Upload
others
View
3
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
Izbrani vidiki za 24 držav – grafične ilustracije
Ljubljana, junij 2006
EUROPEAN SOCIAL SURVEY –
EVROPSKA DRUŽBOSLOVNA RAZISKAVA
SJM 2004/2
UNIVERZA V LJUBLJANIFAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE - INŠTITUT ZA DRUŽBENE VEDE
Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacijLjubljana, Kardeljeva ploščad 5Tel.: 01/5805-370, 01/5805-105
Fax: 01/5805-104E-mail: [email protected]
MEDNARODNI PROJEKT: EUROPEAN SOCIAL SURVEY
INSTITUCIONALNI OKVIR: 6FP. Projekt se izvaja v okviru 6. Okvirnega programa Evropske Komisije, ki je financer dejavnosti Centralne koordinacijske skupine
SVETOVALNO TELO: Scientific Advisory BoardChair: profesor Max Kaase, International University of BremenČlan SAB za Slovenijo: profesor Niko Toš, Univerza v Ljubljani, FDV
CENTRALNA KOORDINACIJA: Central Coordinating Team1. City University London (Velika Britanija); Principal investigator: Roger Jowell2. Katholieke Universiteit Leuven (Belgija); Jaak Billiet3. NSD (Norveška); Bjørn Henrichsen4. ZUMA (Nemčija); Peter Mohler5. University of Amsterdam (Nizozemska); Willem Saris6. SCP (Nizozemska); Ineke Stoop7. Univerza v Ljubljani (Slovenija); Brina Malnar
NACIONALNA KOORDINACIJA: Brina Malnar – nacionalna koordinatoricaUniverza v Ljubljani, FDV-IDV, CJMMK
NACIONALNI PROJEKT: Evropska družboslovna raziskava - SJM 2004/2
CILJNI RAZISKOVALNI PROJEKT: CRP "Evropska družboslovna raziskava" (V5-0909)
FINANCERJI (2002-2006): - Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Tivolska cesta 30, Ljubljana (prej: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Trg OF 13, Ljubljana)- Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Kotnikova 5, Ljubljana- Urad za makroekonomske analize in razvoj,Gregorčičeva 20, Ljubljana - Služba Vlade RS za evropske zadeve, Šubičeva 11, Ljubljana- Ministrstvo za zdravje, Štefanova 5, Ljubljana
IZVAJA: Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij UL, IDV, Fakulteta za družbene vede, Ljubljana, Kardeljeva ploščad 5tel.: 5805-105, faks: 5805-104
RAZISKOVALNA SKUPINA: doc. dr. Brina Malnar, doc. dr. Mitja Hafner, doc. dr. Slavko Kurdija, doc. dr. Janez Štebe, doc. dr. Samo Uhan, dr. Niko Toš,Sergio Švara, prof. fil. in psih., strokovni svetnik, Rebeka Bešter Falle, univ. dipl. soc., strokovna sodelavka, Tina Vovk, univ. dipl. soc., strokovna sodelavka, Matej Kovačič, univ. dipl. soc, mladi raziskovalec in Ivi Kecman, tajnica projekta
IZVEDBA RAZISKAVE: Raziskava je bila izvedena na reprezentativnem vzorcu (N=2233) polnoletnihdržavljanov Slovenije. Vprašalnik je realiziran (N=1442).
TERENSKA FAZA: je potekala v času od 18. oktobra 2004 do 18. novembra 2004 ob sodelovanju109 sodelavcev v 150 anketnih okoliših v Sloveniji.
