 3 4

25. Šimpanzi se lahko naučijo sporazumevati z govorom. 1 2 3 4

26. Danes so vse vrste človečnjakov izumrle, razen naše vrste, sodobnega človeka. 1 2 3 4

27. Avstralopiteki so že približno pred 4 milijoni let hodili pokončno. 1 2 3 4

28. Neandertalec in sodobni človek imata 99,7 % genov enakih. 1 2 3 4

29. Današnji ljudje smo se razvili iz predhodnih vrst živali. 1 2 3 4

30. Svetopisemsko poročilo o stvarjenju najbolje pojasni, kako se je na Zemlji pojavil

človek.

1 2 3 4

31. Skupni prednik ljudi in šimpanzov še vedno živi v Afriki. 1 2 3 4

32. Evolucija (razvoj) sodobnega človeka še vedno poteka. 1 2 3 4

33. Vprašalnik je bil razumljiv. 1 2 3 4

34. Všeč mi je bilo sodelovati v tej raziskavi. 1 2 3 4

Hvala za sodelovanje!

PRILOGA B: Statistična pomembnost razlik glede na šolo, ki jo učenci obiskujejo

(statistično pomembne razlike so označene s krepkim tiskom) Preizkus Kruskal-Wallis

Št. Vprašanje/trditev χ2 df p

1 Koliko je stara Zemlja? 4,614 2 0,100

2 Kje so piščal iz medvedove kosti jo našli? 1,118 2 0,572

3 Pred koliko leti se je pojavil sodobni človek (Homo sapiens)? 3,553 2 0,169

4 Kje se je prvič pojavil sodobni človek (Homo sapiens)? 7,443 2 0,024

5 Kje je živel neandertalec? (mogočih je več odgovorov)


b) v Afriki

c) v Ameriki

d) v Aziji

e) v Evropi

a) 13,568

b) 20,085

c) 4,608

d) 9,903

e) 3,183

Pravilno:

1,928

a) 2

b) 2

c) 2

d) 2

e) 2

Pravilno:

2

a) 0,001

b) 0,000

c) 0,100

d) 0,007

e) 0,204

Pravilno:

0,381

6 Katera lobanja pripada sodobnemu človeku (Homo sapiens)? 3,666 2 0,160

7 Sodobni človek (Homo sapiens) in neandertalec (Homo


3,915 2 0,141

8 Človekovi najbližji sorodniki po izvoru glede na zadnjega


0,022 2 0,989

9 Življenje na Zemlji obstaja že več kot 3 milijarde let. 5,646 2 0,059

10 Danes živijo nove vrste živih bitij, ki jih nekoč ni bilo. 1,082 2 0,582

11 Fosili kažejo, kako so se oblike življenja spreminjale skozi

zgodovino.

1,134 2 0,567

12 Ljudje smo se razvili iz opic. 6,974 2 0,031

13 Več kot polovica človeških genov je enakih kot pri miših. 6,274 2 0,043

14 Nekoliko manj kot polovica človeških genov je enakih kot pri

šimpanzih.

7,916 2 0,019

15 Teorija evolucije najbolje pojasni, kako se je na Zemlji pojavil

človek.

3,335 2 0,189

16 Ljudje in šimpanzi smo se razvili iz skupnega prednika. 9,228 2 0,010

17 Povprečna prostornina možganov sodobnega človeka je približno

1,5 litra.

5,234 2 0,073

18 Sodobni človek je nastal v procesu evolucije. 2,738 2 0,254

19 Sodobni človek se je razvil iz neandertalca. 0,497 2 0,780

20 Sodobni človek je na današnjem območju Slovenije živel v istem

času kot dinozavri.

6,745 2 0,034


času kot mamuti.

2,662 2 0,264

22 Nekoč so na Zemlji živele vrste živih bitij, ki so že izumrle. 1,722 2 0,423

23 Vsi ljudje smo potomci enega moškega in ene ženske – Adama in

Eve.

0,888 2 0,642

24 Zadnji skupni prednik šimpanza in človeka je živel pred približno

6-7 milijoni let.

