odzivi in mnenja

Poštnina plačana pri pošti1102 Ljubljana

ISSN 1408-9440

Leto XI, jubilejna št. 3–4 (40–41) – september 2008

Revija Odvetniške zbornice Slovenije

10. obletnica Odvetnika – odzivi in mnenja

dr. Bojan Kukec

Mediacija in odvetništvo (1. del)

dr. Vida Mayr

Vloga odvetnika v postopkihspregleda pravne osebnosti

Andrej Razdrih

Meje odvetnikove lojalnosti do stranke

Jože Ilc

Pravdno represivni postopek – k noveli ZPP-D

Dolores Modic in Malči Grivec

Ali gredo odvetniki v korak s časom?

odvetnik st-40-okey:odvetnik st/31-prelom 9/3/08 12:04 PM Page I

Kaza

lo

Tabl

e of

con

tent

sUvodnikidr. Bojan Kukec: Odvetnik praznuje 10. rojstni dan

Miha Kozinc: Ne vedno prijaznih 140 let OZS Jože Ilc: Geneza odvetniške revije

Odzivi in mnenja 10. obletnica Odvetnika – K še večjemu vplivu in širšemu dosegu

Članki dr. Vida Mayr: Vloga odvetnika v postopkih spregleda

pravne osebnosti dr. Bojan Kukec: Mediacija in odvetništvo (1. del)

Jože Ilc: Pravdno represivni postopek – k noveli ZPP-D

Andrej Razdrih: Meje odvetnikove lojalnosti do stranke

Dolores Modic in Malči Grivec: Ali gredo odvetniki v korak sčasom?

Tomaž Marušič: Ureditev nadzora na smučiščih Vlado Began: Lov in ugovor vesti

Odvetniška zbornica Slovenije Iz dela UO OZS (Mateja Humar)

Statistika

Intervju dr. Mario Diego: Politično in sindikalno predstavništvo odvetništva

v Italiji (dr. Karlo Primožič)

SodstvoBoštjan Koritnik: Poziv k dialogu

Sodna praksa Ustavnega sodišča RS

Odvetnikova žalitev sodišča (Odločba US RS, št. Up-309-05 z dne15. maja 2008, z ločenima mnenjema dr. Cirila Ribičiča in

Jana Zobca) (dr. B. K.)

PrikaziPravnik na novi poti (Boštjan Koritnik)

Sodna praksa ESČP Preiskava odvetniške pisarne (dr. B. K.)

Recenzija Šport & pravo (mag. Jernej Podlipnik)

Mediji o odvetništvuOdvetništvo premagalo pravosodje najmanj s 5 : 0 (dr. B. K.)

Pravosodje Boštjan Koritnik: Odvetniki sledijo tokovom znanja

Iz sodne dvoraneIgor Karlovšek: Umor Tomaža Breznika (2. poglavje)

Iz arhiva OZSdr. Peter Čeferin: Odvetniška zbornica v letih 1988/89

Avtorski sinopsisi

Editorialsdr. Bojan Kukec: Odvetnik is celebrating 10th birthday!Miha Kozinc: 140 years of the Bar Association of Slovenia have notalways been pleasantJože Ilc: Genesis of an attorney’s magazine

Responses and Opinions10th anniversary of the magazine Odvetnik – towards s strongerinfluence and broader attainment

Articlesdr. Vida Mayr: Attorney’s role in the proceedings of disregard oflegal personalitydr. Bojan Kukec: Mediation and attorneys (Part 1)Jože Ilc: Action repressive proceeding – towards amendment of theCivil Procedure Act (ZPP-D)Andrej Razdrih: Boundaries of attorney’s fidelity to his or herclientsDolores Modic in Malči Grivec: Are attorneys moving with thetimes?Tomaž Marušič: Regulation of ski slopes inspectionVlado Began: Hunting and conscientious objection

Bar Association of SloveniaActivities of the Management Board of the Bar Association ofSlovenia (by Mateja Humar)Statistics

Interviewdr. Mario Diego: Political and union representation of attorneys inItaly (by dr. Karlo Primožič)

JudiciaryBoštjan Koritnik: An Appeal for the Dialogue

Jurisprudence of the Constitutional Court of the Republic ofSloveniaAttorney’s insult of the court (Decision of the Constitutional Courtof the Republic of Slovenia, no. Up-309-05, dated 15th May 2008,with differing opinions of dr. Ciril Ribičič and Jan Zobec) (by dr. B. K.)

ProjectionsMagazine »Pravnik« (by Boštjan Koritnik)

Jurisprudence of the ECHRInvestigation of attorney’s office (by dr. B.K.)

Review Sport & law (by Jernej Podlipnik, MSc)

Media & attorneysAttorneys defeated the Justice administration with at least 5 : 0 (by dr. B.K.)

JurisdictionBoštjan Koritnik: Attorneys follow the streams of knowledge

From the CourtroomIgor Karlovšek: Murder of Tomaž Breznik (Chapter 2)

From the archives of the Bardr. Peter Čeferin: The Bar Association in the years 1988/89

Authorial Synopses

S prispevki sodelujejo: Vlado Began, odvetnik v Celju. Dr. Peter Čeferin, odvetnik v Grosupljem. Malči Grivec, univ. dipl. ekonomistka. MatejaHumar, strokovna sodelavka OZS. Jože Ilc, odvetnik v Ljubljani. Miha Kozinc, odvetnik v Ljubljani in predsednik OZS.Igor Karlovšek, odvetnik v Celju. Boštjan Koritnik, novinar urednik Pravne prakse. Dr. Bojan Kukec, odvetnik na Vrhniki– specialist za delovno pravo. Tomaž Marušič, upokojeni odvetnik iz Solkana. Dr. Vida Mayr, odvetnica na Ptuju. DoloresModic, univ. dipl. pravnica. Mag. Jernej Podlipnik, strokovni sodelavec na Vrhovnem sodišču RS. Dr. Karlo Primožič,odvetnik v Gorici (Italija). Andrej Razdrih, odvetnik v Ljubljani. Irena Vovk, novinarka urednica Pravne prakse.

Pridružite se jim s svojim prispevkom v Odvetniku, št. 42/2008.

3

6

12

31

33

34

35

40

41

42

44

48

49

50

III

Prevodi v angleščino: Jaka Repanšek, spec. univ. dipl. pravnik, sodni tolmač za angleški jezik, in Uroš Dolinar, odvetniški pripravnik na Vrhniki

odvetnik st-40-okey:odvetnik st/31-prelom 9/3/08 12:04 PM Page II

3Odvetnik 40/september 2008

Hic Rhodus, hic salta!(Tukaj pokaži, kaj znaš!, poEzopu) je pred desetimi

leti odgovorilo takratno vodstvoOdvetniške zbornice Slovenije napobudo po ustanovitvi lastne sta-novske revije. Pa smo se zbrali(takrat petčlanski uredniški odbor,od katerega smo trije – Jože Ilc,Hinko Jenull in Bojan Kukec – šedanes njegovi člani). Brez timske-ga dela zahteven projekt ne bimogel uspeti. Zato je prav, da se natem mestu zahvalim nekdanjimčlanom uredniškega odbora, in

sicer dr. Konradu Plauštajnerju, mag. Dragu Demšarju, BorisuGrosmanu ter pokojnima Mitji Stupanu in Dušanu Skoku).Zagotovo pa si zaslužijo posebno priznanje in zahvalo za sode-lovanje številni pisci, ki se jih je v desetih letih zvrstilo dobrihsto in ki so prispevali več kot tisoč prispevkov. Še zlasti naj nepozabim omeniti avtorjev stalnih rubrik (dr. Petra Čeferina, dr.Janeza Kranjca, mag. Igorja Karlovška itd.). Ne vem, ali je kva-liteta ali slabost dejstvo, da smo snovalci Odvetnika večinomaiz vrst uredniškega odbora, ki ob kreativnem oblikovanju revi-je periodično prispevamo svoje članke (dr. Karlo Primožič, HinkoJenull, Andrej Razdrih, Jože Ilc, Tanja Sedušak, pa tudi MatejeHumar, ki vestno skrbi za statistiko in poročila o delu UO OZS,ne gre spregledati).

Naj se vrnem k metafori, ki sem jo v vseh uvodnikih doslej(ob rojstvu, prvi obletnici, peti obletnici) uporabil v obliki rojstva(revije) otroka, ki je ob prvi obletnici shodil, ob 5. obletnici seznašel z razbitimi koleni, medtem je opravil že devetletko. Ob 10.jubileju se zdi, da bo začel krvaveti iz nosa, upoštevajoč zadnjedogodke, povezane s samostojnostjo in neodvisnostjo slovenske-ga odvetništva, ki sta jih povzročili zakonodajna in izvršilnaoblast. No, o aktualni problematiki je v naslednjem uvodniku večpovedal predsednik OZS Miha Kozinc.

Ne želim se (zgolj) hvaliti, da nam je projekt izdaje revije uspel,temveč je treba (samo)kritično opozoriti tudi na nekatere pomanj-kljivosti našega glasila, ki se jih še kako zavedamo (premajhenkrog sodelavcev, še zlasti iz vrst odvetniških pripravnikov in kan-didatov ter upokojencev; še vedno nimamo stalnega fotorepor-terja iz lastnih vrst itd.). Ocenjujemo pa, da se je krog drugih sode-lavcev (iz vrst sodnikov vseh ravni, akademske strokovne javno-sti, pred časom tudi pristojnega ministrstva, literarnih ustvarjal-cev itd.) z občasnimi zapisi obogatil v prizadevanjih po izbolj-šanju vsebine in dostopnosti naše revije. Naj za anekdoto le povem,da sem že pred časom v knjižnici Vrhovnega sodišča izvedel, dase termini za izposojo Odvetnika ob izidu vnaprej rezervirajo.Revijo pošiljamo na številne naslove, tako doma kot v tujino.

Od začetne naklade 1700 izvodov je ta narasla na današ-njih 2200 izvodov. To ni le posledica povečanja članstva OZS,ki revijo prejema brezplačno (vključno z upokojenimi kolegi),temveč tudi večjega zanimanja iz neodvetniških vrst. Zavedamse, da statistično zarisan razvoj revije le malo govori o njenihvsebinskih premikih, zasukih, rasti in padcih ter nihanjih v kako-vosti, aktualnosti in zanimivosti prispevkov. Zato smo pred to,jubilejno številko na več kot 60 naslovov poslali prošnjo po posre-dovanju mnenj, ocen in predlogov za izboljšavo vsebinske ingrafične zasnove revije. Nekaj najzanimivejših objavljamo tudiv tej številki.

Kvaliteto in odmevnost revije bodo torej ocenjevali drugi,ne ustvarjalci, zato ponovno prosim vse zainteresirane, naj poma-gajo utirati prostor za najrazličnejše poglede in mnenja na vsehpravnih področjih (ne zgolj odvetništva) v teoriji in tudi prak-si, saj se je marsikdo od piscev diplom, magisterijev in dokto-ratov obrnil na nas, da je pridobil dragocene podatke. To papomeni, da je revija (tudi) dokument (našega) časa za zanam-ce. Uveljavi naj se tista znana krilatica: »Teorija brez prakse jekot kolo brez akse (osi)!«

Sicer pa se s predsednikom Odvetniške zbornice Slovenijezavedava starega latinskega pravnega reka: Nemo iudex in suacausa.

dr. Bojan Kukec

Odvetnik praznuje 10. rojstni danUvodniki

Uredniški odbor ob 10. obletnici izhajanja revije Odvetnik leta 2008: (od leve) Andrej Razdrih, mag. Rudi Vouk, odgovorni urednik dr. Bojan Kukec, Jože Ilc, Hinko Jenull, Tanja Sedušak in dr. Karlo Primožič

odvetnik st-40-okey:odvetnik st/31-prelom 9/4/08 9:29 AM Page 3

cionirati, če se ne določijo pravila o obveznem zastopanju,je bil bob ob steno.

Nisem se mogel znebiti občutka, da so zakon pisali lju-dje, ki odvetniške pisarne niso videli od blizu, tehnologijadela v pisarni jim je popolnoma tuja, pa še tuje zglede sonapačno prepisali. Vendar se je takšna sveta preproščinaobnesla. Upravni odbor je vložil pobudo za oceno ustav-nosti in zakonitosti zakona. Prepričan sem, da bo Ustavnosodišče pobudi ugodilo (pobuda je objavljena na spletni stra-ni OZS).

Vendar pa ne glede na vse so vsi ti dogodki poenotili naševrste do te mere, da je 1038 odvetnic in odvetnikov podpisa-lo izjavo, da navedenima zakonoma nasprotujejo. Vendar nevsi, kolega, ki je zamudil priložnost, da bi molčal, je javnopodprl zakon, kar je povzročilo, da je del poslancev v Državnemzboru vehementno trdil, da odvetniki zakon podpirajo, naspro-tuje pa mu zgolj upravni odbor OZS.

Kakršna koli bo končna rešitev, slovensko odvetništvo bopreživelo, ne glede na oblast, saj je preživelo dosedanjih, nevedno prijaznih 140 let. Zatorej si dovolim vse kolegice in kole-ge ponovno povabiti na Dneve slovenskih odvetnikov, ki bodo18. in 19. septembra 2008.

Naj za konec, dragi bralci, sodelavci in kolegi, z odgovornimurednikom Odvetnika dr. Bojanom Kukcem ponoviva vabiloza nadaljnje sodelovanje in bogatenje naše revije. Tudi z vaši-mi prispevki bo ta naš otrok, ki je obdobje smrkavosti in osno-vne šole že preživel, lahko doživel lepo mladost in zrasel vklenega moža. Takega Odvetnika si najbrž vsi želimo.

Miha Kozinc

Letos Odvetniška zbor-nica Slovenije praznu-je 140 let obstoja. Gre

za častitljivo obletnico sta-novske organizacije, ki je vse-skozi delovala neodvisno tersamostojno. Tega se je očit-no zavedala tudi aktualnaoblast ter je slovenskim odve-tnicam in odvetnikom pri-pravila darilo v obliki dvehzakonov: Zakona o spre-membah in dopolnitvah zako-na o odvetništvu in Zakona o

odvetniški tarifi. Upravni odbor OZS je storil vse, da nave-dena zakona ne bi bila sprejeta, vendar pri tem ni bil uspe-šen. Pomagal ni niti veto Državnega sveta, kolesje večine vzakonodajnem predstavniškem telesu je storilo svoje.

Po oceni upravnega odbora in tudi večine slovenskihodvetnic in odvetnikov oba zakona posegata v bistvo samo-stojnosti odvetniškega poklica. Vendar so bili vsakršnanavajanja argumentov, prepričevanja, da ureditev, ki je pred-lagana, ni v duhu ureditev v drugih, primerljivih državah,zaman. Minister ter njegovi sodelavci pri pripravah zako-na so bili kot tiste tri opice: nič niso videli, nič slišali, šemanj pa povedali … Edino, kar so ponavljali v neskon-čnost, je bilo, da takšno ureditev poznajo v Nemčiji. In čeje ta dobra za nemške odvetnike, je dobra tudi za nas. Argu-ment, da gre za različna pravna sistema, da zgolj presli-kava tarife, zmanjšane za določen odstotek, ne more funk-

Ne vedno prijaznih 140 let OZS

Uredniški odbor ob 5. obletnici izhajanja revije Odvetnik leta 2003

Uvo

dni

k 4

Odvetnik 40/september 2008


Geneza odvetniške revije

Včasu FLRJ oz. SFRJ jeizhajala Jugoslovanskaadvokatura. Revija je bila

zamišljena kot mesečnik oz. jenekaj mesečnih številk izšlo venem izvodu. Izdajatelj je bilaZveza odvetniških zbornic Jugo-slavije. Šlo je za vsebinsko kako-vostno revijo, ki je objavljala pred-vsem strokovne članke in nekajnujnih poročil o delovanju in sta-nju odvetništva v Jugoslaviji. Sprispevki sta sodelovala tudi slo-venska odvetnika dr. Vladimir

Grosman in dr. Vladimir Šuklje. Jugoslovanska advokaturaje prenehala izhajati leta 1972 oz. 1973. Vzrok mi ni znan.

Leta 1978 je predsednik OZS Ivan Japelj predlagal, dabi slovenska zbornica izdajala svojo publikacijo. Njegov sklepje bil sprejet in tako je nastalo Glasilo Odvetniške zborni-ce Slovenije. Odgovorni urednik je bil Vladimir Kreč, članiuredništva pa smo bili še Jože Ilc, Andrej Škrk in mag. Alen-ka Žumer. Izšle so številke: 1978/1, 1978/2 in 1978/3, 1979/1-2,1980/1-2, 1981/1 in 1982/1. Po tem je glasilo prenehalo izha-jati. Vsebinsko je bilo dobro zastavljeno. Objavljali so sestrokovni prispevki, sodna praksa, podatki o delovanju zbor-nice. Nismo se mogli izogniti niti aktualnim političnimdogodkom, kar je bilo obvezno tudi za druge publikacije. Inzakaj je glasilo prenehalo izhajati?

Obstajali sta nekakšna sramežljivost in bojazen. Splošnoprepričanje je bilo, da odvetniki sicer pišemo, vendar v sod-

nih in upravnih postopkih, nikakor pa nam ne gresta od rokstrokovno razglabljanje in teorija. S tem se ne morem stri-njati. Vsebina glasila ni bila slaba. Strokovni prispevki sobili odsev takratnega stanja. Posebno ponosen sem na čla-nek z naslovom Civilno varstvo okolja, ki je izšel v števil-ki 1979/1-2. Kljub časovni odmaknjenosti je namreč vsebi-na prispevka še vedno aktualna. Glasilo je vzpostavilo teme-lje, na katerih stoji vsaka stanovska strokovna revija. To jeizredno dobro opisal odgovorni urednik Vladimir Kreč vprispevku Srečno pot in nasvidenje, objavljenim v prvi šte-vilki. V njem je zapisal: »Vse tako se mi dozdeva, da smoslovenski odvetniki preveč zaprti v svoje pisarne v svoj delo-vni vsakdan. Ne znamo se odpirati navzven drug drugemuin sproščati svoje delovne napetosti z živo besedo medse-bojnega osveščanja in občevanja. Mnogo si imamo poveda-ti o tem, kaj se v naših vrstah dogaja in kaj bi se moralozgoditi. Zakaj naj bi se vse to, pa naj bo dobro ali slabo,izgubilo v etru ustnega šepetanja na ulicah in na hodnikihsodišč, besednih dialogov na naših sestankih in poklicnegamodrovanja v našem vsakdanjem delu. Marsikatera misel aliideja je seme, ki bo vzkalilo in rodilo dober sad na njivinaše tiskane besede.«

Odgovorni urednik je v svojem prispevku še poudaril,da je glasilo namenjeno tudi medsebojnemu strokovnemuizobraževanju in da naj bo tudi naša poklicna etična vest.Vse, kar je bilo zapisano takrat, velja še danes.

Menim, da je glasilo kljub kratkotrajnemu obstoju polo-žilo temelje za nastanek revije Odvetnik.

Jože Ilc

Uredniški odbor revije Odvetnik na začetku leta 1999: (od leve) mag. Drago Demšar, Jože Ilc, odgovorni urednik mag. Bojan Kukec,Hinko Jenull in dr. Konrad Plauštajner

Uvo

dni

k



Kot nekdanji odvetnik in sedanji sodnik ter kot pravnik, ki ves čas spremlja pravniško življenje, sem bil naprošen zaoceno in mnenje o odvetniški reviji Odvetnik, ki letos praznuje že 10. obletnico obstoja. Po eni strani lahko delo, po drugopa izredno zahtevno, če za oceno desetletnega, izjemno plodovitega dogajanja v zvezi z revijo dobiš na razpolago največ40 vrstic. Pa vendar, lahko ocenim, da je revija Odvetnik izjemno dobra stanovska revija, z vsebino, ki je lahko zanimivatudi za krog strokovnih bralcev izven vrst odvetnikov. Prispevki, ki obravnavajo delo zakonodajalca in delo ostalih akter-jev pravosodja ter predvsem vlogo odvetnika v družbi, vsekakor kažejo na to, da odvetništvo zanesljivo ostaja eden odpomembnih akterjev − v uvodniku prve številke Odvetnika sta odgovorni urednik in takratni predsednik OZS zapisala, daje spiritus movens pravniškega, družbenega, kulturnega in političnega življenja, ki vplivajo na razvoj prava v praksi in vteoriji. In če primerjam med seboj zgolj prvo revijo iz leta 1999, revijo, izdano ob 5. obletnici, in letošnjo junijsko števil-ko Odvetnika, ugotavljam, da gre za revijo, ki mora obstati in se razvijati naprej, saj je izjemen obveščevalec odvetnikovo tem, kaj se dogaja in kaj je treba storiti pri njihovem prizadevanju za uveljavitev vloge odvetnika v naši družbi.

Prepričanje o potrebi revije je toliko večje danes, ko se 17 let po sprejemu Ustave začenjamo znova spraševati, ali splohše živimo v pravni državi oz. ali si ljudje v njej sploh želijo živeti. Z vso silovitostjo namreč rušimo institute pravne drža-ve, ki smo jih že dodobra razvili in so nam jih zavidale tudi bolj razvite in bogate države v Evropi in v svetu. Zaskrblju-joče je, da se mora za neodvisnost (moralno in materialno) in s sredstvi, ki so zadnja možnost v neki urejeni državi, bori-ti sodna veja oblasti in da si drugi dve veji oblasti ne zavedata, da je popolna neodvisnost odvetnika za pravično sojenjelahko ravno tako pomembna kot sodnikova. Na ta pomemben vidik odvetništva je opozarjal predsednik Zveze društev prav-nikov že v drugi številki Odvetnika, v zadnji pa na to enako problematiko ponovno opozarja eden od še aktivnih odvet-nikov. In s takimi (in seveda podobnimi) prispevki revija pridobi pomembno mesto pri ohranjanju doseženih človekovihpravic in temeljnih svoboščin.

Podobni problemi, pa čeprav v drugačni celofanski preobleki, terjajo vedno enake odzive. Nenehno in neizprosno opo-zarjanje na problem neodvisnosti sodstva in nasploh pravosodnih organov, ki je edino sredstvo, da lahko stranke v sodnihpostopkih dobijo tako sojenje, kot jima ga zagotavlja Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svo-boščin. In če bi Odvetnik pozitivno deloval zgolj v tej smeri, bi že bilo več kot dovolj za pozitivno oceno njegovega delo-vanja. Ker pa seveda obravnava probleme mnogo širše, si zasluži za svoje dosedanje delo iskrene čestitke in najboljše željetudi za delovanje v prihodnje.

dr. Aleksej Cvetko, vrhovni sodnik svetnik

Odzval se bom z anekdoto, ki jo navajam po spominu. Ko so kraljico mater ob visokem jubileju vprašali, katera last-nost se ji zdi najpomembnejša, je odgovorila spodobnost. O tem, kako pomembna je ta v našem poklicu, pravosodnemsistemu in pravu nasploh, je z značilno blago ironijo pisal Henry Cecil (1902−1976), pravnik, odvetnik, sodnik in pisatelj.Ne glede na čas nastanka in drugačno pravno tradicijo, bi imele njegove knjige veliko povedati tudi današnjemu sloven-skemu bralcu, ki mu je delo v pravosodju vsakdanji kruh.

Na revijo Odvetnik si − dr. Bojan Kukec − lahko ponosen. Strokovni nivo je tako visok, da prispevki že marsikdajpostajajo referenčno čtivo. Če pa sodelavcem uspe še preboj, ki ga nakazuje kraljičin odgovor, potem bo sčasoma manjokuženih spisov, manj procesnega pozerstva, manj nespodobnih sprehodov iz ene v drugo pravosodno službo, manj prav-nih predpisov, katerih tehtnost se meri s številom členov, manj nadlog, ki našemu delu jemljejo smisel in dobro ime.

Tebi in reviji želim vse dobro.Stanislav Fortuna, emeritni odvetnik

Svet odvetniških združenj Evropske skupnosti (CCBE) ob 140. obletnici Odvetniške zbornice Slovenije in 10. obletni-ci revije Odvetnik pošilja vse najboljše želje. Evropski odvetniki so soočeni z mnogimi izzivi in priložnostmi. Upamo, dabomo skupaj lahko zgradili boljšo prihodnosti za evropske državljane. Slovenska odvetniška zbornica je naša cenjena čla-nica, zato njej in reviji Odvetnik želimo vse najboljše ter dolgo in uspešno prihodnost.

Jonathan Goldsmith, generalni sekretar CCBE

K še večjemu vplivu in širšemu dosegu

V uredniškem odboru revije Odvetnik smo se pred izidomjubilejne številke ob 10. obletnici izhajanja revije odloči-li, da bomo na več kot 60 naslovov poslali prošnjo poposredovanju mnenj, ocen in sugestij za izboljšavo vse-binske in grafične zasnove revije.

Nekaj najzanimivejših objavljamo (sledijo si po abeced-nem redu piscev) v nadaljevanju.

Uredništvo

10. o

blet

nica

Odv

etni

ka



Mineva deseto leto izhajanja revije OZS Odvetnik. V obdobju več kot 40 let, kolikor časa sem bi aktiven v odvetni-štvu, je bilo več poskusov ustvariti časopis OZS, vendar so se poskusi kar hitro izjalovili. Ko se je pričelo pripravljatisedanjo revijo Odvetnik, sem se bal, da gre zopet za idejo, ki bo neslavno končala. Izkazalo pa se je, da je moj strah neu-temeljen; aktivni odgovorni urednik Bojan Kukec in urednik Dušan Skok sta ob sodelovanju uredniškega odbora, v kate-rem sem kar nekaj let sodeloval tudi sam, začrtala smer in vsebino revije, ki se je »prijela« in revijo pripeljala do tega,lahko rečem, zavidanja vrednega jubileja. Upam in želim, da se bo tak jubilej še večkrat ponovil!

Prebiranje revije Odvetnik mi je tudi zdaj, ko uživam v zasluženem pokoju, prijetno, saj je vsebina − kot že od prveštevilke − zanimiva, polna odličnih strokovnih člankov, informacij o delu OZS in ne nazadnje tudi zabavnih prispevkov;tako pestra vsebina prav gotovo zagotavlja uspešnost revije tudi v prihodnje.

Ne dvomim, da moramo slovenski odvetniki vsem, ki so sodelovali in še sodelujejo pri izdajanju revije, in še zlasti,odgovornemu uredniku kolegu Bojanu k opravljenemu delu čestitati in jim sporočiti: »Tako naprej!«

Boris Grosman, (nekdanji) predsednik OZS

Zbornica izdaja strokovno-informativno revijo Odvetnik, ki je namenjena informiranju in izobraževanju odvetnikov inizhaja v povprečju štirikrat letno. Revija je bogata z resnimi vsebinami, ki obravnavajo tekočo problematiko pravnih vpra-šanj in tudi umeščenosti odvetništva v družbo. Nedvomno pomenijo prispevki primerjalnopravnih ureditev ter mednarod-nih aktivnosti v okviru CCBE in drugih bi- in multilateralnih srečanj pomemben prispevek k tehtni vsebini in poglobitviznanja s primerljivih področji.

V reviji Odvetnik je povzeta sodna praksa ESČP, Sodišča ES, Ustavnega sodišča in Vrhovnega sodišča o pomembnej-ši in odmevnejši problematiki vsebin, ki je pomembna in nepogrešljiva za opravljanje odvetniškega poklica. Zelo zanimi-vi so tudi povzetki različnih izjav v medijih o odvetništvu.

Statistični podatki vpisa v imenik odvetnikov in izbrani sklepi upravnega odbora OZS v tekočem obdobju so nedvomnoodsev časa in razmer v odvetništvu ter dodatno prispevajo k temu, da so odvetniki in drugi zvesti bralci revije obveščenio dogajanju v odvetniških vrstah.

Revija Odvetnik izhaja v enaki grafični podobi že od njenega začetka. Nedvomno je treba premišljeno pristopiti k more-bitnim spremembam celostne podobe − tako celostne podobe OZS in tudi njene strokovno-izobraževalne revije Odvetnik.Smiselno bi bilo ponuditi odvetnikom revijo tudi v elektronski obliki. Revija bi si tako lahko pridobila še širši krog bral-cev. Poleg tega se je treba zavedati, da vedno več odvetnikov uporablja elektronski način komunikacije, zato bi bil Odvet-nik v elektronski obliki še kako dobrodošel. Tako bi se nedvomno krog bralcev širil med mladimi odvetniškimi priprav-niki in kandidati ter študenti prava. S tem bi revijo približali mlajši generaciji in jo tako posredno spodbudili k večji anga-žiranosti in aktivnosti pri podajanju mnenj, komentarjev in opažanj v reviji Odvetnik.

Mateja Humar, strokovna sodelavka OZS

OZS si je pred dobrim desetletjem zastavila nalogo izdajanja revije, ki naj članom zbor-nice, seveda pa tudi drugim, zlasti pravnikom, omogoča aktualno spremljanje sprememb zako-nodaje, sodne prakse, hkrati pa naj svoje člane obvešča tudi o delovanju zborničnih organov,o sprejetih sklepih zbornice in o drugih vprašanjih, povezanih z opravljanjem odvetniškegapoklica, skratka, pomaga naj pri poslanstvu opravljanja odvetniškega poklica.

Pred izidom prve številke je bilo veliko ugibanja in bojazni, ki so jo izražali nekateri članiOZS in tudi posamezni člani upravnega odbora o tem, ali bo projekt uspešen ter ali bo revi-ja upravičila pričakovanja in izpolnila zastavljene cilje ter s tem dosegala svoj namen, ali pabo ostalo vse skupaj le pri izdani prvi številki.

Ob 10. obletnici izhajanja revije kot njen zvesti bralec ugotavljam, da je bila uvodna boja-zen neutemeljena in da je revija resnično v celotnem obdobju dosegala svoj namen, saj soobjavljeni strokovni prispevki bili aktualni, poglobljeni, kritični in so pomagali pri razvijanjupravne misli in utemeljevanju in udejanjanju pravne države v Sloveniji.

V reviji objavljajo prispevke tudi pravniki, ki niso člani OZS, kar je nedvomno potrditev kvalitete njene vsebine inugleda, ki si ga je publikacija v preteklem obdobju pridobila.

Vselej z veseljem preberem tudi prispevke, ki so nekoliko bolj strokovno lahkotni, kot so rekreacija, anekdote ipd., vse-lej pa so zanimivi tudi prispevki o pravni zgodovini oz. prispevki, povzeti iz arhiva OZS.

Da je revija takšna, gre zahvala celotnemu uredniškemu odboru in seveda vsem tistim, ki s prispevki sodelujejo in revi-jo bogatijo. Ob okroglem jubileju želim vsem zaslužnim zato, da lahko prebiramo revijo Odvetnik, še nadaljnje uspešnodelo.

Mihael Jenčič, odvetnik iz Maribora, državni svetnik

Projekt Odvetnik na svoji poti od ideje do natisa, od glasila do revije, od prve do štiridesete številke, utrjuje naše spo-znanje, da je vse v ljudeh, v njihovi vztrajnosti in načelnosti. Zamisli, napovedi in pričakovanja bi bila zaman, če preddesetimi leti naš kolega dr. Bojan Kukec ne bi z veliko poguma sprejel tveganje, da v naš pravni prostor znova postaviodvetniško glasilo. Ne le na znanstvenem, tudi na publicističnem področju je v tem času promoviral v doktorja z diserta-

10. o

blet

nica

Odv

etni

ka



10. o

blet

nica

Odv

etni

ka

8

cijo, ki obsega približno 1.500 strani zbranega, pregledanega in v reviji objavljenega gradiva.Zato gre ob jubileju prva čestitka prav uredniku za sprejeto odgovornost do odvetniške organi-zacije, ki revijo izdaja, in do poklicnih kolegov, ki jo berejo, ter za delo, opravljeno z velikimuspehom.

Ob zagnanem pristopu prvega moža revije je imel uredniški odbor razmeroma lahko nalogo.Opravljal je posvetovanja o zasnovi posameznih številk, predloge urednika nadgradil ali obrusil,pridobival nove avtorje in po potrebi ali želji članov prispeval vrstice o aktualnih vprašanjih slo-venskega odvetništva. Za doseženo okroglo obletnico gre zasluga tudi kolegom, avtorjem in gostu-jočim peresom v reviji, ki so zastavljali vprašanja in posredovali odgovore z vseh poklicnih podro-čij, hkrati pa s polemičnimi in poglobljenimi prispevki presegali raven stanovskega biltena. Uvod-niki, intervjuji in strokovne priloge so revijo obarvali s potrebno družbeno in strokovno širino,mednarodni, primerjalni in zgodovinski prispevki pa umestili v čas in prostor z odprtim pogle-dom v celoto dogajanja, ki ne izgublja rdeče niti odvetniškega poklica in poslanstva.

Čas, ki ga preživljamo, kaže, da za naprej noben dosežek ni sam po sebi zagotovljen.Danes se zdi samoumevno štirikrat na leto prejeti izvod Odvetnika, danes se zdi nemogoče, da ne bi še naprej izha-jal v vedno boljši kakovosti, danes imamo občutek, da mu visoki jubilej zagotavlja trajni obstoj. Vendar ni nujno,da bo vedno tako, saj izkušnje kažejo, da že majhna sprememba, nesrečno naključje, droben premik lahko podreutečeni red stvari. Kljub vstopu v zrelo obdobje Odvetnika še vedno v veliki meri poganjata le predanost odgovor-nega urednika in podpora njegovih sodelavcev. To je dovolj za sedanjo obliko in vsebino revije, dolgoročno, za ševišjo raven, pa bo treba razmišljati o dodani vrednosti.

Za širitev strokovnih dosegov, še večjo aktualnost, za preglednosti in popestritev z novimi vsebinami − bo potrebnaokrepitev z mlajšimi kolegi, tudi s kritičnim pristopom do sedanjega koncepta in predvsem s profesionalizacijo strokovnepodpore v pripravi posameznih številk. V preteklih desetih letih se je moč slovenskega odvetništva po številu članov, poobsegu dela, po strokovnosti, poklicnih standardih, pa tudi po njegovi vlogi in pomenu pri ohranitvi vrednot demokrati-čne pravne države tako utrdila, da bo korak k višjemu dosegu in večjemu vplivu revije zagotovo zmoglo storiti.

Hinko Jenull, vrhovni državni tožilec

Spominjam se prve številke revije Odvetnik, ki sem jo sprejel kar z nekakšno skepso. Predvsem me je begalo vpraša-nje, kaj ima nova revija povedati. Če bi se uredniški odbor odločil objavljati zgolj strokovne članke s področja prava, potembi šlo za že nekaj videnega, nekaj, kar bi spominjalo na druge pravne revije, kar ne bi bila najboljša popotnica novi revi-ji. Na moje presenečenje je bila vsebina bogata in raznovrstna, predvsem pa resnično namenjena odvetnikom.

Revija se je po mojem prepričanju lepo prijela in kaže, da uredniški odbor išče vedno nove možnosti, da bi vsebinoobogatil. Zavedam se, da je to vsekakor težka naloga, saj so avtorji člankov v glavnem pravni strokovnjaki in ne novinar-ji. Profesionalni novinarji lahko zagotovijo kakovostne članke, ki niso nujno pravno strokovno usmerjeni, imajo pa druge,za bralce pomembne sporočilne poudarke.

Ustvarjalci revije zaenkrat kažejo izjemno kondicijo v kreiranju vsebine, izbiri tem in sodelavcev, zato lahko samoupam, da bodo s svojo požrtvovalnostjo še nadaljevali.

mag. Igor Karlovšek, odvetnik iz Celja

Revija Odvetniške zbornice Slovenije Odvetnik je ena tistih revij, ki jo z veseljem vzamem v roko in sežem po njejtudi, kadar je v družbi drugih eminentnih domačih in tujih revij. Preglednost prispevkov, ki so pogostokrat obogateni sfotografijami, statistikami, izvlečki in povezanimi novicami, na eni strani, ter raznolikost prispevkov, od strokovnih, infor-mativnih do povsem pragmatičnih, predvsem za slovensko odvetniško sfero različnih člankov, na drugi strani, daje tej revi-ji svojevrsten pečat.

Menim, da gre za impresivno vrednost revije in velik korak naprej pri prepoznavnosti odvetništva in odvetniškega pokli-ca v Sloveniji. Je hkrati tudi revija, ki jo toplo priporočam študentom in komurkoli, ki ga zanimajo posamezna področjaprispevkov v reviji. Revija je zaradi širokega spektra področij, ki se jim posveča, dobrodošel sopotnik ne le odvetnikom,ampak pravnikom nasploh. V horizontu avtorjev, ki se pojavljajo kot pisci prispevkov v Odvetniku, so zelo znana pravni-ška imena v Sloveniji, kar zagotovo bogati revijo, hkrati pa je to znak, da se kot avtorji radi odzovejo tudi prominentnipisci in da reviji kot strokovni publikaciji zaupajo.

Revija Odvetnik si zasluži, da je široko brana.dr. Rajko Knez, dekan Pravne fakultete Univerze v Mariboru

Čeprav nisem odvetnik, imam to srečo, da že dobra tri leta prebiram revijo Odvetnik − če že ne sodelujem v njej sprispevkom, pa si jo izprosim od kolegice Irene Vovk, ki sodeluje pri njenem nastajanju. Ker torej nisem odvetnik, hkra-ti pa sam soustvarjam tedenski časopis Pravna praksa, gledam na revijo Odvetnik z nekoliko specifičnega zornega kota.Še vedno lahko zatrdim, da so prispevki zelo zanimivi in predvsem aktualni, kar je pri izhajanju štirikrat na leto zahtevnanaloga. Kar pa je lahko tudi prvi »očitek« oz. bolje rečeno želja za prihodnost: pogostejše izhajanje. Vendar pa uresnič-ljivost te želje, tj. kvantiteto, po naravi stvari omejujejo trije »stebri« , ki so po mojem mnenju revijo ustvarili in jo hkra-ti ohranjajo tako kakovostno in v našem prostoru edinstveno:



10. o

blet

nica

Odv

etni

ka

9

1. avtorji − revijo Odvetnik ustvarjajo bralci, iz lastnih izkušenj pa vem, da je to za uredništvo težavno delo, hkrati pa jerezultat nenadomestljiv − kdo bolje od bralcev ve, kaj revija potrebuje, še zlasti, če je ta namenjena ožji skupini ljudiz njihovimi specifičnimi potrebami, ustvarjajo pa jo prav ti ljudje oz. njihove specifične potrebe;

2. uredništvo − usklajevanje in delo z avtorji z različnih področij zahtevata ljudi, ki so strokovni, razgledani in ažurni;jasno je torej, da si brez glavnega urednika dr. Bojana Kukca in ljudi, ki so gonilo iz ozadja, revija Odvetnik ne bi zvsako številko postavljala tako visokih, v vsaki naslednji številki pa običajno že tudi preseženih standardov;

3. podpora Odvetniške zbornice Slovenije − izdajanje medija zahteva precejšnja finančna sredstva, revija Odvetnik pa jekljub temu ena redkih, ki se še vedno izogiba sicer skoraj neizogibni (veliki) vlogi sredstev, pridobljenih s prodajoreklamnega prostora; izostanek komercialnih oglasov je vsekakor velika, bralcem prijazna kakovost revije, brez Odve-tniške zbornice Slovenije pa to zagotovo ne bi bilo izvedljivo.Pohvale in občudovanja vrednih lastnosti, včasih tudi po krivem spregledanih, a zelo domišljenih »malenkosti« je za

to kratko mnenje preveč, a bi rad za konec izrekel tudi (povsem) dobronamerno kritiko. Zaradi razvoja slovenske pravnestroke, pa tudi večje »povezanosti« pripadnikov različnih pravnih poklicev, se mi zdi velika škoda, da ni revija Odvetniklažje in bolj široko dostopna tudi drugim pravnikom. Če grem še dlje, pa lahko rečem, da bi z revijo Odvetnik v roki tudiširša javnost na odvetniški poklic gledala z zasluženim spoštovanjem in presegla medijsko podprte, a povsem nezasluže-ne stereotipe o tej dejavnosti in njenih akterjih.

Boštjan Koritnik, novinar urednik Pravne prakse

Odvetnik je zame kot dober prijatelj, ki se ga vedno razveseliš, ko te obišče. Lahko se zgodi, da vedno ne navduši,vendar nikoli ne razočara. Med slovenskimi strokovnimi revijami pravne stroke se glede kakovosti drži zlate sredine, karzelo ustreza potrebam odvetnikov. To ni revija znanstvenih člankov, čeprav vedno ponudi zanimive teoretične in praktičneprispevke, tudi na ravni strokovnih člankov. Tisto, kar je odvetnikom še zlasti koristno in tega drugje ne najdejo, je nje-gova ažurna in široka predstavitev vseh problemov našega poklica, ki zajema tako domače kot tuje teme. Te − upošteva-joč povezanost evropskih odvetnikov tudi na ravni regulative EU − postanejo tudi konkretna vprašanja ali problemi slo-venskega odvetnika. Spomnimo se samo problematike boja proti pranju denarja in terorizmu, ali čezmejnega opravljanjapravnih storitev. Zgledno je, da Odvetnik pri tem iz bližnjega in širšega evropskega okolja črpa in bralcem predstavi vsetisto, kar terja ustrezno analizo, kritičnost ter iskanje prave poti za rešitev obravnavanega problema.

Vsaka primerjava Odvetnika s tujimi odvetniškimi glasili, tudi tistimi iz velikih evropskih držav, je vedno le pozitivna,tako glede vsebinskega kot tudi oblikovnega pristopa. Bralcem verjetno ni znano, da so v glasilu CCBE, ki sicer izhaja lev elektronski obliki, večkrat objavljeni članki ali novice iz Odvetnika, kar mojo izhodiščno ugotovitev samo še potrjuje.

Ni torej dvoma, da Odvetnik izpolnjuje svoje stanovsko poslanstvo, pri čemer se tematsko ne zapira med plotove odve-tniškega poklica, ampak ostaja strokovna revija, odprta tudi za probleme drugih pravniških poklicev. Pri tem nikomur neodreka možnosti, da svoje mnenje o določnem problemu v Odvetniku tudi pove, ali napiše strokovni članek.

Mora nas veseliti, da jubilant − kot strokovni časopis slovenskih odvetnikov na področju strokovne publicistike − nada-ljuje svetlo tradicijo naših kolegov − predhodnikov, ki so v nekem povsem drugačnem časovnem in družbenem obdobju zustanovitvijo revije Pravnik na Slovenskem zaorali ledino na tem področju.

Tudi zato namenjam Odvetniku ob njegovi 10. letnici vse čestitke in hkrati dobre želje za prihodnje delo. Pohvala nesme izostati tudi uredniškemu odboru in še zlasti glavnemu uredniku, da so vsi znali iz moke speči dober kruh, po kate-rem se rado sega. Nasvetov za prihodnost ne bi dajal, saj je uredniški odbor, ki deluje v mednarodni zasedbi, do zdaj ševedno pokazal, kako najti poti, da bi tisto, kar je dobro, postalo še boljše. Vivat!

dr. Kondrad Plauštajner, odvetnik iz Ljubljane

Ob priložnosti desete obletnice revije Odvetnik je mogoče reči, da revijo berejo ne le v Sloveniji, ampak tudi v tujini− nedvomno ne zgolj odvetniki, priljubljena je tudi med univerzitetnimi učitelji prava. Po tujem odvetniškem mnenju jeizdajanje revije pomembno, ker smo tako seznanjeni z dogajanjem in življenjem slovenskih odvetnikov. To je še zlastipomembno po vključitvi Slovenije v EU. V tem času je nujno poznati ne le lastno državo, kjer ima odvetnik svoj sedežin kjer posluje, ampak tudi države, s katerimi pride v stik.

Za češkega odvetnika je to pomembno, ker imamo podobno slovansko pravo in ker je filozofija odvetništva na Češkemin v Sloveniji primerljiva. V prihodnje si lahko želimo izboljšanje medsebojne komunikacije in več izmenjav informacij vodvetniških glasilih Češko odvetništvo reviji Odvetnik v prihodnje želi rast, uspeh in srečo.

JUDr. Petr Polednik, podpredsednik Češke odvetniške zbornice

Čestitam reviji Odvetnik za uspešno širjenje odvetniških obzorij v desetletju, odkar obstaja. Posebna oblika revije jepoudarek na varstvu človekovih pravic na ustavnosodni in evropski ravni. S tem prispeva pomemben delež pri spopada-nju s precej razširjenim, pa hudo napačnim prepričanjem, da ne gre za področje, zanimivo za najširši krog odvetnikov,temveč takšno, ki naj bo pridržano ozkemu krogu ekspertov. Vse več je odločitev Ustavnega sodišča in ESČP, iz katerihje razvidno, da tudi najbolj vrhunski eksperti ne morejo popraviti napak in opustitev, storjenih pri obrambi pravic pritož-nikov pred rednimi sodišči. Reviji Odvetnik želim, da bi svoje poslanstvo na tem in na drugih področjih tudi v naslednjihdesetletjih opravljala enako uspešno.

dr. Ciril Ribičič, profesor na PF Univerze v Ljubljani in ustavni sodnik



Menim, da vsak poklic za svoj kakovosten razvoj in napredek potrebuje tako publikacijo. Revi-jo, ki predstavlja za zanamce ogledalo časa, za aktualne bralce pa seznanitev z vsemi pomemb-nimi vprašanji, problemi in usmeritvami v tem poklicu ter novicami »izza plota« . Revija Odvet-nik po mojem mnenju vse to predstavlja in nudi bralcu bogato paleto strokovnih člankov, mnenj,poročil, razprav, zgodovinskih pogledov in tudi leposlovja. Vsekakor pa si želim v prihodnje čimmanj novic o posegih v neodvisnost in samostojnost odvetništva, kakršnim smo bili priča predkratkim. Tema neodvisnosti in samostojnosti odvetništva je rdeča nit te revije od njenega izidapred desetimi leti do današnjega dne; in kot ugotavljam, so se v zadnjih prispevkih pogosteje zgri-njali črni oblaki nad tema temeljnima predpostavkama pravne države. Verjamem, da bodo odvet-niki še naprej odločno vztrajali na teh, temeljnih predpostavkah odvetniškega poklica, kot so to,med drugim, številčno izrazili z izjavo, ki je bila tudi objavljena v eni izmed prejšnjih številk gla-sila Odvetnik, in svoja stališča tudi glasno predstavljali javnosti, tudi preko tega glasila.

