UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

PONUDBA BANK ZA FIZIČNE OSEBE

Ljubljana, september 2009 Eva Debelec

1

IZJAVA

Študentka Eva Debelec izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega dela, ki sem ga

napisala pod mentorstvom doc. dr. Aljoše Valentinčiča, in da dovolim njegovo objavo na

fakultetnih spletnih straneh.

V Ljubljani, dne 17. septembra 2009 Podpis: _______________________________

2

i

KAZALO

UVOD ................................................................................................................................... 1

1 BANKE V SLOVENIJI .............................................................................................. 2 1.1 BANKA SLOVENIJE ................................................................................................. 2 1.2 POSLOVNE BANKE .................................................................................................. 3

2 BANČNE STORITVE................................................................................................. 4

3 PRIMERJAVA MED BANKAMI V SLOVENIJI................................................... 7 3.1 VODENJE RAČUNA .................................................................................................. 7 3.2 NADOMESTILO ZA DVIG NA BANKOMATU DRUGE BANKE........................................ 8 3.3 VPLAČILO POSEBNE POLOŽNICE NA BANČNEM OKENCU.......................................... 9 3.4 CENE SPLETNIH BANČNIH STORITEV ....................................................................... 9 3.5 ZAPIRANJE RAČUNA.............................................................................................. 11 3.6 STANOVANJSKI KREDIT......................................................................................... 12 3.7 DEPOZIT ............................................................................................................... 14

4 ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO .......................................................................... 16 4.1 ZAČETKI ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA.............................................................. 17 4.2 SEGMENTI ELEKTRONSKEGA BANČNIŠTVA ........................................................... 18 4.3 RAZISKAVE S PODROČJA SPLETNEGA BANČNIŠTVA............................................... 20

SKLEP ................................................................................................................................ 21

LITERATURA IN VIRI ................................................................................................... 22

ii

KAZALO SLIK SLIKA 1: CENE VODENJA BANČNIH RAČUNOV FIZIČNIH OSEB V EUR NA MESEC NA DAN 1. MARCA

2009............................................................................................................................... 8 SLIKA 2: OBLIKE ELEKTRONSKEGA BANČNIŠTVA...................................................................... 19 SLIKA 3: RAST UPORABNIKOV INTERNETA IN UPORABNIKOV ELEKTRONSKEGA BANČNIŠTVA OD

LETA 2000 DO LETA 2008 .............................................................................................. 20 KAZALO TABEL TABELA 1: CENA VPLAČILA POSEBNE POLOŽNICE NA BANČNEM OKENCU – TRI BANKE, KI ZA TO

STORITEV ZARAČUNAVAJO NAJVEČ NA DAN 1. MARCA 2009 ................................................ 9 TABELA 2: CENA VPLAČILA POSEBNE POLOŽNICE NA BANČNEM OKENCU – TRI BANKE, PRI

KATERIH JE TA STORITEV NAJCENEJŠA NA DAN 1. MARCA 2009 ........................................... 9 TABELA 3: SPLETNO BANČNIŠTVO ZA FIZIČNE OSEBE (PODATKI Z DNE 1. MARCA 2009)............. 11 TABELA 4: STANOVANJSKI KREDITI (PODATKI Z DNE 21. AVGUSTA 2009) ................................. 13 TABELA 5: ŠESTMESEČNI DEPOZITI (PODATKI Z DNE 21. AVGUSTA 2009) ................................. 15 TABELA 6: DVANAJSTMESEČNI DEPOZITI (PODATKI Z DNE 21. AVGUSTA 2009)......................... 15 TABELA 7: OSEMNAJSTMESEČNI DEPOZITI (PODATKI Z DNE 21. AVGUSTA 2009)....................... 16

1

UVOD Diplomsko delo na temo bančništva sem se odločila pisati zaradi pogostih vprašanj kolegov o najugodnejši bančni ponudbi. Najprej sem pregledala seznam bank v Sloveniji in iz njega izbrala 16 bank, ki so bile primerne za obravnavo v mojem delu – to so banke, ki so v času zajema podatkov ponujale storitve za fizične osebe. Primerjavo sem zožila na pet postavk osnovnega računa iz bančnih cenikov za fizične osebe, za katere menim, da jih komitenti najpogosteje uporabljajo. Naknadno pa sem primerjala še ponudbo stanovanjskih kreditov in depozitov. Ugotovitve sem predstavila s pomočjo slik in tabel. Elektronsko bančništvo je novejši pristop bank k poslovanju, s tem sledijo trendom razvoja tehnologije in modernizirajo svoje delo. Začelo se je v 70. letih, se hitro razširilo po vsem svetu in se oblikuje še danes (Jerman – Blažič, 2001, str. 13−14). Zame je elektronsko bančništvo že nekaj let nepogrešljivo pri plačevanju stroškov, tako teh, ki nastanejo v Sloveniji, kot tudi tistih v tujini. Zadnje poglavje tega diplomskega dela opisuje elektronsko poslovanje ter raziskave s področja interneta in spletnega bančništva, ker me je ta tematika pritegnila in sem jo želela podrobneje preučiti. Struktura diplomskega dela Ponudba bank za fizične osebe je zasnovana tako, da uvodu sledi kratka predstavitev Banke Slovenije, ki deluje kot nadzorni organ slovenskega bančnega sistema. V prvem poglavju, Banke v Sloveniji, je v podpoglavju Poslovne banke naveden seznam bank, ki so bile 1. marca 2009 navedene na spletni strani Banke Slovenije in imajo po Zakonu o bančništvu (Uradni list RS, št. 131/06, 1/08, 109/08 in 19/09) dovoljenje za opravljanje bančnih, vzajemno priznanih in dodatnih finančnih storitev. Teh bank je bilo 19 in glede na kriterij, omenjen v prvem odstavku, sem za nadaljnjo raziskavo uporabila 16 bank. V drugem poglavju z naslovom Bančne storitve so z definicijami razložene storitve, ki jih opravljajo banke. Vrste finančnih storitev se po Zakonu o bančništvu (Uradni list RS, št. 131/06, 1/08, 109/08 in 19/09, 6. člen) delijo v štiri skupine: bančne storitve, vzajemno priznane finančne storitve, dodatne finančne storitve in druge finančne storitve. Primerjava med bankami v Sloveniji je predstavljena v tretjem poglavju, ki je razdeljeno na sedem podpoglavij: Vodenje računa, Nadomestilo za dvig na bankomatu druge banke, Vplačilo posebne položnice na bančnem okencu, Cene spletnih bančnih storitev, Zapiranje računa, Stanovanjski kredit in Depozit. S pomočjo slike in tabel bralec lažje razbere cenovno razliko v ponudbi med bankami.

2

Zadnje, četrto poglavje, opisuje začetke elektronskega poslovanja, tri segmente elektronskega bančništva (elektronsko bančništvo med bankami, znotraj banke ter med bankami in strankami) in raziskave s področja interneta in spletnega bančništva. 1 BANKE V SLOVENIJI 1.1 Banka Slovenije Banka Slovenije je centralna banka Republike Slovenije. Ustanovljena je bila s sprejetjem Zakona o Banki Slovenije 25. junija 1991. Sedež ima na Slovenski cesti 35 v Ljubljani, trenutno pa je njen guverner dr. Marko Kranjec – pred njim sta bila guvernerja dr. France Arhar (1991−2001) in Mitja Gaspari (2001−2007). Banka Slovenije ne posluje s fizičnimi in pravnimi osebami, temveč deluje kot nadzorni organ slovenskega bančnega sistema. Skrbi predvsem za stabilnost valute in splošno likvidnost poslovanja v državi in do tujine (Banka Slovenije, 2009a). V Zakonu o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 58/2002, 85/2002, 39/2006 in 72/2006) so v 4. členu zapisani cilji Banke Slovenije. Ti so:

− Temeljni cilj Banke Slovenije je stabilnost cen.

− Če ni v nasprotju z zagotavljanjem cilja stabilnosti cen, Banka Slovenije podpira splošno ekonomsko politiko v skladu s cilji določenimi v Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 7/04).

