81
NARAVOSLOVJE ZA 6. RAZRED DEVETLETNE OSNOVNE ŠOLE PREDLOG TEMATSKEGA NAČRTA avtorji: Saša Aleksij Glažar, Mitja Slavinec, Polonca Sabolek, Metka Kralj Predlog se navezuje na didaktični komplet Saša Aleksij Glažar, Metka Kralj, Mitja Slavinec, Uroš Herlec Naravoslovje za 6. razred 2004, DZS Vrstni red učnih tem (poglavij) v učbeniku, delovnem zvezku in priročniku za učitelje sledi učnemu načrtu, ki pa ga lahko spreminjamo glede na pokrajinsko območje in podnebne razmere kraja, v katerem je šola. V tem predlogu smo glede na letni čas temo Njiva in polje uvrstili v jesenski, teme Kamnine, Tokovi in energija ter Barve v zimski, temi Vrt in Travnik pa v spomladanski čas. Poleg obveznih tem obravnavamo tudi izbirno temo. Specifične opombe so zapisane pri ustreznih temah. 1

NARAVOSLOVJE ZA 6vedez.dzs.si/datoteke/tnnar6.doc · Web viewUčni pripomočki: učbenik, sheme (razpiranje oceanskih in celinskih plošč, nastanek kamnin, kamninski krog), vzorci

  • Upload
    others

  • View
    2

  • Download
    0

Embed Size (px)

Citation preview

Page 1: NARAVOSLOVJE ZA 6vedez.dzs.si/datoteke/tnnar6.doc · Web viewUčni pripomočki: učbenik, sheme (razpiranje oceanskih in celinskih plošč, nastanek kamnin, kamninski krog), vzorci

NARAVOSLOVJE ZA 6. RAZRED DEVETLETNE OSNOVNE ŠOLE

PREDLOG TEMATSKEGA NAČRTA

avtorji: Saša Aleksij Glažar, Mitja Slavinec, Polonca Sabolek, Metka Kralj

Predlog se navezuje na didaktični komplet

Saša Aleksij Glažar, Metka Kralj, Mitja Slavinec, Uroš HerlecNaravoslovje za 6. razred 2004, DZS

Vrstni red učnih tem (poglavij) v učbeniku, delovnem zvezku in priročniku za učitelje sledi učnemu načrtu, ki pa ga lahko spreminjamo glede na pokrajinsko območje in podnebne razmere kraja, v katerem je šola. V tem predlogu smo glede na letni čas temo Njiva in polje uvrstili v jesenski, teme Kamnine, Tokovi in energija ter Barve v zimski, temi Vrt in Travnik pa v spomladanski čas. Poleg obveznih tem obravnavamo tudi izbirno temo. Specifične opombe so zapisane pri ustreznih temah.

1

Page 2: NARAVOSLOVJE ZA 6vedez.dzs.si/datoteke/tnnar6.doc · Web viewUčni pripomočki: učbenik, sheme (razpiranje oceanskih in celinskih plošč, nastanek kamnin, kamninski krog), vzorci

ŽIVA IN NEŽIVA NARAVA

Predvideni minimalni standardi znanjaUčenci: vedo, da so voda, tla, zrak, toplota in svetloba sestavni deli nežive narave; razlikujejo med živo in neživo naravo; opišejo vlogo mikroorganizmov v naravi; vedo, da so za obstoj živih bitij potrebne določene življenjske razmere; pojasnijo soodvisnost žive in nežive narave.

NA

U

RA UČNA

VSEBINAOPERATIVNI CILJI DEJAVNOSTI OBLIKE IN

METODE DELA; UČNI PRIPOMOČKI

PRIDOBLJENO ZNANJE

1. Živa bitja in njihovo okolje

Učenci: ugotovijo, da vsako živo bitje

živi v nekem okolju; ugotovijo, da okolje tvorita živa

in neživa narava; spoznajo, da okolje zagotavlja

živemu bitju preživetje; znajo razlikovati živo naravo

od nežive.

Učenci se seznanijo z operativnimi cilji predmeta, načini dela, preverjanja in ocenjevanja znanja ter učnimi gradivi.Z opazovanjem različnih predmetov, živih organizmov ali slik in v pogovoru z učiteljem ter med seboj učenci razlikujejo med živimi bitji in neživo naravo.

Frontalna in skupinska oblika

Metode dela: razlaga učitelja, pogovor učitelja z

učenci in učenci med seboj.

Učni pripomočki:različni predmeti (neživa narava), živi organizmi (živa narava, npr. hrček v kletki, ribica v akvariju, paličnjaki …), slike živih bitij v njihovem okolju

Okolje je vse, kar obdaja živo bitje.Dejavniki okolja so sestavine okolja ali razmere, ki na kakršen koli način lahko vplivajo na živa bitja (npr. temperatura, vlažnost, svetloba, prostor, druga živa bitja).Neživa narava so vse snovi, ki jih najdemo v naravi in ne sestavljajo živih bitij (npr. kamnine, voda, zrak, prst, rude).Živa narava so živa bitja (živali, rastline, glive, bakterije).

2. 3.

Živa in neživa narava sta povezani

Učenci: spoznajo da živa bitja

spreminjajo okolje; izvedo, da so snovi v živi in

DZ, 1. vaja:Živo bitje v svojem okoljuUčenci opazujejo,

Skupinska in individualna oblika

Metode dela:

Organske snovi so snovi, ki jih najdemo predvsem v živi naravi. Vse vsebujejo ogljik in vodik, lahko pa še druge

2

Page 3: NARAVOSLOVJE ZA 6vedez.dzs.si/datoteke/tnnar6.doc · Web viewUčni pripomočki: učbenik, sheme (razpiranje oceanskih in celinskih plošč, nastanek kamnin, kamninski krog), vzorci

neživi naravi podobne in včasih tudi enake;

se zavedo, da smo tudi ljudje del narave;

povežejo rastline kot proizvajalce hrane, živali in glive pa kot porabnike hrane;

spoznajo, da so mikroorganizmi razkrojevalci;

razumejo, kako pride do kroženja snovi med neživo in živo naravo in da se snovi ob tem spreminjajo.

zapisujejo opažanja in jih analizirajo, odgovorijo na vprašanja. Ugotovijo povezavo med živo in neživo naravo.

Učenci lahko uprizorijo didaktično igro –povezava med razkrojevalci, rastlinami, živalmi in človekom. S tem tudi preverimo usvojeno znanje.

pogovor med učiteljem in učenci ter učenci med seboj,

igra vlog.

Učni pripomočki:delovni zvezek, predmeti in organizmi v učilnici, na dvorišču

elemente. Tako se imenujejo zato, ker so včasih mislili, da organske snovi nastanejo samo v živih bitjih – organizmih. Danes jih znamo narediti tudi v laboratoriju, npr. vitamin C.Anorganske snovi so vse snovi, ki niso organske; sestavljajo neživo naravo, obenem pa so tudi sestavine žive narave (npr. apnenec, kremen, voda, ogljikov dioksid, kuhinjska sol).

3

Page 4: NARAVOSLOVJE ZA 6vedez.dzs.si/datoteke/tnnar6.doc · Web viewUčni pripomočki: učbenik, sheme (razpiranje oceanskih in celinskih plošč, nastanek kamnin, kamninski krog), vzorci

NJIVA IN POLJE

Predvideni minimalni standardi znanjaUčenci:

poznajo vlogo in zgradbo korenin; razlikujejo med koreninami enokaličnic in dvokaličnic; poznajo pomen stebla ter osnovno razliko med olesenelim in zelnatim steblom; na primeru povežejo predstavnike živali in rastlin v prehranjevalno verigo in prehranjevalni splet; vedo, da rastline potrebujejo za rast vodo, svetlobo, primerno temperaturo, zrak in mineralne snovi; razumejo pomen rastlin v prehrani rastlinojedih in mesojedih živali; razložijo kroženje snovi v naravi na primeru dogajanja v antropogenem ekosistemu.

NA

U

RA

UČNA VSEBINA

OPERATIVNI CILJI DEJAVNOSTI OBLIKE IN METODE DELA;UČNI PRIPOMOČKI

PRIDOBLJENO ZNANJE

4.5.

Obdelovanje zemlje

Učenci: ločijo med ekosistemom, na

katerega močno vpliva človek (antropogenim ekosistemom), in naravnim ekosistemom;

razumejo pomen rastlin v prehrani ljudi;

zavedo se zgodovinskih sprememb, ki so se pojavile s poljedelstvom;

poznajo kolobarjenje; povežejo intenzivno

obdelovanje zemlje z zmanjševanjem rodovitnosti prsti;

vedo, da je rodovitnost prsti odvisna od količine mineralnih snovi v njej;

primerjajo kompost, hlevski

DZ, 5. vaja:Vlažnost njivske prstiUčenci opravijo vajo skupinsko. Če je možno, imamo blok uro. Delo razdelimo v dva dela.1. Nabiranje materiala: učenci naberejo 4–5 kg prsti na različnih krajih na njivi. Ob tem z učenci ponovimo značilnosti njive in polja.2. Praktično delo po navodilih v delovnem zvezku v naravoslovni učilnici

Skupinska oblika.

Metode dela: terensko delo, razlaga učitelja, pogovor med

učiteljem in učenci ter učenci med seboj.

Učni pripomočki:lopatka, plastične vrečke, pladenj, lončki, tehtnica, plastenka z oznako prostornine 50 mL, beležka, svinčnik

Njiva je obdelana površina, kjer raste večinoma samo ena vrsta kulturnih rastlin.Polje je večja obdelana površina, na kateri pridelujemo eno ali več vrst kulturnih rastlin. Lahko je sestavljeno iz več njiv.Gnojilo je dodatek prsti. Vsebuje veliko mineralnih snovi in izboljša njeno rodovitnost.Kompost je zmes ostankov rastlin, včasih tudi kuhinjskih odpadkov, ki jo bakterije in drobne živali delno razkrojijo v mineralne snovi.

4

Page 5: NARAVOSLOVJE ZA 6vedez.dzs.si/datoteke/tnnar6.doc · Web viewUčni pripomočki: učbenik, sheme (razpiranje oceanskih in celinskih plošč, nastanek kamnin, kamninski krog), vzorci

gnoj in mineralna gnojila; naštejejo mineralne snovi, ki

jih rastline potrebujejo za rast; merijo in zapisujejo podatke

ter poročajo o rezultatih poskusa.

6.7.

Poljski pridelki

Učenci: naštejejo nekaj poljščin, ki

uspevajo pri nas; poznajo uporabo poljščin; vedo, kaj je žitno zrno; ločijo med semenom

enokaličnice in semenom dvokaličnice;

razumejo, kaj je umetni izbor; znajo opisati primer umetnega

izbora; sklepajo, da so žita

vetrocvetke; vedo, da se krompir

razmnožuje z gomolji in s semeni;

natančno opazujejo in razvrščajo semena;

spoznajo metodo eksperimentiranja.

Učenci na medmrežju iščejo podatke o različnih poljščinah in spoznavajo njihovo uporabo.Spoznajo značilne poljščine ter razložijo pojma krmna in industrijska rastlina.

DZ, 6. vaja:Raziskuj žitna zrnaUčenci opazujejo, opisujejo in razvrščajo različna žitna zrna.

Delo v dvojicah

Metode dela: delo z računalnikom, iskanje in urejanje

podatkov, pogovor med

učiteljem in učenci ter učenci med seboj.

Učni pripomočki:računalnik z dostopom do medmrežja

Skupinska oblika

Metode dela: razlaga učitelja, pogovor med

učiteljem in učenci ter učenci med seboj.

Učni pripomočki:mešanica žitnih zrn, manjše posodice, pinceta, lupa,

Poljščina je rastlina, ki jo pridelamo na polju.Industrijska rastlina je rastlina, ki jo gojimo na polju in jo pred uporabo industrijsko predelamo, npr. lan.Krmna rastlina je rastlina, ki jo pridelamo na polju in uporabljamo za krmo domačih živali, npr. koruza.Dednost je lastnost živega bitja in zagotavlja, da se lastnosti staršev prenesejo na potomce.Umetni izbor je postopek izboljševanja rastlin ali živali s tem, da človek izbere za razmnoževanje samo tiste predstavnike, ki imajo za človeka zaželeno lastnost. Z umetnim izborom so nastale različne sorte poljščin in domačih živali.Stročnice so rastline, katerih plodovi so stroki, npr. fižol, grah, leča, soja.

5

Page 6: NARAVOSLOVJE ZA 6vedez.dzs.si/datoteke/tnnar6.doc · Web viewUčni pripomočki: učbenik, sheme (razpiranje oceanskih in celinskih plošč, nastanek kamnin, kamninski krog), vzorci

milimetrski papir.8.11.

Podzemni deli rastlin

Učenci: spoznajo vlogo korenin; znajo po koreninskem sistemu

razlikovati enokaličnice od dvokaličnic;

opišejo, kako pride voda iz prsti do listov;

opišejo, v kateri smeri se voda pretaka po rastlini;

pojasnijo, kaj so rastlinske žile;

primerjajo korenine različnih poljščin;

naštejejo različne rastlinske dele, v katerih se lahko kopiči rezervna hrana;

se urijo v eksperimentalnem delu;

pri eksperimentalnem delu sodelujejo.

DZ, 7. vaja:Korenine črpajo vodoUčenci nastavijo poskus, ga opazujejo en teden, nato vpišejo končne rezultate, narišejo diagrame in odgovorijo na vprašanja.Tako s praktičnim delom ugotovijo vlogo korenine in znajo opisati pretok vode po rastlini.

Učenci na primeru koruze in fižola razlikujejo med koreninskim sistemom enokaličnic in dvokaličnic.

Skupinska oblika

Metode dela: praktično delo

učencev, pogovor učitelja z

učenci in učencev med seboj.

Učni pripomočki: 3 enako velike mlade rastline, 3 merilni valji, škarje

Skupinska oblika

Metode dela: opazovanje in

sklepanje na podlagi opažanj,

pogovor med učiteljem in učenci ter učenci med seboj.

Učni pripomočki:koreninski sistem, npr. koruze in fižola

Glavna korenina je korenina, ki zraste iz zasnove korenine v kalčku. Stranske korenine so korenine, ki izraščajo iz glavne korenine.Nadomestne korenine so korenine, ki zrastejo iz stebla ali lista; pogosto izraščajo v šopu.Koreninski laski so zelo tanki in kratki izrastki na površini korenine, s katerimi rastlina črpa vodo z raztopljenimi mineralnimi snovmi iz prsti.Koreninski vršiček je konec korenine, ki je prekrit s posebnim zaščitnim slojem in kjer korenina raste.Šopaste korenine so nadomestne korenine, ki v šopu izraščajo iz spodnjega dela stebla; značilne so za trave.Preobražene korenine so korenine, katerih glavna naloga ni več črpanje vode z raztopljenimi mineralnimi snovmi, temveč prevzamejo drugačne naloge, npr. kopičenje rezervnih hranilnih snovi pri korenju

6

Page 7: NARAVOSLOVJE ZA 6vedez.dzs.si/datoteke/tnnar6.doc · Web viewUčni pripomočki: učbenik, sheme (razpiranje oceanskih in celinskih plošč, nastanek kamnin, kamninski krog), vzorci

ali redkvi.