3,361 2 0,186

25 Šimpanzi se lahko naučijo sporazumevati z govorom. 4,936 2 0,085

26 Danes so vse vrste človečnjakov izumrle, razen naše vrste,

sodobnega človeka.

0,728 2 0,695

27 Avstralopiteki so že približno pred 4 milijoni let hodili pokončno. 5,954 2 0,051

28 Neandertalec in sodobni človek imata 99,7 % genov enakih. 2,871 2 0,238

29 Današnji ljudje smo se razvili iz predhodnih vrst živali. 2,145 2 0,342

30 Svetopisemsko poročilo o stvarjenju najbolje pojasni, kako se je na


,257 2 0,879

31 Skupni prednik ljudi in šimpanzov še vedno živi v Afriki. 0,498 2 0,779

32 Evolucija (razvoj) sodobnega človeka še vedno poteka. 6,983 2 0,030

33 Vprašalnik je bil razumljiv. 1,900 2 0,387

34 Všeč mi je bilo sodelovati v tej raziskavi. 0,885 2 0,642

PRILOGA C: Statistična pomembnost razlik glede na razred, ki ga učenci obiskujejo

(statistično pomembne razlike so označene s krepkim tiskom) Preizkus Mann-Whitney

Št. Vprašanje/trditev U Z P

1 Koliko je stara Zemlja? 6691,000 -1,888 0,059

2 Kje so piščal iz medvedove kosti jo našli? 7195,500 -0,415 0,678

3 Pred koliko leti se je pojavil sodobni človek (Homo sapiens)? 7163,000 -0,273 0,785

4 Kje se je prvič pojavil sodobni človek (Homo sapiens)? 6247,500 -0,975 0,329



b) v Afriki

c) v Ameriki

d) v Aziji

e) v Evropi

a) 7362,000

b) 7348,500

c) 7146,000

d) 7056,000

e) 7173,000

Pravilno:

7308,000

a) -0,023

b) -0,047

c) -0,676

d) -0,775

e) -0,424

Pravilno:

-1,038

a) 0,981

b) 0,962

c) 0,499

d) 0,439

e) 0,672

Pravilno:

0,299

6 Katera lobanja pripada sodobnemu človeku (Homo sapiens)? 6705,000 -1,980 0,048



7055,000 -0,280 0,779



6753,500 -0,649 0,516

9 Življenje na Zemlji obstaja že več kot 3 milijarde let. 6601,000 -1,282 0,200

10 Danes živijo nove vrste živih bitij, ki jih nekoč ni bilo. 6247,000 -1,756 0,079


zgodovino.

6590,500 -1,027 0,305

12 Ljudje smo se razvili iz opic. 5909,500 -2,221 0,026

13 Več kot polovica človeških genov je enakih kot pri miših. 6144,000 -1,741 0,082


šimpanzih.

6693,000 -0,767 0,443


človek.

6056,000 -2,006 0,045

16 Ljudje in šimpanzi smo se razvili iz skupnega prednika. 6955,500 -0,355 0,722


1,5 litra.

6419,500 -1,023 0,306

18 Sodobni človek je nastal v procesu evolucije. 6153,500 -1,545 0,122

19 Sodobni človek se je razvil iz neandertalca. 5756,500 -2,480 0,013



6575,500 -1,276 0,202


času kot mamuti.

5979,500 -2,139 0,032

22 Nekoč so na Zemlji živele vrste živih bitij, ki so že izumrle. 6296,500 -1,580 0,114


Eve.

6903,000 -0,450 0,653


6-7 milijoni let.

6180,000 -0,911 0,362

25 Šimpanzi se lahko naučijo sporazumevati z govorom. 6722,000 -0,469 0,639


sodobnega človeka.