Moj skromni predlog glede vsebine se nanaša na seznanitev bralcev s problematiko, s katerose srečujejo druge odvetniške zbornice in odvetniki po svetu v smislu gostujočih peres. Zanimivobi bilo branje o razmišljanjih tujih kolegov.

Tanja Sedušak, v. d. glavne tajnice OZS

Kot rednemu bralcu in občasnemu sodelavcu revije Odvetnik mi je v čast, da lahko ob tako spoštljivi obletnici vaše-ga stanovskega glasila v mojem imenu prispevam nekaj skromnih vrstic.

Deset let je namreč preteklo od prve številke pričujoče revije. V vmesnem obdobju je slovenski pravosodni sistem naj-prej s približevanjem, nato pa z vstopom Slovenije v evropske povezave, doživel korenite spremembe, pri čemer se je spre-menila – in se še vedno spreminja! – tudi vloga odvetništva v pravosodju. Poglavitno poslanstvo pa ostaja isto – stroko-vno varstvo pravic in interesov stranke, praviloma slovenskega državljana. Prav zagotavljanju strokovnosti odvetništva paje namenjena izmenjava pravnih mnenj v okviru različnih profesionalnih forumov, pri čemer enega ključnih na predmet-nem področju predstavlja prav revija Odvetnik.

Deseta obletnica stanovskega glasila slovenskega odvetništva sovpada s sto štirideseto obletnico organiziranega odve-tništva na Slovenskem. Prav odvetništvo pa predstavlja pomemben korektiv delovanja vsakega modernega pravosodnegasistema, tudi slovenskega. V vseh sto štiridesetih letih je bil na Slovenskem pogosto prav odvetnik tisti garant, ki je svojistranki zagotavljal pravno varstvo pred sodišči in organi vsakokratne oblasti. Strokovno in predano delo slovenskih odvet-nikov v okviru OZS nedvomno predstavlja tudi enega izmed temeljev, na katerem se je gradila tudi slovenska samostoj-nost.

Naj na tem mestu izrečem zahvalo in poklon vsem, ki s svojimi prispevki prispevajo k strokovni avtoriteti revije Odvet-nik, še posebej pa je treba izpostaviti delo urednika dr. Bojana Kukca, katerega požrtvovalnosti se je zahvaliti, da takostrokovna revija, kot to Odvetnik nesporno je, redno izhaja. Na še veliko uspešnih let.

dr. Lovro Šturm, minister za pravosodje

Izpostavitev razlogov za obstoj, delovanje in nadaljnji razvoj strokovne revije slovenskih odvetnikov ne bi smelo bitizahtevno početje. Temeljni razlogi so zagotovo očitni. Seveda temeljnost in očitnost teh razlogov ne zmanjšujeta njihovepomembnosti. Prav nasprotno. Pri podjetjih, kot je skrb za revijalno dodano vrednost strokovnega in poklicnega dela vokviru določene družbene vloge, vselej obstaja pomembna nevarnost, da prav očitnost (občasno tudi banalnost) razlogovv prid tem podjetjem prepogosto ovira ali celo preprečuje njihov obstoj ali razvoj. Podobno je tudi z nevarnostjo, da dolo-čene stvari iz družbenega življenja prav zaradi njihove očitne in prepričljive utemeljenosti postanejo žrtev samoumevno-sti. V takšnih trenutkih lahko pride do znižanja ravni skrbnosti in občutka odgovornosti. Lahko se zgodi pomanjkanje voljedo uresničevanja zadanih ciljev, upad ambicioznosti, osiromašenje inovativnosti in podobno. Lahko se celo zgodi, da zani-ha etična vest, da zabuči odprtost strokovnega duha ali pa se skvari posluh za prevlado splošnega interesa nad osebnimipričakovanji. To se dogaja ljudem, institucijam in podjetjem.

Reviji Odvetnik, tudi njenemu odločnemu in prizadevnemu uredniku, želim izreči čestitke za dosedanje delo in pod-poro novi desetki te revije. To želim storiti ob močnem vtisu, da se je revija uspešno spoprijela z omenjenimi izzivi oz.obvarovala pred primeroma navedenimi pastmi.

Odvetniško združenje mora imeti svojo strokovno publikacijo. Morda bi veljalo celo razmisliti o njeni neposredni aliposredni (v smislu občasnih, posebnih strokovnih izdaj) razširitvi. Odvetniki se morajo vključevati v univerzalni pravnidiskurz. Prav je, da to v pomembnem obsegu počnejo tudi s svojo publicistično alternativo. In da tudi na ta način zago-tavljajo večjo transparentnost svojega delovanja pred zainteresirano, ne le strokovno javnostjo. Prav je, da drugi pravnikisodelujejo z odvetniki pri ustvarjanju vsebine te revije. Pravniške revije v Sloveniji bi morale med seboj tesno sodelovativ skrbi za strokovnost, splošno umno kakovost in univerzalnost pravniškega diskurza ter z željo po neprekinjenem kako-vostnem razvoju slovenske pravne znanosti. To omenjam tudi kot urednik revije za evropsko ustavnost Revus.

Ob strokovnosti, odločnosti in povezanosti, ki so zaznamovale odzive slovenskih odvetnikov na letošnji vdor vladajo-če dnevne politike v samostojnost, neodvisnost in dostojanstvo odvetniškega poklica, so moja pričakovanja glede prihod-nosti Odvetnika nadvse pozitivna.

dr. Andraž Teršek, asistent na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani


10. o

blet

nica

Odv

etni

ka



10. o

blet

nica

Odv

etni

ka

Slovenski notarji z zanimanjem prebiramo revijo Odvetnik, v kateri so zbrane informacije o delu OZS, njenih organihin članih, o aktualnih dogodkih s področja pravosodja, strokovni prispevki odvetnikov, univerzitetnih profesorjev, sodni-kov in drugih pravnih strokovnjakov. Ker tudi notarji enkrat letno izdajamo podobno glasilo − Notarski vestnik − nam jedobro poznan trud, ki ga je treba vložiti v pripravo in izdajo takšne revije. Ugotavljam, da je uredniškemu odboru Odvet-nika to uspelo, saj štirikrat letno prebiramo revijo, ki pri opravljanju svojega dela lahko koristi vsakemu pravniku.

Tako OZS kot tudi Notarska zbornica Slovenije si prizadevata, da bile storitve svojih članov na najvišjem možnemnivoju, saj je znano, da kvalitetna in učinkovita pravna storitev veliko pripomore k zagotavljanju pravne varnosti in k učin-kovitemu delovanju pravosodnega sistema. Pomembno je tudi, da se delo in znanje pravnih strokovnjakov ustrezno pred-stavi strokovni in širši javnosti. Prav je, da se o rešenih in nerešenih vprašanjih govori in piše ter tako opozarja na pro-bleme, ki nastajajo v praksi, in predlaga njihovo rešitev. Revija Odvetnik tako že zadnjih deset let bralcem ponuja vsenavedeno in na ta način pripomore k prepoznavnosti odvetniškega dela doma in v tujini.

Ob 140. obletnici slovenskega odvetništva in 10. obletnici izhajanja revije Odvetnik v imenu slovenskih notarjev izre-kam čestitke za opravljeno delo in želim veliko uspehov tudi v prihodnje.

Marjana Tičar Bešter, predsednica Notarske zbornice Slovenije

Poleg zelo aktualnih prispevkov avtorjev, ki so veliki strokovnjaki na svojih področjih, je zelo pozitivna plat revijeOdvetnik tudi to, da se ne omejuje zgolj na poklicno aktivnost odvetnikov, temveč posreduje bralstvu − ki so žal (!) pred-vsem odvetniki − tudi vpogled v siceršnjo veliko aktivnost ljudi s tem poklicem: športno, človekoljubno, kulturno ipd.Tako daje širši pogled na odvetništvo, torej z vidika ljudi, ki se s tem poklicem ukvarjajo, pa tudi časovno in prostorsko.

Zato je dobrodošlo prizadevanje za posredovanje informacij o življenju in delu odvetnikov v preteklosti, še posebej paso pohvalna prizadevanja za povezovanje prek meja − tako v zamejstvo kot tudi v sosednje države. Prepričan sem, da tokoristi ne le družbenemu življenju, temveč veliko pripomore tudi k prenosu različnih znanj in strokovnemu napredku slo-venskega odvetništva kot celote.

Take revije bi si zato zagotovo želel še marsikateri drugi ceh, zahvalo in čestitke za tovrstne uspehe revije Odvetnikv zadnjem desetletju pa zato izrekam Odvetniški zbornici Slovenije, vsem avtorjem revije, seveda pa tudi pobudniku revi-je in glavnemu uredniku dr. Bojanu Kukcu in njegovim sodelavcem, ki revijo ustvarjajo. Razvoj Odvetnika bom z vese-ljem spremljal tudi v njenem drugem desetletju.

Dean Zagorac, odgovorni urednik Pravne prakse

Ob deseti, jubilejni številki revije Odvetnik je treba ceniti predvsem dejstvo, da je taka revija v slovenskem prostoru tudis pobudo dr. Kukca sploh pričela obstajati. Kakor smo rekli drugje, je odvetniška pobuda, ki kritično presnavlja in preobra-žuje vsak pravni sistem, tudi po načelu apelacijske devolucije, ne samo integralen del sicer vse preveč samoreferenčnega prav-nega sistema. Odvetnik je s svojo osebno in pravno iniciativnostjo v pravosodnem sistemu pravzaprav edini zunanji dejavnik.Odvetnik se sistema sicer bolj ali manj s pridom poslužuje, obenem pa vnaša vanj tako potrebni zunanji vpliv. Ta zunanjivpliv, bi lahko rekli, trezni pravni sistem, ko ga na vseh instancah, pa tudi v Strasbourgu pripravlja v neposreden stik z real-nostjo človeških odnosov sploh, posebno tistih spornih. Z drugo besedo, odvetnik ni samo sestavni del sistema. Njegova naj-pomembnejša vloga leži prav v dejstvu, da ni del sistema, da stoji zunaj njega in da ga kritično naslavlja. Ta kritika je v samo-referenčnem sistemu horizontalna, če pa sistem odvetnika ne jemlje dovolj resno, kar je pri nas skoraj pravilo, in če odpovetudi Ustavno sodišče, nastopi negativni povratni vpliv Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu.

S tega stališča sta obstoj in delovanje revije Odvetnik že sama po sebi simbol te odvetniške eksteritorialnosti, pa tudikritične perspektive, v kateri advokat trezni, kot rečeno, pravosodni sistem, ki ga naslavlja. Seveda je res, da je potem zaomenjeno vlogo revije Odvetnik ključnega pomena tudi vsebina vsake številke, vendar pri tem ni mogoče mimo dejstva,da je taka revija simptom ozaveščenosti celokupnega odvetniškega poklica v Sloveniji. Ker je ta poklic kakor tudi celo-kupni pravni sistem danes še vedno žrtev zgodovinskih perturbacij, je potemtakem upati, tudi glede na menjavo genera-cij, da se bo v slovenskem odvetniškem poklicu vzpostavila ne samo višja stopnja pobude ter ozaveščenosti, marveč pred-vsem tudi višja stopnja profesionalno podkovane samozavesti.

Naj iz tega razloga reviji Odvetnik ob njeni desetletnici ne samo iskreno čestitam. Predvsem bi želel, da bi se odvet-niki, pa tudi drugi pravni pisci, ki bodo v njenem drugem desetletju objavljali v reviji Odvetnik, s svojimi prispevki in znjihovo kvaliteto še bolj kot do zdaj zavzeli in angažirali.

dr. Boštjan M. Zupančič, sodnik na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu

Kot upokojena odvetnica in nekdanja generalna tajnica Odvetniške zbornice Slovenije o našem strokovnem glasilu,reviji Odvetnik, podajam sledeče mnenje.

Revija skuša s širšega zornega kota globoko zajeti problematiko odvetništva na Slovenskem, kar ji v veliki meri uspe-va. Kot nekdanja sodelavka piscev prispevkov in urednikov lahko njihovo zavzeto delo samo pohvalim, pri čemer bi moglaizvzeti le redke izjeme. Ob svoji odličnosti bi se revija lahko še v večji meri odprla v primerjave z evropskim, pa tudisvetovnim odvetniškim prostorom.

Z željo za prihodnje uspehe in prisrčnimi pozdravi!mag. Alenka Žumer, emeritna odvetnica


1. Pojem in vrste spregledapravne osebnosti

Spregled pravne osebnosti je mogočenajširše označiti kot pojav, ko pravo pri-piše določene lastnosti, pravice ali obvez-nosti enega pravnega subjekta ali pre-povedi, ki veljajo zanj, drugemu prav-nemu subjektu, pri tem pa gre za raz-merje med pravno osebo korporativne-ga tipa in njenim članom.3 Zaradi pogo-stosti pojavljanja problematike v zveziz družbami z omejeno odgovornostjose velikokrat razpravlja kar o družbi indružbeniku, kar pa ne pomeni omeji-tve možnosti spregleda na družbe zomejeno odgovornostjo niti na kapital-ske družbe. Primeri spregleda se raz-vrščajo v dve temeljni skupini, to stajamčevalni in pripisni spregled.4

Jamčevalni spregled pravne oseb-nosti vključuje primere, v katerih seenemu pravnemu subjektu naloži odgo-vornost za izpolnitev denarnih obvez-nosti drugega pravnega subjekta, pri tempa sta pravna subjekta povezana prekčlanstva v pravni osebi – eden je člandrugega. Najpogosteje gre za primereodgovornosti družbenika kapitalskedružbe za njene obveznosti (neposred-ni jamčevalni spregled). Predpostavketega spregleda so: 1. da gre za razmerje med pravno

osebo, za obveznosti katere njeni članipo zakonu ne odgovarjajo, in nje-nimi člani,

2. da ta pravna oseba ni izpolnila svojeobveznosti upniku,

3. da obstaja med uresničitvijo dejan-skega stanu spregleda (ravnanjem,ki je podlaga spregleda) in neiz-polnitvijo obveznosti vzročna zvezain

4. da je ravnanje, ki utemelji spregled,mogoče pripisati članu, ki se mu sspregledom naloži odgovornost. Razvrščanje dejanskih stanov

jamčevalnega spregleda je lahko različno,omeniti je mešanje premoženja termešanje sfer pravne osebe in njenih čla-nov, podkapitalizacijo (izredno sporno,pravna teorija spregled zaradi podka-

pitalizacije v izjemnih primerih včasihdopušča, sodna praksa skoraj enogla-sno odklanja, s čimer se strinjam) inprekomerno obvladovanje pravne osebepo njenih članih.

Za pripisni spregled pravne oseb-nosti gre, ko pravo brez posebne zakon-ske ali pogodbene norme pripiše rav-nanja, lastnosti ali védenja enega prav-nega subjekta, obveznost, katere vsebi-na je opustitev, oziroma pogodbeno alizakonsko prepoved, ki velja za en pra-vni subjekt, drugemu pravnemu sub-jektu. Tak spregled je mogoč pri vsehpravnih osebah korporativnega tipa, neglede na to, ali člani po zakonu odgo-varjajo za njihove obveznosti. V naspro-tju z jamčevalnim spregledom pravneosebnosti se vprašanje pripisnega spre-gleda pogosto pojavi v smeri član –pravna oseba (obrnjeni spregled).

Pri pripisnem spregledu gre lahkoza pripis ravnanj in prepovedi (npr. kon-kurenčne prepovedi in njihove kršitve,različne druge pogodbene ali zakonskeobveznosti) ali za pripis védnosti alilastnosti (aktualno na primer privprašanjih dobroverne pridobitve).Vprašanja pripisnega spregleda se pogo-sto pojavljajo tudi v zvezi z uporabonorm, ki predpostavljajo človeške last-nosti, za pravne osebe. Posledica pri-pisnega spregleda je nastop pravneposledice, do katere brez tega pripisane bi prišlo. Pripisni spregled večino-ma ni zakonsko urejen niti v pravnihredih, ki sicer jamčevalni spregled ure-jajo z zakonsko normo.

Spregled pravne osebnosti se vednopovezuje s takšno ali drugačno zlora-bo, ki jo pomeni ravnanje družbenikovv zvezi s pravno osebo. Zato je tudiposledica spregleda praviloma neu-godna, pravni osebi ali članom »prija-zni spregled« se z ogromno večino takov teoriji kot v sodni praksi odklanja.

2. Spregled pravne osebnostiv slovenski zakonodaji

Predmet nadaljnje obravnave so 8. člen ZGD-1 ter nekatere določbeZFPPod in ZFPPIPP, ob opozorilu, dato niso edine slovenske zakonske normena temo spregleda.5


Čla

nki Vloga odvetnika v

postopkih spregledapravne osebnosti

dr. Vida Mayr

Slovenija je ena redkih držav, ki (jamčevalni) spregled pravne osebnosti1

urejajo z zakonsko normo.2 Spregled pravne osebnosti pa ne pomeni lenorme 8. člena ZGD-1 niti le odgovornosti družbenikov za obveznosti druž-be. Pravni institut spregleda v bistvu posega v eno temeljnih načel prav-nih oseb, to je v načelo njihove ločenosti od članov (nem. Trennungsprinzip).Namen članka je opozoriti na nekaj možnosti uveljavljanja spregleda pra-vne osebnosti po slovenski zakonodaji (glede na njegov obseg je celovi-tejša obravnava spregleda nemogoča). Spregled zunaj teh okvirov je ome-njen le obrobno.

1 V slovenskem pravu uveljavljeni termin spregledpravne osebnosti se ne glede na njegov širši jezi-kovni pomen nanaša na spregled pravne osebno-sti pravnih oseb. Nemški izraz za spregled jeDurchgriff, tudi Haftungsdurchgriff (ta oznakaje sicer omejena le na jamčevalni spregled), angle-ški pa lifting the veil, tudi piercing the veil – sli-kovito gre torej za odkrivanje oz. za preboj tan-čice, ki jo pravna oseba predstavlja pred svojimičlani.2 Zanimivo je, da je ureditev spregleda z zakon-sko normo razmeroma pogosta v bivših sociali-stičnih državah (poleg Slovenije npr. še Hrvaška,Srbija, Makedonija, Madžarska, Litva), je patakšna ureditev izjema v drugih državah. Od sle-dnjih je spregled urejen z zakonsko normo npr. vkanadski provinci Quebec. 3 Zabel, B., v Velikem komentarju ZGD-1 (str. 158)opredeljuje spregled takole: »O spregledu govo-rimo takrat, kadar zakon, sodna ali upravnaodločba zanemari, zavestno prezre samostojno, zzakonom zagotovljeno bit pravne osebe in prene-se učinke nekega, prvotno na pravno osebo nave-zanega stanja, na osebo ali osebe, ki stoji(jo) zapravno osebo. Spregled pravne osebe pomeni, da

se zanika ločenost med pravno osebo in njenimipripadniki. Spregled lahko pojasnimo, če upošte-vamo dva vidika pravne osebe: njeno dejansko pod-stat (substrat) in njeno pravno bit (formalno struk-turo).«4 Primere spregleda je mogoče razvrščati še poveč kriterijih, npr. glede na smer učinkovanja naneposredni spregled (pravna oseba – član), obr-njeni spregled (član – pravna oseba) in prečni spre-gled (spregled na »sestrske« družbe).

5 Kot takšne je mogoče označiti npr. še (prejšnji)580. člen ZGD, po katerem so družbeniki, ki v pred-pisanem roku niso opravili uskladitve družbe zZGD, odgovarjali za njene obveznosti, 251. členZGD-1 (pri ugotavljanju dopustnosti pridobiva-nja lastnih delnic se za lastne delnice družbe šte-jejo tudi delnice od nje odvisne družbe), prviodstavek 558. člena ZGD-1 (odgovornost glavnedružbe za obveznosti vključene družbe), in 227. členZGD-1 (kot nedopustno plačilo delničarju se šteje



Čla

nki V nasprotju z jamčevalnim spre-

gledom tudi slovenska zakonodaja pri-pisnega spregleda pravne osebnosti neureja s splošno in abstraktno normo,kar pa načeloma ne pomeni njegovenemožnosti. Takšno stališče nakazuježe pravno mnenje Občne seje Vrhov-nega sodišča z dne 18. in 19. junija 1992,ki je potrdilo možnost pripisnega spre-gleda,6 izdano pa je bilo v času veljav-nosti 140.a člena Zakona o podjetjih,ki je (bistveno ožje kot zdaj 8. členZGD-1) uzakonjal jamčevalni spregled.

Zakon o gospodarskih družbah(ZGD-1)

ZGD-1 ureja spregled pravne oseb-nosti v 8. členu.7 Določilo uzakonja nepo-sredni jamčevalni spregled pravne oseb-nosti. V uvodnem stavku je kot posledi-ca predpisana odgovornost družbenikovza obveznosti družbe, in to ne glede nato, da bi bilo mogoče prvo alinejo inmorebiti tudi drugo razlagati tudi v smi-slu pripisnega spregleda. Določba serazlaga kot zunanja in neomejena odgo-vornost družbenikov za obveznosti družbe.Dejanski stani po posameznih alinejahprvega odstavka so navedeni alternati-vno.

Prva alineja uzakonja kot podlagoza jamčevalni spregled pravne osebno-sti zlorabo družbe po družbenikih zadosego cilja, ki je družbenikom kotposameznikom prepovedan. V okvir tealineje je mogoče uvrstiti najrazličnejšaravnanja, na primer tudi kršitev kon-kurenčnih prepovedi, ki zavezujejodružbenike kot posameznike. Prva ali-neja pa v nobenem primeru ne zajemasituacij, ko je na primer za opravljanjeneke dejavnosti predpisana določenastatusna oblika in družbeniki z usta-novitvijo pravne osebe le sledijo temu

zakonskemu določilu.8 Ponesrečena jeomejitev na družbenike kot posamez-nike, saj lahko zlorabo v smislu prvealineje zagreši tudi družbenik – pra-vna oseba.

Druga alineja nalaga odgovornostza obveznosti družbe družbenikom, kiso družbo kot pravno osebo zlorabili zaoškodovanje svojih ali njenih (zadnjidve besedici sta bili dodani z ZGD-1leta 2006, prejšnja norma ju ni vsebo-vala) upnikov. Do oškodovanja lahko pridena različne načine. Predpisana pravnaposledica je za primer oškodovanja upni-kov družbenikov nelogična – upnikidružbenika so oškodovani, potem pa sejamstvena masa (premoženje družbeni-ka) zmanjša še s tem, da mora družbe-nik odgovarjati za obveznosti družbe.

Temelj spregleda po tretji alinejije »ravnanje s premoženjem družbe kotz lastnim premoženjem« , kar pomeniravnanja, ki ne spoštujejo ločenih pre-moženjskih mas družbenika in družbeoziroma uporabo premoženja drugeosebe (družbe) kot lastnega. Pri tej ali-neji je morebiti potrebno opozorilo oprevidnosti in pravi meri – prav vsakoravnanje z nekim premoženjskim pred-metom družbe kot z lastnim v praksiverjetno še ne bo utemeljilo spregleda(pri tem se ne spuščam v davčne vidi-ke).

Četrta alineja nalaga družbenikomodgovornost za obveznosti družbe, česo v svojo korist ali v korist kake drugeosebe zmanjšali premoženje družbe,čeprav so vedeli ali bi morali vedeti,da ta ne bo sposobna poravnati svojihobveznosti tretjim osebam. Pod pojempremoženja spada celotna aktiva, izka-zana v bilanci stanja (tudi nematerial-ne pravice), je pa vprašanje, ali bi bilomogoče uvrstiti v ta okvir na primer

tržni položaj oziroma določeni krogstrank.9 Poleg zmanjšanja premoženjasta nadaljnji predpostavki za odgovor-nost družbenikov nesposobnost družbeza izpolnitev obveznosti in subjektivnielement (vednost oziroma dolžnost ved-nosti družbenikov, da bo nastopilo takšnostanje).

Drugi odstavek 8. člena ZGD-1določa smiselno uporabo prvega odstav-ka tudi za odgovornost tihega družbe-nika. Tiha družba ni pravna oseba, nisamostojni nosilec pravic in obvezno-sti v pravnem prometu, zato do odgo-vornosti družbenika za obveznosti tihedružbe že pojmovno ne more priti. Edinismiselni in uporabni pomen drugegaodstavka bi bila odgovornost tihegadružbenika za obveznosti nosilca tihedružbe.10 Vprašanje je, ali bo tudi sodnapraksa prebila jezikovni pomen druge-ga odstavka in ga začela razlagati v nave-denem smislu. V nasprotnem primerubo ta določba ostala mrtva črka napapirju.11 Tretji odstavek 8. členaZGD-1 (spori naj bi se reševali pred-nostno) po mojih izkušnjah v praksi nimaučinka.

Zakon o finančnem poslovanjupodjetij (ZFPPod)

Jamčevalni spregled pravne osebnostipredstavlja tudi v četrtem in petemodstavku 27. člena (veljavnega do 15. ja -nuarja 2008) ZFPPod uzakonjena odgo-vornost družbenikov za obveznosti izbri-sanih družb.12 Ustavno sodišče je zodločbo št. U-I-135/00 z dne 9. ok tobra200213 omejilo veljavnost četrtega odstav-ka 27. člena ZFPPod na t. i. aktivne,prave družbenike, iz dosega tega določilapa je izključilo t. i. pasivne, neprave(npr. manjšinske) družbenike brez možno-sti vpliva.

Dne 7. aprila 2007 je začel veljatiZakon o spremembah zakona o finančnemposlovanju podjetij (ZFPPod-B), ki je vceloti črtal četrti in peti odstavek 27. člena

tudi prepovedano plačilo, ki je izvršeno z njim pove-zani družbi). Določbi 251. in 227. člena pred-stavljata pripisni spregled, saj njuna posledica niodgovornost za obveznosti družbe.6 Pri odločanju o izdaji začasne odredbe protipodjetju v zasebni lastnini je upoštevno ravnanjeedinega lastnika podjetja, za katerega je upnik izka-zal nevarnost, da bo s svojim ravnanjem onemo-gočil ali precej otežil izterjavo.7 Člen 8 ZGD-1: (1) Ne glede na prejšnji člen so za obveznosti druž-be odgovorni tudi njeni družbeniki, in to: • če so družbo kot pravno osebo zlorabili za to,

da bi dosegli cilj, ki je zanje kot posameznikeprepovedan,

• če so družbo kot pravno osebo zlorabili za oško-dovanje svojih ali njenih upnikov,

• če so v nasprotju z zakonom ravnali s premo-ženjem družbe kot pravne osebe kot s svojimlastnim premoženjem, ali

• če so v svojo korist ali v korist kake druge osebezmanjšali premoženje družbe, čeprav so vede-

li ali bi morali vedeti, da ne bo sposobna pora-vnati svojih obveznosti tretjim osebam.

(2) Določbe prejšnjega odstavka se smiselnouporabljajo tudi za odgovornost tihega družbe-nika.(3) Spore glede odgovornosti družbenikov iz prve-ga odstavka tega člena sodišča obravnavajo pred-nostno.8 Npr. po Zakonu o bančništvu je lahko banka ledelniška družba. Tu ne gre za cilj, ki bi bil posa-meznikom prepovedan, gre za zakonsko določitevpogojev za dosego tega cilja prek predpisane sta-tusne oblike. 9 Zabel, B., se v Velikem komentarju ZGD-1(str. 166) zavzema za razlago, da zmanjšanje pre-moženja družbe v smislu četrte alineje ne zajemale efektivnega zmanjšanja, temveč tudi opustitevpovečanja. Razširjujočo razlago četrte alineje jenajti tudi v sodbi Višjega sodišča v Celju opr. št.Cp 827/2006, v kateri je sodišče izrazilo stališče,da lahko družbenik uresniči dejanski stan četrtealineje ne le s prenosom premoženja, temveč tudis prenosom celotne dejavnosti.

10 Zabel, B., v Velikem komentarju ZGD-1, str. 167. 11 Odklonilno o drugem odstavku 6. člena ZGDtudi Brus, M. (1998, str. XIV).12 Po četrtem odstavku 27. člena ZFPPod se je vprimeru izbrisa gospodarske družbe iz sodnegaregistra brez likvidacije štelo, da so družbeniki ozi-roma delničarji gospodarske družbe podali izja-vo o prevzemu obveznosti plačila morebitnih preo-stalih obveznosti družbe. Odgovornost družbeni-kov je bila solidarna, uveljavljati jo je bilo mogo-če v enem letu po objavi izbrisa družbe iz sodne-ga registra. Iz prikaza je zavestno izpuščena odgo-vornost družbenikov po drugem odstavku 20. člena ZFPPod, ki v praksi ni nikdar prav zaži-vela.13 Ur. l. RS, št. 93/02.


ZFPPod. Ustavno sodišče RS je s skle-pom št. U-I-117/07 z dne 20. aprila 2007,14

ki je začel učinkovati z 21. aprilom2007, začasno zadržalo izvajanje celot-nega ZFPPod-B s hkratno prekinitvijovseh upravnih in sodnih postopkov zoperdružbenike. Novih postopkov v časuzadržanja ni bilo mogoče začeti, zasta-ranje pa ni teklo. Z odločbo U-I-117/07z dne 21. junija 200715 je Ustavnosodišče med drugim ugotovilo nesklad-nost 1. člena ZFPPod-B (ki je črtal četr-ti in peti odstavek 27. člena ZFPPod) zustavo in zakonodajalcu naložilo šest-mesečni rok za odpravo neskladja. Vzvezi z uveljavljanjem odgovornostidružbenikov je odločba pomenila: • nemožnost sprožanja postopkov zoper

družbenike družb, izbrisanih po uve-ljavitvi ZFPPod-B (7. april 2007),do 15. januarja 2008, ko je stopil vveljavo ZFPPIPP (zastaranje v temčasu ni teklo, terjatve pa so se obre-stovale v skladu z vodilno obrestnomero Evropske centralne banke),

• vsi postopki (sodni in upravni), začetizoper družbenike izbrisanih družbpred uveljavitvijo ZFPPod-B (torejpred 7. aprilom 2007), se nadalju-jejo in končajo po določbah ZFPPodv besedilu, veljavnem do 7. aprila2007. Ne glede na problematičnost pred-

postavk spregleda po ZFPPod16 je torejspregled po njegovih določilih ostal vveljavi, upoštevajoč prehodno določbo496. člena ZFPPIPP se uporablja za odgo-vornost družbenikov vseh družb, izbri-sanih do 7. aprila 2007.

Zakon o finančnem poslovanju,postopkih zaradi insolventnosti inprisilnem prenehanju (ZFPPIPP)

ZFPPIPP v 7. poglavju, ki se upo-rablja od 15. januarja 2008, ureja izbrispravne osebe, ki je subjekt vpisa vsodni register (določba ni omejena nakapitalske družbe), brez likvidacije inpri tem ponovno določa odgovornost(sicer le aktivnih) družbenikov za njeneobveznosti.17

Postopek izbrisa ter izbrisni razlo-gi, z njimi povezane domneve (427.člen) in njihova primernost bi presegalizastavljeni okvir članka.18 Zato le krat-ko opozorilo, da lahko pride do izbri-sa, če družba (ali druga pravna oseba,ki ji zakon nalaga to obveznost) v dvehzaporednih poslovnih letih ni predložilaletnega poročila ali podatkov iz njega,če na poslovnem naslovu ne sprejemapošte ali v primeru nepravilnosti v zvezis poslovnim naslovom (neobstoj naslo-va ali dovoljenja lastnika objekta za poslo-vanje).

Za obravnavano tematiko sopomembna pravila o uveljavljanju odgo-vornosti družbenikov v primeru stečaj-nega postopka nad najdenim pre-moženjem izbrisane pravne osebe (443.člen), zastaralni rok za uveljavljanjezahtevkov na podlagi spregleda pravneosebnosti zoper družbenike izbrisanedružbe (deseti odstavek 442. členaZFPPIPP) in določbe o odgovornostiaktivnih družbenikov izbrisane družbeza njene obveznosti (442. člen).

Po besedilu šestega odstavka 443.člena ZFPPIPP preide v primeru stečaj-nega postopka nad premoženjem izbri-sane pravne osebe aktivna procesnalegitimacija tudi za uveljavljanje zah-tevkov na podlagi spregleda pravneosebnosti na stečajnega upravitelja.Takšnega prenosa legitimacije v pri-meru (splošnega) stečaja ni, s preno-som legitimacije je onemogočena tudiindividualna presoja upravičenosti spre-gleda (glede na posameznega upnika).Zato je prenos procesne legitimacijepo šestem odstavku 443. člena ZFPPIPPvsaj izredno vprašljiv (morebiti je vnormi pri sklicevanju na celotno 1. toč -ko prvega odstavka 442. člena ZFPPIPPtudi redakcijska napaka, ki pa bo ver-jetno v praksi povzročila kar nekajtežav).

Po desetem odstavku 442. členaZFPPIPP zahtevki iz prvega odstavka(kjer je v 1. točki izrecno omenjen tudispregled pravne osebnosti) in šestegaodstavka tega člena zastarajo v enemletu po objavi izbrisa pravne osebe izsodnega registra. Določba utegne vvečini primerov pomeniti skrajšanjezastaralnega roka, v katerem bi bilo zoperdružbenike sicer mogoče uveljavljati

spregled pravne osebnosti. Za različneroke za uveljavljanje spregleda v pri-meru nadaljnjega obstoja družbe, stečajaali izbrisa brez likvidacije ni videti ute-meljenega razloga.

Solidarna odgovornost aktivnihdružbenikov izbrisane družbe za njeneneporavnane obveznosti (zakonskijamčevalni spregled pravne osebno-sti) je določena v šestem odstavku442. člena ZFPPIPP. Sedmi odstavekopredeljuje status aktivnega družbe-nika, osmi odstavek pa v tej zvezivzpostavlja zakonsko domnevo.19

Poenostavljeno povedano bo aktivnidružbenik tisti, ki je imel v času izbri-sa položaj družbenika in je imeltolikšen vpliv za njeno upravljanje inposlovanje, da bi lahko dosegel izved-bo ukrepov finančnega prestrukturi-ranja ali vložitev predloga za začetekstečajnega postopka.20 Dokazno bremeza dejstvo, da gre za aktivnega družbe-nika, je na upniku, postavlja pa zakonv osmem odstavku istega člena zakon-sko domnevo statusa aktivnega družbe-nika, ki se navezuje s 25 odstotki gla-sovalnih pravic (družbenik skupaj spovezanimi osebami). V tem prime-


Čla

nki

14 Ur. l. RS, št. 38/07.15 Ur. l. RS, št. 58/07.16 Izbris po uradni dolžnosti in njegova posledi-ca – osebna odgovornost sta se navezovala na opu-stitev ravnanj, ki so v pristojnosti in pomenijoobveznosti poslovodstva (opustitev predložitve let-nega poročila), ali pa sta se navezovala na opu-stitve, ki ne pomenijo kršitve nobene norme (doizbrisa je lahko prišlo, če družba 12 mesecev niopravljala plačil prek svojega računa).17 Pojem družbenik zajema družbenike družbe zneomejeno odgovornostjo, komanditne družbe alidružbe z omejeno odgovornostjo, delničarje del-

niške družbe ali komanditne delniške družbe terustanovitelje ali člane druge pravne osebe (prviodstavek 9. člena ZFPPIPP).18 Odgovornost družbenikov v primeru izbrisa kapi-talskih družb in drugih pravnih oseb, za obvez-nosti katerih njihovi družbeniki oziroma ustano-vitelji ne odgovarjajo, je vsaj po dostopnih podat-kih še vedno izjema v primerjavi z drugimi drža-vami.

19 Zaradi njihovega pomena šesti, sedmi in osmiodstavek 442. člena ZFPPIPP tudi dobesednonavajam: (6) Če je pravna oseba ob njenem prenehanju po441. členu tega zakona imela neplačane obveznosti,aktivni družbeniki pravne osebe upnikom solidarnoodgovarjajo za izpolnitev teh obveznosti. (7) Aktivni družbenik po šestem odstavku tega členaje oseba: • ki je imela ob prenehanju izbrisane pravne

osebe položaj njenega družbenika in • ki je imela v izbrisani pravni osebi pred

njenim prenehanjem možnost vplivati nanjeno upravljanje in poslovanje tako, da bilahko dosegla, da izbrisana pravna osebapravočasno izvede ustrezne ukrepe finanč -nega prestrukturiranja, potrebne za zago-tovitev kratkoročne in dolgoročne plačilnesposobnosti, ali da v rokih, določenih zzakonom, predlaga začetek stečajnega postop-ka, na podlagi:

• uresničevanja upravljavskih pravic iz njenegadeleža v pravni osebi ali drugih pravic v raz-merju do pravne osebe v skladu z zakonom alipravili izbrisane pravne osebe ali

• kateregakoli drugega pravnega ali dejanske-ga razmerja z izbrisano pravno osebo ali čla-nom njenega poslovodstva ali organa nadzo-ra.

(8) Velja, če družbenik ne dokaže drugače, da jepredpostavka iz 2. točke sedmega odstavka tegačlena izpolnjena, če je bil družbenik sam ali sku-paj z osebami, ki so z njim ožje povezane, imet-nik glasovalnih pravic, ki so predstavljale najmanj25 odstotkov vseh glasovalnih pravic.20 V tem je ureditev, podobno kot prej ZFPPod,nelogična – obveznost pravočasne izvedbe ukre-pov finančnega prestrukturiranja in pravočasne-ga predlaganja stečaja je tudi po 2. poglavjuZFPPIPP obveznost poslovodstva, in ne družbe-nikov.



Čla

nki ru se dokazno breme obrne in mora

družbenik dokazovati, da kljub 25 aliveč odstotkom glasovalnih pravic niimel statusa aktivnega družbenika (kerje na primer v družbi obstajal večin-ski družbenik).

V skladu s prehodno določbo 496.člena ZFPPIPP se šesti, sedmi in osmiodstavek 442. člena ZFPPIPP upora-bljajo tudi za odgovornost družbenikovdružb, ki so bile izbrisane na podlagidoločil ZFPPod v obdobju od 7. apri-la 2007 do 14. januarja 2008.

3. Vloga odvetnika Vloga odvetnika v zvezi s spre-

gledom pravne osebnosti je dvojna.Na eni strani je treba stranki, ki želiuveljavljati zahtevek na podlagi spre-gleda pravne osebnosti, dati realennasvet glede možnosti uspeha in jostrokovno zastopati. Na drugi stranismo večkrat v vlogi svetovalcev, kilahko delujejo »preventivno« z nasve-ti o takšnem poslovanju oziroma nasto-panju v pravnem prometu, da našestranke ne bodo podvržene zahtev-kom na podlagi spregleda pravne oseb-nosti. Vse navedeno seveda predpo-stavlja, da smo z možnostjo spregle-da in njegovimi pravnimi posledica-mi vsaj seznanjeni.

Preventiva

Kot že omenjeno, gre tu predvsemza svetovanje strankam o načinu rav-nanja v pravnem prometu (seveda čenas o tem povprašajo in ne pridejo šele,ko je prepozno), ki bo vnaprej pre-prečilo možnost (uspešnega) uvelja-vljanja spregleda pravne osebnosti zopernjih.

Pri »varovanju« pred spregledompo prvi in drugi alineji 8. člena ZGD-1,ki sta normi z visoko stopnjo abstrak-cije (zloraba družbe za dosego pre-povedanega cilja ali za oškodovanjeupnikov) lahko gre v večini primerovle za priporočilo za korektno poslo-vanje, ki ne pomeni izigravanja kakršnihkoli prepovedi ali obveznosti. Gledetretje alineje (mešanje premoženja) jena mestu opozorilo, da premoženjedružbe ne pomeni lastnine družbeni-ka, temveč je treba z njim ravnati kots premoženjem tretje osebe in pri temizkazati zadostno stopnjo skrbnosti.Zadeva je lahko problematična pred-vsem pri enoosebnih družbah in pridružbah z majhnim številom družbe-nikov, v katerih pogosto pride do logi-ke »saj je vse moje« . Zakonski dejan-ski stan spregleda iz četrte alineje

8. člena ZGD-1 je glede ravnanjadružbenikov najbolj konkretiziran.Kakršno koli zmanjšanje sredstev (akti-ve), ne le sprememba oblike sredstev,lahko pomeni uresničitev prvega, obje-ktivnega elementa zakonskega dejan-skega stanu te določbe. Subjektivnielement je sicer manj oprijemljiv, ven-dar je na mestu opozorilo, da izgo-vor »saj nisem mogel vedeti« v očitnihprimerih (ko je lahko bilo vsakomur,ne le tistim z notranjimi informacija-mi jasno, da gre poslovanje in finančnostanje družbe le še navzdol, v rdečeštevilke) ne bo pomagal.

Preprečevanje spregleda po ZFPPIPPlahko (glede na vsebino predpostavk tegaspregleda) trči na utemeljen protiargu-ment stranke (družbenika), da ni nje-gova naloga niti sestavljati in predložitiletnega poročila niti skrbeti za ustrezenposlovni naslov in sprejem pošte. Obojeje res, na drugi strani pa je tudi res, daje zakonska določba trenutno takšna, kotje. Zato ne bo odveč opozorilo o izpol-njevanju obveznosti v zvezi z letnimiporočili ter objavi podatkov in odpravimorebitnih nepravilnosti v zvezi s poslov-nim naslovom. V sodni register morabiti vpisan naslov, na katerem pravnaoseba (redno!) sprejema pošto in kjerje lastnik objekta (če ni to ona sama)tudi soglašal z njenim poslovanjem.

Odvetnik kot pooblaščenec ene odstrank v postopku

In kaj storiti, ko se znajdemo v vlogipooblaščenca ene od strank v postop-ku? Seveda bomo iskali argumente vprid svoji stranki,21 verjetno pa ne boodveč nekaj opozoril.

Odločitev o začetku postopka

Pri odločanju o začetku postopka,v katerem nameravamo uveljavljati spre-gled pravne osebnosti po 8. členuZGD-1, je potrebno opozorilo, da jeuspeh izredno negotov (z vsemi stroškov-nimi posledicami, ki jih morebitna izgu-ba pravde nosi s seboj), pa če je vide-ti zadeva še tako jasna. Spregled ni inne more biti »zdravilo« za vsa oško-dovanja upnikov, zato ni vsaka izguba,ki jo upniki utrpijo v pravnem prome-tu, temelj spregleda pravne osebnosti.Takšnemu stališču pritrjujeta tako teo-rija kot praksa, slednja je še restri-ktivnejša. Uspešno uveljavljanje spre-

gleda je v praksi redka izjema, takopred slovenskimi kot na primer tudipred nemškimi sodišči. V slovenskisodni praksi je zaslediti le peščico pri-merov, v katerih je sodišče ugodilo zah-tevku na podlagi spregleda.22 Ni mojnamen odvračati od uveljavljanja spre-gleda pravne osebnosti, potrebna pa jerealna presoja možnosti v konkretnemprimeru (s katero mora biti sevedaseznanjena tudi stranka).