− Pri zagotavljanju temeljnega cilja iz prve alineje tega člena in cilja iz druge alineje tega člena si Banka Slovenije prizadeva za finančno stabilnost, upoštevajoč načeli odprtega tržnega gospodarstva in proste konkurence.

Zakon o bančništvu (Uradni list RS, št. 131/2006, 1/08, 109/08 in 19/09) določa, da morajo biti banke organizirane v pravnoorganizacijski obliki delniške družbe ali evropske delniške družbe (38. člen), ter da se za banko uporabljajo določbe Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/06), ki veljajo za delniške družbe, če ni s tem zakonom drugače določeno (39. člen). Od uvedbe evra, 1. januarja 2007, Banka Slovenije pri uresničevanju svojih nalog v celoti upošteva določila statuta Evropskega sistema centralnih bank (ESCB) in Evropske centralne banke (ECB). Od leta 2007 Banka Slovenije kot članica Evrosistema skladno s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti in prej omenjenim statutom opravlja naslednje naloge (Banka slovenije, 2009b):

− izvaja skupno denarno politiko;

3

− soupravlja uradne devizne rezerve držav članic skladno s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti;

− podpira nemoteno delovanje plačilnih sistemov. 1.2 Poslovne banke Poslovna banka se označuje kot finančna institucija, ki sprejema vloge na vpogled, ki jih štejemo h knjižnemu denarju (»deposit taking financial institution«) in se v anglosaškem svetu imenuje komercialna banka (»commercial bank«). Francozi to imenujejo depozitna banka. Če pa banka opravlja poleg te, zanjo specifične funkcije, še vse druge bančne posle, je univerzalna banka. Imenuje se lahko »kreditna banka« in je ena od kreditnih institucij. V Nemčiji so na primer druge finančne institucije hranilnica, žirocentrala, hipotekarna banka in stanovanjska hranilnica (Ribnikar, 2006, str. 242). Mramor v knjigi Uvod v poslovne finance opredeljuje poslovne banke kot eno izmed osnovnih oblik finančnih institucij, ki sprejemajo vloge oziroma so verjetno v vseh tržnih gospodarstvih najpomembnejše institucije, ki sprejemajo vloge. Od bančnega sistema je odvisno, ali je v posamezni državi veliko bank (npr. ZDA) ali manj bank z večjim številom podružnic (npr. Evropa). Prav tako je od bančnega sistema odvisno, ali so poslovne banke usmerjene bolj v kratkoročne vloge in kredite (npr. komercialne banke) ali pa sprejemajo tudi dolgoročne vloge in je njihova kreditna dejavnost tudi dolgoročna (univerzalne banke). Za vse banke je bolj ali manj značilno, da sprejemajo vrsto različnih vlog, ki se razlikujejo glede na določene značilnosti (ročnost, donosnost, zavarovanje, pogoji predčasnega dviga, dodatne storitve). Poleg tega zberejo sredstva tudi s kapitalskim vložkom lastnikov, ki pa ponavadi predstavlja relativno majhen delež vsega zbranega denarja (v povprečju približno 6 %). Ker je ta delež relativno nizek, morajo biti poslovne banke izredno previdne pri odobravanju kreditov. Že manjše število kreditov, odobrenih investitorjem, ki teh kreditov ne bi mogli odplačati, in/ali plačevati obresti, bi lahko pomenilo bistveno zmanjšanje vrednosti kapitala lastnikov ali pa celo popolno izničenje te vrednosti, kar bi lahko vodilo v propad banke. Zato morajo poslovne banke večino kreditov odobriti na kratek rok, da bi bile sposobne v primeru velikih dvigov vlog iz odplačil kreditov izplačati vloge varčevalcem (Mramor, 1993, str. 90−91). Banka Slovenije ima na svoji spletni strani objavljen seznam bank, ki imajo po Zakonu o bančništvu (Uradni list RS, št. 131/06, 1/08, 109/08 in 19/09) dovoljenje za opravljanje bančnih, vzajemno priznanih in dodatnih finančnih storitev. Dne 1. marca 2009, ko sem zajela prvi del podatkov za to diplomsko delo, so bile navedene naslednje banke:

− Abanka Vipa d.d.

4

− Banka Celje d.d.

− Banka Koper d.d.

− Banka Sparkasse d.d.

− Banka Volksbank d.d.

− Bawag banka d.d.

− Deželna banka Slovenije d.d.

− Factor banka d.d.

− Gorenjska banka d.d., Kranj

− Hypo Alpe-Adria-Bank d.d.

− Nova Kreditna banka Maribor d.d. (NKBM)

− Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana (NLB)

− Poštna banka Slovenije, d.d. (PBS)

− Probanka d.d.

− Raiffeisen banka d.d.

− SKB banka d.d. Ljubljana

− Slovenska investicijska banka, d.d.

− SID – Slovenska izvozna in razvojna banka, d.d., Ljubljana

− UniCredit banka Slovenija d.d. 2 BANČNE STORITVE Med pregledovanjem cenikov bančnih storitev posameznih bank hitro opazimo, da le te ponujajo vrsto storitev za fizične in poslovne osebe. Glede na strukturo cenikov lahko posle v grobem razdelimo na tri glavne sklope storitev:

− posli v domači valuti,

− devizno-valutni posli,

− posli investicijskega bančništva (poslovanje z domačimi in tujimi vrednostnimi papirji, upravljanje s finančnim premoženjem komitenta, skladi).

Ker je ta delitev na prvi pogled precej skopa, poglejmo še definicijo v Zakonu o bančništvu (Uradni list RS, št. 131/06, 1/08, 109/08 in 19/09, 6. člen). Banka je institucija, ki opravlja štiri vrste finančnih storitev:

− bančne storitve,

− vzajemno priznane finančne storitve,

− dodatne finančne storitve,

− druge finančne storitve.

5

Med bančne storitve spada sprejemanje depozitov od javnosti ter dajanje kreditov za svoj račun (Zakon o bančništvu, Uradni list RS, št. 131/06, 1/08, 109/08 in 19/09, 7. člen). 8. člen Zakona o bančništvu natančneje opredeljuje pojem sprejemanja depozitov od javnosti:

− Sprejemanje depozitov od javnosti je sprejemanje depozitov od nepoučenih oseb.

− Depozit za namen opredelitve sprejemanja depozitov je vsako vplačilo denarnih sredstev ene osebe (v nadaljnjem besedilu: vplačnik) v korist druge osebe (v nadaljnjem besedilu: prejemnik vplačila), ki je opravljeno na podlagi pogodbe o denarnem depozitu ali na podlagi drugega pravnega posla, pri katerem vplačnik pridobi pravico od prejemnika vplačila zahtevati vrnitev vplačanih denarnih sredstev v določenih rokih.

− Nepoučena oseba po prvi alineji tega člena je fizična ali pravna oseba, ki nima ustreznih strokovnih znanj in izkušenj, potrebnih za presojo tveganj, povezanih z vplačevanjem depozitov.

− Šteje se, da je nepoučena oseba po prvi alineji tega člena vsaka fizična ali pravna oseba, če prejemnik vplačila ne dokaže drugače.

− Ne glede na četrto alinejo tega člena se šteje, da države in centralne banke ter finančne družbe in njihove podrejene družbe niso nepoučene osebe, in nasproten dokaz ni dovoljen.

− Za sprejemanje depozitov od javnosti se ne šteje sprejemanje denarnih vplačil za izdajo elektronskega denarja, če je za vplačana denarna sredstva takoj ob vplačilu izdan elektronski denar.

V 9. členu Zakona o bančništvu so razložene pomožne storitve:

− Pomožne bančne storitve so upravljanje z nepremičninami, upravljanje ali vodenje sistema za obdelavo podatkov ali opravljanje podobnih poslov, ki se izvajajo kot podpora opravljanju storitev ene ali več kreditnih institucij.

− Pomožne investicijske storitve so upravljanje z nepremičninami, upravljanje ali vodenje sistema za obdelavo podatkov ali opravljanje podobnih poslov, ki se izvajajo kot podpora opravljanju storitev ene ali več investicijskih podjetij.