9. Steblo Učenci: spoznajo vlogo stebla; opišejo, kako pride voda iz

prsti v liste; opišejo, v kateri smeri se voda

pretaka po rastlini; pojasnijo, kaj so rastlinske

žile; naštejejo različne oblike

stebel; naštejejo različne rastlinske

dele, v katerih se lahko kopiči rezervna hrana;

se urijo v eksperimentalnem delu;

pri eksperimentalnem delu sodelujejo.

Učenci na primeru naravnega materiala spoznavajo različne vrste stebel in rešujejo problemske naloge.

Učitelj pokaže poskus, s katerim predstavi vlogo rastlinskih žil pri pretoku snovi.Nato si učenci pod mikroskopom ogledajo prerez stebla enokaličnice in dvokaličnice, ju med seboj primerjajo in skicirajo ter spoznajo njune razlike in podobnosti.

Skupinska oblika

Metode dela: pogovor učitelja z

učenci in učencev med seboj,

praktično delo učencev.

Učni pripomočki:različne vrste stebel (lesnata, zelnata, nadzemna preobražena, podzemna preobražena)

Metode dela: poskus, ki ga prikaže

učitelj, pogovor učitelja z

učenci, praktično delo

učencev, opazovanje,

zapisovanje opažanj, sklepanje.

Zelnato steblo je rastlinsko steblo, ki ne oleseni.Olesenelo steblo je rastlinsko steblo, ki oleseni; lahko ga imenujemo tudi deblo.Podzemno steblo je preobraženo steblo, ki raste pod zemljo, raste vodoravno, korenine pa navzdol iz njega.Nadzemno steblo je steblo, kakršnega ima velika večina rastlin, je zelnato ali olesenelo.Preobraženo steblo je steblo, katerega osnovna naloga ni več v tem, da nosi liste in cvetove, temveč prevzame drugačne naloge, npr. shranjevanje rezervnih hranilnih snovi ali obrambo; preobraženo steblo je lahko nadzemno ali podzemno.Pritlika je vodoravno rastoče plazeče steblo, s katerim se rastlina lahko nespolno razmnožuje.Stebelna vitica je preobraženo steblo, s katerim se rastlina ovija okoli opore.Stebelni trn je preobraženo

7

Page 8: NARAVOSLOVJE ZA 6vedez.dzs.si/datoteke/tnnar6.doc · Web viewUčni pripomočki: učbenik, sheme (razpiranje oceanskih in celinskih plošč, nastanek kamnin, kamninski krog), vzorci

koničasto steblo, ki služi obrambi rastline.

10. Živali na polju

Učenci: sklepajo, da na polju živijo

podobne živali kot na travniku in v gozdu;

vedo, da živali na polju večinoma živijo le občasno;

spoznajo najpogostejše živali na polju;

znajo definirati rastlinojede in mesojede živali;

znajo povezati organizme v kratko prehranjevalno verigo;

razumejo vlogo plenilcev v ekosistemu;

vedo, da so pesticidi strupeni; poznajo pojem biološke

zaščite; razumejo, zakaj se nekatere

strupene snovi v naravi kopičijo.

Učenci v ustrezni literaturi ali na medmrežju iščejo in spoznavajo različne živali na polju, njihovo povezanost ter vpliv pesticidov in insekticidov nanje. Pripravijo pisno poročilo in ga predstavijo razredu, lahko tudi v obliki didaktične igre, kjer učenci zaigrajo igro vlog rastlinojedih in mesojedih živali. Smiselno se v igro vključujejo tudi učenci, ki so iskali podatke o pesticidih in insekticidih.

Skupinska in individualna oblika.

Metode dela: pogovor učencev

med seboj in z učiteljem,

pisno in ustno poročanje,

igra vlog.

Učni pripomočki:računalnik z dostopom do medmrežja, literatura s podatki o živalih na polju, pesticidih in insekticidih

Rastlinojede živali so živali, ki se hranijo s hrano rastlinskega izvora.Mesojede živali so živali, ki se hranijo s hrano živalskega izvora.Pesticidi so strupene kemikalije, s katerimi v kmetijstvu uničujemo škodljivce.Insekticidi so skupina pesticidov, s katerimi uničujemo tiste škodljivce, ki so žuželke.Škodljivci so organizmi, ki uničujejo pridelek.Biološka zaščita je način uničevanja škodljivcev z njihovimi naravnimi sovražniki; uporaba živali, ki se hranijo s škodljivci.

12.13.

Rastline so vir hrane

Učenci: utrdijo pojem prehranjevalne

verige; spoznajo, da so rastline

proizvajalke hrane; vedo, kaj nastane v

fotosintezi; navedejo, iz česa nastane

sladkor v fotosintezi; navedejo, kaj je potrebno, da

Na podlagi že usvojenega znanja učenci zapišejo prehranjevalno verigo (kot motivacija).

Učenci opazujejo poskus, ki ga prikaže učitelj, in rešijo učni list.Nastajanje škroba v zelenih rastlinah.

Skupinska in frontalna oblika

Metode dela: pogovor učitelja z

učenci in učencev med seboj,

poskus, ki ga izvede učitelj,

opazovanje,

Fotosinteza je dogajanje v rastlinskih celicah, pri katerem se ogljikov dioksid in voda s pomočjo svetlobe in klorofila spojita v sladkor, nastane pa tudi kisik.Klorofil je zeleno barvilo v rastlinskih celicah.Prehranjevalna veriga je zaporedje živih bitij, ki so

8

Page 9: NARAVOSLOVJE ZA 6vedez.dzs.si/datoteke/tnnar6.doc · Web viewUčni pripomočki: učbenik, sheme (razpiranje oceanskih in celinskih plošč, nastanek kamnin, kamninski krog), vzorci

v rastlini lahko nastane sladkor;

razumejo, da fotosinteza povezuje neživo in živo naravo;

spoznajo, da brez svetlobe in zelenih rastlin ne bi bilo hrane.

Prisotnost škroba v listu dokažemo z reakcijo z jodovico. V ta namen si izberemo dva lista na rastlini pelargonije. Enega pustimo osvetljenega, drugega pa 2 dni zavijemo z aluminijevo folijo. Nato lista odtržemo, odstranimo aluminijevo folijo in namočimo za nekaj sekund v vrelo vodo; s tem ustavimo fotosintezno reakcijo. Lista nato damo vsakega v eno čašo z etanolom in segrevamo na vodni kopeli. Ko se lista razbarvata, ju s pinceto vzamemo iz etanola in počakamo, da se posušita. Posušena lista damo v kristalizirko z jodovico in opazujemo, ali se list obarva modro do modro vijolično. List, ki je bil osvetljen, je fotosintetiziral, v njem je nastal škrob in se zato z jodovico obarva temnomodro. V neosvetljenem listu, kjer škrob ni nastajal, se je zaloga škroba pa se je porabila. Zato se ta list ne obarva temnomodro.

zapisovanje opažanj in sklepanje,

domača naloga.

Učni pripomočki:učni list, rastlina pelargonije, aluminijeva folija, posoda z vročo vodo, 96-odstotna raztopina etanola, 0,2-odstotna jodovica, 2 čaši, kristalizirka, pinceta, steklena palčka, papirnata brisača

drug drugemu hrana; vedno se začne z rastlino.

9

Page 10: NARAVOSLOVJE ZA 6vedez.dzs.si/datoteke/tnnar6.doc · Web viewUčni pripomočki: učbenik, sheme (razpiranje oceanskih in celinskih plošč, nastanek kamnin, kamninski krog), vzorci

Učenci spoznajo pogoje za potek fotosinteze, produkte fotosinteze ter pomen fotosinteze za življenje na Zemlji.

Na podlagi usvojenega znanja za domačo nalogo rešijo vajo v delovnem zvezku (str. 72) Kako izkoriščamo sončno energijo?

Če ne obravnavamo izbirne teme Rastlinjak in sobne rastline, tukaj obdelamo učno enoto List je najpomembnejši rastlinski organ.

NA

U

RA

UČNA VSEBINA

OPERATIVNI CILJI DEJAVNOSTI OBLIKE IN METODE DELA;UČNI PRIPOMOČKI

PRIDOBLJENO ZNANJE

1. List je najpomembnejši rastlinski organ

Učenci: naštejejo naloge lista; definirajo organ; znajo po listih rastlino uvrstiti

med enokaličnice ali dvokaličnice;

naštejejo dele lista; opišejo, kaj se pretaka po

rastlini od korenin v liste in iz listov v korenine;

vedo, kaj so žile; razumejo, zakaj rastlina oveni; opazujejo in beležijo svoja

DZ, 12. vaja:Voda izhlapeva iz listovUčenci opravijo poskus, opažanja vpisujejo v preglednico in spoznavajo pomen lista.Učitelj nadzira delo učencev in jim daje natančna navodila za pripravo in pravilno ter varno opravljanje poskusa. Pove jim, kako natančno opazovati in zapisovati

Skupinska oblika

Metode dela: praktično delo

učencev, opazovanje in

sklepanje na podlagi opažanj.

Učni pripomočki: po 2 rastlini treh vrst sobnih rastlin, 3 prozorne plastične vrečke, izolirni

Listne reže so odprtinice večinoma na spodnji površini lista. Skozi nekatere izhajajo iz rastline voda, ogljikov dioksid in kisik, v rastlino pa prihajata ogljikov dioksid in kisik.Transpiracija je izhlapevanje vode iz rastline skozi listne reže.

10

Page 11: NARAVOSLOVJE ZA 6vedez.dzs.si/datoteke/tnnar6.doc · Web viewUčni pripomočki: učbenik, sheme (razpiranje oceanskih in celinskih plošč, nastanek kamnin, kamninski krog), vzorci

opažanja. opažanja.

Nato učenci opazujejo lista eno- in dvokaličnice ter ugotovijo razlike in podobnosti. Na osnovi učiteljeve razlage spoznajo zgradbo lista.

trak, vazelin, ravnilo z merilom

Delo v dvojicah

Metode dela: opazovanje in

sklepanje na podlagi opažanj,

razlaga učitelja in pogovor.

Učni pripomočki:lista eno- in dvokaličnice

11

Page 12: NARAVOSLOVJE ZA 6vedez.dzs.si/datoteke/tnnar6.doc · Web viewUčni pripomočki: učbenik, sheme (razpiranje oceanskih in celinskih plošč, nastanek kamnin, kamninski krog), vzorci

SNOVI

Predvideni minimalni standardi znanjaUčenci: na konkretnih primerih opredelijo snovi, iz katerih so predmeti; razvrstijo snovi na naravne in izdelane; prepoznajo znake za označevanje nevarnih snovi; seznanijo se z uporabo apnenca v gradbeništvu.

NA

U

RA

UČNA VSEBINA

OPERATIVNI CILJI DEJAVNOSTI OBLIKE IN METODE DELA; UČNI PRIPOMOČKI

PRIDOBLJENO ZNANJE

14.15.

Materiali so snovi

Nafta je surovina za vrsto snovi

Iz steklenih črepinj lahko naredimo novo steklo

Učenci: povežejo pojma snov in

material; spoznajo razdelitev snovi na

tiste, ki so v naravi, in tiste, ki jih izdelamo;

definirajo pojem surovine, same surovine pa razdelijo na obnovljive in neobnovljive;

spoznajo nafto kot pomembno surovino za vrsto snovi;

poznajo uporabo sekundarnih surovin;

iz sheme razberejo zaporedje postopkov pri pridobivanju novega papirja iz starega.

DZ, 2. vaja:Materiali so snovi, 1., 2. in 3. delZ vajami v delovnem zvezku povežemo pojme predmet, material in snov.Učencem pokažemo različne predmete in jih vprašamo, iz katerih snovi so narejeni ter zakaj je posamezen predmet narejen iz določene snovi. Skupaj z učenci razvijemo kriterije za razvrščanje snovi na naravne in narejene. Na primeru uporabe lesa kot surovine za papir razložimo pojem obnovljivih surovin. Z uporabo sheme v učbeniku predstavimo nafto kot neobnovljivo surovino, njeno uporabo in pomen za življenje. Učenci ponovijo, kar

Skupinska oblika

Metode dela: uporaba učbenika in

delovnega zvezka, pogovor med učiteljem

in učenci, reševanje nalog v

delovnem zvezku v povezavi z vsebino v učbeniku,

razlaga novih pojmov ob uporabi shem v učbeniku.

Učni pripomočki: učbenik, delovni zvezek, predmeti iz različnih snovi, sheme

Materiali so snovi, iz katerih so narejeni predmeti. Snovi so naravne in pridobljene. Nafta, premog in rude so neobnovljive surovine. Les je obnovljiva surovina. Sekundarne surovine so odpadne snovi, ki jih znova uporabimo za izdelavo novih predmetov. Postopek imenujemo recikliranje.

12

Page 13: NARAVOSLOVJE ZA 6vedez.dzs.si/datoteke/tnnar6.doc · Web viewUčni pripomočki: učbenik, sheme (razpiranje oceanskih in celinskih plošč, nastanek kamnin, kamninski krog), vzorci

že vedo o ločenem zbiranju in ponovni uporabi komunalnih odpadkov. Recikliranje ponazorimo z uporabo steklenih črepinj za izdelavo steklenih izdelkov (shema v učbeniku). Učenci ugotovijo, da pri tem postopku prihranimo surovine in energijo.

13

Page 14: NARAVOSLOVJE ZA 6vedez.dzs.si/datoteke/tnnar6.doc · Web viewUčni pripomočki: učbenik, sheme (razpiranje oceanskih in celinskih plošč, nastanek kamnin, kamninski krog), vzorci

16. Apnenec – surovina vgradbeništvu

Učenci: se seznanijo z uporabo

apnenca v gradbeništvu; spoznajo pripravo žganega in

gašenega apna in njuno uporabo v gradbeništvu;

ugotovijo, zakaj se malta na zraku strdi.

Učenci ponovijo, kar vedo o gradbenih materialih in uporabi apnenca za pripravo žganega apna. S shemo stare peči v učbeniku razložimo osnove pridobivanja žganega apna. Razlago povežemo s sliko sodobne industrijske peči v učbeniku. Učence vprašamo, kako pripravimo malto in zakaj se malta strdi. Lahko tudi pripravimo malto in povežemo koščke opeke ter ocenimo čas, v katerem se bo malta strdila. S pomočjo sheme v učbeniku razložimo povezavo med apnencem, žganim apnom in gašenim apnom. Pri tem poudarimo, da ogljikov dioksid iz zraka povzroči, da se malta strdi.

Skupinska oblika

Metode dela: uporaba učbenika, pogovor med učiteljem

in učenci ter učenci med seboj,

branje shem in sklepanje na osnovi podatkov,

poskus, ki ga naredijo učenci; delo v skupinah,

sklepanje na osnovi ugotovitev pri poskusu.