Trditveno in dokazno breme

Glede dokaznega bremena pri uve-ljavljanju zahtevka na podlagi 8. členaZGD-1 ni posebnosti v primerjavi zuveljavljanjem drugih zahtevkov vpravdi. Trditveno in dokazno bremeza utemeljenost zahtevka je na tožečistranki – upniku, ki uveljavlja spre-gled.23 To breme je lahko izrednotežko. Upniki imajo pred stečajnimpostopkom le podatke, dostopne izjavnih baz podatkov (bilance na Ajpes,zemljiška knjiga itd.). Na drugi stra-ni so informacije in dokumentacijadružbenikom kot »insiderjem« pravi -loma na voljo, zato bi se lahko po -ložaj glede dokaznega bremena ize-načil z njegovo prevalitvijo vsaj glededoločenih znakov zakonskega dejan-skega stanu spregleda na toženo stran-ko (npr. glede subjektivnega elemen-ta iz četrte alineje 8. člena ZGD-1).Za zdaj takšne tendence ni zasleditiniti v zakonodaji niti v praksi. Vr -hov no sodišče je na primer v sodbiIII Ips 12/2004 izrecno zapisalo, dani dopustna dokazna ponudba za infor-mativne namene, po kateri naj sodiščeizpelje dokaz z izvedencem zato, dabi stranka šele tako izvedela za posa-mezna pravotvorna dejstva.24

Pri zahtevkih iz odgovornosti družbe-nikov izbrisanih družb po ZFPPod je

21 V skladu s tistim znanim: – Kakšno pa je tvoje mnenje o tem pravnem pro-blemu?– Povej mi, koga zastopaš.

22 Sodba Vrhovnega sodišča opr. št. II Ips 186/99,sodbi Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. II Cp1638/99 in I Cpg 767/2000. 23 Po prvem odstavku 7. člena ZPP morajo stran-ke navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoje zah-tevke, in predlagati dokaze, s katerimi se ta dej-stva dokazujejo. 24 Šlo je za uveljavljanje zahtevka po 6. členu ZGD,po obrazložitvi omenjene sodbe tožeča stranka niniti trdila niti dokazala, da je družbenik družbe zomejeno odgovornostjo izpolnil katerega od dejan-skih stanov iz prvega odstavka 6. člena ZGD.Sodišče glede na pomanjkanje trditvene podlagedokaza z izvedencem ni dopustilo z obrazložitvi-jo, da izvedba dokazov (tudi npr. z vpogledom vposlovne knjige ali z izvedencem) ni namenjenapridobivanju informacij, na podlagi katerih bilahko tožeča stranka nato postavila manjkajočetrditve, poleg tega izvedenec ne izpoveduje o kon-kretnih dejstvih, temveč razlaga pravila znanosti,stroke in izkušnje.


dokazno breme za status pasivnegadružbenika na družbeniku, torej tožen-cu. ZFPPIPP ohranja dokazno bremena upniku, ga pa olajšuje z domnevo ostatusu aktivnega družbenika (več otem že v točki 3.c)).

Zastaranje

Zakon za zahtevke na podlagi spre-gleda pravne osebnosti ne predpisujezastaralnih rokov, kar pomeni, da seuporabljajo splošna pravila o zastara-nju in zastaralni roki iz Obligacijske-ga zakonika. Pri uporabi teh pravillahko pride do dilem glede začetka tekazastaranja (zapadlost obveznosti družbe,uresničitev zakonskega dejanskega stanuspregleda, kumulativno oboje), more-biti tudi o dolžini zastaralnega roka.Zahtevek na podlagi spregleda pravneosebnosti ni terjatev iz gospodarskepogodbe niti ne gre za odškodninskoali katero drugo terjatev, za katero jepredpisan triletni zastaralni rok. Zatonaj bi veljal splošni, petletni zastaral-ni rok. Po tem stališču lahko pride dosituacije, da bo zahtevek zoper pravnoosebo (za terjatve iz gospodarskihpogodb velja triletni zastaralni rok)zastaral prej kot zoper njenega članana podlagi spregleda pravne osebno-sti. O navedenih in drugih, z zastara-njem povezanih vprašanjih se praksaše ni izrekla, zato je najvarneje (če smov dvomih) tožbo vložiti pač prej, da bopravočasna tudi po restriktivnejših sta-liščih.

V zvezi z zastaranjem sta potrebniše dve opozorili. Prvo se nanaša na ome-njen deseti odstavek 442. člena ZFPPIPP,po katerem v primeru izbrisa pravnihoseb brez likvidacije tudi zahtevki napodlagi spregleda pravne osebnosti zasta-rajo v enem letu po objavi izbrisa pra-vne osebe iz sodnega registra. Pomi-sleki o primernosti takšne ureditve sobili že navedeni, trenutno pa je zakon-ska določba takšna, kot je, in jo je smo-trno upoštevati.

Drugo opozorilo se nanaša nazadržanje zastaranja po obeh odločbahUstavnega sodišča v zvezi z ZFPPod.Po sklepu št. U-I-117/07 z dne 20. ap -rila 200725 zastaranje terjatev do družbe-nikov izbrisanih družb na podlagi četr-tega in petega odstavka 27. členaZFPPod v času zadržanja izvajanjazakonskih določb ni teklo. Sklep jeučinkoval z 21. aprila 2007, pet dnipred njegovo objavo v Uradnem listu

(26. april 2007) pa do končne odločitveustavnega sodišča. Ta je bila spreje-ta 21. junija 2007 in je bila objavlje-na v Uradnem listu RS z dne 2. juli-ja 2007.26 Po 4. točki zastaranje ter-jatev do družb, ki so bile izbrisanepo uveljavitvi ZFPPod-B, ni teklo doodprave z odločbo ugotovljene neu-stavnosti (15. januar 2008 – uvelja-vitev ZFPPIPP – op. V. M.). Upošte-vajoč 43. točko obrazložitve sta seprepoved začetka novih postopkov inzadržanje zastaranja nanašala tudi nazahtevke na podlagi spregleda pravneosebnosti po 8. členu ZGD-1. Če jebila družba izbrisana brez likvidacijev času od 7. aprila 2007 do 15. januar-ja 2008, torej v tem času ni teklo nitizastaranje terjatev zoper njene družbe-nike, katerih temelj je spregled pra-vne osebnosti po 8. členu ZGD-1.

Nekaj opozoril v zvezi z 8. členomZGD-1

Člen 8 ZGD-1 ni samostojna oz.edina pravna podlaga za obveznostdružbenika do upnika. Družbenik potej določbi odgovarja za obveznostdružbe, kar pomeni, da mora najprejobstajati obveznost družbe na pravno-poslovni ali drugi pravni podlagi. Z upo-rabo 8. člena ZGD-1 k odgovornosti zaobveznost družbe le pritegnemo šedružbenika – če obveznost družbe neobstaja, družbenik po 8. členu ZGD-1nima za kaj odgovarjati.27

Izterjava terjatve družbe do družbe-nika ne pomeni spregleda pravne oseb-nosti, 8. člen ZGD-1 ni pravni temeljza uveljavljanje terjatev družbe dodružbenikov.28

Zakon za uveljavljanje odgovorno-sti razen v četrti alineji prvega odstav-ka ne predpostavlja plačilne nespo -sobnosti družbe, celo pogoja, da družbane izpolni svoje obveznosti, izrecno nepredpisuje. Ne glede na to je po mojemmnenju v vsakem primeru predpostavkauveljavljanja odgovornosti po 8. členuZGD-1 neizpolnitev obveznosti podružbi, pri tem pa se ne zahteva vode-nja sodnega postopka in neuspešneizvršbe proti družbi; zadošča poziv kplačilu.29

Dosedanja sodna praksa je zakon-sko določbo o spregledu (8. člen ZGD-1,

prej 6. člen ZGD) večidel razlagaladobesedno, dejanske stane iz prvegaodstavka pa je smatrala za taksativnonavedene. Celotni 8. člen ZGD-1 jeomejen na gospodarske družbe in vjezikovnem pomenu ne pokriva dru-gih gospodarskih pravnih oseb. Prislednjih bi lahko prišlo do spregledale z razlago in smiselno uporabo normetudi zanje, o čemer se slovenska sodnapraksa še ni izrekla.

4. Sklep

Primeri, v katerih se lahko zasta-vi vprašanje spregleda pravne oseb-nosti, so najraznovrstnejši. To veljatudi za slovensko pravo, ki jamčeval-ni spregled (poleg v ZFPPIPP uza-konjenega jamčevalnega spregleda vprimeru izbrisa pravnih oseb iz sod-nega registra brez likvidacije) urejav zakonski normi 8. člena ZGD-1 sštirimi, alternativno izoblikovanimidejanskimi stani. Ne glede na (mno-gokrat pretirano) upanje, ki ga 8. členZGD-1 lahko vzbuja pri upnikih, greza pravni institut, ki je uporaben leizjemoma, ob izkazani zlorabi. Sodnapraksa je do spregleda pravne oseb-nosti (zunaj okvirov odgovornosti poZFPPod in ZFPPIPP) izrednozadržana, v izjemnih primerih pa jezahtevek na podlagi spregleda ute-meljen tako po stališčih pravne teo-rije kot sodne prakse. Gre torej zapravni institut, uporaben le izjemo-ma in z veliko mero previdnosti, karje treba upoštevati tudi pri uveljavljanjuzahtevkov na njegovi podlagi.

Literatura in viri

– Brus, M.: Spregled pravne osebnosti, Pravnapraksa, št. 16-17/1998, str. I–XV.

– Mayr, V.: Spregled pravne osebnosti, dok-torska disertacija, Univerza v Ljubljani, Pravnafakulteta, 2006.

– Veliki komentar Zakona o gospodarskihdružbah (ZGD-1), 1. knjiga, GV Založba,Ljubljana, 2006 (v članku: Veliki komentarZGD-1).

– Zakon o finančnem poslovanju podjetij –ZFPPod (Ur. l. RS, št. 54/99, 110/99, 50/02,93/02, 31/07 in 58/07).

– Zakon o finančnem poslovanju, postopkihzaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP (Ur. l. RS, št. 126/07).

– Zakon o gospodarskih družbah – ZGD (Ur. l.RS, št. 30/93, 29/94, 82/94, 20/98, 84/98, 6/99,45/01, 59/01– popr., 57/04 in 139/04, 15/05-UPB).

– Zakon o gospodarskih družbah – ZGD-1 (Ur.l. RS, št. 42/06, 60/06, 26/07, 33/07, 67/07 in10/08).


Čla

nki

25 Ur. l. RS, št. 38/07.26 Odločba US RS, št. U-I-117/07, Ur. l. RS, št. 58/07.

27 Prim. sodbo Vrhovnega sodišča opr. št. III Ips12/2004 in sklep US RS, št. Up-520/02 (4. točka).28 Prim. sodbi Vrhovnega sodišča št. II Ips 65/2004in III Ips 145/2005. 29 Podobno Zabel, B., v Velikem komentarjuZGD-1, 2006, str. 161– 162, in sodna praksa, npr.sodba Vrhovnega sodišča št. 315/2000.



Čla

nki

Hic Rhodus, hic Salta,5 si je zago-tovo mislil spiritus movens uspešnegaslovenskega projekta mediacij (kot sodiš-ču pridružene oblike alternativnega –mirnega reševanja sporov), takratnipredsednik Okrožnega sodišča v Lju-bljani Aleš Zalar, ko ga je 1. januarja2001 začel izvajati,6 in sicer s sodelo-vanjem ožjega kroga sodelavcev (pred-vsem sodnic). Zagotovo je Zalar izlu-ščil iz primerjalnopravnih ureditev ključoz. bistvo poti do uspešnosti mediacij,ki je (deloma) zagotovo tudi v spo-znanju, da brez aktivne vloge pozna-vanja bistva (vsebinsko in poslanstva)mediacij – (tudi) na strani odvetniškega»ceha« – to vrst na oblika alternativ-nega mirnega reševanja sporov (ARS)ne more biti v nobeni družbi uspešna.7

Zato je vsakomur razumljiv Zalarjevnamen v intervjuju za Odvetnika znaslovom Odvetniki – ključ mediacij!8

Podobno stališče do odvetništva jenekoč zapisal v Pravni praksi: »Moder-ne metode reševanja sporov s pogaja-nji, s posredovanjem tretje nevtralne

osebe ali sodnim poravnavanjem solahko uspešne in učinkovite le, če so(tudi) odvetniki, mediatorji in sodnikidobro usposobljeni za izvajanje svoje-ga poklica.« 9

Če poskusim podati odgovor na klju-čno vprašanje, zakaj je mediacija dobraza stranke in njihove odvetnike. Posta-vi se sicer zmotna, pa vendar pogostadilema: Ali lahko/naj odvetnik afirma-tivno ali zaviralno vpliva na mediaci-je? Moj odgovor je pozitiven, čeprav jev praksi včasih zaslediti tudi nasprot-ne težnje.

Ta prispevek je napisan iz enegasamega vzgiba: čim bolj približati spo-razumno, mirno reševanje sporov –mediacijo – odvetnikom in vsem lju-dem (strankam slovenskih odvetnikov),saj je stara resnica, da se zadovoljnastranka vedno vrača. Zato je že v teme-lju treba zavreči pomisleke marsikate-rega nepoznavalca, da naj bi se odvet-niki »otepali« mediacij zato, da bi sporepodaljševali in s tem okrepili svoj finan-čni učinek. Začetnikom mediacij je močzgolj čestitati, da so proniciljivo našlisprožilni moment, ki odločilno vplivana uspešnost tovrstnih mirnih zunajsodnihin sodnih reševanj sporov.10 Pri tem negre le za dolžno poznavanje relevant-nega prava, ampak tudi sposobnostempatije, torej za razumevanje intere-sov in skrbi vseh strani, ki so vpletenev spor. »Najboljši odvetnik zato ni tisti,ki se dobro pravda, pač pa tisti, kidobro rešuje probleme!« 11

Takšnega zrelega in strokovno dra-gocenega stališča s področja court mana-gementa ne zagovarjajo v vseh okoljih,kjer se ukvarjajo z mediacijo.12

Za seznanitev z novostmi napodročju mediacij sta pomembna dvadogodka: 1. Slovenija je 23. maja 2008 spreje-

la sistemski zakon, ki ureja media-cijo kot osrednjo obliko alternativ-nega reševanja sporov. S tem se jetudi naša država po nekaj letih zamu-de pridružila krogu držav, ki so topodročje že pred leti uredile z zakonom. Zakon o mediaciji vcivilnih in gospodarskih zadevah(ZMCGZ/2008) temelji na prevze-mu pravil Vzorčnega zakona UNCITRAL o mednarodni trgo-vinski konciliaciji iz leta 2002. Pogla-vitne rešitve zakona, ki je začelveljati 21. junija 2008, so ljudemprijazne, saj urejajo spodbujanješirše uporabe mediacije kot kako-vostne oblike reševanja sporov, kadartretja (nevtralna) oseba pomaga reši-ti spor z različnimi tehnikami inmetodami (mirnega) reševanja spo-rov.

2. Izšel je predlog bele knjige o media-ciji,2 ki ga je izdalo Društvo media-torjev Slovenije ob pomoči 21 stro-kovnjakov s področja mediacije,3

kar je eden od prvih uspešnih posku-sov udejanjanj večletnega projektamediacij v Sloveniji.4

Mediacija inodvetništvo (1. del)

dr. Bojan Kukec1

Vsaj od leta 2001 se tudi v Sloveniji zavedamo, da so ena od najučinko-vitejših načinov alternativnega reševanja sporov prav mediacije (poleg dru-gih oblik, kot so arbitraže, konciliacije, poravnave itd.).

1 Avtor že šesto leto deluje kot mediator, odvetnikpa je 22 let, docent na VŠUP v Novem mestu zapredmet Pravo v upravljanju in poslovanju, arbi-ter na listi stalne arbitraže pri GZS, mediator po101. členu ZSDU, imenovalo ga je Ministrstvo zadelo, družino in socialne zadeve, arbiter za reše-vanje avtorskih in sorodnih sporov ter stalni spra-ševalec na pravniškem državnem izpitu za pred-meta delovno in socialno pravo ter civilno mate-rialno in procesno pravo. 2 Glej tudi Kukec, B.: Mediacija in odvetništvo,Bela knjiga o mediaciji, 2008, str. 50−55; ki(mutatis mutandis) je zaobjet tudi v tem članku.3 <http://www.slo-med.si/>4 Več o pravnih podlagah, statistiki, celo medna-rodnih nagradah EU in Sveta Evrope slovenske-mu projektu mediacij (Kristalna tehtnica pravi-ce).

5 V prevodu: Tukaj pokaži, kaj znaš! Povzeto poEzopovi basni.6 Obširneje o začetku slovenskih mediacij glej npr.(inter alia): Vovk, I.: Mediacija – prvi rezultati,ki navaja, da se zdaj z njo ukvarja šest sodnikovvišjega in okrožnega sodišča, v naslednjem letupa se jim bo pridružilo še osem novih, med njimiodvetniki ter tudi namestnik varuha človekovih pra-vic, Odvetnik, št. 12/2001, str. 11, ter Poravnalniteden, prav tam; Sekirnik, T.: (2007): Dejavnikiuspešnosti mediacije v sodnih sporih, primerOkrožnega sodišča v Ljubljani, Univerza naPrimorskem, Fakulteta za management Koper,2007, str. 8– 10, 28, 49; Jelen - Kosi, V.: Poročiloo statističnih podatkih ARS, s posredovanjem –mediacijo na Okrožnem sodišču v Ljubljani, 2001.7 Na tiskovni konferenci 10. oktobra 2001 je izja-vil: »Zelo dobro je v teh postopkih tudi sodelo-vanje odvetnikov, pa čeprav odvetniška tarifa nestimulira takšnega reševanja sporov. V večini pri-merov so bili odvetniki zelo kooperativni, kar pane velja za stranke, saj so bila njihova pričako-vanja velikokrat nerealna.« Vovk, I., prav tam, str.11. 8 Kukec, B.: Intervju z Alešem Zalarjem, Odvetnik,št. 29/2005, str. 21, 22.

9 Zalar, A.: Naslednja generacija mediatorjev,Pravna praksa, št. 18/2003.10 Bili so predvsem iz vrst sodnikov (takratnipredsednik Okrožnega sodišča v LjubljaniA. Zalar, vrhovna sodnica mag. N. Betetto, višjasodnica G. Ristin – predsednica Društva media-torjev Slovenije itd.) in so že v začetku izlušči-li bistveno vprašanje, ki so ga ob resnem štu-diju primerjalnopravnih ureditev po Evropi terob usposabljanju v Veliki Britaniji in ZDA lahkorazbrali.11 Zalar, A.: Naslednja generacija mediatorjev,Pravna praksa, št. 18/2003. 12 Tako sem npr. v letu 2005 v Sarajevu, ko sempodajal slovenski nacionalni referat s področjamediacij Mediation in Slovenia – current situa-ton lahko slišal kar nekaj referentov iz državjugovzhodne Evrope (konferenco je vodildr. Schwarz Schilling, kasnejši predstavnik EU zaBiH), ko je npr. makedonski predstavnik, odvet-nik Ž. Hadži - Zafirov opisoval težave z make-donskimi odvetniki v uvajanju mediacij, češ da»mečejo palice v kolesje« . Očitno niso imeli spoz-nanja, kakršnega je imel začetnik slovenskegaprograma mediacij …


Tema mediacij je obširna.13 Zato sev tem prispevku omejujem zgolj navlogo (predvsem slovenskega, pa tudiširše) odvetništva v mediacijah, ostaleproblematike pa se dotikam zgolj frag-mentarno (npr. vrste, mediabilnost spo-rov, pojem, načela,14 metode15).

Seveda vsako resno delo na temomediacije ne more mimo osnove –začetka, to je definicije mediacij.16 Najmi bo dovoljeno, da pojem in defini-cijo mediacij prikažem na nekolikosamosvoj način – z grafično upodo-bitvijo v obliki stripa – kot marsiko-mu najbolj priljubljene literature v otro-štvu.17

Vsaka vedrost in sproščenost je edenod potrebnih, vendar še ne zadostnihpogojev za uspešno mediacijo, saj stran-ke že tako ali tako pridejo s svojimi

bremeni in težavami na mediacijskosrečanje. To pa seveda ne pomeni, damediator kot dominus litis 18 postopkazadeve ne vodi odgovorno in resno.

Naj omenim še dve misli: Odvetniki v postopku mediacij nasto-

pamo v ambivalentni vlogi. Prvič kotpooblaščenci strank in drugič kot media-torji. V svojem dosedanjem znanstve-noraziskovalnem delu s področja media-cij sem prišel do zanimivega spozna-nja, ki ga imenujem mediacijski para-doks: »V okoljih (državah), kjer media-cija najbolje deluje in uspeva (predvsemskandinavske države, Nizozemska19),nimajo prav močnih regulatornih okvi-rov za ARS (zakonov in predpisov). Kjer(predvsem v državah JV Evrope) pa sovse regulirali z zakonodajo in avto-nomnimi predpisi, mediacije nikakor (še)niso polno zaživele.20

Tudi v odvetniških krogih (poleg širšestrokovne in znanstvenoraziskovalne jav-nosti) so mediacije nov izziv (saj so vkontinentalno Evropo prišle iz anglo-saške ureditve, predvsem ZDA, šelenekako pred slabimi tridesetimi leti),kar kaže na tisto znano krilatico Novenaloge, novi izzivi!.21

I. Zgodovinski razvoj

Omejil se bom zgolj na vlogo odvet-nikov pri postopkih, ki bi jih v prete-klosti že lahko (po vsebini, obliki aliučinkih) opredelili kot mediacijo.

Že od nekdanje Babilonije, Mezo-potamije do antične Grčije in Rima sonam polihistori22 ohranili zapise o mir-nem reševanju sporov med ljudmi. No,zanima nas vloga odvetnikov pri tem:advocatusov, oratorjev, besednikov (red-nerjev), kasneje prokuratorjev, solicita-torjev, advokatov itd.23 Iz Karantanijeso nam znane neke vrste mediacije (sta-rostne skupnosti »pod lipo« ), in če sesprehodimo skozi vlogo odvetništva včasu občega prava, v absolutizmu, v


Čla

nki

13 Na spletni strani baze podatkov COBISS (biblio-grafije) najdemo na dan 24. januar 2008 za klju-čno besedo mediacija 213 zadetkov ter še nadalj-njih 53 zadetkov za geslo mediacije.14 Ristin, G.: Temeljna načela mediacijskegapostopka, interno gradivo za izobraževanje media-torjev, Okrožno sodišče v Ljubljani, 2003, opre-deli 12 osnovnih načel, ki bi jim bilo moč pridru-žiti še kakšnega. 15 Glej npr. Betetto, N.: Metode in tehnike media-cije v pravdnem postopku, Pravna praksa,št. 21/2002, v prilogi, str. I−V; Butala A.:Zaključno srečanje, interno gradivo za izobraže-vanje mediatorjev, Okrožno sodišče v Ljubljani,2003; Kociper, M.: (2002): Kategorije mediator-jev, prav tam; Končina - Peternel, M.: Mediator,prav tam. 16 Definicij je prav toliko, kolikor je avtorjev, kio tem pišejo; pa tudi sam imam svojo, zato bi raz-glabljanje v to smer preseglo obseg prispevka.17 Avtor risb je znani slovenski karikaturist BineRogelj. Zgolj v smiselni vrstni red pri opisu media-cijskega postopka sem jih sam razvrstil, povzetopo Kukec, B.: Veliki družinski pravni priročnik,Prešernova družba, Ljubljana, 2004.

18 Seveda ta izraz (slov.: gospodar postopka) nimišljen v pomenu pravdnega sodnika, temveč –mutatis mutandis (slov.: s potrebnimi prilago-ditvami) – naj vsak mediator oceni, kako najboljedoseči sproščeno vzdušje, ki bi lahko pripomo-glo k uspešnem izidu reševanja konflikta in torejk uspešni rešitvi spornega razmerja. Verjamem,da se bodo takšnemu stališču pridružili tudi tistimediatorji, ki so si pridobili še dodatna znanjain sposobnosti (skills), npr. s področja psihote-rapije, po metodi transakcijske analize (npr. pridr. Z. Milivojeviču), kot ga obvladata (supervi-zija) predsednica Društva mediatorjev Slovenije,višja sodnica G. Ristin in odvetnik A. Razdrih.Glej npr. Ristin, G. : Mediacija v pravu EU,Podjetje in delo 6-7/2007, str. 1333; Razdrih, A.:Izkušnje mediatorja, Odvetnik, št. 30/2006, str.12 (seminar transakcijske analize – certifikatITAA). 19 Obširneje o tem Zalar, A.: Alternativno (pri-marno) reševanje sporov − globalni trendi,Podjetje in delo, št. 6-7/2007, str. 1291−1302.20 Npr. v Makedoniji, kjer je s 1. novembrom 2007začel veljati Zakon o mediacijah, pa so se mi media-

torji in odvetniški kolegi pritoževali, da odvetni-ki bolj odmagajo kot pomagajo v postopkih media-cij. Razmere v tem okolju poznam podrobno, kersem jih že začel raziskovati zaradi izdelave dok-torske disertacije na Pravni fakulteti v Skopju,poslušam pa razvoj in težave v zvezi s tem že vsajštiri leta, ko vsako leto štiri dni usposabljam(international trener pod pokroviteljstvomEvropskega sodišča za človekove pravice vStrasbourgu ter OVSCE za Makedonijo) make-donske odvetnike za nastopanje pred ESČP vStrasbourgu. Prav na pobudo dekana omenjenePF, prof. dr. Gale Galeva, sem začel komparativnoraziskavo med (v praksi uspešnim, pa ne docelareguliranim) projektom mediacije v Sloveniji termed docela reguliranim (pa v praksi nikakor šene zaživetim) projektom uvedbe mediacij v Ma -kedoniji.21 Trenutno je v Sloveniji kar nekaj avtorjev (vemvsaj za tri magisterske in tri doktorske disertaci-je), ki na aktualnem področju mirnega reševanjasporov ob pomoči ARS (še zlasti mediacij) snuje-jo relevantna znanstvena dela; seveda iz različ-nih zornih kotov (pravnega, psihološkega, mana-gerskega, organizacijskega itd.). Dne 23. januar-ja 2008 je na Pravni fakulteti v Mariborudr. Suzana Kraljič obranila doktorsko disertaci-jo z naslovom Mediacija kot metoda reševanja dru-žinskopravnih sporov (gre za prvi doktorat spodročja mediacij v Sloveniji). 22 V teoriji so opisani primeri mediacij že v Bibliji,na Kitajskem (Konfucij), v avstralski kolonijiViktoriji, v srednjeveški Angliji (Mediators atQuestions, leta 1353), na Japonskem, Afriki itd.Več v Šetinc - Tekavc, M.: Mediacija, Učila,Tržič, 2002, str. 17.23 Glej Kukec, B.: Slovensko in Vrhniško odvet-ništvo – nekoč in danes, monografija, Galerija 2,Vrhnika, 1998, str. 11– 35, Čeferin, P.:Odvetniška zbornica Slovenije – odlomki iz zgo-dovine, OZS, 2006; Vilfan, S.: (1961): Pravnazgodovina Slovencev, Slovenska maticaLjubljana, 1961; Vilfan, S.: Zgodovinska pra-votvornost in Slovenci, Cankarjeva založba,Ljubljana, 1996.



Čla

nki obeh Jugoslavijah ter v modernem odve-

tništvu, lahko ugotovimo, da je bil v16. stoletju eden prvih mediatorjev (pomoji oceni najslavnejši odvetnik, tudipravnik vseh časov v Sloveniji) dr.Martin Pegius.24 V času Ilirskih pro-vinc so po vzoru francoskih Conseilsde Prúd’ hommes (slov. svet modre-cev, ustanovljenih v Lyonu) delovalineke vrste mediatorji (ki so jim reklijudge de pais – slov. mirovni sodniki).V stari Jugoslaviji je Uredba o … porav-navanju in razsodništvu imela elemen-te mediacij, prav tako tudi Zakon o obrtih(1931), ki je predvidel razsodniške odbo-re kot prvo obliko ARS v Sloveniji.25

Tudi v samoupravni Jugoslaviji smopoznali poravnalne svete, ki povsodniso bili tako neučinkoviti, kot se jepogosto slišalo.26

Spominjam se še, da smo neke vrstemediacij izvajali sodni koncipienti vsedemdesetih letih prejšnjega stoletja oburadnih dnevih (ob sredah) na občin-skih sodiščih. Ko mi je predsedniksodišča na Vrhniki J. Obreza zaupaltakšno nalogo, sem bil ponosen in semjo vzel z vso resnostjo. Včasih mi jetudi uspelo. 27

Tudi v novi, samostojni Sloveniji smoodvetniki ves čas sodelovali pri mir-nem reševanju konfliktov.

II. Vloga slovenskegaodvetništva v mediacijah

1. Statistika

Preobširno bi bilo pisati o elemen-tih in okoliščinah, s katerimi se odvet-niki dnevno srečujemo predvsem vsodišču pridruženih oblikah mediacij vSloveniji. Ostali soavtorji Bele knjigeso zadevo orisali iz svojega zornega kota(sodniki, socialni delavci, psihologi itd.),in sicer glede prakse, metod dela ipd.

Naj zgolj poudarim, da je od 111 čla-nov Društva mediatorjev Slovenije (DMS)kar 21,62 odstotka odvetnikov. Od 125mediatorjev, ki sodelujemo v programuOkrožnega sodišča v Ljubljani, je 26 oz.21 odstotkov odvetnikov. Prevladujejo ševedno sodnice (27,2 odstotka).28 Brezdvoma je intelektualni corpus 1200 slo-venskih odvetnikov (k čemur je prištetiše 133 odvetniških kandidatov, 437 odve-tniških pripravnikov, 55 odvetniških družb,tri civilne odvetniške družbe ter osemtujih odvetniških družb), ki bi jim lahkododali še 110 kolegov iz vrst upokojen-cev veliki strokovni potencial.29 In kdorje s pravilnim pristopom znal »izrabiti«ta strokovni in intelektualni potencial, sibrez dvoma zasluži priznanje. Menim,da so mediacije zagotovo področje, nakaterem je še obilo »skritih rezerv« vsmislu court managementa, s katerim sev vseh okoljih ne spopadajo prav uspe-šno.30

2. Odvetnik »prvo sito« odločitvestrank za mediacije

Ocenjujem, da je v širši družbi pre-malo znano dejstvo, da smo prav odvet-niki »prvo sito« pri najpomembnejšiodločitvi, ali se stranka odloči za pred-log za mediacijo oz. za podajanje pis-nega soglasja za to obliko alternativ-nega – mirnega reševanja spora ali ne.

Odnos med stranko in odvetnikomtemelji najprej na zaupanju, zato je toeno najpomembnejših načel. Strankabo pogosto sledila predlogu odvetnika,saj mu zaupa glede vprašanja, ali najgre v mediacijo ali ne. Včasih se zgodi,da stranka celo povpraša odvetnika, ali

naj hkrati s sprožitvijo sodnega postop-ka predlaga tudi mediacijski postopek,skladno s 305. b členom ZPP.

Oblika mediacije v Sloveniji, ki jenajbolj razširjena, to je sodišču pridru-žena mediacija, pa je način, da (razenpredlogov strank) razpravljajoči sodnikoceni, da je stvar zrela za mediacijo. Tudiv tem primeru stranka najprej povprašaodvetnika, katere so dobre, katere slabestrani mediacije in kakšna je njegova»napoved« spora. Opravi se neke vrstepremislek (tudi cost benefit study), ali se(z vidika pozitivne napovedi nadaljnjihposlovnih in medsebojnih odnosov medpravdnima strankama ter s finančnega,časovnega itd. zornega kota) mediacija»splača« ali ne.

Vešč in izkušen odvetnik, zlasti tak-šen, ki je denimo tudi sam mediator,zato potek postopkov in morebitne pred-nosti (pa tudi nevarnosti) svoji strankilahko najbolje oceni. On bo stranki naj-bolje svetoval. Pri tem finančna učin-kovitost ne bo v ospredju, saj ima uspe-šna mediacija za stranke »pomirjujoč«učinek, pa tudi med strankami se razve,kateri odvetniki so sposobni spore reše-vati hitro in učinkovito. Tudi to je(posredno) naložba v uspešnost odve-tniške prakse, zato usposobljen in pame-ten ter etično visoko ozaveščen odvet-nik nikdar ne bo imel zadržkov gledesprejema in sodelovanja v mediacijiskupaj s svojo stranko.31

24 Njemu je postavljen spomenik pred Pravnofakulteto v Ljubljani. Bil je znani jurist, astrolog,okultist, retorik, poleg vsega pa je (kot nadškofovsvetovalec na Nemškem) opravljal tudi miritvenepostopke, vešč latinščine, grščine in hebrejščine,skratka »izredno učen ter jako spoštovan in prinadškofih kar priljubljen«. No, njegova usoda jeosupljiva. Skupaj z ženo je umrl v ječi v Salzburguleta 1592, obdolžen čarovništva . Več: Kukec, B.;prav tam, str. 35−38.25 Več Kukec, B.: Management in kolektivni delo-vni spori, doktorska disertacija v knjižni obliki,Vrhnika, 2007, str. 55–60 ter 320–351.26 Spominjam se absolventke prava, ki je oprav-ljala poravnave (v smislu mediirala) med krajanina Stari Vrhniki, pa tudi uglednega vaščana izVelike Ligojne, ki je imel izredne rezultate pri mir-nem reševanju sporov v lokalnem okolju. Sevedaso bili poravnalni sveti v delovnih organizacijah(takratni TOZD, OZD itd.) povsem neustrezni innefunkcionalni. 27 O tem duhovito piše tudi bivši minister inodvetnik Tomaž Marušič: »Mediacija ali pora-vnavanje sprtih oseb je prastari način z dobrobesedo in prepričevanjem reševati spore predzaupanja vredno osebo. Danes skuša sodnik spra-viti stranke že po vložitvi tožbe. Vselej pa ni bilotako in jih je poskušal poravnati že pred vložit-vijo tožbe, v okviru pravne pomoči, ki so jo nudi-la enkrat tedensko − takrat občinska, danes, op.p. − okrajna sodišča. Namen tega zapisa ni raz-pravljati o problemih poravnav, sklenjenih predsodnikom, temveč obuditi spomin na zabavendogodek iz svoje davne sodniške prakse …«Marušič, T.: Nekdaj pretorično vabilo, danesmediacija, Odvetnik, št. 25/2004, str. 40.

28 Vir: Kobal, M., in Sekirnik, T.: SARS, stanje26. februar 2008.29 Podatki za 15. julij 2008.30 V Makedoniji, kjer že štiri leta predavam make-donskim odvetnikom na temo Nastopanje odvet-nika pred ESČP v Strasbourgu, imajo obilo pro-blemov prav zato, ker niso pravočasno in na pravinačin odvetnikov pritegnili v projekt mediacij. Zatoenostavno ne deluje, čeprav imajo o tem posebenzakon, ki velja že od novembra 2006. Nekoliko bolj-še razmere so je na Hrvaškem in v BiH, pa ne pov-sem zadovoljive.

31 Zaskrbljujoči so tisti naši kolegi, ki včasih»kupujejo čas« (predvsem v gospodarskih sporihje zaslediti v zadnjem času ta trend) na ta način,da poizkušajo v času mediacije (predvsem loče-nih srečanj), izvedeti čim več pravno pomembnihdejstev, ki bi jih nato (čeprav je postopek tajen innačeloma velja, da karkoli se izve v mediacijskihpostopkih, ni mogoče uporabiti v kasnejši prav-di) vendarle, z obidom in po stranski poti, kasne-je uveljavljali kot veljavne argumente v morebit-nem nadaljevanju pravde, kadar mediacija neuspe. Seveda je etično takšno ravnanje nespre-jemljivo. Iz svoje izkušnje pa vem, da se v zadnjemčasu precej pogosteje kot pred leti pojavlja umiksoglasja za mediacijo med mediacijskimi sreča-nji, kar pomeni svojevrsten problem, na kateregabomo morali strokovno najti rešitev v okviru npr.DMS in kasneje morda na nek način takšno zavi-ralno ravnanje urediti ali celo sankcionirati.Nenazadnje, sem marsikatero nedeljo porabil obštudiju sodnih spisov, izdelavi neke vrste »opom-nika« , o pravno pomembnih okoliščinah in dej-stvih, ki se ob študiju sodnega spisa pred media-cijskim srečanjem pojavijo, pa je bil ves ta trudzaman (največja zadeva je bila obravnavana žena dvanajstih narokih v civilni pravdi, nato paodstopljena v mediacijo, spis je bil obširnejši odstotih strani, zanj sem porabil celo popoldne, nakoncu pa je prišlo do umika soglasja, in v tem pri-meru mediator ne dobi nikakršnega denarneganadomestila, kaj šele nagrade za svoje delo, ki paga je vestno opravil). Tudi to je ena izmed črnihplati mediacij, ki jo mediatorji včasih začutimo.Seveda pa notranje zadovoljstvo, da sem storil nekajdobrega (v prid svoje stranke) in pravne kulturemirnega reševanja sporov nasploh v naši družbi,pogosto odtehta še tako huda razočaranja.


Že ZPP iz leta 1999 je opustilnačelo zbornosti in v 15. členudoločil, da v pravdnem postop-

ku sodi sodnik posameznik in zakondoloča, kdaj sodi senat. Sodnik posa-meznik je pravilo, senat izjema. Topoudarja tudi ZPP-D, ker je črtal 31.,33. in 34. člen. Kljub temu pa je nove-la ostala nedosledna in je obdržala staronapako iz besedila ZPP/99. Celotnozakonsko besedilo, ki obravnava posto-pek na prvi stopnji, od preizkusa sodbedo podpisa izvirnika sodbe, vedno dolo-ča, da vsa dejanja izvršuje predsedniksenata. To je v popolnem nasprotju s15. členom ZPP, po katerem postopekvodi in o njem odloča sodnik posameznik.

Člen 17 ZPP-D določa, da ne gledena določbe prejšnjih odstavkov 98. členasodišče ne dovoli odvetniku, da zača-sno opravlja pravdna dejanja za stran-ko, če vlogi ni predložil pooblastila,ampak tožbo ali pravno sredstvo zavr-že. Besedilo omenja tožbo in pravnosredstvo. Kaj pa je z odgovorom na tožbo?Odvetnik potem ni dolžan vložiti poobla-stila k odgovoru na tožbo in njegovavloga ne bo zavržena. To nasprotuje ena-kovrednem položaju strank. Ničesar nidoločeno med postopkom. Če si medpostopkom stranka dobi novega odvet-nika, ta ne bo dolžan predložiti poobla-stila svoji prvi vlogi, saj ne bo zavrže-na. Besedilo 17. člena je nedosledno inrazlično obravnava procesno enak odvet-nikov položaj.

Nastaja še nadaljnji problem, in sicerglede pooblastila. Vsebina pooblastilase procesno ni spremenila od Zakona opravdnem postopku iz leta 1957.2 Vse-eno je na sodiščih nastala »cela zna-nost« o vsebini pooblastila. Zahteva se,da mora biti na pooblastilu pečat poobla-stitelja, čeprav tega zakon ne zahteva,in da odvetnik sopodpiše pooblastilo,čeprav je pooblastilo enostranski pra-vni akt. Primeri, kadar je podpis zapi-

san v črni barvi, se zavračajo, češ daso fotokopije itd. Obstaja nevarnost, dabo sodišče štelo, da taka listina splohni pooblastilo, in bo vlogo zavrnilo. Pritem pa ne velja pozabiti, da po tretjemodstavku 97. člena ZPP/99 velja, dakadar sodišče dvomi o pristnosti pis-nega pooblastila, lahko s sklepom odre-di, naj se predloži overjeno pooblasti-lo. Tretji odstavek 97. člena še velja intukaj ne sme biti arbitrarnosti v koristzavrženja vloge.

Zadnje čase se pojavlja še nadaljnjatežava. Postopek traja na prvi stopnjipet, šest ali več let in po izdani sodbise vloži pritožba. Ko je spis kakšno letona višjem sodišču, odvetnik prejmedopis, da mora predložiti pooblastilo zazastopanje stranke, ker v spisu ni poobla-stila.

Kako je mogoče, da se po desetihletih odkrije pomanjkljivost, da poobla-stila ni v spisu, ko pa mora sodišče pre-veriti to dejstvo že ob prvem odvetni-kovem dejanju. Nasprotni dokaz je prak-tično nemogoč in kako se zavarovati zatake primere, ko bo po desetih letih odvet-nik kriv, da ni predložil pooblastila intako izgubil primer, ker bo pritožbazavržena zaradi njegove opustitve. Naka-zuje se mi rešitev, da odvetnik ob pri-tožbi še enkrat priloži pooblastilo, sajbo tako imel trden dokaz svojega deja-nja. To sicer ni zahteva zakona, vendarbo ob taki sodni praksi nujno izbiratimanjše zlo.

Člen 19 ZPP-D dopolnjuje 108. člentako, da sodišče nerazumljivo ali nepo-polno vlogo zavrže, če jo je vložil odvet-nik. Predvsem bo sklep o zavrženjumoral biti obrazložen. Ne bo zadoščalosamo ponavljanje prvega odstavka 108.člena skupaj s splošnimi izrazi, da sevloga ne da preizkusiti, da zahtevek nisklepčen ipd. To določilo dopušča neo-mejene možnosti zavrženja vloge. Pri temzlasti mislim na priloge, ki so obveznisestavni del vloge po prvem odstavku106. člena ZPP. Priloge se poljubno tol-mačijo. V glavnem se zahtevajo listine,

ki so vsebinsko dokazna sredstva. Pri-loga je le taka listina, ki je sestavni deltožbenih navedb in tožbenega zahtevkain tako tvori neločljivi sestavni del vloge.Listina je priloga le takrat, kadar tozakon izrecno zahteva, kot pri obrazlo-ženem odgovoru na tožbo ali ugovoruzoper sklep o izvršbi. Najbolj tipičenprimer priloge je sporazum o krajevnipristojnosti, ki ga mora tožeča strankapriložiti tožbi, vendar zadostuje en izvodpo četrtem odstavku 69. člena ZPP/99.

Pri prilogah v več izvodih moramoupoštevati drugi odstavek 107. členaZPP. Če priloži stranka listino v izvir-niku, jo sodišče obdrži, nasprotni stran-ki pa dovoli, da jo pregleda. Zakon jejasen in še velja, vendar ga sodišča neupoštevajo. Izvirnik je unikat. Prepis jeprepis, kopija je kopija. Pri listinah tudine moremo mimo tretjega odstavka 226.člena ZPP: »Če je listina pri državnemorganu ali pri osebi, ki ji je poverjenoizvrševanje javnega pooblastila pa samastranka ne more doseči, da se listinaizroči ali jo pokaže, si jo sodišče pre-skrbi po uradni dolžnosti.« Odvetnikzaprosi za listino pri omenjenih osebah.Priloži pooblastilo in po potrebi še drugelistine. Dogaja se, da odgovora ni ali semu prošnja zavrne, češ da gre za var-stvo osebnih podatkov, da ni izkazal prav-nega interesa, da se listina izroči samona zahtevo sodišča. Ali je zdaj njegovavloga nepopolna, ker ni mogel pridobi-ti dokumenta, ki je listina kot dokaznosredstvo, sodišče pa bo štelo, da manj-ka priloga, in vlogo zavrglo.

Ne moremo mimo sedanjega stanja,da lahko tožba iz različnih razlogov ležina sodišču tudi nekaj let in jo potembo sodišče zavrže. Vložiti pritožbo alinovo tožbo, če zastaranje še ni poteklo?V primeru takega ravnanja bi moralzakon naložiti, da sodišče odloči o zavr-ženju vloge v prekluzivnem roku 30 dni,kar bi bil pogoj za pravno varnost. Čezna sodišče hitro pozvati k plačilu sodnetakse, potem naj še vsebinsko pregledavlogo.

ZPP-D ureja vročanje fizičnim ose-bam. Pri tem pozablja na najbolj zane-sljivo metodo, in sicer se vročanje fizi-čnim osebam opravi na naslovu, ki jepri pristojnem organu prijavljen kot stal-no prebivališče fizične osebe. Če ga tamni, zadenejo posledice stranko. Izmika-nje vročitvi in neprijava stalnega pre-bivališča oz. sprememb pomeni samo-voljo strank in oviro za učinkovit potekpostopka, kar se ne sme dopuščati.

Prvi odstavek 45. člena ZPP-D spre-minja 185. člen ZPP: »Šteje se, da spre-memba tožbe ni smotrna za dokončno


Čla

nki Pravdno represivni

postopek – k noveli ZPP-DJože Ilc

V Ur. l. RS, št. 45/08, je bil objavljen Zakon o spremembah in dopolnit-vah zakona o pravdnem postopku (ZPP-D), in to je že deveta spremembaZPP/99.1 Kaj pa so nam prinesle spremembe?

1 Ur. l. RS, št. 26/99. 2 Ur. l. FLRJ, št. 4/57.



Čla

nkiureditev razmerja med strankama, če bi

zaradi tega prišlo do spremembe stvar-ne pristojnosti sodišča.« Stvarna pri-stojnost ni kategorija, s katero bi stran-ke v procesu same razpolagale. Sodiš-če mora ves čas postopka po uradni dolž-nosti paziti na svojo stvarno pristojnost(prvi odstavek 19. člena ZPP/99). Ta členše vedno velja, medtem ko novela raz-veljavi njegovo uporabo. Zgodilo pa sebo, da bo okrajno sodišče odločalo orazširjeni tožbi, o zahtevku, ki nujno spadana okrožno sodišče – tudi na gospo-darsko sodstvo - čeprav s takimi primerinima izkušenj. Kje je tukaj kvalitetasodstva?

ZPP-D dopolnjuje in spreminja doka-zovanje. Člen 50 ZPP-D doda prvotne-mu besedilu 214. člena nov drugi odsta-vek, ki se glasi: »Dejstva, ki jih stran-ka ne zanika ali jih zanika brez nava-janja razlogov se štejejo za priznana,razen če namen zanikanja teh dejstevizhaja iz siceršnjih navedb strank. Stran-ka lahko učinek domneve priznanja pre-preči z izjavo, da ne pozna dejstev, ven-dar le če gre za dejstva, ki se ne nana-šajo na ravnanje te stranke ali njenozaznavanje.« Ta člen nasprotuje pravi-lom o dokaznem bremenu, o splošnoznanih dejstvih in prosti presoji doka-zov. Potemtakem bo morala stranka zani-kati vsako besedo nasprotnika, ugovar-jati vse počez. Novela uvaja nov načinpresoje dokazovanja in omogoča popol-noma mogoče in nemogoče odločitve,saj je besedilo 50. člena zelo nejasno.

