O monizmu in dualizmu pogodbenega in gospodarskega pogodbenega prava

GOSPODARSKO POGODBENO PRAVO V PRAVNEM SISTEMU

O monizmu in dualizmu pogodbenega in gospodarskega pogodbenega pravaDanes so prevladujoa stalia, da narava pravnih razmerij med trgovci oziroma gospodarskimi subjekti zahteva posebno pravno ureditev sicer istovrstnih pravnih razmerij. Opozarja se torej na razlike med obligacijskim in gospodarskim pogodbenim pravom, seveda pa samostojnosti gospodarskega pogodbenega prava ni mogoe absolutizirati.

V teoriji se z monizmom oznaujejo pravni redi, ki enotno urejajo obligacijska razmerja, torej ne glede na to, kdo so subjekti teh razmerij, z dualizmom pa pravni redi, ki imajo za obligacijska razmerja gospodarskih subjektov posebna pravila. Kot kriterij za razlikovanje med monizmom ali dualizmom obligacijskega in gospodarskega pogodbenega prava pogosto neutemeljeno slui enoten ali poseben zakon. Enoten ali poseben zakon je le nomotehnina reitev. Zato je bolj kot ureditev v istem ali dveh zakonih smiselno upotevati, ali in v kolikni meri so uveljavljene vsebinske razlike med splonim pogodbenim in gospodarskim pogodbenim pravom.

Posebna pravila za g. p. so torej v OZ nomotehnino uveljavljena na tri naine:

1. z izrecnimi druganimi pravili za gospodarske pogodbe miljeni so primeri, ko OZ izrecno doloi, da je v primeru g.p. vsebina obveznosti drugana.2. z vkljuitvijo posebnih pravnih virov poleg postavljenih pravil doloajo vsebino potrebnega ravnanja tudi pravila, katerih vsebina se oblikuje v poslovni praksi. Poslovni obiaji in medsebojna praksa so sestavina posameznih konkretnih pravil.

3. z drugano uporabo in razlago pravnih standardov v gospodarskih pogodbah pravni standardi se uporabijo in razlagajo drugae tudi takrat, ko doloajo ravnanje gosp. subjekta, eprav nasprotna stranka ni gosp. subjekt in niso izpolnjeni pogoji 13. lena OZ. Gosp. subjekti so profesionalne osebe in morajo pri izpolnjevanju obveznosti iz svoje poklicne dejavnosti vedno ravnati s posebno ozirom vejo skrbnostjo. Torej tudi takrat, ko ne gre za g.p.(ko nasprotna stranka ni gosp. subjekt) ali sploh ne gre za pogodbeno razmerje, so gosp. subjekti zavezani k druganemu ravnanju kot negospodarski subjekti.12. len OZ v ob. razmerjih gosp. subjektov se za presojo potrebnih ravnanj in njihovih uinkov upotevajo poslovni obiaji, uzance in praksa, vzpostavljena med strankama.

13. len OZ - dolobe tega zakonika, ki se nanaajo na pogodbe, se uporabljajo za vse vrste pogodb, razen, e ni za g.p. izrecno drugae doloeno. G. p. so pogodbe, ki jih sklepajo med seboj gosp. subjekti. Za gosp. subjekte v smislu tega zakonika se tejejo gosp. drube in druge pravne osebe, ki opravljajo pridobitno dejavnost, ter samostojni podjetniki posamezniki. Za gosp. subjekte v smislu tega zakonika se tejejo tudi druge pravne osebe, kadar se v skladu s predpisom obasno ali ob svoji preteni dejavnosti ukvarjajo tudi s pridobitno dejavnostjo, e gre za pogodbe, ki so v zvezi s tako pridobitno dejavnostjo.Gospodarska pogodba, gospodarski subjekt

Pogodba ima naravo g.p.. e sta obe pogodbeni stranki gosp. subjekta. Opredelitev gosp. subjekta je za potrebe obligacijskega prava drugana. S pojmom gosp. subjekt(trgovec) se eli zajeti tiste osebe, ki opravljajo posle iz t.i. podjetnike(gospodarske) dejavnosti trajno, s pridobitnim namenom in samostojno.

OZ doloa merila za g.s. alternativno. To pomeni, da je vsaka oseba, ki izpolni katero od meril OZ, g.s. in je njeno ravnanje podrejeno posebnim pravilom obligacijskega prava za g.s.. Gosp. subjekti so:

g.s. po statusu oz. osebe, ki poslujejo v pravnoorganizacijski obliki, ki je namenjena opravljanju pridobitne dejavnosti osebe, ki poslujejo v pravnoorganizacijski obliki, ki ni namenjena opravljanju pridobitne dejavnosti, a ob svoji dejavnosti izvajajo tudi dejavnost s pridobitnim namenom, e je konkretna pogodba v zvezi s pridobitno dejavnostjo.

Tudi e konkretna pogodba ni v zvezi s pridobitno dejavnostjo, oseba ohrani poloaj g.s.

Znailnosti gospodarskih pogodb

Med znailnostmi g.p. so predstavljene tiste dejanske okoliine, ki vplivajo na drugano pravno ureditev g.p. v primerjavi za negospodarskimi:

1. mnoinost pri sklepanju poslov doloene vrste pravnih poslov sklepajo mnoino, kar pomeni, da je njihovo tevilo v relativno kratkih asovnih obdobjih veliko, zato se nanje pripravijo tako, da oblikujejo splone pogoje poslovanja ali tipske pogodbe2. specializacija se nanaa predvsem na izvajanje dejavnosti. Posamezni g.s. doloene funkcije zaupajo specializiranim g.s.. O d teh se zato priakuje veja skrbnost in strokovnost.3. koncentracija kapitala oznauje, da je izvajanje doloenih dejavnosti pod nadzorom vedno manjega tevila udeleencev. Povezovanje kapitala lahko pomeni na eni strani korist(nija cena zaradi nijih strokov) na drugi strani pa negativno posledico, saj trna pravila posegajo tudi na podroja, ki so bila predmet oblig. pravil. Zaradi tega se v pog. pravu vea tevilo kogentnih pravil. 4. povezanost g. poslov z bannimi posli izraa se vse veja potreba po finanni varnosti. Ta je v najveji meri zagotovljena , e so v posel vkljueni instrumenti za zavarovanje pog. obveznosti, pri katerih so izdajatelji banke ali druge fin. org.. Razlog je v posebnih, strojih pravilih za poslovanje bank.5. svetovna povezanost g.s. - vedno veja svetovna povezanost pri sklepanju poslov med g.s. bistveno vpliva na tenje po poenotenju g.p.p..6. arbitrae in posebna sodia v zvezi z reevanjem sporov med g.s. je drava to svojo funkcijo prepustila nedravnemu organu arbitrai, seveda le pod pogojem, da stranke soglaajo o arbitranem reevanju sporov. Arbitrani postopek je hitreji, senati so strokovneji, postopek je manj formalen, izbira prava pred arbitrao je fleksibilneja.7. veja zaita upnika od g.s. se lahko priakuje ve znanja in premiljenosti pri prevzemanju pog. obveznosti. Tradicionalni instituti za zavarovanje in utrditev pog. obveznosti so akcesorne narave, kar dolniku zagotavlja veje varstvo. G.p.p. pa je razvilo abstraktna zavarovanja, ki ne dovoljujejo ugovorov iz temeljnega posla, kar zagotavlja veje varstvo za upnika. 8. hitrost pri sklepanju in izpolnjevanju g. poslov hitrost v izpolnitveni fazi pomeni predvsem to, da elijo g.s. im prej dorei in reiti posamezna dejstva v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti, etudi na raun varstva katere od strank. To se kae predvsem pri rokih, ki so pri g. poslih kraji kot v splonem pog. pravu.Poenotenje gospodarskega pogodbenega prava

Za poenotenje si prizadevajo:

drave( z ratifikacijo mednarodnih konvencij in povzemanjem vsebine konvencij v notranji pravni red)

g. subjekti sami(z enotnimi avtonomnimi pravili)

mednarodne organizacije(s pripravo konvencij in avtonomnih pravil)

Zaradi uspehov pri poenotenju se uveljavlja ideja o nastajanju posebnega nadnacionalnega prava za pravna razmerja trgovcev, t.i. sodobna lex mercatoria.

Tri mednarodne org., ki so najbolj zaslune za sprejem in uveljavitev mednarodnih pravil in tenje EU o enotnem pog. pravu so:1. Mednarodna trgovinska zbornica(ICC) ima sede v Parizu, ustanovljena je bila leta 1919 in je mednarodna nevladna organizacija. Njen namen je podpora pri mednarodnem poslovanju in investiranju ter premagovanje ovir pri pretoku blaga, storitev in kapitala. Njeni lani so gosp. zdruenja in gosp. drube z vsega sveta. Pod njenim okriljem deluje 16 strokovnih komisij, ki se ukvarjajo s podroji, pomembnimi za mednarodno poslovanje. Pod okriljem ICC deluje tudi stalna arbitraa.

2. Intitut UNIDROIT mednarodni intitut za unifikacijo mednarodnega zasebnega prava je bil ustanovljen leta 1926 pod okriljem tedanje Lige narodov. Po razpustitvi te organizacije je bil z medn. Pogodbo ustanovljen leta 1940. Je neodvisna medvladna organizacija s sedeem v Rimu. Med 59 lanicami je tudi Slovenija. Naloga intituta je poenotenje medn. Zasebnega prava, katerega del je tudi g.p.p.. Intitut pripravlja osnutke medn. konvencij, ki so potem sprejete na diplomatskih konferencah ali pa v okviru medn. organizacij, na primer OZN.

3. UNCITRAL Komisija Zdruenih narodov za medn. trgovinsko pravo je specializirana organizacija ZN, ustanovljena leta 1966, sede njenega sekretariata je na Dunaju. Naloga UNCITRAL je pospeiti razvoj, usklajevanje in poenotenje prava medn. trgovine. Gospodarsko pogodbeno pravo v pravnem sistemu

Pravna teorija razporeja pravna pravila, ki urejajo sorodna oziroma med seboj povezana drubena razmerja, v doloene skupine in preuuje njihove znailnosti. Na takih izhodiih je v veini pravnih redov priznan obstoj posebne pravne veje(podpanoge) g.p.p..

G.p.p. je del gosp. prava. Gosp. pravo je iri pojem kot trgovinsko pravo.

Trgovinsko pravo je del prava, ki ureja pravni poloaj trgovcev in njihove posle.

Za slovensko pravno sistematiko bi lahko rekli, da pravni poloaj trgovcev(g.s.) preuuje gosp. statusno ali korporacijsko pravo, njihove posle pa g.p.p..

Gospodarsko pravo poleg gosp. statusnega in g.p.p. obsega tudi pravila javnopravne narave, ki posegajo v poslovanje g.s..

VIRI GOSPODARSKEGA POGODBENEGA PRAVA

Posebnosti pravnih virov gospodarskega pogodbenega prava

Formalni viri prava so obvezne in vnaprej doloene oblike, v katerih nastajajo pravne norme, ki so splone in abstraktne ali pa kot takne vsaj uinkujejo. Poglavitni formalni vir prava je zakon OZ.

Na podroju pog. prava, posebej pa na podroju g.p.p., se eli pri normiranju zagotoviti dva cilja:

omogoiti promet blaga in storitev

v zvezi s prometom varovati doloene temeljne vrednote

Zakonodajalec omogoi promet blaga in storitev, e uzakoni take reitve, kot jih zahteva poslovna praksa. e pravila sledijo poslovni praksi, so za udeleence predvidljiva, kar zagotavlja pravno varnost. Pri povzemanju pravil poslovne prakse v zakonska pravna pravila se nujno porajajo vpraanja, povezana z mejami pravne tehnike. Kajti poslovna praksa oblikuje reitve za konkretne okoliine, te pa so od primera do primera razline. Zakonodajalec vseh e znanih primerov in primerov, ki jih poslovna praksa ele priakuje ne more povzeti v pravila zakona. S sklicevanjem na abstraktneje pravilo oziroma na nedoloni pojem standard pa zajame te in e tevilne druge primere. Takni standardi so: obiajna provizija, obiajen pregled, ravnati kot dober gospodarstvenik, razumni rok

Pravimo, da je zaradi sklicevanja na tevilne standarde za g.p.p. znailno dinamino normiranje. Dinamino normiranje omogoa, da se na podlagi zakonskega sklicevanja na standard za konkretni primer doloi takno ravnanje, ki ga poslovna praksa priakuje.

Pretena veina pravil pog. prava je seveda dispozitivne narave, kar pomeni, da lahko udeleenci medsebojne pravice in obveznosti doloijo drugae, kot jih je doloil zakonodajalec. Kajti namen zakonodajalca je s pravnimi pravili urediti tista vpraanja, ki jih udeleenci sami ne uredijo popolno.Vsa zakonska pravila pog. prava niso dispozitivne narave, njihov manji del je kogentne narave in zato ne omogoa drugane ureditve vpraanja. Kogentna pravila varujejo doloene temeljne vrednote pog. prava ali pa interese pog. stranke, kar je drugi cilj pravil pog. prava.