Učni pripomočki: učbenik, shema za industrijsko pridobivanje žganega apna iz apnenca, shemi za pripravo malte in betona; krožna shema za pripravo žganega in gašenega apna iz apnenca in pretvorbo gašenega apna pri strjevanju nazaj v apnenec

Apnenec je surovina za žgano apno ter za proizvodnjo cementa in stekla. Žgano apno je kalcijev oksid, ki ga dobimo pri segrevanju kalcijevega karbonata,Gašeno apno je kalcijev hidroksid, ki ga dobimo iz kalcijevega oksida in vode.

Snovi, s katerimi moramo ravnati previdno

Učenci: spoznajo, da je vrsta snovi

nevarnih in da moramo z njimi ravnati pravilno;

se seznanijo z označevanjem snovi glede na nevarnost;

spoznajo nekatere načine shranjevanja nevarnih snovi.

DZ, 2. vaja:Materiali so snovi, 4. delUčenci v pogovoru z učiteljem spoznajo pomen opozorilnih znakov za nevarnost snovi ter se seznanijo z navodili za pravilno ravnanje s snovmi.

Skupinska oblika

Metode dela: uporaba učbenika in

delovnega zvezka, pogovor med učiteljem

in učenci ter učenci med seboj,

Nevarne snovi so označene z znaki za nevarnost snovi.

14

Page 15: NARAVOSLOVJE ZA 6vedez.dzs.si/datoteke/tnnar6.doc · Web viewUčni pripomočki: učbenik, sheme (razpiranje oceanskih in celinskih plošč, nastanek kamnin, kamninski krog), vzorci

Učenci spoznajo, da lahko iz znakov na embalaži sklepajo na lastnosti snovi.Med šolskim letom ob ustrezni učni vsebini utrjujemo poznavanje opozorilnih znakov in pravilnega ravnanja s snovmi.

branje besedila in sklepanje,

reševanje nalog v delovnem zvezku v povezavi z vsebino v učbeniku.

Učni pripomočki: učbenik, različna čistila in druge snovi iz gospodinjstva, s katerimi moramo biti pri delu pazljivi

17.18.19.

1. pisni preizkus znanja

Učenci z učiteljem ponovijo učno snov, pišejo test, pregledajo odgovore in

napišejo popravo.

15

Page 16: NARAVOSLOVJE ZA 6vedez.dzs.si/datoteke/tnnar6.doc · Web viewUčni pripomočki: učbenik, sheme (razpiranje oceanskih in celinskih plošč, nastanek kamnin, kamninski krog), vzorci

KAMNINE

Predvideni minimalni standardi znanjaUčenci: razlikujejo vrste kamnin glede na nastanek; poznajo značilne primere kamnin v svoji okolici; razlikujejo minerale po trdoti in poznajo metodo relativnega določanja trdote.

NA

U

RA UČNA

VSEBINAOPERATIVNI CILJI DEJAVNOSTI OBLIKE IN

METODE DELA;UČNI PRIPOMOČKI

PRIDOBLJENO ZNANJE

20. Zemlja

Vrste kamnin (uvod)

Učenci: spoznajo, da je Zemlja eden

izmed planetov Osončja; naučijo se osnov o sestavi

Zemlje; spoznajo vedo geologijo; spoznajo definiciji za

kamnine in minerale; znajo razlikovati pojma

kamnina in mineral in ju med seboj povezati;

znajo povezati premikanje kontinentalnih in oceanskih plošč z nastankom oceanov, gorovij in vulkanov;

razumejo, da je Zemlja dinamičen planet;

spoznajo nastanek osnovnih vrst kamnin.

Učenci ponovijo, kar že vedo o Zemlji pri predmetu geografija; pri tem jim je v pomoč shema v učbeniku. Z učiteljevo pomočjo učenci definirajo pojem geologija. Z risbo razpiranj celinskih in oceanskih plošč razložimo nastanek vulkanov. Opredelimo razliko med magmo in lavo ter definiramo pojem kamnina.

Na primerih razložimo razliko med kamnino in mineralom.

Frontalna in skupinska oblika.

Metode dela: uporaba učbenika, pogovor med

učiteljem in učenci, razlaga novih pojmov

ob uporabi shem v učbeniku.

Učni pripomočki: učbenik, sheme, primerki kamnin in mineralov (npr. granit/granodiorit, kremen …)

Geologija je veda o nastanku, razvoju in sestavi Zemlje in življenja na njej. Magma je silikatna talina, v kateri so kristali in plini.Lava je magma, ki se izliva na zemeljsko površje.

16

Page 17: NARAVOSLOVJE ZA 6vedez.dzs.si/datoteke/tnnar6.doc · Web viewUčni pripomočki: učbenik, sheme (razpiranje oceanskih in celinskih plošč, nastanek kamnin, kamninski krog), vzorci

S shemo vulkana v učbeniku ponazorimo nastanek različnih vrst kamnin.

Minerali so naravne trdne snovi z urejeno notranjo kristalno strukturo, značilno kemijsko sestavo in fizikalnimi lastnostmi. Kamnine so naravni skupki zrn enega ali več mineralov.

21. Vrste kamnin(nadaljevanje)

Učenci eksperimentalno ugotavljajo vrste kamnin.

DZ, 3. vaja: Prepoznavanje kamnin Z vajo učenci spoznajo razliko med mineralom in kamnino ter se naučijo razvrščati kamnine na osnovi videza vzorcev ter slik tipičnih primerov posameznih vrst kamnin. Nato učenci s poskusom ugotovijo, da z reakcijo z razredčeno klorovodikovo kislino lahko določijo prisotnost kalcita v vzorcih mineralov in kamnin ter tudi v lupinah školjk

Skupinska oblika, delo v dvojicah

Metode dela: praktično delo

učencev, primerjanje, ugotavljanje na

podlagi opažanj, razvrščanje, upoštevanje varnosti

pri praktičnem delu.

Učni pripomočki: delovni zvezek, kosi kamnin velikosti okrog 9 x 13 cm, kladivo (za razbijanje kamnin); zaščita za delovno površino (časopisni papir), označevalni listki in pisalo, primerjalna šolska zbirka značilnih kamnin in mineralov zaščitna

17

Page 18: NARAVOSLOVJE ZA 6vedez.dzs.si/datoteke/tnnar6.doc · Web viewUčni pripomočki: učbenik, sheme (razpiranje oceanskih in celinskih plošč, nastanek kamnin, kamninski krog), vzorci

očala, razredčena raztopina klorovodikove kisline v steklenički s kapalko, papirnate brisačke za brisanje kapljic kisline s površine kamnin, polževa hišica ali lupina školjke

22. Magmatske kamnine

Učenci: spoznajo definicijo globočnin

in predornin kot magmatskih kamnin;

opredelijo granodiorit kot najpogostejšo globočnino v Sloveniji;

opredelijo bazalt kot najpogostejšo predornino;

opredelijo vulkansko steklo kot predornino;

poiščejo vzorce magmatskih kamnin.

Učencem pokažemo vzorce magmatskih kamnin: globočnina – granodiorit, predornina – bazalt, kremen, vulkansko steklo.Z lupo ugotovijo, da je granodiorit kamnina, v kateri so vidni različni minerali. Učence opozorimo na pomen kremena pri razvoju civilizacije. Kremen je tudi surovina pri izdelavi stekla.Učenci spoznavajo značilnosti in lastnosti posameznih kamnin in mineralov na osnovi slik, vzorcev, podatkov o lastnostih iz učbenika, pa tudi na medmrežju.

Frontalna in skupinska oblika

Metode dela: razlaga učitelja in

pogovor med učiteljem in učenci ter učenci med seboj,

opazovanje vzorcev pod lupo.

Učni pripomočki: učbenik, sheme, vzorci kamnin in mineralov, slike kamnin in mineralov, računalnik z dostopom do medmrežja

Magmatske kamnine so skupina kamnin, nastalih pri kristalizaciji in strjevanju magme zaradi ohlajanja. Glede na globino, na kateri se magma strdi, in s tem glede na hitrost ohlajanja, se magmatske kamnine delijo na globočnine in predornine. Globočnine nastanejo pri počasnem ohlajevanju, kristalizaciji in strjevanju magme v velikih globinah. Prepoznamo jih po večjih in enakomerno velikih mineralnih zrnih.Predornine nastanejo iz magme s hitrim ohlajanjem blizu Zemljine površine ali iz lave, ki se izlije na zemeljsko površje.

18

Page 19: NARAVOSLOVJE ZA 6vedez.dzs.si/datoteke/tnnar6.doc · Web viewUčni pripomočki: učbenik, sheme (razpiranje oceanskih in celinskih plošč, nastanek kamnin, kamninski krog), vzorci

Prepoznamo jih po neenakomerno velikih mineralnih zrnih v steklasti ali drobnozrnati osnovi.Vulkansko steklo (obsidian) je predornina, ki navadno nastane pri najhitrejšem ohlajevanju lave na površini ali v stiku z vodo; je amorfno, tj. nima kristalne strukture.

23. Sedimentne kamnine

Učenci: spoznajo izvor in nastanek

sedimentov ali usedlin, spoznajo nevezane in

vezane sedimentne kamnine, ki nastanejo s povezovanjem manjših in večjih delcev mineralov in kamnin,

spoznajo sedimentne kamnine, ki nastanejo pri izločanju snovi iz vode zaradi izhlapevanja vode, izhajanja ogljikovega dioksida, segrevanja vode ali dejavnosti organizmov;

poiščejo in poimenujejo najbolj značilne vzorce sedimentnih kamnin.

Učitelj razloži učencem nastanek sedimentnih kamnin. V pogovoru z učenci ter na primerih iz 3. vaje v delovnem zvezku Prepoznavanje kamnin ponovimo vrste sedimentnih kamnin, opozorimo na nevezane in vezane sedimentne kamnine in določevanje apnenca v kamninah.

Frontalna oblika

Metode dela: razlaga učitelja, pogovor med

učiteljem in učenci ter učenci med seboj.

Učni pripomočki: učbenik, vzorci kamnin in mineralov, slike kamnin in mineralov, delovni zvezek

Sedimentne kamnine nastajajo iz usedlin zaradi nakopičenja drobcev kamnin in mineralov, ki so nastali ob razpadu predhodnih kamnin.Grušč je nevezan sediment iz oglatih ostrorobih delcev. Vezana, trdna kamnina iz takih delcev je breča.Prod je nevezan sediment iz zaobljenih delcev kamnin, večjih od 2 mm. Konglomerat pa je vezana kamnina iz zlepljenih enakih delcev. Pesek je nevezan sediment iz zaobljenih

19

Page 20: NARAVOSLOVJE ZA 6vedez.dzs.si/datoteke/tnnar6.doc · Web viewUčni pripomočki: učbenik, sheme (razpiranje oceanskih in celinskih plošč, nastanek kamnin, kamninski krog), vzorci

peščenih zrn, manjših od 2 mm. Peščenjak je vezana kamnina iz enakih delcev. Glina je nevezan sediment iz zelo drobnih zrnc, manjših od 0,002 mm; glinavec pa je vezana kamnina iz tako velikih zrn.

24. Metamorfne kamnineKamninski krog

Učenci: ponovijo, da se obsežni deli

celinske in oceanske skorje, ki tvorijo tektonske plošče, premikajo po plašču; na stikih med seboj bližajočih se plošč pa se deli manj goste celinske skorje dvignejo v gorovja, gostejša oceanska skorja pa tone globoko v Zemljin plašč;

v gorovjih so obsežni predeli dvignjeni in erodirani, v globokih jarkih, kjer tonejo, in v »koreninah« gorovij pa so kamnine podvržene zviševanju pritiska in temperature in s tem preobrazbi (metamorfozi);

spoznajo nastanek metamorfnih ali spremenjenih kamnin in na tej osnovi izpeljejo njihovo

Učence spomnimo na premikanje delov celinske in oceanske skorje po plašču ter s tem povezanem zviševanju pritiska in temperature v globini Zemljinega plašča ter posledične preobrazbe sedimentnih kamnin v metamorfne (npr. iz apnenca nastane marmor, iz glinenih usedlin skrilavci). Navežemo na kamninski krog, s katerim razložimo preobrazbe magmatskih, sedimentnih in metamorfnih kamnin.Učenci iz geološke karte Slovenije ugotovijo, katere vrste kamnin so pri nas in sklepajo o geoloških spremembah v preteklosti.

Frontalna in skupinska oblika

Metode dela: razlaga učitelja,

pogovor med učiteljem in učenci ter učenci med seboj,

branje sheme in sklepanje.

Učni pripomočki: učbenik, sheme (razpiranje oceanskih in celinskih plošč, nastanek kamnin, kamninski krog), vzorci in slike kamnin in mineralov

Metamorfne kamnine nastanejo, kadar se prvotne magmatske, sedimentne ali druge metamorfne kamnine spremenijo zaradi povečanja toplote, tlaka in drugih vplivov.Metamorfne spremembe so posledica razpada neobstojnih mineralov in rasti novih pravokotno na smer pritiskov. Marmor nastane s preobrazbo apnencev in dolomitov. Čisti marmorji, ki jih tvorita le kalcit in/ali dolomit, so beli, primesi pa jih obarvajo. Skrilavec nastane s preobrazbo glinavcev in

20

Page 21: NARAVOSLOVJE ZA 6vedez.dzs.si/datoteke/tnnar6.doc · Web viewUčni pripomočki: učbenik, sheme (razpiranje oceanskih in celinskih plošč, nastanek kamnin, kamninski krog), vzorci

definicijo; spoznajo marmor, gnajs in

skrilavec kot primere metamorfnih kamnin;

poiščejo in definirajo vzorce metamorfnih kamnin v Sloveniji;

razumejo svet kamnin kot sistem, kjer se ena vrsta kamnin pretvarja v drugo pod vplivom energije zunanjih erozijskih dejavnikov in notranje toplotne energije Zemlje;

spoznajo, da se kamnine spreminjajo v dolgih geoloških obdobjih.

drugih drobnozrnatih kamnin.Kamninski krog ponazarja pretvarjanje posameznih vrst kamnin med seboj in s tem kroženje snovi v naravi. Geološka karta Slovenije prikazuje razširjenost magmatskih, sedimentnih in metamorfnih kamnin v Sloveniji.

25. Kako kamninam in mineralom določamo trdoto?

Učenci: spoznajo trdoto kot

pomembno lastnost za razlikovanje mineralov in kamnin;

razumejo in znajo uporabiti Mohsovo trdotno lestvico;

spoznajo nekatere minerale, iz katerih so dragi kamni v nakitu.

DZ, 4. vaja:Kaj je trše?Učenci se seznanijo z Mohsovo trdotno lestvico. Učitelj pokaže, kako z razenjem ugotovimo, ali je preiskovani mineral mehkejši, trši ali pa ima enako trdoto kot primerjalni mineral iz Mohsove lestvice. Nato učenci z razenjem primerjajo trdoto vzorcev neoznačenih kamnin s kremenom ter odgovorijo na vprašanja.Naučijo se uporabljati podatke iz preglednic za razumevanje in tolmačenje

Delo v dvojicah

Metode dela: pogovor med

učiteljem in učenci ter učenci med seboj,

poskus, ki ga prikaže učitelj,

praktično delo učencev,

reševanje problemskih nalog v delovnem zvezku.