− Pojem pomožne storitve je uporabljen kot skupni pojem za pomožne bančne in investicijske storitve.

Vzajemno priznane finančne storitve so (Zakon o bančništvu, 10. člen):

− sprejemanje depozitov;

− dajanje kreditov, kar vključuje tudi:

− potrošniške kredite,

− hipotekarne kredite,

− odkup terjatev z regresom ali brez njega (factoring),

6

− financiranje komercialnih poslov, vključno z izvoznim financiranjem na podlagi odkupa z diskontom in brez regresa dolgoročnih nezapadlih terjatev, zavarovanih s finančnim instrumentom (forfeiting);

− finančni zakup (leasing): dajanje sredstev v zakup, čigar trajanje je približno enako pričakovani življenjski dobi sredstva, ki je predmet zakupa, in pri katerem zakupnik pridobi večino koristi od uporabe sredstev ter prevzame celotno tveganje posla;

− storitve plačilnega prometa po Zakonu o plačilnem prometu (Uradni list RS, št. 105/04 – uradno prečiščeno besedilo in 39/06), razen storitev upravljanja plačilnih sistemov;

− izdajanje in upravljanje plačilnih instrumentov (na primer kreditnih kartic in potovalnih čekov), vključno z izdajanjem elektronskega denarja;

− izdajanje garancij in drugih jamstev;

− trgovanje za svoj račun ali za račun strank:

− z instrumenti denarnega trga,

− s tujimi plačilnimi sredstvi, vključno z menjalniškimi posli,

− s standardiziranimi terminskimi pogodbami in opcijami,

− z valutnimi in obrestnimi finančnimi instrumenti,

− s prenosljivimi vrednostnimi papirji;

− sodelovanje pri izdaji vrednostnih papirjev in storitve, povezane s tem;

− svetovanje podjetjem glede kapitalske strukture, poslovne strategije in sorodnih zadev ter svetovanje in storitve v zvezi z združitvami in nakupom podjetij;

− denarno posredništvo na medbančnih trgih;

− upravljanje z naložbami in svetovanje v zvezi s tem;

− hramba vrednostnih papirjev in druge storitve, povezane s hrambo;

− kreditne bonitetne storitve: zbiranje, analiza in posredovanje informacij o kreditni sposobnosti pravnih oseb;

− oddajanje sefov;

− investicijske ter pomožne investicijske storitve in posli. K dodatnim finančnim storitvam spadajo (Zakon o bančništvu, 11. člen):

− posredovanje pri prodaji zavarovalnih polic po zakonu, ki ureja zavarovalništvo;

− storitve upravljanja plačilnih sistemov po Zakonu o plačilnem prometu (Uradni list RS, št. 105/04 – uradno prečiščeno besedilo in 39/06);

− upravljanje pokojninskih skladov po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje;

− skrbniške storitve, za katere drug zakon določa, da jih opravlja banka, in storitve, povezane s temi skrbniškimi storitvami;

7

− kreditno posredništvo pri potrošniških in drugih kreditih;

− druge storitve ali posli, ki imajo glede načina opravljanja in tveganj, ki jim je banka pri opravljanju izpostavljena, podobne značilnosti kot vzajemno priznane finančne storitve ali storitve iz 1. do 5. alineje tega odstavka.

Druge finančne storitve so (Zakon o bančništvu, 12. člen):

− opravljanje zavarovalnih ali pozavarovalnih poslov po zakonu, ki ureja zavarovalništvo;

− storitve pokojninskih družb po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje;

− zavarovalno zastopništvo ali posredništvo po zakonu, ki ureja zavarovalništvo;

− upravljanje investicijskih skladov po zakonu, ki ureja investicijske sklade. 3 PRIMERJAVA MED BANKAMI V SLOVENIJI Od devetnajstih bank, navedenih v podpoglavju 2.1, sem v nadaljnjo raziskavo oziroma primerjavo vključila šestnajst bank, saj nekatere ne ponujajo bančnih storitev za fizične osebe (Bawag banka d.d. in SID – Slovenska izvozna in razvojna banka, d.d., Ljubljana), Slovenska investicijska banka, d.d. pa je v postopku likvidacije. V prvem delu primerjave sem se osredotočila na stroške vodenja računa, nadomestila za dvig na drugem bankomatu, vplačila posebne položnice na bančnem okencu, cene spletnih bančnih storitev in stroške zapiranja računa. Pri teh primerjavah v zvezi z računom komitenta (podpoglavja 3.1 do vključno 3.5) sem se omejila na najbolj običajen račun, ki ga lahko uporabnik odpre pri izbrani banki – torej ne na študentske, šolske račune ipd., pri katerih so stranke deležne še posebej ugodnih ali brezplačnih ponudb. Drugi del primerjave (stanovanjski krediti in depoziti, podpoglavji 3.6 in 3.7) sem naredila kasneje, s podatki, ki so bili objavljeni na internetnih straneh bank 21. avgusta 2009. Na strani Banke Slovenije je bila na ta dan poleg bank, navedenih v podpoglavju 1.2, na novo še KD banka, d.d., vendar je v primerjavo nisem vključila. Torej sem vse podatke primerjala med istimi šestnajstimi bankami, le na dva različna datuma. 3.1 Vodenje računa Ena izmed najosnovnejših postavk, ki nam jo banke zaračunavajo v zvezi z računom, ki ga imamo odprtega pri njihovi banki, je postavka vodenja računa.

Spodnja Slika 1 prikazuje višino stroška, ki ga mesečno plačujejo komitenti preučevanih bank. Cene se gibljejo med 0,00 EUR na mesec do 2,04 EUR na mesec, pri čemer je storitev vodenja računa najdražja pri Banki Volksbank in najcenejša oziroma brezplačna pri Factor banki. Nad 1,90 EUR na mesec je strošek vodenja računa tudi pri Gorenjski banki, Raiffeisen banki, Novi Ljubljanski banki, Abanki Vipa, Banki Sparkasse in Probanki; 1,10 EUR na mesec pa pri Banki Celje in Deželni banki Slovenije.

Slika 1: Cene vodenja bančnih računov fizičnih oseb v EUR na mesec na dan 1. marca 2009

Vodenje računa

1,95

1,10

1,50

1,95 2,04

1,00

0,00

1,991,80 1,85 1,96

1,631,95 1,99

1,80 1,70

0,00

0,50

1,00

1,50

2,00

2,50

Abank

a vipa

Banka

Celje

Banka

Kop

er

Banka

Spa

rkass

e

Banka

Volk

sban

k

Deželn

a bank

a Slove

nije

Factor b

anka

Gorenjsk

a ban

ka

Hypo A

lpe-Adri

a-Ban

k

NKBMNLB

Poštna

banka

Sloven

ije

Proban

ka

Raiffei

sen ba

nkaSKB

UniCredit

Banka

Cen

a v

EUR

/ m

esec

Vir: Spletne strani bank, 2009.

3.2 Nadomestilo za dvig na bankomatu druge banke Pred nekaj leti banke še niso zaračunavale nadomestil za dvig denarja na bankomatih drugih bank. Denar je bilo možno dvigniti na vsakem bankomatu brez dodatnih stroškov. Sedaj pa je v primeru uporabe bankomata banke, katere nismo komitenti, storitev obračunana. Ponavadi je prvi dvig na bankomatu druge banke brez provizije, če pa želimo denar dvigniti več kot enkrat na bankomatu, ki ni v lasti naše banke, nam bo banka to zaračunala. V članku, objavljenem v Financah (http://www.finance.si/), najdemo podatek, da so prve banke provizijo za dvige gotovine na bankomatih drugih bank uvedle 20. februarja 2006 in zanjo zaračunale 80,00 SIT (to je 0,33 EUR). Danes, 1. marca 2009, bomo najvišjo provizijo za dvig na bankomatu drugih bank plačali pri SKB banki (0,52

8

EUR), Novi Ljubljanski banki (0,47 EUR) in Abanki Vipa (0,46 EUR), medtem ko Banka Sparkasse in UniCredit banka te storitve še vedno ne zaračunavata. 3.3 Vplačilo posebne položnice na bančnem okencu Ljudje se težko na hitro prilagodimo novejšim in enostavnejšim načinom plačila, ki prihajajo v veljavo. Zaradi predsodkov o spletni varnosti ali zgolj zaradi navade veliko ljudi položnice še vedno plačuje na bančnih okencih. Z razvojem interneta in možnosti, ki jih ponuja, je spletno bančništvo cenejši substitut običajnemu poslovanju bank, kot bo razvidno iz naslednjega podpoglavja. Če izpostavim tri banke, ki za vplačilo posebne položnice na bančnem okencu zaračunajo največ, so to UniCredit banka z 2,30 EUR, Banka Sparkasse z 2,08 EUR in Factor banka z 2,00 EUR. V spodnji Tabeli 2 pa so naštete tri banke, pri katerih je provizija za vplačilo posebne položnice na bančnem okencu najnižja: Banka Volksbank – 1,04 EUR, Poštna banka Slovenije – 0,96 EUR in Deželna banka Slovenije – 0,94 EUR.