Standardi gospodarskega pogodbenega prava

Teorija uvra standarde med nedolone pravne pojme. Toda pojmi so nedoloni na abstraktni regulativni ravni, v konkretnem ivljenjskem primeru pa je vsebina pravnega standarda povsem dololjiva.

Teorija uvra pravne standarde(standarde, ki so z blanketnimi normami povzeti v zakonska pravila) med formalne vire prava. Poglavitna razlika med zakonskimi pravnimi pravili in tistimi pravnimi pravili, ki se sklicujejo na standarde, je da pri prvih doloi vsebino pravila zakonodajalec(organizirano nastajanje prava), pri slednjih pa govorimo o spontanem nastajanju prava.

Pravne standarde pog. prava je mogoe razdeliti v dve skupini. V prvi so standardi kogentnih pravnih pravil(standardi, ki omejujejo avtonomijo pri sklepanju pogodb morala, vestnost, potenje). V drugi pa so standardi, ki doloajo ravnanje pri izpolnjevanju pog. obveznosti, e ga niso doloile stranke same ali zakonodajalec(obiajen nain).Dobri poslovni obiaji

Splono pog. pravo omejuje pogodbeno avtonomijo z izrecnimi kogentnimi pravili, ob njih pa e z dvema standardoma moralo ter vestnostjo in potenjem.

Morala ne doloa vsebine potrebnega ravnanja, ampak skrajne meje dovoljenega ravnanja. Generalna prepoved ravnanja, ki nasprotuje morali, pa je namenjena tistim primerom, ki jih zakonodajalec ni doloneje zajel. Prepoved ravnanja, ki nasprotuje morali, varuje temeljne drubene vrednote.

Standard vestnosti in potenja enako omejuje svobodo udeleencev pri sklepanju obligacijskih razmerij, toda ne zaradi varstva temeljnih drubenih vrednot, ampak zaradi varstva interesov nasprotne stranke.Dobri poslovni obiaji so standard, ki velja le za udeleence v poslovnem prometu(prometu g.s.), sicer pa enako kot morala ter vestnost in potenje omejuje ravnanje udeleencev v oblig. razmerjih. Razlog za poseben(omejevalni) standard za obligacijska razmerja gospodarskih subjektov, je predvsem ta, da gosp. poslovanje vrednostnih standardov, kot sta morala ter vestnost in potenje, ne spreminja samo v niansah, ampak da v posameznih primerih ocenjuje ustreznost ravnanja popolnoma nasprotno kot splona vrednostna standarda. Z dobrimi poslovnimi obiaji niso miljena ravnanja, ki bi si zaradi svojega posebno astnega znaaja zasluila oznako dobri poslovni obiaji.

Skrbnost dobrega strokovnjaka

Kadar udeleenci izpolnjujejo obveznosti iz svoje poklicen dejavnosti, morajo ravnati z vejo stopnjo skrbnosti skrbnostjo dobrega strokovnjaka. Gosp. dejavnost je poklicna dejavnost. Najpomembneja merila za presojo skrbnosti dobrega strokovnjaka so pravila stroke in obiaji.

Pravila stroke niso povpreno znanje, ampak je to znanje udeleencev ojega poslovnega kroga. Merila so e vedno abstraktna, le da se potrebno ravnanje ne presoja po povpreni osebi, ampak po povpreni osebi doloenega poslovnega kroga.

Poslovni obiaji

Ne glede na to, da se posamezna pravna pravila izrecno sklicujejo na obiaje in poslovne obiaje, pa so poslovni obiaji vkljueni v obligacijske in trgovinske zakonike e z generalno klavzula o uporabi poslovnih obiajev. Generalna klavzula je namenjena gosp. subjektom.

Poslovni obiaj je doloeno ravnanje, ki se priakuje med osebami doloenih lastnosti, med g.s.. Njegovi opredelilni elementi so:

doloenost ravnanja pomeni, da morajo biti doloene okoliine, v katerih je treba ravnati na doloen nain(hipoteza pravne norme) in nain ravnanja(dispozicija p.n.).

priakovanost - ravnanje predstavlja poslovni obiaj samo kadar je priakovano. Doloeno ravnanje je najpogosteje priakovano zato, ker je ustaljeno.

kvalificiranost subjektov, na katere se nanaa poslovni obiaj je doloeno ravnanje, ki je priakovano med osebami doloeni lastnosti. Te osebe so g.s. oziroma osebe, ki delujejo kot g.s.. Oseba z doloenimi lastnostmi ni zgolj g.s.. To je g.s. doloene stroke.

Poslovni obiaji sluijo za presojo potrebnih ravnanj v oblig. razmerjih gosp. subjektov. Imajo regulativno funkcijo, saj doloajo potrebna ravnanja, to je pravice in obveznosti pog. strank. Regulativna funkcija jim je priznana za tiste primere, ki v zakonu niso izrecno urejeni, oziroma v primerih, ki so zaradi posamezne spremenjene okoliine ali dodane nove okoliine drugane narave in bi podrejanje takih primerov pod izrecna pravna pravila pomenilo enaenje neenakih primerov.

Poslovni obiaji so argument pri razlagi pravnih in pog. pravil. Argumenta za argumentacijo s poslovnimi obiaji sta dva. Prvi je, da so oblig. razmerja normirana taka, kakrna so dejansko v poslovni praksi. Drugi razlog je ta, da imajo poslovni obiaji celo regulativno funkcijo. e doloajo vsebino pravnih pravil, potem so tudi moen argument za razlago pravnih pravil.

Praksa vzpostavljena med strankama

O praksi, vzpostavljeni med strankama, je mogoe govoriti, e sta stranki v doloenem asovnem obdobju stalno poslovno sodelovali. Poleg stalnega poslovnega sodelovanja je treba upotevati, da gre za ponavljanje istovrstnih poslov z istovrstno vsebino pog. razmerja v prejnjih primerih. Praksa, vzpostavljena med strankama, po naravi slui le za doloitev vsebine pog. pravil in za razlago pog. pravil.

Avtonomna pravila

Na podroju g.p.p. so se oblikovala tevilna pravila, za katera se uporablja skupen izraz avtonomna pravila(avtonomno pravo, formularno pravo, mehko pravo).

Bistvena razlika med avtonomnimi in zakonskimi pravnimi pravili je , da slednja sprejme zakonodajalec, avtonomna pravila pa oblikuje poslovna praksa spontano ali organizirano. Poglavitni prednosti vseh avtonomnih pravil sta: konkretizacija zakonskih pravil

prispevanje k globalnemu poenotenju g.p.p.

Nesporno je, da avtonomna pravila obvezujejo, kadar so vkljuena v konkretne pogodbene dolobe dogovorjena uporaba avtonomnih pravil. Na posamezna avtonomna pravila se sklicujejo zakonska pravila in jih tako povzdigujejo na raven zakonskih pravnih pravil uporaba na podlagi izrecne dolobe zakona. Avtonomna pravila lahko sluijo tudi za doloitev vsebine pravnih standardov.

Najbolj tipine oblike avtonomnih pravil so:

uzance

sploni pogoji poslovanja

trgovinske klavzule

vzorne pogodbe

kodeksi ravnanja

neratificirane konvencije

Uzance

Uzance so kodificirani poslovni obiaji. Uzance so podrobna pravila doloenega ojega poslovnega kroga, ki jih ne sprejme zakonodajalec. Najpogosteje jih sprejemajo zdruenja gosp. subjektov ali posamezni g.s.. Uzance so podrobna pravila zato, ker doloneje urejajo vpraanja, ki so sicer v pravnih pravilih urejena na visokem abstraktnem nivoju.

V slovenskem pog. pravu so pogoji za uporabo uzanc doloeni v 12. lenu OZ z generalno klavzula o uporabi poslovnih obiajev, uzanc in prakse. Generalna klavzula jim daje pomembno vlogo. Tako kot poslovni obiaji doloajo vsebino pravnih pravil ter sluijo za razlago pravnih in pogodbenih pravil. Pri uporabi uzanc kot pravnih pravil je treba upotevati, ali jih je dejansko sprejel reprezentativen organ.

Po 12. lenu OZ imajo uzance normativno naravo. Veljajo ne glede na voljo strank, nikoli pa proti volji pog. strank. Stranke lahko uporabo uzanc izkljuijo izrecno ali pa tako, da vpraanja, ki jih urejajo uzance, same uredijo drugae. Pravila uzanc so dispozitivne narave.

e se stranki dogovorita o uporabi uzanc, velja naslednje:

pravila uzanc ne morejo nadomestiti kogentnih pravil OZ

pravila uzanc nadomestijo tista pravila OZ, ki urejajo istovrstna vpraanja

pravila uzanc se uporabijo tudi za tista vpraanja, ki v OZ niso urejena

Generalna klavzula 12. lena OZ je namenjena primerom, ko se stranki za uporabo uzanc ne dogovorita. e se stranki za uporabo doloenih uzanc ne dogovorita, potem se pravila uzanc uporabijo le za vpraanja, ki v OZ niso urejena.

Pravila uzanc opravljajo dve funkciji:

regulativno saj doloajo vsebino pravic in obveznosti pog. strank

razlagalno ko sluijo za razlago zakonskih in pog. pravil

Uzancam in poslovnim obiajem je skupno to, da njihove vsebine ne doloi zakonodajalec, ampak poslovna praksa. Oba instituta imata regulativno in razlagalno funkcijo. Toda njuni opredelilni elementi so razlini. Bistvena razlika je v tem, da uzance sprejme doloena oseba, jih seveda zapie in jih sprejme kot uzance. Nezapisanost sicer ni opredelilni element poslovnih obiajev. Veljajo, e so ali e niso zapisani. Zapis poslovnega obiaja pa e en pomeni njegovega resninega obstoja. Pravila uzanc so po naravi zapisana.

Sploni pogoji pogodbe

Po splonem zakonskem pravilu velja, da je pogodba sklenjena, ko je doseeno soglasje volj. Tisti udeleenci, ki sklepajo istovrstne posle mnoino, vnaprej sestavijo vsebino pogodbe ali pa njene redne sestavine. Pogosto so pripravljeni pogodbo skleniti le, e nasprotna stranka pristane na vnaprej doloene sestavine. Poslovna praksa priakuje, da sklenitev pogodbe, ki jo redno ali obiajno spremljajo sploni pogoji, pomeni tudi pristanek na uporabo teh vnaprej pripravljenih pravil.Zakonska pravila o splonih pogojih pogodbe zato posegajo v splona pravila o sklenitvi pogodbe in izkazanem soglasju volj. Doloajo pogoje, pod katerimi pravila, ki jih pripravi le ena stranka, doloajo vsebino pogodbenega razmerja, in to ne glede na to, ali je nasprotna stranka izrecno privolila v vsebino teh pravil.*Sploni pogoji pogodbe omogoajo, da tudi zahtevne pravne posle sklepajo prava neuke osebe, ta pravila so tudi strokovno in nomotehnino izdelana, kar olajuje reevanje morebitnih sporov, v primerjavi z zakonskimi pravili pa so konkretneja.Sploni pogoji pogodbe so pravila, ki jih ena stranka pripravi vnaprej za nedoloeno tevilo istovrstnih pravnih razmerij in jih ob sklenitvi konkretne pogodbe postavi drugi stranki kot pogoj za sklenitev te pogodbe.

Vsebina splonih pogojev ne nastane s sodelovanjem obeh strank, ampak jo pripravi samo ena stranka. Za splone pogoje je bistveno, da na njihovo vsebino vpliva le ena stranka. e se je mogoe o vsebini pogodbe pogajati, potem pogodba ni sklenjena na podlagi splonih pogojev, ampak po splonih pravilih o sklenitvi pogodbe.

Pojem adhezijske pogodbe oznauje poseben nain sklepanja pogodb, sklepanje s pristopom, pri katerem so prav tako vkljueni sploni pogoji pogodbe. Miljeni so primeri, ko sploni pogoji pogodbe celovito urejajo pogodbena razmerja doloene vrste, tako, da se stranki o nobeni sestavini ne dogovarjata. V tem primeru sploni pogoji pogodbe obenem pomenijo ponudbo.

Formularna pogodba je pogodba, ki jo v celoti ali v vejem delu pripravi samo ena stranka. Formularna se imenuje zato, ker gre za vnaprej pripravljen obrazec ali formular. S podpisom formularne pogodbe druga stranka izrazi voljo, da sprejema pripravljene splone pogoje pogodbe in tiste pogodbene dolobe, ki nimajo narave splonih pogojev pogodbe, a so na isti listini kot sploni pogoji pogodbe.