Člen 52 dopolnjuje 226. člen ZPPtako, da sodišče lahko naloži stranki, dav določenem roku poda pisni povzeteknajbolj bistvenih navedb in podatkov vlistinah. Sodišče tako ukrepa tudi v pri-meru, če je dokumentacija zaradi obse-ga ali vsebine nepregledna.

Ta člen nima ne repa ne glave. Doku-mentacija je tako obsežna, kot zahtevapostopek in dokazno breme vsake stran-ke. Sodišče se ne more znebiti svoje funk-cije, svoje pristojnosti ocene dokazov,če so dokazi predloženi in se vanje nepoglobi. Potem bo lahko druga strankaočitala sodišču, da je enostavno prepi-salo bistvene navedbe druge stranke.Dogaja se, da so sodišča kriva za pred-ložitev obsežne dokumentacije. Strankazatrjuje povišanje cene in točno omeni,kje so določila o cenah v dokumenta-ciji, ki obsega več sto strani. Sodišče pazahteva predložitev celotne dokumenta-cije in s tem stranki zapreti, da bo vlogozavrglo, ker ji ni priložena celotna pri-loga, ki jo stranka omenja. Ne preosta-ne drugega, kot da predloži celotno doku-mentacijo, v kateri se sodišče izgubi.

Dokumentacija ne more biti nepregled-na, ker bi v tem primeru sodišče mora-lo oceniti vlogo kot nesposobno za obrav-navanje in uporabiti 108. člen ZPP.

Člen 54 ZPP-D predpisuje nov načinizvajanja dokazov z zaslišanjem prič, insicer tako, da stranka na poziv ali s soglas-jem sodišča predloži pisne izjave pred-laganih prič.

Klasičen ugovor, da je priča pri-stranska, je obstajal vedno, kadar jestranka že prinesla pisno izjavo. Doka-zni postopek se izvaja in se mora izva-jati pred sodiščem in nasprotna strankamora pri tem vedno sodelovati. Koli-kokrat se predlagajo priče, ki nedvom-no vedo o zadevi, vendar stranka z njimini imela nobenega stika? Kako potempridobiti to stranko, ji razložiti primerin še zapisati pisno izjavo?

Peti odstavek 236.a člena ZPP-Dzahteva, da se morajo pisni izjavi pri-ložiti kopija osebnega dokumenta inkontaktni podatki priče. To pa je že posegv varstvo osebnih podatkov.

Člen 63 ZPP-D uvaja nov, 279.ačlen, ki sodišče pooblašča, da odločibrez glavne obravnave, če se strankiobravnavi pisno odpovesta. Nima pome-na ustvarjati nekaj novega, če že zakonvsebuje 488. člen, ki določa: »Kadarpo prejemu odgovora na tožbo sodiščeugotovi, da med strankami ni spornodejansko stanje in, da ni drugih ovir zaizdajo odločbe lahko brez razpisa naro-ka izda odločbo o sporu.«

Novela spreminja 282. člen tako, dasankcionira nenavzočnost strank. Sle-dijo lahko sodbe na podlagi odpovedi,zamudna sodba, umik tožbe. Ni mijasno, zakaj taka strogost. Sodišča sodi-jo na podlagi stanja spisa, navedb, strankin dokazov, in ne na podlagi prisotno-sti in videza strank.

Ne sme se pozabiti, kako se je pro-movirala uvedba poravnalnega naroka.3Prvi odstavek 305.b člena ZPP je zapo-vedal, da se mora stranka poravnalne-ga naroka udeležiti osebno in osebnoodgovarjati na vprašanja sodišča. To jeprotiustavno. Obdolženec se ni dolžanzagovarjati v kazenskem postopku. Stran-ka bo morala na poravnalnem narokuodgovarjati toliko časa, dokler se bosodišču zahotelo. V praksi seveda nitako in se je poravnalni narok »sfižil« .Za discipliniranje strank bi se lahko za(civilni) pravdni postopek uporabil dose-danji 492. člen ZPP: »Če na prvi narokza glavno obravnavo ali kakšen poz-nejši narok ne pride nobena strankasodišče narok preloži, če pa tudi na

novi narok ne pride nobena stranka sešteje, da je tožeča stranka tožbo, umak-nila.«

Novela ZPP-D predpiše novi 286.ačlen, ki daje sodišču pooblastila, dalahko zahteva od strank določena rav-nanja. Ta pooblastila so preširoka in neja-sna. Popolnoma jasno je, da sme sodiš-če naložiti stranki rok, da se izjavi oizvedeniškem mnenju ali da predloži listi-no. Nikakor pa ni sprejemljivo, da mora-jo stranke še odgovarjati na posameznavprašanja o okoliščinah, pomembnih zaodločitev, ali da dopolnijo svoje naved-be.

To je že načelo oficialnosti in vnasprotju z vsemi predhodnimi členi, kidisciplinirajo stranke o nerazumnih vlo-gah, o pravočasnih izjavah, ki zanikajonasprotnike, in o pogojih, kaj morajovsebovati obrazložene vloge.

Člen 71 ZPP-D doda nov člen 309.aki se glasi: »Listin, ki vključujejo kon-kretne ponudbe nasprotne stranke zaporavnavo, ki so bile predložene v poga-janjih ali postopkih za sporazumno reši-tev spora ni dopustno predložiti kotdokaz v pravdnem postopku.« Ta členje nedopusten in v popolnem nasprotjus pravili dokazovanja, prosto presojo doka-zov in razpolaganjem strank s svojimizahtevki. Najbolj tipičen dokaz predpravdo je opomin pred tožbo, ki naj-manj, kar je, dokazuje, kdaj je toženastranka zapadla v zamudo.

Obstaja še druga dokumentacija odelnih sporazumih, plačilih, spremem-bah pravnega razmerja, ki je še kakopomembna v pravdi.

Novela podrobno uredi postopekobravnave na sodišču druge stopnje. Vto vsebino se ne spuščam, ker me zani-ma, kako se bo obneslo v praksi.

Pozornost vzbuja 86. člen ZPP-D,ki določa, da se 351. členu doda novdrugi odstavek, ki se glasi: »Če sodiš-če druge stopnje na seji ugotovi, da bibilo za odločitev v sporu treba upora-biti pravno podlago, na katero se nobe-na stranka v postopku pred sodiščemprve stopnje ni sklicevala in je tudi pri-tožnik v pritožbi ni navajal ter ob temstrankama ni mogoče očitati, da bi namožnost uporabe te pravne podlage obpotrebni skrbnosti mogla in morala raču-nati, sodišče druge stopnje s pisno vlogostranki opozori na možnost uporabe tepravne podlage in jima omogoči, da sepred odločitvijo o njej pisno izjavita v15 dneh po vročitvi pisne vloge. Podpogoji iz prvega odstavka 337. členatega zakona lahko ob tem navajata tudinova dejstva in predlagata nove doka-ze. Namesto pisnega poziva k pisni izja-3 ZPP-A, Ur. l. RS, št. 96/02.


vi lahko sodišče druge stopnje strankipovabi na sejo.«

Mislim, da je to nedopustno. Sodiščeni bilo nikoli vezano na pravno podlago,ki jo je navedla stranka, saj tretji odsta-vek 180. člena ZPP določa, da sodnik vzametožbo v postopek tudi tedaj, če tožeča stran-ka ni navedla pravne podlage tožbenegazahtevka. Če pa jo je navedla, sodniknanjo ni vezan. Na prvi stopnji sodnik nivezan na pravno podlago, na drugi stop-nji pa bo sodišče stranko opozarjalo nadrugo pravno podlago. Nove navedbe innovi dokazi lahko privedejo do spremembetožbenega zahtevka, kar je v pritožbenempostopku nemogoče.

Sklep Ko je začel veljati ZPP/99, je pre-

nehal veljati Zakon o pravdnem postop-ku, objavljen v Ur. l. SFRJ, št. 4/77.Zvezni sekretariat za pravosodje in orga-nizacijo zvezne uprave SFRJ je pri-pravil analizo uporabe nekaterih insti-tutov Zakona o pravdnem postopku zvidika učinkovitosti postopka in zašči-te pravic državljanov (Beograd, novem-ber 1985). Analiza obravnava uporaboZPP/77. Ugotavljal se je čas postopkana prvi in drugi stopnji. Trajanje postop-ka je bilo razvrščeno v postopke, ki sobili rešeni v treh mesecih, postopki, kiso se končali v treh do šestih mesecih,sledili so postopki, končani v enemletu, in končno postopki, ki so trajalidalj kot eno leto.

Pri poteku časa postopkov na sodiš-ču druge stopnje so obravnavali obdob-je enega meseca za rešitev zadeve, odenega do šest mesecev in več kot šestmesecev. Če to primerjamo s sedanjimstanjem, ko je za prvi narok trajalo tudišest let, so podatki neverjetni. Ne greprezreti, da je ZPP/77 vseboval še vsosamoupravno in politično kramo. ZPP/99je bil sprejet z vsemi napovedmi o bolj-šem, kakovostnejšem sojenju.

Kot sem omenil že v uvodu, je nove-la ZPP-D že deveta po vrsti. Predvi-devam, da ji bo sledila še kakšna (enaali več) – vsaka z napovedjo, da jerezultat najboljšega stanja naše zna-nosti in sodniške kakovosti, z zago-tovilom, da bo z njenim sprejetjemvse rešeno. Nosilci postopka so sodiš-če in stranke. Vsak mora opravljatitisto, kar predpisuje zakon. Nedopu-stno je, da se stranke prikazujejo kotodgovorne za vse, kar se v postopkuzgodi neprimernega, ne glede na to,kdo je to povzročil in kdo mora zato stanje odgovarjati.

Jankovič« javno odzvala Odvetniškazbornica Slovenije (OZS), ker da »bise lahko v javnosti pojavila skrb, aliljudje še lahko zaupajo odvetnikom. Vsvoji izjavi za javnost je OZS zapisa-la, da je »odvetnikova dolžnost, da varu-je poklicno skrivnost, ena izmed temelj-nih dolžnosti v razmerju do stranke intemelj zaupnega odnosa odvetnik –stranka (…) Zaupnost sodi k bistvuodvetniškega poklica in je kot taka opre-deljena v Zakonu o odvetništvu, ki vprvem odstavku 6. člena določa, da moraodvetnik kot tajnost varovati, kar muje zaupala stranka. Nespoštovanje tegadoločila predstavlja kršitev temeljneganačela odvetništva – načelo zaupno-sti.«

Pravna podlaga, ki opredeljuje odvet-nikov odnos do stranke in postavljameje njegovi lojalnosti, je predvsemZakon o odvetništvu. Ta v 5. členudoloča, da mora odvetnik odklonitizastopanje, če je v isti stvari zastopalnasprotno stranko, 6. člen določa varo-vanje poklicne tajnosti, v 11. členu paje opredeljena temeljna norma, ki pravi,da mora odvetnik pri zastopanju stran-ke ravnati pošteno, skrbno in po nače-lih odvetniške poklicne etike. Slednjaje zbrana in zapisana v Kodeksu odve-


Čla

nki

Tako je o ravnanjih naših kolegovporočala oz. objavljala ena medij-ska hiša (podobno tudi druge) in

približno tako ali pa še ostreje je to per-cipirala slovenska javnost, torej naše seda-nje in naše potencialne stranke. Na tolahko upravičeno sklepam iz osebnihpomenkov in iz odzivov svojih klien-tov.

Citati mi služijo zgolj za iztočnicoza razmišljanje o mejah odvetnikove lojal-nosti do stranke, kar je bilo od nekdajin je še danes eno od ključnih vprašanjnašega poklica.

Navedeni trije primeri so med tisti-mi, ki so precej razburili slovensko jav-nost in povzročili veliko pikrih pripombna račun odvetnikov, pri čemer prav goto-vo niso popravili slabe podobe, ki joima naš poklic že nekaj časa v sloven-ski javnosti. Pri tem niti ni bistveno,ali je taka podoba utemeljena na dej-stvih ali pa netočnih informacijah ozi-roma celo predsodkih, kajti »virtualnaresnica« je lahko celo bolj »tvorna«od resnice same.

Kolikor mi je znano, niso naši disci-plinski organi v zvezi z opisanimi pri-meri odvetniške (ne)lojalnosti kljub (eni)prijavi sprožili nobenega disciplinske-ga postopka, pač pa se je v »primeru

Meje odvetnikovelojalnosti do stranke

Andrej Razdrih

• Človek je lahko zgolj zinil od začudenja, kako je ugledni odvetnik S. Z. v sredo raztrgal svojo nekdnjo stranko Zorana Jankoviča. (...) Čega je gledala kakšna njegova stranka, je imela verjetno cmok v grlu inse je spraševala: ali bo to naredil tudi meni?

(Dnevnik, 20. oktober 2006)

• »Zadovoljen sem, da je komisija prisluhnila pritožbi Tomislava Kloko-čovnika in ji ugodila,« pravi Klokočovnikov odvetnik F. M.

(Dnevnik, 2. december 2006.)

• Upravno sodišče v Novi Gorici je zavrglo tožbo 11 izolskih svetnikov,zastopa jih odvetnik F. M., ki so menili, da jim je izolski župan Tomi-slav Klokočovnik kršil pravico do izvajanja lokalne samouprave. Takose v Izoli nadaljuje vojna živcev. V igro so spet vstopili odvetniki. Razli-ka je v tem, da F. M. ni več na županovi strani, ampak na strani opo-zicije.

(Dnevnik, 28. maj 2008 in 19. junij 2008)

• Vodstvo družbe SGP Gorica opozarja na dvolično vedenje odvetnika E. M., ki je najmanj moralno sporno. Odvetnik je do nedavnega zasto-pal SGP Gorico, sedaj pa zastopa Mestno občino Nova Gorica v postop-kih proti SGP Gorica in aktivno sodeluje pri poskusu uničenja družbe.

(Oglas SGP Gorica, Dnevnik, januar 2008)



Čla

nkitniške poklicne etike, in sicer (piše v

preambuli) z namenom, »da se utrdizaupanje družbe in zastopanih strankter družbenih in državnih organov vvlogo in delo odvetništva (…), pričemer so odvetniki sami dolžni medseboj skrbeti za izpolnjevanje tehnačel« .

Naš etični kodeks je živa zbirkanačel in pravil, po katerih se morajoravnati odvetniki pri opravljanju svoje-ga poklica in ki bi jih moral po mojemmnenju na pamet vedeti vsak član zbor-nice, oz. kot pravi pravilo št. 61: »Nače-la in pravila tega kodeksa naj bodov zavesti in prepričanju vsakega odvet-nika.«

Ta načela so se gradila praktičnood začetkov samostojnega odvetništvav Sloveniji. Prvo načelo kodeksa pravi,da »odvetnik samostojno oceni in ponajboljši vesti odloči, upoštevaje vseokoliščine, kako naj ravna v vsakemposameznem primeru, pri čemer nje-gova odločitev ne sme biti v naspro-tju z duhom načel in pravil tega kodek-sa« . V zvezi s tem kodeks priporoča,naj se odvetnik v težjih primerih gledeprimernosti svojega ravnanja posvetu-je s kolegi ali zborničnimi organi, dase po zgolj osebni oceni ne bi odločilnepravilno. Zanimive, a neuresničeva-ne so določbe kodeksa, da v primeru,če odvetnik ravna v nasprotju z nače-li in pravili kodeksa, ne da bi s temkršil odvetniško disciplino, obravnavato njegov območni zbor odvetnikov.Območni zbor sporoči odvetniku svojemnenje in ga tudi pouči ali opozori,kako naj bi ravnal (pravilo 6). Odvet-nik, ki se s tem mnenjem ali opozori-lom ne strinja, lahko predlaga o temširšo obravnavo pred častnim razso-diščem treh članov zbornice, ki jih zavsak posamezen primer določi upra-vni odbor zbornice. Slednji daje obve-zno razlago pravil kodeksa in eviden-tira primere, ki so pomembni za odvet-nikovo poklicno etiko. Pravilo 8 nala-ga odvetniku skrb, da pri svojem deluskrbi za čast odvetniškega poklicain da se varuje škodovati ugleduodvetništva.

Glede obravnavanega odnosa odvet-nik – stranka nas kodeks opominja, daje zaupanje stranke osnovno vodilo, kiga odvetnik mora upoštevati in ga nesme omajati (pravilo 47). S tem pove-zano je zelo pomembno pravilo 51, kidoloča obveznost varovanja tajnostivsega, kar je odvetniku zaupala stran-ka, kar povzema tudi Zakon o odve-tništvu. Pomembno je tudi pravilo 47,češ naj odvetnik ne sprejme zastopanja

stranke, dokler zastopa kako svojo stran-ko kot nasprotno stranko v sporu z njo,pa čeprav gre za sicer ločeno zadevo.Še daljnosežnejše je pravilo 56, ki pravi,da je osebno znanstvo odvetnika znasprotno stranko razlog, da odkloni prev-zem zastopanja proti njej.

Zastopanje zoper nekdanjostranko

Čeravno je torej povsem jasno nače-lo kodeksa, da odvetnik ne more zasto-pati dveh nasprotujočih se strank v istizadevi in da ne sme prevzeti zastopa-nja stranke, če zoper njo že zastopa kak-šno svojo stranko v drugi zadevi, pa sevendarle zastavlja vprašanje, kako je zzastopanjem nove stranke zoper nekda-njo stranko, ki je odvetnik iz katerega-koli razloga ne zastopa več.

O tem primeru kodeks izrecno negovori (in seveda zakon tudi ne), ven-dar menim, da lahko, upoštevaje duhkodeksa, odgovor poiščemo ob pomo-či drugih pravil. Če mora odvetnik tudipo odpovedi pooblastila stranki opra-viti, kar je treba, da stranki ne nastaneškoda, če mora (tudi po prenehanjupooblastilnega razmerja) ohraniti kot taj-nost dejstva, ki mu jih je zaupala stran-ka (231. člen ZPP), če je razlog za zavr-nitev zastopanja poznanstvo z nasprot-no stranko, potem je ob upoštevanju nače-la zaupanja kot temeljnega kamna odve-tniškega delovanja edino mogoče sta-lišče, naj odvetnik nikoli ne sprejmezastopanja zoper svojo stranko, tudiče je ne zastopa več, niti naj zopernjo ne ravna na kak drug način, kibi ji lahko povzročil škodo.

Zaupanja ne more biti, če ni zago-tovljena tajnost podatkov; že najboljelementarna pravna »zdrava pamet«oz. pravni občutek nam povesta, da grepri obeh načelih za nerazdružljivo celo-to. Kako drugače sploh ohranjati raz-merje zaupnosti, če se bo po preneha-nju pooblastilnega razmerja klient moralbati, da bo odvetnik kdaj v prihodno-sti v korist kake nove stranke, ki jo bozastopal, uporabljal informacije, ki jihje prejel od klienta (o njegovem pre-moženju, o njegovi osebi, o njegovihdejanjih, o njegovih razmerjih itd.)?Kako naj stranka verjame, da se njenizaupni podatki varujejo, če pa njenzaupnik in svetovalec zdaj zastopa nje-nega nasprotnika? In kako naj odvet-nik, ki si dovoli, da se znajde v takoshizofrenem položaju, to sploh reši –kako naj v sebi poravna konflikt inte-resov, ko pa je njihova konfliktnost pra-vna realnost?

Zato menim, da ne sme odvetniknikoli sprejeti zastopanja zoper nekda-njo stranko, ne glede na vse skušnjave(denar, slava, maščevanje), saj le takolahko obdrži svojo integriteto, »ohraničast poklica in ne škoduje njegovemuugledu« . V nasprotnem primeru nas bojavnost upravičeno štela za še enega odsodobnih »trgovskih« poklicev, ki delu-jejo po načelu »kdo da več«. Tako kotmorajo sodniki ohranjati absolutno nepri-stranost, pa tudi že »videz nepristra-nosti«, moramo odvetniki ohranjati zve-stobo stranki in tudi že navzven vidnoin nedvomno potrdilo takšne brezpo-gojne zvestobe.

V Odvetniku, št. 40/2008, sta dr. Jorg Sladič in mag. Pavla Sladič -Zemljakova citirala odlično definicijokanadskega sodišča glede odnosa medodvetnikom in stranko, ki je zaradiaktualnosti vredna ponovitve:

»Odnos med odvetnikov in stran-ko je posebno razmerje, ki se ga neda primerjati z ostalimi poklici in orga-nizacijami. Temeljno načelo pravi-čnosti obsega neodvisnost odvetni-škega poklica, zaupnost v razmerjumed odvetnikom in stranko in dolž-nost lojalnosti, ki jo strankam dol-gujejo odvetniki.«

Meje lojalnosti odvetnika do stran-ke je treba razlagati in predvsemrazumeti v čim širšem obsegu, pričemer velja načelo, da »je boljše večkot premalo«.

Pravila na papirju praviloma nezaživijo, dokler jih zunanja realnostne prisili, da se odzovejo in s temdejavno potrdijo. Kar zadeva pra-vila o odvetniški lojalnosti, namgrozi, da bomo tak trenutek zamu-dili, če ne bomo takoj ustreznoukrepali.

Andrej Razdrih


1. Razširjenost uporabe e-pošte in spletnih strani medodvetniki v Sloveniji

E-pošta

Razširjenost elektronskega poslo-vanja med odvetniki v Sloveniji je leta1996 preučeval že Toplišek,4 ki je vraziskavi ugotovil, da je imelo elek-tronske naslove le 15 odstotkov odvet-nikov, medtem ko jih je imelo računal-nik z dostopom do interneta le 24odstotkov. Le približno od pet do enajstodstotkov pravnikov je imelo elek-tronski naslov.5

V raziskavi leta 2007 se je izka-zalo, da so se v Sloveniji razmere karzadeva posest elektronskega naslova inuporabo e-pošte, glede na leto 1996bistveno izboljšale. Analiza odgovorovje pokazala, da s svojimi strankami preke-pošte komunicira 59 odsototkov odve-tniških pisarn pogosto in 24 odstotkovvedno, medtem ko drugi le občasno.6

Spletne strani

Glede spletnih strani odvetniškihpisarn je treba najprej poudariti, da jebila dopustnost spletne predstavitveodvetnikov v Sloveniji dolgo časa pred-met številnih debat,7 tudi zaradi pove-zave s problematiko reklamiranja odve-tniških storitev. Posamezne problema-tike s tega področja se vseskozi pona-vljajo (pri nas8 in drugod9). Danes tomaterijo ureja drugi odstavek 21. členaZakona o odvetništvu,10 ki navaja, da

»odvetnik ne sme reklamirati svojedejavnosti« , 77.b člen Statuta Odvetniškezbornice Slovenije11 pa določa, da je»neposredno ali posredno reklamiranjeodvetniške dejavnosti v nasprotju s 23. pravilom kodeksa odvetniške pokli-cne etike« in »iskanje(a) in pridobiva-nje(a) stranke na odvetniku neprimerennačin v nasprotju s 24. pravilom kodek-sa odvetniške poklicne etike«, kar pome-ni, da gre za hujše kršitve odvetniko-vih dolžnosti.

Natančnejši je Kodeks odvetniškepoklicne etike,12 ki v četrtem odstav-ku 23. člena13 pravi, da »ne gre za rekla-miranje, če ima odvetnik na spletni stra-ni podatke o svoji pisarni (delovni čas,naslov, področje dejavnosti, priznano spe-cializacijo in podobno), če so ti podat-ki resnični in se nanašajo na njegovodejavnost«. Je pa treba ob tem upošte-vati tudi prve tri odstavke navedenegačlena, ki omejujejo reklamiranje odvet-nikov; predvsem bi želeli opozoriti nanekatere omejitve drugega odstavka:»Prepovedano je reklamiranje odvetni-kove dejavnosti, kar je zlasti: hvalakakovosti lastnega dela, navajanjeuspešnih obramb, dobljenih pravdnih indrugih zadev, sodelovanja v odmevnihzadevah, števila strank in njihovepomembnosti, težavnosti rešenih zadevin podobno, sklicevanje na svojo prejšnjodejavnost, funkcije, ali položaj, sklice-vanje na strokovnost na posameznempravnem področju ali specializaciji, čemu le-ta ni priznana v skladu z zako-nom, sklicevanje na vplivne zveze inpoznanstva, dajanje neresničnih ali zava-jajočih informacij o svojem delu, skli-cevanje na sodelovanje s pomembnimitujimi odvetniki in odvetniškimi družba-mi …« , saj v praksi vendarle naletimona spletne strani, ki to, vsaj deloma,kršijo.

Na spletnih straneh se odvetnikiponekod sklicujejo na določene »tržneprednosti« (vrsta strank (banke, zava-rovalnice itd.), povezave z drugimi stro-kovnjaki (drugimi odvetniki, strokov-njaki drugih strok, poprejšnje delovneizkušnje ipd.); najdemo pa tudi nekajspletnih strani, ki se sklicujejo na publi-cistično in drugo strokovno udejstvo-vanje odvetnikov (knjige, članki itd.).


Čla

nki Ali gredo odvetniki v

korak s časom?Dolores Modic in Malči Grivec

Elektronsko poslovanje je danes skorajda nuja vsake organizacije, kar veljatudi za odvetništvo. To ima poseben položaj, saj je, v nasprotju z drugimideli pravosodnega sistema, neodvisno in samostojno v svojem delovanjudo državnih organov in je samostojna poklicna dejavnost.1 Ravno zaraditakšnega položaja se mora še bolj kot ostanek pravosodja soočiti z novi-mi in spremenjenimi razmerami v svoji okolici. Kako prilagajanje potekav Sloveniji, bo predstavljeno v nadaljevanju skozi rezultate raziskave,2 kije v svoj fokus vzela predvsem elektronske arhive, elektronske vloge terelektronsko komuniciranje in skozi rezultate analize spletnih strani slo-venskih odvetnikov, ki sta jo avtorici opravili leta 2008.3

V članku je prikazan tudi hrvaški predlog sprememb kodeksa, ki senanaša na spletne strani.

1 Tako tudi Kaučič, I., v Grad, F.: Ustavna ure-ditev Slovenije, GV Založba, Ljubljana, 2007, str. 303.2 Raziskavo Elektronsko poslovanje in odvetnikista avtorici opravili leta 2007. Več o metodologi-ji raziskave avtorici podajata v šestem poglavju.3 Analizo spletnih strani sta avtorici opravili leta2008. 4 Raziskava Slovenian Lawyers and ElectronicCommerce, 1996.5 Prav tam, študija je dosegljiva na<http://www2.arnes.si/črzjtopl/usa/anketa.htm>.6 Znotraj tega so seveda razlike, s kom komuni-kacija poteka (tako je pogostost zelo velika npr.pri strankah iz tujine, pri strankah fizičnih ose-bah je ta pogostost manjša, saj bi pogosta e-poštnakomunikacija s številnimi strankami lahko dodo-

bra ohromila delo odvetnika (dobra rešitev bi bilaob tem konkretna indikacija, kdaj bo odvetnik odgo-varjal na poslano e-pošto – analiza je pokazala,da je ta rešitev že udejanjena. Ob tem bi se avto-rici želeli zahvaliti še Roku Korenu, ker si je vzelčas za pogovor, ter dr. Bojanu Kukcu za njegovousmerjanje. 7 Glej npr. Toplišek, J.: Spletna predstavitev slo-venskega odvetnika, Odvetnik, št. 2/1999, str. 13– 20.8 Npr. Katja Vadnov je zastopala stališče, da nevidi razloga, »zakaj vzpostavitve ne bi šteli zareklamiranje odvetniških storitev« per se.Vadnov, K.: Kršitve prepovedi oglaševanja odvet-niških storitev, Pravna praksa, št. 31/2004, str. 10-11.9 Npr. Kukec, B.: Odvetnik in internetna stran(Hrvaška), Odvetnik, št. 35/2007, str. 35.10 Ur. l. RS, št. 18/93, 26/96, 24/01, 48/01, 111/05.

11 Ur. l. RS, št. 15/94, 10/95, 55/96, 45/99, 4/00,48/01, 13/02, 90/03, 131/04.12 Sprejet na skupščini Odvetniške zborniceSlovenije v Ljubljani 16. decembra 1994 in dopol-njen 7. decembra 200113 Iz zapisnika skupščine OZS z dne 7. decembra2001 sledi, da je bila opredelitev nedovoljenegareklamiranja opravljena tudi »z upoštevanjemtega instituta v kodeksih CCBE, Nemčije, Italije,Hrvaške itd.«

Slika 1: Pogostost uporabe e-pošte zakomunikacijo s strankami

Vir: raziskava avtoric, 2007.

59 %

24 %0 %17 %

vedno

pogosto

samo občasno

nikoli



Čla

nki

Spletne strani ima, glede na bazoIus-Infa Odvetniki na internetu,14 pri-bližno 10 odstotkov odvetnikov (anali-za je pokazala, da večina spletnih stra-ni »pripada« odvetniškim družbam, inne odvetnikom posameznikom). Gre za66 spletnih strani, ki so navedene v bazi,medtem ko sva avtorici prek iskalnikaNajdi.si našli dodatnih 39 spletnih stra-ni, skupaj torej 105 spletnih strani slo-venskih odvetnikov, kar pomeni, da biskupni odstotek odvetnikov s spletnimistranmi še nekoliko porasel.

Spletna stran po mnenju odvetnikovbistveno ne prispeva k prepoznavnosti,kar je razvidno tudi s slike 6.

Navedeno mnenje odvetnikov ni pre-senetljivo, saj je možnosti za način izbi-re odvetnika več:15

– priporočilo, – prek odvetniških zbornic ali drugih

stanovskih organizacij, – prek rumenih strani ali lastnega poiz-

vedovanja, – prek zavarovalnic in – prek interneta.

Nemška raziskava16 je pokazala, dakar polovica anketiranih izbere odvet-nika glede na priporočilo prijateljev inznancev. Pojasnjuje pa dejstvo, zakaj raz-meroma velik odstotek odvetnikov splet-ne strani sploh nima oz. niti nima veli-kega interesa, da bi obstoječe spletnestrani prijavili tudi v bazo Ius-Info,17

saj odvetniki od postavitve in vzdrževa-nja spletne strani vendarle nadejajo tudineke pozitivne koristi zase.18

Najpogostejši podatki, ki se poja-vljajo na spletnih straneh, so:19

– splošna kratka predstavitev pisarne– 82,5 odstotka;

– telefonska številka – 100 odstotkov,številka telefaksa – 98 odstotkov,e-pošta – 98 odstotkov, naslov –100 odstotkov in zemljevid – 80odstotkov, navedba uradnih ur –76,12 odstotka, navedba jezikov, vkaterih poslujejo – 46 odstotkov(poleg tega še davčna številka itd.);

– področja, s katerimi se odvetniškapisarna ukvarja – 95,2 odstotka (ternjihova specifikacija – 68,2 odstot-ka);

– članstvo v stanovskih organizacijahin združenjih20 (razen OZS) – 19odstotkov (večina odvetnikov seve-da navaja članstvo v OZS, medtemko logotipa zbornice skorajda ni bilozaslediti21);

– odvetniki in njihova predstavitev –95,2 odstotka (iz slike 5 je razvid-no, katere informacije se pojavlja-jo; poleg tega ima večina fotogra-fije (vsaj nekaterih) zaposlenih oz.odvetnikov22);

– povezave na druge spletne strani –58,7 odstotka;

– spletne strani v tujih jezikih(angleščina – 49 odstotkov, nemščina– 24 odstotkov, italijanščina – 8odstotkov, ostali jeziki, ki se poja-vljajo v omejenem številu, so šefrancoščina, ruščina, srbščina,hrvaščina in španščina).Med dobre prakse pa lahko ume-

stimo denimo: – elektronske obrazce za prvi pravni

nasvet (za BPP) ali pa elektronskeobrazce za naročilo na sestanek priodvetniku,

– predpripravljeni vzorci nekaterihizjav (npr. izjave o avtomobilskinesreči), ki so na voljo na spletnistrani in jih lahko stranke vnaprejizpolnijo (tudi stranki je v pomoč,če ima nekakšen »smerokaz« , kate-ri podatki so relevantni),

– opis postopka pri odvetniku oz.navedba dokumentov in dokazil, kijih morajo stranke predložiti priposamezni vrsti postopka,

– podrobnejša specifikacija področij,s katerimi se odvetniki ukvarjajo(navedeno je lahko v veliko pomočprava neukim strankam, da si lažjeizberejo specialista za področje nji-hove zadeve),

– nekaj aplikacij tipa »e-odvetnik« ježe danes moč zaslediti na spletnihstraneh (potrebna bi bila sevedapodrobnejša analiza tega, kaj s sebojprinašajo),

– interaktivni zemljevidi (mnoge odve-tniške pisarne so izredno inovativnepri predstaviti svoje lokacije svojimstrankam).

2. Elektronski arhiv inodvetniki v Sloveniji

Anketirance smo najprej spraševalio arhivu, njegovi obliki in razlogih zatako odločitev. Največ, kar 58 odsto-tkov odvetniških pisarn, uporablja elek-tronski in fizični arhiv hkrati, medtemko ostale uporabljajo le fizični arhiv

14 Ob tem je treba poudariti, da baza temelji napodatkih, ki so jih dostavili odvetniki oz. odvetni-ške družbe, in ni popolna. Nadaljnja analiza jepokazala,da spletne strani iz baze Ius-Infa dose-gajo približno 63 odstotkov vseh spletnih strani,medtem ko 37 odstotkov spletnih strani v bazi ninavedenih. Zanimivo bi bilo vedeti, zakaj je pri-šlo do tako velike razlike. Mar odvetnikom vpis vbazo ni dovolj zanimiv?15 Povzeto po Spreng, N., M.: Anwalt undMandant, München, Deutscher TaschenbuchVerlag, 2005.

16 Gre za raziskavo INFAS (Institut für ange-wandte Sozialwissenschaft), ki jo povzemamo poprav tam.17 To potrjujejo tudi pogovori avtoric s posamez-nimi odvetniki.18 Težko bi rekli, da odvetniki spletne strani postav-ljajo in vzdržujejo zgolj in samo zaradi »informi-ranja strank«. Kot pravi tudi dr. Plauštajner, je»reklama namreč vedno tudi boj za trg, zato nemore ostati zgolj na informacijski ravni« .Plauštajner, K.: Reklama – neizbežni sopotnikodvetnikov?, Pravna praksa, št. 67/2003, priloga,str. XIII.19 Glede na analizo spletnih strani odvetnikov, kijih je najti prek baze Odvetniki na internetu.

Podobno so ugotovili tudi v družbi Sonce.net, očemer je bilo napisano že v »spletnem smeroka-zu« v PP (glej Koritnik, B.: Odvetniki na spletu,Pravna praksa, št. 8/2008), avtorici pa sva kon-taktirali tudi omenjeno družbo, v kateri so namav pogovoru dejali, da je šlo le za »hiter pregled«spletnih strani, in sicer le tistih, ki so v bazi. 20 Upravni odbor OZS je na seji 24. januarja 2006sprejel sklep, da je navajanje članstva v združe-nju dopustno.21 Upravni odbor OZS je na seji 21. decembra 2004sprejel sklep, da uporaba logotipa OZS odvetni-kom ni dovoljena, saj bi bila zavajajoča.22 Številne debate so tekle tudi o tem, ali je do -pustna predstavitev odvetnikov s fotografijami.

Slika 2: Odstotek omenjanja tržnih pred-nosti in publicistične dejavnosti

Vir: analiza avtoric, 2008.

05

10152025303540

tržne prednosti knjige,članki,seminarji

odstotek spletnihstrani

Slika 3: Prepoznavnost odvetniške pisar-ne zaradi spletne strani


0% 17%

22%61%

zelo je pripomoglak prepoznavnosti deloma jepripomogla kprepoznavnosti

komaj zaznavno jepripomogla kprepoznavnosti

nimamo spletnestrani

Slika 4: Pogostost nekaterih informacijo odvetnikih posameznikih

Vir: analiza avtoric, 2008.

010203040506070

info. o

izobraz

bi

po

dročje

dela

info. o

izku

šnjah

publi

c. mail

jeziki

Odstotek spletnih strani


(40 odstotkov). Med tistimi, ki upora-bljajo tudi elektronski arhiv, je 54 odsto-tkov takih, ki tovrstno obliko arhiva upo-rabljajo tudi za stare zadeve. Ob tem jetreba opozoriti, da ni povsem jasno, ali»uporaba za stare zadeve« ne obsegamorda le prenosa starih vlog v elek-tronski arhiv (in ne prenosa vse doku-mentacije v elektronsko obliko).

Uporaba elektronskega arhiva je tudisicer po obsegu omejena, deloma tudizato, ker sodišča v Sloveniji ne poslu-jejo elektronsko.23 S tega vidika je tudirazumljivo, da 70 odstotkov pisarn, kiuporabljajo elektronski arhiv, vodi vobliki elektronskega arhiva le vloge.Zanimivo bi bilo natančneje preučititudi, kako ta sistem rešujejo odvetniškepisarne, ki so odgovorile, da imajo vobliki elektronskega arhiva vse gradivo(dva odstotka).24 Med uporabniki elek-tronskega arhiva je 39 odstotkov anke-tiranih odvetniških pisarn takih, ki gauporablja že več kot tri leta. Glede nato, da elektronski arhiv prinaša upo-rabnikom številne prednosti, sva z anke-to poskušale ugotoviti tudi razloge zanjegovo uvedbo. Kar 88 odstotkov odve-tniških pisarn je kot glavni razlog naved-lo hitrost dostopa do podatkov. Kot jerazvidno iz slike 7, kot razloge navaja-jo tudi enostavnost in preglednost vode-nja evidenc, prihranek časa in denarja.

Najbolj razširjen program za pisar-niško poslovanje odvetnikov je Shake-speare, saj ga uporablja 16 odstotkovodvetniških pisarn. Mnogo anketiranihkot program za vodenje arhiva upora-blja kar Microsoft Office oz. Word. Spetdruge odvetniške pisarne pa uporablja-jo programe, napisane po naročilu, aliprograme, ki so rezultat lastnega zna-nja. V uporabi je tudi Law Office (10odstotkov odvetniških pisarn). Smotrnabi bila čimprejšnja koordinacija upora-be programov na strani Odvetniške zbor-nice Slovenije.

Glede na dejstvo, da kar 40 odstot -kov odvetniških pisarn nima elektron-skega arhiva, je vprašanje o razlogih zaneuvedbo elektronskega arhiva še kakorelevantno. Med razlogi, ki prevladuje-jo, naj poudarimo zlasti odgovor, da stavzpostavitev in vzdrževanje elektronskegaarhiva predraga25 (58,8 odstotka odve-tniških pisarn). Med drugimi razlogi jedejstvo, da fizični arhiv zadovoljuje vsepotrebe odvetniške pisarne (17,7 odstot-ka odvetniških pisarn) oz. da progra-mov, ki to omogočajo ne poznajo.

3. E-storitve v pravosodjudanes in njihova uporaba vprihodnosti

Posamezni procesi celotnega pravo-sodja potekajo že dlje časa, nekatere pro-jekte lahko upravičeno smatramo kotuspešne. Med njimi naj omenimo le e-zemljiško knjigo, ki ima danes okolimilijon zadetkov na leto.26 Danes večkot 90 odstotkov odvetnikov uporabljastoritve e-zemljiške knjige. Prav tako jev uporabi elektronski dostop do sodneprakse na spletišču Vrhovnega sodišča,Ius-Infa, e-sodnega registra, Ajpesa itd.Podobno potrjujejo tudi povezave, ki svajih našli na spletnih straneh odvetnikov.V raziskavi sva posebno poudarili tudiprojekt E-izvršba,27 ki je začel delova-ti z veliko zamudo in ga je namerava-lo uporabljati kar 97,6 odstotka anketi-ranih odvetnikov.

Kar 95 odstotkov vprašanih podpi-ra tudi nadaljnje uvajanje novih e-sto-ritev v pravosodju, med predlogi so naj-bolj podprti e-zemljiški predlog (85,7odstotka) in e-pravdni postopek (59,5odstotka). Vprašani pa podpirajo tudidruge oblike e-poslovanja, kot so e-vloge,možnost registracije družbe, možnostobveščanja strank o narokih ter elek-tronsko pridobivanje raznih potrdil.

4. Metodološke opombe

Raziskavo med slovenskimi odvet-niki smo izvedli v obdobju od junija dojulija 2007 prek e-pošte, za podlago pasmo vzeli imenik odvetnikov Odvetniškezbornice Slovenije,28 v katerem so nave-deni tudi njihovi e-poštni naslovi. Trebaje opozoriti, da nekaj od navedenihnaslovov ni delujočih, prav tako vsiodvetniki v imeniku nimajo z e-poštne-ga naslova.29 Odziv na anketo je bil slab,saj je izpolnjeni anketni vprašalnik30 vrni-lo le 5,2 odstotka31 vprašanih.

Analizo spletnih strani smo izvaja-li v obdobju od marca do aprila 2008.Ob tem smo se za podrobnejšo anali-zo naslonili na podatke v bazi Odvet-niki na internetu,32 ki jo je v sodelo-vanju z OZS pripravil Ius-Info. V baziso spletne strani, ki so jih prijavili odvet-niki oz. odvetniške pisarne, kar pome-ni, da je pomanjkljiva, vendar edina zaob-sežena celota, v kateri je 66 spletnihstrani (tri so nedelujoče) odvetniškihpisarn oz. odvetnikov posameznikov,na katere lahko dostopimo prek linkov125 odvetnikov (ker posamezni linki vodi-jo do istih spletnih strani, je odvetni-kov seveda več, kot je spletnih strani33).Te strani smo tudi podrobneje analizi-rali. Nadalje smo izvedli še pregledostalih spletnih strani slovenskih odvet-nikov prek iskalnika Najdi.si, in sicerz iskalnimi poizvedbami »odvetnik«,»odvetniška pisarna« in »odvetniškadružba«. Našli smo še 39 spletnih stra-


Čla

nki

23 V nasprotju s tem smo lahko v reviji Odvetnikprebrali nekatere dobre prakse iz drugih držav;posebej bi poudarili avstrijski sistem, po kateremje tožbo v zadevi v vrednsoti 30.000 evrov manjkot odvetnik dolžan posredovati prek t. i. elek-tronske pravne komunikacije že od leta 1999. Zaveč glej Sedušak, T.: Elektronska komunikacijain pravni poklici v Evropi, Odvetnik, št. 30/2006,str. 21.24 Navedeno je zanimivo tudi zaradi dokaj stro-gih pogojev za uničenje starih spisov, kot ga dolo-ča 66. člen Statuta odvetniške zbornice Slovenijein ga še dopolnjujejo pravilniki (npr. Pravilnikpostopka uničenja spisov in poslovanja komisijeza uničenje spisov Območnega zbora ljubljanskihodvetnikov z dne 6. septembra 2005), ki predvi-devajo precej dolg postopek in industrijsko uni-

čenje teh spisov. Po podatkih avtoric (za ljubljanskiobmočni zbor) se, glede na število teh postopkov,poraja dvom o tem, ali res vodijo zgolj elektron-ske arhive ali pa ni šlo morda le za nerazumeva-nje anketnega vprašanja.25 Če si pogledamo trenutno, glede na anketo, naj-bolj uporabljan program (srednji paket), ta trenutnostane od 700 do 800 evrov (odvisno od številalicenc).26 Za več glej Modic, D.: Ali je slovensko pravo-sodje pripravljeno na projekt e-pravosodja?,Ustvarjalna organizacija, Kranj, Moderna orga-nizacija, 2007.27 Identificiramo lahko predvsem te prednosti e-izvršb: (1) prijaznost uporabniku, (2) dostopnost,(3) hitrost, (4) enostavnost, (5) cenenost.

28 Imenik je dostopen na <http://www.odv-zb.si/iskalnik.aspx>.29 Čeprav bi odvetniki skorajda morali poslovatiz e-pošto. Prav tako so se začetne ideje o obve-ščanju članov OZS le po elektronski poti začeleže pred časom, tako je tak predlog podal dr. Plauštajner že na seji upravnega odbora OZS.30 Nekateri so na pošto odgovarjali, a je bil vrnje-ni vprašalnik bodisi prazen bodisi ga sploh ni bilov priponki e-pošte. 31 Številsko gre za 65 pravilno izpolnjenih anket-nih vprašalnikov, kar zadošča za majhen vzorec.32 Baza je dostopna na <http://www.ius-softwa-re.si/seznami/odvetniki_na_spletu.asp>.33 Ob tem še opomba, da so nekatere odvetniškedružbe podale informacije za vse ali skoraj vseodvetnike v bazi, spet nekateri pa le enega od odvet-nikov.

Slika 5: Razlog za uporabo elektron-skega arhiva med odvetniškimi pisar-nami v Sloveniji


16 %

56 %

76 %88 %

4 %

0 %10 %20 %30 %40 %50 %60 %70 %80 %90 %

100 %

prih

rane

kde

narja

prih

rane

kča

sa

eno

stav

nost

inpr

egle

dnos

t

hitr

ost

dost

opa

dopo

datk

ov

drug

o



Čla

nkipogodbe ter ne sme vsebovati t. i. scroll

okenc (7. člen predloga). Načeloma jeprepovedano izkoriščanje avtorskih del(8. člen predloga), kakršnega koli slo-gana, ki bi vzbujal pozornost, ali drugeoznake, ki bi jo lahko smatrali kotreklamni oglas (9. člen predloga), alipasic, ki bi bile vezane na spletno stranodvetnika (10. člen predloga). Poleg tegaso prepovedane povezave tudi na vsedruge spletne strani (razen spletne stra-ni HOK), kar avtorici spet ne smatra-ta kot smotrno prepoved, ker gre zadobrodošlo pomoč strankam, poleg tegade facto situacija kaže na to, da splet-ne strani odvetnikov danes vsebujejo šte-vilne povezave na druge spletne strani(od tega največkrat na OZS, na splet-ne strani sodišč ipd.) (10. člen predlo-ga). Spletna stran odvetnika tudi nesme vsebovati niti ponudbe niti kakršnekoli navedbe, vezane na plačilo odve-tniških storitev (13. člen predloga).