DATOTEKA: SJM 2004/2
Značilnosti in cilji projekta Evropska družboslovna raziskava
Eno od velikih vprašanj našega časa je, kaj povezuje sodobne nacionalne države, če upoštevamo njihovo nenehno diferenciacijo, obsežne migracije in globalizacijo. Družboslovne znanosti skušajo pojasnjevati tak razvoj in ga tudi sousmerjati, pomagati razreševati probleme, ki iz tega izvirajo. Take naloge pa se ne morejo lotiti brez sistematičnih in dolgoročnih empiričnih raziskav teh pojavov. Med najbolj učinkovitimi mehanizmi družbenega samoopazovanja so družboslovne empirične raziskave. V tem kontekstu je poglavitni cilj raziskovalne kooperacije Evropska družboslovna raziskava (ESS) kontinuirano in sistematično opazovanje pomembnih stanj in procesov v evropskih družbah, zato je projekt tudi longitudinalno zasnovan. Namen ESS je merjenje družbene 'klime, ne 'vremena', torej dolgoročnih trendov, ne začasnih kratkoročnih nihanj. Zbrani podatki naj bi zagotavljali kakovostno analitično podlago za družboslovce in oblikovalce politik na evropski in nacionalnih ravneh, še zlasti zato, ker je metodologija raziskave ESS med vsemi tovrstnimi mednarodnimi projekti najbolj kakovostna in dosledna kar zadeva raven standardizacije. Raziskava v vseh država poteka na način osebnega intervjuja, vse faze meritve pa so dosledno nadzorovane in obsežno dokumentirane. Posledično lahko pričakujemo tudi visoko mednarodno veljavnost meritve in s tem preseganje doslej zakoreninjenih ovir pri primerljivosti podatkov mednarodnih raziskav. Pomemben stranski učinek projekta ESS je tako tudi razvoj in promocija mednarodnih metodoloških standardov družboslovnih raziskav.V slovenskem kontekstu je pomen raziskave ESS v pridobivanju zanesljivih indikatorjev stanja in dinamike za različna družbena področja, ter možnosti sistematične primerjave slovenskih kazalcev s kazalci drugih evropskih družb. Podatki omogočajo analitično umeščanje Slovenije v evropski primerjalni kontekst, kar je dobrodošlo tako za akademske šudije, kot za aplikativne namene na različnih področjih družbenih politik. Velja tudi nasprotno. Z vključitvijo slovenskih podatkov v mednarodno datoteko so ti dostopni raziskovalcem po Evropi in širše, ki na ta način Slovenijo vključijo v svoje analize in teoretične modele in s tem povečajo njihovo spoznavno vrednost za naš prostor. Poleg vsebinskih koristi projekt ESS ustvarja tudi pretok metodološkega znanja tako v raziskovalno kot pedagoško sfero in krepi akademski socialni kapital raziskovalcev, ki sodelujejo v tej in drugih podobnih raziskavah. Prva meritev raziskave ESS je potekala leta 2002 v 22 evropskih državah, večinoma članicah Evropske Unije, druga pa leta 2004 v 25 državah. Veliko število vključenih držav je eden od pogojev za širok primerjalni domet raziskave. Datoteka ESS nikoli ni bila namenjena omejeni uporabi v zaprti skupini analitikov, pač pa je brezplačno dostopna vsem potencialnim uporabnikom. Potencialne uporabnike pa lahko razvrstimo v tri poglavitne skupine. 1) Znanstvena in visokošolska skupnost, katere člani podatke uporabljajo pri svojem analitično-raziskovalnem in pedagoškem delu. Med najbolj množičnimi uporabniki rezultatov so predavatelji in študentje na družboslovnih fakultetah pri predmetih, ki se ukvarjajo z dinamiko sodobnih družb in metodami družboslovnega raziskovanja[1]. 2) Politika in javna uprava, ki ji rezultati lahko služijo kot informacijska podlaga in teoretsko ozadje za identifikaciji družbeno in politično relevantnih problemov, za oblikovanje političnih strategij in ukrepov ter načrtovanje akcij obveščanja ali ozaveščanja javnosti. 3) Širša javnost in mediji, ki se lahko seznanijo z rezultati družboslovnih opazovanj procesih v slovenski družbi ter s stališči različnih družbenih skupin do teh procesov.
[1] Statistika Centralne koordinacije ESS pokaže, da je v času od leta 2002 do zdaj datoteke ESS preko internetne povezave uporabljalo (on-line obdelave ali prenos datoteke) več sto uporabnikov iz Slovenije, med njimi mnogo študentov za potrebe svojih (bodočih) diplomskih nalog.
N %AT Avstrija 2256 4,9BE Belgija 1778 3,9CH Švica 2141 4,7CZ Češka 3026 6,6DE Nemčija 2870 6,3DK Danska 1487 3,3EE Estonija 1989 4,4ES Španija 1663 3,6FI Finska 2022 4,4FR Francija 1806 4,0GB V.Britanija 1897 4,2GR Grčija 2406 5,3HU Madžarska 1498 3,3IE Irska 2286 5,0IS Islandija 579 1,3LU Luksemburg 1635 3,6NL Nizozemska 1881 4,1NO Norveška 1760 3,9PL Poljska 1716 3,8PT Portugalska 2052 4,5SE Švedska 1948 4,3SI Slovenija 1442 3,2SK Slovaška 1512 3,3UA Ukrajina 2031 4,4skupaj 45681 100
Sodelujoče države v meritvi 2004:
KAKO POGOSTO ZA OSEBNO RABO UPORABLJATE INTERNET?
