Upload
others
View
1
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
UNIVERZA V LJUBLJANI
PEDAGOŠKA FAKULTETA
Drugostopenjski magistrski študij, smer poučevanje,
poučevanje na razredni stopnji
Urška Vodičar
UČENJE Z MISELNIMI VZORCI PRI DRUŽBI
V 4. RAZREDU
Magistrsko delo
Ljubljana, 2019
UNIVERZA V LJUBLJANI
PEDAGOŠKA FAKULTETA
Drugostopenjski magistrski študij, smer poučevanje,
poučevanje na razredni stopnji
Urška Vodičar
UČENJE Z MISELNIMI VZORCI PRI DRUŽBI
V 4. RAZREDU
Magistrsko delo
Mentor: dr. Maja Umek
Ljubljana, 2019
Zahvala
Rada bi se zahvalila mentorici za vso pomoč in čas, ki mi ga je namenila, ter vsem ostalim
udeležencem, ki so pripomogli k izvedbi tega dela in bi bilo brez njih izvajanje raziskave
nemogoče.
Posebna zahvala gre mojim prijateljem, ki so mi vedno stali ob strani ter me spodbujali.
Velika zahvala gre tudi staršem, ki so me spodbujali v času celotnega študija ter mi na
kakršenkoli način pomagali. Zahvaliti se moram tudi fantu, ki mi je velikokrat priskočil na
pomoč ter me ves čas podpiral in bil zelo razumevajoč.
Vsem naštetim najlepša hvala!
Povzetek
Na pridobivanje novih znanj zelo vpliva kakovost poučevanja. Učitelj ima vlogo
povezovanja in ustreznega vodenja pouka, da lahko učenci čim bolj samostojno in celostno
usvojijo učne cilje. Zato je njegova odločitev, kako bo vodil pouk, zelo pomembna.
Način poučevanja z uporabo miselnih vzorcev (mrežno zapisovanje) je učencem
zanimiv in motivacijski; prav tako je to popolnoma naraven način zapisovanja, saj tudi človeški
možgani delujejo na podoben, mrežen način. Mrežni zapis poskrbi, da dolgo listo monotonih
informacij spremenimo v barven, organiziran in lahko zapomnljiv zapis, ki deluje v skladu z
našimi možgani. Z oblikovanjem miselnega vzorca krepimo spomin in ustvarjalnost in prav
tako tudi težnjo po izboljševanju, saj nam žarkasti zapiski omogočajo stalno dopolnjevanje in
posodabljanje. V nasprotju z enosmernimi besedili miselni vzorci ne prikazujejo samo dejstev,
temveč tudi odnose med njimi in s tem omogočajo globlje razumevanje snovi.
V akcijski raziskavi smo z uporabo miselnega vzorca poskušali vplivati na povezovanje
novega in že usvojenega znanja o industriji pri učencih 4. razreda. Osredotočili smo se na
pridobivanje celostnega znanja s poudarkom na vzgoji in izobraževanju za trajnostni razvoj
(VITR), saj vključuje medsebojno povezana vprašanja, ki se navezujejo na gospodarstvo,
okolje in ljudi. Akcijska raziskava je imela dva koraka. Namen prvega akcijskega koraka je bilo
izdelati miselni vzorec o industriji v domači pokrajini, pri čemer so se učenci skozi razne
aktivnosti usvajali znanje ter se navajali povezovati znanja med seboj. Namen drugega
akcijskega koraka je bil samostojno izdelati miselni vzorec, kjer so učenci pokazali svoje znanje
o zapisovanju miselnih vzorcev in prav tako tudi usvojeno znanje in povezovanje znanj med
seboj.
Ugotavljali smo napredek in težave učencev pri zapisu miselnih vzorcev ter evalvirali
obseg in povezanost znanja. Rezultate raziskave smo dosegli na podlagi analize vseh miselnih
vzorcev, ki so jih učenci ustvarili. Miselne vzorce smo nato kvalitativno ter kvantitativno
analizirali. Pri vsakem učencu smo opravili analizo njegovih treh miselnih vzorcev – miselni
vzorec predznanja, vodeni miselni vzorec, miselni vzorec preverjanja znanja – ter primerjali
miselne vzorce med seboj. Pri kvalitativni analizi smo ugotavljali obseg in povezanost znanja;
pri kvantitativni analizi smo se osredotočili na število ključnih besed, število uporabljenih
puščic, število uporabljenih podob ter uporabljeno število barv.
Ključne besede: miselni vzorci, trajnostni razvoj, industrija, celostno učenje, asociacije,
mrežno mišljenje.
Abstract
Title of the Master's Thesis: Using mind maps as a tool for teaching geography in the 4th grade
Acquiring new knowledge is heavily dependent on the quality of teaching. The teacher's
role is to establish a learning process in a way that allows students to achieve learning goals
independently and holistically. That makes his decision on how to lead a class so much more
important.
One of the tools for teaching students in class is mind mapping. For pupils, this can be
an interesting and motivational way of learning and it is a natural way of taking notes since our
brain works on similar network principles. The network record makes the long list of
monotonous information a colorful, organized and easy-to-remember record that works for our
brains. By creating a mind map, we strengthen our memory and creativity, as well as our
tendency to improve, because notes in the form of rays allow us a continuous addition and
updating. In contrast to one-way texts, mind maps not only show facts, but also the relationships
between them, allowing for a deeper understanding of matter.
Through our action research, we used mind maps as a tool to increase pupils' knowledge
of the industry in their local region. Mind maps served us as a way to connect old and new
knowledge and make new connections in our brains. We focused on holistic learning and gave
great importance to education for sustainable development, as it involves interrelated issues that
relate to the economy, environment, and people. Action research took two steps. The purpose
of the first action step was to create a mind map about the industry in the home province
whereby students were acquiring knowledge through various activities and were getting used
to integrating knowledge. The purpose of the second action step was to create a mind map
independently where students showed their knowledge of writing mind maps, as well as the
acquired knowledge and linking knowledge with each other.
In our research, we tried to discover problems and advancements regarding the rules and
structure of mind maps. In addition, we evaluated knowledge gained using mind maps and how
well the pupils connected new information with the already existing knowledge. We obtained
the results of the research based on an analysis of all the mind maps that the students created.
The mind maps were analyzed qualitatively and quantitatively then. We analyzed three mind
maps from each student – a mind map of foreknowledge, a guided mind map and a knowledge
assessment mind map. We compared the mind maps with each other. Qualitative analysis
identified the extent and correlation of knowledge, while quantitative analysis focused on the
number of keywords, the number of arrows used, the number of images used, and the number
of colors used.
Keywords: mind maps, sustainable development, industry, holistic learning, associations,
network thinking.
Kazalo
Uvod ........................................................................................................................................... 1
1 Teoretični del ...................................................................................................................... 2
Industrija v domači pokrajini ....................................................................................... 2
Opredelitev okoljske vzgoje kot VITR ........................................................................ 5
Celostni pristop ............................................................................................................ 6
Naši možgani ............................................................................................................... 6
Večsmerno ali mrežno mišljenje ................................................................................. 7
Možganska vihra .......................................................................................................... 8
Miselni vzorec ............................................................................................................. 9
Spomin ....................................................................................................................... 10
1.8.1 Miselni vzorec kot vsestranski pripomoček za pomnjenje ................................. 11
Prednosti miselnih vzorcev pred običajnimi enosmernimi zapiski ........................... 11
Uvajanje miselnih vzorcev pri učencih ..................................................................... 12
Vloga učitelja pri uvajanju miselnih vzorcev ............................................................ 13
Uporaba miselnih vzorcev pri pouku ......................................................................... 13
1.12.1 Kdaj uporabiti miselni vzorec ............................................................................ 13
1.12.2 Pravila za oblikovanje miselnih vzorcev ............................................................ 14
1.12.3 Priporočila za oblikovanje miselnega vzorca ..................................................... 17
1.12.4 Koraki pri oblikovanju miselnih vzorcev ........................................................... 18
1.12.5 Glavne pasti pri izdelavi miselnega vzorca ........................................................ 19
2 Empirični del ..................................................................................................................... 22
Opredelitev raziskovalnega problema, namen in cilji ............................................... 22
2.1.1 Opredelitev problema ......................................................................................... 22
2.1.2 Namen ................................................................................................................ 22
2.1.3 Raziskovalni cilji ................................................................................................ 22
Metodologija .............................................................................................................. 22
Rezultati ..................................................................................................................... 24
2.3.1 Analiza ............................................................................................................... 24
3 Sklep ................................................................................................................................. 54
4 Literatura ........................................................................................................................... 57
5 Priloge ............................................................................................................................... 59
Priloga 1: Učna priprava – Gospodarstvo v domači pokrajini (4. razred) ................. 59
Priloga 2: Aktivnost z listki – Besede, zapisane na izrezanih listkih. ....................... 70
Priloga 3: Power point predstavitev posnetka, miselnega vzorca, slik in avdio
pravljice. ............................................................................................................................... 71
Priloga 4: Miselni vzorci vseh učencev – zapis predznanja, vodenega miselnega
vzorca in miselnega vzorca preverjanja znanja ter analiza le-teh......................................... 78
Priloga 5: Izjava o avtorstvu .................................................................................... 121
Kazalo slik
Slika 1 Miselni vzorec, ki v resnici ni miselni vzorec. (Buzan in Buzan, 2007) ..................... 20
Slika 2 Primer miselnega vzorca s stavki. (Buzan in Buzan, 2007) ......................................... 20
Slika 3 Težave pri zapisu vodenega miselnega vzorca učenca 4. razreda. .............................. 33
Slika 4 Težave pri zapisu vodenega miselnega vzorca učenca 4. razreda. .............................. 34
Slika 5 Težave pri zapisu vodenega miselnega vzorca učenca 4. razreda. .............................. 35
Slika 6 Težave pri zapisu vodenega miselnega vzorca učenca 4. razreda. .............................. 36
Slika 7 Težave pri zapisu vodenega miselnega vzorca učenca 4. razreda. .............................. 37
Slika 8 Primerjava št. 1 – Zapis vodenega miselnega vzorca. ................................................. 45
Slika 9 Primerjava št. 1 – Zapis miselnega vzorca preverjanja znanja. ................................... 45
Slika 10 Primerjava št. 2 – Zapis vodenega miselnega vzorca. ............................................... 46
Slika 11 Primerjava št. 2 – Zapis miselnega vzorca preverjanja znanja. ................................. 46
Slika 12 Primerjava št. 3 – Zapis vodenega miselnega vzorca. ............................................... 48
Slika 13 Primerjava št. 3 – Zapis miselnega vzorca preverjanja znanja. ................................. 48
Slika 14 Primerjava št. 4 – Zapis vodenega miselnega vzorca. ............................................... 49
Slika 15 Primerjava št. 4 – Zapis miselnega vzorca preverjanja znanja. ................................. 49
Slika 16 Primerjava št. 5 – Zapis vodenega miselnega vzorca. ............................................... 51
Slika 17 Primerjava št. 5 – Zapis miselnega vzorca preverjanja znanja. ................................. 51
Slika 18 Primerjava št. 6 – Zapis vodenega miselnega vzorca. ............................................... 52
Slika 19 Primerjava št. 5 – Zapis miselnega vzorca preverjanja znanja. ................................. 52
Kazalo tabel
Tabela 1 Prikaz predznanja učencev – število ključnih besed. ................................................ 27
Tabela 2 Prikaz števila uporabljenih barv v vodenem miselnem vzorcu in miselnem vzorcu
preverjanja znanja. ................................................................................................................... 38
Tabela 3 Prikaz povprečnega števila uporabljenih barv v vodenem miselnem vzorcu in
miselnem vzorcu preverjanja znanja. ....................................................................................... 38
Tabela 4 Prikaz števila uporabljenih puščic v vodenem miselnem vzorcu in miselnem vzorcu
preverjanja znanja. ................................................................................................................... 39
Tabela 5 Prikaz povprečnega števila uporabljenih puščic v vodenem miselnem vzorcu in
miselnem vzorcu preverjanja znanja. ....................................................................................... 40
Tabela 6 Prikaz števila uporabljenih podob v vodenem miselnem vzorcu in miselnem vzorcu
preverjanja znanja. ................................................................................................................... 40
Tabela 7 Prikaz povprečnega števila uporabljenih podob v vodenem miselnem vzorcu in
miselnem vzorcu preverjanja znanja. ....................................................................................... 40
Tabela 8 Prikaz predznanja učencev – število ključnih besed. ................................................ 42
Tabela 9 Prikaz števila ključnih besed zapisanih pri ustvarjanju miselnega vzorca predznanja,
vodenega miselnega vzorca in miselnega vzorca preverjanja znanja. ..................................... 43
Tabela 10 Prikaz povprečnega števila ključnih besed, uporabljenih pri ustvarjanju miselnega
vzorca predznanja, vodenega miselnega vzorca in miselnega vzorca preverjanja znanja. ...... 43
Vodičar, Urška (2019): Učenje z miselnimi vzorci pri družbi v 4. razredu. Magistrsko delo. Ljubljana: UL PEF.