Navedba imen strank ni dopustna,prav tako ni dopustno navajati vodenihprimerov, je pa mogoče navesti ozna-ko splošne vrste primerov, s katerimise odvetnik ukvarja (12. člen predlo-ga). Nadalje je dopustno, da spletna stranvsebuje: – fotografijo odvetnika, – življenjepis, – pravne in sodne publikacije ali opis

njegovih delovnih izkušenj, – navedbo poznavanja tujih jezikov

(11. člen predloga). Spletna stran lahko vsebuje tudi

e-poštni naslov odvetnika (18. člen pred-loga). Vse navedbe morajo biti resnične,objektivne in točne (11. in 5. člen pred-loga).

Naslove spletnih strani morajo odvet-niki sporočiti HOK v treh dneh po obja-vi spletne strani na internetu (15. členpredloga). HOK preveri oz. preverja, alije spletna stran v skladu s pravili (16. členpredloga). Pritožbo lahko podata takoHOK kot tudi vsak odvetnik, po preje-mu te pa se spletna stran ukine (16. členpredloga). Odgovornost odvetnikov gledespletnih strani je široko zastavljena (karv dveh členih, v 4. in 14. členu predlo-ga, ki pa se delno prekrivata). Tako jeodvetnik v celoti odgovoren za vsebinospletne strani, tudi če ob tem izkoriščadelo drugih. Prav tako je odgovoren tudiza podatke, ki se nanašajo nanj, na sple-tni strani odvetnika, s katerim sodeluje.

6. Sklep

Avtorici sva želeli prikazati pred-vsem stanje, kakršno je (sein), najinnamen ni bil dajati predloge, kako naj

bi bilo (sollen); pa vendarle se je medpreučevanja stanja rodilo tudi nekajpredlogov:a. koristna bi bila priprava strategije

uvajanja elektronskega poslovanjaodvetnikov, ki bi služila kot smer-nica odvetnikom pri uvajanju tega;38

b. Odvetniška zbornica Slovenije najpostavi jasna koherentna pravila39

o spletnih straneh odvetnikov, ki najtemeljijo na tem, kaj se de facto žepojavlja na spletnih straneh odvet-nikov na eni strani in tem kar jemoralno na drugi strani;

c. nabava programa za elektronskovodenje odvetniške pisarne (OZS),kar bi omogočilo cenejši dostop dopotrebnega programa ter povezova-nje tudi z ostalimi storitvami v e-pravosodju (ter morda tudi možnostpovezave odvetnikov v mrežo);

č. premislek o postavitvi modelne splet-ne strani (OZS), ki bi omogočalavsem odvetnikom (poenoteno) pred-stavitev v skladu z pravili, ter pre-verba, ali je mogoče pridobiti skup-no domeno,40 ki bi jo lahko upora-bljali vsi odvetniki;

d. preostali odvetniki naj sporočijo svojespletne naslove OZS oz. Ius-Infu(obrazec je na internetu), tisti pa, kiso sporočili le posamezne informa-cije (npr. le nekatere odvetnike vdružbi), pa naj te informacije dopol-nijo. Naj odvetniki tokrat hodijo»korak pred napredkom« (čepravdanes še vedno velja, da si posa-mezniki izbirajo odvetnika predvsemprek priporočila prijateljev, se nava-de ljudi pod vplivom informacijsketehnologije hitro spreminjajo). Najbo torej odvetnikova spletna strannekakšen »podaljšek pisarne« ;41

e. OZS naj poskrbi za skupno oglaševa-nje elektronskega poslovanja odvet-nikov (avtoricam se zdi to bolj smo-trna rešitev kot pa širitev poljadopustnosti oglaševanja posamez-nih odvetnikov).

ni (ali 37,15 odstotka spletnih strani),ki smo jih analizirali v omejenem obse-gu (članstvo, tržne prednosti, publici-stična dejavnost).

5. Spremembe v hrvaškiureditvi kot morebitno vodiloslovenskim odvetnikom

Načrt predloga dopolnitev Kodeksaodvetniške etike34 (v nadaljevanju pred-log) odvetniške zbornice Hrvaške35 (vnadaljevanju HOK) iz februarja letos pri-naša določnejšo in podrobnejšo ureditevspletnih strani odvetnikov.36 Predlogpoudarja, da spletne strani načeloma nisov neskladju s Kodeksom odvetniške etiketer same po sebi ne pomenijo kršitvepravil odvetniške etike, ki prepoveduje-jo reklamiranje odvetnikov (1. člen pred-loga). Spletno stran odvetnika37 ima lahkole odvetnik, odvetniška pisarna ali pa odve-tniška družba (2. člen predloga), s temda mora naslov spletne strani vsebovatiime ali del imena odvetnika, ki ne smeomogočati (tržne) prednosti kakega ododvetnikov (s tem da bi bilo prek brskal-nika lažje najti ravno njegovo spletnostran) (6. člen predloga). Predlog poda-ja tako dopuščene elemente kot tudi pre-povedane elemente spletne strani. Opo-zarja na to, da je namen spletne straniponuditi javnosti dostop do informacij(5. člen predloga), nikakor pa ne smevsebina spletne strani služiti reklamira-nju (9. člen predloga).

Na spletni strani ni dopustno vodi-ti knjige gostov, niti števca obiskoval-cev (v Sloveniji nekaj takih spletnih stra-ni odvetnikov najdemo – glej zgoraj),niti ni dopustna možnost izpisa elek-tronskih naslovov obiskovalcev. Dovo-ljeno ni tudi shranjevanje kakršne kolivsebine s strani odvetnikov (navedeneprepovedi avtorici ne priporočava, sajje danes moč prenesti s strani odve-tniških pisarn obrazce, ki omogočajolažje in učinkovitejše delovanje in rav-nanje odvetnika – glej pod dobre prak-se). Nadalje na spletni strani ne smebiti možnosti sklepanja kakršne koli

34 Kodeks je bil sprejet na skupščini HOK 18. februarja 1995 in dopolnjen 12. junija 1999.35 Dopolnitev je bila predlagana v luči imple-mentacije Direktive 2000/31/EC v hrvaško zako-nodajo ter verjetnih dopolnitev Zakona o elek-troničkoj trgovini.36 Avtorici načrt Predloga povzemata po Matić,T.: Nacrt prijedloga dopuna Kodeksa odvjetničkeetike, Odvjetnik 3-4/2008, str. 70-71.37 Člen 3 Kodeksa podaja definicijo, in sicer, daje »spletna stran ... elektronska publikacija, ki vse-buje podatke o odvetniku, odvetniški pisarni aliodvetniški družbi. Spletna stran sme vsebovati tudiobseg pravnih storitev, ki jih ponuja odvetnik.«

38 Temelje so posamezniki že pripravili, npr. BorutŠkerlj na delavnici Modernizacije pravosodnegasistema pravosodja e-pravosodje v letu 2007.Škerlj, B.: Projekt prenove informacijskega siste-ma v pravosodju e-pravosodje, predstavitev nadelavnici, 11. januar 2007, Volčji Potok.39 V pomoč je lahko, poleg navedenega hrvaške-ga predloga, tudi npr. italijanski Codice deonto-logico forense. O njem je pisal že dr. Primožič vreviji Odvetnik. Primožič, K.: Informiranje inomejeno reklamiranje, Odvetnik, št. 17/2002, str. 23-24. Vendar pa je treba opozoriti, da je bilod takrat kodeks še enkrat spremenjen, in sicer 24. januarja 2006.40 Domena odvetnik.si je že zasedena.41 Tako npr. Primožič, K.: Listina o vlogi odvet-nika v 21. stoletju, Odvetnik, št. 12/2002, str. 25-26.


Gneča na smuščiščih

Novela ZVSmuč pa ima tudi neka-tere nedorečenosti, zlasti glede pre-pustnosti smučišča. Morala bi predpi-sati ukrepe, ki bi preprečevali gnečo nasmučišču. Ni bilo ravno najbolj ko -ristno, da je novela iz besedila osnut-ka črtala upravljavčevo dolžnost ukre-panja ob ugotovitvi prekoračitve dopu-stne zmogljivost smučišča, ki je dolo-čena v dovoljenju za obratovanje (6. člen).Opustitev določbe o upravljavčevi dož-nosti ukrepanja je verjetno posledica pri-tiskov zainteresiranih gopodarskih zdru-ženj.

Kot je bilo razbrati iz časopisov, jeobveljalo stališče, da je nesmiselno upra-vljavca zakonsko omejevati glede šte-vila obiskovalcev smučišča, saj zadoš-ča le opozorilo ob nakupu vozovnic, daje na smučarskih progah gneča. Seve-da ustno opozarjanje ni nikjer predpi-sano, je stvar upravljavca ali blagajni-ka smučišča, njunega čuta odgovorno-sti ter želje po dobrem počutju smu-čarjev. To opozorilo ne rojeva nikakrš-nega pravnega dejanja, morda olajše-valno okoliščino v primerih kazenskeodgovornosti upravljavca za nesrečo nasmučarski progi, ki je bila v vzročnizvezi z gnečo na smučišču.

Ali bo smučar ob prekoračeni pre-pustnosti ali bolje rečeno gneči na smu-čarski progi še lahko smučali s spošto-vanjem 10 varnostnih pravil FIS? Torej,smučati tako, da ne ogrožaš drugega (pra-vilo 1), izbirati svojo smer smučanjatako, da ne ogrožaš smučarjev predseboj (pravilo 3), prehitevati na za dostnivarnostni razdalji, tako da omogočaš pre-hitevanemu smučarju dovolj prostora zavsa njegova gibanja (pravilo 4), ter seve-

da hitrost prilagajati svojemu znanju inrazmeram na smučišču, da lahko pra-vočasno ustaviš (pravilo 2). Prilagajatisvoje smučanje razmeram na preobre-menjeni smučarski progi pomeni stal-no izogibati se drugemu in ustavljanjepred drugim smučarjem. Vprašanje jetorej, ali je še smiselno smučanje, čepreti nevarnost naleta na drugega smu-čarja. Verjetno je nekoliko pretirano, ven-dar ni daleč od resnice, če govorimo okaotičnih razmerah na smučišču, ki pre-segajo meje športnega tveganja, ki gasmučar prevzame nase, prav tako smu-čarjeve samozaščitne in previdne smuke.Ali so takšno stanje in razmere na smu-čišču še skladni z zakonodajalčevo inten-cijo po varnem smučanju?

V opisanih razmerah postane smu-čanje nevarna dejavnost in smučarskaproga nevarna. Iz tega bi sledilo, da jeupravljavec smučišča, ki je omogočilnastanek nevarnih razmer, obektivnoodgovoren skladno s 131. in 150. čle-nom Obligacijskega zakonika. Zato opo-zarjanje na gnečo ob nakupu vozovni-ce ne razbremenjuje upravljavca odškod-ninske ali celo kazenske odgovornosti.Zakonska določba o upravljavčevi dolž-nosti ukrepanja v primeru prekoračitvezmgljivosti smučišča bi bila varnostniukrep, ki naj bi preventivno deloval inodpravljal gnečo.

Torej ne bi bilo smiselno novelira-nega zakona znova spreminjati, kajti10. člen z naslovom Prepustnost smu-čarskih prog starega pravilnika o tehni-čnih pogojih za obratovanje smučišč inzaščitnih sredstvih med drugim določa,da morata biti prepustnost smučarskih progin zmogljivost smučarskih naprav uskla-jena. Določbo 10. člena starega pravil-nika bi dopolnili ali vnesli v novi pra-vilnik: le »... v primeru prekoračene pre-pustnosti smučišča je upravljavec dolžanukrepati...«. Kako bo ukrepal, je stvarupravljavčeve presoje, lahko z vidnimopozorilnim napisom ob blagajnah, spovečanjem števila nadzornikov na smu-čišču, s preusmerjanjem smučarjev na manjobremenjene proge, z ustavitvijo proda-je vozovnic in podobno. Skratka, še obsta-ja možnost predpisati upravljavcu dolžnoukrepanje v primeru, ko število proda-nih vozovnic presega dovoljeno zmoglji-vost smučišča. Število prodanih pol-dnevnih in dnevnih vozovnic tega dne panaj bi bilo merilo za ugotavljanje pre-sežka kapacitete smučišča (seštevek pre-pustnosti vseh smučarskih prog).

Sodna praksa Ob spoštovanju osnovnega zakon-

skega načela o varnem smučanju osta-


Čla

nki

Novela je v celoti reorganiziralanadzorno službo na smučiščih.

Nadzornik ostaja še vedno osrednjiorgan za neposreden nadzor korektne-ga obnašanja smučarjev in drugih osebna smučiščih (24. člen ZVSmuč-B).Ohranja pooblastilo za odvzem vozov-nice (28. člen) in je pristojen za prija-vo prekrškov (27. člen). Pomembna jedoločba, po kateri je nadzornik pri izva-janju svojih zakonskih dolžnosti samo-stojen in neodvisen (23. člen), kar nad-zornikom omogoča združevanje v pokli-cne zveze. Nadzor nad delom nadzor-nikov, varnostjo in redom na smučiščihizvajajo inšpektorji Inšpektorata za notra-nje zadeve, nadzor nad urejenostjo prog,signalizacijo, varnostno zaščito objek-tov in podobno pa Prometni inšpekto-rat RS (19. do 22. člen).

Novela zakona opredeljuje majhnasmučišča (7.a člen) in s tem rešujezakonsko praznino glede varnosti smu-čanja na smučarskiih površinah ob turi-stičnih kmetijah ali na t. i. vaških smu-čiščih. To smučišče ima lahko dve vle-čnici v skupni dolžini 800 metrov inmora biti pregledno z enega mesta.Reševalec je lahko tudi nadzornik. Pogojje, da je najmanj ena oseba na tem smu-čišču usposobljena za opravljanje tehaktivnosti.

Definira pojem prepustnosti smu-čišča, pojem urejene smučarske proge,ureja evidence o nesrečah, usklajujeprekrške in drugo. Novela zavezujeministrstva za zdravje, notranje zadevein promet za sprejem podzakonskihaktov, ki jih določa ZVSmuč-B, naj-kasneje do 5. marca 2009.

Ureditev nadzora nasmučiščih

Tomaž Marušič

Na začetku marca je začel veljati Zakon o spremenbah in dopolnitvah Zako-na o varnosti na smučiščih (ZVSmuč-B).1 Novelo je bilo treba sprejetipredvsem zaradi pravne ureditve nadzora na smučiščih.

Na začetku leta 2005 je bil uveljavljen Zakon o prekrških, po kateremnaj bi nadzornik na smučišču postal prekrškovni organ, kar ni bilo najboljsmiselno in pravno korektno. Tudi inšpekcija za nadzor smučišč (19. členprvotnega besedila ZVSmuč) ni nikoli zaživela. Pomenila bi širjenje držav-nih inšpekcijskih organov, poleg tega so ostale v besedilu ZVSmuč nedo-rečene pristojnosti posameznih vladnih resorjev za uveljavljanje in izvrše-vanje zakona.

1 Ur. l. RS, št. 17/08.



Čla

nkija pravno vprašanje, ali je preobreme-

njeno smučiše nevarno in ali je upra-vljavec krivdno ali objektivno odgovo-rem za preveliko gnečo na smučišču.Sodna praksa s tem pravnim proble-mem še ni bila soočena. Znana sta judi-kata Vrhovnega sodišča, ki pri opisudejanskega stanja omenjata veliko šte-vilo smučarjev na progi, ki pa ni pov-zročilo nesreče. Iz omenjenih judika-tov bi lahko sklepali, da ima veliko šte-vilo smučarjev le znake abnormalnegastanja na smučarski progi.

Vrhovno sodišče SRS je v sklepu zdne 25. februarja 1988, št. II Ips 489/87, zavzelo stališče, da upravljavec obje-ktivno odgovarja le v zvezi z nekate-rimi izjemnimi okoliščinami, kot kot soplazovi, izredne strmine ipd., sicer smu-čišče ni nevarna stvar. Očitno leta 1988na smučiščih še ni bilo gneče.

Sicer pa je Vrhovno sodišče RS vsodbi z dne 15. marca 2000, št. IIIps446/99, omenjalo nered in velikosmučarjev na progi. Ugotavljalo je, daupravljavec, čeprav bi bil nered in veli-ko smučarjev na progi, nesreče ne bibil mogel preprečiti. S tem v zvezi seje postavilo na stališče, da je upravlja-vec smučišča praviloma krivdno odgo-voren, če ne izpolnjuje svojih obvez-nosti, ki mu jih narekuje zakon.

V pravdi, v kateri je tožnica zatr-jevala, da je njeni nesreči poleg slabe-ga vremena botrovalo tudi povečano šte-vilo otrok na smučarski progi, je Vrho-vno sodišče RS dne 14. decembra 2000,št. II Ips 300/ 2000, razsodilo, da nivzročne zveze med njenim padcem inneugodnimi vremenskimi razmeramiter povečanim številom otrok na progi.Tožba zoper šolo in upravljavca smu-čišča je bila zavrnjena.

Sklep

Toda dandanes, ko gneča ni več izje-ma, pa na smučarskih progah ven-darle postaja ena od nevarnih okoli-ščin. Ali je zaradi tega proga nevar-na stvar?

Tudi drugod po svetu ustvarjagneča na smučiščih nevarne situaci-je. Tako je denimo v Italiji v pri-pravi novela zakona o varnosti zim-skih športov. Splošni zakon (št. 363iz leta 2003) prepušča deželni zako-nodaji določanje največjega številasmučarjev, ki še lahko varno smu-čajo po smučarski progi.

Tudi mi imamo še vedno mož-nost, da v pravilniku popravimo to,kar je v zakonu opuščeno!

tudi proti lovu živali – lov živali jenamreč več kot golo ubijanje živali, jetudi iskanje, opazovanje, zasledovanje,vabljenje in čakanje divjadi s ciljem uple-niti divjad – , je namreč eden najpo-membnejših vidikov vesti marsikatere-ga posameznika.

Zato je država dolžna čim prej ure-diti, da se v okviru ugovora vesti ures-niči ta vidik svobode ljudi. Kajti če jedržava to uredila na področju vojske,torej je ljudem zaradi določenih nazo-rov omogočila, da se izognejo uporabiorožja in tako ubijanju drugih ljudi inseveda tudi živali, saj je v vojnah ubi-tih ogromno živali, ne more biti nobe-nih resnih zadržkov proti ugovora vestilovu. Še zlasti ne, ker je ugovor vestiomogočen tudi zdravnikom, ki lahkoodklonijo vsak zdravniški poseg, česodijo, da ni v skladu z njihovo vestjo,razen če gre za nujno zdravniško pomoč.Zdravnik lahko torej odkloni vsak zdrav-niški poseg, tudi najmanjšega, če je vnasprotju z njegovo vestjo, lastnik gozdapa zdaj ne more prepovedati morjenjaživih bitij na svoji nepremičnini, kar jeabsurdno. Primerjati zdravniškega pose-ga, ki ne zadeva življenje, in morjenjaživali v gozdovih ni mogoče.

V tem kontekstu je pomembna tudiodločitev Evropskega sodišča za člo-vekove pravice (ESČP) iz leta 1999, dazemljiški posestnik ne sme biti prisi-ljen, da svojo lovsko pravico odstopilovski skupnosti in tako trpi lov na svo-jem zemljišču, čeprav iz etičnih razlo-gov lov odklanja. Podobno odločitev jeESČP sprejelo tudi leta 2007.

Seveda pa bi moral biti ugovor vestilovu priznan tudi tistim, ki morajo kotprofesionalci, denimo gozdarji, po služ-beni dolžnosti loviti nedolžne živali vv loviščih posebnega namena. Zlasti zato,ker so mogoče svojo zmoto glede lovaspoznali šele po tem, ko so se zaposliliin so zdaj eksistenčno vezani na drža-vno oz. javno službo. Tem ljudem je

Ustava RS se uvršča med moder-ne ustave ter priznava kar nekajčlovekovih pravic in svoboščin.

Tako zagotavlja nedotakljivost člove-kovega življenja, priznava pravico doosebnega dostojanstva in varnosti ternedotakljivosti človekove telesne induševne celovitosti, njegove zasebnostiter osebnostnih pravic, priznava pravi-co do osebne svobode itd. Zelo pomemb-na je svoboda vesti, ki jo Ustava pri-znava v 41. členu, saj tako omogočarealizacijo etičnih vrednot posamezni-ka. Kot vest bi bilo mogoče opredelitito, kar človeku pove, katero ravnanjeje pravilno v določeni situaciji. Svobo-da vesti je izraz svobode izražanja innekaterih drugih človekovih pravic terizvira iz človekovega dostojanstva. Usta-va v 46. členu varuje svobodo vesti inzato omogoča ljudem pravico do ugo-vora vesti, pri čemer določa, da je tadopusten v primerih, ki jih določi zakon,če se s tem ne omejujejo pravice in svo-boščine drugih oseb. V Sloveniji jeugovor vesti zakonsko urejen glede voja-ške obveznosti in v zdravstvu.

Ugovor vesti lovu

Glede na to, da so mnogi ljudje protiubijanju ali mučenju živali iz etičnihrazlogov in zato prihajajo v konfliktvesti, ker morajo to dopuščati, bi bilotreba ugovor vesti urediti tudi na področ-ju, ki je povezan z lovom. Ker državaočitno še ne želi prepovedati lova, čepravje ta huda motnja v naravi in škodlji-vo vpliva na naravo oz. živali, saj jenpr. dokazano, da lov sam po sebi pove-čuje število divjadi, ker se ogrožena vrstas povečanim številom rojenih mladičevbrani pred izumrtjem, bi bilo treba last-nikom lovnih površin, ki so proti lovuživali, omogočiti, da sami odločajo otem, ali se bo na njihovih nepremični-nah lovilo živali ali ne. Zavzemati sene samo proti ubijanju živali, temveč

Lov in ugovor vesti Vlado Began

Marca so začele veljati spremembe in dopolnitve zakona o divjadi in lov-stvu (ZDLov-1). Čeprav se v Sloveniji že pojavljajo zahteve, da se v zako-nu o divjadi in lovstvu uredi ugovor vesti lovu, se to ni zgodilo. Očitnodržava ne želi slediti novim smernicam glede temeljnih človekovih pravicna področju ohranjanja narave oz. lova, prav tako tudi ne prilagaja pred-pisov spremenjenim družbenim razmeram, novim spoznanjem glede lova,čeprav je načelo prilagajanja prava družbenim razmerjem eno temeljnihnačel pravne države.


nujno treba omogočiti, da odklonijoubijanje živali v okviru svoje službe,če so proti ubijanju živali iz etičnih razlo-gov. Resnih pomislekov zoper prizna-nje ugovora vesti tudi v tem primerune more biti, saj je situacija primerlji-va z zdravnikovim ugovorom vesti.

Pravica do ugovora vesti jepred lovsko pravico

Kot navedeno je ugovor vesti dopu-sten v primerih, ki jih določi zakon, čese s tem ne omejujejo pravice in svo-boščine drugih oseb. Po zakonu o oko-lju je divjad državna lastnina, ki joRepublika Slovenija (2. člen ZDLov-1).Ta lahko trajnostno gospodarjenje z div-jadjo pod pogoji, določenimi z ZDLov-1,prenese na usposobljeno pravno osebokot lovsko pravico. Glede na to, da imajonekateri subjekti lovsko pravico (npr.lovska društva), bi marsikdo menil, daje treba preveriti odnos med to pravi-co in pravico ugovora vesti v smisluomejevanja lovske pravice.

Menim, da to niti ni potrebno, sajspada svoboda vesti, ki jo varuje pra-vica do ugovora vesti, med »neodtuj-ljive« pravice, ki jih ni mogoče ome-jevati. To namreč jasno sledi iz 16. členaUstave, v katerem je določeno, da svo-bode vesti iz 41. člena Ustave ni mogo-če omejiti ali začasno razveljaviti nitiv vojnem ali izrednem stanju. Če svo-bode vesti ni mogoče omejevati v voj-nem ali izrednem stanju, je jasno, datega ni mogoče narediti niti v mirnemstanju. Zato sta pravica do ugovoravesti, ki varuje svobodo vesti, in lov-ska pravica na različnih bregovih. Nimogoče, še manj pa treba ugotavljati,ali pravica do ugovora vesti omejujelovsko pravico ali ne. Svoboda vesti ssvojo »varovalko« – pravico do ugo-vora vesti je daleč pred lovsko pravi-co. Navsezadnje pa lovska pravica tudini pravica fizičnih, temveč pravnih oseb.

ubijejo lovci, za ohranjanje narave? Kerje bistvo lova uplenitev živali, torej od -vzem življenja in prilastitev mrtvega tru-pla, je tudi jasno, da je celotna bit lovauničevanje živali, in ne njihovo ohra-njanje.

Zato je lov v nasprotju z ustavo.Zlasti zato, ker je v nasprotju tudi zdrugim odstavkom 63. člena Ustave, kidoloča, da je protiustavno vsakršnospodbujanje k nasilju in vojni. Če jeprotiustavno spodbujanje vsakršneganasilja, je razumljivo, da sta še tolikobolj protiustavna nasilje in vojna. Lovje vedno neka oblika vojne, je izjavilnemški pesnik Goethe. Vojna, ki jo vgozdovih in na poljih prek lova vodičlovek proti živalim, je tako protiusta-vna. Protiustavno se obnašajo država,ki prek predpisov dovoljuje lov oz. gacelo pod grožnjo sankcij ukazuje, in lovci,ki ga izvajajo.

Odprava lova

Protesti proti lovu so vse glasnejši,proti njemu so se izrekle tudi mnogeznane osebnosti. Lov se po Evropivse bolj omejuje. Kdaj bodo temusledili tudi slovenski politiki? Neka-teri med njimi so celo prisegli, dabodo z vsemi svojimi močmi delo-vali za blaginjo Slovenije. Ali je torejmogoče doseči blaginjo Slovenije zubijanjem živih bitij? Ali je mogo-če z ubijanjem nedolžnih živali ustvar-jati možnosti za skladen civilizacij-ski in kulturni razvoj Slovenije, karje dolžnost države v smislu 5. členaUstave?

Odprava lova pomeni vnesti mirv naravo in tako omogočiti, da spetzačnejo delovati naravni procesi, kiskrbijo za naravno ravnovesje. Dokazza to je švicarski kanton Ženeva, kjerso že pred več kot 30 leti uvedli splo-šno prepoved lova.


Čla

nki Nerazumno bi bilo, da bi bila pra-

vica pravne osebe, ki je Ustava nepozna, nad eno od temeljnih ustavnihčlovekovih pravic oz. svoboščin, to jesvobodo vesti. Trditi je mogoče celonasprotno: lovska pravica oz. lov neu-stavno preprečujeta svobodo vesti last-nika lovnih površin na teh nepremičninahv smislu prepovedi lova oz. ubijanja živa-li. Za te pa zdaj že znanstveniki trdijo,da imajo svojo osebnost, dokazano paje tudi, da čutijo in občutijo podobnokot človek. Kdo si želi biti v vlogi npr.srne, ki je predvidena za odstrel? Alipa medveda, ki ga lovci samo obstre-lijo in potem ure in ure v hudem trplje-nju umira skrit nekje v gozdu? Zadnjičas je, da se zlato pravilo začne upo-rabljati tudi v odnosu do živali in takopreide med načela pravne države.

Lov je v nasprotju z Ustavo

V Ustavi ni najti pravice od ubija-nja. Nasprotno, 17. člen določa, da ječlovekovo življenje. Ustava tudi ne dajepodlage za ubijanje živali, vsaj za namer-no ubijanje ne, saj 72. člen določa, davarstvo živali pred mučenjem urejazakon. To pa pomeni, da mučenje živa-li ni dovoljeno, saj sicer ne bi bilo treba,da zakon ureja varstvo pred mučenjem.Zakaj bi obstajalo varstvo pred muče-njem, če bi bilo mučenje dovoljeno?

Po drugi strani pa 5. člen Ustave oddržave terja, da skrbi za ohranjanjenaravnega bogastva. Ker so živali popravnem redu Slovenije del naravnegabogastva, je popolnoma jasno, da moradržava skrbeti tudi za ohranjanje živa-li. Ker lov pomeni tudi ubijanje živali,ubijanje pa ni ohranjanje živali, temvečnjihovo uničevanje, je jasno, da lovpomeni uničevanje naravnega bogastva,in ne ohranjanje – vsaj v tistem delu,ki se nanaša na uplenitev oz. ubijanježivali. Ali je mogoče reči, da gre priokoli sto tisoč živalih, ki jih vsako leto

DAN SLOVENSKIH ODVETNIKOV, 19. in 20. september 2008 v MariboruPetek, 19. septembra 9.30 - 10.00: Sprejem udeležencev v Slovenskem narodnem gledališču Maribor (SNG Maribor)10.00: Otvoritev Dneva slovenskih odvetnikov in svečana akademija ob 140. obletnici Odvetniške zbornice Slovenije v Kazinski

dvorani SNG Maribor13.30–16.30: Ogled Vinagove kleti (največja srednjeevropska klet) z degustacijo in prigrizkom15.30–16.30: Prevoz do hotela Habakuk20.30: Večerja in gala ples v hotelu Habakuk

Sobota, 20. septembra 10.30: Pohorska dobrodošlica pri spodnji postaji Pohorske vzpenjače in prevoz z vzpenjačo na Pohorje 11.00–14.00: Piknik udeležencev na platoju hotela Bellevue

Prijavnice pošljite na naslov: Odvetniška zbornica Slovenije, Pražakova 8, 1000 Ljubljana,

po faksu: 01/300 34 32 ali e-pošti: [email protected]



Iz d

ela

UO

OZS

Seja, 6. maj 2008

1. Odvetnik, član upravnega odborav enotirnem sistemu upravljanja, kiopravlja nadzorno funkcijo

Iz odvetniške družbe sprašujejo, alije odvetnik lahko član upravnega odbo-ra gospodarske družbe, ki je sestavljeniz treh članov, in sicer izvršilnega direk-torja (opravlja poslovodno funkcijo) terdveh članov (opravljajo nadzorno funk-cijo).

Zakon o odvetništvu v 21. členudoloča, da je z opravljanjem odve-tniškega poklica nezdružljivo med dru-gim tudi opravljanje poslovodne funk-cije v podjetju (4. točka 21. člena).

Zakon o gospodarskih družbah(ZGD-1) določa pri upravljanju gospo-darskih družb v obliki d. d. možnostizbire enotirnega ali dvotirnega upra-vljavskega sistema. V primeru eno-tirnega upravljavskega sistema so vupravnem odboru tudi člani, ki opra-vljalo nadzorno funkcijo, saj 285. členZGD-1 določa, da upravni odbor vodidružbo in nadzoruje izvajanje njenihposlov. Za pristojnosti upravnega odbo-ra se smiselno uporabljajo določbe opristojnosti in odgovornosti uprave doskupščine in pristojnosti nadzornegasveta.

Sklep:

Odvetnik je lahko član upravnegaodbora v primeru enotirnega sistemaupravljanja, če opravlja funkcije, ki sov pristojnosti nadzornega sveta. Odvet-nik ne sme biti izvršilni direktor in nesme opravljati izvršilne funkcije oz.mora biti izvzet iz zastopanja.

2. Odmera odvetniških stroškov –poravnava pred Državnimpravobranilstvom RS

Odvetnica iz Ljubljane navaja, daDržavno pravobranilstvo kot državniorgan v primeru sklepanja poravnav neželi upoštevati določb Odvetniške tari-fe (OT), ki so jo po Zakonu o odve-tništvu dolžni uporabljati in upošteva-ti vsi državni organi.

Sklep:

OZS pošlje dopis generalnemu držav-nemu pravobranilcu, da so se pojaviliprimeri, da Državno pravobranilstvo nedoloča plačila stroškov v skladu z OT.OZS opozori na ravnanje v skladu z20. členom Zakona o odvetništvu, kidoloča, da sodišča in drugi organi upo-rabljajo pri odločanju o določitvi plačilain povračila stroškov odvetniškega zasto-panja v postopkih OT.

3. Razlaga četrtega odstavka 7. člena OT

Odvetnik prosi za razlago OT, insicer, ali je odvetnik, ki ima prostore vNovi Gorici in potrebuje od pet do naj-več deset minut hoje do sodišča, ko gaje sodišče postavilo za zagovornika pouradni dolžnosti, upravičen do nagra-de za odsotnost iz pisarne v času poto-vanja dvakrat po 20 točk.

Sklep:

Odvetnik ni upravičen do nagradeza odsotnost iz pisarne v času potova-nja (četrti odstavek 7. člena OT), čeodvetnik porabi iz prostorov pisarne dosodne stavbe od pet do največ desetminut hoje.

Seja, 27. maj 2008

4. Dejavnost »odvetništvo«, skladnos SKD

Odvetnica iz Ljubljane v dopisuOZS opozarja, da je z vidika varstvastrank oz. potrošnikov izredno zavaja-joče, da se firma, kadar je njeno imesestavljeno iz imena in priimka fizičneosebe, čeprav ta ni odvetnik, predsta-vlja, kot da opravlja odvetniške stori-tve. Dopuščanje registracije glavne dejav-nosti kot odvetništvo vsevprek je nespre-jemljivo in odvetnica prosi upravniodbor, da v zvezi s tem zavzame sta-lišče.

Sklep:

OZS pripravi dopis Agenciji RS zajavnopravne evidence in storitve(AJPES), v katerem navede, da je vzadnjem času mogoče opaziti, da vrstadružb z omejeno odgovornostjo in tudisamostojnih podjetnikov posameznikovregistrira v Poslovnem registru svojoglavno dejavnost kot odvetništvo. Taknačin dovoljevanja registracije dejav-nosti odvetništva ni dovoljen, saj lahkoto dejavnost opravljajo le odvetniki, kiso vpisani v imenik odvetnikov priOZS.

OZS pričakuje, da bo AJPES ome-njeno problematiko uredil v najkrajšemmogočem času, sicer se bo moralaobrniti na tržni inšpektorat RS.

OZS pričakuje povratno informaci-jo in odgovor v zvezi z omenjeno pro-blematiko.

5. Slovensko sodniško društvo

Predsednica Slovenskega sodniške-ga društva Janja Roblek se v imenuodbora iskreno zahvaljuje za podporo,ki jo je skupščina Odvetniške zborni-ce Slovenije izrazila slovenskemu sod-stvu pri uveljavljanju zahtev glede sta-tusa slovenskih sodnic in sodnikov.

6. Odgovori odvetnikov navprašanja v tiskanih medijih

Odvetniška pisarna sprašuje, alipomeni odgovarjanje na vprašanja, kijih stranke zastavijo v tiskanem medi-ju, oglaševanje odvetništva, ki ni v skla-du z veljavno zakonodajo s področjaodvetništva in kodeksom etike. Avtorbi bil naveden z imenom in priimkom,skupaj z navedbo pisarne, pri kateri jezaposlen.

Iz de la UO OZS


Sklep:

Odvetnik lahko odgovarja navprašanja, ki jih v tiskanih medijihzastavijo stranke. Odvetnik pri tem nave-de ime in priimek ter navedbo, da jeodvetnik, in odvetniško pisarno oz.družbo.

7. Zaposlitev za polovični delovničas in upokojitev odvetnika

Odvetnica je OZS seznanila z name-ro, da se bo upokojila in nato zaposli-la kot odvetnica, zaposlena pri odvet-niku za polovični delovni čas.

Sklep:

Odvetnik, ki izpolnjuje pogoje zaupokojitev, se lahko zaposli pri drugemodvetniku za polovični delovni čas obhkratni delni upokojitvi.

Seja, 1. julij 2008

8. Zakon o spremembah indopolnitvah Zakona o odvetništvu(ZOdv-B)

Upravni odbor OZS je obravnavalosnutek pobude za začetek postopka zaoceno ustavnosti določb Zakona o spre-membah in dopolnitvah zakona o odve-tništvu (ZOdv-B). Na seji upravnegaodbora OZS z dne 1. julija 2008 soodvetniki člani upravnega odbora poda-li dokončne pripombe na osnutek pobu-de za začetek postopka za oceno ustav-nosti in na predloga za zadržanje izvršitve7. člena in drugega odstavka 48. členaZakona o spremembah in dopolnitvahZakona o odvetništvu in Zakona o odve-tniški tarifi (ZOdvT), ki jo je Odve-tniška zbornica Slovenije vložila naUstavno sodišče 11. julija 2008.

Pripravila: Mateja Humar


Iz d

ela

UO

OZS

Statistika

Iz odvetniškega imenika – stanje na dan 15. julij 2008

1200 odvetnikov, 133 kandidatov, 437 pripravnikov, 55odvetniških družb in tri civilne odvetniške družbe

Odvetnice/ki– vpisanih 1200 – med njimi 736 odvetnikov in 464 odvetnic– od 15. 5. do 15. 7. 2008 se jih je vpisalo 9 − 5 odvetnikov in 4 odvetnice– izbrisali pa so se 3 odvetniki

Odvetniške/i kandidatke/ti– vpisanih 133 – med njimi 41 kandidatov in 92 kandidatk– od 15. 5. do 15. 7. 2008 se jih je vpisalo 14 – 6 kandidatov in 8 kandi-

datk– izbrisali pa so se 4 – 3 kandidati in kandidatka

Odvetniške/i pripravnice/ki– vpisanih 437 – med njimi 155 pripravnikov in 282 pripravnic– od 15. 5. do 15. 7. 2008 se jih je vpisalo 11 - 6 pripravnikov in 5 priprav-

nic– izbrisalo pa se jih je 14 - 4 pripravniki in 10 pripravnic

Odvetniške družbe– aktivno posluje 55 odvetniških družb in tri civilne odvetniške družbe

Imenik tujih odvetnikov – na podlagi 34. b člena Zakona o odvetništvu je bilo vpisanih 8 odvetnikov – upravni odbor OZS je 1. 7. 2008 sprejel sklep, da izpolnjuje pogoje za vpis: dr. Markus Bruckmüller, Rechtsanwalt, Tivolska cesta 30, Ljubljana

Upokojeni odvetniki – 110 upokojenih – med njimi 78 odvetnikov in 32 odvetnic

Poslovili so se od nas:

Bruno Turk, upokojeni odvetnik s Ptuja

Nada Jurčević, odvetnica s Ptuja

Frane Boštjančič, upokojeni odvetnik iz Maribora


Takrat sem bil svetnik Državnegaodvetniškega sveta. V taki vlogi smo šez dvema drugima članoma Sveta sku-paj s predstavniki različnih odvetniškihzdruženj (takrat je v Italiji delovalokakih deset združenj) pripravili usta-novni akt, ki ga je potem sprejela skup-ščina (sestavljali so jo, poleg omenje-

nih, tudi predstavniki vseh 165 odve-tniških zbornic v Italiji).

Kateri so bili razlogi za ustanovitevtakega odvetniškega predstavništva?

Mnenja smo bili, da je potreben eno-ten organ, ki bo predstavljal odvetništvona državni ravni, ker so razna združenjadelovala predvsem na lokalni ravni, brezenotnega programa, zato niso imela dovoljteže, da bi uspešno nastopala na državniravni kot sogovornik centralne oblasti.

Čemu služi tako predstavništvo, kopa imamo pri vsakem okrožnem sodiš-ču odvetniško zbornico in na državniravni Državni odvetniški svet, ki jeizraz vseh zbornic?

Zbornica in Svet so institucionalniorgani, ki imajo z zakonom določenekompetence, medtem ko je enotni organzdruženje, politično in sindikalno pred-stavništvo odvetništva.

Katere cilje ste si zastavili?Naj povem, da je bil na vsedržav-

nem kongresu v Gradežu leta 1997 spre-jet zdaj veljavni statut, v katerem souveljavljena ta načela:– osnovna usmeritev Kongresa je pove-

zovanje celotnega italijanskega odve-tništva;

– institucionalna pristojnost Vse-državnega odvetniškega sveta in poli-tična pristojnost Enotnega organa (sskupno nalogo, da izvajata skup-ščinske sklepe) v okviru popolne avto-nomije obeh;

– sestava Kongresa iz predstavnikovvsake odvetniške zbornice in njiho-va izvolitev na splošnih skupščinahokrožnih odvetniških zbornic;


Inte

rvju

Ste med ustanovitelji enotnega organaitalijanske advokature (Organisimo uni-tario dell’ avvocatura Italinana –OUA)5 na kongresu leta 1995 v mestuMaratea6 (po izrednem kongresu vBenetkah leta 1994), kjer sem bil tudisam navzoč kot delegat naše zbornicev Gorici. Kako je prišlo do ustanovitve?

Politično in sindikalnopredstavništvo

odvetništva v Italiji Pogovarjali smo se s tržaškim kolegom,

odvetnikom dr. Mariom Diegom

dr. Karlo Primožič

Tržaški odvetnik dr. Mario Diego1 je znana osebnost v odvetniških in tudidrugih krogih, predvsem zaradi najvišjih funkcij v odvetniških združenjihin institucijah. Bil je namreč več let predsednik tržaške odvetniške zbor-nice, svetnik Državnega odvetniškega sveta (Consiglio nazionale forense),2dolgoletni predsednik Zveze Svetov odvetniških zbornic treh Benečij (Unio-ne Triveneta dei Consigli dell’Ordine degli Avvocati), in sicer dežel Fur-lanije-Julijske krajine, Veneta, Tridentinskega-Gornjega Poadižja, ter članraznih komisij na lokalni in državni ravni. Zasedal je (in še zaseda) tudivodilna mesta v različnih javnih institucijah in zavodih.

Ko sem ga poklical po telefonu, je bil takoj pripravljen za pogovor.Srečala sva se v njegovi pisarni v ulici Coroneo,3 v bližini sodne palače.V zahvalo sem mu izročil Slovenski pravni leksikon,4 dr. Diego pa mi jepodaril izvod Zbornika aktov Srečanja Alpe-Adria v Trstu.

1 Dr. Mario Diego se je rodil leta 1945 v Trstu,kjer opravlja odvetniški poklic v okviru odvetni-škega združenja (studio associato), ki ga je usta-novil. Iz njegovega bogatega curriculuma nava-jam zgolj funkcije v odvetniških organizacijah ininštitucijah: od leta 1980 do leta 1991 je bil taj-nik in od leta 2000 do 2004 predsednik Odvetniškezbornice v Trstu, od leta 1991 do leta 1997 svet-nik Državnega odvetniškega sveta, leta 1997 jesodeloval v komisiji, ki je novelirala kodeks odvet-niške etike, od leta 1998 je bil podpredsednik Zvezesvetov odvetniških zbornic treh Benečij in od leta2001 do 2008 njen predsednik. Od leta 2008 ječlan Pravosodnega sveta tržaškega okrožja. 2 Državni odvetniški svet. 3 Ulica Coroneo v Trstu je najbolj znana ulica vmestu, predvsem ker so za sodno palačo tudizapori. Tam so potekali tudi hujši boji z Nemci,ko je 1. maja 1945 IX. korpus NOV Slovenije, sku-paj z enotami 4. armade vkorakal v Trst. BorisKobal v svoji komediji Afrika ali Na svoji zemljipravi, da je Jugoslovanska vojska prišla v Trst predzavezniki, ker so tanku, ki je bil na čelu kolone,na poti z Občin popustile zavore.4 Slovenski pravni leksikon z nemškimi in itali-janskimi – ter kasneje tudi hrvaškimi – ustrezni-cami geselskih besed je leta 1999 izdal OST, AntonOmerza, s. p., v sodelovanju z Društvom znanstvenihin tehniških prevajalcev. Avtorji so: Pavel Apovnik,Karlo Primožič in Aleksander Feri.5 Enoten organ italijanske advokature je nepo-sreden izraz vsedržavnega odvetniškega kongresa

– v katerega se stekajo vse odvetniške ustanove inzdruženja z namenom, da se dialektično uveljav-lja način mišljenja odvetniškega sveta glede vsehnajpomembnejših vsebin pravosodja in stroke, obspoštovanju avtonomije vsake od posameznih sesta-vin. Enoten organ se pojavlja kot najprimernejšipolitični subjekt, ki naj zastopa italijansko odvet-ništvo v njegovi celoti in se postavlja kot verodo-stojen sogovornik vsedržavnih političnih struktur.Enoten organ italijanske advokature in njegovaskupščina sta orodji, ki se premikata, delujeta inodločata po pristopih, ki so značilni za politikotudi v primerih izbiranja in sklepanja; vse odlo-čitve se izglasujejo z večino glasov.Od svojega nastanka je enoten organ – ga ime-nujejo parlament italijanskega odvetništva pravzato, ker dandanes demokratično predstavlja vsenjegove sestavine – sprožil obdobje posebno učin-kovitih razmerij, kar je omogočilo odvetniški kate-goriji, da se je izrazila o velikih vprašanjih in izde-lala takšna sredstva nastopanja, ki se ne omeju-jejo več na navadne proteste posameznikov ali ome-jenih odvetniških skupin.Delovni program navedenega organa ima namenvplivati na procese preobrazbe, ki zaobjemajo ita-lijansko družbo, največ pozornosti pa namenja šte-vilnim ukrepom in projektom, ki zadevajo odvet-niško stroko, pravosodje in sodne procese.Enoten organ si namreč postavlja za cilj na eni stra-ni, da vztrajno posega v politično razpravo, in nadrugi, da oblikuje predloge za vsebinsko obnovopravosodnega sistema v Italiji; vse to pa ob upo-števanju tako izhodišč, ki so bila sprejeta na vse-državnem odvetniškem kongresu, kot tudi zahtev,

zamisli in predlogov, ki prihajajo tako iz institu-cionalnih organov kot tudi iz odvetniških združenj.Nedavno so študijske komisije, znotraj katerihpoteka večji del teoretičnega in političnega raz-glabljanja EOO, odprle vrata tudi zunanjim sub-jektom prav zaradi soudeležbe pri tej občutljivinalogi najpomembnejših zastopnikov kot tudi naj-bolj eminentnih odvetnikov; sicer pa zastopnikomne le istega področja, temveč tudi z univerz in izcivilne družbe.6 Maratea je mestece ob Tirenskem morju vBazilikati.