48
93
37
30
64
56
65
77
70
29
32
46
64
46
18
52
80
38
52
30
63
48
31
6
2
4
6
4
5
5
3
4
4
5
5
3
5
5
6
3
7
4
4
6
4
8
12
2
11
13
7
9
10
6
8
11
12
13
7
12
7
11
6
12
9
8
12
9
13
35
2
48
50
26
29
19
15
18
56
51
36
26
37
69
31
11
43
35
57
20
39
48
0 20 40 60 80 100
V.Britanija
Ukrajina
Švica
Švedska
Španija
Slovenija
Slovaška
Portugalska
Poljska
Norveška
Nizozemska
Nemčija
Madžarska
Luksemburg
Islandija
Irska
Grčija
Finska
Estonija
Danska
Češka
Belgija
Avstrija
0+1 - nima dostopa/nikoli 2+3 - enkrat mesečno oz. manj
4+5 - nekajkrat mesečno/enkrat tedensko 6+7 - večkrat tedensko/vsak danESS, 2004
ALI LAHKO VEČINI LJUDI ZAUPAMO, ALI JE TREBA BITI Z LJUDMI ZELO PREVIDEN?
(povprečje na lestvici: 0-treba je biti zelo previden in 10-večini ljudi lahko zaupamo)
3,59
3,82
3,92
4,02
4,11
4,13
4,28
4,45
4,53
4,79
4,82
4,89
5,02
5,18
5,18
5,18
5,71
5,84
5,84
6,05
6,37
6,52
6,63
6,76
0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10
Poljska
Grčija
Portugalska
Slovaška
Madžarska
Slovenija
Češka
Ukrajina
Francija
Belgija
Nemčija
Španija
Luksemburg
V.Britanija
Avstrija
Estonija
Švica
Irska
Nizozemska
Švedska
Islandija
Finska
Norveška
Danska
ESS, 2004
ALI BI VAS VEČINA LJUDI SKUŠALA IZKORISTITI, ALI PA BI VEČINA SKUŠALA RAVNATI POŠTENO?
(povprečje na lestvici: 0-skušala izkoristiti in 10-skušala ravnati pošteno)
3,68
4,50
4,55
4,58
4,77
4,79
4,83
5,22
5,23
5,44
5,59
5,61
5,62
5,64
5,74
5,90
6,09
6,24
6,41
6,53
6,82
6,90
6,93
7,31
0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10
Grčija
Slovaška
Madžarska
Poljska
Slovenija
Ukrajina
Portugalska
Španija
Češka
Estonija
V.Britanija
Belgija
Francija
Luksemburg
Nemčija
Avstrija
Irska
Nizozemska
Švica
Švedska
Finska
Islandija
Norveška
Danska
ESS, 2004
ALI SO LJUDJE VEČINOMA PRIPRAVLJENI POMAGATI DRUGIM, ALI PA VEČINOMA GLEDAJO PREDVSEM NASE?
(povprečje na lestvici: 0-predvsem nase in 10-pomagati drugim)
3,18
3,18
3,73
3,82
3,94
3,99
4,15
4,21
4,36
4,43
4,52
4,73
4,73
4,80
5,29
5,39
5,52
5,64
5,71
5,91
5,99
6,02
6,22
6,24
0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10
Grčija
Poljska
Slovaška
Ukrajina
Portugalska
Madžarska
Češka
Španija
Slovenija
Belgija
Francija
Luksemburg
Estonija
Nemčija
Avstrija
Nizozemska
Švica
V.Britanija
Finska
Švedska
Norveška
Danska
Islandija
Irska
ESS, 2004
KAKO VI OSEBNO ZAUPATE PARLAMENTU IN POLITIČNIM STRANKAM?
