Reorganizacija voznega parka v podjetju Talum d.d. · Reorganizacija voznega parka v podjetju Talum d.d. V diplomskem delu smo analizirali vozni park v podjetju Talum d.d. Natančneje

Reorganizacija voznega parka v podjetju

Talum d.d.

diplomsko delo

Celje, 2016 Aleks Lah

Reorganizacija voznega parka v podjetju

Talum d.d.

diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega

programa

Kandidat: Aleks Lah

Mentor: doc. dr. Marjan Sternad

Celje, 2016

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Marjanu Sternad za vse strokovne nasvete,

podjetju Talum d.d. za sodelovanje in pomoč pri nastajanju diplomskega dela ter

vsem svojim najbližnjim za podporo.

Mariborska cesta 7 3000 Celje, Slovenija

IZJAVA O AVTORSTVU zaključnega dela

Spodaj podpisan Aleks Lah, študent visokošolskega strokovnega študijskega programa, s

vpisno številko 20026471, sem avtor zaključnega dela: Reorganizacija voznega parka v

podjetju Talum d.d.

S svojim podpisom zagotavljam:

da je predloženo delo rezultat izključno mojega lastnega raziskovalnega dela;

sem poskrbel/-a, da so dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric, ki jih uporabljam v

zaključnem delu, navedena oz. citirana v skladu z navodili Fakultete za logistiko

Univerze v Mariboru;

sem poskrbel/-a, da so vsa dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric navedena v

seznamu virov, ki je sestavni del zaključnega dela in je zapisan v skladu z navodili

Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru;

sem pridobil/-a vsa dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti prenesena v

zaključno delo in sem to tudi jasno zapisal/-a v zaključnem delu;

se zavedam, da je plagiatorstvo – predstavljanje tujih del bodisi v obliki citata bodisi

v obliki skoraj dobesednega parafraziranja bodisi v grafični obliki, s katerim so tuje

misli oz. ideje predstavljene kot moje lastne – kaznivo po zakonu (Zakon o avtorskih

in sorodnih pravicah), prekršek pa podleže tudi ukrepom Fakultete za logistiko

Univerze v Mariboru v skladu z njenimi pravili;

se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloženo

delo in za moj status na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru;

je zaključno delo jezikovno korektno in da je delo lektorirala Tatjana Pleteršek.

V Celju, dne ________________ Podpis avtorja:___________________

Reorganizacija voznega parka v podjetju Talum d.d.

V diplomskem delu smo analizirali vozni park v podjetju Talum d.d. Natančneje smo se

opredelili le na določen sektor podjetja, ki upravlja z voznim parkom, t.j. oddelek

Promet. Namen našega diplomskega dela je bil podati predloge za reorganizacijo

voznega parka v podjetju. Diplomskega dela smo se lotili tako, da smo najprej zbrali

ustrezno strokovno literaturo in jo preučili. Nato smo zbrali podatke iz obravnavanega

podjetja in napravili analizi obstoječega stanja. S pomočjo pridobljenih podatkov smo

dobili vpogled v najbolj kritične točke voznega parka. Osredotočili smo se predvsem na

stroške, zanimala pa nas je tudi obrabljenost vozil in njihovo stanje. S pomočjo

pridobljenega znanja iz strokovne literature in s pomočjo pridobljenih podatkov smo

lahko podali predloge za reorganizacijo voznega parka. Za najbolj dotrajane viličarje smo

poiskali optimalno zamenjavo, predlagali pa smo tudi uvedbo ozelenitve voznega parka

s pomočjo alternativnega goriva. Na koncu smo podali tudi učinke uvedbe ter pogoje

zanjo. Za podjetje Talum d.d. pa smo podali tudi možnost za nadaljnji razvoj.

KLJUČNE BESEDE: vozni park, reorganizacija, stroški voznega parka, viličarji, ozelenitev

voznega parka

Reorganization of the fleet in Talum d.d.

In this thesis, we analyzed the stock in the company Talum D.D. Specifically, we

identified only a particular sector company that manages the fleet (Transport

department - Promet). The purpose of our study was to, make proposals for the

reorganization of the rolling stock in the company. The thesis we started by firstly

collecting the appropriate professional literature and studies. Then we collected data

from the company in question and conditioning analysis of the existing situation. Using

the data obtained, we get a glimpse of the most critical points of the rolling stock. We

focused mainly on the costs of interest to us is the wear of vehicles and their status.

With the help of acquired knowledge from technical literature and by using the data

obtained, we could made a proposal for the reorganization of the fleet. For the most

worn-out fork, we found the optimal replacement as the second proposal, we made the

introduction of greening the fleet using alternative fuels. Finally we gave the effects of

the introduction and the conditions for introducing them. For the company Talum D.D.,

we also gave the opportunity for further development.

KEY WORDS: fleet, stock reorganization, costs of rolling stock, forklifts, greening the

fleet

Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program

Aleks Lah: Reorganizacija voznega parka v podjetju Talum d.d. VI

Kazalo vsebine

SEZNAM OKRAJŠAV ................................................................................................. IX

UVOD ....................................................................................................................... 1

OPIS PROBLEMA ................................................................................................................. 1

NAMEN IN CILJI .................................................................................................................. 2

PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE ................................................................................................ 2

METODE DELA ................................................................................................................... 3

PREDSTAVITEV OKOLJA ........................................................................................................ 4

1 TEORETIČNE OSNOVE ........................................................................................ 6

1.1 TRANSPORT ........................................................................................................... 6

1.2 VOZILA V CESTNEM TRANSPORTU ................................................................................ 8

1.3 TOVOR ................................................................................................................ 10

1.4 VOZNI PARK ......................................................................................................... 11

1.5 LASTEN VOZNI PARK ............................................................................................... 12

2 POSNETEK STANJA .......................................................................................... 14

2.1 VOZNI PARK IN UPRAVLJANJE ................................................................................... 14

2.2 STROŠKI VOZNEGA PARKA ....................................................................................... 22

2.3 STANJE VOZNEGA PARKA ......................................................................................... 26

2.4 VZDRŽEVANJE IN ŽIVLJENJSKA DOBA VOZIL .................................................................. 28

2.5 SLEDENJE IN TEHNOLOGIJA ...................................................................................... 29

2.6 KRITIČNA ANALIZA ................................................................................................. 30

3 PREDLOGI ZA PRENOVO .................................................................................. 33

3.1 NADOMEŠČANJE NAJBOLJ KRITIČNIH VILIČARJEV Z NOVIMI.............................................. 33

3.2 OZELENITEV VOZNEGA PARKA Z ALTERNATIVNIMI GORIVI ............................................... 36

ZAKLJUČEK ............................................................................................................. 38


Aleks Lah: Reorganizacija voznega parka v podjetju Talum d.d. VII

OCENA UČINKOV .............................................................................................................. 39

POGOJI ZA UVEDBO........................................................................................................... 40

MOŽNOSTI ZA NADALJNJI RAZVOJ ........................................................................................ 42

SEZNAM LITERATURE IN VIROV .............................................................................. 43


Aleks Lah: Reorganizacija voznega parka v podjetju Talum d.d. VIII

Kazalo slik

Slika 1: Podjetje Talum d.d. .......................................................................................... 5

Slika 2: Primer električnega viličarja ............................................................................. 9

Slika 3: Metla Dulevo .................................................................................................. 19

Slika 4: Viličar Clark 3t ................................................................................................ 34



Slika 7: Biodizel simbol ............................................................................................... 37

Kazalo tabel

Tabela 1: Predstavitev voznega parka; viličarji .......................................................... 16

Tabela 2: Predstavitev voznega parka, tovornjaki...................................................... 18

Tabela 3: Predstavitev voznega parka, delovni stroji ................................................. 19

Tabela 4: Predstavitev voznega parka, dostavna vozila ............................................. 20

Tabela 5: Predstavitev voznega parka, traktorji ......................................................... 21

Tabela 6: Predstavitev voznega parka, osebna vozila ................................................ 21

Tabela 7: Stroški viličarjev 2015 ................................................................................. 23

Tabela 8: Stroški delovnih strojev 2015 ..................................................................... 25

Tabela 9: Stroški osebnih avtomobilov 2015 ............................................................. 26

Tabela 10: Povprečne vrednosti glede na stanje viličarjev ........................................ 27

Tabela 11: Servisi voznega parka ................................................................................ 29

Tabela 12: Stroški vzdrževanja najbolj dotrajanih viličarjev ...................................... 31


Aleks Lah: Reorganizacija voznega parka v podjetju Talum d.d. IX

Seznam okrajšav

TSI Talum Servis in inženiring d.o.o


Aleks Lah: Reorganizacija voznega parka v podjetju Talum d.d. 1

Uvod

Podjetje Talum d.d. na trgu ponuja celovito rešitev na področju servisiranja proizvodne

opreme in inženiringa bazične industrije. Za zagotavljanje najširšega spektra storitev je

nujno pomemben optimalen vozni park v samem podjetju. V našem diplomskemu delu

bomo spoznali delovne procese, ki se izvajajo v samem podjetju in so hkrati v odvisnosti

ali povezanosti z izvajanjem logističnih procesov in lastnim voznim parkom. V

diplomskem delu se bomo osredotočili predvsem na storitveno odvisno službo Talum

Servis in inženiring d.o.o., natančneje na oddelek Promet, kjer se ukvarjajo s prevozi

tovora in s tovorom povezanimi logističnimi procesi v proizvodnji.

Opis problema

Pri zagotavljanju logističnih procesov ima vozni park v podjetju velik pomen. Podjetje

lahko dosega optimalno učinkovitost v proizvodnji in logistiki ob hkratnem upoštevanju

vizije podjetja in logistično strategijo. Opredelitev za določeno logistično strategijo

mora torej biti v skladu s temeljito strategijo podjetja. Te so navadno v veliki meri

povezane s prihodki in rastjo tržnega deleža. Da se prihodki ne bi nižali, je potrebna

optimalna redukcija stroškov. Prav tako se tudi skupina Talum d.d. sooča z mnogimi

možnostmi za rešitev logističnih problemov, ki pa seveda vplivajo na stroške. V podjetju

bodo kmalu ubrali novo pot reševanja logističnih procesov z odprtjem posebnega

logističnega oddelka. V sklopu tega tudi razmišljajo o reorganizaciji voznega parka

oziroma delovnih strojev, viličarjev in ostalih prevoznih sredstev. To nalogo naj bi v

prihodnje prevzel Servis in inženiring d.o.o., natančneje DE Promet. V našem

diplomskem delu bomo zato poiskali možnosti za reorganizacijo oziroma posodobitev

voznega parka. Iskali bomo načine za poenostavljeno delo v logističnih procesih ob

hkratnem upoštevanju osnovne strategije podjetja ter optimizacijo stroškov.