Sploni pogoji pogodbe so vnaprej pripravljena pravila za pog. razmerja doloene vrste. Nimajo lastne obveznostne moi. Veljavni so le:

e je sklenjeno konkretno pog. razmerje

e so vkljueni v to pog. razmerjeAli obstaja volja za vkljuitev splonih pogojev pogodbe v konkretno pog. razmerje, se presoja po konkretnih zakonskih pravilih, ki omogoajo, da se privolitev v uporabo splonih pogojev tudi domneva.

e so sploni pogoji pogodbe vkljueni v konkretno pog. razmerje, uinkujejo kot pog. pravila(lex contractus). Sploni pogoji so lahko izrecno vkljueni v pog. razmerje tako, da se pogodba nanje le sklicuje. e se pogodba izrecno sklicuje na doloene splone pogoje in pog. stranka izrazi voljo za sklenitev takne pogodbe, pomeni, da je privolila tudi v vkljuitev tistih splonih pogojev, ki jih pogodba navaja izrecna privolitev. Moni so primeri, da se pogodbena doloba sklicuje na splone pogoje pogodbe, a ti sploni pogoji niso dejansko izroeni stranki. Tudi v tem primeru veljajo, ker je bila stranka nanje opozorjena in bi se z njihovo vsebino lahko seznanila. Le v posebnih okoliinah sploni pogoji kljub izrecnemu opozorilu nanje ne veljajo, na primer, e se pogodba sklicuje na splone pogoje z izredno drobnimi rkami, ali e je opozorilo o splonih pogojih navedeno skrito, na hrbtni strani ali ob strani. V taknih primerih standard vestnosti in potenja zahteva, da sploni pogoji ne veljajo.Posebna pravila doloajo, da morajo biti ob sklepanju doloenih pogodb sploni pogoji pogodbe vedno vroeni stranki, in sicer ob sklepanju zavarovalne pogodbe in v pravnih razmerjih s potroniki.

Zato zakonska pravna pravila doloajo, da so ne glede na izrecno izkazano soglasje sploni pogoji vkljueni v pog. razmerje(ki nastane po splonih pravilih), e so izpolnjeni pogoji za zakonsko domnevo za privolitev druge stranke domnevana privolitev.Po OZ sta za domnevano privolitev doloena pogoja.

vednost povprene osebe, da sploni pogoji pog. obstajajo

objava splonih pogojev pogodbe

V splonih pogojih pog. so prepovedane:

dolobe, ki so sicer prepovedane v vsaki pogodbi

dolobe, ki so nepravine ali pretirano stroge doloba je taka, e:

stranki jemlje pravico ugovorov

e se z njo stranka odpoveduje svojim pravicam

e se z njo skrajujejo roki za uveljavljanje pravic in ugovorov

Kadar pride do neskladja med splonimi pogoji pog. in posebnimi dogovori, veljajo posebni dogovori. Posebni dogovori so tiste pog. sestavine, ki nimajo narave splonih pogojev pog. in njihova vsebina nastane ob sodelovanju obeh strank.

Kadar je pravilo splonih pogojev nejasno, za njegovo razlago ne velja kot sicer(da se ni treba drati dobesednega pomena izraza, ampak je treba iskati skupen namen pogodbenikov), ampak se nejasno doloilo razlaga v korist tiste stranke, ki ni pripravila splonih pogojev.

120 len OZ Sploni pogoji, ki jih doloi en pogodbenik, bodisi, da so vsebovani v formularni pogodbi bodisi, da se pogodba nanje sklicuje, dopolnjujejo posebne dogovore med pogodbenikoma v isti pogodbi in praviloma zavezujejo tako kot ti. Sploni pogoji pogodbe morajo biti objavljeni na obiajen nain. Sploni pogoji zavezujejo pogodbeno stranko, e so ji bili ob sklenitvi sporazuma znani ali bi ji morali biti znani. e se sploni pogoji in posebni dogovori ne ujemajo, veljajo ti slednji.

121. len OZ Nina so doloila splonih pogojev, ki nasprotujejo samemu namenu sklenjene pogodbe ali dobrim poslovnim obiajem, in to celo, e je splone pogoje, ki jih vsebujejo, odobril pristojni organ. Sodie lahko zavrne uporabo posameznih doloil splonih pogojev, ki drugi stranki jemljejo pravico ugovorov, ali tistih doloil, na podlagi katerih izgubi pravice iz pogodbe ali roke ali so sicer nepravina ali pretirano stroga zanjo.

82. len OZ Doloila pogodbe se uporabljajo tako, kot se glasijo. Pri razlagi spornih doloil se ni treba drati dobesednega pomena uporabljenih izrazov, temve je treba iskati skupen namen pogodbenikov in doloilo razumeti tako, kot ustreza naelom obligacijskega prava.

83. len OZ e je bila pogodba sklenjena po vnaprej natisnjeni vsebini ali je bila pogodba kako drugae pripravljena in predlagana od ene pogodbene stranke, je treba nejasna doloila razlagati v korist druge stranke.

Trgovinske klavzuleTrgovinske ali gospodarskoprometne klavzule so zgoena gesla, katerih vsebina se nanaa na pravice in obveznosti pog. strank v zvezi z doloenimi vpraanji pri posameznih pog. tipih.

Poimenovanje in vsebina klavzul sta nastala v poslovni praksi, zato so najpomembneji argument za razlago vsebine trgovinskih klavzul poslovni obiaji. Ker pa poslovni obiaji v geografsko oddaljenih krajih niso vedno enaki, se lahko v razlinih krajih pod enakim geslom priakuje razlina vsebina. Zato gospodarski subjekti in njihova strokovna zdruenja zapisujejo vsebino nekaterih klavzul. Del klavzul je pojasnjen v Splonih uzancah za blagovni promet. V svetovnem merilu pa je najbolj razirjena uporaba klavzul Mednarodne trgovinske zbornice pod skupnim imenom INCOTERMS.Hierarhija pravil gospodarskega pogodbenega pravaKolizija med pravili zakona, pravili poslovnih obiajev, uzanc in prakse, vzpostavljene med strankama, je le navidezna. Upotevati je treba, da v veini primerov gre za nasprotovanje med pravili, ki urejajo istovrstna vpraanja. V razmerju do pravil zakona urejajo pravila poslovnih obiajev, uzanc in prakse posebna vpraanja. Gre za razmerje med splonimi in posebnimi pravili, ki se reuje po naelu, da posebno pravilo nadomesti splono pravilo. Pri razmerju med pravili OZ in pravili poslovnih obiajev, uzanc in prakse pa ne gre za hierarhino razmerje, saj so vsa pravila zakonska pravna pravila.Pri uporabi pravila poslovnega obiaja, ki nasprotuje(na videz) pravilu zakona, je treba argumentirati, da so okoliine primera take, da govorimo o konkretnem dejanskem stanu, ki ni pokrit z abstraktnim dejanskim stanom izrecnega zakonskega pravila, temve s tistim abstraktnim dejanskim stanom, ki vkljuuje poslovni obiaj. Enako velja ob uporabi uzanc. Brez argumentacije, da gre za razmerje med posebnim in splonim, bi prihajalo do napanega sklepa, da lahko pravila poslovnih obiajev, uzanc in prakse derogirajo izrecna pravna pravila.Za razmerje med splonimi pravnimi pravili(zakonskimi pravnimi pravili) in pogodbenimi pravili(lex contractus) pa velja, da pogodbena pravila lahko nadomestijo vsa zakonska dispozitivna pravila, ne morejo pa nadomestiti kogentnih pravil.Lex mercatoria

Nekateri menijo, da so drave s sprejetjem civilnih in trgovinskih zakonikov nacionalno omejile pred tem univerzalna pravila trgovcev t.i. srednjeveko lex mercatoria.Na mednarodni ravni so metode razreevanja konfliktov med ureditvami posameznih pravnih redov razline. Pravni redi posameznih drav s svojimi pravnimi pravili doloajo, kateri pravni red se bo uporabil v primeru kolizije s predpisi drugih drav(t.i. kolizijsko pravo, ki doloa navezne okoliine za doloitev pristojnega pravnega reda). Poleg tega poteka na posameznih pravnih podrojih poenotenje materialnega(substannega) prava s sprejemanjem konvencij.Poenotenje g.p.p. je specifino, saj poteka tudi pod okriljem samih subjektov in njihovih strokovnih zdruenj. Poleg organiziranih virov imajo za poenotenje poseben pomen spontani viri in avtonomna pravila. Njihov obseg in uporaba sta tolikna, da del teorije zagovarja obstoj sodobne lex mercatoria.

Sodobno lex mercatoria sestavljajo mednarodna zakonodaja in pravila, ki jih ustvarjajo udeleenci mednarodne trgovine sami. Lex mercatoria tei k preseganju nacionalnih pravnih redov. Njen nastanek in razvoj je pogojen z voljo strank, da se ne uporabi pravni red doloene drave. Lex mercatoria ni mednarodno pravo; to so pravila, ki so neodvisna(vsebinsko neodvisna) od nacionalnih pravnih redov. Za lex mercatoria so bolj kot organizirani viri znailni spontani viri(predvsem poslovni obiaji). V primerjavi z nacionalnimi pravnimi redi pri lex mercatoria spontani viri niso le dopolnilni pravni vir, ampak so odloujoi za presojo vsakega pravnega razmerja.Udeleenci mednarodne trgovine elijo pravno razmerje povzdigniti nad doloen pravni red elijo ga internacionalizirati. Utemeljena je razlaga, da sta pravinost in lex mercatoria sinonima.ZASTOPANJE GOSPODARSKIH SUBJEKTOV

Splono o zastopanju

Zastopanje je dajanje in sprejemanje izjav volje v imenu zastopanega, torej takno ravnanje, ki ustvarja pravice in obveznosti na strani zastopanega. Zastopnik je oseba, ki ima upravienje, da oblikuje voljo za oziroma namesto zastopanega, in ni zgolj prenaalec njegovih izjav. Zastopnik sprejema in daje izjave volje tretjim osebam, toda tako, da ne zavezuje sebe, ampak zastopanega. Da lahko oseba zavezuje drugega, mora za zastopanje obstajati veljaven pravni temelj.

Razlikujemo delitev na zakonite zastopnike in pogodbene zastopnike ali pooblaence. Ta delitev upoteva razlina pravna temelja za pridobitev upravienja za zastopanje. Zakoniti zastopniki so tisti, ki pridobijo upravienje za zastopanje neodvisno od volje zastopanega, podlaga za pridobitev upravienja za zastopanje je pravni predpis. Pravni predpis oziroma zakon doloa, da ob nastopu doloenega pravnega dejstva oseba pridobi upravienje zastopati drugo osebo(brez potrebne izjave volje zastopanega), torej postane zakoniti zastopnik. Pogodbeni zastopniki ali pooblaenci pa pridobijo upravienje za zastopanje na podlagi izjave volje zastopanega.

Osebe v zvezi z zastopanjem so zastopnik in zastopanec ali pooblastitelj ter tretja oseba.

Razmerja v zvezi z zastopanjem so:

notranje razmerje razmerje med zastopnikom in zastopancem

zunanje razmerje razmerje med zastopancem in tretjo osebo

Neposredno in posredno zastopanje

Neposredno ali direktno zastopanje(zastopanje v ojem pomenu) je tisto, pri katerem izjava volje zastopnika uinkuje neposredno na sfero zastopanca. Pravice in obveznosti nastanejo med zastopancem in tretjo osebo. Tretja oseba in zastopnik pa nista v pravnem razmerju. Pri neposrednem zastopanju deluje zastopnik v tujem imenu(zastopnik s svojimi izjavami volje sprejema pravice in obveznosti za zastopanega) in za tuj raun(ekonomske koristi in breme nosi le zastopani), torej v imenu in za raun zastopanega. Zastopnik pridobiva koristi in bremena za zastopanega.

Posredno ali indirektno zastopanje(zastopanje v irem pomenu) je tisto, pri katerem oseba, ki je sicer zastopnik, v razmerju s tretjo osebo zavezuje sebe. S svojimi izjavami volje ustvarja pravice in obveznosti, ki uinkujejo med njo in tretjo osebo. T.i. zunanje razmerje se v primeru posrednega zastopanja vzpostavi med zastopnikom in tretjo osebo. Toda posredni zastopnik stopa v pravna razmerja s tretjimi zaradi koristi, interesov oziroma po nalogu svojega zastopanca.. Posredni zastopnik deluje v svojem imenu(sam prevzema pravice in obveznosti) in za tuj raun(ekonomske pravice in breme nosi zastopani).

Primera neposrednega zastopanja sta pooblastilo in agencijska pogodba, primer posrednega pa komisijska pogodba.

Korporacijski zastopniki gospodarskih subjektov

Veina g.s. so pravne osebe. Pravna oseba je v primerjavi s fizino osebo umetna tvorba in ne more na enak nain kot fizina oseba izjavljati volje v pravnem prometu. Od zastopnika kot organa pravne osebe je potrebno razlikovati fizine osebe, ki v pravni osebi opravljajo funkcijo lana zastopnikega organa pravne osebe. Fizina oseba lan organa pravne osebe pridobi upravienje za zastopanje pravne osebe z imenovanjem na funkcijo(poloaj) lana zastopnikega organa pravne osebe. Neposredna zakonska posledica(ex lege) pravnega dejstva, da pristojni organ pravne osebe doloeno fizino osebo imenuje na funkcijo lana zastopnikega organa te pravne osebe, je, da ta fizina oseba pridobi upravienje v imenu pravne osebe izraati njeno voljo.

Del teorije med korporacijskimi zastopniki razlikuje zakonite zastopnike(pravni temelj upravienja za zastopanje je zakon) in statutarne zastopnike(pravni temelj je statut ali drug akt pravne osebe).