1
Uvod
Učenci se v šoli pogosto srečujejo z učnimi temami, ki so za njih težje razumljive. Temo
definiramo kot zahtevnejšo, ko je neka tema zelo abstraktna ali učenci o njej nimajo veliko
predznanja, saj ni del njihovega vsakdana. Kako pristopimo k taki temi, je zelo pomembna
odločitev učitelja. Kako doseči visoko stopnjo motiviranosti učencev ter kako jim temo
predstaviti čim bolj konkretno, je nekaj, kar se mora vprašati vsak učitelj, preden se loti
poučevanja. Ena izmed bolj zahtevnih tem je industrija v domači pokrajini, ki jo učenci
obravnavajo v 4. razredu osnovne šole. Tema je zelo kompleksna še posebej, če želimo vključiti
med seboj povezana okoljska, gospodarska in socialna vprašanja ter poskrbeti, da so učenci
ustrezno motivirani.
Širino in kompleksnost novega znanja o industriji v domači pokrajini smo poskušali doseči
z uporabo miselnih vzorcev. Namen magistrskega dela je bil raziskati učinkovitost miselnih
vzorcev pri usvajanju novih znanj pri temi industrija v domači pokrajini. Raziskavo smo izvajali
v 4. razredu osnovne šole v Ljubljani; vanjo je bilo vključenih 17 učencev. Analizirali smo
miselne vzorce učencev, vključenih v raziskavo. Osredotočili smo se na težave in napredek pri
zapisu miselnih vzorcev ter analizirali vsebino miselnih vzorcev, kjer smo se osredotočili na
obseg in povezanost usvojenega znanja o industriji v domači pokrajini.
Osredotočili smo se na pridobivanje celostnega, povezanega znanja s poudarkom na VITR.
S pomočjo uporabe miselnih vzorcev smo poskušali doseči večjo motiviranost učencev ter
boljše pomnjenje in prav tako poskrbeti za čim večje povezanost novega znanja z že obstoječim.
Miselni vzorec smo uporabili kot orodje za pridobivanje celostnega znanja, saj s svojo strukturo
omogoča ustvarjanje novih miselnih povezav in asociacij in s tem povezovanje znanj med seboj.
Veliko pomembnost smo namenili povezovanju pouka oziroma integraciji kurikuluma, saj
ta ruši meje med šolskimi predmeti in daje učencem življenjski pomen. Želeli smo se
osredotočiti na ustvarjanje miselnih povezav pri učencih ter jih ozaveščati o povezanosti in
soodvisnosti današnjega globaliziranega sveta. Pri tem smo jih vpletli v ustrezne aktivnosti, ki
so jih lahko povezali s svojim življenjem.
Vodičar, Urška (2019): Učenje z miselnimi vzorci pri družbi v 4. razredu. Magistrsko delo. Ljubljana: UL PEF.
2
1 Teoretični del
Industrija v domači pokrajini
Slovar slovenskega knjižnega jezika opredeljuje industrijo kot eno izmed gospodarskih panog,
ki v večjih količinah in z uporabo strojev predeluje surovine ter proizvaja. (SSKJ, 2014)
Poleg industrije poznamo še številne druge gospodarske dejavnosti:
- kmetijstvo, ribištvo, gozdarstvo (primarni sektor), - industrijo, gradbeništvo, energetiko, rudarstvo (sekundarni sektor), - storitvene dejavnosti: trgovino, turizem, promet, bančništvo (terciarni sektor) ter - zdravstvo, šolo, javno upravo (kvartarni sektor). (Fortič, 2011)
V preteklosti je bila na območju Slovenije najpomembnejša gospodarska dejavnost kmetijstvo.
Ustanavljanje industrijskih obratov se je na Slovenskem pričelo v tridesetih letih 19. stoletja. V
naslednjih desetih letih se je to stopnjevalo s širjenjem železniškega omrežja, kar je privedlo v
pravo industrijsko revolucijo in masovno proizvodnjo. Industrija se je vse bolj krepila, toda
kmetijstvo je zaostajalo zaradi ugodnejših razmer na vzhodnem, ravninskem delu države. Po
koncu 2. svetovne vojne so večino gospodarstva nacionalizirali. Tako je zasebna lastnina
postala državna. Industrija je v tem času postala prevladujoča gospodarska panoga. Slovensko
gospodarstvo se je po osamosvojitvi iz industrije preusmerilo v storitvene dejavnosti, ki sedaj
prevladujejo. (Lorenčič in Prinčič, 2018) To potrjuje statistični podatek za leto 2017, ki navaja
da je največji delež bruto domačega proizvoda ustvarila storitvena dejavnost, in sicer 64,8
odstotka. Sledi ji industrija s 27,5 odstotki. (GZS, 2018) Statopis, izdan leta 2018, navaja, da
so vsa industrijska podjetja v Sloveniji v letu 2017 prodala za nekaj več kot 11 odstotkov
industrijskih proizvodov več kot v letu 2016. To je tudi bila največja letna rast zadnjih desetih
let. Največji delež prihodka so v letu 2017 s prodajo na domačem trgu ustvarili proizvajalci
pijač (skoraj 78 %), drugi največji delež pa proizvajalci živil (več kot 72 %). Prihodek od
prodaje se je najbolj zvišal v proizvodnji motornih vozil, prikolic in polprikolic (za 29 %),
najbolj znižal pa v proizvodnji oblačil (za več kot 14 %). Po višini prihodka v predelovalnih
dejavnostih je bila najbolj uspešna osrednjeslovenska regija z 19 odstotki vseh prihodkov od
prodaje industrijskih proizvodov in storitev v državi. (2018)
Industrijo glede na proizvod delimo na lahko in težko industrijo. Lahka industrija
proizvaja manjše stroje, instrumente, orodje ter potrošne predmete; težka industrija proizvaja
velike stroje in naprave, predvsem za opremo tovarn. (SSKJ, 2014)
Poznamo različne industrijske panoge. Lorenčič in Prinčič (2018) navajata naslednje:
- energetika in primarne surovine, - kovinska industrija, - gradbeništvo s keramično in steklarsko industrijo, - lesna industrija, - papirna industrija, - tekstilna industrija, - usnjarska industrija, - živilskopredelovalna industrija, - kemična in farmacevtska industrija, - elektroindustrija ter - tiskarstvo.
Vodičar, Urška (2019): Učenje z miselnimi vzorci pri družbi v 4. razredu. Magistrsko delo. Ljubljana: UL PEF.
3
Industrija v domači pokrajini je tema, ki se jo obravnava v 4. razredu osnovne šole.
Obravnava se jo v okviru gospodarskih dejavnosti, kjer učenci spoznavajo še kmetijstvo,
rudarstvo, gozdarstvo, obrt, turizem, trgovino … Tema industrija je za učence zelo zahtevna,
ker o njej navadno nimajo veliko predznanja in prav tako tudi ne neposrednih izkušenj. Pojem
industrija je zelo splošen, zato moramo za učenčevo razumevanje snov obdelati čim bolj
konkretno. (Umek, 2015)
Industrija spada v skupino gospodarskih dejavnosti sekundarnega sektorja. V tej
dejavnosti predelujejo naravne vire ali polizdelke v končne izdelke. Večino teh izdelkov
uporabljamo vsak dan in jim pravimo industrijski izdelki. Nekateri nastanejo v celoti v eni
tovarni, pri nekaterih pa sestavne dele naredijo v različnih tovarnah. (Umek, 2013)
Industrijske dejavnosti se izvajajo v tovarnah, kjer so zaposleni delavci, ki delajo s
pomočjo strojev in robotov. Danes ne potrebujejo več veliko delavcev, ki bi upravljali stroje,
ker mnogo strojev deluje s pomočjo računalnika. Vsak delavec je kljub uporabi strojev zadolžen
za izvajanje nadzora proizvodnje določenega izdelka. Tako je kvaliteta izdelka ves čas pod
nadzorom. Brez robotov in strojev, ki so delavcem v pomoč predvsem pri opravljanju težjega
in nevarnega dela, si današnjo industrijo težko predstavljamo. (Jurač, Razpotnik in Vovk Korže,
2011)
V tovarnah se izdelujejo izdelki iz različnih surovin, kot so papir, plastika, meso, moka, les,
volna ipd. Surovine obdelajo in iz njih naredijo izdelke, ki jih uporabljamo vsak dan. (Umek,
2013)
Industrijo v osnovni šoli delimo na naslednje industrijske panoge, kjer izdelujejo različne
izdelke:
• Tekstilna industrija Je veja industrije, ki se ukvarja s predelavo vlaknastih surovin in izdelavo tkanin,
pletenih proizvodov ter prediv. Končni produkt so oblačila in razne vrste tkanin. V
preteklosti so vse tkanine predli in tkali ročno; dandanes imamo stroje, ki delo opravijo
hitreje in omogočajo izdelavo zelo raznolikih tkanin (bombaž, svila, najlonske
preproge). Sodi med lahko industrijo, saj je namenjena predvsem sprotni potrošnji.
Zanjo je potrebno veliko delovne sile. Je ena izmed najstarejših industrijskih panog.
(Zych, 2006)
• Papirna industrija Je veja industrije, ki se ukvarja z izdelavo celuloze in papirja. Kot surovino uporabljajo
les in predelan odpadni papir. Les zmeljejo, zmešajo z vodo in spremenijo v celulozo.