Namen in cilji

Namen diplomskega dela je preučiti trenutno stanje voznega parka v podjetju Talum d.d.

in poiskati predloge in načine za izboljšavo le-tega. Analizirali bomo obstoječi vozni park,

njegovo učinkovitost, vpliv na okolje ter stroškovni vidik voznega parka. Na podlagi

pridobljenih podatkov bomo lahko podali predloge in ugotovili ustrezno pot do

optimizacije voznega parka.

Da bi dosegli namen, smo si ob pričetku diplomskega dela zastavili določene cilje, ki jih

želimo skozi nalogo doseči. Postavili smo si dva temeljna cilja, ki sta pomembna za

namene naše raziskave v diplomskem delu.

Cilj 1: dokazati, da je organizacija in ustrezno upravljanje voznega parka za podjetje

bistvenega pomena;

Cilj 2: poiskati načine za reorganizacijo voznega parka in s tem vzpostavitev optimalnosti

le-tega.

Predpostavke in omejitve

Predpostavke

Predpostavljamo, da bomo za naše diplomsko delo pridobili ustrezne in potrebne

podatke iz obravnavanega podjetja, na podlagi katerih bomo lahko izvedli analize in

ocene trenutnega stanja. Ker se bomo skozi nalogo opirali na teoretična izhodišča,

določene predpise in zakone, predpostavljamo, da bomo pridobili ustrezno strokovno

literaturo.



Omejitve

Omejitve pa nam po drugi strani lahko predstavlja ravno literatura, ki je na tem področju

dokaj zastarela. Omejitev nam lahko predstavlja tudi pomanjkanje literature v

slovenskem jeziku. Možne omejitve pa vidimo tudi v dostopu do potrebnih podatkov in

potrebi po času za zbiranje vseh potrebnih informacij. Ravno tako so nekatere

informacije zaupne narave in jih morda ne bomo mogli pridobiti. Omejitve lahko

predstavljajo tudi izjeme v zakonih, ki veljajo za določena podjetja.

Metode dela

V diplomskem delu bomo uporabili različne metode dela. Za namene teoretičnega dela

diplomske naloge bomo zbirali razpoložljive vire in strokovno literaturo o definicijah in

predpisih. Pridobljene podatke bomo nato primerjali med seboj in jih interpretirali.

Povzeli bomo ključne ugotovitve za namen naših teoretičnih izhodišč. Uporabljene

metode dela bodo naslednje:

metoda zbiranja - zbrali bomo ustrezno strokovno literaturo, strokovne članke,

predpise in zakone ter s pomočjo zbranih informacij povzeli ključne podatke, ki so

potrebni za izdelavo našega diplomskega dela;

deskriptivna metoda - z njo bomo opisali zbrane podatke in določene pojme.

metoda kompilacije - povzeli bomo stališča različnih avtorjev v zbrani strokovni

literaturi.

V empiričnem delu diplomskega dela bomo zbirali podatke iz analiziranega podjetja ter

s pomočjo pridobljenih internih podatkov pripravili predloge. Metode, ki nam bodo pri

tem pomagale, so naslednje:

metoda analize - analizirali bomo obravnavano podjetje, tako da bomo najprej

pregledali obstoječe stanje v podjetju in nato opravili tržno analizo predvsem z vidika

stroškov voznega parka;

metoda interpretacije - primerjali bomo pridobljene podatke, zbrane s strokovno

literaturo.



Predstavitev okolja

Začetki podjetja segajo v leto 1942, ko je nemški trust Vereinigte Aluminium Werke začel

v Strnišču graditi tovarno glinice. Ravninsko območje Dravskega polja, kjer so bile med

prvo svetovno vojno bolnišnice in taborišča, je bilo zelo primerno za gradnjo večjega

industrijskega kompleksa, saj je bilo delno že komunalno opremljeno, v bližini je tekla

železniška proga, nerodovitna zemlja pa ni obetala omembe vrednega pridelka.

Predvideli so proizvodni proces v stolpih (dr. Wilhelm Fulda), kombiniran s Sinterjevim

postopkom. Do leta 1945 je bilo zaključenih okrog 70 % gradbenih del. Večino že

dobavljene opreme in vso dokumentacijo so ob koncu vojne odpeljali v Nemčijo. Po

končani vojni so na Ministrstvu za industrijo in rudarstvo v Ljubljani tehtali možnosti za

nadaljevanje gradnje, za kar si je zlasti prizadeval Franc Leskošek - Luka, ki je bil med

letoma 1945 in 1948 slovenski minister za industrijo in rudarstvo, med letoma 1947 in

1958 pa tudi jugoslovanski minister za težko industrijo. Poizvedovali so po načrtih in

opremi ter usklajevali finančno konstrukcijo, v Strnišču pa smo delavci pod vodstvom

inženirjev Staneta Tonejca in Boruta Maistra opravljali vzdrževalna dela. Leta 1946 sta iz

Nemčije pripotovala glavna konstruktorja tovarne dr. Wilhelm Fulda in inž. Gustav Vogel.

S sabo sta prinesla tudi načrte. V februarju 1954 je začel poskusno delovati obrat za

proizvodnjo glinice, prvi aluminij pa smo pridobili v novembru istega leta. Tovarno smo

v navzočnosti številnih uglednih in častnih gostov slovesno odprli v nedeljo, 21.

novembra 1954. Redna proizvodnja glinice in aluminija je stekla leta 1955. Zmogljivost

tovarne je bila 45.000 ton glinice in 15.000 ton aluminija na leto, vendar so se količine

letne proizvodnje hitro povečevale.

Danes so v podjetju Talum d.d. po reorganizaciji, ki so jo uvedli leta 2011, v ti. skupini

Talum na novo organizirali službe in nekdanje delovne enote povezali v odvisne družbe.

Danes štejejo 10 odvisnih družb in 10 služb v skupini Talum. Odvisne družbe so v popolni

lasti skupine Talum. Talum je v letu 2013 ustanovil novo podjetje, ki bo z izvirnimi,

naprednimi in kreativnimi rešitvami, temelječimi na aluminiju in lesu, ponujalo

uporabnikom možnosti za prijetnejše preživljanje prostega časa, druženje in telesno

aktivnost v naravnem okolju.



Slika 1: Podjetje Talum d.d.

Vir: »Uprava Talum« [talum-castings.si], b. d.



1 Teoretične osnove

V poglavju teoretičnih osnov bomo predstavili transport in njegove značilnosti ter

transport, s katerim se srečujejo v obravnavanem podjetju. Ker se podjetje ukvarja s

tvorom, bomo predstavili tudi teoretična izhodišča o le-tem. Nadalje bomo predstavili

teoretična izhodišča voznega parka in lastnega voznega parka. Zanimale nas bodo

predvsem značilnosti lastnega voznega parke ter njegove prednosti in slabosti.

1.1 Transport

Povzeto po Gerič (2010) s pojmom transport razumemo tako prostorsko kot krajevno

spremembo transportnega blaga, ki je izvedena s pomočjo transportnega sredstva. Vsak

transportni proces sestavlja tovor, prevozno sredstvo in prevozne poti. Transport lahko

poteka s tovorom ali brez, in sicer:

polna vožnja; transportni proces s tovorom;

prazna vožnja; transportni proces brez tovora, je pa predpogoj za izvedbo

transportnega procesa s tovorom. Če se naj neko transportno blago prepelje iz

odpravnega mesta A do namembnega mesta B in v mestu A ni ustreznega

transportnega sredstva, je potreben transportni proces, ki ga označujemo s prazno

vožnjo vozila do nagovornega mesta;

nulta oz. ničelna vožnja; pot, ki jo prevozno sredstvo prepelje od avto baze, tj. garaže

do mesta natovarjanja ter od zadnjega mesta raztovarjanja do avto baze.

Glede na vrsto transporta ločimo naslednje oblike (Godnič, 2006):

pomorski;

rečni;

kopenski;

zračni;

cevni;

kombinacija dveh ali več vrst;



kjer kopenski transport poteka po cestah, železnicah, cevovodih in žičnicah. V

obravnavanem podjetju se tako srečamo s kopenskim, cestnim transportom (Godnič

2006).

Prednost cestnega transporta je v tem, da se na hitro spreminjajoče zahteve na trgu

odziva najhitreje izmed vseh ostalih oblik transporta (Gerič, 2010). Spada tudi med

najstarejše oblike transporta in ima mnogo prednosti pred ostalimi oblikami, kot so

velika hitrost prevoza, prilagodljivost na posebne zahteve uporabnikov, nepotrebne

vmesne manipulacije zaradi direktnega prevoza, možnost enostavnega sledenja itd. Ima

pa tudi nekaj pomanjkljivosti oziroma slabosti, kot je teža tovora, onesnaževanje okolja

in visoka poraba energije, omejena uporaba itd. (Medeot, 2005).

Transport lahko razdelimo tudi na:

notranji – tisti, ki se odvija znotraj podjetja in

zunanji transport, ki se odvija zunaj podjetja oziroma organizacije.

V obravnavanem podjetju se tako srečamo s cestnim notranjim transportom. Notranji

transport obsega vsa področja transporta, ki se odvijajo znotraj organizacije in vse pred

tovorne manipulacije surovin, materiala, polizdelkov, izdelkov, odpadkov ter

premeščanje ljudi. Zraven tega pa notranji transport zajema tudi gibanje delavcev,

transportnih strojev, opreme in podobno.