Učni pripomočki: učbenik, delovni zvezek,

Trdota minerala je njegov odpor proti delovanju mehanske sile, s katero ga razimo z istim ali drugim mineralom ali drugo snovjo, za katero poznamo trdoto. Trši mineral razi, tj. poškoduje mehkejšega. Za določitev minerala je poznavanje njegove trdote pogosto nujno potrebna lastnost. Trdoto podajamo primerjalno glede na trdoto enega ali dveh od

21

Page 22: NARAVOSLOVJE ZA 6vedez.dzs.si/datoteke/tnnar6.doc · Web viewUčni pripomočki: učbenik, sheme (razpiranje oceanskih in celinskih plošč, nastanek kamnin, kamninski krog), vzorci

eksperimentalnih podatkov. Učenci rešijo nalogo v učbeniku – ključ za razvrščanje kamnin.

minerali iz Mohsove trdotne lestvice, vzorci neznanih kamnin in mineralov, steklene ploščice, jekleni in bakreni žebljički

desetih mineralov, ki sestavljajo Mohsovo trdotno lestvico.Mohsova trdotna lestvica je primerjalna lestvica desetih mineralov, razvrščenih v takem zaporedju, da vsak naslednji razi minerale, ki so pod njim in so torej mehkejši.

22

Page 23: NARAVOSLOVJE ZA 6vedez.dzs.si/datoteke/tnnar6.doc · Web viewUčni pripomočki: učbenik, sheme (razpiranje oceanskih in celinskih plošč, nastanek kamnin, kamninski krog), vzorci

TOKOVI IN ENERGIJA

Predvideni minimalni standardi znanjaUčenci: naštejejo nekaj zgledov za snovne tokove; vedo, da tečeta tudi elektrika in toplota; vedo, da tokovi nosijo energijo.

NA

U

RA UČNA

VSEBINAOPERATIVNI CILJI DEJAVNOSTI OBLIKE

IN METODE DELA;UČNI PRIPOMOČKI

PRIDOBLJENO ZNANJE

26. Tok tekočine

Učenci: poznajo tok tekočine; vedo, da tekočina sama od

sebe vedno teče po hribu navzdol;

spoznajo, da s črpalkami lahko tekočino pretakamo tudi navkreber;

spoznajo, da z zapornicami ali pipami lahko tok reguliramo ali povsem zaustavimo;

poznajo razliko med plini in kapljevinami;

spoznajo, kako shranjujemo tekočine.

DZ, 19. vaja:Tok tekočineUčenci ustvarijo tok tekočine po koritu in opazujejo vodni tok v odvisnosti od nagiba korita.Nato merijo potreben čas, da se pretoči določena količina vode ter iz podatkov izračunajo pretok.

Skupinska oblika

Metode dela: pogovor med učiteljem

in učenci, praktično delo učencev, meritev, izračun.

Učni pripomočki: delovni zvezek, učbenik, posodi za vodo, korito ali žleb, kozarec, voda, podstavki, štoparica, vodovodna pipa

V fiziki je tekočina skupno ime za snovi, ki se lahko pretakajo. To so tako plini kot kapljevine, čeprav v vsakdanjem življenju plinov pogosto ne razumemo kot tekočino. V fiziki je kapljevina take vrste tekočina, ki tvori kaplje, npr. voda, olje, alkohol, pa tudi živo srebro. V fiziki so plini tiste tekočine, ki ne tvorijo kapelj. Njihova lastnost je, da se razširijo po vsem prostoru, ki jim je na razpolago, in so veliko redkejši od kapljevin.Črpalka je naprava, ki prečrpava tekočine. Črpalke kapljevine po navadi črpajo iz niže ležečih predelov v više ležeče. Poznamo tudi črpalke, ki črpajo pline iz

23

Page 24: NARAVOSLOVJE ZA 6vedez.dzs.si/datoteke/tnnar6.doc · Web viewUčni pripomočki: učbenik, sheme (razpiranje oceanskih in celinskih plošč, nastanek kamnin, kamninski krog), vzorci

posode z nižjim v posodo v višjim tlakom.

27.28.

Energija Učenci: spoznajo težnostno ali

potencialno energijo; spoznajo, da je hrana vir

energije; vedo, da imajo različne vrste

hrane različno energijsko vrednost;

vedo, da različna goriva vsebujejo različno veliko energije;

poznajo pojem sežigne vrednosti goriv;

spoznajo povezavo med energijo, delom in toploto.

Učenci na primerih iz učbenika (str. 144, 145) spoznajo, da sta delo in energija sorodni količini. Na osnovi poskusa, ki ga prikaže učitelj (sežig kikirikija), učenci spoznajo, da se energija v obliki toplote sprošča tudi pri gorenju. Učitelj jim pokaže, da se toplota lahko sprošča tudi pri delu, npr. če drgnemo dlan ob dlan.

DZ, 20. vaja:EnergijaUčenci spoznajo pomen in kvantitativne vrednosti energije v hrani. V preglednici najdejo energijske vrednosti posameznih hranil. V nadaljevanju sestavijo jedilnik in izračunajo energijsko vrednost posameznih obrokov in celodnevne hrane.V nadaljevanju

Frontalna oblika in skupinska oblika ali delo v dvojicah

Metode dela: razlaga učitelja, pogovor med učiteljem

in učenci, branje in razumevanje

besedila, odčitavanje vrednosti iz

preglednice, izračun.

Učni pripomočki:delovni zvezek, učbenik

Težnostna ali potencialna energija je energija, ki jo ima telo zaradi svoje lege v prostoru, in se poveča, če telo dvignemo više. Kurilna vrednost ali specifična kurilna toplota goriva je toplota, ki se sprosti, če zgori 1 kg goriva.Sežigna vrednost ali specifična sežigna toplota goriva je toplota, ki jo pri gorenju odda 1 kg nekega goriva. Sežigna toplota je manjša od kurilne, ker se del toplote porabi za izparevanje vode in drugih produktov, ki nastajajo pri gorenju.

24

Page 25: NARAVOSLOVJE ZA 6vedez.dzs.si/datoteke/tnnar6.doc · Web viewUčni pripomočki: učbenik, sheme (razpiranje oceanskih in celinskih plošč, nastanek kamnin, kamninski krog), vzorci

podobno opravijo še za kurilne vrednosti goriv in na koncu oboje primerjajo med seboj.

29.30.

Toplotni tok

Učenci: spoznajo, da toplota prehaja s

toplega mesta proti hladnejšemu in da to prehajanje toplote imenujemo toplotni tok;

spoznajo, da je velikost toplotnega toka sorazmerna temperaturni razliki;

spoznajo, da toplotni prevodniki bolje prevajajo toploto kot toplotni izolatorji;

spoznajo, kako deluje centralna kurjava;

spoznajo pomen vetrov in morskih tokov pri prenašanju toplote po zemeljski površini;

spoznajo povezavo med energijo, delom in toploto.

V pogovoru z učiteljem učenci najprej spoznajo pomen temperaturne razlike za pogon toplotnega toka.

DZ, 21. vaja:Toplotni tokV nadaljevanju merijo toplotni tok pri različnih temperaturnih razlikah. Ugotovitve povežejo z izkušnjami, ki jih imajo iz vsakdanjega življenja, in razložijo delovanje in osnovna fizikalna ozadja.

Skupinska oblika ali delo v dvojicah

Metode dela: pogovor med učiteljem

in učenci, poskus, meritev, opazovanje in

sklepanje, izračun in obravnava

podatkov.

Učni pripomočki:delovni zvezek, učbenik, pločevinka, posoda, hladna in topla voda, termometer, vodaštoparica ali ura, papir, škarje, stojalo

Toplotni tok je pretakanje toplote. Toplota se zmeraj pretaka z mesta z višjo temperaturo na mesto z nižjo temperaturo.Toplotni prevodnik je snov, skozi katero se toplota dobro pretaka. Dobri toplotni prevodniki so npr. kovine.Toplotni izolator je snov, skozi katero se toplota slabo pretaka. Uporabljamo jih za toplotno izolacijo, npr. stiropor.

31.32.

Električni tok in električna napetost

Učenci: spoznajo, da električni tok po

žicah poganja električna napetost;

spoznajo, da električni tok teče le po sklenjenih električnih krogih;

spoznajo, da je za vzdrževanje električnega toka potrebna

V pogovoru z učiteljem, se učenci seznanijo z vlogo električne napetosti za pogon električnega toka in z eksperimentom znanje utrdijo.

Skupinska oblika ali delo v dvojicah

Metode dela: pogovor med učiteljem

in učenci, poskus, opazovanje in

sklepanje.

Elektron je majhen delec z električnim nabojem; pretaka se po žicah in prenaša električni tok.Električni naboj je lastnost nekaterih snovi, ki prenašajo električni tok. Pravimo, da so delci, ki imajo električni naboj,

25

Page 26: NARAVOSLOVJE ZA 6vedez.dzs.si/datoteke/tnnar6.doc · Web viewUčni pripomočki: učbenik, sheme (razpiranje oceanskih in celinskih plošč, nastanek kamnin, kamninski krog), vzorci

energija; spoznajo, da električne

naprave, skozi katere teče električni tok, lahko opravljajo delo ali oddajajo toploto;

spoznajo galvanske člene, baterije in akumulatorje;

spoznajo dinamo; se naučijo galvanske člene

zlagati v baterije; spoznajo enoto za električno

napetost; spoznajo napetosti različnih

galvanskih členov.

DZ, 22. vaja:Električni tokElektrične naprave na različne načine vežejo v tokokrog in spoznajo razliko med vzporedno in zaporedno vezavo.

Učni pripomočki:delovni zvezek, učbenik, baterije, žarnice, žice, podnožje

nabiti. Delci, ki električnega naboja nimajo, pa so električno nevtralni.Električni izvir je naprava, ki poganja električni tok.Galvanski člen je električni izvir, ki deluje na osnovi kemijskih lastnosti nekaterih snovi; sestavljen je iz dveh elektrod in električnega prevodnika (elektrolita) med njima. Akumulator je posebne vrste galvanski člen, ki se lahko znova napolni.Električna napetost po električnem krogu poganja električni tok. Električno napetost ustvarjajo električni izviri.

33. Zvok Učenci: spoznajo, da ljudje zvok

zaznavamo z ušesi; spoznajo, da zvok oddajajo

zvočila; spoznajo, da je zvok valovanje; spoznajo, da je zvok različno

glasen (ima različno jakost).

Učenci se naučijo, da zvok prenaša energijski tok, katerega jakost je odvisna od glasnosti zvoka.

DZ, 23. vaja:ZvokV nadaljevanju zvok razvrstijo glede na glasnost.Znanje primerjajo z izkušnjami, ki jih imajo iz vsakdanjega življenja v živalskem svetu.

Skupinska oblika

Metode dela: pogovor med učiteljem

in učenci ter učenci med seboj,

vpisovanje v preglednico.

Učni pripomočki:delovni zvezek, učbenik

Zvočilo je naprava, ki oddaja zvok.Valovanje je potovanje hribov in dolin ali zgoščin in razredčin skozi prostor.

26

Page 27: NARAVOSLOVJE ZA 6vedez.dzs.si/datoteke/tnnar6.doc · Web viewUčni pripomočki: učbenik, sheme (razpiranje oceanskih in celinskih plošč, nastanek kamnin, kamninski krog), vzorci

Svetloba Učenci: spoznajo, da svetila oddajajo

svetlobo v vse smeri; spoznajo, da se svetlost

zmanjšuje z oddaljevanjem od svetil;

spoznajo, da se telesa na svetlobi segrevajo;

spoznajo pomen svetlobe za življenje rastlin;

spoznajo, da svetloba prenaša energijo;

spoznajo, da je Sonce naše najpomembnejše svetilo in vir energije.

Učenci se naučijo, da tudi svetloba prenaša energijo, podobno kot zvok. Med seboj primerjajo različne tokove, ki so jih spoznali, in vsakemu priredijo ustrezen izvor toka.

DZ; 24. vaja:SvetlobaS poskusom znanje utrdijo in ugotovijo, da je za količino absorbirane svetlobe zelo pomembna barva,in to znanje povežejo z vsakdanjimi izkušnjami, npr. neprimernost temnih oblačil poleti.

Skupinska oblika in delo v dvojicah

Metode dela: pogovor med učiteljem

in učenci, branje in razumevanje

besedila (učbenik in delovni zvezek),

poskus, meritev, izračun in obravnava

podatkov, opazovanje in

sklepanje.

Učni pripomočki:delovni zvezek, učbenik, pločevinka ali plastenka, voda, termometer

Svetilo je naprava ali telo, ki oddaja svetlobo. Osojna stran je tista stran telesa, ki je obrnjena proč od svetila. Npr. osojna stran Zemlje je tista stran, kjer je takrat noč.Prisojna stran je tista stran telesa, ki je obrnjena proti svetilu. Npr. prisojna stran Zemlje je tista stran, kjer je takrat dan.

27

Page 28: NARAVOSLOVJE ZA 6vedez.dzs.si/datoteke/tnnar6.doc · Web viewUčni pripomočki: učbenik, sheme (razpiranje oceanskih in celinskih plošč, nastanek kamnin, kamninski krog), vzorci

BARVE

Predvideni minimalni standardi znanjaUčenci: poznajo mavrične barve; znajo urediti posamezne barve po svetlosti.

NA

U

RA UČNA

VSEBINAOPERATIVNI CILJI DEJAVNOSTI OBLIKE IN

METODE DELA;UČNI PRIPOMOČKI

PRIDOBLJENO ZNANJE

34. Bela svetloba

Učenci: spoznajo, da zaradi svetlobe

vidimo stvari okrog sebe; spoznajo, kako se svetloba

razširja skozi prostor; spoznajo odboj svetlobe in

odbojni zakon; spoznajo, da vidimo svetlobo, ki

se na predmetih odbije v naše oči;

spoznajo pojem svetlosti; spoznajo pojem bele svetlobe; ločijo med prosojnimi in

prozornimi snovmi.

Učenci se naučijo, kakšne so osnovne značilnosti svetlobe, ki na Zemljo prihaja s Sonca in da so tudi druge zvezde podobni izvori svetlobe kot Sonce.

DZ, 25. vaja:Bela svetlobaUčenci preberejo besedilo. Z odgovori na vprašanja preverimo razumevanje besedila. Učenci se v dvojicah ali skupinah pogovarjajo o vprašanjih, napišejo odgovore, nekateri ustno poročajo.

Delo v dvojicah in skupinska oblika

Metode dela: pogovor med učiteljem

in učenci ter učenci med seboj,

branje in razumevanje besedila,

pisni odgovori na vprašanja in ustno poročanje.