– sklic Kongresa vsaki dve leti in pred-videvanje izrednega sklica;

– ustanovitev Komisij, ki delujejo vskladu s predpisi kongresnega pra-vilnika, kot tudi sestava in poobla-stila skupščine in glavnega odbora;

– nezdružljivost vloge člana organa (npr.z vlogo vsedržavnega svetnika odve-tniške organizacije ali svetnika okro-žne odvetniške zbornice) ter prekini-tev dodeljene vloge zaradi nesodelo-vanja.

Kakšen pa je program za bližnjo pri-hodnost?

Pripravljamo se na kongres, ki bo vBologni od 13. do 16. novembra 2008.Glavne točke dnevnega reda bodo:– novi zakon o odvetništvu, o katerem

poteka razprava že veliko let. Spre-meniti bi bilo treba dostop v odvetni-ški poklic7 in modernizirati ureditev.Poleg današnjih statusnopravnih oblikopravljanja poklica, in sicer odvetnikaposameznika in odvetniških združenj– studi associati (v Sloveniji civilnaodvetniška družba, op. K. P.), name-ravamo uvesti tudi družbo z omejenoodgovornostjo, vendar morajo biti druž-beniki samo odvetniki;

– reforma predpisov o sodni ureditviz večjo zastopanostjo odvetnikov vvrhovnem sodnem svetu (Consigliosuperiore della magistratura8) in vsodnih svetih (Consigli giudiziari)pri vsakem prizivnem sodišču;

– spremembe zakonodaje, predvsemzakonikov o civilnem in kazenskempostopku;

– predlogi za reševanje hude pravo-sodne krize.

Znano je tudi vaše uspešno dolgolet-no predsedovanje – od leta 2001 dojanuarja 2008 – Zvezi svetov odve-tniških zbornic treh Benečij (UnioneTriveneta dei Consigli dell’ Ordine degliAvvocati). Kdaj in s kakšnim namenomje nastala ta zveza?

Unione Triveneta je nastala leta 1985,ko je pristopilo vseh 16 Svetov odve-tniških zbornic treh Benečij. Še prej,leta 1983, je bila ustanovljena UnioneVeneta, ki ni združevala vseh zbornic.Posamezna odvetniška zbornica iz trehdežel ni imela nobene teže, zato smozdružili sile. Zveza številčno pomeni osemodstotkov vseh italijanskih odvetnikov,vendar ima precej večjo vlogo in pomenv okviru odvetništva.

Poziv k dialogu

Kot smo že poročali, enako paje za Odvetnika potrdila pred-sednica Slovenskega sodniškegadruštva in okrožna sodnica naOkrožnem sodišču v Kranju JanjaRoblek, sodniki od 1. julija 2008dalje izpolnjujejo predpisani obsegdela in vse nujne zadeve, ki sodoločene kot takšne v zakonih,tj. gre »za neke vrsto belo stav-ko« .

Na novinarski konferenci, nakateri je sredi avgusta predstavildelo Ministrstva za javno upravov štiriletnem mandatu, je ministerdr. Gregor Virant dejal, da muni prijetno in da mu je žal, da sose sprli s sodniki, da pa pred volit-vami ni mogoče rešiti ničesar več:»Ne glede na to, kdo bo sestavljalnovo vlado, bo sodstvo predsta-vljalo enega izmed pomembnih izzi-vov.«

Ob tej izjavi je Roblekova pojas-nila, da je sodniška stavka odgo-vor na odsotnost vsakršnega dia-loga s strani drugih dveh vej obla-sti, na nespoštovanje določb Usta-ve in na nespoštovanje odločbeUstavnega sodišča. Dodala je, dasta najprej opozorilna stavka insedaj t. i. bela stavka pravzapravpoziv k dialogu: »4. člen Zakonao stavki namreč delodajalcu izre-cno nalaga, da se je s stavkovnimodborom dolžan pogovarjati in iska-ti sporazumno rešitev. Drugi dveveji oblasti pa tudi to določiloZakona o stavki ignorirata. Takšnostanje, torej nespoštovanje Ustavein zakonov ter odločb Ustavnegasodišča s strani drugih dveh vejoblasti pa vodi v razpad pravnedržave.«

Glede morebitne jesenske zao-stritve stavke, o čemer smo lahkobrali v nekaterih medijih, je Roble-kova povedala, da se bo že v prvemtednu septembra sestal stavkovniodbor Slovenskega sodniškegadruštva in pretehtal različne pred-loge ter ocenil stanje: »Po seji boznano, kako se bo stavka nadalje-vala.«

Boštjan Koritnik

Zvezo imenujejo tudi »il miticoTriveneto«. Zakaj?

Triveneto je uspešen tudi na državniravni in je večkrat citiran kot zgled moder-ne vizije odvetniškega poklica ter tudi aktiv-nosti. Naj omenim, da smo v času prejš-nje vlade imeli neposredne stike s parla-mentarno komisijo za pravosodje, ki nisobili omejeni zgolj na probleme odvetni-štva, ampak na probleme pravosodja nasplošno, ki je, kot je znano, v hudi krizi.

Triveneto stalno in aktivno sprem-lja odvetniško problematiko tudi preksvetnikov iz svojih vrst v Državnemodvetniškem svetu in predstavnikov vEnotnem organu italijanske advokatureter tudi v italijanski delegaciji pri CCBE.Nadalje skrbi za ažurno poklicno uspo-sabljanje in odvetnikov treh Benečij tudipo šolah za odvetnike, ki so od prete-klega leta obvezne, ter jih informira onovostih. Goji tudi stike z odvetniški-mi združenji in inštitucijami na med-narodni ravni – tudi z Odvetniško zbor-nico Slovenije. V tem okviru je bil Tri-veneto organizator dveh uspešnih sre-čanj Alpe-Adria, in sicer leta 1990 vTrstu9 in naslednje leto v Veroni, nakaterih so sodelovali, poleg odvetnikovTriveneta, tudi odvetniki iz Slovenije,Hrvaške, Avstrije in Madžarske.

Kaj menite, ali bi lahko združenje, kibi bilo podobno enotnemu organu ita-lijanske advokature, odigralo koristnovlogo tudi v Sloveniji?

Vsekakor. Takšna oblika združenjabi dala slovenskim kolegom večje mož-nosti pri uveljavljanju poklica in ohra-njanju njegovega ugleda, ki je, kakor mije znano, še pod večjim pritiskom obla-sti in medijev kot v Italiji. Imeli bi tudivečjo težo pri sprejemanju zakonodajena področju pravosodja.

7 Glej Primožič, K.: Pravniški državni izpit v Italiji,Odvetnik, št. 3/2003.8 Vrhovni sodni svet. Člen 104 Ustave pravi:»Sodstvo je samostojen in od sleherne oblastineodvisen red.« Vrhovni sodni svet je poseben usta-vni organ, ki jamči neodvisnost sodne oblasti.Sestavljajo ga predstavniki sodnikov (2/3) in člani,ki jih izvoli parlament med vseučiliškimi profesorjiin odvetniki (1/3).

9 Na srečanju v Trstu je o odvetništvu v Slovenijigovoril tedanji predsednik OZS odvetnik PeterBreznik, ki je tudi prebral predzadnjo kiticoZdravljice, rekoč, da bi Zdravljica lahko bila tudihimna tega srečanja.

Inte

rvju

/Sod

stvo

34


dr. Karlo Primožič


ta ni neomejen. Kaznovanje odvetnikaz denarno kaznijo zaradi žalitev, kipomenijo zaničevanje sodnih izveden-cev kot strokovnih pomočnikov, ne pose-ga prekomerno v odvetnikovo pravicodo svobode izražanja.

Možnost samostojnega kazensko-pravnega varstva z vložitvijo zasebnetožbe ni ustrezen nadomestek možnostikaznovanja odvetnika zaradi žaljivihizjav, da se zagotovi varovanje ugledain avtoritete sodstva. Zato to ne morebiti eden od kriterijev, na podlagi kate-rega bi bilo treba presojati sorazmer-nost posega v odvetnikovo pravico dosvobode izražanja.

Iz obrazložitve

1. Okrožno sodišče je z izpodbija-nim sklepom po prvem odstavku 78. čle -na Zakona o kazenskem postopku (Ur.l. RS, št. 63/94 in nasl. – ZKP) kaz-novalo pritožnika kot zagovornika vkazenskem postopku zaradi žalitve izve-dencev z denarno kaznijo v znesku150.000 tolarjev. Pritožnik je na glavniobravnavi označil delo sodnih izve-dencev, ki sta podala izvedenski mne-nji, z izrazi: »neosmišljeno nakladanje«,»izvedenčevi umotvori«, »strokovna šib-kost izvedencev«, »psihiater si je poma-gal s psihološkimi metodami, ki jihabsolutno ne razume«, »psiholog zzastarelimi psihološkimi metodami izkamene psihološke dobe ter neznan-stvenim psihodinamskim konceptom«.Prvostopenjsko sodišče je ocenilo, dagre za žaljive vrednostne ocene izve-dencev in za negativno vrednostno sodboo strokovnosti izvedencev za opravlja-nje izvedenske funkcije. Sodišče meni,da v strokovno znanje izvedencev psi-hiatra in psihologa, ki sta vpisana v

imenik izvedencev pri Ministrstvu zapravosodje, ne more dvomiti. Pritožni-kov odnos do dela izvedencev je popresoji prvostopenjskega sodišča pod-cenjevalen in naj bi žalil njuno člove-ško dostojanstvo.

2. Višje sodišče je z izpodbijanimsklepom zavrnilo pritožnikovo pritož-bo kot neutemeljeno. Ocenilo je, da izra-zi, ki jih je odvetnik uporabil, pome-nijo žaljivo vrednostno oceno in s temnapad na čast in dobro ime izveden-cev, ker izražajo prezir in zaničevanjeter nespoštovanje človeškega dostojan-stva drugega ter so nevredni poklica,ki ga odvetnik opravlja. Zato ni spre-jelo razlogov pritožnika, po katerih najbi z njimi želel le opozoriti na nevzdrž-nost in lahkotnost podajanja mnenj, kerbi to odvetnik »lahko storil na neštetodrugih sprejemljivih načinov« . Po mne-nju Višjega sodišča prvostopenjska odlo-čitev nima zastraševalnega pomena inne pomeni grobega posega v ustavnopravico do svobode izražanja in v pra-vico do obrambe, ker je v kazenskempostopku sodišče dolžno zavarovatisvojo avtoriteto, pa tudi osebno dosto-janstvo drugih procesnih udeležencevna podlagi prvega odstavka 78. členaZKP.

3. Pritožnik zatrjuje, da sta sodiščiz izpodbijanima sklepoma posegli v nje-govo pravico do svobode izražanja iz39. člena Ustave, ki jo varuje tudi10. člen Konvencije o varstvu človekovihpravic in temeljnih svoboščin (Ur. l.RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – EKČP).Pritožnik naj bi zgolj izražal svoje upra-vičeno in obrazloženo mnenje o stro-kovni usposobljenosti izvedencev. Mne-nje naj bi bilo podano na glavni obrav-navi z namenom čim bolj učinkoviteobrambe, ki mora biti stranki zagoto-vljena v skladu z 29. členom Ustavein s 6. členom EKČP. Ker je pravicaobdolženca do obrambe ena najpo-membnejših pravic, ki ju zagotavljataUstava in EKČP, naj bi bilo izražanjetakšnega mnenja še posebej zavarova-no. Pritožnik meni, da sta sodišči pose-gli v njegovo pravico do svobode izra-žanja, ne da bi bil ta poseg nujen vdemokratični družbi. Sklicuje se nasodbo v zadevi Nikula proti Finski, vkateri naj bi Evropsko sodišče za člo-vekove pravice (ESČP) sprejelo stališ-če, da 10. člen EKČP ščiti ne le vse-bino idej, ampak tudi obliko, v kateriso izražene, in da je pravica do svo-bode izražanja elementarni del pravi-ce do obrambe, brez katere ni pošte-nega sojenja. Pritožnik meni, da staizpodbijani sodni odločbi, sklicujoč se

Ustavna pritožba zoper sklep Višje-ga sodišča v Ljubljani št. I Kp1010/2004 z dne 3. februarja 2005 vzvezi s sklepom Okrožnega sodišča vLjubljani št. III K 49/2003 z dne 19. marca 2004 se zavrne.

Če očitno ne gre za kršitev člove-kovih pravic ali temeljnih svoboščin, zatr-jevanih v ustavni pritožbi, Ustavno sodiš-če ustavne pritožbe ne sprejme v obrav-navo.

Odvetnik v vlogi zagovornika obdol-ženca v kazenskem postopku izvršujesvojo pravico do svobode izražanja izprvega odstavka 39. člena Ustave, čepravjo izvršuje v funkciji obdolženčeve pra-vice do obrambe.

Pravica do obrambe iz 29. členaUstave je elementarna za učinkovitoobrambo obdolženca, zato sodišče skaznovanjem odvetnika v to pravico nesme poseči. Žaljive ocene, ki pomeni-jo osebno diskvalifikacijo izvedencev kotstrokovnjakov na sploh, so onkraj razum-ne argumentacije, s katero bi zagovor-nik lahko utemeljeval dokazni predlogpo postavitvi še novih sodnih izveden-cev. Zato ne morejo zagotavljati učin-kovite obrambe ob dolženca.

Sodišče sme poseči v odvetnikovopravico do svobode njegovega izraža-nja s kaznovanjem tedaj, ko s takšnimukrepom zasleduje ustavno dopustni cilj,tj. zavarovanje zaupanja v sodstvo terugled in avtoriteto sodstva. Ker je sodniizvedenec tudi pomočnik sodišča priizvrševanju njegove funkcije, mora bitiavtoriteta njegovega položaja varovanav okviru varstva avtoritete sodstva.

Prag tolerance, ki jo lahko dopustisodišče, ne da bi poseglo v svobodoodvetnikovega izražanja, je višji, ko greza obrambo obdolženca, ki je obtoženhudega kaznivega dejanja. Vendar tudi

Odvetnikova žalitevsodišča

Odločba US RS, št. Up 309/05 z dne 15. maja 2008

Objavljamo odločbo Ustavnega sodišča RS, št. Up-309/05 z dne 15. maja2008, objavljena v Ur. l. RS, št. 59/08, na ustavno pritožbo odvetnikadr. Petra Čeferina (z dne 6. aprila 2005). Ker se odločba nanaša na polo-žaj odvetnikov, sta še zlasti dragoceni ločeni mnenji (odklonilno mnenjesodnika dr. Cirila Ribičiča ter pritrdilno mnenje sodnika Jana Zobca), pričemer ne gre spregledati, da je bil sodnik dr. Mitja Deisinger pri odloča-nju v tej zadevi izločen. Odločba je bila sprejeta s 6 proti 1; proti je gla-soval dr. Ciril Ribičič.

Sodn

a pr

aksa

Ust

avne

ga s

odiš

ča R

S



na razliko, na katero je ESČP opozo-rilo v navedeni sodbi glede tožilca insodnika v postopku, neustavni tudi zato,ker je pritožnik kritiziral le neustreznoin nestrokovno delo izvedencev, ni pažalil sodišča, kar bi upravičevalo hujšiposeg v njegovo pravico do svobodeizražanja. Varovanje njune časti indobrega imena bi izvedenca lahko zava-rovala z vložitvijo zasebne tožbe zoperpritožnika po 169. členu Kazenskegazakonika (Ur. l. RS, št. 63/94 in nasl.– KZ), kar naj bi bil blažji poseg vnjegovo pravico do svobode izražanja.Meni, da to ni bila naloga razpravlja-jočega sodišča.

4. Pritožnik opozarja še na to, dabi v primeru kaznivega dejanja po169. členu KZ izvedenca morala doka-zati vse znake tega kaznivega dejanja,pri čemer je po tretjem odstavku 169.člena KZ izključena protipravnost zadejanja, ki imajo sicer vse objektivneznake razžalitve, če gre za obrambo kak-šne pravice ali varstva upravičenih kori-sti v kakršnemkoli postopku ali sporu.Ker naj bi v tem postopku zagovornikzgolj zagotavljal varstvo upravičenihkoristi svoje stranke, ki je bila obtože-na kaznivega dejanja umora, za kateroje zagrožena kazen tridesetih let zapo-ra, bi moral biti za kaznivost podannamen zaničevanja (dolus coloratus),da bi sploh lahko govorili o kaznivemdejanju razžalitve. Pritožnik kot zago-vornik pa tega namena ni imel. Pred-laga, naj Ustavno sodišče razveljaviizpodbijana sklepa ter vrne zadevo vnovo odločanje.

5. Ustavno sodišče je ustavno pri-tožbo 23. oktobra 2007 sprejelo v obrav-navo1…

Naj iz odločbe izluščim še nekajpoudarkov, ki se mi zdijo še zla-sti pomembni, saj je odločba ne -dvomno judikatna.2

11. Zato sodišče s kaznovanjemodvetnika ne sme poseči v obdolžen-čevo pravico do obrambe. Tak posegbi bil zaradi njegove neskladnosti spravnimi jamstvi iz 29. člena Ustavenedopusten. To mora imeti sodišče obuporabi prvega odstavka 78. člena ZKPves čas pred očmi…

12. Kot je Ustavno sodišče pouda-rilo že v odločbi št. U-I-145/03, ne greza to, da bi bil institut kaznovanja zažaljive vloge temeljni način zagotavlja-nja ugleda in avtoritete sodstva, je padodatni (in podrejeni) pripomoček, kiomogoča obrambo ugleda sodišč tedaj,ko se s slabšalnimi vrednostnimi sod-bami ter s posplošenimi, z vidika obram-be pravic v konkretni zadevi pa tudinepotrebnimi, napadi na delo sodiščavnaša nezaupanje v delo sodišč…

13. Zato ni mogoče sprejeti pritož-nikovih trditev, da bi bil položaj, če biizrekal žaljive trditve zoper sodišče,drugačen od položaja, ko so trditveusmerjene zoper sodnega izvedenca.

14. Ocena sodišč, da je pritožnik osodnih izvedencih izrekel žaljive vred-nostne ocene, je obrazložena in ni nera-zumna. Ni šlo le za ostro kritiko izve-denskih mnenj, temveč so žaljive ocenepomenile osebno diskvalifikacijo izve-dencev kot strokovnjakov. Izrečene žalji-ve ocene so onkraj razumne argumen-tacije, s katero bi zagovornik lahko ute-meljeval dokazni predlog po postavitviše novih sodnih izvedencev. Zato nimogoče sprejeti tega, da so takšne ocenelahko upravičene v funkciji zagotavlja-nja obdolženčeve pravice do obrambeiz 29. člena Ustave. Žaljiva vrednostnaocena izvedenca kot osebe, ki je pokli-cana dati strokovno mnenje, bi lahkonasprotno celo ogrozila pošteno soje-nje v kazenskem postopku.3

15. Pritožnik meni, da ni bila nalo-ga sodišča, da zavaruje čast in dobroime izvedencev, saj sta imela izve-denca na voljo vložitev zasebne tožbe

za kaznivo dejanje po 169. členu KZ.Pri tem hkrati utemeljuje, zakaj naj bibila tudi v primeru morebitne vlože-ne takšne tožbe izključena protiprav-nost njegovega ravnanja, ker naj bibilo dejanje storjeno v obrambi pra-vic stranke in ker naj pri tem ne biimel zaničljivega namena…

16. Iz navedenega je razvidno, dasodišči z izpodbijanima sodnima odloč-bama nista nedopustno in prekomer-no posegli v pravico pritožnika iz prve-ga odstavka 39. člena Ustave. Zato jeustavna pritožba neutemeljena in jo jeUstavno sodišče zavrnilo.

Odklonilno ločeno mnenje sodnika dr. Cirila Ribičiča

1. To ločeno mnenje ne ponuja alter-nativne rešitve tisti, ki jo je sprejeloUstavno sodišče, temveč želi vzbuditidvom v ustavnost kaznovanja odvetni-ka zaradi žalitve sodišča in v pristop,ki je privedel do zavrnitve ustavne pri-tožbe dr. Petra Čeferina. Zgodovina insedanjost sta prepolni kaznovanja tistih,ki si upajo dvomiti v resnice, za kate-rimi stoji prevladujoča večina. Ravnosvoboda izražanja je tista svoboščina,ki širi svobodo ravnanja za tiste, ki sidrznejo dvomiti. In katera situacija jelahko bolj primerna za utemeljitev smi-selnosti in pomena svobode izražanja,kot je položaj, v katerem se znajde odvet-nik v zahtevnem kazenskem postopku?Ali ni samoumevna njegova pravica,da vzbuja dvom v obtožnico, izvede-niška mnenja in dokaze tožilstva? Najbo zadržan, previden, vljuden in prija-zen, naj pazi na vsako besedo, kadariz ravnanj sodišča začuti, da je vnaprejobsodilo njegovega klienta? Kako najravna takrat, ko je ostal edini, ki dvomiin svoje dvome nadgrajuje z izpodbi-janjem izvedeniških mnenj in izvede-nih dokazov ter predlaganjem novih?Ni v takšni situaciji ne samo pravica,temveč tudi dolžnost odvetnika, davzbudi dvom, pa čeprav s krepkimi izra-zi, robato, brez dlake na jeziku, za občut-ljiva ušesa tudi šokantno, vznemirlji-vo, celo žaljivo? V kazenskem postop-ku (še bolj očitno je to v sistemih, vkaterih o krivdi odloča porota) greravno za vprašanje dvoma. Gre za vpra-šanje, ali je obtoženemu storitev kaz-nivega dejanja dokazana brez sencedvoma, zunaj vsakega razumnega dvoma(proof beyond any reasonable doubt).Zato ravno za odvetnika v kazenskempostopku lahko trdimo: dvomim, zato-rej obstajam. In obratno: ko neha dvo-


Sodn

a pr

aksa

Ust

avne

ga s

odiš

ča R

S

1 Zaradi preobširnosti odločbe tu zgolj povze-mamo, da je Ustavno sodišče o žalitvi (vendarv pravdnem postopku) že odločalo z odločboU-I-145/03 dne 23. junija 2005 in ugotovilo,da ureditev 109. člena ZPP ni v neskladju zUstavo; z odločbo št. Up-150/03 z dne 12. okto-bra 2005, kjer je presojalo sklep sodišča o kaz-novanju odvetnice, ki je v pritožbi žalila sodiš-če (enako kot v prejšnjem primeru je šlo zakaznovanje odvetnika za žaljive vloge (glej 87. člen ZKP – opomba 5 k par. 9 citiraneodločbe); s sodbo ESČP Nikula proti Finski zdne 21. marca 2002, ki se citira v opombahUstavnega sodišča (glej opombe 1, 7, 8, 9, 11);s sodbama ESČP v zadevi Worm proti Avstri-ji z dne 29. oktobra 1997 in Rianowski protiPoljski z dne 21. januarja1999.2 Pri čemer se zavedam, da je tako »izluščevanje«tistih poudarkov, ki se meni zdijo pomembni,lahko dvorezni meč, zato zaradi intelektualnepoštenosti opozarjam bralca, naj si le prebere celo-tno odločbo (poudarek dr. B. K.).

3 Zanimivo je, kako argumentira sodišče in na nekinačin »prognozira« , kako bi se lahko odzval izve-denec, ki je izpostavljen žalitvam. In tako zapiše:»Izvedenec, ki je izpostavljen žalitvam, bi se lahkoodzval celo tako, da bi bil zaradi tega, da bi seizognil bodočim žalitvam, naklonjen odvetnikovistranki, zaradi česar bi bil pristranski; lahko bise odzval tudi tako, da bi bil (kar je v kazenskempostopku še huje) zaradi tega še bolj nenaklonjenodvetnikovi stranki, s čimer bi bil ne le pristran-ski, temveč bi bilo to dejansko tudi v škodo obdol-ženčevi pravici do obrambe.«



Sodn

a pr

aksa

Ust

avne

ga s

odiš

ča R

S miti, ne opravlja več svojega poslan-stva in ga kot odvetnika ni, ne obsta-ja več. Zato se znajde vsakdo, ki pre-soja, kako daleč sme in od kod naprejne sme tisti, katerega pravica in dolž-nost je, da dvomi in zbuja dvom, natankem ledu. Tako je tudi v obravna-vanem primeru, četudi se zdi na prvipogled odločba, ki je podprta z zeloprepričljivo večino, zgrajena trdno inutemeljena na prepričljivih argumen-tih, povezanih z vodotesno logiko v potre-sno varno celoto, ki ne dopušča nobe-nega dvoma.

2. Čeprav je to neobičajno za odklo-nilno ločeno mnenje, pojasnjujem naj-prej, katere so dobre strani, celo odli-ke sprejete odločbe. Odločitev v obrav-navani zadevi (ustavna pritožba dr. PetraČeferina je prišla na Ustavno sodišče6. aprila 2005) je nastajala dolgo časain se s težavo nihajoče približevala kon-čni odločitvi. Zelo pomembno je, dase ta obravnava ni iztekla v zavrženjeali nesprejem ustavne pritožbe, z ute-meljitvami, da v njej ne gre za pomemb-na (ustavno) pravna vprašanja, da nimapomembnejših (hujših) posledic za pri-tožnika oziroma da očitno ne gre zakršitev človekovih pravic in svoboščin.Vsaka od teh možnosti bi bila po mojemglobokem prepričanju v hudem nesklad-ju z ustaljeno ustavnosodno presojotakšnih in podobnih ustavnih pritožb vSloveniji, številnih drugih evropskihdržavah in Evropskem sodišču za člo-vekove pravice (ESČP). Ne bi dosega-la minimalnih evropskih standardov.Kaj takega odločbi, ki je bila sprejeta,in h kateri pišem to ločeno mnenje,nikakor ni mogoče očitati. Prej nasprot-no. Pomeni namreč pomemben napre-dek v primerjavi z odločitvami, spre-jetimi v času t. i. čiščenja zadev (ki sine zaslužijo meritorne obravnave) pouveljavitvi sprememb Zakona o Ustav-nem sodišču. Odločbi velja priznati, daje oblikovno in vsebinsko konsistent-na. Ne izogiba se obravnavi vsebinskihvprašanj, ki jih odpira ustavna prito-žba. V njej sprejeta stališča so argu-mentirana in podkrepljena s sodno prak-so.

3. Odlika odločbe je tudi spre-memba stališča, pojasnjena v 9. točkiObrazložitve: »Zato Ustavno sodiščespreminja svoje stališče iz odločbešt. Up-150/03, po katerem lahko more-bitno kršitev odvetnikove pravice dosvobode izražanja presoja le v okviruspoštovanja pravic iz 22. oz. 29. členaUstave. Okoliščina, da lahko odvetnikv sodnem postopku izvršuje svojo pra-vico do svobode izražanja prav in samo

zaradi tega, ker zastopa stranko, je nad-vse pomembna pri presoji dopustnostiposega v odvetnikovo pravico iz prve-ga odstavka 39. člena Ustave, vendarne more pomeniti tega, da zaradi njeUstavno sodišče ne bi presojalo, ali jebila z odločitvama sodišč o kaznova-nju odvetnika kršena njegova pravicado svobode izražanja…« Ta spremembastališča je pomembna najprej zato, kerje bilo prejšnje stališče preveč omeju-joče izhodišče za presojo, kdaj je odvet-niku kršena svoboda izražanja iz39. člena Ustave in 10. člena Evropskekonvencije o človekovih pravicah intemeljnih svoboščinah (EKČP). Polegtega je očitno odstopalo od vsebine innačina obravnave tega vprašanja v sodnipraksi ESČP.

4. Ni pozitivno samo to, da je Usta-vno sodišče spremenilo svoje stališče,temveč tudi, da te spremembe ni skri-valo, temveč jo je eksplicitno prizna-lo in ustrezno obrazložilo. S tem je spo-štovalo standarde, ki jih terja od red-nih sodišč, če ta spremenijo svoje sta-lišče.4 Osebno menim, da takšno rav-nanje ne slabi, temveč nasprotno, krepikredibilnost in avtoriteto Ustavnegasodišča, ki prizna svojo zmotljivost inzmore uspešno popraviti svojo neda-vno storjeno napako. Ustavno sodiščese ni omejilo na spremembo načelne-ga stališča, temveč je (na nekoliko pri-krit način) v Obrazložitvi samo izved-lo strogi test sorazmernosti. Žal se jeUstavno sodišče ustavilo na tej točkiin ni povedalo, da je enako stališče zasto-pala manjšina že v zadevi št. Up-145/03,ki je argumente zanj pojasnila v odklo-nilnem ločenem mnenju, ki ga je napi-sala sodnica dr. Dragica Wedam Lukić,pridružila pa sta se mu sodnica dr. Mir-jam Škrk in podpisani…

5. Morda bi bilo smiselno v odloč-bo vključiti tudi nekatere druge okoli-ščine, na primer to, da je bila ustavnapritožba sprejeta v obravnavo s podpi-si manjšine sodnikov (in ne na seji sena-ta, kot je to v večini primerov) in to,da sem podpisani (večkrat) predlagalsvojo izločitev iz obravnavanja in odlo-čanja o tej zadevi, ki pa je Ustavnosodišče ni hotelo sprejeti.

6. Lahko se strinjam tudi z nasled-njim stališčem Ustavnega sodišča iz12. točke obrazložitve: »Razumljivo je,da je prag tolerance, ki jo lahko dopu-

sti sodišče, ko gre za obrambo obdol-ženca, ki je obtožen hudega kaznive-ga dejanja, za katero je zagrožena stro-ga kazen, lahko višji kot sicer, vendarodvetnik ne sme preseči skrajnih mejate tolerance. Če to stori, je prav, dasodišče zavaruje druge vrednote, insicer zaupanje v sodstvo in ugled, inavtoriteto sodstva, ki zagotavlja(ta), daima javnost spoštovanje do sodišč inzaupanje, da zmorejo uresničiti vlogo,ki jo imajo v pravni državi…« To sta-lišče ima nedvomno velik pomen zaodločanje o obravnavani ustavni pri-tožbi. Kljub temu me končni rezultat(zavrnitev ustavne pritožbe) ne prepri-ča.

7. Odločbi očitam tri slabosti: (1)Temeljno izhodišče za odločitev v tejzadevi bi moral biti pomen svobodeizražanja nasploh in še posebej, ko greza odvetnika v zahtevnem kazenskempostopku. (2) Po mojem mnenju seUstavno sodišče v odločbi na svojo dose-danjo prakso ne sklicuje na ustrezennačin. (3) Končno vidim resne pomanj-kljivosti pri sklicevanju na praksoESČP… Tako postavljena izhodiščaposkušajo po bližnjici privesti do zavr-nitve ustavne pritožbe.5

11. Kljub temu, da citirana odloč-ba izrecno nasprotuje lahkotnemu kaz-novanju, ni dobra podlaga za odloča-nje v obravnavanem primeru. Zakajne? Upoštevati moramo, da se je pre-soja ustavnosti 109. člena ZPP nana-šala na kaznovanje v pravdnem postop-ku in ne kazenskem postopku, in nažalitev sodišča, medtem, ko gre v obrav-navanem primeru za kritiko izvedeni-škega mnenja, ne sodišča. Poseg v pri-tožnikovo svobodo izražanja s kazno-vanjem zaradi žalitve sodišča, ki pome-ni očiten, grob in nenaden poseg (obsod-ba zaradi žalitve izvedencev in izreče-na denarna kazen) ima lahko za pri-tožnika hude posledice. Do nasprotne-ga stališča bi lahko privedla samo ocena,

4 Sodnik dr. Ribičič citira dr. Aleša Galiča, da jepo pravni teoriji ob spremembi stališča nujno obra-zložiti, zakaj je sodišče odstopilo od utečene in eno-tne sodne prakse, ter podati razumne in pravnerazloge za spremembo stališča. Glej Galič, A.:Argument precedensa, Revus, št. 1/2003.

5 Dr. Ribičič v zvezi z ustavnopravnim pomenomsvobode govora in drugih pravic, ki jih zajemasvoboda izražanja, poudarja, da je ta izjemen tercitira že obstoječo (tudi) slovensko pravno teori-jo kot Kavčič, I., Grad, F., Teršek, A., in Bavcon,L., z Dnevov slovenskih odvetnikov v RogaškiSlatini leta 2005: »V zvezi z obrambo obstaja vjavnosti več, sicer zmotnih, a zelo trdovratnih pre-pričanj in predsodkov. V prvi vrsti pa je treba pou-dariti kar globoko zasidran predsodek, da ‘pošte-ni’ odvetnik pač ne more zagovarjati in braniti‘barab’, če pa to že počne, pa mu gre samo zadenar. To elementarno nerazumevanje vloge inpomena zagovorništva je po mojem mnenju temeljnezaupanja, posplošenih negativnih ocen vsakepoteze obrambe, ki je v nasprotju s prepričanjemjavnosti, da je obdolženi ali obtoženi nespornostorilec dejanja, ki mu ga očita obtožba, in da jekriv.«


da uveljavljenemu odvetniku ni težkoplačati izrečene denarne kazni. Tudi čebi bilo temu res tako, moramo upo-števati, da pritožnik ustavne pritožbeni vložil samo ali predvsem zaradi nje-nih finančnih učinkov. Druge možneposledice pritožnika so namreč velikohujše…6

15. ESČP opozarja na vprašanjenepristranskosti kazenskega sodišča,7enakosti orožij in zastraševalnega učin-ka (chilling effect) kaznovanja na obna-šanje odvetnikov v novih kazenskihpostopkih. Ta opozorila so za Slove-nijo toliko bolj na mestu, ker je predslovenskim sodiščem lahko kaznovanle odvetnik, državnega tožilca pa sodiš-če ne more kaznovati zaradi žalitve sodiš-ča in udeležencev v kazenskem postop-ku (78. člen ZKP). To je samo razlogveč proti lahkotnemu kaznovanju odvet-nikov in široki razlagi.

16. Iz sodbe ESČP v zadevi Niku-la proti Finski izhaja, da bi se toženadržava lahko ekskulpirala samo, če biprepričljivo izkazala, da je bila podla-ga za kaznovanje v nujni družbeni potre-bi (pressing social need) (točka 55).Sodb ESČP, v katerih je ESČP ugoto-vilo kršitev 10. člena EKČP, ker drža-va tega ni uspela izkazati, je na dese-tine. V vsaki od njih najdemo poudar-jena opozorila o tem, kako omejitve svo-bode izražanja praviloma pomenijo nedo-voljen in nesorazmeren poseg v kon-vencijsko pravico iz 10. člena EKČP…8

19. Zakaj je za obravnavano zade-vo posebej pomembna sodba ESČP vzadevi Kyprianou proti Cipru, ki je odloč-ba Ustavnega sodišča sploh ne ome-nja? Pritožnik je izkušen odvetnik, kise je odločno uprl sodišču, ko je le-tohotelo, po njegovem mnenju, prevečomejevati oziroma usmerjati njegovzagovor obtoženega za umor. Kazno-van je bil s petimi dnevi zapora zara-di žalitve sodišča. Pritožnik pred cipr-skim Vrhovnim sodiščem ni bil uspe-šen, pač pa je ESČP pritožniku ugo-dilo. Veliki senat ESČP je odločil, davprašanja kršitve svobode izražanja iz10. člena EKČP ne bo presojal v okvi-ru kršitve 6. člena EKČP (poštenostsojenja), temveč posebej. Postavil se jena stališče, da gre za poseg v pritož-nikovo svobodo izražanja (tč. 166 obraz-ložitve).

Odvetnik je v izjemno zahtevnisituaciji, ko brani interese svoje stran-ke pred sodiščem. ESČP opozarja tudina 20. člen Temeljnih načel o vlogiodvetnikov (sprejetih leta 1990 leta naOsmem kongresu ZN o preprečevanjukriminala in obravnavanju obdolžen-cev), ki določa, da morajo odvetnikiuživati civilno in kazensko imunitetopri izražanju stališč, oblikovanih v dobriveri v pisnem ali ustnem zagovoru predsodiščem…9

22. Na tej točki je mogoče opazitiše eno zanimivo podobnost med pri-merom Kyprianou in obravnavanim pri-merom ustavne pritožbe dr. Petra Čefe-rina: izkušena odvetnika se nista pusti-la z nobeno grožnjo o kaznovanju odvr-niti od obrambe svojega klienta (v pri-meru Kyprianou je šel odvetnik raje vzapor, kot da bi se opravičil sodišču,ki je po njegovem mnenju neupraviče-no omejevalo njegovo pravico do izra-žanja, v obravnavanem primeru pa jeodvetnik kljub kaznovanju ponovil enakoostre ocene izvedeniškega dela v nada-ljevanju kazenskega postopka predinstančnim sodiščem in bil zato stro-žje kaznovan).

Seveda se lahko strinjam z možnimugovorom, da sodniki in odvetniki, kidajo kaj nase, zaradi zavrnitve obrav-navane ustavne pritožbe ne bodo spre-menili načina svojega dela. Kljub temupa sporočila, ki zanje izhajajo iz kaz-novanja pritožnika in zavrnitve usta-vne pritožbe, nikakor niso vzpodbud-na z vidika varstva pravic odvetnikovin njihovih klientov.

23. To so temeljne slabosti, zaradikaterih nisem mogel podpreti odločbeUstavnega sodišča v obravnavani zade-vi. Bi drugačno izhodišče za presojoupravičenosti posega v svobodo izra-žanja in bolj celovito upoštevanje dose-danje prakse Ustavnega sodišča in prak-se ESČP vodili do drugačnega rezul-tata? Po mojem mnenju bi bil odgovorna to, bolj ali manj hipotetično vpra-šanje, lahko tudi pozitiven. Seveda paje enostavneje opozarjati na slabosti spre-jete odločitve, kot oblikovati alternati-vno. Zato razumen dvom ni odveč nitinasproti mojemu stališču, da mi ne bimogli očitati tistega, kar so očitalidr. Francetu Prešernu, ko se je celo deset-letje neuspešno potegoval za odvetni-ško funkcijo, torej »grajavosti, ki las-tnim napakam prizanaša, a vse drugopo mili volji biča…«

Pritrdilno ločeno mnenjesodnika Jana Zobca

1. Za pisanje ločenega mnenja semse odločil iz treh razlogov. Najprej zara-di okrepitve in jasnejše ponazoritvenekaterih nosilnih argumentov odloč-be (s katerimi se vsekakor strinjam),potem, ker mi ločeno mnenje omogo-ča nekoliko bolj oseben (in bolj svo-boden) način izražanja, in tretjič zara-di odgovora na nasprotne argumente,ki so bili izrečeni med razpravo na ple-narni seji (na katere pa obrazložitevodločbe ni v celoti ali morda ni dovoljizčrpno odgovorila). Svojo pozornostnamenjam trem vprašanjem: Kakšna jevloga odvetnika v sodnem postopku,kako poseben položaj imajo sodni izve-denci, in zakaj sodba v zadevi Kypri-anou proti Cipru ni podobna obravna-vanemu primeru.

2. Na plenarni razpravi je bil več-krat omenjen poseben položaj ustav-nega pritožnika kot odvetnika v kon-kretnem kazenskem postopku. Njegovvarovanec je bil obtožen trojnega umoranajožjih sorodnikov in odvetnik (usta-vni pritožnik) naj bi bil tudi osebnoprepričan, da tega dejanja ni storil onter da ga je sodišče že vnaprej obso-dilo – skratka, da si je že vnaprej


Sodn

a pr

aksa

Ust

avne

ga s

odiš

ča R

S

6 V naslednjih paragrafih (12−17) avtor podro-bno analizira judikatno zadevo ESČP Nikula protiFinski, pri čemer pa zelo tehtno opozori na neda-vno odločitev Ustavnega sodišča (v odločbiUp-406/05 z dne 12. aprila 2007), ko je v prime-ru pisateljice Brede Smolnikar v zvezi s svobodoumetniškega ustvarjanja in izražanja ugotovilo, daje široka uporaba dveh prejšnjih odločb Ustavnegasodišča neprepričljiva (U-I-145/03 in U-I-150/03),zato je US ocenilo, da je bil poseg sodišč v pri-tožničino pravico do umetniškega ustvarjanja pre-komeren in da razlogi, ki sta jih navedli sodišči,niso zadostni, da bi sodišči lahko upravičili takšenposeg, zato je bila kršena njena pravica iz 59. členaUstave in so bile razveljavljene, kajti pisateljiči-no umetniško delo je bilo prepovedano in obso-jeno na izginotje in fizično uničenje, ne da bi zatoobstajale prepričljive (ustavno)pravne podlage.7 S tega vidika zelo kritično obravnava možnostkaznovanja odvetnikov zaradi žalitve sodišča sod-nik dr. Boštjan M. Zupančič v pritrdilnem loče-nem mnenju v zadevi Kyprianou proti Ciperu.8 V ilustracijo dr. Ribičič navede več deset sodb,pri katerih je bila ugotovljena kršitev 10. členaEKČP in v katerih ESČP opozarja, da konvenci-ja varuje svobodo govora pred posegi tudi v pri-merih, ko gre za izražanje, ki ni nekonfliktno, tem-več je žaljivo, šokantno ali vznemirljivo (offend,shock or disturb), in sicer od skoraj trideset letstare zadeve Sunday Times proti ZdruženoKraljestvo do zadnjih primerov, npr. Filipovićproti Srbiji (2007) in Kuliš proti Poljski (2008).Ilustracija je res izčrpna, saj avtor našteje kar 53judikatov ESČP.

9 Tudi sam menim (op. dr. B. K.), da je opozori-la dr. Ribičiča o pomanjkljivosti te odločbeUstavnega sodišča, ker zadeve Kyprianou protiCipru sploh ne omenja, argumentum a contrariozaslutiti tudi iz dejstva, da je drugo (pritrdilno)ločeno mnenje sodnika Zobca zavzelo stališče, dazadeva Kyprianou ni primerljiva s to zadevo (točka8 ločenega mnenja), če že odmislimo, da je zelodragoceno že citirano pritrdilno ločeno mnenje vzadevi Kyprianou proti Ciper dr. B. M. Zupančiča,ki zelo kritično obravnava možnost kaznovanjaodvetnikov zaradi žalitve sodišča.Ne nazadnje sem tudi sam (dr. B. K.) ocenil, dagre za pomemben »odvetniški judikat« (glejOdvetnika, št. 37/2008, str. 23).



Sodn

a pr

aksa

Ust

avne

ga s

odiš

ča R

S ustvarilo mnenje, da je prav on stori-lec tega grozljivega zločina. Zato najbi bilo tudi nenaklonjeno novim dokaz-nim informacijam – morda zaradi pod-zavestnega strahu, da bi omajale in raz-gradile prejudic. V silni vnemi poma-gati svojemu varovancu, v čigar nedolž-nost je bil sam globoko prepričan, jev čustvenem zanosu uporabil besede,ki jih je sodišče ocenilo kot žaljivo ose-bno diskvalifikacijo izvedencev kot stro-kovnjakov. Zaradi tega posebnega polo-žaja – huda obtožba njegovega varo-vanca in odvetnikova močna čustvenaangažiranost, spodbujena z globokimprepričanjem v njegovo nedolžnost, bimorala imeti sodišča višji tolerančniprag pri ocenjevanju, kako daleč grelahko odvetnik (zagovornik) z ostrinoin neprizanesljivostjo kritike za njego-vega varovanca »uničujočih« izveden-skih mnenj.