Povzeto po Rak (2011), je notranji transport tisti, ki se odvija v delovnih in pomožnih

prostorih, skladiščih in na dvoriščih. Praviloma se prične z inputom v organizacijo in se

zaključi z odpremo. Poti, po katerih poteka transport s transportnimi sredstvi znotraj

podjetja, so notranje transportne poti. Na teh poteh je potrebno zagotavljati varen, hiter

in učinkovit transport s transportnimi sredstvi in napravami. Zaradi usklajenosti svojega

delovanja se mora notranji transport povezovati z vsemi ostalimi dejavnostmi v

organizaciji. Notranji transport je integralni del celotnega planiranja v podjetju. Hkrati je

v povezavi operativnega planiranja in v tesni povezavi z načrti proizvodnje. Ker je

funkcija notranjega transporta neposredno povezana s procesom v proizvodnji, ima

precej velik vpliv na proizvodnjo. Od značilnosti tehnoloških postopkov in zahtev



proizvodnega procesa bo odvisno, kakšen bo materialni tok v podjetju in posledično,

kakšna bo organiziranost notranjega transporta. Vsako podjetje pa si prizadeva, da bi

aktivnosti transporta v podjetju potekale racionalno ter istočasno ustrezno oskrbo vseh

oddelkov in delovnih mest. Logistika notranjega transporta in skladiščenja je, da se

manipuliranje in prevoz določenih predmetov, kot so stvari, polizdelki, končani izdelki

itd., odvije znotraj podjetja z določenimi delovnimi sredstvi. Zahtevana je prav tako

določena organizacija na področju upravljanja dela in določen režim preventivnega in

investicijskega vzdrževanja (Rak, 2011).

1.2 Vozila v cestnem transportu

Vozila v cestnem transportu so za namen našega diplomskega dela dokaj širok pojem,

zato se bomo osredotočili le na vozila v cestnem notranjem transportu. Drugače

poimenovana tudi prometna suprastruktura so transportna in prekladalna sredstva

oziroma premična sredstva za delo, ki jih uporabljamo pri prevozu, manipulaciji in

prenosu predmetov dela. Med te štejemo tovor, potnike, energijo pa tudi informacije.

K prevoznim sredstvom sodijo mehanizacijsko-transportna sredstva, kot so dvigala,

viličarji, kontejnerji, elevatorji, samoprijemalna sredstva, sredstva za horizontalno,

vertikalno, poševno, krožno manipulacijo s tovorom itd. (Gerič, 2010).

Viličar je najbolj poznano transportno sredstvo, ki ga uporabljamo za namene notranjega

transporta. Ti so danes že prilagojeni za različne namembnosti in predvsem oblike in

težo tovora. Da bi viličarji bili bolj učinkoviti in fleksibilni, so na voljo tudi razni priključki.

Viličar kot transportno sredstvo mora zagotavljati določene zahteve, kot so minimalni

stroški najema, kadar se podjetja odločajo za najem le-teh. Poleg stroškov najema je

pomemben tudi čas, potreben za odziv serviserja, ki je odgovoren za določene viličarje.

Ta mora biti glede na stroške kar se da optimalen. Nadalje je pomembna čim večja

zmogljivost pretovora ob hkratni čim manjši porabi energije. Nezanemarljivo je tudi

dejstvo, da morajo viličarji ustrezati ekološkim zahtevam na področju emisij v okolje, pri

čemer je pomemben tudi čim manjši hrup. Vsekakor pa je pomembno udobje in

enostavna uporaba viličarja. Viličar je transportni stroj, ki se uporablja za razkladanje,



nakladanje in prevoz tovora na krajših razdaljah. Optimalno je viličar izkoriščen, kadar

dviga blago na paleti in ga prevaža na čim krajši razdalji (Čufer, 2008).

Delitev viličarjev po vrsti pogona je naslednja (Čufer, 2008):

viličarji z motorji z notranjim izgorevanjem;

viličarji na plinski pogon;

viličarji na električni pogon;

viličarji na akumulatorski pogon in

avtomatični viličarji, ki jim rečemo tudi roboti.

V skladiščih oziroma notranjih prostorih organizacije se najbolj pogosto uporabljajo

viličarji na električni pogon. Ti imajo določene prednosti, kot so (Čufer, 2008):

ne povzročajo izpušnih plinov;

ne povzročajo hrupa;

obratovanje viličarja je čisto;

običajno so manjši in zato bolj prilagodljivi.

Pomanjkljivosti teh viličarjev pa so dvoje, in sicer neprimernost za vožnjo po slabšem

terenu ali klancu navzgor ter njihovo časovno delovanje, ki je omejeno na pet do osem

ur dela (Čufer, 2008). Prikazujemo ga s spodnjo simbolično sliko.

Slika 2: Primer električnega viličarja

Vir: »CHARIOTS ÉLÉVATEURS ÉLECTRIQUES LINDE« [groupe-premium.com], b.d.



1.3 Tovor

Tovor so vsi predmeti ali materiali, ki jih je potrebno premeščati od proizvajalca do kupca

ali premikati med podjetji, obrati, delavnicami. Uporabljajo se različni izrazi: tovor,

stvari, breme, material, blago, predmeti … To so lahko živilski artikli, surovine,

polproizvodi, orodja, naprave, zdravila, pogonski in pomožni materiali … Tovor je kot

predmet prevoza v cestnem prometu vključen v številna opravila, katerih organiziranje

predstavlja dejavnik kakovosti in učinkovitosti premeščanja tovora. Ta opravila oziroma

procesi so: priprava za prevoz, natovarjanje, prevoz, raztovarjanje in skladiščenje.

Organizacija teh procesov je odvisna od lastnosti in količine tovora ter transportnih

sredstev, prav tako pa tudi od drugih dejavnikov, kot so na primer zahteve pravnih

predpisov. Tovore delimo po vlogi, ki jo imajo v proizvodne procesu ter po stopnji

obdelave in predelave v več skupin, ta delitev pa vpliva na planiranje prevozov oziroma

transporta (Gerič, 2010):

osnovni in pomožni material;

polproizvodi;

gotovi proizvodi;

odpadki in izmet;

orodja in naprave;

stroji.

Pri delitvi tovora pa je potrebno upoštevati tudi njegovo agregatno stanje. Tovor je

lahko trden ali tekoč, plinast ali breztelesen, kot je na primer električni tok ali kakršna

druga vrsta energije, sporočila, itd. Z vidika transporta in skladiščenja je pomembno

tudi, v kakšni obliki je tovor. Če je tovor recimo tekoč, se lahko razlikuje po tipu

embaliranja te tekočine, ki je lahko steklena, kartonska, kovinska, itd. Pri tem veliko

vlogo igra ravno teža tovora, ki je hkrati tudi najpomembnejša lastnost le-tega. Delitev

v neke stacionarne razrede oziroma klasifikacije je dokaj nesmiselna, saj je teža 100 kg

za določen način transportiranja lahek tovor, za drug način pa težek tovor. Zato je

primernejše razmerje med težo in specifičnim obsegom oziroma nosilnostjo

transportnega sredstva. Za pravilen transport pa je potrebno preučiti malodane tudi vse

lastnosti materiala in še druge lastnosti tovora, da ne bi prihajalo do odstopanj in



poškodb. Tovor je potrebno tudi ustrezno zaščititi, izbrati morebitno ustrezno embalažo

ter ga navsezadnje tudi ustrezno označiti zaradi zagotavljanja sledenja tovora (Gerič,

2010).

1.4 Vozni park

Povzeto po Sternad (2008), je vozni park v cestnem prometu skupina vseh motornih in

priklopnih prevoznih sredstev, ne glede to, kakšne znamke, tipa, kategorije, tehnično-

eksploatacijske karakteristike, tehnične brezhibnosti ali katere druge značilnosti je.

Transportna sredstva oziroma vozila v cestnem prometu pri tem predstavljajo tehnična

sredstva, ki s svojim gibanjem omogočajo premagovanje prostorskih razlik v določenem

časovnem obdobju pri prevozu tovora. Podjetja, ki opravljajo prevoze v cestnem

prometu in imajo lasten vozni park, želijo prevozna sredstva optimalno izkoristiti. Cilj je,

da se zmanjšajo stroški poslovanja ter poveča lastna konkurenčnost na trgu. Za

kategorizacijo voznega parka obstajajo številni kazalci, na podlagi katerih se lahko

celovito analizira vozni park. Ob tem pa se podjetje lahko tudi odloča o optimizaciji

(Sternad, 2008).

Kolenc (1998) loči vozni park na homogeni in heterogeni vozni park. Pri čemer je

homogeni tisti, kjer so vsa vozila istega tipa in iste znamke, heterogeni pa tisti, ki je

sestavljen iz vozil različnih tehnično eksploatacijskih karakteristik (Kolenc, 1998).

Vozni park je lahko formiran po organizacijskem ali teritorialnem principu. Vozni park

glede na organizacijski pristop tako lahko ločimo na vozni park za potrebe v javnem

prometu, vozni park za lastne potrebe organizacij in vozni park za individualne potrebe

posameznih fizičnih oseb. Teritorialni pristop voznega parka pa pomeni oblikovanje v

skladu s potrebami določenega območja v določeni organizacijski obliki (Kolenc, 1998).

Po pregledu strokovne literature in opisanih značilnosti različnih oblik voznega parka

lahko kategoriziramo vozni park podjetja Talum d.d., ki je glede na teoretična izhodišča:

lasten vozni park;

heterogeni vozni park;



vozni park za lastne potrebe organizacij (organizacijsko);

teritorialen vozni park (v skladu z organizacijsko obliko).

1.5 Lasten vozni park

Povzeto po Trčalek (2013), lahko organizacije izbirajo med lastnim ali najetim voznim

parkom. Odločitev o tem, katerega izbrati, je odvisna od potreb na trgu, od kupcev,

stroškov in dejavnosti, ki se v organizaciji opravljajo. Oba izmed naštetih voznih parkov

imata tako prednosti kot slabosti. Ker so v povezavi z voznim parkom vedno pogojeni

visoki stroški, mora organizacija temeljito analizirati in premisliti o izbiri. Na tak način se

lahko izogne morebitnemu negativnemu poslovanju in si zagotovi nemoteč proces dela

v proizvodnji (Trčalek, 2013).