Korporacijski zastopnik je del(opredelilni element) pravne osebe oziroma zastopanca. Ko voljo izjavi korporacijski zastopnik, jo izjavi pravna oseba. Za korporacijske zastopnike gospodarskih drub je doloeno, da opravljajo vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost drube, in celo, da kakrnekoli omejitve(doloene v statutu ali drugae) nimajo pravnega uinka proti tretjim osebam.

Omejitve za zastopanje na podlagi pravil o skupnem zastopanju uinkujejo do tretjih le, e so vpisane v sodni register. Drugane omejitve korporacijskih zastopnikov v razmerju do tretjih oseb nimajo uinka, veljajo pa v notranjem razmerju med korporacijskim zastopnikom in drubo. Korporacijski zastopniki gospodarskih drub so:

1. uprava v delniki drubi

2. eden ali ve poslovodij v d.o.o.

3. eden ali ve komplementarjev v komanditni drubi

4. vsak drubenik v d.n.o.

5. eden ali ve komplementarjev v komanditni delniki drubi

Pogodbenemu zastopniku ali pooblaencu podeli pooblastilo za zastopanje korporacijski zastopnik.

Pooblaenci gospodarskih subjektov

Pogodbeni zastopnik ali pooblaenec pridobi upravienje za zastopanje na podlagi izjave volje zastopanca. Tista izjava volje, s katero zastopanec podeli upravienje za zastopanje pooblaencu, se imenuje pooblastitev. Pooblastitev je enostranski p.p.. Pooblastilo pa je upravienje za zastopanje, ki ga je pooblastitelj podelil pooblaencu. Tudi pooblastilo je enostranska izjava volje. Razlika med pooblastitvijo in pooblastilom je, da je pooblastitev namenjena pooblaencu in konkretizira t.i. notranje razmerje, pooblastilo pa je namenjeno tretjim osebam, torej vsem tistim, s katerimi bo pooblaenec stopal v pravna razmerja v imenu in za raun svojega pooblastitelja. Pooblastilo konkretizira t.i. zunanje razmerje.

Za pooblastilo naelno ni zahtevana posebna oblika. Pooblastilo se lahko izjavi tretji osebi ali tretjim osebam ustno ali pa pisno. Le e je za pravni posel predpisana oblika in se posel sklepa prek pooblaenca, mora biti tudi pooblastilo dano v obliki, ki je predpisana za pravni posel.

Poleg splonih predpostavk za veljavnost p.p. sta torej v primeru zastopanja doloeni e posebni predpostavki:

obstoj pooblastila in sklenitev posla v mejah pooblastila

vedenje druge stranke, da oseba sklepa posel kot pooblaenec, torej v imenu svojega pooblastiteljae pooblastilo ni bilo dano ali pa ga je pooblaenec prekorail(falsus procurator), posel ni veljavno sklenjen. Naelno velja, da kakrnakoli prekoraitev povzroi neveljavnost p.p..

Tretja oseba mora biti seznanjena s tem, da pooblaenec ne sklepa posla v svojem imenu, ampak za svojega pooblastitelja. O tem dejstvu jo mora obvestiti pooblaenec. Tudi kadar tretja oseba ni posebej obveena, da nekdo nastopa kot pooblaenec, se teje, da je to vedela ali bi morala vedeti, e takno sklepanje omogoajo okoliine posla. e tretja oseba ne ve in tudi ne more vedeti, da nekdo posel sklepa v tujem imenu, se teje, da ga tretja oseba sklepa v svojem imenu.

Po splonih pravilih oblig. prava je pooblastitveno razmerje naeloma zaupne narave, zato pooblaenec danega pooblastila ne more prenesti na novega pooblaenca, razen e to dovoljuje zakon ali pogodba. Dano pooblastilo se lahko preklie ali pa omeji njegov obseg.

70. len OZ Pogodba, ki jo sklene zastopnik v imenu zastopanega in v mejah svojih pooblastil, zavezuje neposredno zastopanega in drugo pogodbeno stranko. Pod enakimi pogoji imajo tudi druga zastopnikova pravna dejanja neposreden pravni uinek za zastopanega. Zastopnik mora obvestiti drugo stranko, da nastopa v imenu zastopanega; vendar ima pogodba pravni uinek za zastopanega in za drugo stranko tudi tedaj, kadar tega ne stori, e je druga stranka vedela ali bi bila po okoliinah lahko sklepala, da on nastopa kot zastopnik.

71. len OZ Zastopnik ne more prenesti svojih pooblastil na drugega, razen, e mu to dovoljuje zakon ali pogodba. Izjemoma sme to storiti, e mu okoliine onemogoajo opraviti posel osebno, interesi zastopanega pa terjajo, da se pravni posel nemudoma opravi.

72. len OZ e zastopnik prekorai pooblastila, je zastopani v zavezi samo, kolikor odobri prekoraitev. e zastopani ne odobri pogodbe v roku, ki je obiajno potreben, da se pogodba take vrste proui in oceni, se teje, da je odobritev zavrnil. Odobritev iz prejnjega odstavka ima uinek za nazaj, e stranki ne doloita drugae. e druga stranka ni vedela in ni bila dolna vedeti za prekoraitev pooblastil, lahko takoj, ko zanjo zve, izjavi, da se ne uti vezano s pogodbo, ne da bi akala, da se zastopani izree o njej. e zastopani noe odobriti pogodbe, sta zastopnik in zastopani solidarno odgovorna za kodo, ki jo je imela druga stranka, e ni vedela in ni bila dolna vedeti za prekoraitev pooblastil.

73. len OZ Pogodba, ki jo sklene nekdo kot pooblaenec v imenu drugega brez njegovega pooblastila, zavezuje neupravieno zastopanega samo, e jo ta pozneje odobri. Stranka, s katero je pogodba sklenjena, lahko zahteva od neupravieno zastopanega, da se v primernem roku izree, ali odobrava pogodbo ali ne. e neupravieno zastopani niti v danem roku ne odobri pogodbe, se teje, da pogodba sploh ni bila sklenjena. V tem primeru lahko stranka, s katero je bila pogodba sklenjena, zahteva povrnitev kode od tistega, ki jo je kot pooblaenec brez pooblastila sklenil, e ob sklenitvi pogodbe ni vedela in ni bila dolna vedeti, da ta ni imel pooblastila.

74. len OZ Pooblastilo je upravienost za zastopanje, ki jo da pooblastitelj s pravnim poslom pooblaencu. Obstoj in obseg pooblastila nista odvisna od pravnega razmerja, ki je bilo zanj podlaga. Pooblaenec je lahko tudi pravna oseba.

75. len OZ Oblika, ki je z zakonom predpisana za neko pogodbo ali kaken drug pravni posel, velja tudi za pooblastilo za sklenitev te pogodbe oziroma za ta posel.

76. len OZ Pooblaencu so dovoljeni samo tisti pravni posli, za katere je pooblaen. Pooblaencu, ki ima splono pooblastilo, so dovoljeni samo pravni posli, ki spadajo v redno poslovanje. Pooblaenec ne sme brez redne pooblastitve za vsak posamezen primer prevzeti menine obveznosti, skleniti pogodbe o porotvu ali poravnavi, o odtujitvi ali obremenitvi nepreminin, se spustiti v spor ali skleniti arbitrani sporazum in se tudi ne brez povraila odpovedati kakni pravici.

77. len OZ Pooblastitelj lahko po svoji volji zoi ali preklie pooblastilo, celo e se je s pogodbo tej pravici odpovedal. Vsako pooblastilo lahko pooblastitelj preklie in zoi z izjavo brez posebne oblike. e je s preklicem ali zoitvijo pooblastila krena pogodba o naroilu, podjemna pogodba ali kakna druga pogodba, ima pooblaenec pravico do povrnitve tako nastale kode.

78. len OZ Preklic pooblastila ter njegova zoitev nimata uinka nasproti tretjemu, ki je sklenil pogodbo s pooblaencem ali opravila kaken drug pravni posel, ni pa vedel in ni bil dolan vedeti, da je pooblastilo preklicano oziroma zoeno. V tem primeru ima pooblastitelj od pooblaenca pravico zahtevati povrnitev kode, ki mu je zaradi tega nastala, razen e pooblaenec ni vedel in ni bil dolan vedeti za preklic oziroma za zoitev pooblastila. To velja tudi v drugih primerih prenehanja pooblastila.

79. len OZ Pooblastilo preneha s prenehanjem pravne osebe kot pooblaenca, e zakon ne doloa drugae. Pooblastilo preneha s smrtjo pooblaenca. Pooblastilo preneha s prenehanjem pravne osebe oziroma s smrtjo tistega, ki ga je dal, razen e se zaeti posel ne more prekiniti brez kode za pravne naslednike ali e pooblastilo velja tudi za primer smrti tistega, ki ga je dal, bodisi po njegovi volji bodisi glede na naravo posla.Razlogi za posebna pravila o pooblaencih gospodarskih subjektov

Za g.s. je znailno, da sklepajo posle prek pooblaencev. Vsi, ki nameravajo prek pooblaenca skleniti posel s tem g.s., bi po splonih pravilih morali preveriti ali so te osebe res pooblaenci in kakna so njihova pooblastila. Pravna pravila sledijo poslovni praksi, in sicer tako, da so oblikovala posebne tipe pooblaencev za g.s.: prokurista, splonega pooblaenca, pooblaenca po zaposlitvi, trgovskega potnika.Tenje v primerjalnem in mednarodnem pravu

Ureditev pog. zastopnikov v slovenskem pravu je primerljiva s kontinentalnimi pravnimi redi. Uveljavlja teorijo loevanja, po kateri je notranje razmerje med pooblastiteljem in pooblaencem loeno od zunanjega razmerja, ki se vzpostavi med pooblaencem in tretjo osebo. e so izpolnjen predpostavke za veljavno zastopanje, sta stranki pogodbenega razmerja pooblastitelj in tretja oseba. Pooblaenec ni v p. razmerju s tretjo osebo. Opisana razmerja so znailna za t.i. neposredno ali direktno zastopanje.

Kontinentalni pravni redi poznajo tudi posredno zastopanje, na primer pri komisijski pogodbi. Tudi pri komisijski pogodbi so razmerja loena. Tretja oseba ima zahtevke le do komisionarja, ne pa do naronika.

Anglo-ameriki pravni redi upotevajo ekonomsko povezanost strank in uveljavljajo teorijo identitete. Pooblaenec enako ustvarja pravice in obveznosti za pooblastitelja, razlikujejo pa tri naine ravnanja pooblaenca oziroma agenta:

agent obvesti tretjo osebo, da nastopa za doloenega pooblastitelja in ga imenuje

agent obvesti tretjo osebo, da nastopa za doloenega pooblastitelja in ga ne imenuje

agent dejansko posluje za tretjo osebo, vendar o tem tretje osebe ne obvesti

Naela evropskega pog. prava razlikujejo neposredno in posredno zastopanje. Pravila o neposrednem zastopanju veljajo takrat, ko agent nastopa v imenu pooblastitelja, ne glede na to, ali je identiteta pooblastitelja takoj razkrita. e agent po sklenitvi pogodbe s tretjo osebo tej na zahtevo ne razkrije imena svojega principala, je sam zavezan proti tretji stranki, sicer je v zavezi principal. Pri posrednem zastopanju deluje agent v svojem imenu in je tudi v zavezi do tretje oseb. Toda e agent ne izpolni svojih obveznosti se pod posebnimi pogoji vzpostavi razmerje med principalom in tretjo osebo.Predstavljena avtonomna pravila urejajo le pooblaence g.s. in zato postavljajo ustrezneje reitve za poslovno prakso tudi glede podelitve, prekoraitve in prenosa pooblastil. Pravila izrecno doloajo, da se lahko pooblastilo podeli izrecno ali mole. Kot temeljno velja enako, da so pooblaencu dovoljeni samo tisti posli, za katere je pooblaen. Toda, e pooblaenec agent prekorai pooblastila, prekoraitev kljub temu zavezuje pooblastitelja principala, e je glede na okoliine tretja oseba upravieno verjela, da je agent imel pooblastilo.

Mednarodna pravila doloajo, da je pooblastilo v dvomu prenosljivo, kar je drugae kot doloa OZ.

Prokurist

Gosp. drube in podjetniki posamezniki lahko podelijo posebno obliko pooblastila prokuro. Prokura je oblika splonega pooblastila. Obsega prokuristovih pooblastil ne doloi pooblastitelj, ampak ga doloa zakon.

Prokurist je oseba, ki jo druba imenuje po posebnem postopku, ki je doloen v aktu o ustanovitvi drube. Ustanovitveni akt doloa postopek podelitve in organ, ki ima upravienje za podelitev prokure. Podelitev prokure doloeni osebi mora biti vpisana v sodni register vendar vpis nima konstitutivnega uinka. To pomeni, da je posel, ki ga sklene oseba, ki ji je pristojni organ podelil prokuro, a podelitev e ni vpisana, veljavno sklenjen. Prav tako je posel, ki ga sklene oseba, ki je vpisana v sodni register kot prokurist, eprav je bila podelitev prokure e preklicana, tudi veljavno sklenjen. Prokurist je pravnem prometu pri podpisovanju drube dolan uporabljati taken podpis, kot je shranjen pri sodiu, in obenem dodati pristavek, da gre za prokuro(prokurist, ali p.p. per procura).Prokurist je lahko kdorkoli, lahko je v delovnem ali kakrnem koli pogodbenem razmerju z drubo. Prokurist je upravien za vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost drube, razen za odsvojitev in obremenitev nepreminin(te posle lahko sklepa samo z izrecnim pooblastilom).