Učni pripomočki:delovni zvezek, učbenik

Svetlobni žarek je ravna črta, s katero ponazorimo svetlobni curek.Snop svetlobe je šop svetlobnih žarkov, s katerimi ponazorimo razširjanje svetlobe proč od svetila.Odbojni zakon je lastnost svetlobe, da se na nekaterih ovirah svetlobni žarki odbijejo pod enakim kotom, kot padejo na oviro. Prozornost je lastnost snovi, da lahko vidimo skoznje, kot npr. skozi steklo.Prosojnost je lastnost snovi, da del svetlobe prepuščajo, vendar skoznje ne moremo videti, npr. skozi steklo mlečne žarnice.

28

Page 29: NARAVOSLOVJE ZA 6vedez.dzs.si/datoteke/tnnar6.doc · Web viewUčni pripomočki: učbenik, sheme (razpiranje oceanskih in celinskih plošč, nastanek kamnin, kamninski krog), vzorci

Svetloba prenaša podatke

Učenci: se naučijo, da svetloba prenaša

podatke; vedo, da se s svetlobo podatki

prenašajo zelo hitro; spoznajo, da svetlobne

informacije lahko tudi shranjujemo;

spoznajo, da svetloba povzroča snovne spremembe;

se seznanijo z nevarnostmi prekomernega izpostavljanja kože svetlobi.

Učenci se naučijo, da svetloba prenaša informacije, kar zaznavamo z očmi.Pridobljeno znanje dodatno utrdijo z uporabo Morsejeve abecede tako, da si v parih drug drugemu pošljejo sporočilo, npr. svoje ime.

Skupinska oblika

Metode dela: pogovor med učiteljem

in učenci ter učenci med seboj.

Učni pripomočki:učbenik

Morsejeva abeceda so različne kombinacije kratkih (pike) in dolgih (črte) signalov; vsaka kombinacija ustreza eni črki ali številki.

35. Barve Učenci: se naučijo narediti mavrico; spoznajo mavrične barve in

njihov vrstni red; spoznajo, da se na površini ne

odbijajo vse barve enako; spoznajo, da telo vidimo tiste

barve, ki se je največ odbije; spoznajo, da se svetloba na

površini teles tudi vpija.

Na osnovi poskusa, ki ga prikaže učitelj učenci spoznajo, da se sončna svetloba (bela svetloba) po prehodu skozi stekleno prizmo spremeni v niz mavričnih barv. Iz tega sklepajo, da je bela barva sestavljena.

DZ, 26. vaja:BarveUčenci spoznajo, kako lahko z mešanjem barv ustvarjajo nove barve in barvne odtenke.

Skupinska oblika, delo v dvojicah

Metode dela: pogovor med učiteljem

in učenci, poskus, opazovanje in

sklepanje na osnovi opažanj.

Učni pripomočki:učbenik, delovni zvezek, papir, čopič, voda, paleta za mešanje barv, različne barve

Bela svetloba je svetloba, ki prihaja od Sonca in je sestavljena iz mavričnih barv. Mavrica je skupek svetlobe različnih barv, ki nastane, če sončno svetlobo razklonimo, npr. tako, da jo usmerimo skozi stekleno prizmo ali vodne kapljice.

36.37.

Naravna in umetna barvila

Učenci: ponovijo, kar že vedo o

barvilih in barvanju tkanin,

Učenci izvedejo dva poskusa pod vodstvom učitelja.

Skupinska oblika

Metode dela:

Barva je občutek, ki ga povzroči zaznavanje svetlobe različnih valovnih

29

Page 30: NARAVOSLOVJE ZA 6vedez.dzs.si/datoteke/tnnar6.doc · Web viewUčni pripomočki: učbenik, sheme (razpiranje oceanskih in celinskih plošč, nastanek kamnin, kamninski krog), vzorci

spoznajo naravno barvilo klorofil in ugotovijo, da je klorofil je zmes več barvil,

znajo pripraviti izvlečke naravnih barvil in jih uporabiti za barvanje volne ali bombaža.

DZ, 27. vaja:Barvila v zelenih listihPri tej vaji učenci spoznajo metodo ločevanja snovi – kromatografijo. Ugotovijo, da je zeleno barvilo špinače zmes več barvil.

DZ, 28. vaja:Barvanje naravnih vlakenUčenci uporabijo izvlečke rastlinskih barvil za barvanje bombažnih krpic ali drugih naravnih tkanin. Pri tem spoznajo pomen jedkal pri barvanju.

praktično delo učencev, reševanje nalog v

delovnem zvezku na podlagi ugotovitev pri poskusih,

pogovor med učiteljem in učenci ter učenci med seboj.

Učni pripomočki: delovni zvezek, zeleni listi ali trava, alkohol, bela kreda, čaša; vodne raztopine iz različnih rastlin, jedkala, bele bombažne krpice, naravna volna, pincete, čaše; učbenik

dolžin s človeškim očesom.Barvila so snovi, ki se uporabljajo za barvanje tkanin, volne, usnja, papirja itn. Poznamo naravna barvila rastlinskega ali živalskega izvora in narejena sintetična barvila.Kromatografija je metoda za ločevanje posameznih barvil iz zmesi barvil. Jedkala uporabljamo za impregniranje tkanin pred barvanjem. Z jedkali dosežemo, da se barvilo bolje oprime tkanine.

38. 39.40.

2. pisni preizkus znanja

Učenci z učiteljem: ponovijo učno snov, pišejo test, pregledajo odgovore

in napišejo popravo.

30

Page 31: NARAVOSLOVJE ZA 6vedez.dzs.si/datoteke/tnnar6.doc · Web viewUčni pripomočki: učbenik, sheme (razpiranje oceanskih in celinskih plošč, nastanek kamnin, kamninski krog), vzorci

VRT

Predvideni minimalni standardi znanjaUčenci: vedo, da rastline potrebujejo za rast vodo, svetlobo, primerno temperaturo, zrak in mineralne snovi; razumejo pomen rastlin v prehrani rastlinojedih in mesojedih živali; na primeru povežejo predstavnike živali in rastlin v prehranjevalno verigo in prehranjevalni splet; razložijo kroženje snovi v naravi na primeru dogajanja v antropogenem ekosistemu.

NA

U

RA UČNA

VSEBINAOPERATIVNI CILJI DEJAVNOSTI OBLIKE IN

METODE DELA;UČNI PRIPOMOČKI

PRIDOBLJENO ZNANJE

41. Vrt je del človekovega doma

Učenci: primerjajo polje in vrt; ugotovijo, da ima vrt za

človeka različne vloge; naštejejo skupine živih bitij, ki

živijo na vrtu; vedo, kaj pomeni intenzivno

obdelovanje; naštejejo različne tipe vrtov

(okrasni, zelenjavni); poznajo opravila na vrtu.

Učenci iz učiteljeve razlage in pogovora spoznajo pomen vrta za človeka, znajo našteti skupine živih bitij na vrtu in opravila na vrtu.

Frontalna in skupinska oblika

Metode dela: razlaga učitelja, pogovor med

učiteljem in učenci ter učencev med seboj.

Vrtnina je rastlina, ki jo za prehrano gojimo na vrtu.Intenzivno obdelovanje je obdelovanje, pri katerem uporabljamo veliko gnojil, pesticidov in herbicidov, da pridelamo kar največji pridelek.Biovrtnarjenje je pridelovanje vrtnin na naraven način, brez umetnih gnojil in pesticidov.

42.47.

Prst Učenci: vedo, da je prst nujno

potrebna za dobro rast kopenskih rastlin;

znajo opisati, kako nastane prst;

znajo našteti sestavine rodovitne prsti;

razlikujejo med humusom in

DZ, 8. vaja:Kje rastline bolje rastejo?(nastavitev poskusa, spremljanje poskusa, po treh tednih pregled rezultatov in odgovori na vprašanja)Učenci s poskusom

Delo v dvojicah

Metode dela: praktično delo

učencev, pogovor učitelja z

učenci in učencev med seboj.

Preperevanje kamnin je krušenje in drobljenje kamnin predvsem zaradi zunanjih vremenskih sprememb. Pri tem nastaja prst.Humus nastane v naravi pri razpadanju odmrlih organizmov in rastlinskih ostankov.

31

Page 32: NARAVOSLOVJE ZA 6vedez.dzs.si/datoteke/tnnar6.doc · Web viewUčni pripomočki: učbenik, sheme (razpiranje oceanskih in celinskih plošč, nastanek kamnin, kamninski krog), vzorci

nepreperelimi organskimi sestavinami prsti;

razumejo vlogo talnih živali pri nastajanju humusa;

razumejo, zakaj rastline v humusni prsti rastejo bolje;

zvedo, da intenzivno obdelovanje osiromaši prst

spoznajo vlogo rodovitne prsti za rastlino, pomen humusa in komposta ter ugotovijo razlike med mivko, humusom in rodovitno prstjo.V pogovoru z učiteljem in med seboj spoznajo, kako s preperevanjem kamnin nastane prst ter kako talne živali pomagajo pri nastajanju humusa in komposta.

Učni pripomočki:mivka, humus, rodovitna prst z njive ali vrta, 3 potaknjenci iste rastline, 3 lončki

Kompost pripravimo z razkrajanjem kuhinjskih in vrtnih rastlinskih odpadkov.

43. Na vrtu pridelujemo vrtnine in sadje

Učenci: naštejejo najpogostejše

vrtnine; razvrstijo vrtnine glede na del

rastline, ki je užiten; razvrstijo vrtnine glede na

namen uporabe; razumejo pomen vrtnin v

prehrani; določijo, kaj je plod pri

vrtninah; ločijo med plodom in

semenom.

Učenci iščejo podatke na medmrežju ali v literaturi o različnih vrtninah in jih znajo razvrstiti glede na namen uporabe.

Poiščejo članek, ki se navezuje na pomen vrtnin v prehrani.

Z opazovanjem plodov in semen jih znajo razlikovati.

Skupinska oblika

Metode dela: pogovor učitelja z

učenci in učencev med seboj,

urejanje podatkov, neposredno

opazovanje in sklepanje.

Učni pripomočki:računalnik z dostopom do medmrežja, literatura, naravni material (seme, plod)

Stročnica je rastlina, ki ima plodove, imenovane stroki, npr. fižol, grah, soja.Strok je plod stročnic; je podolgovate oblike in v njem je navadno več semen, ki jih imenujemo tudi zrna. Ko semena dozorijo, se strok posuši in odpre.

Rastline za izboljšanje okusa in za zdravje

Učenci: naštejejo najpogostejše

začimbnice in dišavnice; ugotovijo pomen začimb in

dišavnic v prehrani ljudi; spoznajo vrste in pomen

Iz podatkov na nalepkah embalaže utrdijo znanje o najpogostejših začimbnicah in dišavnicah. Za domače delo lahko

Skupinska oblika

Metode dela: pogovor učitelja z

učenci in učencev med seboj,

Začimbnica je rastlina, ki ima močan vonj ali okus, zato jo uporabljamo in gojimo kot začimbo. Dišavnica je rastlina z izrazitim in prijetnim vonjem,

32

Page 33: NARAVOSLOVJE ZA 6vedez.dzs.si/datoteke/tnnar6.doc · Web viewUčni pripomočki: učbenik, sheme (razpiranje oceanskih in celinskih plošč, nastanek kamnin, kamninski krog), vzorci

zdravilnih zelišč. učenci napišejo kuharski recept, v katerega vključijo po eno začimbnico ali dišavnico.

opazovanje.

Učni pripomočki:različne začimbnice in dišavnice ter njihova embalaža

ki jo uporabljamo za pridobivanje dišav in začimb.Zdravilno zelišče je rastlina, ki v vseh ali samo nekaterih delih vsebuje zdravilne učinkovine.

44.48.

Nova rastlina zraste iz semena

Učenci: opišejo, kako zraste nova

rastlina; poznajo zgradbo semena in

funkcije posameznih delov semena;

vedo, da semena nastanejo s spolnim razmnoževanjem rastline;

razlikujejo med semenom enokaličnice in semenom dvokaličnice.

DZ, 9. vaja:Kalitev koruze in fižola(nastavitev poskusa, nato dva tedna opazovanje sprememb)

S poskusom učenci spoznajo, kako se spreminja kalček med kalitvijo, njegovo zgradbo in pomen.

Z opazovanjem semen ali njihovih slik spoznajo zgradbo semena in semenske lupine in znajo ločiti med semenom eno- in dvokaličnice.

Individualna oblika

Metode dela: praktično delo

učencev, opazovanje in

sklepanje, pogovor med

učiteljem in učenci ter učenci med seboj

(predlog: ocenjevanje praktičnega dela učencev)

Učni pripomočki:delovni zvezek, fižolova zrna, 2 lončka, 2 plastični posodi, mivka, zobotrebci, ravnilo

Delo v dvojicah

Metode dela: opazovanje in

sklepanje, pogovor učitelja z

učenci ter učencev med seboj.

Seme je del rastline, s katerim se rastlina spolno razmnožuje; vsebuje zarodek rastline (kalček), in rezervno hrano; obdano je s semensko lupino;Kalček je zarodek rastline, ki nastane po oploditvi; zgrajen je iz zasnove za korenino, zasnove za steblo in zasnove za liste;Semenska lupina je ovojnica, ki neposredno obdaja seme.Rezervna hrana je snov (največkrat škrob, sladkor, maščobe), ki jo kalček porablja za rast, dokler si s fotosintezo ne naredi dovolj lastne hrane. V semenu je lahko shranjena v kličnih listih ali pa posebej.Klični list je del rastlinskega zarodka, s katerim zarodek črpa rezervno hrano, ali pa je rezervna hrana shranjena v njem. Kalitev je začetek rasti

33

Page 34: NARAVOSLOVJE ZA 6vedez.dzs.si/datoteke/tnnar6.doc · Web viewUčni pripomočki: učbenik, sheme (razpiranje oceanskih in celinskih plošč, nastanek kamnin, kamninski krog), vzorci

Učni pripomočki:seme fižola, lupa, nož

zarodka v mlado rastlino.

45. Živali na vrtu

Učenci: spoznajo nekatere živali na

vrtu; primerjajo vloge različnih

živali na vrtu; razložijo razliko med

rastlinojedci, mesojedci in razkrojevalci;

razumejo, zakaj za nekatere živali ljudje pravimo, da delajo škodo;

povežejo organizme, ki živijo na vrtu, v prehranjevalno verigo;

vedo, da je prehranjevalni splet sestavljen iz posameznih prehranjevalnih verig;

napovedo, kaj se zgodi na vrtu, če se rastlinojede živali preveč razmnožijo.

Učencem pokažemo slike različnih živali na vrtu. Učitelj zapisuje imena živali na tablo (rastlinojede, mesojede živali in razkrojevalce).Ob razlagi učitelja učenci spoznajo živali na vrtu, njihov pomen ter spoznajo razliko med mesojedimi in rastlinojedimi živalmi.Nato učenci delajo v dvojicah: sestavijo prehranjevalno verigo in napovejo stanje ob prevelikem oz. premajhnem številu posamezne vrste živali na vrtu.

Frontalna oblika,delo v dvojicah

Metode dela: razlaga učitelja, urejanje podatkov, pogovor učitelja z

učenci in učencev med seboj.