To nato stisnejo in zvaljajo s pomočjo strojev in nastane plast papirja. Tovarne, v katerih
pridelujejo papir, se imenujejo papirnice. Te izdelujejo tudi druge papirne izdelke, kot
sta na primer celičnina in karton. Zgradbo, čvrstost in barvo papirja lahko spreminjajo
z dodajanjem drugih snovi, kot so na primer vosek ali plastika. (Kruger, 1998)
• Strojna industrija Je veja industrije, ki se ukvarja z izdelovanjem strojev, naprav, opreme za nadaljnjo
industrijsko obdelavo, predelavo surovin v polizdelke in končne izdelke. Strojna
industrija sodi med težke industrije, saj potrebuje veliko surovin, energije in vlaganja
kapitala. Veliko strojev izdelajo drugi stroji. Izdelava poteka v velikih količinah in z
zelo malo človeške delovne sile. (Zych, 2006)
Vodičar, Urška (2019): Učenje z miselnimi vzorci pri družbi v 4. razredu. Magistrsko delo. Ljubljana: UL PEF.
4
• Lesna industrija Je veja industrije, ki se ukvarja z industrijsko obdelavo lesa. Obsega proizvodnjo
žaganega lesa, lesenih plošč in končnih lesenih izdelkov, kot so na primer pohištvo,
okna, vrata ter druge stanovanjske opreme. (Bufon, 2005)
• Avtomobilska industrija Je veja industrije, ki se ukvarja z izdelovanjem osebnih, potniških in tovornih motornih
vozil za cestni promet. Je ena izmed najmočnejših industrij na svetu. Sodi med nove
panoge, saj se je razvila v zadnjih desetletjih in ne temelji na domačih surovinah, temveč
bolj na kvalificirani delovni sili. Veliko dela opravijo roboti. Avtomobile sestavljajo
robotske roke, ki jih vodijo računalniki. Robote uporabljajo za varjenje, barvanje ali
vrtanje delov motorja. Učinkovitost v tovarnah se je s tem izboljšala. (Zych, 2006)
• Živilska industrija Je veja industrije, ki se ukvarja s proizvodnjo hrane iz rastlinskih in živalskih surovin,
izdelovanjem pijač in krmil, namenjene prehranjevanju ljudi in domačih živali.
Industrija vpliva na proces proizvodnje hrane. Za vzgajanje izboljšane zelenjave in sadja
uporabljajo strokovno znanje biologije. Uporabljajo kemijo za gnojenje sadik ter
uničevanje plevela in škodljivcev. Različne stroje pa uporabijo, da pridelek požanjejo,
predelajo, shranijo, zapakirajo in ga prepeljejo. (Callery, Gifford, in dr. Goldsmith,
2009)
Industrija v veliki meri vpliva tudi na okolje. Neposredni učinki so gradnje industrijskih
objektov in podpornih stavb, kot so skladišča. Če tovarne nimajo ustreznih čistilnih naprav,
izpustijo v zrak veliko škodljivih snovi in s tem vplivajo na kvaliteto zraka. Posredno ali
neposredno ustvarijo veliko odpadkov, ki so lahko škodljivi za okolje. V odpadkih so lahko
strupene snovi, ki onesnažujejo zrak, prst in vodo. Predvsem se to zgodi, če odpadkov ne
odvržemo v temu namenjene zabojnike, ampak jih pustimo na neurejenih oziroma divjih
odlagališčih, običajno kje v gozdu ali v različnih jamah. (Umek, 2013)
Prav tako posredno vpliva na okolje gradnja cest in železnic za potrebe industrije. V krajih,
kjer je razvita industrija, je posledično tudi veliko prometa, ki je tako kot industrija eden izmed
največjih virov onesnaževanja zraka. Vse to vpliva na človeka in njegovo zdravje, življenjski
prostor, selitve, dobrine ipd. (Kralj Serša, Jeršin Tomassini in Nemec, 2015)
Najhujše posledice gospodarstva so vidne v podnebnih spremembah, izgubi biotske pestrosti,
kemičnem onesnaževanju, izrabi kmetijskih zemljišč, izrabi pitne vode, tanjšanju ozonske
plasti, povečevanju kislosti morja ter spremembah v krogotokih dušika in fosforja. (Brown,
2009)
Gonilna sila teh procesov sta rast in industrializacija človeštva. Glede na človeško zaznavo
potekajo te spremembe relativno počasi, ampak v primerjavi s preteklostjo zelo hitro. Podnebne
spremembe za človeka potekajo počasi – danes v desetletjih, ampak v primerjavi s preteklostjo,
ko so se dogajali prehodi med ledenimi in medledenimi obdobji, se spremembe dogajajo zelo
hitro. (Piciga, 2014)
file:///C:/Users/Toshiba/Downloads/Druba_URN-NBN-SI-doc-3GATV1ZT%20(1).pdf)
Vodičar, Urška (2019): Učenje z miselnimi vzorci pri družbi v 4. razredu. Magistrsko delo. Ljubljana: UL PEF.
5
Opredelitev okoljske vzgoje kot VITR
»Vzgoja za trajnostni razvoj je vseživljenjsko
prizadevanje, ki spodbuja posameznike, institucije
in družbe, da gledajo na jutri kot na dan,
ki pripada vsem nam – ali pa ne bo pripadal nikomur.«
(Iz listine Združenih narodov Desetletje vzgoje
za trajnostni razvoj 2005―2014)
Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj oziroma okoljska vzgoja ima vse
pomembnejšo vlogo v kurikulu. UNECE (Ekonomsko socialni svet Združenih narodov) je
razglasil 2005 ― 2014 za desetletje vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj. Razlog za to
je, da so okoljske spremembe, ki jih je povzročil človek, dosegle kritično stopnjo. Število
prebivalcev narašča ter hkrati tudi boljši življenjski standard, kar vodi v vedno večje
povpraševanje po virih. Posledično tudi poraba virov hitro narašča. Potreba po virih bo glede
na temeljne smeri razvoja, ki vplivajo na povpraševanje, še vedno naraščala in če ne bomo
spremenili trenutnega načina rabe virov, bomo le-te popolnoma izčrpali. (Piciga, 2014)
Vzgoja in izobraževanje naj bi bistveno pripomogla k uresničevanju načrta, ki se
zavzema za varstvo okolja in sonaravno gospodarjenje z viri. Tako bi v želji po prenehanju
brezobzirnega izkoriščanja virov spodbujala spremembe v mišljenju in dejanjih in s tem
izboljšala kakovost življenja ter pripomogla k večji varnosti, zdravju in blaginji. Zato je
temeljni namen VITR razvijati in krepiti sposobnost ocenjevanja in odločanja posameznika v
prid trajnostnega razvoja. Če namreč ne bomo spremenili načina porabe virov, bomo še v času
te generacije izčrpali vse vire, prihodnje generacije pa bodo ostale brez virov. (Okoljska vzgoja
kot vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj, 2008)
Brundlandova komisija je leta 1987 trajnostni razvoj opredelila kot razvoj, ki
zadovoljuje potrebe sedanjih generacij in pri tem ne ogroža možnosti prihodnjih generacij, da
bodo tudi te lahko zadovoljevale svoje potrebe.
Smernice vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj od predšolske vzgoje do
douniverzitetnega izobraževanja navajajo, da VITR ni le dodatek k sedanjemu splošnemu
izobraževanju. Prav tako ni njen cilj samo varovanje narave. VITR je:
- »obsežen, celovit, skladen pedagoški proces, ki vključuje odnos med človekom in naravo ter odnose med ljudmi;«
- »vodi do razumevanja vsestranske zveze med naravnim, gospodarskim, družbenim in političnim sistemom ter soodvisnosti ljudi, ki živijo v različnih delih sveta;«
- »skuša dejavno in tvorno reševati sedanja in prihodnja okoljska in družbena vprašanja človeštva.« (Smernice vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj od predšolske vzgoje do
douniverzitetnega izobraževanja, 2005, str. 2)
Okoljsko izobraževanje oziroma VITR ni program, ki se dogaja povsem samodejno. Temelji
predvsem na delu mentorjev, ki so pobudniki sprememb. Če želimo doseči naštete cilje,
pomeni, da moramo okoljsko vzgojo razširiti na vse predmete in predmetna področja tako glede
ciljev kot tudi vsebinskih področij ter uporabljenih metod in pristopov. (Smernice vzgoje in
izobraževanja za trajnostni razvoj od predšolske vzgoje do douniverzitetnega izobraževanja,
2005)
Vodičar, Urška (2019): Učenje z miselnimi vzorci pri družbi v 4. razredu. Magistrsko delo. Ljubljana: UL PEF.
6
Okoljska vzgoja je zasnovana na medpredmetnem povezovanju, ki preprečuje preveliko
razdrobljenost znanja. Poudarek je na vrednotah ter usposabljanju za praktične dejavnosti in
demokratsko odločanje. Okoljska vzgoja je prav tako naravnana problemsko in proaktivno.
Učence spodbuja in usposablja za reševanje življenjskih vprašanj ter jih spodbuja k iskanju
novih zamisli in rešitev. Je tudi izkustvena. Izhaja iz osebnih izkušenj učencev z neposrednim
stikom z naravnim in grajenim okoljem. Integrirana je v krajevno in širše okolje ter sloni na
pozitivnem čustvenem odnosu do okolja in soljudi; hkrati goji kritično mišljenje.
Eno izmed pomembnejših načel okoljske vzgoje je poudarjanje celostnega oziroma holističnega
pristopa, kar pomeni, da je poudarek na povezavah in odnosih med pojavi in ne toliko na
posameznih dejstvih. (Okoljska vzgoja kot vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj, 2008)
Za uresničitev celotnega učnega procesa pri predmetu družba je potrebno skrbno
načrtovanje, ki učitelju pomaga pri doseganju ciljev in standardov učnega načrta. Učenci se
morajo z vidika trajnostnega razvoja naučiti vrednotenja vsakodnevnih ravnanj in odločitev
ljudi. Zavedati se morajo povezanosti človeka z okoljem in njegovega vpliva nanj. Zato mora
biti okoljska vzgoja stalno prepletena z učno vsebino. (Učni načrt. Program osnovna šola.
Družba, 2011)
Celostni pristop
Učencem učno snov posredujemo na različne načine. Da pa bi zadostili ciljem zakona o
osnovni šoli, se poučevanja lotimo celostno. Pri celostnem poučevanju učencem posredujemo
učno snov tako, da upoštevamo njihove čustvene potrebe, ureditev fizičnega okolja in socialnih
odnosov ter učenčeve čutne in telesne izkušnje. Preko izkustvenega učenja poskušamo povezati
učenčevo čustveno izkušnjo, razmišljanje, analiziranje in delovanje v celoto. Stopnja motivacije
je pri tem višja, prav tako tudi pomnjenje informacij, saj se pri tem pristopu poučevanja
aktivirajo vsi deli možganov, ki med seboj povezujejo znanja različnih področij, navaja Miller
(2005).
Pomembno je, da v šolah pripisujemo velik pomen povezovanju pouka oziroma
integraciji kurikuluma. Integriran kurikulum je opisan kot povezovalec različnih šolskih
področij in njihovih ciljev. Ruši meje med šolskimi predmeti in daje učencem življenjski
pomen. Osredotoča se na ustvarjanje miselnih povezav pri učencih ter jih ozavešča o
povezanosti in soodvisnosti današnjega globaliziranega sveta. Pri tem jih vplete v ustrezne
aktivnosti, ki jih lahko povežejo s svojim življenjem. (Miller, 2000)
Naši možgani
Buzan in Buzan opišeta naše možgane kot najbolj zapleten, skrivnosten, najdragocenejši in
najzmogljivejši bioračunalnik, ki je zmožen brezmejnih misli in povezav med njimi. Njegove
glavne vloge so čutno sprejemanje, obdelava podatkov, shranjevanje, izražanje ter nadzor telesa
in duševnosti.