Prokurista, pooblaenca po zaposlitvi in trgovskega potnika imajo g.s.. Pooblaencu, ki ima splono pooblastilo so dovoljeni samo p.p., ki spadajo v redno poslovanje pooblastitelja. Sploni pooblaenec g.s. ima upravienje za sklepanje tistih poslov, ki jih g.s. enake dejavnosti in enake gospodarske moi sklepajo v okviru svojega rednega poslovanja.

Za vsakega splonega pooblaenca pa velja, da so doloeni posli(posli, ki so po svoji naravi tvegani) izvzeti iz upravienj na podlagi splonega pooblastila. To so:

prevzem menine obveznosti

sklenitev pogodbe o porotvu

sklenitev pogodbe o poravnavi

sklenitev pogodbe o odtujitvi ali obremenitvi nepreminin

spustiti se v spor ali skleniti arbitrani sporazum

odpoved kakni pravici brez povraila

Za vsak posamezen posel opisane pravne narave mora oseba pridobiti posebno pooblastilo.

Pooblaenec po zaposlitvi

Pooblaenec po zaposlitvi je, kdor opravlja doloeno delo na podlagi pogodbe. Pri tem niso miljene samo osebe, ki so v delovnem razmerju. Bistveno je, da med g.s. in to osebo obstaja pogodbeno razmerje, na podlagi katerega je oseba dolna izvrevati takna dejanska opravila, s katerimi je sklepanje poslov povezano po naravi stvari ali pa je obiajno.

Pri presoji obsega pooblastil se upoteva, katera upravienja so obiajna pri izvrevanju doloenih opravil. e je obiajno ali priakovano, da ima pri izvrevanju doloenih del oseba upravienje za sklepanje poslov doloene vrste, se teje, da ima ista upravienja tudi konkretni izvajalec. Kriteriji za doloitev obsega pooblastila so vedno le objektivni, med njimi pa najbolj primerni obiaji oziroma poslovni obiaji, ker povzemajo ravnanje, ki je v doloenih okoliinah priakovano.

Za ohranitev vrste pravic se zahtevajo doloena ravnanja. e ta ravnanja izvede pooblaenec po zaposlitvi, se teje, da jih je izvedla pooblaena oseba v imenu in za raun pooblastitelja, seveda pod pogojem, da je obiajno, da jih izvaja ta oseba.

Trgovski potnik

Trgovski potnik je oseba, ki opravlja doloena dela zunaj sedea gosp. drube. Ta dela so pridobivanje strank za prodajo blaga za doloeno gosp. drubo.

Osebi, ki je trgovski potnik je lahko dano pooblastilo. Potem ima upravienja doloena v pooblastilu. V dvomu trgovski potnik nima pravice sklepati pogodb, ampak samo zbirati naroila. Z besedo naroila so zajete raznovrstne izjave nasprotne stranke, ki lahko pomenijo ponudbo, vabilo dajanju ponudb ali kakno drugo namero za sklenitev pogodbe. Upravienje za zbiranje naroil pa ne omogoa, da trgovski potnik oblikuje izjave volje za pooblastitelja, ampak samo, da od tretje osebe sprejema izjave volje. Ko tretja oseba izjavi voljo trgovskemu potniku, se teje, da jo je izjavila njegovemu pooblastitelju. Trgovski potnik brez izrecnega pooblastila ni pooblaen za sklepanje pogodb na kredit in za sprejemanje kupnine. e kljub temu sklene pogodbo na kredit, se posel podredi pravilom lena OZ o prekoraitvi pooblastila. e mu kupec izroi kupnino, se ne teje, da jo je izroil svojemu prodajalcu, ampak velja, da kupec e ni izpolnil svoje obveznosti po prodajni pogodbi. Trgovski potnik je pooblaen za sprejemanje izjav glede napak blaga in drugih izjav v zvezi z izpolnitvijo pogodbe.Ponudba in sprejem ponudbe s strani nepooblaene osebe, z izjavo na poslovnem papirju

Po uzancah morajo biti za veljavnost izjave izpolnjeni naslednji pogoji:

1. izjava ima opredelilne znake ponudbe(enako velja za sprejem)

2. izjava mora biti dana na ponudnikovem poslovnem papirju, ki ga uporablja v svojem poslovanju, z njegovim natiskanim ali odtisnjenim imenom

3. izjava mora biti opremljena s ponudnikovim peatom(igom) in podpisana na obiajen nain

4. ponudba se mora nanaati na posel, s katerim se ponudnik redno ukvarja, in ne sme presegati obsega ponudnikovega normalnega poslovanja

5. nasprotna stranka ne ve, da je izjavo podpisala nepooblaena oseba

SKLENITEV POGODBE

Soglasje volj predpostavka za veljavno sklenitev pogodbe

Avtonomija volje v fazi sklepanja pomeni, da se vsaka stranka svobodno odloi, ali bo sklenila pogodbo in kakna naj bo njena vsebina. Ker je pogodba dvostransko razmerje, morata obe stranki eleti isto, da to razmerje sploh nastane. Soglasje volj je predpostavka za veljavno sklenitev pogodbe. Pogodba je torej sklenjena, ko stranki doseeta soglasje volj, kar pomeni, da morata soglaati o vseh bistvenih sestavinah, o nebistvenih sestavinah pa med njima ne sme biti nesoglasja.

15. len OZ Pogodba je sklenjena, ko se pogodbeni stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah.

Za ugotavljanje soglasja volj je obligacijsko pravo razvilo dva pravna instituta: ponudbo in sprejem ponudbe. Pogodba je sklenjena, e je ponudba dana in e naslovnik ponudbo sprejme.21. len OZ Pogodba je sklenjena takrat, ko ponudnik prejme od druge stranke(naslovnika) izjavo, da ponudbo sprejema. teje se, da je pogodba sklenjena v kraju, v katerem je imel ponudnik svoj sede oziroma prebivalie v trenutku, ko je dal ponudbo.

Teorija opredeljuje naslednje splone predpostavke za veljavno sklenitev pogodbe:

stranki morata biti poslovno sposobni

imeti morata pravo voljo

posel mora biti mogo in dopusten

Posebna oblika za izkazano voljo je predpostavka le v nekaterih primerih. Prav tako so za posamezno pogodbo lahko doloene druge posebne predpostavke.

Namen instituta ponudbe in njenega sprejema je predvsem ugotoviti soglasje volj. Soglasje volj je po naravi stvari nujni pogoj za nastanek pogodbe, ponudba in njen istovetni sprejem pa sta le merilo za ugotavljanje soglasja. e soglasje med strankama nesporno obstaja je treba omogoiti nastanek pogodbe. Noveja avtonomna pravila gospodarskega in pogodbenega prava so posegla v tradicionalna pravila in izrecno dopuajo ugotavljanje soglasja volj tudi mimo obstoja ponudbe in njenega sprejema. Doloajo, da je pogodba sklenjena takrat, ko je ponudba sprejeta, ali na podlagi druganega ravnanja strank, ki kae, da je med njima soglasje doseeno. e med strankama ni doseen sporazum o bistvenih sestavinah oziroma ni izkazana enaka volja obeh strank, pogodba ne nastane. V teoriji je sporno ali gre v tem primeru za neobstoje posel ali pa za absolutno neveljaven oziroma nien posel.Napaka volje je razlog za relativno neveljavnost ali izpodbojnost. Poglavitna razlika med nesoglasjem volj in napakami volje je v tem, da v primeru nesoglasja stranki ne izrazita enake volje, v primeru napak volje pa stranki sicer izrazita enako voljo, toda ta volja je na videz enaka.

45. len OZ e je pogodbena stranka ali kdo tretji z nedopustno gronjo povzroil pri drugi stranki utemeljen strah, tako, da je ta zaradi tega sklenila pogodbo, lahko druga stranka zahteva razveljavitev pogodbe. Strah se teje za utemeljenega, e se iz okoliin vidi, da je grozila resna nevarnost ivljenju, ali pa telesni ali drugi pomembni dobrini pogodbene stranke ali koga drugega.

46. len OZ Zmota je bistvena, e se nanaa na bistvene lastnosti predmeta, na osebo, s katero se sklepa pogodba, kadar se sklepa glede na to osebo, ali na okoliine, ki se po obiajih v prometu ali po namenu strank tejejo za odloilne, ker sicer stranka, ki je v zmoti, pogodbe s tako vsebino ne bi sklenila. Stranka, ki je v zmoti, lahko zahteva razveljavitev pogodbe zaradi bistvene zmote, razen, e pri njeni sklenitvi ni ravnala s skrbnostjo, ki se zahteva v prometu. e je pogodba zaradi zmote razveljavljena, ima druga potena stranka pravico zahtevati povrnitev kode, ki ji je zaradi tega nastala, ne glede na to, da stranka, ki je bila v zmoti, za svojo zmoto ni kriva. Stranka, ki je v zmoti, se ne more nanjo sklicevati, e je druga stranka pripravljena izpolniti pogodbo tako, kot da zmote ni bilo.47. len OZ - Pri neodplani pogodbi se teje za bistveno zmoto tudi zmota v nagibu, ki je bil odloilen za prevzem obveznosti.

48. len OZ - Zmota osebe, po kateri je stranka izjavila svojo voljo, se teje enako kot zmota v izjavljanju lastne volje.

49. len OZ - e ena stranka povzroi zmoto pri drugi stranki ali jo dri v zmoti z namenom, da bi jo tako napeljala k sklenitvi pogodbe, lahko druga stranka zahteva razveljavitev pogodbe tudi takrat, kadar zmota ni bistvena. Stranka, ki je v prevari sklenila pogodbo, ima pravico zahtevati povrnitev nastale kode. Prevara, ki jo je storil kdo tretji, vpliva na samo pogodbo, e je druga pogodbena stranka ob sklenitvi pogodbe zanjo vedela ali bi bila morala vedeti. Neodplana pogodba se lahko razveljavi tudi, e je prevaro storil kdo tretji, ne glede na to, ali je druga pogodbena stranka ob sklenitvi pogodbe zanjo vedela ali bi bila morala vedeti.

Poseben primer nesoglasja je nesporazum. Izjeme od pravila, da je izkazano soglasje volj pogoj za veljavno sklenitev pogodbe, so doloene s pravili: o obvezni sklenitvi in obvezni vsebini pogodbe

o uporabi splonih pogojev pogodbe

16. len OZ - Kadar sta stranki prepriani, da se strinjata, dejansko pa je med njima nesporazum o naravi pogodbe ali o podlagi ali predmetu obveznosti, se teje, da pogodba ni bila sklenjena.

Volja in izjava volje

Volji obeh strank morata biti soglasni. Volja se lahko izjavi z besedami, z obiajnimi znaki ali z druganim ravnanjem. Izjavljena volja ni vedno resnina volja, kajti stranka lahko svoji izjavi pripie drugaen pomen kot nasprotna stranka. Zato se postavlja vpraanje, ali je treba upotevati resnino voljo stranke ali izjavljeno voljo. Glede izjavljene volje pa je treba doloiti, po katerih merilih se doloi vsebina izjave.18. len OZ - Volja za sklenitev pogodbe se lahko izjavi z besedami, z obiajnimi znaki ali z druganim ravnanjem, iz katerega se da zanesljivo sklepati, da obstoji. Izjava volje mora biti svobodna in resna.

Naelo o avtonomiji volje sicer govori v prid staliu, da je pomembna resnina volja. To bi pomenilo, da pogodba ni sklenjena, e nasprotna stranka pripie izjavi volje drugaen pomen kot stranka, ki je to izjavo dala.

V primeru nasprotovanja med resnino in izjavljeno voljo je naelno treba dati prednost izjavljeni volji. Vsebina izjave se ne doloa po tem(oziroma samo po tem), kako jo razume nasprotna stranka. Izjava volje ima takno vsebino, kot jo je nasprotna stranka smela razumeti. Odloilni so objektivni kriteriji.

Bistvene sestavine pogodbe

V zvezi z ugotavljanjem soglasja volj je med pogodbenimi sestavinami treba razlikovati bistvene(essentialia negotii) in nebistvene sestavine(naturalia negotii). Stranki morata:

1. izrecno soglaati o pogodbenem tipu2. izrecno soglaati o bistvenih sestavinah tega pogodbenega tipa3. o nebistvenih sestavinah soglasja ni treba izkazati, med strankama pa glede nebistvenih sestavin ne sme biti izkazano nesoglasje

e stranki ne soglaata o pogodbenem tipu, tudi ni mogoe doloiti relevantnih bistvenih sestavin. Soglasje o vseh bistvenih sestavinah doloenega pogodbenega tipa se ne domneva, ampak mora biti izkazano. Izjema so pravila o obvezni vsebini pogodbe, ko predpisana vsebina tudi glede bistvenih sestavin nadomesti pogodbene dolobe. Pravna pravila lahko nadomestijo voljo pogodbenih strank le glede nebistvenih sestavin.