Prednosti lastnega voznega parka (Trčalek, 2013):

fleksibilnost; omogoča organizaciji veliko fleksibilnosti predvsem pri razporeditvi

transportnih vozil in pri optimizaciji števila voženj in naklad;

prilagodljivost potrebam kupcev; lastni vozni park je neodvisen v primerjavi s

transportnimi sredstvi na trgu.

Slabosti lastnega voznega parka (Trčalek, 2013):

visoka investicijska vrednost; potrebno je vložiti veliko kapitala v osnovna in obratna

sredstva organizacije;

visoki stroški; nastanek dodatnih stroškov plač in dodatkov, ki se jih organizacija

zavezuje plačevati;

strošek amortizacije; zavarovanja in vzdrževanja so obveznost lastnikov voznega

parka, organizacija je sama dolžna skrbeti za te stroške;

potreba po prostoru; organizacija mora zagotoviti prostor za parkirišče;

dodatno delo v administraciji; lasten vozni park je potrebno voditi po določenih

računovodskih merilih.

Prav tako ima svoje prednosti in slabosti tudi najeti vozni park.

Prednosti najetega voznega parka (Trčalek, 2013):



prilagoditev potrebam trga; število vozil se lahko prilagodi glede na potrebe;

odpadek fiksnih stroškov; organizacija ima tako le variabilne stroške, ki so odvisni od

uporabe in potreb, kar velja tudi za strošek voznikov;

odpadek angažiranih sredstev, zavarovanja in stroškov amortizacije, (odpadejo

sredstva za zavarovanje in amortizacijo);

prilagajanje cen posameznih relacij.

Slabosti najetega voznega parka (Trčalek, 2013):

zmanjšanje kvalitete pri zagotavljanju storitev, ki se lahko pojavijo zaradi zamud pri

nakladah in razkladanju ter slabše vzdrževanega voznega parka;

omejitve pri razpoložljivih kapacitetah, kadar je povpraševanje višje od ponudbe;

visoki stroški v obdobjih višjega povpraševanja, predvsem kadar je le-to

nepredvideno;

pogodbene kazni ali izgube poslov, kadar organizacija ne more zagotoviti storitve

zaradi trenutnega neposedovanja voznega parka.

Pri lastnem in tudi pri najetem voznem parku so prisotni tako imenovani dispečarji ali

organizatorji prevozov. Njihova naloga je organiziranje optimalne izvedbe naročila

prevoza glede na čas, specifikacijo blaga in dodano vrednost pri izvedbi posla oziroma

zaslužek iz prodajne marže. Oba vozna parka imata pri tem svoje prednosti in slabosti.

Organizacija, ki se odloča o tem, kakšen vozni park izbrati, mora glede na opravljanje

svoje dejavnosti temeljito preučiti vse slabosti in vse prednosti, ki jih oba prinašata. Pri

tem je zelo pomembno to, da je potrebno zagotoviti potrebe kupcev na trgu, učinkovito

izvajati storitve in hkrati zagotavljati konkurenčnost na področju cen. Organizacija pa

mora sprejeti odločitve predvsem iz vidika poslovnega izida oziroma bilanc, ki ga prinaša

posamezni vozni park, seveda v skladu s potrebami kupcev in razmer na trgu. S pomočjo

natančne analize, načrta in predvidevanj lahko podjetje ugotovi, kateri vozni park je

najprimernejši in najugodnejši zanj v danih tržnih razmerah, kateri mu bo zagotavljal

fleksibilnost in s tem tudi pozitiven rezultat poslovanja. (Trčalek, 2013).



2 Posnetek stanja

V tem poglavju bomo predstavili obstoječe stanje v podjetju Talum d.d. Pobližje se

bomo osredotočili na oddelek Promet v TSI. Predstavili bomo vozni park podjetja ter

način upravljanja z le-tem. Nato se bomo osredotočili na vzdrževanje voznega parka in

stroške v povezavi z voznim parkom. Na podlagi pridobljenih podatkov bomo podali

kritično oceno.

2.1 Vozni park in upravljanje

V oddelku Promet je za namene zagotavljanja poslovanja podjetja ter zagotavljanja

storitev prisotno število različnih cestnih transportnih sredstev. Ta sestavljajo vozni park,

ki je v celoti v lasti podjetja Talum d.d. Celotni vozni park je namenjen izvajanju notranjih

storitev podjetja in ne zagotavlja transporta do končnega naročnika izdelka. V takšnih

primerih si mora naročnik sam zagotoviti transport.

Oddelek Promet se ukvarja s:

prevozi tovora;

nakladanjem;

najemom osebnih vozil in viličarjev;

opravljanjem storitev z gradbenimi stroji;

premiki na železniških tirih;

vzdrževanjem železniških tirov;

vzdrževanjem cest;

vzdrževanjem oljnih lovilnikov, kanalizacijskih sistemov, črpališč komunalnih vod;

zbiranjem in sortiranjem ter prevozom:

o industrijskih komunalnih odpadkov;

o nenevarnih, nevarnih in tehnoloških odpadkov;

o odpadne embalaže.



Za namen našega diplomskega dela smo zajeli celosten vozni park. Ta je sestavljen iz:

40 viličarjev;

6 tovornjakov;

6 delovnih strojev;

9 dostavnih vozil (kombi/pol kombi);

2 traktorjev in

14 osebnih avtomobilov.

Zaradi lažje preglednosti smo vsakega izmed sklopov opisali posamično. V tabeli 1

prikazujemo del voznega parka v oddelku Promet, ki ga sestavljajo viličarji. Kakor smo že

navedli, se v oddelku Promet nahaja 40 viličarjev, ki so v uporabi. Ob njih se v podjetju

nahajajo še trije viličarji, ki pa so v stanju za odpis in niso več v uporabi. Iz tega razloga

jih ne prikazujemo v predstavitvi viličarjev.

Glede na vrsto pogona so vsi viličarji v oddelku Promet viličarji z motorji z notranjim

izgorevanjem. Večina jih je takšnih, ki imajo dizelski motor. Prednost dizelskih motorjev

je v tem, da imajo večjo moč in vzdržljivost motorja kakor bencinski, posledično so

manjši pogonski stroški. Vedno več proizvajalcev pa se nagiba k dizelskim motorjem tudi

zaradi lažjega vzdrževanja. Motorji na dizelski pogon so še posebej pri večjih viličarjih

popolnoma izrinili bencinske motorje. Edini slabi lastnosti viličarja na dizelski pogon sta

večja hrupnost, kar velja predvsem za starejše, medtem ko za nove to ne velja, in pa

neuporabnost viličarja v zaprtih prostorih zaradi izpušnih plinov. Posebni model viličarja

z motorjem z notranjim izgorevanjem je viličar na plinski pogon. Tudi teh je nekaj v

oddelku Promet, vendar prevladujejo dizelski.

Viličarje v oddelku Promet dajejo v izposojo na področju celotnega podjetja Talum d.d.,

ki je razdeljen na štiri poslovne enote:

PE Aluminij;

PE Livarna;

PE Rondelice;

PE Ulitki;



eno proizvodno odvisno družbo:

Talum Izparilniki d.o.o.,

in sedem storitvenih odvisnih družb:

Talum Servis in inženiring d.o.o.

Talum Inštitut d.o.o.

Vital d.o.o.

Vrtnarstvo Revital d.o.o.

Ekotal d.o.o.

Vargas-al d.o.o.

Kreativni aluminij d.o.o.

Za najem viličarjev skrbi dispečer. Znotraj samega oddelka Promet pa zaposleni z viličarji

upravljajo predvsem takrat, ko se dobavijo surovine, kot je koks ali glinica ali pa kadar

jih je potrebno premestiti. Uporaba znotraj oddelka Promet je rezervirana tudi za kakšne

druge potrebe po viličarju ali upravljalcu viličarja.

Tabela 1: Predstavitev voznega parka - viličarji

ZAP.

ŠTEVIL

O

TIP

VILIČARJA

LETNI

K

TRANS

P.

TEŽA/t

NAHAJALIŠČE VRSTA POGONA

1 CLARK OBR. 2007 7,5 ELEKTROLIZE HC notr.izgor./nafta

2 CLARK 1997 3 ANODNA MASA notr.izgor./nafta

3 CLARK 1997 3 ANODNA MASA notr.izgor./nafta

4 CLARK KIBL 2002 3,5 ANODNA MASA notr.izgor./nafta

5 CLARK PLIN 998 3 IZPARILNIKI notr.izgor.

Nafta/plin

6 CLARK PLIN 2002 5 IZPARILNIKI notr.izgor. plin

7 CLARK 1999 3 LIVARSKE ZLITINE notr.izgor./nafta




9 CLARK PLIN 1998 3 LIVARSKE ZLITINE notr.izgor.

Nafta/plin

10 Jungheinric

h

2003 5 LIVARSKE ZLITINE notr.izgor./nafta

11 CLARK PLIN 1998 3 LIVARSKE ZLITINE notr.izgor./nafta


13 LINDE 2013 8 LIVARSKE ZLITINE notr.izgor./nafta

14 CLARK 2015 7 GNETNE ZLITINE notr.izgor./nafta

15 Jungheinric

h

2005 8 ODPREMA notr.izgor./nafta

16 INDOS 1990 1,5 ŽAGA notr.izgor./nafta

17 CLARK 5 RONDELICE notr.izgor./nafta

18 Jungheinric

h

2003 5 RONDELICE notr.izgor./nafta

19 LINDE 2010 4 VZDRŽEVANJE notr.izgor./nafta

20 CLARK 1997 3 VZDRŽEVANJE notr.izgor./nafta

21 CLARK 2005 3 GRADB.

VZDRŽEVANJE

notr.izgor./nafta

22 LINDE 2010 1,8 GRADB.

VZDRŽEVANJE

notr.izgor./nafta

23 STILL 2008 3 ULITKI notr.izgor./nafta

24 LINDE 2010 4 ULITKI notr.izgor./nafta

25 STILL 2007 3 ULITKI notr.izgor./nafta

26 CLARK 1997 3 CESTNI PROMET notr.izgor./nafta




30 CLARK 2007 7 REZERVA notr.izgor./nafta

31 CLARK OBR. 1997 7 REZERVA notr.izgor./nafta




33 CLARK 1997 3 KOMUNALNA INFR. notr.izgor./nafta



36 CLARK PLIN 1996 3 CESTNI PROMET notr.izgor.

Nafta/plin


38 LINDE 2010 3 PROMET notr.izgor./nafta

39 CLARK 2014 7 PROMET notr.izgor./nafta

40 CLARK OBR. 2007 7,5 LIVARSKE ZLITINE notr.izgor./nafta

Vir: Prirejeno po Talum d.d., 2015

V oddelku Promet se nahaja tudi 6 tovornjakov. S temi se upravlja ravno tako kot z

viličarji, in sicer za namene poslovanja celotnega podjetja Talum d.d. Tovornjaki niso

namenjeni transportnim izvedbam zunaj podjetja Talum d.d., saj podjetje ne zagotavlja

takšnih storitev v spektru svoje ponudbe. Predstavitev tovornjakov v oddelku Promet

ponazarjamo s spodnjo tabelo št. 2.