Rastlinojede živali so živali, ki se hranijo s hrano rastlinskega izvora.Mesojede živali so živali, ki se hranijo s hrano živalskega izvora.Ogrc je ličinka hrošča, ki živi v prsti in se hrani s podzemnimi deli rastlin. Je podolgovate oblike, na sprednjem delu telesa ima tri pare nog, na glavi pa močne čeljusti. Ličinka je žival, ki se razvije iz jajčeca, vendar je na videz izrazito drugačna od odrasle živali.

46. S hrano se na vrtu dogaja marsikaj

Učenci: povezujejo živali in rastline

v prehranjevalni splet; se seznanijo s kroženjem

snovi v naravi na primeru dogajanja na vrtu.

Na podlagi že usvojenega znanja sestavljajo prehranjevalne verige, ki jih z učiteljevo pomočjo povežejo v prehranjevalne splete. Ob učiteljevi razlagi spoznajo pomen kroženja snovi v naravi.

Skupinska oblika

Metode dela: pogovor učitelja z

učenci in učencev med seboj,

urejanje podatkov.

Prehranjevalni splet je skupnost rastlin in živali, ki so med seboj povezane in odvisne druga od druge, ker so druga drugi hrana.

34

Page 35: NARAVOSLOVJE ZA 6vedez.dzs.si/datoteke/tnnar6.doc · Web viewUčni pripomočki: učbenik, sheme (razpiranje oceanskih in celinskih plošč, nastanek kamnin, kamninski krog), vzorci

Če ne izberemo teme Sadovnjak, lahko tukaj obravnavamo cvet in plod. V vsakem primeru pa 16. vajo Cvet se spreminja v plod začnemo že marca z opazovanjem in risanjem cvetov. Prav tako v marcu in/ali aprilu primerjamo cvetove (17. vaja Primerjaj cvetove)

SADOVNJAK

NA

U

RA

UČNA VSEBINA

OPERATIVNI CILJI DEJAVNOSTI OBLIKE IN METODE DELA;UČNI PRIPOMOČKI

PRIDOBLJENO ZNANJE

1. Plod se razvije iz cveta

Učenci: razumejo povezavo med

plodnico in plodovi; razumejo, da je glavna naloga

plodu razširjanje semen.

DZ, 16. vaja:Cvet se spreminja v plodUčenci z opazovanjem ugotavljajo spreminjanje cveta v plod in ob tem spoznajo pomen ploda.Cvetove začnemo opazovati že marca, aprila; takrat jih učenci tudi narišejo.

Skupinska oblika

Metode dela: opazovanje in

sklepanje, pogovor učitelja z

učenci in učencev med seboj.

Učni pripomočki:delovni zvezek, cvetoče sadno drevo (če tega v bližini šole ni, učitelj poskrbi za vsaj eno vejico, ki jo učenci skupaj opazujejo v razredu v kozarcu vode)

Seme je del rastline, ki vsebuje rastlinski zarodek – kalček in lahko tudi samostojno rezervno hrano; vse skupaj pa je obdano s semensko lupino. Zarodek v semenu lahko počaka na ugodne razmere, da vzkali.Osemenje je suh ali mesnat ovoj, ki v plodu obdaja semena.Plodnica je del cveta, iz katerega nastane plod.Plod je organ za razširjanje rastlin. Vsebuje osemenje in semena, ki pomagajo pri razširjanju semen.

2. Plod nastane po oprašitvi

Učenci: opišejo zgradbo cveta in

navedejo naloge posameznih delov cveta;

ugotovijo, da večina sadnega drevja spada v isto družino rožnic;

ugotovijo, da sadno drevje

Ob skici in/ali cvetu učitelj razloži njegovo zgradbo in naloge posameznih delov cveta.Ob razlagi in v pogovoru učenci spoznajo razliko med cvetom eno- in

Frontalna oblika in delo v dvojicah

Metode dela: razlaga učitelja, praktično delo

učencev, pogovor učitelja z

Oprašitev je prenos peloda na brazdo pestiča.Oploditev je združitev ženske in moške spolne celice. Plodnica je tisti del pestiča, v katerem so semenske zasnove z jajčnimi celicami.

35

Page 36: NARAVOSLOVJE ZA 6vedez.dzs.si/datoteke/tnnar6.doc · Web viewUčni pripomočki: učbenik, sheme (razpiranje oceanskih in celinskih plošč, nastanek kamnin, kamninski krog), vzorci

spada med dvokaličnice; razumejo, da je glavna naloga

plodu razširjanje semen; povežejo cvetenje, oprašitev,

oploditev in nastanek ploda; razlikujejo med oprašitvijo in

oploditvijo.

dvokaličnic.

DZ, 17. vaja:Primerjaj cvetove (vajo lahko učenci izvedejo v sklopu spomladanskega naravoslovnega dneva)

S stensko sliko učitelj razloži oprašitev in oploditev, opozori na pomen vetra in žuželk pri oprašitvi ter nastanek ploda.

učenci in učencev med seboj.

Učni pripomočki:učbenik, delovni zvezek, stenska slika

Brazda pestiča je del pestiča, ki prestreže pelod.Pelod je cvetni prah; drobno zrno, ki vsebuje moško spolno celico.

36

Page 37: NARAVOSLOVJE ZA 6vedez.dzs.si/datoteke/tnnar6.doc · Web viewUčni pripomočki: učbenik, sheme (razpiranje oceanskih in celinskih plošč, nastanek kamnin, kamninski krog), vzorci

TRAVNIK

Predvideni minimalni standardi znanjaUčenci:

v vsaj treh različnih ekosistemih opredelijo pomen posameznih živali in njihovo vlogo; prepoznajo najpogostejše družine rastlin v svoji okolici in njihove predstavnike; razumejo pomen rastlin v prehrani rastlinojedih in mesojedih živali; na primeru povežejo predstavnike živali in rastlin v prehranjevalno verigo in prehranjevalni splet; razložijo kroženje snovi v naravi na primeru dogajanja v antropogenem ekosistemu. poznajo pomen žuželk pri opraševanju cvetov.

NA

U

RA UČNA

VSEBINAOPERATIVNI CILJI DEJAVNOSTI OBLIKE IN

METODE DELA;UČNI PRIPOMOČKI

PRIDOBLJENO ZNANJE

49. Gojeni in naravni travniki

Učenci: spoznajo, da so pri nas travniki

posledica človekovega poseganja v naravo;

definirajo gojene in naravne travnike;

razumejo travnik kot zelo raznovrstno združbo;

opišejo, kaj so zelnate rastline; povežejo živo in neživo okolje

na travniku.

Učenci iščejo podatke o travniku v različni literaturi, ki jo sami poiščejo, ali na medmrežju. Če imajo možnost, naj obiščejo bližnji travnik. Spoznajo, da so travniki posledica človekovega posega v naravo, in znajo definirati pojem naravni in gojeni travnik.

Skupinska oblika

Metode dela: urejanje podatkov, pogovor učitelja z

učenci in učencev med seboj.

Učni pripomočki:učbenik, literatura, računalnik z dostopom do medmrežja

Gojeni travnik je travnik, ki ga ohranja človek – kosi travo, ga tudi gnoji in celo seje zaželene vrste rastlin.Naravni travnik je travnik, ki obstaja brez človekovih posegov, zraste tam, kjer ni naravnih pogojev za rast gozda, npr. na močvirnatem ali v visokogorskem svetu.Pampa je velika naravna travniška površina v Južni Ameriki.Prerija je velika naravna travniška površina v Severni Ameriki.Savana je velika naravna travniška površina v Afriki.Stepa je velika naravna travniška površina v Aziji.

37

Page 38: NARAVOSLOVJE ZA 6vedez.dzs.si/datoteke/tnnar6.doc · Web viewUčni pripomočki: učbenik, sheme (razpiranje oceanskih in celinskih plošč, nastanek kamnin, kamninski krog), vzorci

Zelnate rastline so rastline, ki ne olesenijo.

Košnja in paša

Učenci: napovedo, kakšne bodo

rastline, ki preživijo na košenih travnikih;

razumejo pomen košnje in paše za ohranitev gojenih travnikov;

naštejejo in prepoznajo nekaj travniških rastlin iz svoje okolice.

Na osnovi učiteljeve razlage učenci razumejo pomen košnje in paše na travniku. S slikovnim ali nabranim materialom prepoznajo travniške rastline iz domače okolice.

Frontalna in skupinska oblika

Metode dela: razlaga učitelja, pogovor učitelja z

učenci in učencev med seboj,

urejanje podatkov.

Učni pripomočki:nabrane rastline in slikovno gradivo različnih travniških rastlin

Rastlinska združba je skupina različnih vrst rastlin, ki vedno uspevajo skupaj na nekem območju.

50. 55.

Trave Učenci: opišejo značilnosti trav; vedo, da so trave enokaličnice; ponovijo značilnosti

enokaličnic; vedo, da so trave vetrocvetke; razumejo razliko med

posameznim cvetom trave in socvetjem;

opišejo prednost socvetja pred posameznim cvetom;

prepoznajo nekaj vrst trav; primerjajo trave in žita; dalj časa merijo in beležijo

rezultate; uredijo kvantitativne rezultate; kvantitativne rezultate prikažejo

DZ, 13. vaja:Kako hitro raste trava?(nastavitev poskusameritve potekajo tri tedne; na koncu pregled in obravnava rezultatov)

Na podlagi različnih vrst trav učenci opišejo njihove značilnosti in prepoznajo nekaj vrst.Z učiteljevo razlago spoznajo, da so trave enokaličnice in vetrocvetke.Ogledajo si socvetje pri travi in ga znajo opisati.

Skupinska oblika

Metode dela: opazovanje in

sklepanje, poskus, razlaga učitelja, pogovor učitelja z

učenci in učencev med seboj.

Učni pripomočki:različne vrste trav, vrvice (4 m, 2 × 1m), žeblji, škarje, vrečka, tehtnica, štedilnik s pečico, lopatka, merilni

Socvetje je skupina cvetov na enem steblu.Bil je votlo in kolenčasto steblo, značilno za trave.Prašnik je moški del cveta, v katerem nastaja pelod z moškimi spolnimi celicami.Pestič je ženski del cveta, v katerem so semenske zasnove z jajčnimi celicami.Vetrocvetke so rastline, pri katerih pelod prenaša veter.

38

Page 39: NARAVOSLOVJE ZA 6vedez.dzs.si/datoteke/tnnar6.doc · Web viewUčni pripomočki: učbenik, sheme (razpiranje oceanskih in celinskih plošč, nastanek kamnin, kamninski krog), vzorci

z grafom. S poskusom ugotovijo, kako hitro raste trava.

valj

51. Metuljnice in druge travniške rastline

Učenci: vedo, da rastlinsko združbo

travnika sestavljajo trave, metuljnice in druge rastline;

ločijo detelje od drugih žužkocvetk na travniku;

naštejejo značilnosti metuljnic; uvrstijo metuljnice med

dvokaličnice; poznajo pomen metuljnic za

izboljšanje kakovosti tal na travniku;

povežejo kolobarjenje na polju in dušikove bakterije, ki v koreninah metuljnic vežejo dušik iz zraka v obliko, ki je uporabna za rastline;

poznajo najbolj pogoste vrste travniških rastlin v svoji okolici;

uvrstijo travniške rastline s podobnimi cvetovi v isto družino;

ločijo cvetove in socvetja pri travniških rastlinah.

Z naravnim in slikovnim materialom učenci spoznavajo različne skupine rastlin na travniku, opišejo značilnosti metuljnic in z uporabo slikovnega ključa uvrstijo travniške rastline s podobnimi cvetovi v iste družine.

Ponovijo znanje o kolobarjenju na polju in na osnovi učiteljeve razlage spoznajo pomen dušikovih bakterij.

Skupinska in frontalna oblika

Metode dela: urejanje podatkov, opazovanje in

sklepanje, pogovor učitelja z

učenci in učencev med seboj,

razlaga učitelja.

Učni pripomočki:različne travniške rastline, slikovno gradivo, slikovni ključ za določevanje rastlin

Žužkocvetke so rastline, pri katerih pelod prenašajo žuželke.Metuljnice so družina rastlin z metuljastimi cvetovi in s koreninskimi gomoljčki z bakterijami, ki iz zraka vežejo dušik.Kobulnice so družina rastlin s socvetji, ki jih imenujemo kobul.Zajedavske rastline so rastline, ki nimajo lastnega klorofila in zajedajo druge rastline, iz katerih srkajo sladkor.

52. Brez trave ni mleka

Učenci: razumejo, da je človek del

prehranjevalne verige; navedejo prehranjevalno

verigo: trava, krava (mleko, meso), človek;

primerjajo pašnik in košen

Učenci delajo v dvojicah: sestavijo prehranjevalno verigo, v katero vključijo proizvajalce mleka (krava, koza, soja).V pogovoru z učiteljem učenci ugotovijo razlike

Delo v dvojicah,skupinska oblika

Metode dela: pogovor učitelja z

učenci in učencev med seboj,

Glavne sestavine mleka so voda, beljakovine, maščobe in mlečni sladkor, poleg tega pa še vitamini in minerali. Kisanje mleka povzročijo mlečnokislinske bakterije, ki

39

Page 40: NARAVOSLOVJE ZA 6vedez.dzs.si/datoteke/tnnar6.doc · Web viewUčni pripomočki: učbenik, sheme (razpiranje oceanskih in celinskih plošč, nastanek kamnin, kamninski krog), vzorci

travnik; naštejejo nekaj rastlinojedih

živali; naštejejo sestavine mleka, ki so

pomembne v prehrani ljudi; vedo, da kisanje mleka

povzročajo mlečnokislinske bakterije;

pridobivajo zdrave prehranjevalne navade.

med pašnikom in košenim travnikom. Spoznajo pomen trave za nastanek mleka pri nekaterih rastlinojedih živalih (govedo in drobnica).

DZ, 14. vaja:MlekoUčenci s poskusom ugotovijo, zakaj se mleko skisa; nato izvedejo preizkus na beljakovine v beljaku in mleku (ali opazujejo učitelja, ki izvede poskus).

S poskusom in razlago učitelja spoznajo sestavine v mleku in kritično presodijo pomen mleka za zdravje ljudi.

poskus, reševanje nalog v

delovnem zvezku.

Učni pripomočki:učbenik, delovni zvezek; sveže mleko, indikatorski papirčki s primerjalno barvno skalo, šest kozarcev (1 + 3 +2); limonin sok, kis, šipkov čaj, jajčni beljak

mlečni sladkor spreminjajo v mlečno kislino. Postopek kisanja pospešimo z dodatkom kislega mleka v sveže mleko.Pri sirjenju se iz mleka izločijo trdne snovi, iz katerih pripravimo sir. Usirjanje poteka, če segretemu mleku dodamo sirilo ali kislino. Beljakovine so nujna sestavina naše prehrane. Približno polovica naše telesne teže, ne da bi upoštevali vodo, so beljakovine.