451. len OZ - e kraj izroitve ni doloen v pogodbi, je treba stvar izroiti v kraju, v katerem je imel prodajalec ob sklenitvi pogodbe sede oziroma prebivalie. e pa je bilo pogodbenikoma ob sklenitvi pogodbe znano, kje je stvar oziroma kje naj bo izdelana, je treba stvar izroiti v tem kraju.

Pravilo, da mora biti volja pogodbenih strank o bistvenih sestavinah izkazana, je doloeno zaradi varstva strank. Prepreuje, da ne bi bile stranke prehitro zavezane. Tudi predlog za sklenitev pogodbe, ki ne vsebuje bistvenih sestavin, ni ponudba in predlagatelja ne zavezuje.

22. len OZ - Ponudba je doloeni osebi dan predlog za sklenitev pogodbe, ki vsebuje vse bistvene sestavine pogodbe, tako da bi se z njegovim sprejemom pogodba lahko sklenila. e sta pogodbeni stranki po doseenem soglasju o bistvenih sestavinah pogodbe pustili kakne stranske toke za kasneje, se teje pogodba za sklenjeno, stranske toke pa uredi, e sama pogodbenika ne doseeta soglasja o njih, sodie, ki pri tem upoteva prejnja pogajanja, prakso vzpostavljeno med strankama in obiaje. Predlog naslovljen nedoloenemu tevilu oseb, ki vsebuje vse bistvene sestavine, se teje kot vabilo k dajanju ponudb, e iz okoliin ne izhaja drugae.

Za posamezne pogodbene tipe pravna pravila izrecno doloajo, katere so njihove bistvene sestavine, na primer za gosp. prodajno pogodbo je to predmet, za negospodarsko pogodbo pa predmet in cena.438. len OZ - Stvar, za katero gre pri pogodbi, mora biti v prometu in je nina pogodba o prodaji stvari, ki je izven prometa. Prodaja se lahko nanaa tudi na bodoo stvar.

439. len OZ - Prodajna pogodba je nina, e je bila stvar, za katero gre pri pogodbi, ob njeni sklenitvi e uniena. e je bila stvar ob sklenitvi pogodbe le delno uniena, lahko kupec odstopi od pogodbe ali pa ostane pri njej ob sorazmernem znianju kupnine. Vendar ostane pogodba v veljavi in ima kupec le pravico do znianja kupnine, e delno unienje stvari ne moti, da pogodba dosee svoj namen, ali e je za doloeno stvar tak obiaj v pravnem prometu.

440. len OZ - Prodaja tuje stvari vee pogodbenika; vendar lahko kupec, ki ni vedel in ni bil dolan vedeti, da je stvar tuja, odstopi od pogodbe, e zaradi tega ne more dosei njenega namena, in zahteva odkodnino.

441. len OZ - Sporna pravica je lahko predmet prodajne pogodbe. Vendar je nina pogodba, s katero bi odvetnik ali kaken drug prevzemnik naroila kupil sporno pravico, katere uveljavitev mu je bila zaupana.

442. len - e kupnina v pogodbi ni doloena in tudi ni v njej dovolj podatkov, na podlagi katerih bi jo bilo mogoe doloiti, se teje, da pogodba ni nastala. e v gospodarski prodajni pogodbi kupnina ni doloena in tudi ni v njej dovolj podatkov, na podlagi katerih bi jo bilo mogoe doloiti, mora kupec plaati kupnino, ki jo je prodajalec obiajno zaraunaval ob sklenitvi pogodbe; e te ni, pa primerno kupnino. Za primerno kupnino se teje dnevna cena ob sklenitvi pogodbe; e te ni mogoe ugotoviti, pa cena, ki jo ugotovi sodie glede na okoliine primera.

443. len OZ - e je dogovorjena veja kupnina od cene, ki jo je za posamezno vrsto stvari predpisal pristojni organ, dolguje kupec le predpisano ceno; e pa je dogovorjeno kupnino e plaal, ima pravico zahtevati vrnitev razlike.

444. len OZ - e je dogovorjena dnevna cena, dolguje kupec kupnino, ugotovljeno z uradno evidenco na trgu prodajalevega kraja takrat, ko bi morala biti izpolnitev opravljena. e takne evidence ni, se dnevna cena doloi na podlagi elementov, ki se na trgu obiajno uporabljajo za doloitev cene.

445. len OZ - e nekdo tretji, kateremu je bila zaupana doloitev kupnine, noe ali ne more doloiti kupnine, pogodbenika pa se pozneje ne sporazumeta o njej, vendar pogodbe ne razveeta, se teje, da je dogovorjena primerna kupnina.

446. len OZ - Za pogodbeno doloilo, s katerim se doloitev kupnine pua na voljo enemu pogodbeniku, se teje, kot da sploh ni bilo dogovorjeno.

Glede soglasja o nebistvenih sestavinah velja:

e nobena od strank ne izjavi svoje volje o nebistvenih sestavinah, se domneva, da je o nebistvenih sestavinah izkazano soglasje, doloijo se po pravnih pravilih

e stranka izjavi svojo voljo o katerikoli od nebistvenih sestavin, mora biti o teh sestavinah izjavljena tudi enaka volja nasprotne stranke.

e katera od strank izrazi voljo, da so v pogodbo vkljuene posebne sestavine(accidentalia negotii) mora biti doseeno tudi soglasje o teh sestavinah. Posebne sestavine so tiste, ki niso nujne v zvezi z izpolnitvenim ravnanjem doloenega pogodbenega tipa, a jih stranke lahko vkljuijo v pogodbene obveznosti(pogodbena kazen, ara, dokumentarni akreditiv).

Faze pri sklepanju pogodb

Glede pravnih posledic je dejanja v zvezi s sklenitvijo pogodbe mogoe razdeliti v tri faze:

popolnoma neobvezujoa faza

pogajanja pogajanja ne zavezujejo k sklenitvi pogodbe, vendar je stranka, ki se nepoteno pogaja, odkodninsko odgovorna.

ponudba in sprejem ponudbe ponudba ponudnika vee. e jo naslovnik sprejme je pogodba sklenjena.

Ponudba in sprejem ponudbe

Predlog za sklenitev pogodbe uinkuje kot ponudba(oferta) samo, e so izpolnjeni opredelilni elementi ponudbe: predlog mora izraati voljo predlagatelja, da je v primeru sprejetja zavezan

vsebovati mora bistvene sestavine in

naslovnik mora biti doloen

27. len OZ - Ponudba za sklenitev pogodbe, za katero zahteva zakon posebno obliko, vee ponudnika samo, e je dana v taki obliki. To velja tudi za sprejem ponudbe.

Predlog za sklenitev pogodbe je ponudba samo, e izraa voljo predlagatelja, da je v primeru sprejetja zavezan, oziroma mora izraati predlagateljevo voljo, da eli zgolj na podlagi tega predloga skleniti pogodbo(animus contrahendi). Ponudnik naslovniku ne predlaga medsebojnega usklajevanja pogodbene vsebine, ampak poda svoj dokonni predlog.Predlog se teje za ponudbo samo, e vsebuje bistvene sestavine doloenega pogodbenega tipa oziroma izpolnitvena ravnanja. Ni treba, da so bistvene sestavine izrecno doloene, zadoa njihova dololjivost. Pogodbene sestavine, ki niso doloene v ponudbi se doloijo na podlagi zakonskih pravil.

Le predlog, v katerem je naslovnik doloen je ponudba. V teoriji se kot individualna ponudba oznauje tista, ki je naslovljena na doloeno osebo ali osebe. Pri sploni ponudbi ali ponudbi javnosti pa so naslovniki neznani oziroma je naslovljena na nedoloeno tevilo oseb(22. len OZ).

Pravni uinek ponudbe

Ponudba je enostranski pravni posel, saj e izjava volje ene stranke ponudnika povzroi nastanek pravnega razmerja. Bistveno za nastalo pravno razmerje je, da ponudba ponudnika zavezuje k sklenitvi pogodbe. S tem, ko je dal ponudbo, je ponudnik izrazil svojo konno voljo o vsebini konkretnega posla. Naslovniku je prepueno, da ponudbo sprejme ali zavrne. e naslovnik ponudbo sprejme, je pogodba sklenjena.

Ponudnika ponudba vee od takrat, ko jo naslovnik sprejme. Pod posebnimi pogoji lahko ponudnik ponudbo umakne, ne more pa prepreiti uinkov ponudbe da ponudba vee. e ponudnik v predlogu za sklenitev pogodbe navede, da ga ta predlog ne vee, potem to ni ponudba(z besedami:neobvezno, ohne obligo, koliine so omejene). Druge pogodbene iniciative, vabilo k dajanju ponudb ali vabilo k pogajanjem, ne omogoajo sprejema.

e so doloeni omejitveni pogoji za umik in preklic je ponudba trdna. Izjema od pravila, da dana ponudba ponudnika vee, je umik ponudbe. Tudi kontinentalni pravni redi, ki normirajo trdno ponudbo, omogoajo umik ponudbe. Umik velja samo, e ga je naslovnik prejel pred ponudbo ali soasno z njo. Umik ponudbe po tem, ko se je naslovnik e seznanil z izjavo o ponudbi ali ponudbo celo sprejel, je brez uinka. Razlika med umikom ponudbe in preklicem ponudbe je v tem, da pri umiku uinki dejansko ne nastopijo, pri preklicu ponudbe pa so uinki nastopili, a ne veljajo ve.

Veljavnost ponudbe

Ponudnik v ponudbi lahko doloi rok, do katerega mora biti ponudba sprejeta, oziroma rok, do katerega ponudba vee ali velja. Pravna pravila pa doloajo rok veljavnosti za tiste primere, ko ponudnik roka ni doloil ali ga je doloil, a utegne biti sporno, kdaj zane tei rok. Ponudbe glede na doloitev veljavnosti: veljavnost je doloena datumsko

veljavnost je doloena rokovno

veljavnost ni doloena

e naslovnik izjavi, da ponudbo zavraa, ponudba preneha veljati, etudi rok za njeno veljavnost e ni potekel. e ponudnik doloi rok datumsko, ponudba vee do izteka roka. e ponudnik doloi rok v dnevih, tednih, mesecih in ne doloi, od kdaj zane tei, je tetje roka odvisno od tega, ali je ponudba dana po poti ali z neposrednimi sredstvi sporoanja. e je ponudba oddana po poti, rok tee od dneve, oznaenega v pismu, e v pismu ni datuma, pa od datuma, ki je na ovojnici. V primeru telegrama rok tee od datuma, ko je bil oddan na poto. Rok za sprejem, ki ga je ponudnik doloil po telefonu, s teleksom ali z drugimi neposrednimi sredstvi sporoanja, pa tee od trenutka, ko naslovnik prejme ponudbo.

e ponudnik ne doloi roka za sprejem, je treba upotevati, ali je ponudba dana odsotni osebi ali ustno. Ponudba dana odsotni osebi, vee toliko asa, kolikor je normalno potrebno, da prispe do te osebe, da jo ta preui ter o njej odloi in da odgovor o sprejemu prispe do ponudnika. Za prispetje ponudbe in odgovora se upoteva as, ki je obiajno potreben.

Ponudba dana ustno, v kateri ni doloen rok za sprejem, se teje za zavrnjeno, e ni sprejeta takoj, razen, e iz okoliin izhaja, da ima naslovnik nekaj asa za premislek. Ponudba dana fizino navzoi osebi, se teje za ponudbo, dano ustno. Ponudba dana po poti, se teje za ponudbo, dano odsotni osebi. Ponudba, dana po telefonu ko je na nasprotni strani oseba, in ne avtomatski odzivnik se bo tela za ponudbo, dano ustno. Ponudba, da na po telefaksu, pa se bo tela za ponudbo dano odsotni osebi.

25. len OZ - Ponudnika vee ponudba, razen e je izkljuil svojo obveznost, da ostane pri ponudbi, ali e ta izkljuitev izhaja iz okoliin posla. Ponudbo lahko ponudnik umakne samo, e je naslovnik prejel umik, preden je prejel ponudbo, ali soasno z njo.

26. len OZ - Ponudba, v kateri je doloen rok, do katerega mora biti sprejeta, vee ponudnika do izteka tega roka. Rok za sprejem, ki ga je doloil ponudnik v telegramu ali pismu, zane tei od dneva, ki je oznaen v pismu, e v pismu ni datuma, od datuma, ki je na pisemski ovojnici oziroma od datuma, ko je bil telegram oddan na poto. Rok za sprejem, ki ga je doloil ponudnik po telefonu, s teleksom ali z drugimi neposrednimi sredstvi sporoanja, zane tei od trenutka, ko naslovnik prejme ponudbo. Ponudba, dana odsotni osebi, v kateri ni doloen rok za sprejem, vee ponudnika toliko asa, kolikor je obiajno potrebno, da ponudba prispe do te osebe, da jo ta proui ter o njej odloi in da odgovor o sprejemu prispe do ponudnika. Ponudba dana ustno, v kateri ni doloen rok za sprejem, se teje za zavrnjeno, e ni sprejeta takoj, razen e iz okoliin izhaja, da ima naslovnik nekaj asa za premislek. e rok, doloen za sprejem, e ni potekel, ponudba preneha veljati, ko k ponudniku prispe izjava o njeni zavrnitvi.