6348,000 -1,536 0,125

27 Avstralopiteki so že približno pred 4 milijoni let hodili pokončno. 6492,500 -0,817 0,414

28 Neandertalec in sodobni človek imata 99,7 % genov enakih. 6730,000 -0,452 0,651

29 Današnji ljudje smo se razvili iz predhodnih vrst živali. 6577,000 -0,652 0,514

30 Svetopisemsko poročilo o stvarjenju najbolje pojasni, kako se je na


6147,500 -1,711 0,087

31 Skupni prednik ljudi in šimpanzov še vedno živi v Afriki. 5942,500 -2,026 0,043

32 Evolucija (razvoj) sodobnega človeka še vedno poteka. 5355,500 -3,555 0,000

33 Vprašalnik je bil razumljiv. 6990,000 -0,396 0,692

34 Všeč mi je bilo sodelovati v tej raziskavi. 6988,000 -0,281 0,779

PRILOGA D: Statistična pomembnost razlik glede na spol učencev

(statistično pomembne razlike so označene s krepkim tiskom) Preizkus Mann-Whitney

Št. Vprašanje/trditev U Z P

1 Koliko je stara Zemlja? 7301,000 -0,122 0,903

2 Kje so piščal iz medvedove kosti jo našli? 7195,500 -0,330 0,741

3 Pred koliko leti se je pojavil sodobni človek (Homo sapiens)? 6910,000 -0,714 0,475

4 Kje se je prvič pojavil sodobni človek (Homo sapiens)? 6249,500 -0,938 0,348


f) na Bližnjem Vzhodu

g) v Afriki

h) v Ameriki

i) v Aziji

j) v Evropi

a) 7254,000

b) 6996,000

c) 7068,500

d) 7033,500

e) 7227,500

Pravilno:

7288,500

a) -0,238

b) -0,738

c) -0,832

d) -0,767

e) -0,252

Pravilno:

-0,932

a) 0,812

b) 0,461

c) 0,405

d) 0,443

e) 0,801

Pravilno:

0,351

6 Katera lobanja pripada sodobnemu človeku (Homo sapiens)? 7114,500 -0,541 0,589



7109,000 -0,082 0,935



6918,500 -0,229 0,819

9 Življenje na Zemlji obstaja že več kot 3 milijarde let. 6884,500 -0,651 0,515

10 Danes živijo nove vrste živih bitij, ki jih nekoč ni bilo. 6124,500 -1,962 0,050


zgodovino.

6874,500 -0,371 0,710

12 Ljudje smo se razvili iz opic. 6545,000 -0,866 0,386

13 Več kot polovica človeških genov je enakih kot pri miših. 6259,500 -1,474 0,140


šimpanzih.

5977,500 -2,169 0,030


človek.

6929,000 -0,117 0,907

16 Ljudje in šimpanzi smo se razvili iz skupnega prednika. 6817,000 -0,588 0,556


1,5 litra.

6668,000 -0,406 0,685

18 Sodobni človek je nastal v procesu evolucije. 5983,000 -1,834 0,067

19 Sodobni človek se je razvil iz neandertalca. 6385,000 -1,221 0,222



6472,000 -1,427 0,154


času kot mamuti.

5912,000 -2,228 0,026

22 Nekoč so na Zemlji živele vrste živih bitij, ki so že izumrle. 6884,500 -0,110 0,912


Eve.

6594,500 -0,995 0,320


6-7 milijoni let.

5713,000 -1,885 0,059

25 Šimpanzi se lahko naučijo sporazumevati z govorom. 6341,000 -1,158 0,247


sodobnega človeka.

6212,000 -1,766 0,077

27 Avstralopiteki so že približno pred 4 milijoni let hodili pokončno. 6176,500 -1,410 0,158

28 Neandertalec in sodobni človek imata 99,7 % genov enakih. 6775,500 -0,255 0,799

29 Današnji ljudje smo se razvili iz predhodnih vrst živali. 6530,500 -0,650 0,516

30 Svetopisemsko poročilo o stvarjenju najbolje pojasni, kako se je

na Zemlji pojavil človek.