Tabela 1: Cena vplačila posebne položnice na bančnem okencu – tri banke, ki za to storitev zaračunavajo največ na dan 1. marca 2009

UniCredit banka 2,30 EUR

Banka Sparkasse 2,08 EUR

Factor banka 2,00 EUR Vir: Spletne strani bank, 2009.

Tabela 2: Cena vplačila posebne položnice na bančnem okencu – tri banke, pri katerih je

ta storitev najcenejša na dan 1. marca 2009

Banka Volksbank 1,04 EUR

Poštna banka Slovenije 0,96 EUR

Deželna banka Slovenije 0,94 EUR

Vir: Spletne strani bank, 2009.

3.4 Cene spletnih bančnih storitev Elektronsko oziroma spletno bančništvo je podrobneje razloženo v naslednjem, 4. poglavju. Primerjavo spletne ponudbe bank sem zajela v Tabeli 3. Kot je razvidno, se vse banke poslužujejo spletnega bančništva, le da je obseg njihovih spletnih storitev različen. Nekatere omogočajo spletno poslovanje le znotraj njihovega sistema, druge znotraj njihovega sistema in med ostalimi bankami v Sloveniji, tretje pa tudi možnost opravljanja

9

10

storitev elektronskega bančništva z bankami v tujini. Razvoj stremi k temu, da bi imeli komitenti vseh bank možnost uporabe najširšega spektra ponudbe, se pravi možnost plačevanja ali prejemanja denarnih odlivov oziroma prilivov v tujino oziroma iz nje. Banke so svoje spletno bančništvo različno poimenovale, iz večine imen pa je razvidno, da deluje na spletu (iz besednih izpeljank besed net, klik, splet, ki jih povezujemo z uporabo interneta). Način zaračunavanja uporabe spletnega bančništva je različen: ali se plača enkratni znesek pristopnine in potem ni stroška mesečnega nadomestila ali stroška pristopnine ni in so nadomestila mesečna. Lahko pa banka zaračuna oboje – tako pristopnino kot mesečno nadomestilo. Daleč najvišjo pristopnino bomo plačali, če se za spletno bančništvo odločimo kot komitent Factor banke. Ta pri njih znaša 150,00 EUR. Pri ostalih bankah, ki zaračunajo pristopnino, le-ta znaša med 16,27 EUR – Deželna banka Slovenije − in 31,30 EUR – Nova Kreditna banka Maribor. Pristopni strošek ponavadi vključuje izdajo osebnega generatorja gesel, s katerim vstopamo na osebno internetno stran oziroma naš spletni bančni profil, kjer pregledujemo stanje na svojih računih, plačujemo položnice, opravljamo prenose denarja med računi in podobno. Devet od šestnajstih naštetih bank vsak mesec zaračuna strošek spletnega bančništva. Najvišje mesečno nadomestilo je pri Raiffeisen banki (1,25 EUR), vendar ta banka ne obračuna pristopnine. Mesečna nadomestila pri ostalih osmih bankah se gibljejo med 0,42 EUR na mesec – Abanka Vipa, Deželna banka Slovenije ter Poštna banka Slovenije − in 0,86 EUR na mesec pri Gorenjski banki. Strošek eksternega plačila s plačilnim nalogom prek spleta je pri vseh bankah občutno cenejši, kot če to obveznost poravnamo na bančnem okencu. Provizija pri plačilu posebnih položnic na bančnem okencu se giblje med 2,30 EUR in 0,94 EUR na položnico, kot sem prikazala v prejšnjem podpoglavju, provizija pri plačilu prek spleta pa znaša med 0,17 EUR na nalog in 0,60 EUR na nalog. Najnižji znesek, 0,17 EUR, zaračuna Banka Sparkasse, najvišjega, 0,60 EUR, pa Factor banka. Pri ostalih bankah ta strošek znaša okoli 0,30 EUR.

11

Tabela 3: Spletno bančništvo za fizične osebe (podatki z dne 1. marca 2009)

Ime spletnega bančništva Pristopnina

Mesečno nadomestilo

Stroški eksternega* plačila s plačilnim nalogom

Abanka Vipa Abanet 0,00 EUR 0,42 EUR 0,31 EUR

Banka Celje Klik NLB 25,00 EUR 0,00 EUR 0,31 EUR

Banka Koper I-Net 0,00 EUR 0,50 EUR 0,33 EUR

Banka Sparkasse Net.Stik 16,69 EUR 0,00 EUR 0,17 EUR

Banka Volksbank VB Online 16,69 EUR 0,00 EUR 0,30 EUR

Deželna banka Slovenije DBS NET 16,27 EUR 0,42 EUR 0,25 EUR

Factor banka / 150,00 EUR 0,00 EUR 0,60 EUR

Gorenjska banka Link 21,39 EUR 0,86 EUR 0,31 EUR

Hypo Alpe-Adria Bank HYPOnet 25,00 EUR 0,00 EUR 0,30 EUR

Nova Kreditna banka Maribor Bank@Net 31,30 EUR 0,00 EUR 0,32 EUR

Nova Ljubljanska banka NLB Klik 25,50 EUR 0,65 EUR 0,33 EUR

Poštna banka Slovenije PBS.net 20,86 EUR 0,42 EUR 0,29 EUR

Probanka Prosplet 25,20 EUR 0,83 EUR 0,30 EUR

Raiffeisen banka / 0,00 EUR 1,25 EUR 0,21 EUR

SKB banka SKBnet 23,00 EUR 0,44 EUR 0,27 EUR

UniCredit banka Online b@nka 30,00 EUR 0,00 EUR 0,35 EUROpomba: *eksterno plačilo je plačilo na račune zunaj banke

Vir: Spletne strani bank, 2009.

3.5 Zapiranje računa Pri odpiranju transakcijskega računa ponavadi ne pomislimo na strošek, ki nas lahko doleti, če banka ne bo zadovoljila naših pričakovanj in bomo račun želeli zapreti. Glede na podatke z dne 1. marca 2009 bo zapiranje računa za nas največji strošek, če bomo komitenti Factor banke, ki za to storitev zaračuna okroglih 20,00 EUR in Banke Sparkasse, pri kateri bomo za zapiranje računa plačali 16,69 EUR. Ostale banke zapiranje računa zaračunajo med 3,00 EUR in 5,42 EUR, pri nekaterih bankah pa nam zapiranja računa ni treba posebej plačati.