Osnovna komponenta naših možganov je nevron ali živčna celica. V slehernih človeških
možganih je približno sto milijard živčnih celic, ki se razvijejo v zgodnjem obdobju
človekovega življenja. Kljub množici delcev, ki sestavljajo nevron, je ta tako majhen, da bi ga
lahko postavili na konico bucike. Nevroni so organizirani v kompleksne verige in omrežja. Po
teh verigah ali poteh se prenašajo informacije v živčnem sistemu. (2005)
Vodičar, Urška (2019): Učenje z miselnimi vzorci pri družbi v 4. razredu. Magistrsko delo. Ljubljana: UL PEF.
7
Naši možgani so razdeljeni na dve polovici – desno in levo poloblo. V zgodnjih sedemdesetih
letih 20. stoletja je dr. Roger Sperry s Kalifornijske univerze odkril, da ti polovici naše
možganske skorje delujeta zelo različno. Leva stran ima rada in zahteva red. Je logična,
dobesedna, lingvistična ter linearna. Njena značilnost je, da procesira informacije eno za drugo.
Desna stran pa je neverbalna; pošilja in sprejema signale, ki nam omogočijo komunikacijo (npr.
izraz obraza, stik z očmi, ton glasu, drža in kretnje). Desna polovica možganov skrbi za večjo
sliko – dojemanje izkušnje in njen pomen. Specializira se za podobe, čustva in osebne spomine.
Nadaljnje raziskave, ki so jih izvedli Ornstein, Zaidel, Bloch itd., so potrdili to odkritje. So pa
tudi odkrili, da sta obe hemisferi sposobni opravljanja vseh aktivnosti, čeprav je ena pri določeni
aktivnosti dominantna. (Siegel, 2013)
Res je, da je določena hemisfera bolj dominantna na določenem področju, vendar morata obe
polobli delovati skupaj, saj igrata ključno vlogo pri razčlenitvi in razumevanju informacij. Leva
hemisfera na primer nadzoruje govor in ima ključno vlogo pri slovnici in razumevanju, medtem
ko bo desna hemisfera poskrbela za celostno razumevanje. Naši možgani torej najbolje delujejo,
ko obe hemisferi sodelujeta. Tradicionalne metode zapisovanja idej nas spodbujajo, da se
gibljemo linearno (zaporedno) od ideje do ideje, kar je značilno za levo polovico možganov.
Tako zapisovanje nas omejuje pri predstavljanju velike slike, kar je značilnost desne polovice
možganov, in pri povezovanju novih idej, ki jih želimo zabeležiti. Za uspešnejše pomnjenje in
povezovanje idej moramo torej povezati obe polovici možganov. Pri tem je nastala ideja
miselnega vzorca, ki ga je razvil Tony Buzan. »Pri izdelavi miselnega vzorca stojimo pred
izzivom, da zabeležimo ideje ne samo z besedami, ampak tudi s simboli. Da pa bi ustvarili
simbol, moramo uporabljati celotne možgane – besede in predstave.« (Margulies, 1992, str. 12)
Večsmerno ali mrežno mišljenje
Večsmerno ali »žarkasto« mišljenje je oblika mišljenja, ki je velik razvojni korak pri
razumevanju in uporabi človeških možganov. Nanaša se na asociativen, povezovalen miselni
postopek, ki izhaja iz določene središčne točke ali se usmerja k tej točki. (Buzan in Buzan,
2005)
Naši možgani so sestavljeni iz velikega števila nevronov. Vsak od nevronov ima na
stotine dendritov, ki se povezujejo z ostalimi nevroni in s tem tvorijo asociacijski stroj. Ta stroj
je zmožen skoraj neskončnega števila možnih asociacijskih povezav. Nevron si lahko
predstavljamo kot točko, s katere potujejo asociacije v vse smeri. Ne glede na smer, kamor se
asociacije odpravijo, vedno pripotujejo do naslednjega nevrona, kjer se nove asociacije
odpravijo na potovanje v vse smeri. Tako lahko tvorimo nešteto asociacij. (Funch, 1995)
Zbirka asociacij, ki smo jih že uporabili, predstavljajo naš spomin oziroma našo zbirko
podatkov. Ko beremo te besede, nam možgani obdelujejo nova sporočila in jih samodejno
hkrati povezujejo z že obstoječimi podatki. Kot rezultat uporabe tega več-povezovalnega,
procesnega in shranjevalnega sistema naši možgani že vsebujejo zelo razvito mrežo informacij.
Število podatkov in povezav, ki jih že imamo uskladiščene, tako presega več kvadrilijonov.
(Buzan, 2007)
Ne glede na to, koliko podatkov smo že uspeli shraniti, in ne glede na število asociacij,
ki smo jih že ustvarili, imamo skoraj neskončno možnosti, da izrazimo nove vzorce in
kombinacije. Iz te zmožnosti procesiranja velike količine podatkov in zmožnosti učenja izvira
zamisel mrežastega ali »žarkastega« mišljenja (t. j. razmišljanja v vse smeri). Upodobitev
takega mišljenja so miselni vzorci (Buzan, 2007).
Vodičar, Urška (2019): Učenje z miselnimi vzorci pri družbi v 4. razredu. Magistrsko delo. Ljubljana: UL PEF.
8
Pomembno je, da vemo, da je žarkasto mišljenje naraven in samodejen način, v katerem
so človeški možgani od nekdaj delovali. »Žarkasto« misleči možgani se morajo izražati v obliki
žarkov v vse smeri, saj je to vzorec, po kakršnem v možganih dejansko potekajo misli. Če
želimo naš um prisiliti, da ne deluje v skladu s svojo naravo, se lahko začnemo srečevati z
nekaterimi težavami, kot so pomanjkanje ustvarjalnosti, slab spomin, zmeda in druge omejitve.
Z žarkastim mišljenjem našemu umu damo prosto pot in tako lažje rešujemo probleme, smo
bolj kreativni ter krepimo naš spomin. (Funch, 1995)
Možganska vihra
Možganska vihra ali nevihta možganov je že znana tehnika ustvarjanja zamisli.
»Možgani neprestano delujejo kot generator idej, čeprav se tega ne zavedamo. Nenehno
nastajajo nove oblike in samo v ustreznem stanju uma jih lahko nekaj uporabimo.« (Svantesson,
str, 28)
Metoda, ki ji pravimo tudi »viharjenje možganov«, spodbuja domišljijo in posledično
ustvarjanje novih idej, ki so lahko nenavadne ali neverjetne, vendar z njimi sprožimo drugačno,
nevsakdanje razmišljanje. (Pečjak in Štrukelj, 2013) Možganska vihra spodbuja miselne
spretnosti. Ko učenca prosimo, naj se spomni čim več stvari v povezavi z neko temo, ga v
resnici spodbujamo, da razvija svoje miselne spretnosti. Prav tako je nevihta možganov dobra
strategija, ker
- spodbudi predznanje, - imajo vsi možnost, da izrazijo svoje ideje, - izključi strah pred napakami ter - spodbudi individualnost in ustvarjalnost.
Možganska vihra se je izkazala za eno najboljših metod za sproščanje ustvarjalnih idej in
za reševanje problemov pri pouku. Svantesson poudarja da je vrednost možganske vihre v toku
neurejenih misli. Če omejimo izbruh idej, tvegamo, da se izgubi katera izmed boljših idej, ki bi
nam kasneje utegnila koristiti. Pred začetkom obravnave nove teme nam možganska vihra torej
lahko posreduje veliko informacij o tem, koliko učenci o določeni temi že vedo. (Watson, 2017)
Margulies (1992) pravi, da se v možganske vihre kot pismeni sestavni del krasno vklapljajo
miselni vzorci. Ko v razredu delamo z možgansko vihro, je dobro upoštevati nekatera navodila.
Za začetek prosimo enega izmed učencev, da na tablo naredi miselni vzorec za celoten razred.
Sprejmemo vse ideje, ki se pojavijo, čeprav se zdijo čudne ali nemogoče. Pri možganski vihri
ni napačnih odgovorov. Ne presojamo idej. Tudi ne razpravljamo, zakaj ideje morda ne bodo
uspele. Nizamo čim več idej eno za drugo. (Margulies, 1992, str. 84)
Skozi ta sistem spodbujamo k sodelovanju vse člane razreda in hkrati opazujemo, kako se
ideje v skupini pojavljajo. Sistem miselnih vzorcev oblikujemo tako, da zabeležimo vse ideje
učencev in nato velik miselni vzorec nekje izobesimo. Učenci lahko naknadno še dodajajo svoje
ideje, ki se jim porodijo. Ko zaključimo z možgansko vihro imamo tako veliko informacij o
predznanju učencev o določeni temi. (Margulies, 1992)
Tak potek viharjenja možganov potrjujeta tudi Puklek Levpušček in Marentič Požarnik v
petih korakih. Najprej oblikovanje problema; sledi zapisovanje zamisli, kjer ni napačnih ali
zasmehovanih idej (čeprav se zdijo nekatere ideje smešne); ves čas spodbujamo učence pri
izražanju; nato sledi pregled vseh zamisli in izbor najboljših po izbranih kriterijih. Peti in
zaključni korak je izbor najboljše rešitve. Učence je treba spodbuditi, da so ob izbiri kritični.
Ko obravnavamo novo učno temo in uporabimo metodo nevihte možganov za uvod oziroma
Vodičar, Urška (2019): Učenje z miselnimi vzorci pri družbi v 4. razredu. Magistrsko delo. Ljubljana: UL PEF.
9
preverjanje njihovega predznanja, moramo postopek petih korakov zaključiti s tretjim korakom.
(2005)
Miselni vzorec
Miselni proces je zelo neurejen in kaotičen. Misli si ne sledijo ravno po logični poti, kar
je rezultat nekaj milijon kemičnih procesov, ki se dogajajo v možganskih celicah vsako
sekundo. Preskakujejo, sledijo več tokovom hkrati, krenejo na stran pota in se znova vračajo v
glavni tok. Če želimo naše misli zapisati na list papirja na klasičen, linearen način, jih moramo
prisiliti v logično razporeditev, kar pa ni naravno. S tem postavimo veliko oviro rojevanju novih
idej. Če pa uporabimo miselni vzorec, s tem sledimo naravnemu procesu razmišljanja, saj lahko
preskakujemo tako, kot to počno naše misli. (Svantesson, 1992)
Začetnik miselnih vzorcev Tony Buzan se je v letih večkrat vprašal, kako možgani sploh
delujejo in kako jih uporabljati. Ugotovil je, da ob številu podatkov, ki jih morajo možgani
sprejeti, ti pričnejo klecati pod bremenom tolikšnega premišljana, reševanja nalog,
razčlenjevanja in pisanja, ki so ga takrat zahtevali na njegovi univerzi. Zavedal se je, da si vedno
manj zapomni in da vedno več stvari tudi pozablja. Zato je začel raziskovati psihologijo,
nevrofiziologijo možganov, spomin in tehnike pomnjenja, ustvarjalno mišljenje in splošne
znanosti. Postopoma je s pomočjo pridobljenega znanja odkril novo strukturo zapisovanja –
miselni vzorec, ki je pokazal takojšne pozitivne rezultate. (Buzan in Buzan, 2005)
Miselni vzorci temeljijo na posnemanju likov v naravi – od zgradbe inzulinske
molekule, regratove lučke, nekaterih školjk in koral, pajkove mreže in pavjega repa do bliska
svetlobe in sestave osončja. Lahko uporabimo tudi primerjavo z načrtom mesta. Center mesta
predstavlja glavno idejo; glavne ceste, ki zapuščajo mestno jedro, predstavljajo glavne misli v
našem procesu mišljenja; manjše ceste predstavljajo naše sekundarne misli in tako dalje.