3. Na prvi pogled se res zdi, da bilahko imela sodišča v takih položajihveč razumevanja in večjo toleranco zaodvetnikove ostre, neprizanesljive, celogrobe in nevljudne besede. A zgolj naprvi pogled…

Odvetnik bi se moral potem nesamo zaradi varovanja avtoritete inugleda sodstva kot celote, ampak venaki meri zaradi varovanja koristi svo-jega varovanca do skrajnosti izogibatičustvenim izbruhom – tako v besedahkot v dejanjih. Vse svoje duševne kapa-citete bi moral nameniti razumu iniskanju racionalnih argumentov, ki edinilahko koristijo njegovemu varovancu.Izgovor, da je uporabil neprimernebesede, s katerimi je užalil katerega odudeležencev v postopku, ker je bil zara-di prepričanja, da je njegov varovanec,obtožen trojnega umora, nedolžen, (upra-vičeno) čustveno angažiran in da je zatotreba imeti v takih situacijah (ko greza obrambo varovanca, ki mu grozi tri-desetletna zaporna kazen) več razu-mevanja, je dvakrat slab. Najprej, kerkaže na šibkost odvetnikove profesio-nalnosti (tako z vidika obvladovanja afek-ta kot z vidika sposobnosti iskanjadobrih pravnih argumentov – čustve-ni izbruhi seveda niso pravni argu-menti) in drugič, ker bi, če bi ga posplo-šili, v svoji skrajnosti privedel do tega,da v sodnih postopkih zmagujejo čustva– da na koncu uspe stranka, katere odvet-nik je uporabil več čustvenega nabojain je zato (povsem legitimno) smel bititudi bolj predrzen, nesramen in žaljivdo sodišča ter do drugih udeležencevv postopku. In morda še tretjič: življenj-ske izkušnje kažejo, da je (pretirana)čustvena reakcija velikokrat posledica

sa, št. 19/2008, stran 19 – op. p.) prag-matičen pristop norveškega Vrhovne-ga sodišča, po katerem v vsaki kon-kretni zadevi, v kateri gre za presojo,ali je bila kršena EKČP, skušajo odgo-voriti na naslednje vprašanje: kako bitukaj in zdaj o zadevi odločili sodnikiESČP, če bi se zadeva znašla na nji-hovih mizah v Strasbourgu, ocenil kotrealističen, učinkovit in načelen hkra-ti. Ker se z njim v celoti strinjam, semi zdi, da bi bilo treba opraviti pri-merjavo z zadevo Kyprianou proti Cipru.Razen tega se je med plenarnim diskur-zom sodba ESČP v tej zadevi upora-bljala kot argument proti odločitvi, kije bila potem izglasovana, češ da binjeno sporočilo narekovalo ugoditevustavni pritožbi.

8. Po mojem mnenju zadeva Kypri-anou ni primerljiva s to zadevo – vsajne v tisti točkah, zaradi katerih je ESČPsoglasno ugotovilo kršitev 10. členEKČP. Za boljšo osvetlitev te zadeve,bom na kratko povzel bistvene prvinekonkretnega dejanskega stanu…

9. Zadeva Kyprianou je v nekate-rih pogledih podobna obravnavani zade-vi, v nekaterih pogledih pa se od njerazlikuje…

Najpomembnejša razlika med obemaprimeroma pa je v tem, da je bila cipr-skemu odvetniku izrečena zaporna kazen(čeprav bi bil lahko kaznovan tudidenarno), ki je po svojem pomenu,strogosti in po teži ter glede na načinizvršitve (odvetnik jo je moral začetiprestajati takoj) nekaj povsem nepri-merljivega s kaznijo, izrečeno ustav-nemu pritožniku.

10. Pravni pomen teh razlik je mogo-če razbrati iz obrazložitve sodbe ESČP(ki se sicer veliko sklicuje na zadevoNikula proti Finski), ki poudarja, daspadata tudi narava in strogost izreče-nih kazni med dejavnike, ki morajo bitiupoštevani pri oceni sorazmernosti pose-ga v svobodo govora, ki jo zagotavlja10. člen EKČP…

Odvetnik Kyprianou je bil v polo-žaju, ko se je moral kot zagovornik od -zvati takoj in dovolj odločno. V pri-meru ustavnega pritožnika pa je šlo zaizrekanje žaljivih vrednostnih sodb, kiso pomenile osebno diskvalifikacijoizvedencev kot strokovnjakov, pri čemerse mi zdi nadvse pomembno tudi to,da bi pritožnik (odvetnik) cilj, ki ga jehotel s tem doseči, mogel doseči, kotje reklo (že) višje sodišče, »na nešte-to drugih sprejemljivih načinov«.

11. In na koncu tisto, kar je po mojemodločilna razlika med obema primero-ma… izrekanje tako strogih kazni bi

frustracije. In kdaj praviloma pride vsodnih postopkih do frustracije: takrat,ko zmanjka razumnih argumentov –bodisi, ker jih v resnici ni (več), bodi-si, ker jih odvetnik ne vidi ali jih nisposoben videti, morda odkriti in arti-kulirati…

4. Saj je stara resnica, da tam, kjerso čustva, razum odpoveduje.10 In šenekaj. Moder pravnik, ki se zaradi takš-nih ali drugačnih nesrečnih okoliščinznajde kot stranka pred sodiščem, boza zastopanje pooblastil odvetnika –četudi gre za spor z njegovega pravne-ga področja, ki ga kot specialist bri-ljantno obvlada. Zakaj? (Tudi) zato, kerve, da bo čustveno neprizadet profe-sionalen pravni zastopnik prej našeldobre racionalne (pravne) argumente,kot bi jih sam – ker je osebno priza-det in zato zmanjšano sposoben anga-žirati razumno sfero svojih duševnihpotencialov. In za konec (te točke): Daje bilo nestrinjanje z izvedenskim mne-njem ter tudi ostro in neprizanesljivo(konec koncev lahko tudi »uničujočo« )kritiko mogoče izraziti na še dostojenin zato odvetnikovemu položaju še pri-meren način (na način, ki ni v očitnemnasprotju s pravniško in splošno kul-turno ravnijo), dokazuje ustavni pri-tožnik s svojimi navedbami v ustavnipritožbi, ko ponavlja tisto, kar je pove-dal na obravnavi, vendar brez žaljivihvrednostnih sodb o izvedencih (zaradikaterih mu je bila izrečena denarnakazen)…

Označevanje dela izvedencev z izra-zi: »neosmišljeno nakladanje« , »izve-denčevi umotvori« ipd…(skrajšal dr. B.K.) pa ni bilo usmerjeno (ali omeje-no) v (na) način dela izvedencev, pačpa v njuno osebno diskvalifikacijo kotstrokovnjakov. V tem je tudi ena ododločilnih razlik med tem primerom inprimerom v zadevi ESČP Nikula protiFinski (gl. opombo 14 odločbe, h kate-ri dajem pritrdilno ločeno mnenje)…

7. Sodnik dr. Ciril Ribičič je vPismu iz Norveške (glej Pravna prak-

10 Zanimivo je, da je v tem delu sodnik Zobec citi-ral (v op. 4) prav ustavnega pritožnika: »Med kate-re gotovo spada postulat ‘biti služabnik prava’ –in ne emocionalni služabnik svojega klienta«(prim. Čeferin, P.: Odvetnik in etika, Podjetje indelo, št. 6-7/2007, str. 1574). V 77.a členu StatutaOdvetniške zbornice Slovenije je kot ena od krši-tev odvetniške dolžnosti navedeno tudi neprimer-no ali žaljivo obnašanje ali izražanje pri oprav-ljanju odvetniškega poklica. Med etičnimi pravi-li tega poklica je tudi varovanje ugleda sodišč indrugih državnih organov ter odvetnikova dolžnostkrepiti zaupanje javnosti v njihovo delo – zaradičesar naj se vzdrži žaljivih in omalovažujočih izjavo delu teh organov in o njihovih odločitvah (prim.18. člen Kodeksa odvetniške etike).


niškemu odboru oz. urednikoma TonetuFrantarju in dr. Bogomirju Sajovicu.

Naloga članov uredniškega odbora jein bo, da ohrani ter utrdi vlogo revijePravnik kot pisnega izraza slovenske pra-vne kulture, hkrati pa je cilj tudi pove-čati kakovost in prestižnost publikacije.Za ta namen smo vsi, ki sodelujemo pritem projektu, že oblikovali nova navo-dila avtorjem, vzpostavili spletno stran<www.revija-pravnik.si>, kjer so na voljota navodila, kazala vsebin zadnjih šte-vilk s povzetki prispevkov in podrobno-sti glede naročila, uvedli smo redaktor-sko obdelavo in dvojno anonimiziranorecenziranje prispevkov (t. i. double blindreview), s ciljem poenotenja smo obli-kovali obrazec z navodili za recenzenteitd.

Kot je v uvodniku prve letošnje šte-vilke zapisal dr. Ude, je revija Pravnik»del slovenske pravne in splošne kul-ture, ki ima zasluge za uveljavitev slo-venskega jezika in dokončno izobliko-vanje slovenskega naroda in je pomemb-na tudi za razvoj slovenske državnosti« .Da bi se vse to nadaljevalo, pa potre-bujemo predvsem čim bolj kakovostneprispevke, ki jih lahko pošljete po e-poš[email protected], podrobnejšanavodila in pogoji za objavo pa so na<www.revija-pravnik.si>.


Sodn

a pr

aksa

Ust

avne

ga s

odiš

ča R

S lahko povzročilo »odvrnilni učinek«na odvetnike pri opravljanju nalog, kijih imajo kot zagovorniki. ESČP je nakoncu (v 183. točki) odločilo, »da jebil kršen 10. člen Konvencije zaradinesorazmerne kazni, ki je bila izreče-na pritožniku« .

12. Primer Kyprianou torej v bistve-nih točkah ni podoben obravnavane-mu. Zato se je na prvi pogled zdelo,da ne zasluži posebne obravnave vobrazložitvi odločbe. Ampak, ker jebil kar nekajkrat omenjen v diskusijina plenumu, v kateri sem utemeljevalsvoje stališče, da si primera v bistve-nih prvinah konkretnega dejanskegastanu nista podobna, pritrdilno ločenomnenje pa naj bi bila predvsem javnapredstavitev sodnikovih argumentov,ki iz takega ali drugačnega razloga nisopostali del obrazložitve (so pa bili izre-čeni na seji – in so po mnenju sod-nika pomembni za utemeljitev odloč-be), sem tudi zato napisal pritrdilnoločeno mnenje.

Za konec Zaradi obsežnosti prikazane odloč-

be Ustavnega sodišča se je bilo trebapri povzemanju nujno omejiti. Obnjeni analizi sem ugotovil, da imasplošna obrazložitev Ustavnega sodiš-ča: 17 točk (15 opomb na devetihstraneh), odklonilno ločeno mnenjesodnika dr. Ribičiča ima 23 točk (22opomb na devetih straneh) in pritr-dilno ločeno mnenje sodnika Zobcapa 12 točk (17 opomb na šestih stra-neh) − skupaj torej 31 strani. Razum-ljivo je, da bi bila objava celote pre-obširna, zato napotujem bralca na bra-nje izvirnika, avtorjem (predvsemobeh ločenih mnenj) pa se za kak-šno pomembno stališče, ki sem gamorda spregledal, vnaprej opraviču-jem.

Po zadnjih informacijah je v tejzadevi že vložena pritožba (appli-cation) na ESČP v Strasbourgu.

Z nestrpnostjo pričakujemo odlo-čitev tega sodišča, saj gre za enegaod vodilnih (leading case) »odve-tniških judikatov« v zgodovini slo-venskega odvetništva.

Pripravil: dr. Bojan Kukec

Slovenski pravnik je sicer prvič izšelleta 1862 (tedaj je bil izdajatelj dr. J.R. Razlag), v letih 1870– 1872 so

izšli trije letniki revije Pravnik sloven-ski (izdajatelj dr. J. R. Razlag). Leta 1881je kot 1. letnik izšla revija Slovenskipravnik ter nato še leta 1882 in 1883(izdajatelj dr. Alfons Mosche). Leta 1888je izšel 4. letnik revije (izdajatelj dru-štvo Pravnik), ki je nato izhajala (razenv letih 1918 in 1919) do leta 1944. Leta1946 (kot 1. letnik) je začela izhajati revi-ja Ljudski pravnik, ki se je leta 1953 pre-imenovala v Pravnik; od 1. januarja 1965,po združitvi z revijo Javna uprava, izha-ja Pravnik kot revija za pravno teorijoin prakso.

Kot rečeno, je Zveza v letošnjem letuprevzela tudi založništvo in imenovalanov uredniški odbor v sestavi dr. MitjaDeisinger, dr. Erik Kerševan, dr. Mari-jan Kocbek, dr. Marijan Pavčnik,dr. Konrad Plauštajner, dr. Darja Sen-čur Peček, dr. Bogomir Sajovic (častničlan), dr. Alenka Šelih, Mojca SeliškarToš, dr. Verica Trstenjak, dr. Lojze Udein dr. Dragica Wedam Lukić. Slednjaje bila imenovana za novo glavno ured-nico, za uspešno delo v preteklih letihpa se predsednik Zveze dr. Lojze Udeše posebej zahvaljuje dosedanjemu ured-

Pravnik na novi potiBoštjan Koritnik

Do konca meseca septembra bo izšla že tretja letošnja številka revije Prav-nik, hkrati pa tudi tretja, odkar je Zveza društev pravnikov Slovenije –poleg funkcije izdajatelja – ob pomoči GV Založbe, sicer izdajatelja inzaložnika revije Pravna praksa, prevzela tudi založništvo te najstarejše slo-venske pravne revije.

N a r o č i l a : GV Založba, d.o.o., tel.: 01/30 91 820Likozarjeva 3, Ljubljana,

VSEBINA

ČlankiMarijan Pavčnik Izročilopravne znanosti Nataša Šebenik Uporabanačela pravičnosti vrazmejitvah na morju Matej Avbelj PravoEvropske unije innacionalna sodišča Renata ZagradišnikNačelo skladne razlage –dolžnost nacionalnihsodnikov

Mirko Pečarič PoslovnikDržavnega zborazmanjšuje pomen vetaDržavnega sveta

RecenzijeMarko Pavliha Temeljimednarodnega prava Boštjan Tratar Oblastniukrepi zoper socialnemarginalne skupine


o njej je bilo sestavljeno šele čez danin Wieser o rezultatih preiskave ni bilobveščen. Vse pritožbe Wieserja zara-di kršitve pravice do poslovne tajno-sti so avstrijska sodišča zavrnila.

ZahtevkiOdvetnik je zahteval 4000 evrov,

gospodarska družba pa 20.211,56 evraodškodnine za materialno škodo, sajnaj bi prvi od leta 2000 izgubil stran-ke zaradi nezakonitega postopka inpreiskave njegove pisarne, družba paje imela dodatno škodo (17.500 evrov),ker je morala ustanoviti novo družbopod drugim imenom, s čimer je imeladodatnih 2.711,56 evra stroškov.

Odvetnik je priglasil tudi 10.000evrov nepremoženjske škode zaradiizgube ugleda (reputation), medtem kodruga tožnica – gospodarska družba– zahtevka za nepremoženjsko škodoni postavila. Vlada je odgovorila, damed kršitvijo in materialno škodo nivzročne zveze.

Prvi tožnik – odvetnik – je zah-teval še 15.967,15 in 9.204,52 evrapovrnitve stroškov, ki jih je utrpel vpostopku pred domačimi – avstrijski-mi sodišči, in 6.762,63 evra stroškovpred ESČP.

Odločitev ESČPSodišče je soglasno ugotovilo krši-

tev 8. člena EKČP (pravica do spo-štovanja zasebnega in družinskega življe-nja) za prvega pritožnika – odvetni-

ka, zanimivo pa je, da je bil za drugotožnico – gospodarsko družbo izidglasovanja zelo tesen (4 proti 3) gledepodane kršitve 8. člena.3

Sodišče je torej (po vsebini) ugo-tovilo, da preiskava v delu, ki se jenanašal na dokumente v elektronskiobliki, pomeni kršitev pravice do dopi-sovanja, ker pri njej ni bil navzoč pred-stavnik odvetniške zbornice, ker je biloporočilo sestavljeno prepozno in kerodvetnik (Wieser) ni bil obveščen onjenem rezultatu, kar je vse v naspro-tju z avstrijsko zakonodajo in sodnoprakso.4

Zato je ESČP ugotovilo kršitev8. člena EKČP za oba pritožnika (zadrugega z minimalno večino s štiri-mi proti trem glasovom in s tremi pri-trdilnimi delnimi ločenimi mnenji) terprvemu tožniku odvetniku Wieserjuprisodilo 2500 evrov za nepremo-ženjsko škodo5 ter 10.000 evrov sod-nih stroškov (cost and expenses). Sogla-sno je zavrnilo vse zahtevke za pra-vično zadoščenje (just satisfaction).Kot običajno je paricijski rok za izpol-nitev obveznosti iz sodbe tri mesece,sicer gredo pritožniku zamudne obre-sti, kot jih določa Evropska central-na banka (dodatno 3 odstotke).

Pripravil: dr. B. K.


Sodn

a pr

aksa

ESČ

P

Avgusta 2001 sta pritožnika vlo-žila pritožbo, o kateri je ESČP16. maja 2006 odločilo, da je

sprejemljiva (admissible).

Dejansko stanje

Pritožnika sta družba z omejenoodgovornostjo s sedežem v Salzburguin njen lastnik, odvetnik ter general-ni direktor, avstrijski državljan Gott-fried Wieser. Družba Bicos Beteili-gungen je holdinška družba, ki je hkra-ti tudi edini lastnik družbe Novamed,obe družbi pa imata sedež v odvetni-ški pisarni Wieserja. Dne 10. oktobra2000 je bila v Wieserjevi pisarni opra-vljena hišna preiskava, povezana skazenskimi postopki zaradi nezakoni-tega trgovanja z zdravili. Preiskavo stasimultano opravljali dve skupini2 poli-cistov, in sicer je prva iskala papir-nate dokumente Bicosa in Novameda,druga skupina pa je iskala dokumen-te v elektronski obliki. Pri preiskaviprve skupine sta bila navzoča pred-stavnik odvetniške zbornice in tudiWieser, ki je imel možnost nasproto-vati preiskavi vsakega dokumenta. Koje izrazil takšno nasprotovanje, se jedokument zapečatil in predložil salz-burškemu okrožnemu sodišču, kot tozahteva 145. člen avstrijskega zakonao kazenskem postopku. O zapečatenihin zaseženih dokumentih so izdelaliporočilo, ki so ga podpisali Wieser inpolicisti. Pri preiskavi druge skupineje bil predstavnik odvetniške zborni-ce navzoč le za kratek čas, poročilo

Preiskava odvetniškepisarne

Kršitev 8. člena EKČP – spoštovanje zasebnega življenja,Wieser in Bicos Beteiligungen GmbH proti Avstriji1

Ob preučevanju ter spremljanju aktualne sodne prakse Evropskega sodiš-ča za človekove pravice (ESČP) iz Strasbourga sem naletel na nov odvet -niški judikat, pri katerem gre za posebno situacijo, ko je odvetnik hkra-ti lastnik in general manager gospodarske družbe, in ki bo zagotovo zani-miv tudi za slovensko odvetništvo.

1 Sodba ESČP, opr. št. 74336/01 z dne 16. januar-ja 2008, obsega 16 strani.2 Opravljalo jo je od 8 do 10 uslužbencev (offi-cers of the Salzburg economic police) SEP(Wirschaftspolizei) in eksperti zveznega ministr-stva za notranje zadeve (Datensitcherungsexperten– paragraf 8 sodbe).

3 Delno ločeno pritrdilno mnenje (joint partly dis-senting opinion, stran 16 sodbe) so podali sodni-ki Bratza, Casedevall, Mijović, ki so poudarili, dase popolnoma strinjajo glede prvega pritožnika,glede drugega pritožnika pa imajo drugačen pra-vni pogled (different view), ker je odvetnik hkra-ti lastnik in generalni direktor (general manager)družbe, ki ima sedež v svoji odvetniški pisarni, zato

ni bil v konkretni zadevi ne pooblaščenec niti zako-niti zastopnik (he was not the counsel or legal advi-ser of the company). V takšnih okoliščinah ti trijesodniki niso zadovoljni, da so bili tudi družbi priz-nane procesne garancije, ki so zagotovljene zgoljza razmerje odvetnik – klient.4 V podobnih zadevah kršitve 8. člena je v citira-ni sodbi navedena tudi starejša sodna praksa, kibo zagotovo zanimiva tudi za slovenske odvetni-ke, zato jo navajam: Niemet Z. proti Nemčiji(1992), Tamosius proti Veliki Britaniji (2002), PetriSallinen proti finski (2005) in še zlasti Societe ColasEst in ostali proti Franciji (2002) – glej paragraf43 sodbe. 5 Opozarjam, da je povzetek te sodbe v Evropskempravnem vestniku z dne 22. oktobra 2007, str. 4,delno netočen, saj ni šlo za pravično zadoščenje,temveč za nematerialno škodo. Za pravično zado-ščenje ni ESČP nikomur prisodilo ničesar (stran15 sodbe, točka 4 izreka – op. dr. B. K.).

št. 42Z Vašim

prispevkom?


vne fakultete v Ljubljani. V njem jeobravnavan šport v pravu EU. Ver-jetno prav vsi dobro poznamo vsaj kate-rega od primerov, v katerih se je kate-ro od sodišč EU ukvarjalo s športnimivprašanji. Najbolj znan je verjetno pri-mer Bosman, vendar to ni prvi »špor-tni« primer. Za prvega velja primer Wal-rave in Koch iz leta 1974, v katerem jeSodišče ES zapisalo, da sodi tudi športpod okrilje Pogodbe o ES, če predsta-vlja gospodarsko dejavnost. Ti in še drugiprimeri so kratko, a razumljivo pojas-njeni v tem poglavju knjige. Opisani sotudi temeljni svoboščini EU: svobodaopravljanja storitev in prosto gibanjedelavcev v povezavi s športom ter kon-kurenčno pravo EU in šport. Pohvalitivelja avtorje tega poglavja, da so tudibralcem, ki temeljev prava EU ne pozna-jo (dobro), s kratkim povzetkom neka-terih osnov tega prava omogočili lažjerazumevanje. Tako bo knjiga razumlji-va tudi pravnim laikom.

V tretjem poglavju odvetnik mag.Jure Levovnik analizira problem oseb-nostnih pravic športnikov. Izkorišča-nje teh je pri najbolj znanih (slavnih)športnikih (npr. Tiger Woods, DavidBeckham) glavni vir zaslužka. Zlastista me pritegnili druga in tretja točkapoglavja, v katerem avtor predstavinovejši pogled na osebnostne pravice(predvsem v nemškem pravu) in natoanalizira pravno naravo dovoljenja zaprenos osebnostnih pravic. Njegove ugo-tovitve bi lahko nakazovale nadaljnji raz-voj slovenske prakse in uveljavitve takoimenovanih star companies – družb,ki jih športniki ustanovijo, zato da preknjih izkoriščajo svoje osebnostne pra-vice – tudi v Sloveniji. V nadaljevanjupoglavja so opisani položaji, ko pridedo neupravičenega komercialnega izko-riščanja osebnosti in možnosti pravne-

ga varstva v teh primerih. Nazadnje paje na kratko opisana še ureditev v neka-terih drugih državah (Nemčiji, VelikiBritaniji, ZDA in drugod).

Četrto poglavje je napisal general-ni sekretar Olimpijskega komiteja Slo-venije dr. Tone Jagodic. V njem avtorobravnava sponzorstvo v športu, kon-kretneje trženje in sponzorsko pogod-bo. V prvi točki poglavja avtor opre-deli vire financiranja v športu in nji-hov pomen. V nadaljevanju našteje obli-ke trženja v športu, med katere soditudi sponzorstvo. Avtor nato predstavizgodovino sponzorstva s poudarkom nasponzorstvu v okviru Mednarodnegaolimpijskega komiteja ter razmerje medsponzorstvom, oglaševanjem in TV-pra-vicami. Med zadnjimi tremi je trebastrogo ločevati. Na ločitvi med oglaše-vanjem in sponzorstvom pa temelji tudičetrta točka poglavja, v kateri avtor pred-stavi možnosti, ki jih ima neka oseba,ki želi javnosti predstaviti sebe ali nekisvoj proizvod oz. storitev. Naslednjatočka podrobno analizira značilnostisponzorske pogodbe kot kontrakta suigeneris in bo zaradi tega verjetno šeposebno uporabna tudi za odvetnike.Nazadnje je opredeljen še pojem »mar-ketinga iz zasede« (ambush marketing).Njegovo bistvo je ustvarjanje vtisa vjavnosti o obstoju sponzorskega razmerja,čeprav to razmerje dejansko ni vzpo-stavljeno.


Rece

nzija

Predstavljena monografija obsega408 strani. Za naslovom je na krat-ko predstavljenih vseh devet avtor-

jev knjige. Sledi uvod, ki ga je napisa-la urednica knjige, nato pa še predgo-vor izpod peresa vrhovne sodnice mag.Nine Betetto. Za tem sta umeščena vse-binsko kazalo in v knjigi uporabljenekratice in okrajšave. Sledi vseh osemvsebinskih poglavij. Vsako od njihzaključuje spisek uporabljene literatu-re in virov. Vsebina poglavij bo na krat-ko predstavljena v nadaljevanju. Knji-ga se konča s stvarnim in imenskimkazalom.

Prvo poglavje z naslovom Družbe-ni in pravni vidiki športa je napisalnekdanji profesor, zdaj sodnik SodiščaES dr. Marko Ilešič, ki se je v Slove-niji prvi začel podrobneje ukvarjati spravnimi problemi na področju športa.Poglavje začne z opredelitvijo pojma špor-ta, nadaljuje z zgodovinskim razvojemin opisom razmerja med pravom in špor-tom. V tem sklopu se mi zdi pomem-bno opozoriti bralce, da so pravna pra-vila, ki urejajo šport, lahko: splošnadržavna in naddržavna pravna pravila,posebna državna in naddržavna pravi-la, ki urejajo samo šport in avtonomnapravila športnih organizacij. V sklopprvega poglavja sodi še obravnava orga-niziranosti športa v Sloveniji in na med-narodni ravni ter sporov v športu. Ti selahko rešujejo pri posebnih organih vokviru športnih organizacij, pri rednihdržavnih ali naddržavnih sodiščih ter priarbitražah ali drugih načinih mirnegareševanja sporov. Opozoriti velja pred-vsem na Sodišče ES, katerega sodbepomembno vplivajo na uporabo načelprava EU v športu.

Drugo poglavje so v soavtorstvunapisali dr. Peter Grilc, dr. KlemenPodobnik in Ana Vlahek, vsi s Pra-

Šport & pravomag. Jernej Podlipnik

Pred dvema največjima športnima dogodkoma, ki sta se zgodila v temkoledarskem letu – Evropskim prvenstvom v nogometu in poletnimi Olim-pijskimi igrami – smo tudi Slovenci maja letos dobili prvo monografijo,ki obravnava pravna vprašanja, povezana s športom. Ekipa avtorjev, ki jije kot »kapetanka« načelovala dr. Vesna Bergant Rakočević, je izbralanekatera najpomembnejših in trenutno najbolj aktualnih pravnih področij,ki so tesno povezana s športom, in jih opisala v osmih poglavjih. Knjigaje zanimiva tudi za odvetnike, saj je namenjena »vsem, ki se pri svojemdelu in študiju srečujejo s pravnimi problemi na področju športa«, kot jev uvodu zapisala redaktorica.

Avtorji: dr. Vesna Bergant Rakočević(urednica), dr. Marko Ilešič, dr. PeterGrilc, dr. Klemen Podobnik, Ana Vla-hek, mag. Jure Levovnik, dr. Tone Jago-dic, dr. Damjan Možina in mag. MajaGornikIzdajatelj: GV Založba, Ljubljana, 2008


poimenoval avtor poglavja. Razlikaglede odškodninske odgovornosti, mednjima je (pretežno) v tem, da se priprvi skupini športov uporabljajo splo-šna pravila odškodninskega prava, pridrugi skupini pa so ta pravila nekoli-ko milejša. V primeru, da športnikdeluje v okviru pravil določenega špor-ta oziroma jih »v žaru igre« in po -dobnih okoliščinah nekoliko prekrši,še vedno ne bo odgovarjal za škodo,ki jo je povzročil drugemu športniku.Avtor pri posamezni skupini športovna primeru izbranih panog analiziratudi domačo in tujo sodno prakso, ters tem preseže zgolj teoretično razpra-vo. Poglavje avtor sklene z vprašanjemodškodninske odgovornosti organiza-torjev športnih prireditev in upravljavcevšportnih naprav.

Sedmo poglavje, ki obravnava pra-vna vprašanja, povezana z dopingom,je prav tako napisala dr. Vesna Ber-gant Rakočević. Doping je gotovo enanajbolj aktualnih tematik v športu v zad-njih letih. Če se samo spomnimo zad-njih dveh (tudi medijsko podprtih) slo-venskih primerov Čeplak in Nose, jejasno, da je za dobro obrambo potreb-na tudi vrhunska pravna pomoč odvet-nika. Pri tem naj opozorim na poda-tek, ki ga avtorica navede v uvodupoglavja, da velika večina primerov, kijih obravnava Arbitražno sodišče zašport, zadeva problematiko dopinga. Vnadaljevanju uvoda avtorica opiše zgo-dovinski razvoj dopinga od antike pado danes. Druga točka poglavja vse-buje analizo treh splošnih razlogov zaprepoved dopinga (varstvo športnikov,zagotovitev poštenosti tekmovanja in eti-čni razlogi), v naslednji točki pa so poda-ni tudi argumenti proti prepovedi, takoda si lahko bralec sam ustvari svoje sta-lišče. Avtorica nadaljuje z opredelitva-mi dopinga, za katere je najbolj zna-čilno to, da splošno veljavne definici-je dopinga ni, ter s pravnimi podlaga-mi za prepoved dopinga, tako v prete-klosti kot danes. V 6. točki je podro-bno predstavljen zanimiv primer Meca-Medina in Majcen primer dveh plaval-cev, ki sta pred Evropsko komisijo inSodišči ES neuspešno izpodbijala sklad-nost protidopinških pravil s pravom ES.Primer je za Slovence zanimiv tudizato, ker je eden od tožnikov naš rojak.Poglavje avtorica sklene z obravnavovprašanja na področju harmonizacije inavtonomije ter sklepom.

V osmem poglavju z naslovomRazreševanje sporov v športu mag.Maja Gornik iz Zavarovalnice Triglavopredeli mogoče načine reševanja spo-


Rece

nzija

Višja sodnica dr. Vesna BergantRakočević je avtorica petega poglavjaknjige, v katerem so obravnavana pra-vna vprašanja, povezana z medijskimipravicami. V uvodu poglavja sta opi-sana zgodovinski razvoj prisotnosti špor-ta v elektronskih medijih (predvsemteleviziji) do današnjih razsežnosti terpojem medijskih pravic. Nadalje so v2. točki poglavja opredeljeni pojmi inpravna vprašanja, povezana z upraviče-nji, ki jih ima prireditelj na športni pri-reditvi, v zvezi z radiodifuznim odda-janjem. Iz te obsežne točke naj pred-stavim le avtoričino stališče, da šport-nik, katerega podoba se pojavi ob pre-nosu določene športne prireditve, ne bimogel preprečiti prenosa ali zahtevatinadomestila zaradi posega v njegovoosebnostno pravico, vendar pa teh pos-netkov potem televizijska hiša ne smeuporabiti v svojih najavnih ali odjavnihšpicah. Nekatere od posebnosti pri pre-nosih televizijskih pravic so analizira-ne v tretji točki poglavja, gre za pro-bleme trajanja, izključnosti in central-nega trženja. Poglavje se konča z opre-delitvijo omejitve izključnih pravic pri-reditelja (s pravico do kratkega poro-čanja in s seznami najpomembnejšihdogodkov) in sklepom.

Šesto poglavje z naslovom Odškod-ninska odgovornost za poškodbe prišportu je napisal dr. Damjan Moži-na z ljubljanske pravne fakultete. Avtorv uvodu poglavja opozori na pomem-bno posebnost odškodninskega pravav športu, in sicer na to, kako na odškod-ninsko odgovornost vpliva dejstvo, dase udeleženci prostovoljno udeležuje-jo športnih aktivnosti in se ob tem zave-dajo povečane nevarnosti za nastanekpoškodbe. V drugi točki predstavi teme-lje odškodninske odgovornosti, ki jeodvetniškemu krogu gotovo ni trebapodrobneje predstaviti, je pa namenjenapravnim laikom.1 Res pa je, da avtorosnovne elemente odškodninske odgo-vornosti ponekod prenese na šport,tako da je branje zelo zanimivo. Vnaslednji točki avtor predstavi odškod-ninsko odgovornost športnikov, in sicernajprej v individualnih športih, natopa še pri kontaktnih športih oziromašportih z elementi boja, kot jih je

1 Omenil bi le eno od oblik nepremoženjske škode,ki ni zajeta v Obligacijskem zakoniku, pa jo avtorv besedilu omeni. Gre za izgubo dopusta, ki je vslovenskem pravu samostojna oblika nepremo-ženjske škode na podlagi sodbe Sodišča ES v zade-vi C-168/00 z dne 12. marec 2002 (zadeva SimoneLeitner proti Nemčiji), v kateri je Sodišče ES odlo-čalo o razlagi 5. člena Direktive 90/314/EGS o var-stvu potrošnikov pri paketnem potovanju.

rov v športu (sodišče, arbitraža, media-cija in druge oblike alternativnega reše-vanja sporov – konciliacija, med-arb,evalvacija, ombudsman). Pri tem avto-rica opozori, da so redna sodišča zara-di različnih razlogov manj primerna zareševanje športnih sporov od preosta-lih načinov. V tretji točki poglavja avto-rica opozori na določbo Olimpijskelistine, po kateri morajo vse članice olim-pijskega gibanja spore v reševanje pred-ložiti določenemu organu. V naslednjitočki sta predstavljena arbitražno reše-vanje sporov in Arbitražno sodišče zašport (CAS) kot organ, ki mu morajosubjekti predložiti športne spore v reše-vanje. Pravila delovanja CAS so obšir-no in natančno opisana, ker pa smo tikpo letnih olimpijskih igrah v Pekingu,naj omenim zgolj ad hoc arbitražo, kije ustanovljena zgolj za čas trajanja vsa-kokratnih olimpijskih iger. Gre za odlo-čanje »neposredno na prizorišču« in včim krajšem času (npr. 24 ur). Skrat-ka, ta vrsta arbitraže je posebnost, okateri si bodo zainteresirani gotovo pre-brali kaj več.

Za konec Po mojem prepričanju in po pre-

pričanju marsikaterega udeležencanovinarske konference in okroglemize, ki jo je GV Založba organizi-rala ob izdaji, je obstajala precejšnjapotreba po izdaji knjige s tovrstnotematiko. Delavci v športu se več-krat niti ne zavedajo pravnih pro-blemov oz. so presenečeni, ko donjih pride. Tukaj pa gotovo obstajapriložnost tudi za odvetniške kole-ge. Zato je predstavljena knjiga upo-rabna tudi za njih, kar je redaktori-ca knjige posebej poudarila tudi nanovinarski konferenci. Glede na emi-nentno sestavo avtorjev – tudi iz Pra-vne fakultete v Ljubljani in Olim-pijskega komiteja – se mi je ob bra-nju knjige porodila še ena ideja.

Veljalo bi premisliti o uvedbi vsajizbirnega predmeta v četrtem letni-ku na dodiplomski stopnji, če ne karo podiplomskem študiju športa inprava, kot jih poznajo v tujini. Knji-ga Šport & pravo bi bil brez težavlahko temeljni učbenik, saj so avtor-ji delo izvrstno opravili. Tako dabrez težav lahko pritrdim nekaterimod njih, ki so na novinarski konfe-renci neskromno dejali, da je knjigapovsem primerljiva z dobrimi tujimimonografijami. Skratka, knjiga jepopolna zmaga, če se izrazim malobolj v športnem duhu.


1. Znani primer razveljavitvenesodbe je bil denimo leta 1991 v Angli-ji (R. proti McCann), ko je sodišče2

ocenilo, da je v javnosti izraženo mne-nje nekega ministra o obdolženčevimetodi zagovora (kdor ni kriv, se nebrani z molkom, je bila ministrova spor-na izjava), ogrozilo poštenost sodnegapostopka. V takšnem kontekstu ob -dolženim in njihovim odvetnikom nitine preostane drugega, kot da tudi samizačnejo pojasnjevati javnosti svojo platzgodbe, če hočejo vsaj delno omilitimedijsko linčanje …

Odvetnik Marko Zorman, Delo,27. 3. 2008, str. 5, v Gostujoče pero:Kazenski postopki in mediji

2. V enem od poročil, ki sem jihnapisal o delu Sveta, sem ugotovil, daje s človekovimi pravicami tako kot zboleznimi: brž ko medicina obvladaeno, se pojavi kakšna nova … Ko smougotovili, da so med individualnimi pri-tožbami tudi pravno zelo zapleteni pri-meri, smo zaprosili za pomoč sloven-ske odvetnike. Odzvalo se jih je več kot90,2 ki so ponudili svojo pomoč probono. Seznam teh odvetnikov je ohra-njen v arhivu.

dr. Ljubo Bavcon, Dnevnikov Obje-ktiv, 29. 3. 2008 str. 14, v članku: Člo-vekove pravice, nikoli dokončan boj –dvajsetletnica Sveta za varstvo člove-kovih pravic in temeljnih svoboščin

3. L. Ude in T. Jerovšek sta enot-nega mnenja, da sedanja sestava US nidobra … Sedanja sestava, ne da bi hotelkakorkoli presojati posamezne sodnike,pravi Ude, lahko po načinu dela USspremeni v še eno instanco nad Vrhov-nim sodiščem, katerih sodbe v postop-ku ustavne pritožbe ustavnosodno pre-soja. Temu bi se dalo izogniti, če bi naustavni zakonski ravni zožili možnostivložitve ustavnih pritožb. To je Državnizbor sicer s spremembami ZUstS sto-ril, saj ustavna pritožba ni več dovo-ljena, če ne gre za kršitev človekovihpravic in temeljnih svoboščin, ki biimele hujše posledice za pritožnika. In

odstopijo od uveljavljanja svojih pra-vic,« je zapisala informacijskapooblaščenka Nataša Pirc Musar.

A. D. se z njo ne strinja in trdi:»Informacijska pooblaščenka je prese-gla zakonske norme ter s svojo odločbogrobo posegla v neodvisnost in samo-stojnost odvetniškega poklica, saj odvet-niki spričo ustavne predispozicije na načinter pod pogoji, ki jih določa zakon, imajopravico do vpogleda in dostopa do infor-macij in podatkov, ki so zaupne nara-ve in ki so potrebni za opravljanje nji-hovega dela. Zakon o referendumunamreč postavlja pogoj, ki se mu reče,da so ti podatki zaupni in nič drugega.Do predmetnih podatkov je odvetnik vvsakem primeru upravičen, edini pogoj,ki ga nosi zadnji odstavek 16. člena ZR,pa je, da mora s podatki, tako kot župan,ravnati zaupno. Takšen pogoj pa jeodvetniška pisarna spoštovala ter tegapodatka ni namenila tretjim osebam, tem-več zgolj tistim, na katerega se jenanašal,« je dejal D.

Jana Petkovšek, Dnevnik, 12. 6.2008, str. 11, v članku: Župana O. inodvetnika D. lahko doleti globa

6. Enainpetdesetletna angleška odve-tnica Tiona Shackleton, ki je uspešnobranila P. McCartneyja v postopku raz-veze, velja v Veliki Britaniji za »ločit-veno čarodejko« . Njeno pravno znanjeje nadvse cenjeno, tako zelo, da si neka-teri med najbolj petičnimi poročenimiZemljani že takrat, ko v njihovih zako-nih nič ne škriplje, z akontacijo zago-tavljajo njene morebitne storitve, pred-vsem pa tako preprečijo, da bi v pri-meru ločitve zastopala njihovega part-nerja.

Der Spiegel, povzeto v Delu, 2. 4.2008, str. 28, Akontacija za nestoritev

7. Ko je Š. I. sodnemu senatu deja-la, da naj bi bilo njeno življenje ogroženo,in je svoje mnenje tudi obrazložila, joje zagovornik L. Z. ob poudarku, da jene želi užaliti, vprašal, ali se mordazdravi zaradi preganjavice. Priča zago-vorniku ni ostala dolžna in mu je odvr-nila, da je na njenem delovnem mestuza zaposlitev treba prestati psihološkipreizkus, ki pa ga v odvetniški pisar-ni, kjer dela zagovornik, gotovo ne izva-jajo. »Sicer najverjetneje ne bi delalipri njih,« je končala Š. I. in s tem odvet-nika do dobra razburila.

Blaž Laterner, Dnevnik, 30. 5.2008, str. 12, v članku: Priča razburi-la zagovornika – Je življenje priče resogroženo?

8. Proces proti dvanajsterici pre-prodajalcev mamil bo močno načel zdra-vje vseh, ki mu bodo prisostvovali.

šteje se, da ne gre za takšno kršitev, čegre za spore majhne vrednosti podoločbah ZPP, če se z ustavno pritožboizpodbija samo odločitev o stroškihpostopka, če gre za spore zaradi mote-nja posesti in če gre za prekrškovnespore … Za aktivno interpretacijo usta-ve, ki jo zahteva funkcija ustavnega sod-nika, izbor zagotovo ni najboljši, manj-kajo ljudje iz akademskih vrst. Pravi,da bi bilo precej bolje, če bi se pred-sednik države ozrl vsaj za kakšnimodvetnikom, kot je to pravilo pri kadro-vanju na, denimo, avstrijskem US…

Majda Vukelič, Delo, 29. 3. 2008,str. 2, v članku: Okoliščine so pripe-ljale do takšne sestave – po izvolitvištirih novih ustavnih sodnikov

4. Očitno gre za grožnjo, da čepobudniki referenduma ne bodo umak-nili svojih podpisov, jih bodo odvetni-ki tožili za odškodnino 20.000.000 evrov.Ne čudim se preprostim in pravno neu-kim občanom, da so mnogi od njih temupismu nasedli in svoj podpis umakni-li. Čudim pa se odvetnikom, ki pozna-jo OZ in vedo, da občani nimajo nobe-nih obligacijskih razmerij, nobenih pod-pisanih pogodb z O. Kako morajo odvet-niki po naročilu tistega, ki ima denar,napisati tak nesmisel in tako za laseprivlečeno grožnjo? Ali nekateri odvet-niki res ne premorejo minimuma »pokli-cne etike«?

dr. France Cukjati, Naš časopis,31. 3. 2008, str. 6, v kolumni: Grožnjain strah

5. »ZOdv ne daje generalnegapooblastila za pridobivanje in uporabovseh osebnih podatkov. Odvetnik je bilupravičen pridobiti zgolj kopijo pobu-de volivcev s prvopodpisanim pobud-nikom. Odvetnik oz. njegova stranka vobravnavani zadevi ima pravico bitiobveščena o pobudi, ne more pa bitizaradi zastopanja stranke z nasprotniminteresom zaradi tega upravičena doosebnih podatkov vseh volivcev s sezna-ma, saj zoper volivce, ki v skladu zzakonom uveljavljajo svojo ustavno pra-vico do referenduma in ljudske inicia-tive, ni dopustno sprožati pravnih sred-stev ter jih pod grožnjo odškodninsketožbe tudi ni dopustno pozivati, da

1 Očitno ESČP v Strasbourgu, op. dr. B. K. 2 V tistem času je to pomenilo več kot tretjino slo-venskih odvetnikov – op. dr. B. K.

Odvetništvo premagalo pravosodje

najmanj s 5 : 0

Med

iji o

odv

etni

štvu



Med

iji o

odv

etni

štvu

45

čedalje več različnih – tako sodnih kotadministrativnih – funkcij, ki jih nare-kujejo reforme sodnega sistema. Količinarešenih zadev postaja primarno vodilo,njihova kvaliteta, v končni fazi pra-vičnost in s tem legitimnost sodneodločitve pa postaja vse bolj sekun-darnega pomena. Načelo materialne res-nice se vse bolj podreja načelu hitrerešitve spora … Slovensko sodstvo sebo moralo prej ali slej spopasti z resnoanomalijo: prepletenostjo družinskihoziroma sorodstvenih povezav v pra-vosodnem sistemu, ki resno načenjajolegitimnost nekaterih sodišč in v jav-nosti zbujajo čedalje močnejši občutek,da niti videz nepristranosti več ne obsta-ja … Zaradi spopada vrednot, ki so vsebolj dominantne (individualizem, tek-movalnost, fleksibilnost, zmanjšanjesolidarnosti, globalizacija itd.) postaja-jo sodišča zadnja zatočišča tistih slo-jev prebivalstva, ki so žrtve ali poražen-ci kapitalske agresivnosti in globaliza-cije … V tem kontekstu je zahteva pourejenem materialnem in tudi stabilnemstatusu sodnikov več kot upravičena, dane bo tudi pravosodje postalo poraženecglobalizacije in odvisnik od raznih lobi-jev. Toda paradoks sodne stavke je ravnoto, da sodniki uporabljajo sredstva izsi-ljevanja in diskreditiranja oblasti, karje po naravi tuje vsakemu sodnemupostopku in izrazito odstopa od vred-not pravne države.

Odvetnik Marko Zorman, Delo,13. 6. 2008, str. 5, v gostujoče pero:Moralne posledice sodniškega revolta

13. Gibanje pakistanskih odvetni-kov od nove vlade zahteva, da ponov -no ustoliči sodnike, ki jih je odslovil P.Mušaraf … Gibanje odvetnikov, ki jev časih diktature stalo na čelu priza-devanj pakistanske civilne družbe zademokracijo, se zavzema za rešitevvprašanja sodnikov s pomočjo izvršneuredbe in neustavnega zakona, kot jenapovedala vlada. Zadnji je po mnenjuvoditeljev gibanja odvetnikov namenjenzaščiti neustavnega predsednika M. insodnikov, ki so po uvedbi izrednih raz-mer zasedli izpraznjene položaje. »Par-lament ne sme več izgubljati časa inspoštovati voljo ljudstva,« je izjavilvoditelj gibanja odvetnikov A. Ahsan,tesen sodelavec znanega upora proti M.diktaturi, odstavljenega predsednikaVSIČ. Večino časa, od uvedbe razred-nih razmer pa do demokratičnih voli-tev, je preživel v zaporu.