12

3.6 Stanovanjski kredit Banka Celje ima na svoji spletni strani (http://www.banka-celje.si/) našteto, v katerih primerih odobri stanovanjski kredit. To je za:

− gradnjo stanovanjske hiše ali počitniškega objekta;

− nakup stanovanjske hiše, stanovanja ali počitniškega objekta;

− obnovo ali prenovo stanovanjske hiše, stanovanja ali počitniškega objekta;

− izplačilo dednih deležev in deležev po razdružilni pogodbi na stanovanjskem objektu;

− gradnjo garaže;

− nakup garaže ali parkirnega mesta;

− nakup stavbnega zemljišča;

− spremembo namembnosti in opremljanje stavbnega zemljišča;

− plačilo lastne udeležbe pri pridobitvi stanovanjske pravice;

− poplačilo predhodno najetega stanovanjskega kredita. Vsaka banka sama določi, za kakšen namen bo stranki odobrila namenski, v tem primeru stanovanjski, kredit, v osnovi pa je namen isti – za finančne potrebe komitentov ali nekomitentov pri stroških, nastalih v zvezi z nakupom, prenovo stanovanja ipd. Za enostavnejši pregled sem med seboj primerjala ponudbe stanovanjskih kreditov, ko je vrednost željenega kredita 100.000,00 EUR z odplačilno dobo 15 let (razen v primeru Banke Celje in Nove Kreditne banke Maribor, kjer je najvišja možna doba odplačila kredita 10 let). 13 bank od 16 na svojih spletnih straneh ponuja možnost informativnega izračuna, ostale tri (Banka Sparkasse, Deželna banka Slovenije in Factor banka) pa interesente pozivajo, naj se za informativne izračune oglasijo v njihovih poslovalnicah. Pri vnosu podatkov za informativni izračun stanovanjskega kredita banke na spletnih straneh zahtevajo različne podatke. Kjer je bilo možno, sem izbrala, da je prosilec za kredit komitent banke in da bo vloga zavarovana s hipoteko. Pri vsakem izračunu, narejenem na spletnih straneh bank, je posebej izpostavljeno, da je izračun zgolj informativen in da se obrestne mere ter pogoji spreminjajo, zato so tudi spodnji podatki bolj kot ne ilustrativen primer. Podatke sem zbrala dne 21. avgusta 2009, zato so navedeni zneski veljali na tisti dan. V Tabeli 4 so zapisani rezultati primerjave stanovanjskih kreditov med 13 bankami, ki na internetu ponujajo možnost informativnega izračuna. Mesečna obveznost za dani primer je med 726,00 EUR pri Banki Celje in 1153,37 EUR pri Novi Kreditni banki Maribor oz. 735,09 EUR pri Abanki Vipa in 978,89 EUR pri Novi Ljubljanski banki, če upoštevamo, da je pri Banki Celje in Novi Kreditni banki Maribor najdaljša možna doba odplačevanja

13

kredita 10 let. Efektivna obrestna mera je pri vsaki banki različna: od najnižje, 3,95 % pri UniCredit banki, do najvišje, 8,76 % pri Novi Ljubljanski banki. Banke, z izjemo Banke Celje, v zvezi s stanovanjskimi krediti zaračunavajo tudi strošek odobritve kredita. To je enkratni znesek, ki znaša med 175,26 EUR – Nova Ljubljanska banka − in 396,43 EUR – Banka Volksbank.

Tabela 4: Stanovanjski krediti (podatki z dne 21. avgusta 2009)

Mesečna obveznost

Efektivna obrestna mera

Stroški odobritve

Banka Celje* 726,50 EUR 4,37 % 0,00 EUR Abanka Vipa 735,09 EUR 4,03 % 345,00 EUR

Banka Koper 915,69 EUR 7,36 % 300,00 EUR

Banka Volksbank 735,54 EUR 4,05 % 396,43 EUR

Gorenjska banka 882,14 EUR 6,95 % 245,70 EUR

Hypo Alpe-Adria-Bank 748,94 EUR 4,31 % ni podatka

NKBM* 1153,37 EUR 7,14 % 275,00 EUR

NLB 978,89 EUR 8,76 % 175,26 EUR

Poštna banka Slovenije 740,79 EUR 4,15 % 250,00 EUR

Probanka 910,05 EUR 7,49 % 251,00 EUR

Raiffeisen banka 755,00 EUR 4,45 % 334,00 EUR

SKB banka 860,15 EUR 6,53 % 260,00 EUR

UniCredit banka 735,00 EUR 3,95 % 260,00 EUR Opomba: *upoštevan čas odplačila je 10 let

Vir: Spletne strani bank, 2009.

Ker se pri zgornji tabeli v zvezi s stanovanjskimi krediti srečamo z izrazom efektivne obrestne mere oziroma EOM-a, je prav, da na tem mestu to vrsto obrestne mere tudi razložimo. Na spletni strani SLONEP d.o.o. (http://www.slonep.net/) je EOM ali efektivna obrestna mera razložena kot tista obrestna mera, ki poleg deklarirane bančne obrestne mere upošteva tudi vse neposredne stroške kredita, torej stroške odobritve, vodenja, zavarovanja kredita… Tako izražena obrestna mera omogoča kreditojemalcem, da dobijo bolj jasno sliko o teži kredita in omogoča primerjanje kreditov različnih ponudnikov med seboj. Primer efektivne obrestne mere, ki ga zasledimo v članku elektronskega medija E-revir (http://www.erevir.si/): Če smo danes najeli 1.000,00 denarnih enot posojila in bomo čez eno leto iz tega naslova vrnili 1.100,00 denarnih enot, pri tem pa nismo imeli nobenih dodatnih stroškov, je seveda efektivna obrestna mera kar enaka pogodbeni obrestni meri, ki očitno znaša 10 % letno. V praksi pa je pridobitev posojila povezana z določenimi stroški.

14

Predpostavimo, da smo imeli ob najetju posojila stroške v velikosti 4 % od zneska posojila oziroma 40,00 denarnih enot, kar pomeni, da smo dejansko (»efektivno«, od tod tudi ime za EOM) dobili samo 960,00 denarnih enot; če ta znesek primerjamo s 1.100,00 denarnih enot, ki jih vrnemo čez eno leto, vidimo, da je faktor povečanja 1.100/960 = 1,145833..., ali drugače, EOM za to posojilo znaša (zaokroženo) 14,58 % in je daleč od »gole« obrestne mere 10 % na leto. 3.7 Depozit Vezana vloga oz. depozit je na spletni strani Abanke Vipa (http://www.abanka.si/) razložena kot sredstva, ki jih vložimo v banko z namenom, da bi gospodarno ravnali z denarnim premoženjem, ki ga določen čas ne bomo potrebovali. Za primerjavo sem vzela vezavo depozitov za tri različno dolga obdobja – 6 mesecev oz. 180 dni, 12 mesecev oz. 365 dni in 18 mesecev oz. 545 dni. Vse banke na svojih spletnih straneh navajajo obrestne mere za depozite, ki so različne glede na ročnost (dobo vezave) in znesek, ki ga želimo vezati. Znesek, ki sem ga določila za ta primer, je 10.000,00 EUR. Nekatere banke ponujajo možnost informativnega izračuna na njihovi spletni strani tudi za depozite. Od 16 bank sem lahko dne 21. avgusta 2009 ta izračun naredila pri 9 bankah (banke, ki na svoji spletni strani ne ponujajo informativnega izračuna za depozite so: Banka Koper, Banka Sparkasse, Banka Volksbank, Deželna banka Slovenije, Factor banka, Raiffeisen banka in UniCredit banka). Kjer je bilo zahtevano, sem izbrala, da želim vezavo z izplačilom obresti ob zapadlosti in da naj bo pri izračunu upoštevana fiksna obrestna mera. Šestmesečni depoziti: Obrestne mere za šestmesečne depozite v vrednosti 10.000,00 EUR so med bankami različne in so med 1,10 % pri Raiffeisen banki in 3,15 % pri Abanki Vipa. Med devetimi bankami, ki na spletu ponujajo možnost informativnega izračuna, je najvišji privarčevani znesek po šestih mesecih pri Abanki Vipa, in sicer znaša 10.156,20 EUR glede na fiksno obrestno mero 3,15 %. Najnižji znesek obresti po šestih mesecih znaša 88,77 EUR pri SKB banki, ki za šestmesečni depozit v vrednosti 10.000,00 EUR upošteva 1,80 % fiksno obrestno mero. Podatki ostalih informativnih izračunov za šestmesečne depozite so prikazani v Tabeli 5.