Posebne slike ali simboli, ki jih vsebuje miselni vzorec, si lahko predstavljamo kot mestne
znamenitosti. (Mind Mapping, b.d.)
Miselni vzorci so revolucionarni sistem, kako zabeležiti misli na papirju. Z miselnimi
vzorci lahko učitelji in učenci izboljšajo sposobnost mišljenja ter postanejo bolj ustvarjalni, trdi
Margulies. Z miselnimi vzorci naredimo zapiske, ki jih je lahko brati in jih naredimo zelo hitro.
Misli strnemo v nekaj bistvenih ključnih besed in tako en sam simbol predstavlja več konceptov
(str. 14). Za zapis miselnih vzorcev tudi ne potrebujemo veliko pripomočkov. Po Buzanu in
Buzanu potrebujemo velik bel brezčrten list. Pri tem se moramo izogniti velikosti A4, saj si s
tem postavljamo meje. Uporabiti moramo torej večji list. Nato uporabimo barvne svinčnike, s
katerimi oblikujemo osrednjo sliko. Ta slika ali beseda mora odražati našo temo, ki smo si jo
izbrali. Z zapisom v sredino smo omogočili učencem širitev miselnega vzorca v vse smeri. Nato
potrebujemo le še naše možgane in našo ustvarjalnost. (Pinto Zipp, 2011)
Svantesson v svoji knjigi pove, da se miselni vzorci zelo razlikujejo od tehnike
»običajnega« zapisovanja. Večina ljudi si zapisuje cele stavke ali njihove dele. Spoznajo, da si
zapišejo preveč besed, tako da postanejo njihovi zapiski nepregledni. Z miselnimi vzorci pa
sledimo svojemu naravnemu procesu razmišljanja in preskakujemo tako, kot to delajo naše
misli. Miselni vzorec je s svojimi značilnostmi zelo pregleden in fleksibilen, saj lahko
kamorkoli dodamo nove informacije. (Svantesson, 1992)
Miselni vzorci nudijo močno oporo pri učenju. Lahko jih uporabljamo ob številnih
priložnostih: pri načrtovanju, pri reševanju problemov, pri obnavljanju in povzemanju, ko
Vodičar, Urška (2019): Učenje z miselnimi vzorci pri družbi v 4. razredu. Magistrsko delo. Ljubljana: UL PEF.
10
potrebujemo strukturo, ob nevihti možganov in porajanju misli, pri zapisovanju in še kje
(Svantesson, 1992)
Gabrijelčič (1988) pravi, da so pri sistemu miselnih vzorcev združeni različni dejavniki,
ki krepijo spomin in na podlagi katerih lahko ustvarimo zelo učinkovit sistem zapiskov. Sama
se v svoji knjigi opira na brata Buzan, ki sta opredelila štiri poglavitne značilnosti miselnega
vzorca, in sicer:
- predmet naše pozornosti je kristaliziran v središčno podobo, - glavne značilnosti predmeta se žarčijo iz središčne podobe kot glavne veje, - na glavnih vejah so napisane ali narisane ključne besede ali podobe ter - vse veje skupaj oblikujejo povezano zgradbo.
Miselni vzorci po bratih Buzan odražajo zgradbo in delovanje možganov ter
mnogosmerno, ustvarjalno razmišljanje – ali »žarkasto mišljenje«. (Buzan in Buzan, 2005)
Spomin
Spomin je ključen za naše življenje. Brez spomina o preteklosti ne moremo delovati v
sedanjosti ali razmišljati o prihodnosti. Ne bi se bili zmožni spomniti, kaj smo delali včeraj, kaj
smo storili danes ali kaj imamo v načrtu za jutri. Brez spomina se ne bi mogli ničesar naučiti.
Spomin je sposobnost naših možganov, da kodirajo, shranijo, obdržijo in kasneje
prikličejo informacije. Vključen je v obdelavo velikih količin podatkov. Ti podatki so lahko v
različnih oblikah – slike, zvok ali pomen. (McLeod, 2013)
Spomin ima tri stopnje procesiranja informacij – kodiranje, shranjevanje in priklic.
1. Prva stopnja je kodiranje. Ko prejmemo informacijo, jo spremenimo v vizualno (slika), akustično (zvok) ali semantično (pomen) obliko. Kako to deluje, si lahko pogledamo na
primeru telefonske številke. Če si želimo telefonsko številko zapomniti in si jo
ogledamo, je to vizualno kodiranje. Če bi si številko večkrat prebrali na glas bi uporabili
akustično kodiranje. Če pa bi si številko zapomnili tako, da bi ji dali smiseln pomen (na
primer se samo v eni številki razlikuje od naše stare številke), bi bilo to semantično
kodiranje.
2. Druga stopnja je shranjevanje. Način, kako shranimo informacije, vpliva na način, kako jih kasneje prikličemo. Poznamo dva načina shranjevanja informacij – delovni in
dolgoročni spomin. Delovni spomin informacije v našem umu aktivno vzdržuje le
kratek čas (20-30s). Ima omejeno število podatkov, ki si jih lahko zapomnimo.
Dolgoročni spomin pa lahko shrani informacije doživljenjsko in ima neomejeno
količino podatkov. Informacije iz dolgoročnega spomina lahko prikličemo vedno, ko
jih potrebujemo. Ključ do shranjevanja podatkov v dolgoročni sistem je ponavljanje.
Več kot razmišljamo o določeni informaciji ali več kot jo uporabljamo, hitreje se bo
shranila v dolgoročni spomin. Z različnimi načini kodiranja poskrbimo, da se
informacija počasi prenese v dolgoročni spomin.
3. Tretja stopnja je priklic. Priklic je pridobivanje informacij iz našega uma. Če se nečesa ne moremo spomniti je to zato, ker nismo zmožni priklicati informacije iz spomina.
Tukaj se pokaže razlika med delovnim in dolgoročnim spominom. Delovni spomin je
shranjen in ponovno pridobljen zaporedno. Na primer: dobimo list z zapisanimi
besedami in nalogo, da si te besede zapomnimo. Nato nas nekdo prosi, da mu povemo
Vodičar, Urška (2019): Učenje z miselnimi vzorci pri družbi v 4. razredu. Magistrsko delo. Ljubljana: UL PEF.
11
četrto besedo, ki je zapisana na listu. V naših glavah bomo po vrsti obnovili prebrane
besede, dokler ne pridobimo prave informacije. Dolgoročni spomin pa deluje drugače,
in sicer preko asociacij in kreativnosti. Če bi si iz naštetih besed ustvarili zgodbo ali
naredili kakšno nam smiselno asociacijo, bi se te besede premaknile v naš dolgoročni
spomin. Spomin deluje preko asociacij in če med določenimi informacijami ni očitne
asociacije, si jih veliko težje zapomnimo. (McLeod, 2013)
1.8.1 Miselni vzorec kot vsestranski pripomoček za pomnjenje
»Načini in sredstva za boljše pomnjenje in urjenje spomina slonijo na domišljiji in
povezovanju, asociacijah; s tem ustvarimo novo podobo, ki si jo lažje zapomnimo.« (Buzan in
Buzan, 2005, str. 146)
Asociacije so torej eden izmed načinov, kako krepiti naš spomin. Imajo sposobnost
medsebojnega uspešnega povezovanja idej, konceptov, vprašanj ali problemov z različnih
področij. Stvari si zapomnimo preko asociacij. Vsak del informacije v našem spominu je na nek
način povezan z drugim delom. Če na primer slišimo besedo jabolko, lahko tako najprej
pomislimo na naslednje besede: rdeče, okroglo, sladko, sadje, drevo ipd. Na te besede
pomislimo, ker so si naši možgani že ustvarili povezave med njimi. Možgani informacije ne
prikličejo ločeno; namesto tega informacije združimo v asociativni spomin. (Fiktorius, 2013)
Učenje z asociacijami je dobra tehnika učenja, ki jo lahko uporabimo v razredu. Učencem
pomaga ustvariti boljše povezave med znanji in jim omogoči boljši priklic informacij.
Naš spomin ne krepijo samo asociacije, ampak tudi ustvarjalnost. Gomez in King
pravita, da največjo pomoč možganom nudijo barve in podobe. Te ustvarijo povezave med
znanji in omogočajo hitrejši priklic podatkov. Če določeni informaciji dodamo vizualno
predstavo, si podatek veliko hitreje zapomnimo. Prav tako naš spomin krepijo ustvarjalne
zgodbe. Če si želimo zapomniti določeno število besed, samo ustvarimo zgodbo, ki povezuje
vse naštete besede. Poskusimo si jo čimbolj predstavljati ter dodati še zvoke. Če uporabimo vse
svoje čute in naredimo zgodbo čimbolj zabavno, si bomo bolje zapomnili vse naštete besede.
(2014)
Prednost miselnega vzorca je, da poleg domišljije in asociacij poveže še vse druge
možganske zmožnosti in s tem tvori izpopolnjen, večstranski spominski pripomoček. (Buzan
in Buzan, 2005)
Prednosti miselnih vzorcev pred običajnimi enosmernimi zapiski
Žarkasti zapiski imajo pred enosmernimi številne prednosti. Njihova uporaba v razredu
prinaša veliko koristi, kar sta v svoji knjigi navedla brata Buzan. Prednost miselnih vzorcev je
že sama zgradba miselnega vzorca. Ta samodejno poskrbi za vzbujanje zanimanja pri učencih.
S tem učenci postanejo bolj dojemljivi in pripravljeni na sodelovanje v razredu. Zaradi pestre
sestave in barv so miselni vzorci bolj vzpodbudni in privlačni, medtem pa so linearni zapiski s
svojo enoličnostjo in enobarvnostjo dolgočasni za oči in možgane. Zato jih začnemo odklanjati
in pozabljati.
Pri miselnih vzorcih uporabljamo le pomembne, ključne besede. Stvarni obseg zapiskov
je veliko manjši. Tako dobimo pregledno, smiselno povezano celotno podobo snovi, namesto
da se izgubljamo v podrobnostih. Tako izboljšamo naše pomnjenje in razumevanje ter
prihranimo veliko časa. Pri linearnih zapiskih se v možganih pojavlja ovira pri povezovanju
najpomembnejših zamisli, saj se ključne besede v takih zapiskih pojavljajo na več različnih
Vodičar, Urška (2019): Učenje z miselnimi vzorci pri družbi v 4. razredu. Magistrsko delo. Ljubljana: UL PEF.
12
straneh, zakrite z množico manj pomembnih besed. Tako izgubljamo čas ne samo z branjem
nepotrebnih besed, ampak tudi z iskanjem ključnih pojmov in prav tako s pisanjem nepotrebnih
besed, ko še ustvarjamo zapiske. Z ustvarjanjem miselnih vzorcev torej prihranimo čas in
posledično naredimo več.