Tabela 2: Predstavitev voznega parka - tovornjaki

ZAP.

ŠTEVILO

TIP TOVORNJAKA LETNIK NAMEMBNOST

1 MERCEDES 1117 1998 BELEC

2 MERCEDES BENZ V 1996 PRIKLOPNO

VOZILO

3 PRIKLOPNO

VOZILO X

2008 PRIKLOPNO

VOZILO

4 MERCEDES BENZ 1993 PRIKOLIČAR

5 TAM 260 T 26 1987 PRIKOLIČAR

6 ACTROS 1998 SMETI




Med vozni park v oddelku Promet se uvrščajo tudi delovni stroji. Teh je šest, od katerih

so trije nakladalci, dva bagerja in ena metla, ki se po svoji namembnosti ravno tako

uvršča med delovne stroje oziroma opremo. Ponazarjamo jo s spodnjo sliko, opis vseh

delovnih strojev pa v tabeli št. 3.

Tabela 3: Predstavitev voznega parka - delovni stroji

ZAP.

ŠTEVILO

NAMEMBNOST TIP DEL.

STROJA

LETNIK

1 NAKLADALEC VOLVO L70 C 1997

2 NAKLADALEC VOLVO L 70D 2001

3 NAKLADALEC VOLVO L 90 E 2005

4 BAGER VOLVO

EV160

2001

5 BAGER LIEBHERR

A904

2005

6 METLA DULEVO 2008


Slika 3: Metla Dulevo

Vir: »Dulevo machines« [dulevo.com.au], b.d.



Dostavna vozila, ki so del voznega parka v oddelku Promet, so večinoma novejša in redno

servisirana. Za najem teh vozil skrbi dispečer. Le eno izmed osebnih vozil je nekoliko

starejše in predvsem dotrajano. To vozilo se uporabljata za lastne prevoze znotraj

podjetja po potrebah ali za krajše razdalje. To je vozilo številka 2 in je prikazano v tabeli

št. 4, prav tako tudi vsa ostala dostavna vozila v oddelku Promet.

Tabela 4: Predstavitev voznega parka - dostavna vozila

ZAP.

ŠTEVILO

NAMENBNOST TIP VOZILA LETNIK

1 KOMBI VW KRAFTER 2007

2 TALUM

INSTITUT

VW CADY 1999

3 ELEKTRO VW CADY 1999

4 SERVIS MERCEDES

VITO

2012

5 STROJNA VW - LT 2000

6 MALICE SPRINTER 412 D 1999

7 ERC VW CADY 1999

8 PROMET VW CADY 2003

9 PROMET RENAULT

KANGOO

2002


Traktorja v oddelku Promet sta ravno tako novejša. Za najem skrbi dispečer, enako kot

za najem viličarjev, dostavnih vozil in delovnih strojev. Prikazujemo ju v tabeli št. 5.



Tabela 5: Predstavitev voznega parka - traktorji

ZAP.

ŠTEVILO

NAMENBNOST TIP VOZILA LETNIK

1 TRAKTOR DEUTZ 100 2001

2 TRAKTOR KUBOTA 2006


V oddelku Promet se nahaja tudi 14 osebnih vozil, ki služijo predvsem zaposlenim v

namene službenih poti. Ti avtomobili se ne izposojajo. Podatki, ki smo jih lahko pridobili

o teh vozilih, so bile le znamke avtomobilov in oblike motorjev (nafta/bencin) ter stroški,

povezani s tem. Trije avtomobili niso več v uporabi, a se v podjetju še vedno nahajajo.

Podatkov nismo mogli pridobiti. Zelo posplošen prikaz dela voznega parka v oddelku

Promet, ki ga sestavljajo osebni avtomobili, prikazujemo v tabeli št. 6.

Tabela 6: Predstavitev voznega parka, osebna vozila

ZAP. ŠTEVILO OSEBNO

VOZILO

GORIVO

1 VW TOURAN nafta

2 GOLF CL nafta

3 VW TOURAN nafta

4 AUDI A8 bencin

5 VW SHARAN nafta

6 GOLF CLD nafta

7 VW SHARAN bencin

8 VW GOLF nafta

9 CITROEN bencin

10 VW SHARAN nafta

11 VW GOLF nafta



12 X ni v

uporabi

13 X ni v

uporabi

14 X ni v

uporabi


2.2 Stroški voznega parka

V nadaljevanju našega diplomskega dela bomo predstavili stroške voznega parka. Zaradi

lažje preglednosti smo jih ravno tako kategorizirali, in sicer glede na tip vozila, kot smo

to napravili v predstavitvi voznega parka.

Ker je vozni park lasten in se uporablja v obratih podjetja Talum d.d. in ne izven njega,

so stroški omejeni le na povprečno porabo goriva in urne podstavke. Slednje so določene

glede na transportno težo, veljajo pa za viličarje, delovne stroje, dostavna vozila,

tovornjake in traktorje. Urne podstavke so obračunane na sledeč način:

3t = 5.2 €/h

5t = 5.8 €/h

7t = 6.9 €/h

Stroški goriva pa so odvisni od same uporabe in jih prikazujemo v spodnjih tabelah. Poleg

navedenih pa se pod stroške voznega parka obračunavajo tudi stroški servisiranja. Tudi

ti so predstavljeni v tabeli št. 7.

V tabeli št. 7 prikazujemo stroške viličarjev za obdobje leta 2015. Med naštetimi viličarji

so tudi tisti, ki trenutno niso v uporabi oziroma so v odpisu. Ker pa so predstavljali tako

strošek kot dohodek v istem obdobju, jih tokrat ne izvzemamo, kot smo to storili v

predstavitvi trenutnega voznega parka.



Tabela 7: Stroški viličarjev leta 2015

Tip viličarja t Letni

k

št.ur/mes

.

nafta večji servis stroški

skupaj

zaslužek[€

]

CLARK OBR. 7,

5

2007 540 6.567,92 1.590,88 8.329,29 3.726,00 €

INDOS KIBL. 3 1989 126 106,26 503,10 972,19 655,20 €

CLARK 3 1997 252 2.337,23 2.333,79 5.034,36 1.310,40 €

CLARK 5 1998 126 155,06 66,00 221,06 730,80 €

CLARK 3 1997 126 2.015,70 688,88 2.708,78 655,20 €

CLARK KIBL. 3,

5

2002 360 4.576,19 1.109,92 5.834,63 1.872,00 €

CLARK PLIN 3 1998 126 4.270,29 3.280,15 4.270,29 655,20 €

CLARK PLIN 5 2002 60 348,00 €

CLARK 3 1999 126 2.065,73 620,48 3.305,57 655,20 €

CLARK 7 2007 540 14.733,7

6

6.908,19 22.590,33 3.726,00 €

CLARK PLIN 3 1998 140 2.032,62 853,55 2.886,17 2.808,00 €

Jungheinric

h

5 2003 126 1.698,94 794,16 2.688,10 730,80 €

CLARK PLIN 3 1998 540 2.139,60 2.225,38 4.424,06 2.808,00 €

CLARK 3 2006 126 2.484,14 1.077,72 3.561,86 655,20 €

CLARK OBR. 7,

5

2007 180/180/18

0

11.082,8

3

10.186,9

8

22.149,85 3.726,00 €

LINDE 8 2013 540 14.888,7

0

4.844,51 20.280,30 3.726,00 €

CLARK 7 2005 540 9.142,32 13.794,0

2

23.161,48 3.726,00 €

Jungheinric

h

8 2005 126 6.122,05 11.536,1

1

18.454,33 869,40 €

INDOS 1,

5

1990 540 529,06 629,09 1.408,15



CLARK 5 540 320,21 1.856,70 3.145,65 3.132,00 €

Jungheinric

h

5 2003 540 4.541,12 3.753,18 8.638,77 3.132,00 €

CLARK-plin 3 1998 275,55 708,68

LINDE 4 2010 126 1.456,78 1.271,11 2.797,81 730,80 €

CLARK 3 1997 126 536,51 91,38 627,89 655,20 €

CLARK 3 2005 126 1.412,81 434,69 1.918,25 655,20 €

LINDE 1,

8

2010 30 1.024,88 2.501,95 3.760,30 156,00 €

STILL 3 2008 360 4.878,92 10.020,3

8

14.899,30 1.872,00 €

LINDE 4 2010 360 2.288,17 7.818,71 10.176,81 2.088,00 €

STILL 3 2007 160 3.690,83 11.788,9

6

15.585,14 832,00 €

CLARK 3 1997 708,22 1.464,40 2.254,73

CLARK 3 1999 1.677,57 1.429,45 3.335,68

CLARK 7 2001 4.900,44 4.166,80 10.245,85

CLARK 5 2001 262 2.627,22 422,06 3.331,02 1.519,60 €

CLARK 7 2007 3.459,48 3.131,23 7.920,51

INDOS 1988 66,00 66,00

CLARK OBR. 7 1997 1.474,99 863,59 3.436,25

CLARK 5 2004 3.772,63 2.062,96 5.838,13

CLARK 3 1997 2.914,26 1.171,19 5.034,39

CLARK 7 1997 2.947,20 4.919,91 8.128,59

CLARK 5 2014 2.711,56 617,03 3.723,36

CLARK PLIN 3 1996 7.480,94 7.480,94

CLARK 3 1997 3.295,75 1.975,23 6.395,81

LINDE 3 2010 126 694,45 773,49 1.537,86 655,20 €

CLARK 7 2014 4.797,39 703,48 5.570,79




Za obravnavano obdobje so bili skupni stroški za porabljeno nafto 143.079,79, skupni

stroški servisiranja 130.823,13 in skupni stroški v celoti 288.839,31 eur.