15

Tabela 5: Šestmesečni depoziti (podatki z dne 21. avgusta 2009)

Privarčevani znesek Obrestna mera

Abanka Vipa 10.156,20 EUR 3,15 %

Banka Celje 10.120,99 EUR 2,40 %

Gorenjska banka 10.143,01 EUR 2,90 %

Hypo Alpe-Adria-Bank 10.135,00 EUR 2,70 %

Nova Kreditna banka Maribor 10.106,03 EUR 2,15 %

Nova Ljubljanska banka 10.090,74 EUR 1,84 %

Poštna banka Slovenije 10.106,03 EUR 2,15 %

Probanka 10.118,36 EUR 2,40 %

SKB banka 10.088,77 EUR 1,80 % Vir: Spletne strani bank, 2009.

Dvanajstmesečni depoziti: Če želimo 10.000,00 EUR vezati za 365 dni, nam pri bankah za tolikšen znesek in ročnost nanese od 180,00 EUR (UniCredit banka) do 360,04 EUR (Abanka Vipa) obresti. Enoletne fiksne obrestne mere so torej med 1,80 % in 3,60 %. Tabela 6 vsebuje podatke informativnih izračunov devetih bank za dvanajstmesečne depozite.

Tabela 6: Dvanajstmesečni depoziti (podatki z dne 21. avgusta 2009)

Privarčevani znesek Obrestna mera

Abanka Vipa 10.360,04 EUR 3,60 %

Banka Celje 10.300,00 EUR 3,00 %

Gorenjska banka 10.315,00 EUR 3,15 %

Hypo Alpe-Adria-Bank 10.309,24 EUR 3,09 %

Nova Kreditna banka Maribor 10.325,00 EUR 3,25 %

Nova Ljubljanska banka 10.231,00 EUR 2,31 %

Poštna banka Slovenije 10.305,00 EUR 3,05 %

Probanka 10.339,07 EUR 3,39 %

SKB banka 10.270,00 EUR 2,70 % Vir: Spletne strani bank, 2009.

Osemnajstmesečni depoziti: Depoziti z ročnostjo 545 dni in zneskom 10.000,00 EUR imajo od banke do banke različne obrestne mere. 2,00 % je najnižja obrestna mera, ki jo v našem primeru ponuja UniCredit banka, najvišja pa 4,00 % (Factor banka). Tabela 7 prikazuje podatke informativnih izračunov za osemnajstmesečne depozite. Iz nje je

16

razvidno, da bo naš privarčevani znesek najvišji, če se odločimo za Probanko (10.582,33 EUR) in najnižji, če izberemo Novo Ljubljansko banko (10.392,95 EUR).

Tabela 7: Osemnajstmesečni depoziti (podatki z dne 21. avgusta 2009)

Privarčevani znesek Obrestna mera

Nova Ljubljanska banka 10.392,95 EUR 2,59 %

Abanka Vipa 10.541,54 EUR 3,60 %

Banka Celje 10.517,22 EUR 3,40 %

Gorenjska banka 10.548,02 EUR 3,60 %

Hypo Alpe-Adria-Bank 10.476,88 EUR 3,15 %

Nova Kreditna banka Maribor 10.550,00 EUR 3,65 %

Poštna banka Slovenije 10.519,86 EUR 3,45 %

Probanka 10.582,33 EUR 3,90 %

SKB banka 10.556,52 EUR 3,70 % Vir: Spletne strani bank, 2009.

4 ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO Od vseh raznolikih bančnih storitev se je elektronsko bančništvo razvilo med zadnjimi. Zaradi hitrega razvoja računalniške tehnologije, čedalje večje pomembnosti uporabe interneta in stremenja po čim hitrejši izmenjavi informacij se tudi poslovanje prek spleta hitro nadgrajuje in prilagaja potrebam potrošnikov. V učbeniku Temelji bančništva je naštetih pet ključnih faktorjev za spremembe v okolju, v katerem poslujejo finančne institucije: regulacija, tveganje obrestne mere, konkurenca za stranke, kapitalska ustreznost in − kot tehnična metoda za dosego praktičnih ciljev − tehnologija. Z vidika uporabnikov bančnih storitev sta dva osnovna praktična cilja dosegljivost in ekonomičnost pridobivanja sredstev in informacij o sredstvih na bančnem računu. Razvoj in pocenitev tehnologije (ATM bankomati, sprememba organizacije poslovanja bank, elektronski denar itd.) sta izboljšala kvaliteto in kvantiteto bančnih storitev in pocenila ter poenostavila dostop do sredstev in informacij o bančnih računih strank. Osnovni rezultat uvajanja elektronike, telekomunikacijskih sredstev in avtomatizacije bančnega poslovanja je nadomestitev papirja in človeške energije, uporabljene v bančnih transakcijah, z električnimi zasloni in električno energijo. Večino rutinskih bančnih poslov tako izvajajo računalniki, bančnemu osebju pa ostaja več časa za poslovanje z izbranimi strankami. Organizacijske spremembe v bankah nastajajo v smeri širjenja na nove geografske trge in na trge novih proizvodov (Dimovski & Gregorič, 2000, str. 17).

17

S pojmom elektronska banka lahko opredelimo način opravljanja bančnih storitev, ki jih lahko kot bančni komitent opravimo neposredno s svojega delovnega mesta ali od doma, brez neposredne pomoči bančnega uslužbenca in to kadarkoli, 24 ur na dan, 365 dni v letu (Kadivec, 2000, str. 3). Definicija širšega elektronskega bančništva je, da elektronsko bančništvo zajema telefonsko bančništvo, bankomate, uporabo bančnih terminalov in elektronsko bančništvo prek interneta. Elektronsko bančništvo je povsem neodvisno od navadnega bančništva in je osnovano predvsem na informacijski tehnologiji in elektronskih medijih. Elektronski mediji, ki podpirajo elektronsko bančništvo, so (Bračun, 1997, str. 149):

− osebni računalnik,

− telefon,

− internet,

− bankomat,

− televizija,

− pametne kartice,

− elektronska pošta in drugi. Značilnosti storitev elektronskega bančništva sta:

− možnost uporabe storitev kjerkoli in kadarkoli;

− varnost in popolna avtomatizacija ponujenih storitev. Prav to dela elektronsko bančništvo drugačno od tradicionalnega bančništva, kjer so storitve na voljo samo na bankah. 4.1 Začetki elektronskega poslovanja Začetki elektronskega poslovanja segajo v leto 1986, ko se je začel razvoj računalniških omrežij in interneta, združevanja informacijske in telekomunikacijske tehnologije ter z uvajanjem standardov za RIP − računalniško izmenjavo podatkov (oz. EDI – Electronic Data Interchange, kar pomeni izmenjavo standardiziranih, kodiranih sporočil med dvema računalniškima aplikacijama). Računalniška tehnologija, ki je bila v začetku namenjena le računalniškim strokovnjakom in znanstvenikom, je z leti postala veliko bolj uporabna in prijazna tudi širšemu krogu uporabnikov (Topolišek, 1998, str. 13). V 70. letih se je s pojavom elektronskih finančnih procesov med bankami po varnih zasebnih omrežjih spremenil način poslovanja na finančnem trgu. Veliko podatkov je iz papirnate oblike prešlo na elektronsko obliko, ki so se znotraj podjetja prenašali z

18

različnimi sistemi za prenos podatkov in po elektronski pošti. V poznih 70. in zgodnjih 80. letih se je elektronsko poslovanje razširilo v okviru podjetij v obliki sistemov za prenos datotek, RIP in elektronske pošte. S tem so podjetja zmanjšala obseg papirnatega dela in povečala se je avtomatizacija pisarniškega poslovanja. V poznih 80. in zgodnjih 90. letih so sistemi za izmenjavo sporočil postali integralni del računalniških sistemov in omrežij (Jerman – Blažič, 2001, str. 13−14). Dotedanja praksa izmenjave podatkov je pokazala nekaj slabosti in usmerila nadaljnji razvoj (Škrlec, 2002, str. 18):

− natančno določena oblika podatkov in dokumentov, ki se izmenjujejo med različnimi aplikacijami na podlagi natančno določenih standardov;

− preslikava v želeno obliko je bila draga in zapletena, težje dostopna in težko razumljiva za širši krog uporabnikov.