Sprejem ponudbe in njegovi uinkiSprejem ponudbe je prav tako kot ponudba enostranska izjava volje, le, da ne ustvarja uinkov samo za naslovnika, to je osebo, ki izjavi sprejem. Sprejem ponudbe pomeni, da je pogodba sklenjena. Pogodba je sklenjena, e so kumulativno izpolnjeni pogoji: sprejem mora biti pravoasen sprejem je pravoasen, e naslovnikova izjava o sprejemu ponudbe prispe k ponudniku do poteka veljavnosti ponudbe. Izjemi od tega pravila sta:

sprejem ponudbe, ki je prenehala veljati

zapoznela vroitev izjave o sprejemu

sprejem mora biti istoveten s ponudbo sprejem je istoveten s ponudbo, e se vsebina izjave o sprejemu ponudbe sklada s ponudbo, saj sicer ne moremo govoriti o soglasni volji obeh pogodbenih strank. Izjava, ki izraa sprejem, obenem pa predlaga, da se ponudba spremeni ali dopolni, ni istovetna s ponudbo. Pomeni, da je naslovnik ponudbo zavrnil in sam dal drugo ponudbo prejnjemu ponudniku(nasprotna ponudba).

izraati mora voljo naslovnika, da je s sprejemom zavezan

Za manja neskladja je predvidena izjema od zahteve po popolni identinosti med ponudbo in sprejemom. Pod doloenimi pogoji dopolnitve ali spremembe v sprejemu ponudbe ne pomenijo zavrnitve prvotne ponudbe, ampak sprejem. Sprejem ponudbe z dopolnitvami ali spremembami pomeni sprejem, e sta kumulativno izpolnjena dva pogoja:

dopolnitve ali spremembe ne smejo bistveno spreminjati ponudbe

ponudnik ne sme ugovarjati sprejemu z dopolnitvami ali spremembami

29. len OZ - e odgovor na ponudbo izraa sprejem, hkrati pa predlaga, naj se v neem spremeni ali dopolni, se teje, da je naslovnik ponudbo zavrnil in sam dal drugo ponudbo svojemu prejnjemu ponudniku. Odgovor na ponudbo, ki izraa sprejem, toda vsebuje dopolnitve ali spremembe, ki bistveno ne spreminjajo ponudbe, pomeni sprejem, razen e ponudnik takoj ugovarja. e ne ravna tako, se pogodba sklene v skladu z vsebino ponudbe s spremembami, ki so navedene v izjavi o sprejemu. e se dopolnitve ali spremembe nanaajo na ceno, plailo, kakovost ali koliino blaga, kraj in as dobave, obseg odgovornosti ene stranke v primerjavi z drugo ali na reevanje sporov, se teje, da bistveno spreminjajo ponudbo.

Naini sprejema ponudbe

Ponudba se lahko izjavi:

izrecno

s konkludentnim ravnanjem ponudba se lahko sprejme z doloenim ravnanjem, brez izrecne izjave, e taken nain sprejema dopua ponudba sama, praksa, vzpostavljena med strankama ali obiaji

mole po splonem pogodbenem pravu molk naslovnika ne pomeni, da sprejme ponudbo. Pri g.p.p. pa je takrat, ko naslovnik sicer moli, a doloena okoliina utemeljuje sklepanje, da njegov molk izraa sprejem, pogodba kljub naslovnikovemu molku sklenjena. OZ doloa dva primera, ko se kljub naslovnikovemu molku teje, da ponudbo sprejema. To sta: stalna poslovna zveza glede doloenega blaga

izvajanje naroil in doloenih dejavnosti

28. len OZ - Ponudba je sprejeta, ko ponudnik prejme izjavo naslovnika, da sprejema ponudbo. Ponudba je sprejeta tudi, e naslovnik polje stvar ali plaa ceno ali e stori kaj drugega, kar na podlagi ponudbe, prakse, vzpostavljene med strankama ali obiaja lahko teje za izjavo o sprejemu. Sprejem uinkuje v trenutku, ko je bilo dejanje storjeno, e je bilo storjeno v rokih, ko ponudba e vee. Sprejem ponudbe se lahko umakne, e ponudnik prejme izjavo o umiku pred izjavo o sprejemu ali soasno z njo.

30. len OZ - e naslovnik moli, to ne pomeni, da sprejema ponudbo. Brez uinka je doloilo v ponudbi, da bosta molk naslovnika ali kakna druga njegova opustitev (na primer, e ne zavrne ponudbe v doloenem roku ali e poslane stvari, za katero mu je dana ponudba, ne vrne v doloenem asu) veljala za sprejem ponudbe. Vendar se v primeru, ko je naslovnik glede doloenega blaga v stalni poslovni zvezi s ponudnikom, teje da je sprejel ponudbo, ki se nanaa na takno blago, e je ni takoj ali v danem roku zavrnil. Prav tako mora tisti, ki se je ponudil drugemu, da bo po njegovih naroilih opravljal doloene posle, ter tisti, v igar dejavnost spada izvrevanje taknih naroil, izvriti dobljeno naroilo, e ga ni takoj zavrnil. e naslovnik v primeru iz prejnjega odstavka ponudbe oziroma naroila ni zavrnil, se teje, da je bila pogodba sklenjena v trenutku, ko je ponudbo oziroma naroilo dobil.

Pogajanja O pogajanjih govorimo, ko stranka izkazuje drugi stranki namen, da bo sklenila konkretno pogodbo.

Za presojo, ali je stranka s svojim ravnanjem izkazala namen, da namerava skleniti pogodbo, je treba upotevati predvsem objektivna, namre kako praksa vrednoti ravnanje. e to ravnanje pri nasprotni stranki upravieno vzbudi preprianje o namenu skleniti pogodbo, je stranka vstopila v fazo pogajanj. V fazi pogajanj je lahko samo ena stranka, lahko pa obe.

Doloitev pravic in obveznosti med pogajanji izraa kompromis med naelom prostega urejanja obligacijskih razmerij in naelom vestnosti in potenja. Prosto urejanje oblig. razmerij med drugim pomeni, da udeleenci svobodno odloajo, s kom bodo sklenili pogodbo in kakna bo njena vsebina. Zato pogajanja ne zavezujejo k sklenitvi pogodbe in jih lahko vsaka stranka prekine, kadarkoli hoe. Z vstopom v pogajanja pa je stranka zavezana k doloeni stopnji spotovanja interesov nasprotne stranke. Zavezana je k potenim pogajanjem, k temu, da ne sme neupravieno odstopiti od pogajanj. e neupravieno odstopi od pogajanj oziroma se nepoteno pogaja, je odkodninsko odgovorna. Odgovornost za pogajanja se v teoriji povezuje s pojmom culpa in contrahendo. Vsebina pojmov ni ista. Culpa in contrahendo(diligentia in contrahendo, predpogodbena odgovornost) je iri pojem. Culpa in contrahendo vkljuuje naslednje obveznosti: obveznost potenih pogajanj

obveznost podajanja resninih izjav pred sklenitvijo pogodbe

obveznost seznanitve nasprotne stranke o posameznih pomembnih dejstvih

obveznost varovanja podatkov, pridobljenih med pogajanji

20. len OZ - Pogajanja pred sklenitvijo pogodbe ne zavezujejo in jih lahko vsaka stranka prekine, kadarkoli hoe. Vendar odgovarja stranka, ki se je pogajala, ne da bi imela namen skleniti pogodbo, za kodo, ki jo je povzroila drugi stranki. Za kodo odgovarja tudi stranka, ki se je pogajala z namenom skleniti pogodbo, pa je ta namen brez utemeljenega razloga opustila in tako drugi stranki povzroila kodo. e se stranki drugae ne sporazumeta, trpi vsaka stranka svoje stroke s pripravami za sklenitev pogodbe, skupne stroke pa trpita v enakih delih.

3. len OZ - Udeleenci prosto urejajo obligacijska razmerja, ne smejo pa jih urejati v nasprotju z ustavo, s prisilnimi predpisi ali z moralnimi naeli.

5. len OZ - Pri sklepanju obligacijskih razmerij in pri izvrevanju pravic in izpolnjevanju obveznosti iz teh razmerij morajo udeleenci spotovati naelo vestnosti in potenja. Udeleenci v obligacijskih razmerjih morajo v prometu ravnati v skladu z dobrimi poslovnimi obiaji.

Nepotena pogajanja pogajanja brez namena skleniti pogodbo

e stranka od pogajanj odstopi zaradi razloga, ki je po objektivnih merilih neupravien, ji je mogoe oitati, da v resnici niti ni imela nameniti skleniti pogodbo, oziroma vsaj ne bi smela izkazovati tega namena. Zato velja, da ravna nepoteno, e je pri nasprotni stranki upravieno vzbudila preprianje, da ima namen skleniti pogodbo, a v resnici tega namena ni imela. e je stranka ob vstopu v pogajanja namen sicer imela, a ga je pozneje opustila, je treba presoditi, ali je opustitev utemeljena ali ne. e je namen skleniti pogodbo opustila zaradi neutemeljenih razlogov, se je pogajala nepoteno.Primeri pogajanj brez namena skleniti pogodbo(nepotena pogajanja):

e stranka ve, da ne bo zmogla finannih sredstev

e stranka ve, da ni sposobna tehnino ali v zahtevanem roku izvriti posla

e se pogaja zato, da drugemu preprei sklenitev posla

e stranka ugotovi, da so njene ocene o lastnih potrebah po blagu ali storitvah napane

e stranka ugotovi, da so njene kalkulacije cene napane

Primeri upravienega odstopa od pogajanj:

stranka izve za slabo premoenjsko stanje nasprotne stranke

stranka izve, da lahko najde izvajalca po ugodneji ceni

stranka zaradi dodatnih zahtev nasprotne stranke ugotovi, da njeno blago ne ustreza

stranka izve, da nasprotna stranka ni pripravljena zagotoviti zavarovanj za izpolnitev pogodbenih obveznosti

nasprotna stranka pove, da v primeru doseenega soglasja ni pripravljena potrditi pisnega zapisa o sklenitvi pogodbe

Odkodninska odgovornost za nepoteno pogajanje

Stranka, ki se je nepoteno pogajala, mora drugi stranki povrniti kodo. V fazi pogajanj je stranka naelno upraviena do strokov v zvezi s pogajanji, ne pa tudi do strokov, ki merijo na izpolnjevanje pogodbenih obveznosti, saj pogodba e ni sklenjena. Pogajanja ne obvezujejo k sklenitvi pogodbe.Predlogi javnosti za sklenitev pogodbe - vabilo k dajanju ponudb

Eden od opredelilnih elementov za ponudbo je doloenost ponudnika oziroma ponudnikov. Slovensko pravo, tako kot veina pravnih redov normira individualno ponudbo. Ponudbe javnosti(splone ponudbe) pa naelno ne teje za ponudbo.e predlog izraa predlagateljevo voljo za sklenitev pogodbe in vsebuje vse bistvene sestavine, toda ni namenjen doloeni osebi, ampak nedoloenemu tevilu oseb, se naelno teje kot vabilo k dajanju ponudb. Vabilo k dajanju ponudb nima enakih uinkov kot ponudba. To predvsem pomeni, da predlagatelja ne zavezuje k sklenitvi pogodbe v tem smislu, da bi zgolj na podlagi sprejema katerega od neznanih naslovnikov prilo do sklenitve pogodbe. Oseba, ki poda vabilo k dajanju ponudb, pa odkodninsko odgovarja:

e brez utemeljenega razloga ne sklene pogodbe oziroma ne sprejme ponudbe

e sklene pogodbo, vendar ne pod pogoji, objavljenimi v vabilu k dajanju ponudb

Predlogi javnosti za sklenitev pogodbe razstavljanje blaga

Razstavljeno blago z oznaitvijo cene se ne teje kot vabilo k dajanju ponudb(kar velja za predlog naslovljen nedoloenemu tevilu oseb), ampak kot ponudba.

23. len oz - Razstavljanje blaga z oznaitvijo cene se teje za ponudbo, e ne izhaja iz okoliin primera ali iz obiajev kaj drugega.

Predlogi javnosti za sklenitev pogodbe katalogi in oglasiKatalogi, ceniki tarife, oglasi in druga obvestila se enako kot vsi predlogi, naslovljeni nedoloenemu tevilu oseb, tejejo samo za vabila k dajanju ponudb. Poiljatelj ni zavezan k sklenitvi pogodbe.

24. len OZ Poslani katalogi, ceniki, tarife in druga obvestila ter oglasi v tisku, z letaki, po radiu, televiziji ali kako drugae niso ponudbe za sklenitev pogodbe, temve samo vabila k ponudbi pod objavljenimi pogoji. Vendar poiljatelj taknih vabil odgovarja za kodo, ki je nastala ponudniku, e brez utemeljenega razloga ne sprejme njegove ponudbe.