V tabeli št. 8 prikazujemo stroške delovnih strojev za obdobje v letu 2015. Stroški

zajemajo gorivo in lastno uporabo, tj. urne postavke. Skupni stroški za obravnavano

obdobje so bili 160.866,77 eur.

Tabela 8: Stroški delovnih strojev 2015

Stroj Nafta dom. izvajalci dejanski stroški

skupaj

NAKLADALEC VOLVO L

70C

15.708,56 € 30.775,69 € 69.723,65 €

NAKLADALEC VOLVO L

70D

8.938,18 € 3.100,50 € 19.658,60 €

NAKLADALEC VOLVO L

90E

19.583,81 € 2.937,34 € 39.711,58 €

BAGER VOLVO, tip

EV160

4.428,91 € 1.902,68 € 22.150,84 €

BAGER LIEBHERR A904 3.517,13 € 76,00 € 4.759,60 €

METLA DULEVO 3.657,08 1.205,42 4.862,50


V stroških osebnih avtomobilov v oddelku Promet so bili zajeti vsi avtomobili, tudi tisti,

ki so v trenutnem obdobju izven uporabe in jih pri predstavitvi nismo v celoti zajeli. Le-

ti so ravno tako predstavljali stroške za omenjeno obdobje. Stroški zajemajo gorivo in

stroške delavcev. Stroški delavcev so v tem delu voznega parka obračunavani nekoliko

drugače. Ker to niso vozila, ki služijo v storitvenem sektorju obratov, pač pa so osebna

vozila, se stroški ne morejo obračunavati glede na tonažo, ampak po urni postavki

delavca oziroma potnika. Skupni stroški osebnih avtomobilov za obravnavano obdobje

so bili 55.657,72 eur. Prikazujemo jih v tabeli št. 9.



Tabela 9: Stroški osebnih avtomobilov 2015

Vozilo Nafta dom.

izvajalci

dejanski stroški

skupaj

MB TALUM2 214,94 € 462,26 € 2.140,07 €

TOURAN; MB TALUM3 1.741,87

€

2.353,21 € 4.105,83 €

GOLF CL; MB TALUM1 672,68 € 2.325,52 € 3.071,07 €

VW TOURA; MB M6-06D 342,29 € 1.191,49 € 1.533,78 €

AUDI A8; MB Z0-044 / 5.944,73 € 5.944,73 €

VW SHARAN; MB

TALUM6

/ 2.046,63 € 2.046,63 €

GOLF CLD; MB TALUM5 849,14 € 1.163,25 € 2.012,39 €

VW SHARAN; MB CP-055 4.963,28

€

1.190,56 € 6.223,76 €

MB TALUM9 / 647,70 € 647,70 €

VW GOLF; MB M6-16D 2.871,81

€

1.595,55 € 4.480,36 €

MB 27-22Z / 8.215,52 € 8.215,52 €

CITROEN; MB U7-33D / 4.015,34 € 4.015,34 €

VW SHARAN 2.0 TDI 5.085,51

€

1.922,98 € 7.008,49 €

VW GOLF; MB SM-480 3.196,17

€

1.015,88 € 4.212,05 €


2.3 Stanje voznega parka

Pri pregledu voznega parka oddelka Promet nas je zanimalo tudi povprečje trenutnega

stanja vozil oziroma transportnih sredstev. Nekatera vozila so starejša, nekatera vozila

istega tipa pa so mlajša. Viličarji se razlikujejo tudi po transportni nosilnosti. Glede na

to smo za namen našega diplomskega dela in jasnejše predstavitve voznega parka ter



primerjave glede na stroške analizirali tudi povprečne vrednosti oziroma stanje voznega

parka.

40 viličarjev, ki predstavljajo le del voznega parka v oddelku Promet, ima glede na stanje

vozila povprečne vrednosti. Prikazujemo jih v tabeli št. 10.

Tabela 10: Povprečne vrednosti glede na stanje viličarjev

Povprečna starost (let): Povprečen letnik:

Vseh: 12,95 2002

7ton 9,55 2005

5ton 10,62 2004

3ton 15,23 1999


Povprečen letnik vseh viličarjev tako predstavlja letnik 2002, kar v starosti vozil pomeni

12,95 let. Ta podatek nam pove, da je del voznega parka, ki ga sestavljalo viličarji v

oddelku Promet, relativno sodoben. Med najsodobnejše spadajo viličarji, čigar nosilnost

je 7 ton. Povprečna starost teh je dobrih 9,5 let. Dokaj podobne starosti so tudi viličarji

nosilnosti 5 ton, in sicer je njihova povprečna starost 10,62 let. Viličarji nosilnosti 3 tone

pa so bistveno starejši, in sicer je njihova povprečna starost dobrih 15 let.

Povprečni letnik delovnih strojev je 2002 in je tako povprečna starost 12,17 let. Dokaj

podoben letnik predstavlja tudi del voznega parka, ki ga predstavljajo dostavna vozila

(komiji in pol kombiji). Njihova povprečna starost je 12,25 let, povprečen letnik pa 2002.

Povprečna starost obeh traktorjev v oddelku Promet, pa je 11,5 let in povprečen letnik

2003,5. Ta starost vozil uvršča traktorje med najmlajši del voznega parka na oddelku

Promet. Povprečen letnik tovornjakov v oddelku Promet je 1996 in je tako povprečna

starost približno 20 let, kar tudi predstavlja najstarejši del voznega parka v podjetju.



2.4 Vzdrževanje in življenjska doba vozil

Pri pregledu obstoječega stanja v oddelku Promet nas je poleg stroškov in povprečne

starosti voznega parka zanimalo tudi, kakšno je vzdrževanja voznega parka v

soodvisnosti od povprečne starosti ter kakšna je življenjska doba določenih vozil v

voznem parku.

Ob analizi obstoječega stanja smo ugotovili, da se večinski del voznega parka redno

servisira. Prikazali smo tudi stroške servisiranja v opredeljevanju celotnih stroškov

voznega parka. Ugotovili smo tudi, da je večinski del voznega parka z dizelskim

motorjem, razen nekaj izjem pri viličarjih in osebnih avtomobilih, ki pa jih je zelo malo.

Če se omejimo na viličarje, je splošno znano, da imajo dizelski motorji daljšo življenjsko

dobo kot bencinski. Ob daljši življenjski dobi imajo tudi nižjo porabo in manj zahtevno

vzdrževanje, predvsem kar se tiče stroškov. Dostavna vozila (kombiji in pol kombiji) in

tudi tovornjaki imajo vsi dizelske motorje. Takšen tip transportnega sredstva je po

navadi tudi nemogoče dobavljati v različici bencinskega motorja. Traktorje je sicer

mogoče dobavljati tako v bencinski kot dizelski različici motorja, a so tisti z bencinskimi

motorji manj zmogljivi in imajo manjšo moč. Oddelek Promet namreč potrebuje

traktorje z večjo močjo, ti pa so zmeraj z dizelskimi motorji. Le trije izmed osebnih

avtomobilov so bencinskih motorjev. Glede na tip vozila smo ugotovili, da le-ti niti ne

obstajajo v dizelski različici. Če povzamemo, je očitna strategija oddelka Promet ta, da je

na račun nižjih stroškov vzdrževanja in daljše življenjske dobe primarna izbira takšnih

vozil, ki imajo dizelski motor.

Najvišje stroške servisiranja pri viličarjih zahtevajo novejši viličarji v letnikih 2005 – 2007.

Ti znašajo med 7.000,00 in 14.000,00 eur na leto. Izstopalo pa je tudi nekaj viličarjev

starejših letnikov, ki so glede na svojo starost zahtevali visoke stroške servisiranja.

Viličarji so servisirani znotraj podjetja Talum, torej prek domačega izvajalca, in sicer EHM

Avto-elektrika, Avtomehanika, Hidravlika d.o.o.



Tabela 11: Servisi voznega parka

servisi cena

[€]

delo

100-200 urni

servisi

do 100 filter olja z oljem

300 urni servisi do 200 filter olja, zraka in goriva + olje

1000 urni servisi do 500 filter olja + olje, filter zraka in goriva, hidravlično olje z

filtri

Vir: Osebni vir

Pri življenjski dobi vozila letnica le-tega ni nujno skupni imenovalec za odpis vozila. Ti

kriteriji se razlikujejo od tipa do tipa vozil in pa tudi od izrabljenosti vozila. Kadar je

strošek servisiranja višji, kot je korist, in so potrebni pogosti servisni pregledi in popravki,

je smiselno takšno vozilo odpisati, hkrati pa poiskati nadomestno rešitev za opravljanje

nalog, ki so bile izvajane s pomočjo odpisanega vozila.

2.5 Sledenje in tehnologija

V oddelku Promet in generalno v podjetju Talum d.d. so v preteklosti testirali sistem za

sledenje. Katera tehnologija se je pri tem uporabila in kakšen je bil sistem za sledenje,

nismo mogli izvedeti. Je pa ta sistem zagotavljal natančno lokacijo prevoznega sredstva,

porabo goriva, obratovalni čas in podobno. Na podlagi testne uporabe na enem izmed

viličarjev so v podjetju prišli do ugotovitve, da se tak sistem stroškovno ne izplača. Letno

bi strošek sistema za sledenje in ustrezne tehnologije znašal okrog 9.000,00 eurov, kar

bi glede na racionalno porabo denarnih sredstev bila nesmiselna odločitev. Za sledljivost

namreč skrbi dispečer, ki ima lokacijski vpogled voznega parka. Glede na to, da tak

sistem deluje dobro in da je mogoče z denarnimi sredstvi, ki bi bila namenjana

sledilnemu sistemu in potrebni tehnologiji, opraviti kakšen servis več na vozilih, je bila

odločitev o uporabi sledilnega sistema označena kot neracionalna poteza.