Kljub pomanjkljivostim, ki jih je dajal sistem, je bila dobra stran standardizacije in izgradnje komunikacijske infrastrukture v avtomatizaciji procesov, ki je skrajšala čas obdelave podatkov in zmanjšala stroške prenosa. To se je dogradilo v nadaljnjem razvoju, ki je bil hiter in učinkovit. Nove rešitve se dopolnjujejo s staro tehnologijo, kar podjetjem omogoča cenovno ugodno nadgradnjo sistema. 90. leta se je z razvojem in širjenjem interneta sprožil razvoj elektronskega poslovanja na vse oblike uporabe, ki so poznane tudi danes in so se razširile med številne uporabnike. Njihovi temelji enostavne in preproste uporabe izhajajo iz ključnih predpostavk, ki gradijo internet. Te so (Jerman – Blažič, 2001, str. 14):

− lokacijsko neodvisno in strankam dosegljivo omrežje kjerkoli in kadarkoli;

− povezava množice navzven odprtih manjših računalniških omrežij, ki nimajo skupnega lastnika ali osrednjega nadzornega organa;

− preprosta uporaba z vnaprej določenimi scenariji;

− strojna ter programska neodvisnost. Komunikacija je izvedljiva po istih pravilih sporazumevanja, ki so poznana vsem uporabnikom. S tem je internet znižal stroške za učinkovito komuniciranje, odprl pot do novega načina poslovanja in novih trgov, povečal učinkovitost, skrajšal čas posameznih poslovnih postopkov, omogočil vpeljavo večprestavnih storitev ter večjo prilagodljivost spremembam na trgu in zagotovil, da je ekonomija postala globalna, gospodarske organizacije pa globalno povezane (Jerman – Blažič, 2001, str. 14). 4.2 Segmenti elektronskega bančništva Bančništvo je za elektronsko poslovanje še posebej ugodna dejavnost. Elektronsko poslovanje učinkovito podpira hitro in kakovostno izvajanje bančnih storitev. Z njim je mogoče storitve poceniti, njihova uporaba ni več omejena zgolj na čas, ko so banke uradno

odprte, in na lokacijo bančnih poslovalnic, predvsem pa tako bankam kot njihovim strankam omogoča velike prihranke časa. Zato ne preseneča, da se elektronsko poslovanje prav v bančništvu uvaja in krepi hitreje kot v večini drugih dejavnosti. Elektronsko bančništvo je vsekakor bančna storitev prihodnosti. Prej ali slej se mu bodo morale prilagoditi vse banke, ki bodo želele ohraniti poslovno konkurenčnost. Podobno kot to velja za druge poslovne organizacije, lahko tudi elektronsko bančništvo na najvišjem nivoju razdelimo na tri temeljne segmente (Miš Svoljšak, 1999, str. 4−5):

− Elektronsko bančništvo med organizacijami oziroma bankami razvijajo že zelo dolgo, pri čemer so na tem področju dosegli velike uspehe predvsem pri standardizaciji tehničnih rešitev in medsebojnem povezovanju. Vrhunec tega predstavlja uveljavitev mednarodnega informacijskega sistema za izvajanje plačilnega prometa S.W.I.F.T. (Society to Worldwide Interbank Financial Transactions), brez katerega si mednarodno poslovanje danes težko predstavljamo.

− Elektronsko bančništvo znotraj banke je prepuščeno vsaki banki zase. Večina napora gre predvsem v razvoj aplikacij, ki bi avtomatizirale posamezne rutinske procese in tako zmanjšale stroške.

− Elektronsko bančništvo med bankami in strankami je v zadnjih letih v največjem vzponu, zato ga mnogi pojmujejo kar kot celotno elektronsko bančništvo. Razvoj gre v dve glavni smeri. Ena je uporaba raznih kartic, s katerimi je moč opravljati ali kupiti storitve in blago na čim bolj enostaven način, druga pa je povezava z raznimi tehničnimi pripomočki, pri uporabi katerih lahko nastane potreba po uporabi avtomatskih sistemov elektronskega bančništva.

Slika 2: Oblike elektronskega bančništva

Vir: Miš Svoljšak, E-črka, ki spreminja svet, 1999, str. 4−5.

19

4.3 Raziskave s področja spletnega bančništva

Na spletni strani RIS – Raba interneta v Sloveniji (http://www.ris.org/) − so zbrane različne raziskave s področja rabe interneta. Iz rezultatov raziskav je razvidno, da je število uporabnikov spletnega bančništva povezano z dostopnostjo in uporabo interneta po gospodinjstvih. V Sloveniji imamo 58 % delež internetnega dostopa gospodinjstev do interneta, kar pomeni, da je število internetnih naročnikov 417.500 oziroma da je na 100 prebivalcev 20,86 internetnih naročnikov. E-bančništvo se je v zadnjem desetletju izkazalo za eno najbolj dobičkonosnih spletnih storitev. Glede na vedno večjo ponudbo storitev preko spleta je za ponudnike ključnega pomena pridobitev kakovostne splošne slike o panogi. Glavni dejavniki, ki vplivajo na uporabo (in raven uporabe) e-bančništva, po podatkih RIS (http://www.ris.org/) so predvsem skrb za varnost oz. zasebnost, finančna tveganja, način dojemanja prednosti, uporabnost storitve ter odnos do spletnih storitev nasploh. Ponudba e-bančništva bo v prihodnje eden izmed ključnih faktorjev pri odločanju za izbiro banke. Slika 3 prikazuje število uporabnikov interneta in število uporabnikov elektronskega bančništva od leta 2000 do leta 2008. Kot je razvidno, število uporabnikov interneta narašča hitreje kot število uporabnikov e-bančništva. V letu 2000 je bilo 332.000 uporabnikov interneta in le 56.000 uporabnikov e-bančništva. Do leta 2008 se je število uporabnikov povečalo na 1.077.000 in 312.000. Število uporabnikov e-bančništva torej ne narašča enako hitro kot število uporabnikov interneta. Menim pa, da se bo število uporabnikov spletnega bančništva v prihodnjih letih hitreje dvignilo, saj opravljanje bančnih storitev prek spleta postaja nuja, čeprav raziskave, ki so opisane na spletni strani RIS, predvidevajo počasnejši trend rasti. Slika 3: Rast uporabnikov interneta in uporabnikov elektronskega bančništva od leta 2000

do leta 2008

Vir: Raba interneta v Sloveniji, 2009.

20

21

SKLEP Z izdelavo diplomskega dela Ponudba bank za fizične osebe sem dobila boljši pregled nad stanjem bank v Sloveniji. Že na začetku me je presenetila velikost skupnega števila bank. Primerjava najosnovnejših postavk poda skopo predstavo o ugodnosti storitev, saj mora vsak posameznik presoditi, v kakšne namene bo koristil bančno ponudbo. Starejše osebe in tiste, ki nimajo posebnih želja v zvezi s plemenitenjem svojega denarja, se najverjetneje ne bodo poglabljale v cenovno razliko med storitvami bank. Razlika v stroških pri splošnem poslovanju z banko pa vseeno ni zanemarljiva. Najlažje je postati komitent banke, ki se nahaja najbližje stalnemu prebivališču. Starši otroke vpeljejo v srečevanje z bančnim svetom pri banki, v katero hodijo sami in jim tam odprejo prvi bančni račun – najverjetneje otroci pri tej banki ostanejo tudi, ko sami skrbijo za stanje na osebnem računu. Zanimivo je, da v današnjih časih mladi hitreje sprejemamo nove možnosti in načine poslovanja z bankami, kamor se šteje elektronsko bančništvo, zato ni redkost, da za sodobnejše načine plačevanja položnic navdušimo tudi pripadnike starejše generacije, ki so na začetku skeptični o internetni varnosti. S primerjavami, ki sem jih naredila in predstavila v tretjem poglavju, sem prišla do naslednjih ugotovitev: cenovno najugodnejši pogoji za komitente, ki se odločajo o izbiri osnovnega računa (primerjave v podpoglavjih 3.1 do vključno 3.5) so pri Abanki Vipa, Raiffeisen banki in Banki Koper. Do tega zaključka sem prišla na podlagi seštevka stroškov vseh petih postavk, ki sem jih preučevala. Factor banka, Nova Kreditna banka Maribor in Banka Sparkasse pa glede na zbrane podatke za svoje storitve zaračunavajo največ. Poudariti velja, da je cenovna ugodnost relativna, odvisna od želja posamezne stranke. Ugodnost stanovanjskih kreditov in depozitov je ravno tako odvisna od potreb stranke, višine obrestne mere ter ostalih pogojev, ki jih določi banka. Stanovanjski kredit je po primerjanih podatkih najbolj ugodno najeti pri Poštni banki Slovenije, UniCredit banki in Abanki Vipa, najmanj ugodno pa pri Novi Ljubljanski banki, Probanki in Banki Koper. Do teh rezultatov sem prišla s primerjavo seštevkov mesečnih obveznosti in stroškov odobritve pri posamezni banki. Kar se tiče ugodnosti depozitov, si naj bralec ogleda Tabele 5, 6 in 7 iz katerih bo najlažje razbral, katera banka je zanj najbolj ugodna. Raziskave s področja uporabe spletnega bančništva, ki so opisane na koncu diplomskega dela, prikazujejo, da se tako število uporabnikov interneta kot tudi število uporabnikov spletnega bančništva vztrajno povečuje. Trend bo tudi v naslednjih letih predvidoma pozitiven.