(povprečje na lestvici: 0-sploh ne zaupam in 10-povsem zaupam)
2,40
3,05
3,19
3,63
3,72
4,13
4,19
4,21
4,27
4,29
4,67
4,68
4,69
4,71
4,77
4,80
5,09
5,35
5,42
5,52
5,76
5,92
6,01
6,29
1,89
2,66
2,74
2,71
2,09
3,21
3,09
3,18
3,40
3,68
4,80
4,29
3,51
3,97
3,40
3,61
3,67
4,40
4,34
4,64
4,97
4,89
5,00
5,65
0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10
Poljska
Slovaška
Češka
Madžarska
Portugalska
Slovenija
Estonija
Nemčija
Francija
V.Britanija
Nizozemska
Belgija
Grčija
Irska
Avstrija
Ukrajina
Španija
Švedska
Norveška
Švica
Luksemburg
Islandija
Finska
Danska
parlament politične strankeESS, 2004
ZADOVOLJSTVO Z ŽIVLJENJEM(povprečje na lestvici: 0-izredno nezadovoljen in 10-izredno zadovoljen)
4,44
5,58
5,68
5,69
5,89
6,24
6,42
6,44
6,54
6,79
6,90
7,12
7,13
7,43
7,50
7,57
7,66
7,72
7,73
7,84
8,00
8,06
8,46
8,46
0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10
Ukrajina
Slovaška
Portugalska
Madžarska
Estonija
Poljska
Grčija
Francija
Češka
Nemčija
Slovenija
V.Britanija
Španija
Belgija
Avstrija
Nizozemska
Norveška
Irska
Luksemburg
Švedska
Finska
Švica
Islandija
Danska
ESS, 2004
ZADOVOLJSTVO Z GOSPODARSTVOM(povprečje na lestvici: 0-izredno nezadovoljen in 10-izredno zadovoljen)
2,70
3,12
3,13
3,19
3,21
3,49
3,49
3,70
3,75
4,50
4,61
4,99
5,01
5,09
5,22
5,28
5,32
5,34
6,27
6,37
6,40
6,54
6,56
7,06
0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10
Portugalska
Slovaška
Ukrajina
Poljska
Madžarska
Nemčija
Grčija
Češka
Francija
Slovenija
Estonija
Nizozemska
Švedska
Belgija
Avstrija
Španija
Švica
V.Britanija
Islandija
Norveška
Luksemburg
Finska
Irska
Danska
ESS, 2004
ZADOVOLJSTVO Z VLADO IN DEMOKRACIJO(povprečje na lestvici: 0-izredno nezadovoljen in 10-izredno zadovoljen)
2,52
2,41
3,03
3,23
4,25
4,35
3,98
3,43
4,23
4,37
3,45
4,74
4,45
5,19
5,04
4,62
4,25
5,11
4,53
4,39
5,26
6,19
6,23
5,92
3,35
3,70
3,84
4,10
4,31
4,54
4,56
4,63
4,87
5,14
5,28
5,56
5,66
5,73
5,86
5,91
6,01
6,07
6,19
6,23
6,39
6,61
6,70
7,31
0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10
Portugalska
Poljska
Slovaška
Madžarska
Ukrajina
Slovenija
Estonija
Češka
Francija
V.Britanija
Nemčija
Belgija
Nizozemska
Irska
Islandija
Švedska
Avstrija
Španija
Grčija
Norveška
Švica
Luksemburg
Finska
Danska
vlada demokracijaESS, 2004
VLADA BI MORALA SPREJETI UKREPE ZA ZMANJŠANJE RAZLIK V DOHODKIH MED LJUDMI.
59
67
65
67
80
85
76
86
82
64
56
55
87
63
78
72
94
83
66
78
38
63
66
67
23
18
14
21
13
9
13
11
8
21
18
20
8
16
14
15
4
9
21
14
23
17
15
19
18
15
21
13
8
6
11
3
10
15
27
25
5
21
9
14
2
8
13
8
39
20
19
14
0 20 40 60 80 100
V.Britanija
Ukrajina
Švica
Švedska
Španija
Slovenija
Slovaška
Portugalska
Poljska
Norveška
Nizozemska
Nemčija
Madžarska
Luksemburg
Islandija
Irska
Grčija
Francija
Finska
Estonija
Danska
Češka
Belgija
Avstrija
1+2 - soglašam 3 - niti niti 4+5 - ne soglašamESS, 2004
HOMOSEKSUALCI IN LEZBIJKE MORAJO IMETI SVOBODO, DA SI UREDIJO ŽIVLJENJE PO LASTNIH ŽELJAH.