53. Živali na travniških rastlinah

Učenci: opišejo povezave med živalmi

in rastlinami na travniku; naštejejo nekaj prehranjevalnih

verig na travniku; prehranjevalne verige na

travniku povežejo v prehranjevalni splet;

ugotovijo, da živijo žuželke in žužkocvetke v sožitju;

poznajo nekaj rastlinojedih in nekaj mesojedih živali na

S pogovorom učenci ponovijo znanje o povezanosti rastlin in živali na travniku in naštejejo nekaj prehranjevalnih verig na travniku, ki jih nadgradijo v prehranjevalne splete.V razred prinesejo nekaj manjših travniških živali (različne žuželke).Opazujejo jih ter

Skupinska in frontalna oblika

Metode dela: opazovanje in

sklepanje, razlaga učitelja, pogovor učitelja z

učenci in učencev med seboj.

Učni pripomočki:

Žuželke so živali s tremi pari členjenih nog, njihovo telo je razdeljeno na glavo, oprsje in zadek.Levitev je dogajanje, pri katerem zunanji telesni ovoj (hitinjača) poči, in žuželka ga sleče. Pod njim je že nova hitinjača.Členonožci so skupina živali, ki ima členjene noge, npr. raki, pajkovci, stonoge

40

Page 41: NARAVOSLOVJE ZA 6vedez.dzs.si/datoteke/tnnar6.doc · Web viewUčni pripomočki: učbenik, sheme (razpiranje oceanskih in celinskih plošč, nastanek kamnin, kamninski krog), vzorci

travniku; opazujejo živali na travniku; vedo, da so žuželke členonožci; naštejejo značilnosti

členonožcev; opišejo preobrazbo pri

žuželkah; razumejo vlogo svarilne in

varovalne barve pri travniških živalih;

poznajo pomen razkrojevalcev za nastajanje rodovitne prsti.

spoznavajo njihovo zgradbo in značilnosti.

Na osnovi učiteljeve razlage spoznavajo značilnosti členonožcev in preobrazbo pri žuželkah.

Z uporabo slikovnega gradiva in/ali travniških živali, ki smo jih prinesli v razred, znajo učenci razložiti pomen svarilne in varovalne barve pri travniških živalih.

slikovno gradivo, različne travniške živali

in žuželke.Sožitje ali simbioza je skupno življenje dveh živih bitij, pri katerem imata korist oba.Svarilna barva je izrazita obarvanost živali, s katero ta opozarja, da je strupena.Varovalna barva je barva, zelo podobna barvi okolja, v katerem žival živi, tako da jo druge živali zelo težko opazijo.Mikroorganizmi so bakterije in drugi mikroskopsko majhni organizmi.

54. Ogroženi in zavarovani travniki

Učenci: se zavedo pomena biotske

raznovrstnosti v naravi; znajo vrednotiti naravno

dediščino; razumejo, da je lahko

človekovo poseganje v naravo tudi v ravnovesju z njo;

znajo našteti dejavnike, ki uničujoče vplivajo na travniške ekosisteme;

poznajo nekaj zavarovanih rastlin v svoji okolici.

Na osnovi učiteljeve razlage in pogovora učenci spoznajo in razumejo poseg človeka v naravo ter znajo našteti dejavnike, ki vplivajo na travniške ekosisteme.V učbeniku ali drugi literaturi (npr. strokovni članki) poiščejo nekaj zavarovanih rastlin in se pogovorijo o ogroženosti rastlinskih vrst.

Frontalna in skupinska oblika

Metode dela: razlaga, pogovor učitelja z

učenci in učencev med seboj.

Učni pripomočki:učbenik, članek

Zavarovan organizem je žival ali rastlina, ki jo pred nabiranjem ali lovom ščiti zakon.Ogrožen organizem je žival ali rastlina, katere število je zelo majhno in je zato v nevarnosti, da na nekem območju izumre, če je ne zavarujemo.

41

Page 42: NARAVOSLOVJE ZA 6vedez.dzs.si/datoteke/tnnar6.doc · Web viewUčni pripomočki: učbenik, sheme (razpiranje oceanskih in celinskih plošč, nastanek kamnin, kamninski krog), vzorci

56.57.58.

3. pisni preizkus

Učenci: ponovijo učno snov z

učiteljem, pišejo test, pregledajo odgovore in

napišejo popravo.

42

Page 43: NARAVOSLOVJE ZA 6vedez.dzs.si/datoteke/tnnar6.doc · Web viewUčni pripomočki: učbenik, sheme (razpiranje oceanskih in celinskih plošč, nastanek kamnin, kamninski krog), vzorci

IZBIRNE TEME

Izberemo temo po lastni presoji glede na območje, v katerem je šola.

Če ne izberemo teme: Rastlinjak in sobne rastline, obravnavamo učno enoto List je najpomembnejši rastlinski organ drugje, npr. pri učni temi Njiva in polje; Sadovnjak, obravnavamo učni enoti Plod se razvije iz cveta in Plod nastane po oprašitvi, npr. pri učni temi Vrt. Ne glede na izbrano časovno

razporeditev učnih tem opazujemo, rišemo in primerjamo cvetove (16. in 17. vaja) spomladi.

PARK, ZELENICA IN ŽIVA MEJA (IZBIRNA TEMA)

Predvideni minimalni standardi znanjaUčenci:

prepoznajo najpogostejše živali in rastline v okolici svoje šole; v vsaj treh različnih ekosistemih opredelijo pomen posameznih živali in njihovo vlogo; na primeru povežejo predstavnike živali in rastlin v prehranjevalno verigo in prehranjevalni splet; poznajo povezanost živali in rastlin pri razširjanju rastlin.

NA

U

RA UČNA

VSEBINAOPERATIVNI CILJI DEJAVNOSTI OBLIKE IN

METODE DELA;UČNI PRIPOMOČKI

PRIDOBLJENO ZNANJE

1. 2.

Park polepša življenje v mestu

Učenci: pojasnijo, kaj je park/zelenica; razložijo ekološki pomen

parka/zelenice za življenje v mestu;

ločijo med samoraslimi in gojenimi rastlinami v parku;

opazujejo pogoste drevesne vrste v parkih;

spoznajo imena nekaterih dreves in grmov, ki rastejo v parkih;

DZ, 10. vaja:Drevesa in grme ločimo po listih, a ne samo po njihKo učenci opazujejo park ali zelenice, spoznavajo njune značilnosti in pomen. Z vajami v delovnem zvezku primerjajo divji in domači kostanj, z določevalnim ključem prepoznavajo

Skupinska oblika

Metode dela: terensko delo, opazovanje in

sklepanje, urejanje podatkov, pogovor učitelja z

učenci in učencev med seboj,

uporaba in izdelava določevalnega

Samorasla rastlina je rastlina, ki je ni zasadil človek, temveč je zrasla sama.Gojena rastlina je rastlina, ki jo je zasadil človek in zanjo tudi skrbi.Drevored so v vrsti zasajena drevesa, ki so po navadi enakomerno oddaljena med seboj.

43

Page 44: NARAVOSLOVJE ZA 6vedez.dzs.si/datoteke/tnnar6.doc · Web viewUčni pripomočki: učbenik, sheme (razpiranje oceanskih in celinskih plošč, nastanek kamnin, kamninski krog), vzorci

ločijo med drevjem in grmovjem;

vedo, da nekatera drevesa oprašujejo žuželke, druga pa veter.

nekatera drevesa in grme v parku.

ključa.

Učni pripomočki:delovni zvezek, divji kostanj, domač kostanj, sveži ali posušeni listi različnih dreves in grmov iz parka in gozda

3.4.

Živali v parkih in na zelenicah

Učenci: vedo, da so parki v mestu

pomembno bivališče za ptice; spoznajo najpogostejše ptice, ki

živijo v parku; razumejo vlogo ptic pevk pri

vzdrževanju ravnovesja v naravi;

pojasnijo povezavo med obilico rastlinske hrane in številom živali;

opišejo, s čim se ptice v parku hranijo;

naštejejo čim več različnih živali, ki živijo v parku;

živali, ki živijo v parku, razvrstijo v več skupin;

opazujejo in opišejo živali, ki živijo v parku.

DZ, 11. vaja:Živali na vejah in listihV parku/zelenici učenci opazujejo, spoznavajo in določajo različne živalske predstavnike na vejah in listih.

Skupinska oblika

Metode dela: terensko delo, opazovanje in

sklepanje, beleženje, pogovor učitelja z

učenci in učencev med seboj.

Učni pripomočki:delovni zvezek, grm, kos bele tkanine, plastične posodice, pinceta, žlička, lupa, ravnilce, literatura s podatki o živalih

Park je večja zelena površina, ki jo ureja človek; največkrat je del mesta ali pa je v bližini gradov in dvorcev.Zelenica je manjša zelena površina v mestu in jo ureja človek.Medičina (nektar) je sladka tekočina v cvetovih žužkocvetk, s katero se hranijo žuželke. Nastaja v medovnikih, ki so na spodnjem delu cvetnih listov ali pa so celo samostojni cvetni listi.

5. Žive meje Učenci: vedo, da so žive meje izredno

pomembne za ravnovesje v naravi;

sklepajo, kako živa meje koristno vpliva na ekološke

Učenci opazujejo živo mejo in raziskujejo življenje v njej. Pri tem spoznajo njej pomen.Ob učiteljevi razlagi spoznavajo in povezujejo

Skupinska oblika

Metode dela: terensko delo, opazovanje, razlaga učitelja,

Samorasla živa meja je živa meja iz grmov, ki so se sami zasadili v naravi.Naravno ravnovesje je stanje v naravi, pri katerem lahko ugotovimo, da se

44

Page 45: NARAVOSLOVJE ZA 6vedez.dzs.si/datoteke/tnnar6.doc · Web viewUčni pripomočki: učbenik, sheme (razpiranje oceanskih in celinskih plošč, nastanek kamnin, kamninski krog), vzorci

razmere; povezujejo nežive dejavnike

okolja z živimi bitji, ki živijo v njem;

poznajo nekaj najpogostejših rastlin, ki sestavljajo živo mejo;

razložijo, zakaj so žive meje pomembne za ptice;

naštejejo, s čim se živali v živi meji lahko hranijo;

navedejo nekaj prehranjevalnih verig v živi meji in jih povežejo v prehranjevalni splet;

zapisujejo podatke, ki so jih pridobili z opazovanjem.

nežive dejavnike okolja z živimi bitji.Učenci rešijo nalogo v učbeniku (str. 87).

pogovor učitelja z učenci in učencev med seboj.

število predstavnikov posameznih vrst iz leta v leto bistveno ne spreminja.

45

Page 46: NARAVOSLOVJE ZA 6vedez.dzs.si/datoteke/tnnar6.doc · Web viewUčni pripomočki: učbenik, sheme (razpiranje oceanskih in celinskih plošč, nastanek kamnin, kamninski krog), vzorci

RASTLINJAK IN SOBNE RASTLINE (IZBIRNA TEMA)

Predvideni minimalni standardi znanjaUčenci:

vedo, da rastline potrebujejo za rast vodo, svetlobo, primerno temperaturo, zrak in mineralne snovi; razumejo pomen rastlin v prehrani rastlinojedih in mesojedih živali; na primeru povežejo predstavnike živali in rastlin v prehranjevalno verigo in prehranjevalni splet; razložijo kroženje snovi v naravi na primeru dogajanja v antropogenem ekosistemu. poznajo vlogo in zgradbo lista; na konkretnih primerih ugotovijo razliko v listih enokaličnic in dvokaličnic; znajo odgovoriti na vprašanje, zakaj moramo rastline zalivati.

NA

U

RA UČNA

VSEBINAOPERATIVNI CILJI DEJAVNOSTI OBLIKE IN

METODE DELA;UČNI PRIPOMOČKI

PRIDOBLJENO ZNANJE

1. Življenjske razmere za rast rastlin v rastlinjaku

Učenci: navedejo skupne pogoje,

potrebne za rast rastlin; vedo, da so različne vrste

rastlin prilagojene različnim življenjskim razmeram;

razložijo, kaj je rastlinjak; vedo, kako v rastlinjaku

zagotovimo ugodne življenjske razmere za rastline.

Učenci ponovijo, kateri pogoji so potrebni za rast rastlin.Ob prikazu slik različnih rastlin sklepajo, da so različne vrste rastlin prilagojene različnim življenjskim razmeram.

Frontalna oblika

Metode dela: pogovor učitelja z

učenci in učencev med seboj,

razlaga učitelja.

Rastlinjak je pokrit prostor, v katerem gojimo rastline.

23.

V rastlinjaku gojimo okrasne in užitne rastline

Učenci: zvedo, da je človek rastline, ki

jih goji v rastlinjakih, vzgojil z umetnim izborom;

naštejejo skupine rastlin, ki jih gojimo v rastlinjakih;

ločijo med spolnim in nespolnim razmnoževanjem rastlin.

Na osnovi učiteljeve razlage in z opazovanjem učenci spoznajo rastline, ki jih gojijo v rastlinjaku, in ločijo med spolnim in nespolnim razmnoževanjem rastlin.

Frontalna in skupinska oblika

Metode dela: terensko delo (obisk

rastlinjaka), razlaga učitelja in

strokovnjaka v

Spolno razmnoževanje je razmnoževanje, pri katerem nov organizem nastane po združitvi dveh spolnih celic, ki navadno izvirata od različnih staršev.Nespolno razmnoževanje je razmnoževanje, pri

46

Page 47: NARAVOSLOVJE ZA 6vedez.dzs.si/datoteke/tnnar6.doc · Web viewUčni pripomočki: učbenik, sheme (razpiranje oceanskih in celinskih plošč, nastanek kamnin, kamninski krog), vzorci

rastlinjaku, pogovor učitelja z

učenci in učencev med seboj.

katerem za nastanek novega organizma niso potrebne spolne celice.

4.5.

List je najpomembnejši rastlinski organ

Učenci: naštejejo naloge lista; definirajo organ; znajo po listih rastlino uvrstiti

med enokaličnice ali med dvokaličnice;

naštejejo dele lista; opišejo, kaj se pretaka po

rastlini od korenin v liste in iz listov v korenine;

vedo, kaj so žile; razumejo, zakaj rastlina oveni; opazujejo in beležijo svoja

opažanja.

DZ, 12. vaja:Voda izhlapeva iz listovUčenci opravijo poskus, opažanja vpisujejo v preglednico in spoznavajo pomen lista.Učitelj nadzira delo učencev in jim daje natančna navodila za pripravo in pravilno ter varno opravljanje poskusa. Pove jim, kako natančno opazovati in zapisovati opažanja.

Nato učenci opazujejo lista eno- in dvokaličnice ter ugotovijo razlike in podobnosti. Na osnovi učiteljeve razlage spoznajo zgradbo lista.

Skupinska oblika

Metode dela: praktično delo

učencev, opazovanje in

sklepanje na podlagi opažanj.

Učni pripomočki: po 2 rastlini treh vrst sobnih rastlin, 3 prozorne plastične vrečke, izolirni trak, vazelin, ravnilo z merilom

Delo v dvojicah

Metode dela: opazovanje in

sklepanje na podlagi opažanj,

razlaga učitelja in pogovor.

Učni pripomočki:lista eno- in dvokaličnice)

Listne reže so odprtinice večinoma na spodnji površini lista. Skozi nekatere izhajajo iz rastline voda, ogljikov dioksid in kisik, v rastlino pa prihajata ogljikov dioksid in kisik.Transpiracija je izhlapevanje vode iz rastline skozi listne reže.