6931,500 -0,106 0,916

31 Skupni prednik ljudi in šimpanzov še vedno živi v Afriki. 6733,000 -0,408 0,683

32 Evolucija (razvoj) sodobnega človeka še vedno poteka. 6909,000 -0,373 0,709

33 Vprašalnik je bil razumljiv. 7032,000 -0,232 0,817

34 Všeč mi je bilo sodelovati v tej raziskavi. 6967,000 -0,234 0,815

PRILOGA E: Odstotek pravilnih odgovorov vseh učencev na vprašanja in trditve

Pravilni

odgovori (%)

Št. Vprašanje/trditev U

1 Koliko je stara Zemlja? 82,7 %

2 Kje so piščal iz medvedove kosti jo našli? 89,7 %

3 Pred koliko leti se je pojavil sodobni človek (Homo sapiens)? 28,4 %

4 Kje se je prvič pojavil sodobni človek (Homo sapiens)? 42,8 %



b) v Afriki

c) v Ameriki

d) v Aziji

e) v Evropi

a) 20,6 %

b)

c)

d) 24,3 %

e) 41,6 %

Pravilno:

6 Katera lobanja pripada sodobnemu človeku (Homo sapiens)? 87,7 %

7 Sodobni človek (Homo sapiens) in neandertalec (Homo neanderthalensis) sta na

Zemlji bivala istočasno.

22,6 %

8 Človekovi najbližji sorodniki po izvoru glede na zadnjega skupnega prednika so gorile,

orangutani in šimpanzi.

76,1 %

9 Življenje na Zemlji obstaja že več kot 3 milijarde let. 74,8 %

10 Danes živijo nove vrste živih bitij, ki jih nekoč ni bilo. 88,5 %

11 Fosili kažejo, kako so se oblike življenja spreminjale skozi zgodovino. 88,9 %

12 Ljudje smo se razvili iz opic. 72,0 %

13 Več kot polovica človeških genov je enakih kot pri miših. 26,0 %

14 Nekoliko manj kot polovica človeških genov je enakih kot pri šimpanzih. 37,0 %

15 Teorija evolucije najbolje pojasni, kako se je na Zemlji pojavil človek. 77,4 %

16 Ljudje in šimpanzi smo se razvili iz skupnega prednika. 71,2 %

17 Povprečna prostornina možganov sodobnega človeka je približno 1,5 litra. 69,9 %

18 Sodobni človek je nastal v procesu evolucije. 78,6%

19 Sodobni človek se je razvil iz neandertalca. 31,7 %

20 Sodobni človek je na današnjem območju Slovenije živel v istem času kot dinozavri. 79,4 %

21 Sodobni človek je na današnjem območju Slovenije živel v istem času kot mamuti. 45,6 %

22 Nekoč so na Zemlji živele vrste živih bitij, ki so že izumrle. 84,4 %

23 Vsi ljudje smo potomci enega moškega in ene ženske – Adama in Eve. 45,7 %

24 Zadnji skupni prednik šimpanza in človeka je živel pred približno 6-7 milijoni let. 52,7 %

25 Šimpanzi se lahko naučijo sporazumevati z govorom. 55,2 %

26 Danes so vse vrste človečnjakov izumrle, razen naše vrste, sodobnega človeka. 70,8 %

27 Avstralopiteki so že približno pred 4 milijoni let hodili pokončno. 46,5 %

28 Neandertalec in sodobni človek imata 99,7 % genov enakih. 40,4 %

29 Današnji ljudje smo se razvili iz predhodnih vrst živali. 60,1 %

30 Svetopisemsko poročilo o stvarjenju najbolje pojasni, kako se je na Zemlji pojavil

človek.

53,9 %

31 Skupni prednik ljudi in šimpanzov še vedno živi v Afriki. 60,5 %

32 Evolucija (razvoj) sodobnega človeka še vedno poteka. 76,9 %

Documents

UNIVERZA V LJUBLJANI - pefprints.pef.uni-lj.sipefprints.pef.uni-lj.si/4035/1/Diploma_PDF.pdf · III POVZETEK Evolucija je tisti koncept v biološki znanosti, ki osmisli vse ostalo