76
37
75
84
74
55
47
62
43
78
89
74
51
81
88
78
53
76
63
41
88
59
79
71
15
22
12
11
12
23
27
26
21
13
5
12
19
9
8
14
20
11
19
28
7
20
10
14
9
42
12
6
14
22
27
12
36
9
5
14
30
10
4
8
28
13
18
31
6
20
11
15
0 20 40 60 80 100
V.Britanija
Ukrajina
Švica
Švedska
Španija
Slovenija
Slovaška
Portugalska
Poljska
Norveška
Nizozemska
Nemčija
Madžarska
Luksemburg
Islandija
Irska
Grčija
Francija
Finska
Estonija
Danska
Češka
Belgija
Avstrija
1+2 - soglašam 3 - niti niti 4+5 - ne soglašamESS, 2004
STE BILI VI ALI KDO OD ČLANOV VAŠEGA GOSPODINJSTVA V ZADNJIH PETIH LETIH ŽRTEV VLOMA ALI FIZIČNEGA NAPADA?
(delež odgovorov "da"; v %)
11
11
12
15
18
18
18
18
19
19
19
20
21
25
25
25
26
26
27
27
27
27
27
32
0 10 20 30 40 50
Nemčija
Avstrija
Slovenija
Slovaška
Portugalska
Ukrajina
Irska
Švica
Nizozemska
Grčija
Češka
Madžarska
Poljska
Norveška
Luksemburg
Islandija
V.Britanija
Estonija
Španija
Danska
Belgija
Švedska
Francija
Finska
ESS, 2004
KAKO VARNO SE POČUTITE, KADAR ZVEČER HODITE SAMI PO VAŠI SOSESKI?
(delež odgovorov "3-ogroženo" + "4-zelo ogroženo"; v %)
10
11
11
11
13
16
18
18
19
21
22
24
25
25
27
29
30
31
31
32
34
40
40
46
0 10 20 30 40 50
Slovenija
Islandija
Finska
Norveška
Danska
Švica
Avstrija
Nizozemska
Švedska
Portugalska
Belgija
Španija
Nemčija
Francija
Luksemburg
Grčija
Irska
Poljska
Madžarska
Češka
V.Britanija
Slovaška
Estonija
Ukrajina
ESS, 2004
KOLIKO STE VERNI?(povprečje na lestvici: 0-sploh nisem veren in 10-zelo sem veren)
2,64
3,47
3,58
3,76
4,00
4,09
4,24
4,27
4,30
4,38
4,44
4,78
4,87
5,06
5,13
5,22
5,30
5,39
5,42
5,79
5,91
6,06
6,58
7,26
0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10
Češka
Estonija
Švedska
Francija
Norveška
Madžarska
Luksemburg
Nemčija
Danska
V.Britanija
Španija
Belgija
Slovenija
Nizozemska
Avstrija
Ukrajina
Portugalska
Finska
Švica
Slovaška
Irska
Islandija
Poljska
Grčija
ESS, 2004
KAKO ZAUPATE BANKAM IN ZAVAROVALNICAM, DA BODO POŠTENE V ODNOSU DO LJUDI KOT STE VI?
27
47
30
30
40
20
24
27
25
16
26
39
31
21
14
36
40
45
12
19
19
30
28
25
33
34
21
34
25
32
37
36
35
29
29
30
34
23
35
25
31
22
28
25
28
37
25
29
40
19
49
36
35
48
39
37
40
55
45
31
35
56
51
39
28
33
60
56
53
33
47
46
0 20 40 60 80 100
V.Britanija
Ukrajina
Švica
Švedska
Španija
Slovenija
Slovaška
Portugalska
Poljska
Norveška
Nizozemska
Nemčija
Madžarska
Luksemburg
Islandija
Irska
Grčija
Francija
Finska
Estonija
Danska
Češka
Belgija
Avstrija
1+2 - ne zaupam 3 - niti niti 4+5 - zaupamESS, 2004
DA, JAVNI USLUŽBENEC JE ZA SVOJO STORITEV VSAJ ENKRAT ZAHTEVAL PROTIUSLUGO ALI PODKUPNINO
(v %)
1
1
1
1
1
1
2
2
2
2
2
2
3
3
4
4
6
6
10
12
12
13
15
33
0 10 20 30 40 50
Finska
V.Britanija
Švica
Nizozemska
Islandija
Francija
Irska
Švedska
Belgija
Norveška
Nemčija
Danska
Španija
Slovenija
Luksemburg
Portugalska
Madžarska