Določeni postopki dela dispečerja so namreč določeni tako, da se zagotovi optimalna

kakovost logističnih procesov v podjetju. Dispečerji dnevno skrbijo za vozila, ki imajo v

podjetju nakladno mesto. Prva faza je pregled naročil za potrebe prevoza, nato pa sledi

sprejem povpraševanja za prevoz oziroma prevozno sredstvo. Ker so postopki v obratih

dokaj standardizirani in se dnevne oziroma mesečne potrebe ne spreminjajo pogosto,

ta del ne predstavlja težav. Veliko prevoznih sredstev je tako na fiksni izposoji in se

uporablja praktično 24 ur dnevno. Prednost tega je, da ni potrebno obračunavati

dodatnih stroškov, le strošek urne podstavke. Rezervoar za gorivo pa se polni v

aktualnem obratu, torej v tistem, kjer se prevozno sredstvo tisti trenutek nahaja. Ker se

polnjenje opravlja na lokalnem in določenem bencinskem servisu in s plačilom kartice

podjetja, je dostop do podatkov polnjenja dokaj poenostavljen. Na podlagi natočenega

goriva in porabe se izračunavajo stroški mesečne porabe goriva. Tako so računi goriva,

opravljenih servisov in ostalih specificiranih stroškov voznega parka evidentirani v bazi

podatkov in so ves čas dostopni.

2.6 Kritična analiza

Ob zaključku analize obstoječega stanja v oddelku Promet smo pridobili vrsto

pomembnih informacij in podatkov. Na podlagi le-teh smo lahko ugotovili

pomanjkljivosti in šibke točke voznega parka v oddelku Promet.

Del voznega parka, ki ga sestavlja 40 viličarjev, je dokaj obsežen in pester. Predstavlja

tudi največji del celotnega voznega parka v oddelku Promet. Ob osnovnem pregledu

tipologije viličarjev smo ugotovili, da se ti med seboj razlikujejo po tonaži in po letnici

izdelave. Tako so na primer nekateri viličarji dokaj stari, nekateri pa novejši. Skozi

natančnejši pregled lastnosti smo ugotovili, da je starost viličarjev po večini skupna

tistim, čigar transportna masa znaša 3t. Vendar so se pojavile tudi izjeme, predvsem pri

stroških; visoki servisni stroški pri viličarjih mlajše izdelave so bili enaki tistim stroškom,

ki so se pojavili pri starejših tipih viličarjev. Tako smo za boljše določanje najbolj kritičnih

viličarjev zajeli še 3 prejšnja poslovna obdobja in pridobili jasnejši pogled na dejansko

najbolj kritične viličarje. Predstavljamo jih v tabeli št. 12.



Tabela 12: Stroški vzdrževanja najbolj dotrajanih viličarjev


Tako smo pridobili podatke o tistih viličarjih, ki glede na stroške vzdrževanja zaradi

obrabljenosti predstavljajo najbolj kritične del tega dela voznega parka v oddelku

Promet.

Stroški vzdrževanja in skupni stroški voznega parka oddelka Promet, v katere se

prištevajo dostavna vozila (kombiji in pol kombiji), dva traktorja, osebni avtomobili in

delovni stroji, niso predstavljali nobenega posebnega odstopanja. Ravno tako je starost

tega dela voznega parka dokaj nizka in sprejemljiva.

Nekoliko starejši pa je del voznega parka, v katerega se uvrstijo tovornjaki. Ti so pri

analizi stanja voznega parka v oddelku Promet dosegli najvišjo starost. Problem lahko

predstavljajo izpušni plini (CO2), ki se hkrati s staranjem vozila največkrat tudi

stopnjujejo. Redno servisiranje je sicer potrebno zaradi zagotavljanja tehničnih lastnosti

TIP NOSILNO

ST

LETN

IK

2012 2013 2014 2015 SKUP.

Clark 3t 1999 10485,

37

10478,

86

2811,

75

3305,

57

27081,

55

Clark 3t 1998 12490,

05

20685,

15

6007,

07

2886,

17

42068,

44

Clark 3t 1998 15707,

93

17108,

59

8829 4424,

06

46069,

58

Jungheiniker/visok

i dvig

5t 2003 17338,

52

22410,

4

8278,

4

8638,

77

56666,

09

Clark 7t 1997 6519,8

7

17643,

15

5119,

98

8994,

03

38277,

03

SKUPAJ 62541,

74

88326,

15

31046

,2

28248

,6

210162

,7



prevoznega sredstva, a so velikokrat ravno stroški servisiranja glede na starost vozila

previsoki.



3 Predlogi za prenovo

V tem poglavju bomo podali predloge za prenovo oziroma izboljšanje obstoječega

stanja. Skozi analizo obstoječega stanja in kritično analizo smo ugotovili določene

pomanjkljivosti in situacije, a menimo, da je stanje mogoče izboljšati. Z reorganizacijo

voznega parka oziroma določenega dela voznega parka bi tako pripomogli k izboljšanju

poslovnega stanja podjetja Talum d.d. in oddelka Promet predvsem iz vidika nižanja

stroškov. Podali bomo dva predloga.

3.1 Nadomeščanje najbolj kritičnih viličarjev z novimi

Skozi kritično analizo smo ugotovili, da je najbolj kritičnih sedem viličarjev. Ti so bodisi

dotrajani bodisi prestari in v vsakem primeru podjetju povzročajo dodatne stroške. Teh

sedem viličarjev bi po našem predlogu nadomestili s petimi novimi. V nadaljevanju

podajamo naslednje predloge.

Prva ponudba

Znamka: CLARK

Model: GEX 30 S - Demo 2014

Tip: viličar

Leto: 2014

Delovne ure: 99 m/h

Nosilnost: 3000 kg

Neto teža: 4600 kg

Tip teleskopa: trojen

Cena takšnega 3t viličarja je 34.600,00 €. Potrebni bi bili trije takšni viličarji, kar skupaj

znaša 103.800 € brez kakršnih koli dodatnih popustov, ki pa jih je pri nakupu večjega

števila viličarjev vsekakor možno pridobiti. Prikazujemo ga na sliki št. 4.



Slika 4: Viličar Clark 3t

Vir: »Viličarji« [Autoline.si], b.d.

Druga ponudba

Znamka: CLARK

Model: GEX 50 3F550

Tip: viličar

Leto: 2013

Delovne ure: 550 m/h

Nosilnost: 5000 kg

Neto teža: 7800 kg


Cena tega viličarja je 33.800 €. Zaradi letnika in višine delovnih ur ga je mogoče dobaviti

ugodneje kot prejšnje tri 3t viličarje.





Tretja ponudba

Znamka: CLARK

Model: C80-600 3F470 Demo

Tip: viličar

Leto: 2014

Delovne ure: 99 m/h

Nosilnost: 8000 kg

Neto teža: 10500 kg


Zaradi dobre ponudbe je smiselno kupiti viličar 8t, čeprav je potreba v Promet po 7t, saj

ga lahko po potrebi posojamo v ostale obrate v tovarni. Viličar ima majhno število

delovnih ur in je praktično nov. Če bi podjetje dobavilo vseh pet viličarjev pri istem

prodajalcu, bi lahko le-ta nudil tudi veliko večje popuste. Cena tega viličarja je 64.000 €.



Ob predpostavljanju, da bodo imeli novi viličarji mesečno 300 ur, bi strošek servisiranja

glede na pridobljene podatke v Talum d.d. znašal približno 5.000,00 eur za posamezen

viličar. Skupno za vseh 5 viličarjev to pomeni 25.000,00 eur stroškov servisiranja. Skupen



strošek novih viličarjev ocenjujemo na vrednost 201.600,00 eur. Skupni stroški bi tako

znašali 226.600,00 eur.

3.2 Ozelenitev voznega parka z alternativnimi gorivi

Med sodobna alternativna goriva za namene in rabo v transportnih sredstvih uvrščamo

biodizel, ekoplin, električno energijo, zemeljski plin in še nekatere druge vire. Ker je vozni

park v oddelku Promet po večini dizelskih motorjev, bi bila izbira alternativnega goriva

biodizel. Le-ta je biorazgradljiv in se prideluje iz obnovljivih virov, kot so olja rastlinskega

izvora, recikliranih odpadnih maščob in drugih. Pri izgorevanju je zelo podoben

klasičnemu dizlu, vendar povzroča veliko manj emisij, zato je biodizel primernejši za

starejša vozila.

Ker smo skozi analizo obstoječega stanje oddelka Promet ugotovili, da med najstarejši

del voznega parka spadajo tovornjaki, bi predlog številka 2 in spremembe v povezavi s

tem predlogom najprej uvedli pri najstarejših transportnih sredstvih, tj. tovornjakih.

Starejša vozila zahtevajo tudi minimalne napore pri predelavi. Pri starejših modelih je

potrebno preveriti predvsem kakovost gumijastih delov, filter za gorivo in motorno olje.

Količinsko pa je tovornjakov v oddelku Promet le devet, tako bi da takšna uvedba

povzročila minimalne stroške. Veliko večje stroške bi podjetju Talum d.d. predstavljal

nakup novih tovornjakov.



Slika 7: Biodizel simbol

Vir: »Biodizel« [bilgievi.gen.tr], b.d.

Izboljšave bi lahko razširili tudi na druga transportna sredstva, da bi bili stroški in potek

predelave nekoliko nižji. Vse je seveda odvisno od starosti prevoznega sredstva in tudi

od tipologije. Vsekakor pa bi vsaka sprememba doprinesla izboljšanje tako iz vidika

okolja in okoljske ozaveščenosti kot tudi iz vidika racionalnejšega poslovanja in nižjih

stroškov.