Zaradi svoje enoličnosti linearni zapiski preprečujejo možganom, da bi povezovali, kar
zavira njihovo ustvarjanje in slabi pomnjenje. Z oblikovanjem miselnega vzorca pa krepimo
spomin in ustvarjalnost in prav tako tudi težnjo po izboljševanju, saj nam žarkasti zapiski
omogočajo stalno dopolnjevanje in posodabljanje. V nasprotju z enosmernimi besedili miselni
vzorci ne prikazujejo samo dejstev, temveč tudi odnose med njimi in s tem omogočajo globlje
razumevanje snovi. (Buzan in Buzan, 2005)
Miselni vzorci učinkovito pripomorejo, da postanejo učenci pri učenju urejeni. Na prvi
pogled lahko izgleda miselni vzorec popolnoma neurejen in nerazumljiv, a ko ga izoblikujemo,
ugotovimo, da je na splošno bolj strukturiran in bolj logičen, kot so linearni zapiski. Miselni
vzorec omogoča, da hitreje najdemo iskano informacijo. Miselni vzorec v veliki meri omogoča
uporabo kreativnosti in domišljijo, zaradi česar je oblikovanje miselnih vzorcev tudi zabavno.
Miselni vzorci so prav tako koristni za učence z učnimi težavami. Tiste otroke, ki imajo
bralne težave in disleksijo, osvobodijo nasilja besednega izražanja ter jim omogočijo bolj
naravno in hitrejše izražanje misli. (Svantesson, 1992)
Uvajanje miselnih vzorcev pri učencih
Pred začetkom zapisovanja miselnih vzorcev moramo poskrbeti, da ima vsak učenec
dovolj velik bel list papirja in dovolj veliko mizo. Pripravljene mora imeti tudi barvice. Za bolj
ustvarjalno ozračje lahko v ozadju zavrtimo kakšno klasično ali instrumentalno glasbo. Ta
glasba ima vpliv na umetniški del možganov in spodbuja ustvarjalno mišljenje. (Margulies,
1992) Miselni vzorci so tudi ena od dejavnosti, ki omogoča, da učenci med izdelavo sedijo ali
ležijo na tleh.
Ko učenci ustvarjajo svoje prve miselne vzorce, moramo učitelji poskrbeti, da je tema
lahka oz. da je otroku dobro poznana – svoj opis, včerajšnji dan, kaj si želi v prihodnosti ipd.
To so seveda le začetki. Kasneje, ko jim postane proces lažji, lahko učenci ustvarjajo miselne
vzorce o temah, ki se jih učijo v šoli. Pomaga, če učencem pred pričetkom pokažemo primer
preprostega miselnega vzorca. Medtem ko govorimo, sproti ustvarjamo miselni vzorec na tablo.
Tudi sami dodajamo risbe na miselni vzorec na tabli. Tako učenci vidijo, da tudi naše slike niso
popolne in da se tudi mi učimo. (Margulies, 1992)
Učence nato prosimo, naj pričnejo z izdelavo svojega miselnega vzorca tako, da narišejo
osrednji simbol. Ta mora predstavljati njihovo temo. Pri risanju vej iz osrednje podobe nato
dodajo ključne besede in simbole. Učence spodbujamo, da zapišejo vse ideje, ki se jim porodijo,
dodajo risbe in kar čim več barv. Da bi pri učencih res spodbudili njihov tok misli in domišljijo,
jih po zapisu osrednjega naslova lahko prosimo, da zaprejo oči in so pozorni na to, katere
podobe se jim prikazujejo ob misli na glavni naslov. Nato te podobe tudi narišejo. S tem
razvijamo sposobnost vizualizacije, ki je ena od pomembnih spretnosti pri učenju.
Zapišejo lahko tudi samo ključno besedo. Poudariti moramo, da pri tem ne uporabijo
celotnih povedi, ampak se osredotočijo le na zapis ključnih besed. Otrokom razložimo, da lahko
vsaka ključna beseda postane središče novega miselnega vzorca, kjer bi spet lahko zapisali
veliko asociacij. Učenci lahko miselni vzorec še razširijo po že zaključeni aktivnosti in dodajo
Vodičar, Urška (2019): Učenje z miselnimi vzorci pri družbi v 4. razredu. Magistrsko delo. Ljubljana: UL PEF.
13
nove simbole ali ključne besede ter s tem poglobijo svoje razumevanje in spomin. (Margulies,
1992)
Vloga učitelja pri uvajanju miselnih vzorcev
Miselni vzorec nezavedno uporabljamo že kar od samega rojstva. Otrok, ko se rodi, že
nagonsko v notranjosti plete mrežo miselnih povezav. Gradi iz vsakega žarečega središča,
poganja veje, ki se nato razvijejo v celokupno odraslo znanje. Kot učitelji moramo zagotoviti,
da imajo te zapletene mreže stalno ustrezno nego. Ne samo, da lepo rastejo, ampak da jih znajo
učenci uporabiti tudi navzven.
Učitelji imamo pomembno vlogo v življenju učenca, saj smo zadolženi za razvoj
njegovega uma. Možgani znanje ves čas nadgrajujejo oziroma ga z vzajemnim delovanjem
gradijo. Če je torej temeljno znanje šibko ali napačno, se bo tudi zgradba znanja hitro zrušila.
Zato je naša prva naloga kot učiteljev, da naučimo učence učenja oz. kako se učiti, da bo njihovo
znanje močno. (Buzan in Buzan, 2005)
Učitelj mora najprej učence in učenke seznaniti z naukom o miselnih vzorcih in
izdelovanjem le-teh. Miselne vzorce lahko otrokom predstavimo že zelo zgodaj, saj jim za
oblikovanje miselnih vzorcev ni treba tvoriti stavkov ali zapisovati besed, saj lahko uporabljajo
le podobe, simbole in barve. Tak zapis otroke tudi odlično motivira. Tudi ko se učenci enkrat
naučijo brati in pisati, ni potrebno, da opustijo prvotno tehniko zapisovanja s simboli.
Učitelj pa lahko uporablja miselne vzorce še za različne priložnosti, ki koristijo tudi njemu
in s tem tudi učencem. Čim več bo učitelj uporabljal miselne vzorce za svoje osebne in
strokovne potrebe, tem bolj bo pripravljen, da jih tudi poučuje in spodbuja učence k njihovi
uporabi. (Buzan in Buzan, 2005)
Uporaba miselnih vzorcev pri pouku
1.12.1 Kdaj uporabiti miselni vzorec
Gabrijelčič (1988) navaja, da lahko miselne vzorce uporabimo kadarkoli skozi učno uro.
Skozi večletno sodelovanje z učitelji in šolskimi pedagogi se je veliko naučila tudi sama in v
svojo zbirko prejela veliko miselnih vzorcev, ki so jih izdelali učitelji ali učenci. V anketah so
prosvetni delavci omenjali najpogostejšo rabi miselnih vzorcev za ponavljanje in utrjevanje, a
tudi za obravnavo nove snovi. Nekoliko manj so jih sicer uporabili za uvodno motivacijo, a spet
precej za domače vaje. (Gabrijelčič, 1988)
1. Za uvodno motivacijo.
Uporaba miselnega vzorca v uvodni motivaciji učence spodbudi k razmisleku o temi in
iskanju miselnih povezav. Tema mora sicer biti učencem poznana. Učenci imajo tako o
določeni temi že nekaj znanja in izkušenj, kar bi bilo škoda ne izkoristiti.
2. Za obravnavo nove snovi.
Pri obravnavi nove snovi so miselni vzorci zelo primeren prikaz bistva v učnem gradivu.
Ob razlaganju, pojasnjevanju in razgovoru je najbolje, da miselni vzorec že nastaja pred
očmi učencev (na tabli, plakatu ipd.); pri tem upoštevamo pravila za izdelavo miselnega
vzorca (uporaba različnih barv, pisanje s tiskanimi črkami ipd.). Pomembno je, da ključne
besede iščejo učenci.
Vodičar, Urška (2019): Učenje z miselnimi vzorci pri družbi v 4. razredu. Magistrsko delo. Ljubljana: UL PEF.
14
3. Ponavljanje in utrjevanje snovi.
Največkrat uporabimo miselne vzorce prav za ponavljanje in utrjevanje snovi. Po
Buzanu je štiri- do petkratno ponavljanje bistva v miselnih vzorcih v določenih časovnih
presledkih nujno potrebno za trajnejšo ohranitev znanja.
4. Samostojno delo učencev.
Po opravljeni učiteljevi razlagi ali učenju iz tekstov znajo nekateri izurjeni učenci že
sami tvoriti dobre miselne vzorce.
5. Domače vaje.
Učenci lahko sami tvorijo miselne vzorce doma, npr. načrt za govorno vajo ali spis,
poročilo o kulturnem dnevu, poiščejo življenje in delo pesnikov, ponovijo snov, izluščijo
bistvo iz obsežnega poglavja v učbeniku ipd.
6. Tudi pri svobodnih dejavnostih.
Učenci tudi v prostem času ustvarjajo miselne vzorce; prav tako jih učitelji uporabljajo
pri dopolnilnem in dodatnem pouku ter pri pogovorih z učenci na razrednih urah.
1.12.2 Pravila za oblikovanje miselnih vzorcev
Pravila za oblikovanje miselnega vzorca so namenjena povečanju in ne omejitvi naše
umske svobode. V tem kontekstu je pomembno, da ne zamenjamo pravil s togostjo ali pa
svobode s kaosom. Pogosto imajo pravila negativen prizvok, saj jih razumemo kot nekaj
omejevalnega, medtem ko svobodo pogosto enačimo z zmedo in pomanjkanjem strukture. V
resnici pa je prava miselna svoboda sposobnost, da ustvarimo red iz nereda. To dosežemo prav
s pomočjo pravil za oblikovanje miselnega vzorca, ki sta jih opredelila brata Buzan. Delimo jih
na dva dela ― načine in sredstva. (Buzan in Buzan, 2005)
1.12.2.1 Načini
1. Uporaba poudarkov
Pomnjenje in ustvarjalnost se poveča, ko uporabljamo poudarke. Z naslednjimi pravili
bomo dosegli največje in najustreznejše poudarke.
a. Začnemo s središčno sliko
Slika samodejno osredotoči oči in možgane. Vzbudi številne asociacije in je zelo
učinkovita pri izboljšanju pomnjenja. Je privlačna, nas razveseljuje in zbuja našo
pozornost. Lahko seveda uporabimo tudi ključno besedo, ki pa jo okrasimo s
številnimi barvami, spremembo velikosti in privlačno obliko ter jo tako
pretvorimo v sliko.
b. Uporabljamo slike po vsem miselnem vzorcu.
Poleg že zgoraj opisanih prednostih uporabe slik v miselnem vzorcu le-te prav
tako spodbujajo in uravnovešajo naše vidne in besedne možganske sposobnosti
Vodičar, Urška (2019): Učenje z miselnimi vzorci pri družbi v 4. razredu. Magistrsko delo. Ljubljana: UL PEF.
15
ter izboljšujejo naše vidno zaznavanje. Z željo po izboljšanju naših risarskih
sposobnosti bomo postali bolj pozorni na svet okoli nas in si bomo prizadevali
bolj natančno opisovati stvari.
c. Za osrednjo sliko uporabimo tri barve ali več.
Barve stimulirajo spomin in ustvarjalnost ter nam pomagajo ubežati enoličnosti.
Besede ali simboli z barvami postanejo bolj privlačni.
d. Slike in besede naj bodo različne velikosti.
Različne dimenzije poskrbijo za izpostavitev stvari. Kar je izpostavljeno, si lažje
zapomnimo in povemo.
e. Uporabljamo vsa čutila.