Avstrija
Estonija
Poljska
Grčija
Češka
Slovaška
Ukrajina
ESS, 2004
ALI JE KDO IZ GOSPODINJSTVA LASTNIK VAŠEGA BIVALIŠČA?(delež odgovorov "ne", v %)
7
12
12
12
12
14
14
17
18
18
18
23
24
25
26
27
30
31
32
33
33
34
48
49
0 10 20 30 40 50
Madžarska
Irska
Islandija
Španija
Estonija
Slovenija
Slovaška
Portugalska
Grčija
Ukrajina
Norveška
Luksemburg
Poljska
Belgija
Finska
Francija
V.Britanija
Avstrija
Danska
Nizozemska
Švedska
Češka
Švica
Nemčija
ESS, 2004
ALI STE ČLAN SINDIKATA?(delež odgovorov "da, sedaj sem", v %)
6
7
8
8
8
9
9
9
9
11
11
14
18
20
20
20
22
32
33
47
48
58
63
73
0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100
Estonija
Francija
Španija
Poljska
Češka
Portugalska
Grčija
Slovaška
Madžarska
Nemčija
Švica
V.Britanija
Avstrija
Irska
Nizozemska
Slovenija
Ukrajina
Belgija
Luksemburg
Norveška
Finska
Švedska
Danska
Islandija
ESS, 2004
ČE BI SE ZNAŠLI V RESNIH FINANČNIH TEŽAVAH IN BI SI MORALI OD NEKOGA SPOSODITI DENAR, KAKO ENOSTAVNO
ALI TEŽKO BI BILO TO ZA VAS?(delež odgovorov "1-zelo težko" + "2-dokaj težko", v %)
14
14
19
21
22
30
32
32
36
40
42
43
46
49
50
50
53
58
59
61
61
67
70
71
0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100
Danska
Islandija
Švedska
Irska
Norveška
V.Britanija
Finska
Avstrija
Luksemburg
Nemčija
Španija
Nizozemska
Belgija
Švica
Poljska
Francija
Češka
Ukrajina
Madžarska
Portugalska
Slovaška
Grčija
Estonija
Slovenija
ESS, 2004
KAKO POGOSTO UPORABLJATE ZELIŠČNA ZDRAVILA, KADAR IMATE TEŽAVE Z ZDRAVJEM?
(delež odgovorov: "4-pogosto" + "5-vedno ali skoraj vedno"; v %)
5
6
7
7
8
9
11
11
11
12
12
12
12
13
13
15
20
25
26
27
28
30
30
35
0 10 20 30 40 50
Grčija
Portugalska
Irska
V.Britanija
Španija
Švedska
Finska
Belgija
Danska
Norveška
Francija
Nizozemska
Češka
Poljska
Islandija
Luksemburg
Nemčija
Slovenija
Madžarska
Avstrija
Slovaška
Estonija
Ukrajina
Švica
ESS, 2004
ALI REDNO JEMLJETE KAKŠNE TABLETE OZ. UPORABLJATE KAKŠNO ZDRAVILO, KI STE GA DOBILI NA RECEPT?
(delež odgovorov: "da"; v %)
30
30
30
31
31
33
34
34
36
39
40
41
42
43
43
44
45
45
45
46
47
47
47
56
0 10 20 30 40 50 60 70
Poljska
Avstrija
Grčija
Irska
Ukrajina
Švica
Slovaška
Estonija
Luksemburg
Danska
Španija
Norveška
Slovenija
Portugalska
Švedska
Češka
V.Britanija
Nizozemska
Islandija
Nemčija
Finska
Madžarska
Belgija
Francija
ESS, 2004
ZDRAVNIKI PACIENTOM NE POVEDO VSE RESNICE.(delež odgovorov: "4-večinoma je tako" + "5-vedno je tako"; v %)
8
8
8
8
10
12
12
12
13
14
16
17
17
18
18
20
20
20
20
21
22
22
22
22
0 10 20 30 40 50
Estonija
Avstrija
V.Britanija
Nemčija
Portugalska
Madžarska
Irska
Belgija
Norveška
Nizozemska
Francija
Švica
Islandija
Španija
Slovaška
Slovenija
Luksemburg
Finska
Češka
Danska
Poljska
Grčija
Švedska
Ukrajina
ESS, 2004
ZDRAVNIKI SO SVOJE NAPAKE PRIPRAVLJENI PRIZNATI SVOJIM PACIENTOM.