22

LITERATURA IN VIRI

1. Banka Slovenije [Banka Slovenije]. Najdeno 2. maja 2009b na spletnem naslovu http://www.bsi.si/banka-slovenije.asp?MapaId=124

2. Banka Slovenije [Wikipedia]. Najdeno 2. maja 2009a na spletnem naslovu http://sl.wikipedia.org/wiki/Banka_Slovenije

3. Bračun, F. (1997). Praktične izkušnje pri uvajanju elektronskega bančništva. Banke in tveganja (str. 149-154). Portorož: Zveza ekonomistov Slovenije.

4. Cene in obrestne mere [Abanka Vipa d.d.]. Najdeno 1. marca in 21. avgusta 2009 na spletnem naslovu http://www.abanka.si/sys/cmspage.aspx?MapaId=920

5. Cenik bančnih storitev Banke Sparkasse d.d. [Banka Sparkasse d.d.]. Najdeno 1. marca in 21. avgusta 2009 na spletnem naslovu http://www.sparkasse.si/filelib/ceniki/ceniki_aktualni/cenik_ban._2..pdf

6. Cenik SKB za domače fizične osebe [SKB banka d.d. Ljubljana]. Najdeno 1. marca in 21. avgusta 2009 na spletnem naslovu http://www.skb.si/data/doc/pdf/cenik-fo.pdf

7. Cenik storitev za fizične osebe [Nova Kreditna banka Maribor d.d.]. Najdeno 1. marca in 21. avgusta 2009 na spletnem naslovu http://www.nkbm.si/downloadfile.aspx?fileid=1000

8. Cenik storitev za transakcijske račune občanov [Hypo Alpe-Adria-Bank d.d.]. Najdeno 1. marca in 21. avgusta 2009 na spletnem naslovu http://www.hypo-alpe-adria.si/si_cms%5Cbank%5Chome.nsf

9. Cenik storitev [UniCredit banka Slovenija d.d.]. Najdeno 1. marca in 21. avgusta 2009 na spletnem naslovu http://www.unicreditbank.si/Prebivalstvo/Uporabno/Izvlecek_iz_tarife?id=635

10. Cenik – osebne finance [Poštna banka Slovenije, d.d.]. Najdeno 1. marca in 21. avgusta 2009 na spletnem naslovu http://www.pbs.si/si/cenik_osebne_finance.wlgt

11. Čibej, J. A. (2007). Efektivna obrestna mera (EOM). E-revir. Najdeno 13. septembra 2009 na spletnem naslovu http://www.erevir.si/Moduli/Clanki/JAC_ppo/JAC_E-REVIR_070116_EOM.pdf

12. Dimovski, V. & Gregorič, A. (2000). Temelji bančništva. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

13. Dostop do interneta [RIS – Raba interneta v Sloveniji]. Najdeno 23. junija 2009 na spletnem naslovu http://www.ris.org/

14. Efektivna obrestna mera (EOM) in njen izračun [SLONEP d.o.o.]. Najdeno 13. septembra 2009 na spletnem naslovu http://www.slonep.net/finance/krediti/?view=vodic&direct=439&podr=

15. Jerman − Blažič, B., Klobučar, T., Perše, Z. & Nedeljković, D. (2001). Elektronsko poslovanje na internetu. Ljubljana: GV Založba.

23

16. Kadivec, J. (2000). Elektronska banka – priročnik za uporabo sistema PPD E-bank. Ljubljana: NLB.

17. Miš Svoljšak, I. (1999). E-črka, ki spreminja svet. Bančnik, str. 4−5. 18. Mramor, D. (1993). Uvod v poslovne finance. Ljubljana: Gospodarski vestnik. 19. NLB osebni računi [Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana]. Najdeno 1. marca in

21. avgusta 2009 na spletnem naslovu http://www.nlb.si/doc/NLB-portal/storitve_za_prebivalstvo/tarifa/OR_stroski_junij09.pdf

20. Od ponedeljka provizija za dvige na nekaterih bankomatih [Časnik Finance, d.o.o.]. Najdeno 7. septembra 2009 na spletnem naslovu http://www.finance.si/145314

21. Obrestne mere in tarife – poslovanje s prebivalstvom [Deželna banka Slovenije d.d.]. Najdeno 1. marca in 21. avgusta 2009 na spletnem naslovu http://www.dbs.si/orodja/obrestnemere/osebnefinance.asp?MapaID=406&RateTypeId=31

22. Ribnikar, I. (2006). Monetarna ekonomija I. (3. izdaja). Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

23. Škrlec, I. (2002, 6. maj). E-poslovanje in uporaba formata XML. Finance, (84), str. 18.

24. Tarifa Banke Koper d.d. [Banka Koper d.d.]. Najdeno 1. marca in 21. avgusta 2009 na spletnem naslovu http://www.banka-koper.si/BIN/pripomocki/tarife.seam?id=C1E03E83-473B-E8BE-DA89-EDE0233A6B16&cid=789

25. Tarifa nadomestil Banke Celje d.d. za poslovanje fizičnih oseb [Banka Celje d.d.]. Najdeno 1. marca in 21. avgusta 2009 na spletnem naslovu http://www.banka-celje.si/vsebina/osebneFinance/tarifaFO.pdf

26. Tarifa nadomestil za storitve Banke Volksbank d.d. [Banka Volksbank d.d.]. Najdeno 1. marca in 21. avgusta 2009 na spletnem naslovu http://www.volksbank.si/library_slo/pdf/TarifeFO.pdf

27. Tarifa nadomestil za storitve Gorenjske banke d.d., Kranj [Gorenjska banka d.d., Kranj]. Najdeno 1. marca in 21. avgusta 2009 na spletnem naslovu http://www.gbkr.si/html/ponudba/Tarifa_nadomestil_obcani.html

28. Tarifa nadomestil za storitve plačilnega prometa [Factor banka d.d.]. Najdeno 1. marca in 21. avgusta 2009 na spletnem naslovu http://www.factorb.si/tarifa.php?tip=placilni

29. Tarifa plačil za storitve Raiffeisen banke na področju poslovanja s prebivalstvom [Raiffeisen banka d.d.]. Najdeno 1. marca in 21. avgusta 2009 na spletnem naslovu http://www.raiffeisen.si/ceniki_in_tecaji/tarife/poslovanje_s_prebivalstvom/#domaca_valuta

30. Tarife – fizične osebe [Probanka d.d.]. Najdeno 1. marca in 21. avgusta 2009 na spletnem naslovu http://www.probanka.si/probanka/Tarifa-fizicne.pdf

24

31. Topolišek, J. (1998). Elektronsko poslovanje. Ljubljana: Založba Atlantis. 32. Zakon o bančništvu. (2009). Uradni list RS. (Št. 131/06, 1/08, 109/08 in 19/09). 33. Zakon o Banki Slovenije. (2009). Uradni list RS. (Št. 58/02, 85/02, 39/06 in 72/06).