V miselni vzorec moramo vključiti tudi čim več čutov – vid, sluh, vonj, okus, tip
in gibanje. Tako kot otroci, ki ustvarjajo svoje domišljijske in sanjske miselne
vzorce skozi petje, dotike, okušanje, premikanje in raziskovanje, moramo tudi
mi naše zapisane miselne vzorce opremiti tako, da spodbujajo večino naših
čutov. Tudi gibanje je dober način pomnjenja. Da bi se naše slike gibale, moramo
samo dodati ustrezne smerokaze in lahko dobimo čudovite animacije.
f. Spreminjamo velikost črk, črt in slik.
Spreminjanje velikosti je zelo dober način prikazovanja sorazmerne
pomembnosti postavk pri stopnjevanju.
g. Lepo razporedimo po prostoru.
Dobra razporeditev je pomembna, saj je zaradi nje slika bolj jasna, pregledna in
tudi lepša. Dopušča tudi dopolnjevanje miselnega vzorca.
h. Izberimo ustrezno velikost miselnega vzorca.
Okrog vsake postavke mora biti dovolj prostora, da so miselni vzorci videti
urejeni in dobro zgrajeni.
2. Povezovanje
Asociacije (t. j. povezovanje) zelo izboljšuje pomnjenje in ustvarjalnost. Naši možgani
dajejo z združevanjem našim telesnim doživetjem smisel, kar je ključ za človekovo
pomnjenje in razumevanje. Povezovalna moč naših možganov nas lahko po ureditvi
osrednje slike in temeljnih pojmov popelje v globine slehernega predmeta.
a. Povezujemo s puščicami na veji in med njimi.
Puščice nam dajejo prostorsko usmeritev. Samodejno nas vodijo, da povežemo
en del miselnega vzorca z drugim. Lahko so različnih oblik, dolžin in debelin.
Vodičar, Urška (2019): Učenje z miselnimi vzorci pri družbi v 4. razredu. Magistrsko delo. Ljubljana: UL PEF.
16
b. Uporabljamo barve.
Ob uporabi specifične barve za določeno področje se bomo lažje znašli v
miselnem vzorcu, hitreje prišli do podatkov; pomnjenje podatkov bo boljše; prav
tako pa bomo povečali število in področje ustvarjalnih zamisli.
c. Uporabljamo znake.
Z uporabo znakov prihranimo veliko časa. Hitro nas usmerijo na različne dele
miselnega vzorca ne glede na razdalje na listu. Ti znaki so lahko različni, npr.
križci, krogci, črtice ipd. Predstavljajo lahko ljudi, načrte, sestavine in postopke,
ki se pogosto pojavljajo.
3. Jasnost
Nejasnost zamegli zaznavanje, zato zapiskov ne čečkamo. Tako bi si le otežili pomnjenje
in prav tako zmanjšali povezanost in jasnost naših misli. Moramo biti pozorni na
naslednja pravila:
a. Uporabljamo samo eno besedo za vsako črto.
Ključne besede, ki nosijo le pomembna sporočila, so jedra, okrog katerih se nato
zbira vse ostalo učno gradivo. Ravno ključne besede nam najbolj ostanejo v
spominu in so kot nekakšni »ključi« za obujanje iz spomina. Vse ostale vmesne
besede bi bile odveč, saj bi z njimi samo obremenjevali naš spomin.(Gabrijelčič,
1988). Pomembno je, da zapišemo le eno ključno besedo, saj ima ta na tisoče
možnih povezav. Z uporabo le ene besede se tako sprosti miselna svoboda
povezovanja (Buzan in Buzan, 2005).
b. Vse črke tiskamo.
Tiskane besede imajo izrazitejšo obliko, zato jih naš um lažje »preslika«.
Prednost sta tudi hitrejše povezovanje in priklic.
c. Ključne besede tiskamo na črtah.
Črte omogočajo urejenost in preglednost, kar izboljša jasnost in pomnjenje;
spodbujajo tudi povezovanje in dodajanje.
d. Glavne veje povezujemo z osrednjo sliko
Povezovanje črt na miselnem vzorcu nam olajša povezovanje misli v umu.
e. Slike naj bodo čim bolj jasne.
S tem poskrbimo za jasnost misli. Prav tako je miselni vzorec z bolj jasnimi
slikami privlačnejši.
f. Papir položimo vodoravno pred sabo.
Vodičar, Urška (2019): Učenje z miselnimi vzorci pri družbi v 4. razredu. Magistrsko delo. Ljubljana: UL PEF.
17
Vodoraven položaj lista nam omogoča več svobode in prostora za risanje
miselnega vzorca. Prav tako se vodoravni miselni vzorec lažje bere.
g. Črke pišemo čim bolj pokonci.
Pokončne črke možganom olajšajo dojemanje izraženih misli.
4. Razvijamo osebni slog
Vsi smo edinstveni in prav tak naj bi izgledal tudi naš miselni vzorec. Naš miselni vzorec
mora odsevati umske vzorce naših možganov; le tako se bodo naši možgani lahko v čim
večji meri poistovetili z njim.
1.12.2.2 Sredstva
1. Uporabljamo stopnje
Razvrščanje po stopnjah in razredih v obliki temeljnih pojmov zelo poveča moč naših
možganov.
2. Oštevilčimo
Če želimo naš miselni vzorec uporabiti za kakšen poseben namen, npr. ob pisanju spisa,
govoru ali odgovarjanju na izpitu, si ga lahko oštevilčimo, da vemo, v kakšnem zaporedju
želimo svoje misli sporočiti.
1.12.3 Priporočila za oblikovanje miselnega vzorca
Naslednja priporočila so namenjena lajšanju upoštevanja pravil, izboljšanju toku misli in
zagotavljanju najboljšega okolja za vaše možgane in telo.
1.12.3.1 Prekinitev miselnih zavor
1. Dodajamo prazne črte.
Dodane prazne črte bodo odpravile miselne zavore in spodbudile naše možgane k iskanju
še več miselnih povezav.
2. Postavljamo vprašanja.
Z ustreznimi vprašanji spodbudimo možgane in prekinemo nastale miselne zavore.
3. Dodajamo slike.
Slike vzpodbudijo več asociacij in izboljšajo pomnjenje.
4. Zavedamo se neskončne zmožnosti miselnih zvez.
Vodičar, Urška (2019): Učenje z miselnimi vzorci pri družbi v 4. razredu. Magistrsko delo. Ljubljana: UL PEF.
18
Ob zavedanju, da vsaka ključna točka tvori tisoče novih povezav, odpravljamo zavore v
naših možganih.
1.12.3.2 Okrepitev
1. Ponovni pregled svojih miselnih vzorcev.
Če želimo, da se nam miselni vzorec zasidra v naš dolgotrajni spomin, jih moramo vedno
znova pregledovati. To pomeni, da moramo miselne vzorce obnavljati v določenih
časovnih razmikih, saj so raziskave pokazale, da se spomin s ponavljanjem spreminja po
posebni časovni krivulji. Če se želimo torej nekaj aktivno naučiti, si moramo za to vzeti
čas in v različnih časovnih razmikih ponovno pregledovati miselne vzorce.
2. Na hitro preverimo miselni vzorec.
Ko si s ponavljanjem poskušamo zapomniti miselni vzorec, je dobro, da si ob ponavljanju
napravimo novega, v katerem poskušamo povzeti vse, kar smo si zapomnili iz izvirnika.
Tako smo ustvarjalni in hkrati osvežimo naš spomin.
1.12.3.3 Priprava
Da bi bili naši izdelki čim boljši, moramo ustvariti tudi čim boljše delovne razmere, v
katerih lahko potem ustvarjamo miselne vzorce. Pozorni moramo biti na naslednja
priporočila:
1. Vzpostavimo ustrezno razpoloženje.
a. Razvij pozitivno umsko naravnanost. b. Posnemaj podobe okrog sebe. c. Posveti se svojemu miselnemu vzorcu. d. Osredotoči se do skrajnosti. e. Napravi čim lepši miselni vzorec.
2. Pripravimo pripomočke.
Izberimo material, ki nas privlači in si ga želimo uporabiti.
3. Pripravimo delovni prostor in okolje.
Tudi delovni prostor je pomemben, zato je dobro upoštevati spodnja priporočila.
a. Zagotovimo zmerno temperaturo v prostoru. b. Uporabljamo naravno svetlobo. c. Zagotovimo si veliko svežega zraka. d. Prostor ustrezno opremimo. e. Ustvarimo prijetno okolje. f. Igra naj prijetna glasba (ali delamo v tišini).
1.12.4 Koraki pri oblikovanju miselnih vzorcev
Vodičar, Urška (2019): Učenje z miselnimi vzorci pri družbi v 4. razredu. Magistrsko delo. Ljubljana: UL PEF.
19
Margulies (1992) v svoji knjigi navaja dva koraka za oblikovanje miselnih vzorcev –
tvorjenje in organiziranje.
1. Tvorjenje
Najprej si izberemo želeno temo in na sredino papirja narišemo simbol, ki predstavlja
to temo. Da si bomo pomen podobe res zapomnili, lahko zraven zapišemo še ključno besedo.
Pazimo, da je podoba dovolj majhna, da imamo okoli še vedno na voljo dovolj prostora, a hkrati
pa dovolj velika in s tem tudi bolj prepoznavna. V prvi fazi miselnega vzorca nato sprožimo
možgansko vihro. Zabeležimo si vse asociacije in ideje, ki se nam porodijo. S črtami jih
povežemo z osrednjo podobo. Pazimo, da uporabimo čim več barv in risb. Pri izdelavi
miselnega vzorca uporabljamo ključne besede. Poskusimo se držati pravila in na črto zapisati
po le eno ključno besedo. Če želimo dodatno razlago, lahko iz besede potegnemo še eno črto in
tam zapišemo ključno besedo, ki obrazloži prvo. Pomembno je, da se poskusimo navaditi
zapisati le resnično bistvene elemente. Ključnim besedam lahko ves čas dodajamo risbe; risbe
lahko tudi nadomestijo ključne besede. Če se nam v mislih najprej pojavi podoba nekega
elementa, je bolje, da le-tega narišemo. Podobe namreč zbudijo veliko število asociacij; prav
tako je pomnjenje boljše. Če nam je določena beseda pomembna, jo moramo temu primerno
tudi zabeležiti. Z barvami, obliko, velikostjo in simboli poskrbimo, da začne beseda izstopati
in da pritegne našo pozornost. Tako ob pogledu na miselni vzorec takoj zaznamo pomembne
vidike specifične teme.
Pri začetni fazi se moramo resnično sprostiti in zapisati vsako idejo, ki se nam porodi.
Idej ne presojamo, saj ni nobena tako grozna, da je ne bi mogli zapisati. Najbolj nora ideja je
lahko tista, ki privede do prodora ustvarjalnosti. Če nam pri izdelavi miselnega vzorca
zmanjkuje prostora, kar se pogosto zgodi pri možganski vihri, lahko miselni vzorec prenesemo
na večji list in ga tam razširimo.
2. Organiziranje
V tej fazi organiziramo svoj miselni vzorec. Dodamo potrebne znake in simbole ter s
puščicami povežemo določene elemente miselnega vzorca. Če želimo, lahko miselni vzorec
zapišemo še enkrat. Tokrat lahko naredimo drugačno strukturo in razdelimo miselni vzorec na
različna ključna poglavja; prvi miselni vzorec je za nas vir informacij. Prav tako lahko iz prvega
miselnega vzorca izluščimo le najboljše zamisli in jih zapišemo v novem miselnem vzorcu. Nov
miselni vzorec lahko bolj uredimo in strukturiramo. (Margulies, 1992)
1.12.5 Glavne pasti pri izdelavi miselnega vzorca
Zgoraj smo našteli veliko prednosti miselnih vzorcev, kot so jasna predstava, razumevanje
bistva, boljše pomnjenje. Pri uporabi miselnih vzorcev pa lahko naletimo tudi na številne pasti,
predvsem če učenec ne pozna smernic za izdelovanje miselnih vzorcev. Zgodi se, da učenec
piše cele povedi ali da zaradi slabih izkušenj zavrača uporabo miselnih vzorcev. (Marentič
Požarnik, 2012, 175)
Pri izdelavi miselnega vzorca lahko torej naletimo na številne pasti. Buzan in Buzan
(2005) v svoji knjigi navajata štiri nevarna področja.