(delež odgovorov: "4-večinoma je tako" + "5-vedno je tako"; v %)
4
6
7
7
7
8
9
10
10
11
11
11
11
13
13
13
14
14
14
14
15
15
17
17
0 10 20 30 40 50
Poljska
Češka
Nemčija
Luksemburg
Slovaška
Grčija
Madžarska
Ukrajina
Španija
Švedska
V.Britanija
Finska
Slovenija
Avstrija
Islandija
Belgija
Portugalska
Švica
Francija
Irska
Estonija
Norveška
Nizozemska
Danska
ESS, 2004
DRŽAVLJANI NE BI SMELI GOLJUFATI PRI SVOJI DAVČNI NAPOVEDI.
81
65
83
78
82
84
82
86
86
81
82
73
85
79
85
87
75
76
82
90
83
78
60
71
12
25
11
10
10
10
9
12
10
11
10
17
8
10
10
8
15
14
12
7
11
12
22
19
7
10
7
11
8
6
10
2
4
8
8
10
7
11
5
5
10
10
7
3
7
10
18
9
0 20 40 60 80 100
V.Britanija
Ukrajina
Švica
Švedska
Španija
Slovenija
Slovaška
Portugalska
Poljska
Norveška
Nizozemska
Nemčija
Madžarska
Luksemburg
Islandija
Irska
Grčija
Francija
Finska
Estonija
Danska
Češka
Belgija
Avstrija
1+2 - soglašam 3 - niti niti 4+5 - ne soglašamESS, 2004
DA, INŠTALATER, GRADBINEC, AVTOMEHANIK ALI DRUG SERVISER MI JE VSAJ ENKRAT RAČUNAL PREVEČ, ALI
OPRAVIL NEPOTREBNO DELO (v %)
18
22
26
28
28
29
33
33
33
34
35
35
36
37
37
37
38
38
39
40
41
42
46
47
0 10 20 30 40 50
Portugalska
Finska
Islandija
Irska
Švedska
Švica
Danska
Norveška
Grčija
V.Britanija
Slovenija
Belgija
Ukrajina
Poljska
Nizozemska
Španija
Madžarska
Francija
Nemčija
Slovaška
Avstrija
Estonija
Češka
Luksemburg
ESS, 2004
ČE HOČEŠ KAJ ZASLUŽITI, NE MOREŠ BITI VEDNO POŠTEN.(delež odgovorov: "1-močno soglašam" + "2-soglašam"; v %)
19
21
21
21
27
29
30
31
32
32
33
34
35
35
37
39
40
41
44
45
46
47
50
52
0 10 20 30 40 50 60 70
Portugalska
Norveška
Nizozemska
Danska
Švedska
Španija
V.Britanija
Slovaška
Islandija
Avstrija
Češka
Finska
Nemčija
Francija
Estonija
Irska
Slovenija
Madžarska
Belgija
Luksemburg
Švica
Poljska
Ukrajina
Grčija
ESS, 2004
DANES PODJETJA ZANIMA LE DOBIČEK, NIČ PA IZBOLJŠANJE USLUG ALI IZDELKOV V KORIST NJIHOVIH STRANK.
(delež odgovorov: "1-močno soglašam" + "2-soglašam"; v %)
40
49
53
54
54
55
56
59
60
61
61
64
65
66
67
67
68
70
70
71
71
72
82
83
0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100
Danska
Islandija
Norveška
Finska
Estonija
Nizozemska
Švedska
Avstrija
Nemčija
Luksemburg
Slovenija
Švica
Belgija
V.Britanija
Irska
Slovaška
Češka
Madžarska
Ukrajina
Španija
Poljska
Francija
Grčija
Portugalska
ESS, 2004
V ZADNJIH DVEH TEDNIH SEM BIL VESEL IN DOBRE VOLJE.(delež odgovorov: "1-ves čas" + "2-večino časa"; v %)
31
38
40
40
42
44
44
45
51
52
56
57
58
61
63
63
64
64
64
71
72
73
75
78
0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100
Ukrajina
Estonija
Grčija
Češka
Portugalska
Poljska
Slovenija
Slovaška
Madžarska
Finska
Nemčija
Španija
Francija
Belgija
Nizozemska
Luksemburg
V.Britanija
Avstrija
Islandija
Švedska
Švica
Norveška
Irska
Danska
ESS, 2004