Aleš Kocijan, Dnevnik, 14. 6. 2008,str. 7, v članku: Pohod odvetnikov zavrnitev sodnikov

zaposleni pri uveljavljanju pravic ize-načeni z delavci v delovnem razmerju.

Alenka Brezovnik, Dnevnik, 31. 5.2008, str. 27, Samozaposleni z neure-jenimi pravicami, na VII. kongresudelovnega prava in socialne varnosti sorazpravljali o samozaposlenih, ki jih jev Sloveniji več kot 80.000

10. Kot bodoči pravnik sem tudipoznal ZOdv in sem vedel, da se odvet-niki ne smejo reklamirati in imeti večposlovnih enot po Sloveniji. Prav to svaizkoristila s poslovnim partnerjem N.in ustanovila d.o.o. Tako je bilo v naji-nem podjetju, kljub temu da zaposlujevečje število pravnikov, omogočenoreklamiranje in postavitev mreže 20pravnih pisarn v Sloveniji … In takosem s 23 leti postal solastnik in direk-tor prvega in največjega odškodninske-ga podjetja v Sloveniji, ki pa je v sed-mih letih dobila kar veliko posnemo-valcev. Velik boj smo bili tudi z OZS,kajti ravno luknja v zakonu, ki smo joizkoristili in se reklamirali oz. oza-veščali širšo javnost o naših storitvah,jih je najbolj motila. Dokončno zmagosmo poželi, ko je US razsodilo nam vprid. Podjetje Poravnava, d.o.o., namrečspada pod okrilje Gospodarske zborni-ce Slovenije, ne pa OZS, in to je bilopoglavitno za zmago … Dolga leta semtudi tekmoval in bil državni prvak vkick-boxu. Ravno ta šport mi je dajalsamozavest tako pri pogajanjih v poslukot pri dolgotrajnih borbah z izkušeni-mi odvetniki do pravilnega odločanja.

mag. Rok Snežič, Dobro jutro, 31. 5. 2008, str. 39

11. Sodnica je naslednjo obrav-navo razpisala čez 14 dni, odvetnik M. pa je dejal, da bo iz protesta protisodniški stavki in dejstva, ker je šelevčeraj zvedel, da obravnave 10. junijane bo (sam si je za ta dan rezerviralčas), vseeno prišel pred sodno dvora-no in potem račun za stroške izstavilsodišču.

Boris Šuligoj, Delo, 4. 6. 2008, str. 17, v članku: On meni, da sem kri-minalec, jaz njemu, da je baraba

12. Verjetno bi danes težko našlikoga, ki bi si upal trditi, da sodstvo niv krizi. V državi, kjer je vladavina pravaena izmed temeljnih vrednot urejanjapravne države, je po javnomnenjskih razi-skavah ugled sodnikov na skrb vzbuja-joči nizki ravni. Sodnikom po eni stra-ni očitajo počasno in neučinkovito delo,to pa nehote sproža vprašanje, ali jepravosodni sistem sploh zmožen odgo-voriti na sodobne izzive in zahteve,pred katerimi je. Od sodnikov se podrugi strani pričakuje, da opravljajo

Obravnave se namreč odvijajo v majh-ni razpravni dvorani, v kateri se vsakičgnete okoli 50 ljudi, od obtožencev, nji-hovih zagovornikov … V sobani jezaradi vsega naštetega izjemno zadušlji-vo in nevzdržno vroče, tako da se soje-nje odvija kar na prepihu pri odprtihvratih in oknih sodne dvorane. Na totežavo je predsednika sodnega senataZ. R. opozoril zagovornik M. K.: »V tej sobi se ne da delati,« je dejalK. R. mu je mirno odvrnil, da se boves proces kljub vsemu odvijal prav sobištevilka 327. Odvetnikom je dovolilzgolj, da so slekli svoje toge.

Blaž Laterner, Dnevnik, 31. 5.2008, str. 12, v članku: Sodni procesna prepihu – Zajetna obtožnica za pre-prodajalce drog

9. V slovenski ureditvi so samoza-posleni tiste osebe, ki samostojno opra-vljajo dejavnost kot edini in glavnipoklic ter pridobivajo dobiček vsaj vvišini minimalne plače. To so s. p., obrtni-ki, osebe, ki opravljajo umetniško indrugo kulturno dejavnost, med njiminovinarji, s področja zdravstva, npr.zdravniki in babice, osebe, ki opravljajodejavnost s področja socialne varnosti,odvetniško ali notarsko dejavnost, duho-vniško ali drugo versko službo. Vpis vsodni register ni odločilnega pomena.Po razlagi dr. Gregorja Strbana z lju-bljanske PF so s temi osebami napodročju socialne varnosti izenačenitudi družbeniki, ki so aktivni pri vode-nju družbe ali dosegajo določen doho-dek iz te družbe, ter športniki in šahi-sti, mednje pa bi lahko uvrstili še kmete… Razlike obstajajo tudi pri začetkuprejemanja denarnega nadomestila. »Zasamozaposleno osebo je namreč pred-pisana dolga čakalna doba, saj se ji denar-no nadomestilo praviloma začneizplačevati šele od 31. dne začasnezadržanosti z dela, medtem ko delavecto pravico pridobi takoj. KonvencijaMOD št. 102 o minimalnih normahsocialne varnosti, ki omogoča vključitevv krog zavarovanih oseb določene kate-gorije aktivnega prebivalstva, tudi zasamozaposlene, dopušča največ tri čakal-ne dni. Denarno nadomestilo mora bitinamreč zagotovljeno ves čas trajanja bole-zni ali poškodbe, z možnostjo, da se neizplača za prve tri dni izgube zaslužka,«opozarja Strban. Dr. S. Papež, direktorZPIZ, je podrobneje opredelil pravice,ki samozaposlenim po ZPIZ ne pripa-dajo, še zlasti pravica do starostne pokoj-nine, ki je najpomembnejša pravica injo uživa skoraj dve tretjini upokojen-cev. Ob spremembi ZPIZ-1 bodo samo-



14. Ameriško ustavno sodišče jesklenilo, da je treba ljudem, osumlje-nim terorizma, ki so že več kot šest letbrez zakonskih pravic priprti v ame-riškem vojaškem oporišču na Kubi,omogočiti pravico do pritožbe predameriškimi sodišči. Njihova odločitevje že četrta razsodba najvišjega prav-nega telesa v ZDA v korist priporni-kom. Prejšnje tri sta izvršna in zako-nodajna oblast obšli s sprejetjem novihpravil in zakonov … Okoli 270 osum-ljenih terorizma, ki so priprti že večkot šest let, je dobilo pravico do pri-tožbe na ameriških sodiščih. Gre za dol-gotrajni spopad med tremi vejami obla-sti … Odvetnikom so prvič dovolili, daobiščejo ujetnike v Guantanamu šeleoktobra 2004.

Boris Čibej, Delo, 14. 6. 2008, str. 32, v članku: Sodna oblast vračaudarec

15. DZ je potrdil nov zakon, skaterim odvetniške tarife ne bosta večdoločala OZS in pravosodni minister,pač pa poslanci z zakonom, ki ga pred-laga Vlada. Zakonu, ki tudi v koalicij-skih vrstah ni naletel na enodušno pod-poro, je nasprotovala opozicija razennacionalne stranke … Novo po nemškemzgledu – v OZS trdijo, da gre za slabopreveden nemški zakon o nagradahodvetnic in odvetnikov, kar kaže tudiuporaba besede nagrada in ne plačiloza storitev – določanje tarife onemo-gočajo zaračunavanje vsake storitveposebej. Določajo, da odvetnik dobinagrado za opravljen določen sklop sto-ritev. Poleg treh vrst nagrad zakon uvajaše četrto, to je posebna nagrada za spo-razum. To pomeni, pravi pravosodni mini-ster, da bodo odvetniki lahko zaslužiliveč kot prej, če bodo v istem časov-nem obdobju sporazumno rešili večzadev, in da se bodo s tem zmanjšalitudi zaostanki na sodiščih. Poleg tegabo privarčeval tudi državni proračun.Sprejeti zakon, veljati bo začel januar-ja prihodnje leto, namreč določa, da sonagrade odvetnikom po službeni dolžno-sti in za BPP »relativno nizke« v pri-merjavi z nagradami izbranega odvet-nika. Pri zadevah, vrednih 30.000 evrov,so na primer dvakrat nižje … Po mne-nju OZS je Zakon o odvetniških tari-fah neustaven.

Jože Poglajen, Dnevnik, 18. 6. 2008,str. 5, v članku: Posebna nagrada odvet-nikom za sporazum

16. Ne samo prizadeto sodstvo,predvsem Vlada se bo morala zamisli-ti nad avtoritativno uničujočo oceno slo-venskega sodstva, kakor jo je javnoizrekel član Vlade, saj bi iz tega lahko

sklepali, da je Vlada odprla vojno protislovenskemu sodstvu, torej proti tretjiveji oblasti … Ni dovolj, da minister»stavko obžaluje« , ampak mora – kergre za njegov resor – odgovoriti na stav-kovne zahteve sodnikov in jih argu-mentirano zavrniti, ali pa podpreti …Ko sem gledal zadnja Trenja na POPTV 12. junija 2008, sem se zgrozil, kakoje minister za javno upravo dr. Virantobračunaval s sodniki. Proti njim je reszačel vojno: če sodniki ne bi bili odločeninadaljevati stavke prej, bi jih do tega ssvojim nastopom v tej oddaji pripravildr. Virant. Kaj pomeni, če član Vlade(pa še minister, v njegov resor sodnikine sodijo) v javni televizijski oddaji stakšno aroganco in silo napade tretjovejo oblasti? Kdo bo sedaj ustavil konje?Žalostno vlogo v utrjevanju negativne-ga razpoloženja do sodnikov je odigralodvetnik F. M., ki je bil tja verjetnopovabljen zaradi pravokacije, in sicerzaradi napovedane odškodninske tožbeproti sodnikom, ker je prišel na obrav-navo, ki naj bi odpadla zaradi stavke(kar pa očitno ni bilo res).

Dr. Ivan Kristan, Delo, 19. 6. 2008,str. 5, v Gostujoče pero: Je državazačela vojno proti sodnikom?

17. Ko se je naslednjega dne raz-vedelo za umor, je M. izginil v tujinoin spremenil identiteto (preteklo jesenso ga s pomočjo Interpola prejeli naDunaju). Pravi, da mu je tako svetovalodvetnik Č. J. Oče pokojnega V. pa jesodniku M. J. med zaslišanjem pojas-nil, da ga ta odvetnik sicer zastopa vdveh premoženjskopravnih zahtevkih…

Primož Škerlj, Delo, 20. 6. 2008,str. 7, v članku: Odvetnik mu je mendasvetoval, naj izgine v tujino

18. Dr. Rado Bohinc je na okro-gli mizi Izzivi slovenske sodobne kor-poracijske zakonodaje ob izidu njego-ve knjige Korporacijsko pravo v nogo-metnem žargonu dejal, da je »odvetništvopremagalo pravosodje najmanj s 5 : 0.3Poudaril je, da v korporacijskem pravuodvetništvo sledi sodobnim tokovomznanja, o pravosodju pa se tega ne biupal trditi. »Predvsem strokovnjaki vorganih pregona in v pravosodju bimorali bistveno dvigniti strokovnost inpostati enakovredni svojim kolegom iz

odvetništva, s čimer bi sodna praksauravnavala stvari tako kot povsod dru-god po svetu…,« je povedal dr. Bohinc.Ni tožnikov, ki bi odškodninske zah-tevke proti direktorjem uveljavljali. Poodkupih podjetij se bodo menedžerji zav-zemali za enotirni sistem.

Boštjan Koritnik, Delo, 24. 6. 2008,str. 10, v članku: Odškodninska odgo-vornost direktorjev – korporacijskopravo

19. Ustavno sodišče je odločilo, damora Upravno sodišče v Novi Goricivendarle odločati o tem, ali so biliodvetniku F. M. z načelnim mnenjemprotikorupcijske komisije kršene člove-kove pravice ali ne. M. je namreč pre-pričan, da mu je protikorupcijska komi-sija, ki jo vodi D. K., kršila človekovepravice, ko je spisala mnenje, v kate-rem je ugotavljala, da definiciji korup-cije ustreza dejanje, če odvetnik namer-no izkorišča nepoučenost, zmoto aliboječnost nasprotne stranke, da bi takodosegel neupravičen uspeh za svojostranko … Koprsko občino in županaje pri tem zastopal F. M., v odpovedio zaposlitvi pa je bil zapisan napačenpravni poduk, ki mu je Č. sledila inzato izgubila na sodišču. M. je prepričan,da se iz načelnih mnenj ne bi smelorazbrati, za koga in za katero zadevogre, in da komisija sploh ni pristojna,da bi obravnavala njegov primer … Novo-goriško upravno sodišče je M. tožbonajprej zavrglo, ker je menilo, da načel-no mnenje protikorupcijske komisije niakt, ki bi odločal o pravicah, obvezno-stih in pravnih koristih posameznika,zato tudi ne more biti dejanje, s kate-rim bi bilo mogoče poseči v človeko-ve pravice. Vrhovno sodišče je temupritrdilo, zdaj pa US ugotavlja, da bitudi načelno mnenje lahko kršilo člo-vekove pravice, zato je odločilo, damora omenjeno upravno sodišče zade-vo obravnavati in odločiti.

Tatjana Tanackovič, Dnevnik, 26. 6. 2008, str. 8, v članku: Upravnosodišče vendarle o pravici F. M.

20. Državni svet ni izglasoval (10 : 14) veta na novi Zakon o odve-tniških tarifah, ki jih po novem na pred-log Vlade določa DZ. Večina na izred-ni seji navzočih državnih svetnikov jetako podprla pravosodnega ministradr. Šturma, ki je, drugače kot osmeri-ca državnih svetnikov, trdil, da ta novizakon strankam prinaša cenejše odve-tniške storitve in krajše postopke ter pritem ne krši ustavnih določb o neod-visnosti odvetništva in o svobodi gospo-darske pobude. Večine svetnikov ni pre-pričala niti pripomba prof. J. M., da je


Med

iji o

odv

etni

štvu

3 Čeprav ni navada, da avtor tega zapisa ob pov-zemanju medijev poda lastno mnenje, naj ledodam, da je očitno dr. Rada Bohinca na okroglimizi o izzivih slovenske sodobne korporacijskezakonodaje navdihnil trenutek evropskega nogo-metnega prvenstva, pri čemer je kot metaforaizražena misel (ustavno pravno in sistemsko) neto-čna, saj je tudi slovensko odvetništvo del pravo-sodja (171. člen Ustave).


zakon nesmiseln, kajti konkurence, kinaj bi jo ustvaril, se ne doseči tako, dadržava določi cene odvetniških storitev.Te tudi, četudi istovrstne, niso enake,zato za njih ni mogoče določiti enotnecene, kot jo je na primer mogoče zabencin, še dodaja M.

Dnevnik, 26. 6. 2008, str. 2, v član-ku: DS ni izglasoval veta na Zakon oodvetniških tarifah

21. Bil sem sodnik. Najprej naprvi, zatem na drugi stopnji. Odšel semmed odvetnike, ker sem spregledal, dakot sodnik ne morem uresničevati tiste-ga, kar je za svobodno družbo najpo-membnejše: da vsak (»tudi Tito« ) odgo-varja za kršitev pravnih predpisov. Napi-sal sem nekaj člankov, na katere semdobil pisne odzive. Nekateri so mespraševali: »Kako si upaš!?« Leta 1964sem napisal v Teoriji in praksi članekKdo naj določa plačo sodnikom? Revi-ja je organizirala razpravo o mojihnavedbah … Lahko vam zatrdim (starsem 86 let), da je težje izrekati sodbe,kot sprejemati zakone. Zato so za sod-nika predpisani zahtevni pogoji. Zaposlanca glede znanja in moralne neo-porečnosti nobeden. Dolgo, predolgo sesodniki niso postavili za svoje pravice.Bilo je nekako nedostojno, da bi se samiborili za boljšo plačo. Na žalost nidruge poti.

Dušan Puh, Sobotna priloga Dela,28. 6. 2008, str. 30

22. Vprašanje: Ta teden ste posta-li odvetnik. Vam bo aretacija pri nadalj-njem delu škodila?

Odgovor: Težko rečem. Nikakor nidobro, če se na bodočega odvetnikazgrnejo sumi, da je v prejšnji službizlorabljal uradni položaj. Za stranko, kipričakuje zaupen odnos, je to lahko nepri-jetno. Ampak stvari, ki se mi je zgo-dila, bom prišel do dna …

(B. P., nekdanji državni tožilec, zdajodvetnik, o aretaciji.)

Borut Mekina, Mladina, 4. 7. 2008,str. 23, v članku: Kje se to konča? Prilikvidaciji? Prestopili so vse meje

23. Z. ima okoli sebe najbolj raz -vpite in prodorne odvetnike, nekoč S. Z.,ki ga zamenja z odvetniško hišo Č. Zdajpa naenkrat začuti potrebo, da bo polegvelikih advokatskih magov kot odvet-nika angažiral še odvetniškega zelen-ca, ki doslej sploh še ni bil advokat. Inse z njim ne sreča samo v preliminar-nem pogovoru, ampak se z njim dobi-va redno? In to še v času, ko ta splohni odvetnik? Če bi se pomočnik špan-ske reprezentance dobival pred finalnotekmo s selektorjem nemške reprezen-tance in če bi to izvedeli, bi ga špan-


Med

iji o

odv

etni

štvu

ke in tožilce uvaja konkurenčno klav-zulo. Ta bo sodnikom in tožilcem, kibodo želeli zapustiti svojo funkcijo, karza štiri leta prepovedala opravljati odve-tniški poklic. Kot kaže, pa bo imelatudi ta sprememba zakona čast, da jopresoja že tako preobremenjeno Usta-vno sodišče.

Lucija Dimnik, Dnevnik, 14. 7.2008, str. 3, v komentarju: Rušenje pra-vne države

26. Po vojni najmodernejši odve-tniški zakon iz leta 1993 je obravnavoomejitev zopet uvedel z določbo, zapi-sano v 28. členu, ki se je glasila: »Kdorje bil pred vpisom v imenik odvetni-kov sodnik sodišča prve stopnje ali jeizvrševal funkcijo državnega tožilcapred sodiščem prve stopnje, ne moreimeti sedeža odvetniške pisarne vobmočju kraja, v katerem je opravljalto funkcijo, dokler ne pretečeta dve letiod dneva, ko mu je ta funkcija prene-hala.« Ta zakonska določba pa je bilaz odločbo Ustavnega sodišča leta 1996razveljavljena, in če bo z novelo ZOdvponovno uvedena, bo v primeru ustav-nega spora ponovno razveljavljena …Sodnik ali državni tožilec je mnogo boljneodvisen pri svojem delu, če ve, dase bo lahko – če se kakorkoli zamerioblasti – kadarkoli in brez težav umak-nil v neodvisno odvetništvo.

Dr. Peter Čeferin, odvetnik, Večer,16. 7. 2008, povzeto po Dnevniku, 17. 7. 2008, str. 16, v rubriki Nepre-slišano

Pripravil: dr. B. K.

ska stran v hipu odpustila in mu nagna-la serijo odvetnikov na vrat z obtožba-mi, da se je dogovarjal o izdaji špan-skih skrivnosti in šibkih točk.

Bernard Nežmah, Mladina, 4. 7.2008, str. 18, v članku: Posmeh pojmučlovekove pravice

24. Nobena interpretacija prekrškastrokovne etike ne more opravičiti takšne-ga policijskega posega. O etični spor-nosti tožilčevega sestajanja s poten-cialnim klientom odvetniške prakse, šepreden je formalno zapustil tožilskevrste, je sicer možno razpravljati … Inšele med dopustom pred formalnimiztekom službe se je (tako sledi iznavedb spornih policijskih spremljanj)trikrat srečal s potencialnim klientomsvoje bodoče odvetniške prakse. Areti-ran je bil dan pred formalnim iztekommandata … A to kolega N. ne prepriča.Še več. Obregne se celo ob, kot jih poime-nuje, »razvpite« odvetnike. Kot v sta-rih komunističnih časih, ko ni bil a pri-ori problematičen samo obtoženec, kije moral dokazovati svojo nedolžnost,namesto da bi tožilstvo dokazovalo nje-govo krivdo, ampak so bili problema-tični tudi tisti, ki so si ga drznili bra-niti! Denimo »razvpiti« odvetniki.

Vlado Miheljak, Dnevnik, 9. 7.2008, str. 16, v kolumni: S pendreki inaretacijami nad (ne)etičnost?

25. Zadnja v nizu ofenziv na sod-stvo se je zgodila, ko je Vlada prak-tično z danes na jutri, brez kakršnega-koli posvetovanja z odvetniki, sodnikiali tožilci, na dopisni seji sprejela nove-lo Zakona o odvetništvu, ki za sodni-

Piknik Območnega zbora Ljubljana je bil 13. junija 2008 na Kurenu nad Vrhniko.


izključno zaradi usklajevanja z evrop-skimi direktivami.« Hkrati pa je opo-zoril, da bo treba takoj sprejematiZGD-1C, ker se drugo leto izteče rokza uskladitev z zelo pomembno dire-ktivo, tj. z direktivo o pravicah delni-čarjev, o modernizaciji dela skupščin,o čezmejnem uresničevanju glasovalnihpravic itd.

Vsekakor pa se je treba po mnenjudr. Kocbeka zavedati tudi, da so insti-tuti delniškega prava zelo pomembni:»Vprašanje je, kje bi bil brez delniškedružbe danes razvoj družbe.« Delniškadružba pa ima seveda svoje institute –delnica, zastavitev delnic, razpolaganjez delnicami, osnovni kapital, znižanjeosnovnega kapitala, umik delnic – , ssvojimi nameni. »Če pride do zlorabe

posameznih institutov, so za to institu-cije, ki to preganjajo, kar vse povprekprepovedati te institute in na njih vali-ti krivdo za neka stanja, s katerimi sene strinjamo, je pa drugo,« je še pre-pričan dr. Kocbek.

Dr. Ude je poudaril tudi, da je pro-blematika korporacijskega prava težkain živa, hkrati pa se na tem področjuves čas odvija najbolj izrazit boj za druž-beno in ekonomsko moč: »In to je tisto,kar po svoje bremeni korporacijskopravo, tj. da se instituti potem pač pri-lagajajo in izrabljajo za obvladovanje.«

Sicer pa je profesor na FDV Uni-verze v Ljubljani dr. Rado Bohinc pre-pričan, da je slovenska korporacijskazakonodaja, kljub številnim kršitvamna tem področju, sodobna in kakovo-stna. Hkrati pa je prepričan tudi, da seje odvetništvo na korporacijskopravnempodročju izrazito strokovno povzpelo inda sledi sodobnim tokovom znanja,medtem ko si za pravosodje tega ne upatrditi: »Lahko bi rekli, da je odvetni-štvo, v nogometnem žargonu, prema-galo pravosodje najmanj s 5 proti 0.«

Po njegovem mnenju je to eden odpomembnih razlogov za številne krši-tve zakonodaje, ki dobivajo politične raz-sežnosti: »Predvsem strokovnjaki v orga-nih odkrivanja, organih pregona in vpravosodju bi morali bistveno dvignitistrokovnost, postati enakovredni svojimkolegom iz odvetništva, na ta način pabi sodna praksa uravnavala stvari takokot povsod drugod po svetu.«


Prav

osod

je

»Mene pri korporacijskem pravumoti to, ker nikoli čisto dobro ne veš,kaj teoretični koncept za seboj nosi. Kervedno nosi željo po moči neke skupi-ne,« je tako konec junija na okroglimizi Izzivi slovenske sodobne korpo-racijske zakonodaje – organizirana jebila ob predstavitvi knjige dr. RadaBohinca Korporacijsko pravo – pove-dal profesor na PF Univerze v Ljublja-ni dr. Lojze Ude.

Ob tem je dr. Marijan Kocbekomenil, da nekateri pravijo, da so bilenovele ZGD-1A in ZGD-1B sprejeteizključno zaradi borbe proti tajkunom,a da to seveda ni res: »Novela ZGD-1Aje bila napovedana že ob sprejetju nove-ga zakona o gospodarskih družbah,enako pa velja tudi za ZGD-1B, oboje

Odvetniki sledijotokovom znanja

Boštjan Koritnik

Kdor verjame, da javna občila vsaj približno odsevajo dogajanje v nekidržavi, se kot nevpleteni opazovalec ni mogel znebiti občutka, da sta poli-cija in tožilstvo več let zgolj nabirala moči in kopičila težko topništvo, vzadnjem letu pa izvedla frontalni napad na domnevne »nosilce« gospo-darskega kriminala – tajkune. V začetku poletja pa se je z veliki številompredavanj in okroglih miz z eminentno zasedbo pravnikov pokazalo, da setej temi tudi pravniki ne moremo izogniti.



Iz s

odne

dvo

rane

Hodnik v celjskih zaporih odme-va, kakor bi resnično vodil vnebesa ali pekel. Koraki od -

zvanjajo kot najbolj pretanjeni spomin,spominjajo na vse tisto, kar se dogajazunaj in je tu prekleto, prepovedano alizatajeno. Vedno me malce strese ob misli,da bi se morda usoda kdaj tako krutopoigrala z menoj in bi mene vtakniliza rešetke, ki se jih potem ne bi mogelrešiti. Ne pomaga, da se spomnim, kakodober odvetnik sem, ob obisku pripor-nikov se vedno počutim nebogljenega,majhnega in ranljivega.

Celica z Marjanom Breznikom jebila zadnja v vrsti in neprijetni občut-ki so se že dodobra razlezli po mojiduši, ko je paznik končno odžebralsvoje in obrnil ključ v ključavnici, dabi me spustil noter.

Moški, ki sem ga zagledal, ni gle-dal proti vratom, kamor so vedno gle-dali vsi priporniki, ki sem jih kdaj obi-skal v zaporu. V človeški naravi je, dazijaš tja, od koder bo nekaj prišlo aliod koder se sliši hrup, ropot ali govor.Marjan Breznik je sedel sključen nadstolom, ki ga je potisnil tik do okna,in jokal brez solza.

Mlajši moški so običajno zijali skoziokna, ki so v Celju postavljeni tako, dase iz njih ne da videti kdo ve kaj razendvorišča in majhnega koščka parkirne-ga prostora na Gledališki ulici. Tja soobičajno zahajali prijatelji, ženske zotroki, znanci in vpili proti zamreže-nim oknom, od koder so jim odgovar-jali zaporniki.

Breznik ni imel sogovornika na ulici,niti gledal ni ven.

– Breznik?Paznik je pristopil k njemu in ga

rahlo dregnil v rebra.– Tvoj zagovornik je prišel.Proti pričakovanju ni dvignil pogle-

da, čeprav sem že bolj iz navade dvi-gnil desnico, da bi se rokoval z njim.

Paznik se je namrščil, tehtal, kakonaj se odzove, a sem se že zbral in gaodslovil.

– Se bova sama pogovorila.

z goro podatkov, podrobnostmi in obču-tji, ki so jih prevevala.

Breznik pa se je požvižgal name.Povsem vseeno mu je bilo, ali stojimpol metra za njegovim hrbtom in sepočutim kot trot ali ne.

Prsi mi je presekala vroča, skorajpekoča jeza.

– Zakaj ste ugrabili Tomaža? Ob omembi sinovega imena ga je

zbodlo, kakor bi ga prebodel z mečem.– Nisem…Zajokal je in glas, ki je hotel izra-

ziti protest, je uplahnil in utihnil.– Tomaž je bil dodeljen s pravno-

močno sodno odločbo materi, za stikepa je tekla pravda.

– Saj tako ali tako vse veste.Vzdihnil je in naslonil glavo na

okensko polico.Potegnil sem preostali stol pri mizi

k sebi in sedel. Prijel sem njegov stolin ga celega zasukal, da sva se gleda-la z oči v oči.

– Breznik, jaz nič ne vem. Nikoline bom vedel. Tudi sodišče ne bo niko-li vedelo in noben drug. Veste samo vi.To, kar veste, morate povedati meni, dabom lahko na sodišču oddelal svoje inbil za to svoje delo tudi plačan. Če bomogoče in če bo to v vašo korist, bomposkušal doseči, da se bo tisto, kar miboste povedati, in tisto, kar bo sodiščena koncu ugotovilo kot dejanski stan,čim bolj ujemalo. Prosim, Breznik,začnite, pa bova videla, kam naju boto pripeljalo.

– Nisem ga ugrabil. – Je šel sam z vami?– Ja. Počakal sem ga pred šolo. Stra-

šno je bil vesel, da me vidi, in ko semga prosil, ali bi šel z menoj do stano-vanja v Miklošičevi, je bil takoj za.

– Ni vprašal, ali bi morala poča-kati mamo in ji povedati, da gre z vami?

– Ne. Tomaž je vedel, da… da negovoriva. Vedel je, da jo tožim, ker mipreprečuje stike z njim.

V spominu sem preletel zapiske, kisem si jih naredil ob prebiranju kazen-skega spisa. Res je bilo zabeleženo, dateče pravda za stike že pet let, v njejpa je sodišče postavilo že tri sodne izve-dence, obe stranki pa sta pisarili varu-hu človekovih pravic, ministru za pra-vosodje, najrazličnejšim vladnim in nev-ladnim organizacijam in številnim medi-jem, ki so prikazovali zdaj eno zdaj drugoplat iste zgodbe.

Oba, Breznik in njegova nekdanjažena, sta že nastopila na televiziji, nanacionalni in na komercialni, oba zagre-

Morda je bilo pazniku to še najboljpo godu, brez besed se je zasukal nanogah in se umaknil.

Moški pred menoj še vedno ni kazalnobenega zanimanja za dogajanja za svo-jim hrbtom, nepremično je še naprejstrmel v svoj navidezni svet pred svo-jim nosom.

Upiralo se mi je, da bi ga nagovo-ril z gospodom.

– Breznik, sem odvetnik Igor Novakiz Celja. Sodišče me je določilo zavašega zagovornika po uradni dolžno-sti namesto obolelega kolega. Pogovo-riti se morava.

Moški pred menoj je z mislimi tavalčisto drugje in nič ni kazalo, da se name-rava pogovarjati z menoj. Sklonil semse k njemu in zapičil vanj svoje oči.Breznikove oči niso odgovarjale. Prekpordelih beločnic se je potegnila kopre-na nerazumevanja in odsotnosti.

V mislih sem preletel spis. V njemni bilo nobene zabeležke o Brezniko-vem zdravstvenem stanju, ne telesnemne duševnem. Ampak ko sem ga tako-le gledal, kako odsotno sprejema svetokoli sebe, sem najprej pomislil na to,da morda človek ni čisto pri sebi. Sicerpa, če kdo umori lastnega sina, tako intako ne more imeti vse urejeno na pod-strešju.

– Glejte, če vas hočem braniti,moram vedeti kaj več o zadevi kot leto, kar je zapisano v kazenskem spisu.Morala bova sodelovati, čeprav se očit-no temu upirate.

Moje besede ne bi mogle pasti namanj plodna tla. Breznik niti z besedoniti s kretnjo ni pokazal, da je doumel,kaj želim.

Nikoli dotlej se nisem znašel v takš-nem položaju. Običajni obdolženci some ali skušali prepričati, da so nedol-žni in da se jim godi velika krivica, kerso se znašli v kazenskem postopku, alipa so dejanje zares zagrešili in so posku-šali z mojo pomočjo doseči čim manj-šo možno kazen. Stranke se nikoli nisonaveličale mučiti svojega zagovornika

2. poglavje

Umor Tomaža Breznika

Igor Karlovšek


Iz s

odne

dvo

rane

50

njena, razčlovečena in zazrta v cilj, kista ga hotela na vsak način doseči. Ona,da sin ne bi nikoli več ne videl ne sli-šal za očeta, in on, da bi končno popetih letih lahko s sinom preživel skup-no popoldne.

– Zakaj ga niste peljali k sebi, zakajv najeto stanovanje na Miklošičevi?

– Ali ni očitno?Da. Če bi sina odpeljal k sebi, bi

prišli ponj v nekaj urah. Fantek bi bilše živ. In meni ne bi bilo treba posta-vljati neumnih vprašanj.

– Kaj ste hoteli doseči?Breznik se je zmedel, nagubal je

čelo, spet je pogledal z odsotnimi očmi,ki niso vedele, kaj sploh vidijo.

– Breznik?Ni se odzval. Prijel sem ga za rame-

na in ga stresel. – Hej, govori z menoj!Ni mi uspelo, da bi ga spet pripra-

vil h govorjenju. Zakrknjeno je buljilpredse in odkimaval, kakor bi ne mogelprav dojeti, kje je.

Jezen sam nase in na izgubo časa,ki sem ga zapravil z Breznikom, sempoklical paznika, da mi je odprl.

Bil je čas, da obiščem svojeganasprotnika na tožilstvu in mu otipampuls.

Iz ar hi vaOdve tni ške zbor ni ce Slo ve ni jePre bi ra in iz bi ra: dr. Pe ter Če fe rin

Odvetniška zbornica v letih 1988/89Dne 1. oktobra 1988 je bilo v imenik Odvetniške zbornice Slovenije vpi-

sanih 394 odvetnikov in 35 odvetniških pripravnikov. V tem času je zbornica pripravila predlog Zakona o odvetništvu in dru-

gih oblikah pravne pomoči, v katerega je bil vključen tudi notariat. Predlognovega zakona je upošteval, da je odvetništvo dejavnost posebnega družbe-nega pomena, da lahko to dejavnost opravlja samo odvetnik, poudarjeni stabili neodvisnost in samostojnost odvetnika, natančno opredeljeni so bili pogo-ji za pridobitev pravice do opravljanja odvetniške dejavnosti in druga pomemb-na vprašanja. Predlog novega Zakona o odvetništvu je upošteval zakone oodvetništvu Avstrije in Italije.

Republiški konferenci SZDL je bila dana pobuda, da se žrtvam Da -chavskih procesov postavi spomenik v Ljubljani in da se za postavitev spo-menika predlaga ustanovitev sklada, v katerega bi prispevali tudi člani Odve-tniške zbornice Slovenije.

Zbornica je v tem obdobju sprožila tudi vprašanje nujnosti navzočnostiodvetnika že v fazi, ko pride do prvega stika organov za notranje zadeve zobčani. Zato je bil v Uradnem listu SRS, št. 27/89 z dne 18. julija 1989,objavljen tudi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o notranjih zade-vah, ki v 50.a členu določa dolžnost pooblaščene uradne osebe, ki vzamekomu prostost, ga pripre ali zadrži ter opravi hišno ali osebno preiskavo, damora poučiti občana o njegovi pravici do odvetnika in mu to tudi omogočiti.

Zbornica je Skupščini SR Slovenije 27. junija 1989 poslala izjavo s pred-logom za spremembo 12. člena Zakona o notranjih zadevah in s tem v zvezizahtevo, da se vse osebe, proti katerim je bila uporabljena t. i. izolacija,nemudoma izpuste.

Predsedstvo zbornice je Republiški konferenci SZDL poslalo sporočilo,da Odvetniška zbornica Slovenije soglaša z izjavo Proti uvedbi izrednegastanja, objavljeni v časopisu Delo dne 27. februarja 1989, in podpira to izja-vo. Odvetniki so se tudi posamezno pridružili tej izjavi. Šestdeset odvetni-kov pa se je oglasilo Svetu za varstvo človekovih pravic, da so pripravljenibrezplačno zagotavljati pravno pomoč v posameznih zadevah kršitev člove-kovih pravic.

Predsedstvo zbornice je Republiškemu sekretariatu za pravosodje in upra-vo posredovalo pobudo, da naj bi bil pri opravljanju nadzorstva nad izvrševa-njem kazni zapora v KPD navzoč tudi predstavnik območnega zbora odvet-nikov.

Predsedstvo zbornice je nadalje razpravljalo o problemu sodelovanja odvet-nikov v sredstvih javnega obveščanja in je v zvezi s tem območnim zboromodvetnikov posredovalo predlog dopolnitev Kodeksa odvetniške poklicne etikeoz. predlog, da se v kazenskih postopkih, v katerih so bile storjene očitnekršitve Zakona o kazenskem postopku, v soglasju z obdolžencem o temobvesti javnost.

V tem času so štirje odvetniki z območja ljubljanskega zbora, to so odvet-niki Miha Kozinc, Andrej Razdrih, Jože Hribernik in avtor tega prispevka,prevzeli obrambo štirih rudarjev, obtoženih v političnem procesu na Koso-vu.

Advokatska komora Beograda je 30. novembra 1989 poslala naši zbor-nici telegram o prekinitvi vseh odnosov, češ da slovenski odvetniki niso bra-nili temeljnih pravic in svoboščin naše države, še zlasti pa preganjanih Srbovin Črnogorcev s Kosova, ki jim je bil prepovedan prihod v Slovenijo. Zatoje predsedstvo Odvetniške zbornice Slovenije sklenilo, da se pošlje pismobeograjski zbornici z obsodbo vsebine telegrama, kakor tudi pismo Zveziodvetniških zbornic Jugoslavije s predlogom, da obravnava na svoji prvi sejito ravnanje beograjske zbornice kot posebno točko dnevnega reda. Na seji13. januarja 1990 v Beogradu je predsedstvo Zveze jugoslovanskih odve-tniških zbornic zavzelo stališče, da vsebina telegrama beograjske zbornicenasprotuje naravi odvetniške dejavnosti in tradicionalnim dobrim odnosomv odvetništvu Jugoslavije.

TV nadaljevanja o gospodarskemkriminalu

Dne 28. junija 2008 so na TVSLO 1 po desetih letih (1998)

predvajali ponovitev izvirne televi-zijske nadaljevanke našega celjske-ga kolega odvetnika mag. IgorjaKarlovška z naslovom Klan. Očit-no (tudi) zaradi dobrega scenarija.Vsebina nadaljevanke je povezana zgospodarskim kriminalom v sodob-ni družbi. Zgodba gledalce potegnegloboko v ozadje političnih in gospo-darskih intrig. Razkrijeta se življe-nje elite vladajočih in njihovo delo-vanje v času tranzicije.

Ali je dandanes kakšna tema šeaktualnejša (razen seveda tiste nada-ljevanke o vsiljeni zakonodaji inkršitvi ustavne pravice o samostoj-nosti in neodvisnosti odvetništva ssprejemom ZOdv in ZOT)?

Uredništvo



Aut

hori

al S

ynop

sesdr. Vida Mayr

VLOGA ODVETNIKA V POSTOPKIH SPREGLEDA PRAVNE OSEBNOSTI

Slovenija je ena manj pogostih držav, v katerih jespregled pravne osebnosti zakonsko urejen. Jamčevalnispregled je uzakonjen v primeru izbrisa pravnih oseb izsodnega registra brez likvidacije in s splošno normo 8. členaZGD-1. Kljub ureditvi v zakonu gre predvsem pri spregledupo 8. členu ZGD-1 za pravni institut, uporaben le v izjemnihprimerih, kar potrjujeta tako pravna teorija kot sodna praksa.Izjemnosti spregleda, ki ni splošno »zdravilo« za izgubeupnikov v poslovnem prometu, kot tudi težavnosti njegovegauveljavljanja (predvsem z vidika dokazovanja) se je trebazavedati tudi pri odločitvi o uveljavljanju zahtevkov napodlagi spregleda pravne osebnosti.

dr. Bojan Kukec

MEDIACIJA IN ODVETNIŠTVO (1. DEL)Osmo leto teče, odkar je v Sloveniji uveljavljen uspešen

projekt mediacije, pri uresničevanju katerega imajo pomem-bno vlogo tudi slovenski odvetniki, saj je od 125 licenciranihmediatorjev kar 21 odstotkov odvetnikov. Avtor poudariambivalentno vlogo odvetnikov (enkrat kot mediator, drugičkot pooblaščenec strank) ter prikaže najnovejšo situacijoglede mediacij v Sloveniji, upoštevajoč Zakon o mediacijah vcivilnih in gospodarskih zadevah. Ko prikaže trenutno situa-cijo (vključno s statističnimi podatki) in rešitve v najno-vejšem aktu – predlogu bele knjige o mediaciji, ki ga je izda-lo Društvo mediatorjev Slovenije, oriše dejanski in zgodovin-ski razvoj mediacij na Slovenskem. V 1. delu članka prikaževlogo slovenskega odvetništva v mediacijah, pri čemer jepomembno manj znano dejstvo, da smo odvetniki pogosto»prvo sito« pri odločitvi klientov za mediacije. Na pogostonapačno zastavljeno dilemo, ali naj/lahko odvetnik afirmati-vno ali zaviralno vpliva na mediacije, odgovori pritrdilno, insicer na podlagi svojih šestletnih izkušenj mediatorja. Nadrugo ključno vprašanje, zakaj je mediacija dobra za strankein njihove odvetnike, pa zapiše, da je odgovor na dlani. Zato,ker je to v največjem interesu odvetnikovih strank.

Dolores Modic in Malči Grivec

ALI GREDO ODVETNIKI V KORAK S ČASOM?Avtorici v članku predstavita stanje na področju

elektronskega poslovanja odvetnikov. Dotakneta se področjaelektronske pošte, spletnih strani slovenskih odvetnikov,uporabe elektronskega arhiva ter podpore ostalimaplikacijam, ki so razvite znotraj pravosodja pa tudi zunajnjega. Področje predstavita skozi prizmo rezultatov ankete,izvedene leta 2007, ter analize spletnih strani slovenskihodvetnikov, izvedene leta 2008. Na koncu podata še nekajpredlogov za izboljšanje stanja, ki so se avtoricama porodiliob analiziranju področja.

dr. Vida Mayr

ATTORNEY’S ROLE IN THE PROCEEDINGS OFDISREGARD OF LEGAL PERSONALITY

In many countries lifting the veil is not enacted by law asin Slovenia. In Slovenian law the piercing the veil (with theconsequence of responsibility for obligation of the company)is enacted for the case of cancellation of companies withoutliquidation proceedings and in general rule of s. 8 SlovenianCompanies Act. The enforcement of claims on basis of s. 8Companies Act is possible in exceptional situations only –this is unified point of view of theory and the courts. Bydecision making about enforcement of claims on this basisthe lawyer has to be aware not only of this exceptionality butalso of possible difficulties in procedure, especially by citingof proofs.

dr. Bojan Kukec

MEDIATION AND ATTORNEYS (PART 1)The eight year is going by since in Slovenia mediation

project was brought in to force. A vital role in realizationthereof, play Slovenian lawyers which represent 21 % of 125licensed mediators. Author stresses the ambivalent role oflawyers (once as a mediator, secondly as an attorney), andrepresents the newest situation regarding mediation inSlovenia, taking into consideration also the final Act onmediation in civil and commercial matters. When he pre-sents the current situation (including statistical data), andsolutions of the newest initial act – proposal of »The WhiteBook on mediation” which was brought out by the Slovenemediators association, he describes actual and historicaldevelopment of mediation in Slovenia. Here (in the I. part)he shows the role of the Slovenian lawyers, whereby impor-tant is a less known fact, that is, the lawyers are the first cri-tical assessment of decisions of our clients for mediation. Hegives an answer to an often wrong dilemma: »Should/Can alawyer influence the mediations affirmative or hindering?”on the basis of six years of his own experiences, he answerspositively. Regarding the second key question: »Why ismediation good for parties and their lawyers?” he writes thatthe answer is evident. Because, this is in the best interest ofthe lawyer’s clients.

Dolores Modic and Malči Grivec

ARE ATTORNEYS MOVING WITH THE TIMES?In the article the authors present the state of

implementation of e-commerce by attorneys. They discuss e-mail and webpages of Slovenian attorneys, their use ofelectronic archives and support for other applications used inthe judiciary system and elsewhere.

They present the field through a prism of results of asurvey,done in 2007, and an analysis of Slovenian attorneyswebpages, done in 2008. Lastly, the authors suggest severalideas for improvement, derived from their analysis of thefield.

Izdaja Odvetniška zbornica Slovenije • Predsednik: Miha Kozinc Odgovorni urednik: dr. Bojan Kukec, tel.: 01/7552-909 ali 7553-827, GSM 041/762-086

Uredniški odbor: Jože Ilc, Hinko Jenull, dr. Bojan Kukec, Andrej Razdrih, dr. Karlo Primožič, Tanja Sedušak, mag. Rudi Vouk Urednica: Irena Vovk • Računalniški prelom: Vinko Kimovec • Tisk: Schwarz, Ljubljana

Naslov uredništva: Odvetniška zbornica Slovenije, Pražakova 8, Ljubljana, tel.: 01/300-34-20, faks: 01/300 34 32, e-pošta: [email protected]

Naročnina za leto 2008: 33,38 EUR (posamezna številka: 8,34 EUR; za študente: 2,08 EUR). Revija izhaja štirikrat na leto. Naklada: 2200 izvodov

Revija je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 860.

Avt

orsk

i sin

opsi

s

odvetnik st-40-okey:odvetnik st/31-prelom 9/3/08 12:04 PM Page III

odvetnik st-40-okey:odvetnik st/31-prelom 9/3/08 12:04 PM Page IV

Documents

odzivi in mnenja