1. Miselni vzorci, ki v resnici niso miselni vzorci
Vodičar, Urška (2019): Učenje z miselnimi vzorci pri družbi v 4. razredu. Magistrsko delo. Ljubljana: UL PEF.
20
Slika 1 Miselni vzorec, ki v resnici ni miselni vzorec. (Buzan in Buzan, 2007)
Na Sliki 1 je poskus zapisa miselnih vzorcev. Na prvi pogled izgleda, kot da sta miselna
vzorca izdelana po osnovnih načelih za izdelavo. Potem pa opazimo, da je ob razvoju miselnega
vzorca njuna zgradba vedno bolj enolična in razmetana, saj so pozabili na pravila jasnosti,
poudarjanja in povezovanja. Taki miselni vzorci niso pravi miselni vzorci, saj ne vsebujejo
veliko umskih sposobnosti.
2. Mnenje, da stavki povedo več
Slika 2 Primer miselnega vzorca s stavki. (Buzan in Buzan, 2007)
Vodičar, Urška (2019): Učenje z miselnimi vzorci pri družbi v 4. razredu. Magistrsko delo. Ljubljana: UL PEF.
21
Primer tega nevarnega področja je naveden na zgornji sliki. Pri prvi obliki vidimo, da je
učenec na črto zapisal »zelo nesrečen popoldan«. S tem zapisom je onemogočil spremembe
ocene tega popoldneva. Zapisano je kot dokončno mnenje, ki ne dopušča katerekoli druge
razlage.
Pri drugi obliki smo zapis popravili. Na črto smo zapisali iste besede iz stavka, le da
smo jih zapisali tako, da vsaka beseda stoji samostojno. Ta zapis nam omogoča, da lahko iz
vsake zapisane besede žarčimo nove miselne zveze.
Ko pogledamo zapis tretje oblike, vidimo, da so bila upoštevana pravila za zapis
miselnih vzorcev. Pri tretjem zapisu smo najprej upoštevali pravilo, da naj bodo besede
zapisane posamično. Nato smo dodali še podobe in barve. Ob primerjavi s prvo obliko zapisa
vidimo, da je tretja oblika zapisa vsebuje nekaj dobrega. V prvi obliki je bilo zapisano samo
»zelo nesrečen popoldan« in ne vidimo v tem nič dobrega. V tretji obliki pa vidimo zapis, ki
nakazuje, da ni bil cel dan nesrečen, ampak da je dan postal nesrečen šele slabi novici ali pa ker
smo padli. Prej je bil dan čisto lep, saj je za prvi del dneva narisano sonce. Pravilo o posamičnih
besedah in podobah nam omogoča, da lahko našo notranjost in okolje prikažemo bolj jasno in
resnično.
3. Mnenje, da neurejen miselni vzorec ni dober
Včasih lahko ob pomanjkanju časa ali ustvarjanju zapiskov zelo zmedene učne ure
ustvarimo miselni vzorec, ki tudi izgleda zelo zmedeno. Zato miselni vzorec še ni slab, pač pa
je samo odraz vašega trenutnega umskega stanja. Lep zapis miselnega vzorca mogoče lahko
bolje izgleda, vendar se moramo vprašati, kakšne podatke dobimo iz njega. Če estetskemu
miselnemu vzorcu manjkajo poudarki in povezave, ta ne bo uporaben. Naš zmedeni miselni
vzorec torej mogoče ni slab, ampak samo predstavlja točen zapis miselnih postopkov, ki so se
dogajali pri oblikovanju miselnega vzorca.
4. Odklonilen čustveni odziv na miselni vzorec
Včasih nam naš miselni vzorec ni všeč. To se običajno zgodi v prvih poskusih izdelave
miselnega vzorca, ko ga tudi zelo hitro zaključimo Takrat poskusimo miselni vzorec
obravnavati kot osnutek, ki potrebuje še nekaj popravkov in dopolnil. Ko bomo miselni vzorec
dopolnili in popravili, nam utegne biti bolj privlačen in motivacijski. (Buzan in Buzan, 2005,
str. 114)
Vodičar, Urška (2019): Učenje z miselnimi vzorci pri družbi v 4. razredu. Magistrsko delo. Ljubljana: UL PEF.
22
2 Empirični del
Opredelitev raziskovalnega problema, namen in cilji
2.1.1 Opredelitev problema
V magistrskem delu smo raziskali, kako učenci 4. razredov usvajajo nova znanja z
uporabo miselnih vzorcev pri temi industrija v domači pokrajini. Ta tema je za učence zelo
zahtevna, ker ti navadno nimajo veliko predznanja in neposrednih izkušenj z njo. Je zelo
kompleksna, še posebej, če želimo vključiti med seboj povezana okoljska, gospodarska in
socialna vprašanja ter poskrbeti, da so učenci ustrezno motivirani. Širino in kompleksnost
novega znanja smo poskušali doseči z uporabo miselnih vzorcev.
2.1.2 Namen
Namen magistrskega dela je raziskati učinkovitost miselnih vzorcev pri usvajanju novih
znanj pri temi industrija v domači pokrajini. Osredotočili smo se na pridobivanje celostnega,
povezanega znanja s poudarkom na VITR.
2.1.3 Raziskovalni cilji
Glede na problematiko so cilji empiričnega dela naslednji:
1. Izdelati in izvesti model poučevanja z uporabo miselnih vzorcev pri temi industrija v domači pokrajini.
2. Evalvirati model z vidika napredka in težav učencev pri zapisu miselnih vzorcev.
3. Evalvirati model z vidika obsega in povezanosti novega znanja.
Metodologija
a. Metoda in raziskovalni pristop
V okviru magistrske naloge smo v 4. razredu izvedli akcijsko raziskavo, ki je imela dva
akcijska koraka. Izvajanje akcijske raziskave je potekalo 5 šolskih ur.
Namen prvega akcijskega koraka je bilo izdelati miselni vzorec o industriji v domači
pokrajini v obliki miselnega vzorca. Učenci so se izognili linearnemu beleženju podatkov ter
se zapisovanja lotili na drugačen način. Namen akcijskega koraka je bil, da se učenci ob učenju
o industriji navadijo povezovanj znanj med seboj, kar dosežemo z miselnim vzorcem. V miselni
vzorec z naslovom industrija smo vnesli vse značilnosti industrije in prav tako vplive industrije
na okolje, prebivalstvo, umetnost. Ob zaključku izdelave miselnega vzorca smo akcijski korak
zaključili z evalvacijo o izdelavi miselnih vzorcev ter evalvacijo vsebine miselnih vzorcev.
Učenci so dobili povratno informacijo. Prvi akcijski korak je potekal 4 šolske ure.
Vodičar, Urška (2019): Učenje z miselnimi vzorci pri družbi v 4. razredu. Magistrsko delo. Ljubljana: UL PEF.
23
Namen drugega akcijskega koraka je bilo ponovno izdelati miselni vzorec o industriji v
domači pokrajini, vendar tokrat samostojno. Učenci so morali upoštevati značilnosti miselnega
vzorca in hkrati prikazati čim več povezanega znanja, ki so ga usvojili skozi izdelavi prvega
miselnega vzorca. Drugi akcijski korak je potekal 1. šolsko uro.
Izbrali smo neeksperimentalno in kvalitativno raziskavo.
b. Vzorec
Naš vzorec je bil neslučajnostni in namenski. V raziskavo je bilo vključenih 17 učencev 4.
razreda ene izmed osnovnih šol v Ljubljani. Raziskava je potekala v šolskem letu 2016/2017.
c. Opis postopka zbiranja podatkov
Podatke smo zbirali skozi učne ure, izvedene v 4. razredu pri predmetu družba:
- s pomočjo izdelkov učencev (miselni vzorci), - preverjanjem predznanja in končnega znanja (miselni vzorci) ter - z opazovanjem z udeležbo.
Izdelki učencev so bili naš vir informacij. Ko so učenci izdelali svoje izdelke, smo njihove
miselne vzorce fotografirali. Miselni vzorci so nam prikazali obseg učenčevega usvojenega
znanja in povezanost novega znanja z že usvojenim ter napredek in težave pri zapisovanju
miselnih vzorcev.
Ob pričetku poučevanja smo preverili predznanje učencev s pomočjo miselnega vzorca. Učenci
so morali zapisati, kaj si predstavljajo z besedo industrija. Na sredino papirja so napisali naslov
in nato zraven zapisali ključne besede, ki so jih povezali z naslovom. Ko so zaključili s
pisanjem, smo fotografirali vsak izdelek, iz katerega je razvidno predznanje učencev.
Skozi razne aktivnosti so učenci svoj miselni vzorec dopolnjevali in s tem usvajali znanje. Za
vsako novo obravnavano področje industrije so imeli določeno barvo, s katero so dopolnjevali
miselni vzorec. Ko smo končali z obravnavo celotne zastavljene snovi, smo zopet fotografirali
izdelke učencev, ki so nam pokazali vsebinski zapis ter značilnosti miselnega vzorca.
Končno znanje smo preverili z izdelavo popolnoma novega miselnega vzorca. Učenci so v tem
miselnem vzorcu prikazali svoje usvojeno znanje o industriji ter svoje poznavanje značilnosti
miselnih vzorcev. Ko so učenci svoje izdelke zaključili, smo njihove novo nastale miselne
vzorce ponovno fotografirali.
Ves čas vodenja šolskih ur smo opazovali učence pri izdelavi miselnih vzorcev. Opazovali smo
njihove odzive ali vprašanja na določeno temo ter njihove odgovore in opazovanja zabeležili.
d. Postopki obdelave podatkov
Naredili smo vsebinsko kvalitativno in delno kvantitativno analizo zbranih podatkov.
Vsebinsko kvalitativno analizo smo naredili s pomočjo miselnih vzorcev. Pri vsakemu
učencu smo naredili analizo njegovih treh miselnih vzorcev – miselni vzorec predznanja,
Vodičar, Urška (2019): Učenje z miselnimi vzorci pri družbi v 4. razredu. Magistrsko delo. Ljubljana: UL PEF.
24
vodeni miselni vzorec ter miselni vzorec preverjanja znanja ter primerjali miselne vzorce med
seboj. Ugotavljali smo obseg in povezanost novega znanja.
Delno kvantitativno analizo smo izvedli na enak način kot vsebinsko kvalitativno analizo.
Ponovno smo primerjali tri miselne vzorce vsakega učenca posebej – miselni vzorec
predznanja, vodeni miselni vzorec ter miselni vzorec končnega znanja, vendar smo se tokrat
osredotočili na število ključnih besed, število uporabljenih povezav ter uporabljeno število barv.
Rezultati
2.3.1 Analiza
Opis in analiza učnih ur
Pred pričetkom izvajanja raziskave sem se seznanila z učenci 4. razreda na njihovi
osnovni šoli v Ljubljani. V razredu sem bila pozorna na ra