Predlogi javnosti za sklenitev pogodbe javni razpis, licitacija

V javnem razpisu, ki je objavljen v javnih glasilih, razpisovalec objavi poglavitne pogoje o bodoem poslu in pogojih za izbiro pogodbene stranke. Ti pogoji so pogosto podrobneje opredeljeni v razpisni dokumentaciji, ki je na poziv dostopna zainteresiranim osebam. Javni razpis ima naravo vabila k dajanju ponudb. Javni razpis predvsem ne izraa volje razpisovalca, da eli zgolj na podlagi te izjave skleniti pogodbo(ne izraa animus contrahendi), torej ne izpolnjuje vseh opredelilnih elementov za ponudbo. Namen javnega razpisa pa ni predstaviti dokonno voljo razpisovalca, ampak pridobiti konkurenne ponudbe, o sprejemu katerih se bo razpisovalec ele izrekel.

Vabilo k licitaciji zavezuje vabilca, da sklene pogodbo s tistim, ki ponudi najnijo ceno. Toda ta obveznost e ne ustvari uinkov ponudbe. Kadar pa pogodbena iniciativa nima znakov ponudbe in izpolnjuje le opredelilne elemente za vabilo k dajanju ponudb, je predlagatelj prav tako obvezan k sklenitvi pogodbe. Sankcija za kritev te obveznosti je odkodninska. S tem ko zakon doloa obveznost sklenitve pogodbe, vabilu k licitaciji o ceni del e ne pripisuje uinkov ponudbe, ampak le takne uinke, kot jih ima vabilo k dajanju ponudb. e torej oseba objavi vabilo k licitaciji in prekri svojo obveznost sklenitve pogodbe s tistim, ki ponudi najnijo ceno, odgovarja le odkodninsko.623. len OZ - Vabilo k licitaciji za izvritev doloenih del po doloenih pogojih in ob doloenih jamstvih, naslovljeno na doloeno ali nedoloeno tevilo oseb, zavezuje vabilca, da sklene pogodbo o teh delih s tistim, ki ponudi najnijo ceno, razen e je to obveznost v vabilu k licitaciji izkljuil. e je izkljuena obveznost sklenitve pogodbe, se teje vabilo k licitaciji za vabilo zainteresiranim, naj oni napravijo ponudbe za pogodbo po objavljenih pogojih.

Doloeno je, da z javnim razpisom dana obljuba nagrade tistemu, ki opravi doloeno dejanje, dosee kaken uspeh ali se znajde v doloenem poloaju, ali obljuba dana pod kaknim drugim pogojem, vee tistega, ki jo je dal, da jo mora izpolniti.207. len OZ - Z javnim razpisom dana obljuba nagrade tistemu, ki opravi doloeno dejanje, dosee kaken uspeh ali se znajde v doloenem poloaju, ali obljuba, dana pod kaknim drugim pogojem, vee tistega, ki jo je dal, da jo mora izpolniti. Kdor obljubi nagrado ali vabi h kaknemu nagradnemu tekmovanju, mora doloiti rok za tekmovanje; e tega ne stori, ima vsak, ki se eli udeleiti tekmovanja, pravico zahtevati od sodia, naj doloi ustrezen rok.

208. len OZ - Obljuba se lahko preklie tako, kot je bila dana, pa tudi z osebnim sporoilom; vendar ima tisti, ki je opravil dejanje, ni pa vedel in ni bil dolan vedeti, da je obljuba nagrade preklicana, pravico zahtevati obljubljeno nagrado, tisti, ki je imel do preklica izdatke, potrebne za dejanje iz javnega razpisa, pa pravico do njihovega povraila, razen e tisti, ki je obljubil nagrado, dokae, da so bili izdatki zaman. Obljube nagrade ni mogoe preklicati, e je bil v razpisu doloen rok za dejanje oziroma za obvestilo o doseenem uspehu ali o uresniitvi doloene zamisli.

209. len OZ - Pravico do nagrade ima tisti, ki prvi opravi dejanje, za katero je bila nagrada obljubljena. e je ve oseb hkrati opravilo dejanje, gre vsaki enak del nagrade, razen e pravinost ne zahteva drugane delitve.

210. len OZ - O podelitvi nagrade pri razpisu odloa organizator razpisa, ali pa ena ali ve oseb, ki jih on doloi. e pa so v razpisnih pogojih ali v kaknih splonih predpisih, ki veljajo za doloen razpis, postavljena pravila, po katerih naj bo podeljena nagrada, ima vsak udeleenec razpisa pravico zahtevati razveljavitev odloitve o podelitvi nagrade, e nagrada ni bila podeljena v skladu s temi pravili. Lastnino ali kakno drugo pravico na delu, ki je bilo nagrajeno na razpisu, pridobi organizator razpisa samo, e je bilo tako doloeno v objavi razpisa.

211. len OZ - Obveznost tistega, ki je nagrado obljubil, preneha, e mu v roku, ki je doloen v razpisu, nihe ne sporoi, da je opravil dejanje, dosegel uspeh ali sploh izpolnil v javnem razpisu postavljene pogoje; e ni doloil nobenega roka, pa po enem letu od objave razpisa.

Predpogodba

Predpogodba(pactum de contrahendo, preliminarna pogodba) je pogodba, s katero se stranki obveeta, da bosta sklenili glavno pogodbo. Predmet predpogodbe je sklenitev glavne pogodbe. Predpogodbo skleneta stranki takrat, ko elita vzpostaviti obveznostno razmerje, a e ne elita prevzemati obveznosti iz glavne pogodbe. Najpogosteji razlog je, da e niso znane vse okoliine, povezane z izpolnjevanjem obveznosti iz glavne pogodbe.

Po OZ je predpogodba veljavno sklenjena le, e vsebuje vse bistvene sestavine glaven pogodbe, to je tistega pogodbenega tipa, ki velja za glavno pogodbo. OZ izhaja iz predpostavke, da bi sicer bila pogodbena obveznost nedoloena in zato prisilna izvritev nemogoa.

OZ izrecno ne pojasnjuje, ali je predpogodba sklenjena tudi, e sta stranki katero pogodbeno sestavino(pod pogojem, da ni bistvena) pustili nedoreeno, da jo bosta uskladili ob sklenitvi glavne pogodbe. Oz izrecno omogoa, da je pogodba veljavno sklenjena tudi, e sta stranki ob sklenitvi pustili posamezne(nebistvene) sestavine nedoreene z namenom, da jih bosta uskladili pozneje, velja analogija tudi za predpogodbo. Stranki pa morata o bistvenih sestavinah glavne pogodbe dosei soglasje e ob sklenitvi predpogodbe.

e predpisi doloajo obliko za glavno pogodbo, mora biti tudi predpogodba sklenjena v predpisani obliki.

22. len OZ - Ponudba je doloeni osebi dan predlog za sklenitev pogodbe, ki vsebuje vse bistvene sestavine pogodbe, tako da bi se z njegovim sprejemom pogodba lahko sklenila. e sta pogodbeni stranki po doseenem soglasju o bistvenih sestavinah pogodbe pustili kakne stranske toke za kasneje, se teje pogodba za sklenjeno, stranske toke pa uredi, e sama pogodbenika ne doseeta soglasja o njih, sodie, ki pri tem upoteva prejnja pogajanja, prakso vzpostavljeno med strankama in obiaje. Predlog naslovljen nedoloenemu tevilu oseb, ki vsebuje vse bistvene sestavine, se teje kot vabilo k dajanju ponudb, e iz okoliin ne izhaja drugae.

33. len OZ - Predpogodba je takna pogodba, s katero se prevzema obveznost, da bo pozneje sklenjena druga, glavna pogodba. Predpisi o obliki glavne pogodbe veljajo tudi za predpogodbo, e je predpisana oblika pogoj za veljavnost pogodbe. Predpogodba vee, e vsebuje bistvene sestavine glavne pogodbe. Na zahtevo zainteresirane stranke naloi sodie drugi stranki, ki noe skleniti glavne pogodbe, naj to stori v roku, katerega ji doloi. Sklenitev glavne pogodbe se lahko zahteva v estih mesecih od izteka roka doloenega za njeno sklenitev, e ta rok ni doloen, pa od dneva, ko bi po naravi posla in okoliinah pogodba morala biti sklenjena. Predpogodba ne vee, e so se okoliine od njene sklenitve toliko spremenile, da niti ne bi bila sklenjena, e bi bile okoliine takrat takne.

Pravni uinki predpogodbeVeljavno sklenjena predpogodba zavezuje k sklenitvi glavne pogodbe. Ko je sklenjena glavna pogodba, je izpolnjena obveznost iz predpogodbe. Predpogodba zaradi izpolnitve preneha veljati.

Rok za sklenitev glavne pogodbe

Stranki lahko doloita rok, v katerem se lahko zahteva sklenitev glavne pogodbe. e ga doloita, se mora sklenitev zahtevati v estih mesecih od izteka tega roka. e ga stranki ne doloita, velja estmeseni rok., ki zane tei od dneva, ko bi po naravi posla in okoliinah pogodba morala biti sklenjena(glej 33. len OZ, na primer, e stranki skleneta predpogodbo, ker obstajajo pravne ovire za sklenitev glavne pogodbe, zane estmeseni rok tei takrat, ko pravne ovire prenehajo.).

112. len OZ - e nastanejo po sklenitvi pogodbe okoliine, ki oteujejo izpolnitev obveznosti ene stranke, ali e se zaradi njih ne da dosei namena pogodbe, v obeh primerih pa v tolikni meri, da pogodba oitno ne ustreza ve priakovanjem pogodbenih strank in bi bilo po splonem mnenju nepravino ohraniti jo v veljavi takno, kakrna je, lahko stranka, ki ji je izpolnitev obveznosti oteena, oziroma stranka, ki zaradi spremenjenih okoliin ne more uresniiti namena pogodbe, zahteva razvezo pogodbe. Razveze pogodbe ni mogoe zahtevati, e bi bila morala stranka, ki se sklicuje na spremenjene okoliine, ob sklenitvi pogodbe te okoliine upotevati ali e bi se jim bila lahko izognila oziroma, e bi njihove posledice lahko odklonila. Stranka, ki zahteva razvezo pogodbe, se ne more sklicevati na spremenjene okoliine, ki so nastale po izteku roka, doloenega za izpolnitev njene obveznosti. Pogodba se ne razvee, e druga stranka ponudi ali privoli, da se ustrezni pogodbeni pogoji pravino spremenijo. e sodie razvee pogodbo zaradi spremenjenih okoliin, naloi na zahtevo druge stranke stranki, ki je razvezo zahtevala, da povrne drugi stranki pravien del kode, ki ji je zaradi razveze pogodbe nastala.

113. len OZ - Stranka, ki je zaradi spremenjenih okoliin upraviena zahtevati razvezo pogodbe, mora o tem, da jo namerava zahtevati, obvestiti drugo stranko, br ko zve, da so nastale takne okoliine. e tega ni storila, odgovarja za kodo, ki jo je druga stranka imela zato, ker je o zahtevi ni pravoasno obvestila.

114. len OZ - Pri odloanju o zahtevi za razvezo oziroma za spremembo pogodbe zaradi spremenjenih okoliin upoteva sodie zlasti namen pogodbe, tveganja, ki so za pogodbene stranke v poslovnem prometu obiajna pri izpolnjevanju pogodb iste vrste in uravnoteenost interesov obeh pogodbenih strank.

115. len OZ - Stranki se lahko s pogodbo vnaprej odpovesta sklicevanju na doloene spremenjene okoliine, razen e to nasprotuje naelu vestnosti in potenja.

Instituti poslovne prakse o doseeni stopnji soglasja sporazum o pogajanjih

Stranke sklenejo sporazum o pogajanjih v fazi pogajanj. V njem se obiajno dogovorijo o nainu usklajevanja pogodbenih dolob, opredelijo vpraanja, o katerih se bodo usklajevale(e ga sklenejo ob zaetku pogajanj), ali ugotovijo, da so o posameznih pogodbenih sestavinah e dosegle doloeno soglasje(e ga sklenejo med pogajanji). Taken sporazum nima narave pogodbe in strank ne obvezuje k sklenitvi pogodbe. Kritev sporazuma o pogajanjih je lahko podlaga za nepotena pogajanja in odkodninsko odgovornost po pravilih za nepotena pogajanja.Instituti poslovne prakse o doseeni stopnji soglasja punktacijaPunktacija je sestavek oziroma zapis o glavnih tokah pogodbe. eprav e ni konni zapis o pogodbenih sestavinah, pogodbene stranke obvezuje glede vpraanj, ki so v punktaciji opredeljene. Punktacije torej ni mogoe podrediti pravilom o predpogodbi, ampak pravilom 2. odstavka 22. lena OZ, ki govori o sklenitvi pogodbe, kljub temu, da (popolno) soglasje med strankama e ni doseeno. Sodobneja poslovna praksa imenuje soglasje strank o bistvenih sestavinah in dogovor o tem, da bosta stranske sestavine dorekli pozneje, heads of agreement.

Instituti poslovne prakse o doseeni stopnji soglasj