6. Rastline v našem

Učenci: opišejo koristi, ki jih ima človek

Učenci si doma izberejo rastlino in pripravijo o njej

Individualna oblika Vzpenjavka je rastlina z zelo dolgim steblom, ki ne

47

Page 48: NARAVOSLOVJE ZA 6vedez.dzs.si/datoteke/tnnar6.doc · Web viewUčni pripomočki: učbenik, sheme (razpiranje oceanskih in celinskih plošč, nastanek kamnin, kamninski krog), vzorci

stanovanju od sobnih rastlin; znajo skrbeti za sobne rastline; pridobivajo smisel za lepo

urejeno bivalno okolje; naštejejo nekaj sobnih rastlin; pri posameznih sobnih rastlinah

poznajo korenine, podzemna in nadzemna stebla, liste, cvetove in plodove.

referat ali plakat. Metode dela: referati ali plakati

učencev, pogovor učencev

med seboj in z učiteljem.

more nositi samega sebe. Z njim se vzpenja ob opori; če nima opore, je steblo poleglo.

48

Page 49: NARAVOSLOVJE ZA 6vedez.dzs.si/datoteke/tnnar6.doc · Web viewUčni pripomočki: učbenik, sheme (razpiranje oceanskih in celinskih plošč, nastanek kamnin, kamninski krog), vzorci

SADOVNJAK

Predvideni minimalni standardi znanjaUčenci:

v vsaj treh različnih ekosistemih opredelijo pomen posameznih živali in njihovo vlogo; vedo, kaj je oprašitev; poznajo pomen žuželk pri opraševanju cvetov; vedo, da nekatere cvetove oprašuje veter; poznajo plod kot organ za razširjanje rastlin; prepoznajo različne plodove; poznajo povezanost živali in rastlin pri razširjanju rastlin; razlikujejo med pečkatim, koščičastim in lupinastim sadjem.

NA

U

RA UČNA

VSEBINAOPERATIVNI CILJI DEJAVNOSTI OBLIKE IN

METODE DELA;UČNI PRIPOMOČKI

PRIDOBLJENO ZNANJE

1.2.

Sadno drevje

Učenci: definirajo pojme sadje, sadno

drevje in sadovnjak; ločijo med senožetnim in

plantažnim sadovnjakom; primerjajo delo v senožetnem

in plantažnem sadovnjaku; ovrednotijo pomen senožetnih

sadovnjakov za ravnovesje v naravi.

Na osnovi učiteljeve razlage znajo učenci definirati pojme sadje, sadno drevje in sadovnjak.Poznajo razlike med senožetnim in plantažnim sadovnjakom.

Frontalna oblika

Metode dela: razlaga učitelja, pogovor učitelja z

učenci in učencev med seboj.

Učni pripomočki:učbenik

Senožetni sadovnjak je sadovnjak, v katerem rastejo sadna drevesa na travniku, ki ga ljudje kosijo.Plantaža je velik nasad ene vrste rastlin, ki jo gojimo za človekove potrebe (prehrana, industrijske rastline).

Sadje je plod Učenci: razložijo, kaj je plod; poznajo zgradbo ploda; naštejejo različne vrste sadja.

Na osnovi učiteljeve razlage znajo definirati pojem plod.Z opazovanjem različnih plodov spoznajo njihovo zgradbo. V ta namen lahko obiščemo tržnico ali manjšo prodajalno s

Skupinska oblika

Metode dela: razlaga učitelja, opazovanje, urejanje podatkov, pogovor učitelja z

učenci in učencev

Pečka je seme s tankim ovojem v plodu pečkatega sadja; vedno jih je več in so majhne.Koščica je seme z debelim in trdnim ovojem v plodu koščičastega sadja; vedno je ena in velika.

49

Page 50: NARAVOSLOVJE ZA 6vedez.dzs.si/datoteke/tnnar6.doc · Web viewUčni pripomočki: učbenik, sheme (razpiranje oceanskih in celinskih plošč, nastanek kamnin, kamninski krog), vzorci

sadjem.

DZ, 15. vaja:Raznolikost jabolkZ vajo v delovnem zvezku ugotovimo, v čem se različne sorte jabolk razlikujejo.

med seboj, praktično delo

učencev.

Učni pripomočki:najmanj 5 sort jabolk, pladenj, različna literatura o sadjarstvu

Bučevke so skupina zelnatih rastlin, ki imajo velike plodove s pečkami.Jagodičasto sadje je skupina sadja, ki zraste na grmu ali na zelnati rastlini, ne pa na drevesu.

3. Plod se razvije iz cveta

Učenci: razumejo povezavo med

plodnico in plodovi; razumejo, da je glavna naloga

plodu razširjanje semen.

DZ, 16. vaja:Cvet se spreminja v plodUčenci z opazovanjem ugotavljajo spreminjanje cveta v plod in ob tem spoznajo pomen ploda.Cvetove začnemo opazovati že marca in/ali aprila; takrat jih učenci tudi narišejo.

Skupinska oblika

Metode dela: opazovanje in

sklepanje, pogovor učitelja z

učenci in učencev med seboj.

Učni pripomočki:delovni zvezek, cvetoče sadno drevo (če tega v bližini šole ni, učitelj poskrbi za vsaj eno vejico, ki jo učenci skupaj opazujejo v razredu v kozarcu vode)

Seme je del rastline, ki vsebuje rastlinski zarodek – kalček in lahko tudi samostojno rezervno hrano; vse skupaj pa je obdano s semensko lupino. Zarodek v semenu lahko počaka na ugodne razmere, da vzkali.Osemenje je suh ali mesnat ovoj, ki v plodu obdaja semena.Plod je organ za razširjanje rastlin. Vsebuje osemenje in semena, ki pomagajo pri razširjanju semen.

4. Plod nastane po oprašitvi

Učenci: opišejo zgradbo cveta in

navedejo naloge posameznih delov cveta;

ugotovijo, da večina sadnega drevja spada v isto družino rožnic;

ugotovijo, da sadno drevje spada med dvokaličnice;

Ob skici in/ali cvetu učitelj razloži njegovo zgradbo in naloge posameznih delov cveta.Ob razlagi in v pogovoru učenci spoznajo razliko med cvetom eno- in dvokaličnic.

Frontalna oblika in delo v dvojicah

Metode dela: razlaga učitelja, praktično delo

učencev, pogovor učitelja z

učenci in učencev

Oprašitev je prenos peloda na brazdo pestiča.Oploditev je združitev ženske in moške spolne celice. Plodnica je tisti del pestiča, v katerem so semenske zasnove z jajčnimi celicami.Brazda pestiča je del

50

Page 51: NARAVOSLOVJE ZA 6vedez.dzs.si/datoteke/tnnar6.doc · Web viewUčni pripomočki: učbenik, sheme (razpiranje oceanskih in celinskih plošč, nastanek kamnin, kamninski krog), vzorci

razumejo, da je glavna naloga plodu razširjanje semen;

povežejo cvetenje, oprašitev, oploditev in nastanek ploda;

razlikujejo med oprašitvijo in oploditvijo.

DZ, 17. vaja:Primerjaj cvetove(vajo lahko učenci izvedejo v sklopu spomladanskega naravoslovnega dneva)

S stensko sliko učitelj razloži oprašitev in oploditev, opozori na pomen vetra in žuželk pri oprašitvi ter nastanek ploda.

med seboj.

Učni pripomočki:učbenik, delovni zvezek, stenska slika

pestiča, ki prestreže pelod.Pelod je cvetni prah; drobno zrno, ki vsebuje moško spolno celico.

5. Živali v sadovnjaku

Učenci: razumejo, da pojem škodljivca

uporablja človek v ekosistemih, ki jih sam vzdržuje, v prosti naravi pa škodljivcev ni;

naštejejo živali, ki prihajajo v sadovnjak;

opišejo nekaj prehranjevalnih verig v sadovnjaku oziroma vinogradu;

ločijo koristne in nekoristne živali v sadovnjaku;

spoznajo, da novo prinesene vrste iz tujih krajev lahko v okolju povzročajo težave, ker nimajo naravnih plenilcev;

vedo, da lahko z naravnimi plenilci zmanjšamo škodo, ki jo povzročajo škodljivci, podobno kot s kemičnimi insekticidi.

V pogovoru z učiteljem učenci ugotovijo pomen škodljivcev v sadovnjaku. Med seboj primerjajo različne živali, ki prihajajo v sadovnjak in jih povezujejo v prehranjevalne verige.

Frontalna in skupinska oblika

Metode dela: pogovor učitelja z

učenci in učencev med seboj,

razlaga učitelja.

Učni pripomočki:učbenik, literatura o sadjarstvu

Škodljivci so za človeka nezaželene živali, ki mu zmanjšujejo pridelek.

51

Page 52: NARAVOSLOVJE ZA 6vedez.dzs.si/datoteke/tnnar6.doc · Web viewUčni pripomočki: učbenik, sheme (razpiranje oceanskih in celinskih plošč, nastanek kamnin, kamninski krog), vzorci

52

Page 53: NARAVOSLOVJE ZA 6vedez.dzs.si/datoteke/tnnar6.doc · Web viewUčni pripomočki: učbenik, sheme (razpiranje oceanskih in celinskih plošč, nastanek kamnin, kamninski krog), vzorci

VINOGRAD

Predvideni minimalni standardi znanjaUčenci:

razlikujejo med enospolnim in dvospolnim cvetom; razlikujejo med spolnim in nespolnim razmnoževanjem; razumejo, da se sladkor pri alkoholnem vrenju spremeni v alkohol.

NA

U

RA UČNA

VSEBINAOPERATIVNI CILJI DEJAVNOSTI OBLIKE IN

METODE DELA;UČNI PRIPOMOČKI

PRIDOBLJENO ZNANJE

1. 2.

Vinska trta Učenci: primerjajo vinsko trto in sadno

drevje; naštejejo, za kaj se uporablja

grozdje; pojasnijo razliko med grozdom

in grozdno jagodo; ločijo med enospolnim in

dvospolnim cvetom.

Ob slikah primerjajo vinsko trto in sadno drevje.Na osnovi učiteljeve razlage spoznajo razliko med enospolnim in dvospolnim cvetom.Odgovorijo na vprašanja v učbeniku (str. 131).

Frontalna in skupinska oblika

Metode dela: pogovor učitelja z

učenci in učencev med seboj,

razlaga učitelja.

Učni pripomočki:učbenik

Dvodomne rastline so rastline z enospolnimi cvetovi, od katerih ženski cvetovi zrastejo na eni rastlini, moški cvetovi pa na drugi.

3. Razmnoževanje in razširjanje vinske trte

Učenci: ločijo med spolnim in nespolnim

razmnoževanjem; vedo, da je vegetativno

razmnoževanje nespolno razmnoževanje;

razložijo, zakaj vinsko trto pri nas cepimo.

V pogovoru z učiteljem se učenci seznanijo z razliko med spolnim in nespolnim razmnoževanjem.Na medmrežju iščejo podatke o nespolnem ali vegetativnem razmnoževanju. Odgovorijo na vprašanja v učbeniku (str. 133).

Skupinska oblika in delo v dvojicah

Metode dela: pogovor učitelja z

učenci in učencev med seboj,

razlaga učitelja, iskanje podatkov na

medmrežju.

Nespolno ali vegetativno razmnoževanje je razmnoževanje, pri katerem za nastanek novega živega bitja niso potrebne spolne celice; pri rastlinah lahko nova rastlina zraste iz listov ali stebel.Spolno razmnoževanje je razmnoževanje, pri katerem nov organizem nastane iz oplojene jajčne celice.

53

Page 54: NARAVOSLOVJE ZA 6vedez.dzs.si/datoteke/tnnar6.doc · Web viewUčni pripomočki: učbenik, sheme (razpiranje oceanskih in celinskih plošč, nastanek kamnin, kamninski krog), vzorci

Cepljenje je način nespolnega razmnoževanja rastlin, pri katerem prenesemo npr. vejico (cepič) z ene rastline na drugo rastlino (podlago), na kateri se vraste.

4. Sladkor se lahko spremeni v alkohol

Učenci: znajo opisati alkoholno vrenje; vedo, da alkoholno vrenje

povzročajo živa bitja; vedo, da se pri alkoholnem

vrenju sprošča ogljikov dioksid; razumejo, da je za alkoholno

vrenje potreben sladkor za hrano kvasovkam;

spoznajo škodljivost alkoholnih pijač, ugotovijo telesne, psihične in socialne posledice alkoholizma;

vedo, da je alkoholizem bolezen.

DZ, 18. vaja:Zakaj mošt vre?Na osnovi opazovanja poskusa, ki ga prikaže učitelj, in razlage učenci spoznajo alkoholno vrenje ter njegov pomen v življenju.V pogovoru izpostavijo škodljivost alkoholnih pijač.

Frontalna oblika – demonstracijski poskus učitelja

Metode dela: razlaga učitelja poskus, ki ga

prikaže učitelj, pogovor učitelja z

učenci in učencev med seboj.

Učni pripomočki:delovni zvezek, svež jabolčni sok, steklenički, gumijasta zamaška, gumijasta cev, steklena cevka, termometer

Alkoholi so organske spojine. Najpogosteje se srečamo z etanolom. Je v alkoholnih pijačah, uporabljamo ga tudi za dezinfekcijo in v industriji kot topilo.Pri alkoholnem vrenju mošta in drugih naravnih snovi, ki vsebujejo sladkor ali škrob, nastane alkohol etanol. Glive kvasovke v moštu povzročajo alkoholno vrenje.

5. Živali v vinogradu

Učenci: razumejo, da pojem škodljivca

uporablja človek v ekosistemih, ki jih sam vzdržuje, v prosti naravi pa škodljivcev ni;

naštejejo živali, ki prihajajo v vinograd;

V pogovoru z učiteljem učenci ugotovijo pomen škodljivcev v vinogradu. Med seboj primerjajo različne živali, ki prihajajo v vinograd in jih povezujejo v

Frontalna in skupinska oblika

Metode dela: pogovor učitelja z

učenci in učencev med seboj,

Škodljivci so za človeka nezaželene živali, ki mu zmanjšujejo pridelek.

54

Page 55: NARAVOSLOVJE ZA 6vedez.dzs.si/datoteke/tnnar6.doc · Web viewUčni pripomočki: učbenik, sheme (razpiranje oceanskih in celinskih plošč, nastanek kamnin, kamninski krog), vzorci

opišejo nekaj prehranjevalnih verig v vinogradu;

ločijo koristne in nekoristne živali v vinogradu;

spoznajo, da novo prinesene vrste iz tujih krajev lahko v okolju povzročajo težave, ker nimajo naravnih plenilcev;

vedo, da lahko z naravnimi plenilci zmanjšamo škodo, ki jo povzročajo škodljivci, podobno kot s kemičnimi insekticidi.

prehranjevalne verige. razlaga učitelja.

Učni pripomočki:učbenik, literatura o vinogradništvu

55