Zaključek

V tem poglavju bomo podali zaključke našega diplomskega dela, ki bodo temeljili na

podanih predlogih za izboljšavo, ki smo jih podali v skladu s pridobljeno strokovno

literaturo in s pomočjo analize trenutnega stanja v podjetju Talum d.d., natančneje v

oddelku Promet. Vrnili se bomo k osnovnemu namenu naloge in k zastavljenim ciljem

ter podanim hipotezam. Te bomo na podlagi zaključenega dela lahko potrdili ali ovrgli.

Namen diplomskega dela je bil preučiti trenutno stanje voznega parka v podjetju Talum

d.d. in poiskati predloge in načine za izboljšavo voznega parka. Analizirali smo obstoječi

vozni park, njegovo učinkovitost, vpliv na okolje ter stroškovni vidik voznega parka.

Napravili smo kritično analizo in na podlagi pridobljenih podatkov podali predloge za

ustrezno pot do optimizacije voznega parka.

Da bi dosegli namen, smo si ob pričetku diplomskega dela zastavili določene cilje, ki smo

jih želeli skozi nalogo doseči. Postavili smo si dva temeljna cilja.

Cilj 1: Dokazati, da je organizacija in ustrezno upravljanje voznega parka za podjetje

bistvenega pomena.

Cilj 2: Poiskati načine za reorganizacijo voznega parka in s tem vzpostaviti optimalnosti

le-tega.

Lahko rečemo, da smo oba cilja dosegli. Organizacija in ustrezno upravljanje z voznim

parkom je vsekakor bistvenega pomena. Organizacija voznega parka poteka tekoče in

precej standardizirano, zato v podjetju niso potrebni sledilni sistemi, saj je delo

dispečerjev zadostno. Poiskali pa smo tudi načine za reorganizacijo voznega parka. Na

tak način smo pripevali k optimizaciji samega voznega parka, predvsem iz vidika

stroškov, iz logističnih in okoljevarstvenih vidikov.



Ocena učinkov

Na podlagi podanih predlogov ocenjujemo, da bi spremembe predloga št. 1 najprej

vplivale na visoko investicijo v obratna sredstva, vendar bi se na dolgi rok takšna uvedba

vsekakor izplačala. Sprememba bi namreč vplivala na znižanje stroškov za namene

vzdrževanja, obenem pa bi se lahko povečala produktivnost. Tudi morebitnih zastojev in

čakalnim dobam zaradi servisiranja starih viličarjev bi se v podjetju Talum d.d. izognili.

Uvedba predloga št. 2 bi predstavljala zelo nizek stroškovni vložek, podjetje pa bi

pridobilo na konkurenčnosti na področju sodobnega zagotavljanja storitev, kjer je

varstvo okolja izjemnega pomena. Ravno tako bi sprememba vplivala na stroške voznega

parka.

Sedem najbolj dotrajanih viličarjev, ki so starejših letnikov in so za 30 % časa manj

uporabni zaradi potreb servisiranja, smo v predlogih nadomestili s petimi novimi viličarji.

Le eden izmed sedmih, ki jih želimo nadomestiti, ima nosilnost 5 t, vsi ostali pa so

nosilnosti 3 t. Skupni celotni stroški teh viličarjev so 26.637,62 eur, od katerih so stroški

servisiranja 18.866,17 eur, skupni zaslužek teh istih viličarjev pa je le 6.814,80 eur.

Strošek servisiranja petih novih viličarjev bi na letni ravni znašal 25.000 eur ob

predpostavki, da vsak izmed njih mesečno opravi 300 delovnih ur, kar je skupno 1.500

delovnih ur na mesec. Kritični viličarji skupno mesečno opravijo 896 delovnih ur, če

upoštevamo, da je le-teh 7, medtem ko novih 5 viličarjev zagotavlja mesečno več

opravljenih ur. Novi viličarji bodo za vsaj 30 % časa bolj razpoložljivi od starih, ki so zaradi

servisiranja bili za ta enak čas neprimerni za uporabo. Po pregledu voznega parka

primerljivi viličarji sodobnejših letnikov v povprečju letno doprinesejo 3.700,00 eur

zaslužka. V skupnem zaslužku novih viličarjev bi to predstavljalo 18.500,00 eur višji

prihodek na letni ravni. Osnovna sredstva (nakup novih viličarjev), ki znašajo 201.600, bi

bila povrnjena v 11 letih.

Standard SIST EN 590, ki določa kakovost dizelskega goriva, pravi, da je lahko v dizlu do

sedem odstotkov biodizla. V tem primeru govorimo še vedno o dizel gorivu, ki ga lahko

uporabljamo brez kakršnih koli omejitev ali opozoril kupcem. Mogoče je seveda

uporabljati tudi dizelsko gorivo, ki vsebuje nad sedem odstotkov biodizla ali celo čisti,



torej 100-odstotni biodizel, vendar pa moramo v tem primeru predhodno preveriti pri

proizvajalcu vozila, ali je to prilagojeno za tako rabo. Cena navadnega dizla je po zadnjih

spremenjenih podatkih (29.9.2016) 1,099 eur. Cena biodizla, ki ustreza omenjenemu

standardu, se po letih razlikuje in je v preteklosti bila celo višja kot običajen dizel. Zaradi

premajhnega povpraševanja so ga v ljubljanskem Petrolu ukinili. Cenovno ugodnejši

biodizel pa predstavlja polemike o tem, koliko je oporečna njegova kvaliteta. V zadnjem

času je cena približno enaka ceni običajnega dizla. Stroškovno tako podjetje ne prihrani.

Kar se tiče okoljskega vidika, pa je Biodizel, poenostavljeno povedano, zmes alkohola in

jedilnega olja ali drugih živalskih oziroma rastlinskih maščob. Ta mešanica naj bi

zmanjšala onesnaževanje okolja do 5 % . Prav toliko bo nižja trošarina, saj je je biodizel

oproščen.

Pogoji za uvedbo

Predlog št. 1

Pogoj za izvedbo prvega predloga je vsekakor visoka investicija za obratna sredstva.

Takšna uvedba podjetju predstavlja velik stroškovni zalogaj. Ob investiranju v nova

obratna sredstva je potrebno čim bolj natančno predvideti strategijo investicij za tekoče

in prihodnje poslovno leto. Predvideti je potrebno tudi potrebe po ostalih investicijah

ter predvidenih prihodov od poslovanja. Na tak način lahko vodstvo podjetja Talum d.d.

pridobi vpogled v izračun in lastne možnosti enkratnega nakupa vseh potrebnih

viličarjev. V primeru, da to ni mogoče, je potrebno po lestvici prioritet načrtovati nakupe

ločeno, po posamičnih poslovnih obdobjih.

Predlog št. 2

V literaturi obstajajo mnoge metode, ki podajajo možnosti in načine za ozelenitev

voznega parka. Na kratko opredelimo eno, ki je za namen našega dela najbližja po

ustreznosti.



Po Graham (2014) je bistvenega pomena sodelovanje in tudi podpore vodilnih v

podjetju, prav tako pa tudi podpora zaposlenih, ki so v stiku z voznim parkom oziroma

ga uporabljajo. Ozelenitev voznega parka pa je potrebno načrtovati tako, da

posodobljeni ukrepi ne postanejo preveč kompleksni ali omejujoči za zaposlene. Strmeti

je potrebno za vzajemno zadovoljstvo in potrebe tako zaposlenih kot tudi vodstva. Iz

tega razloga tudi ne moremo opredeliti enotnega pristopa za ozelenitev voznega parka,

saj so si podjetja in njihove organizacijske značilnosti zelo različne. Primarni pristop

vsakega pa je zagotovo zmanjšanje izpuha CO2 (Graham, 2014).

Podjetje Talum d.d. je kot podjetje z dolgoletno tradicijo in jasnim zavedanjem, da je

tudi delovni kolektiv, bistvenega pomena pri uspešnosti podjetja več kot primerno

sprejemati odločitve, ki bodo temeljile na vzajemnem zadovoljstvu celotnega podjetja

in ne le vodstva. Lahko rečemo, da je prvi pogoj za izvedbo izpolnjen.

Kot drugi izpolnjen pogoj bi bila nova ali dodatna partnerska sklenitev za storitve

polnjenja goriva, saj trenutna lokalna črpalka ne zagotavlja biodizla v svoji ponudbi. Na

splošno je v Sloveniji teh še zelo malo, vendar se bo tudi ta trg ponudbe pričel večati

zaradi vedno večje vpeljave takšnih goriv. Ker ima podjetje Talum d.d. trenutno

sklenjeno takšno pogodbeno razmerje, da se vsa transportna sredstva polnijo pri enem

ponudniku, bi bilo potrebno poiskati alternativnega oziroma dodatnega ponudnika. To

bi morda doprineslo pri stroških zaradi oddaljenosti, saj je trenutna črpalka, kot je

omenjeno, v neposredni bližini. Po drugo strani pa takšen pristop doprinese na

konkurenčnosti podjetja, ki deluje ozaveščeno in okolju prijazno in tudi na stroških

goriva samega.

Kot tretji pogoj za izpolnitev predloga pa vidimo potrebo po ureditvi potrebnih predelav.

Te so, kot smo omenjali, po navadi zelo nezahtevne in predvsem ne povzročajo visokih

stroškov. Pri starejših modelih je potrebno preveriti predvsem kakovost gumijastih

delov, filter za gorivo in motorno olje.



Možnosti za nadaljnji razvoj

Skozi diplomsko delo smo ugotovili, da podjetje Talum d.d. ne izvaja takšne storitve, ki

bi omogočala transport izven samega podjetja. V primeru naročanja surovin ali izdelkov

si mora naročnik sam zagotoviti transport do svojega podjetja oziroma končnega cilja.

Kot možnost nadaljnjega razvoja v podjetju Talum d.d. vidimo predvsem razvoj

transporta. Glede na to, da ima podjetje dokaj velik vozni park, ki ga uspešno koordinira

in upravlja, menimo, da bi podjetje Talum d.d. lahko s svojim znanjem in usposobljenim

kadrom pričelo svoje ponudbe širiti in jih izvajati celovitejše. Tako bi svojim naročnikom

ob širokem spektru ponudbe storitev in izdelkov lahko zagotovili tudi zadnjo in ključno

storitev – transport.

Takšen razvoj podjetja Talum d.d. bi v prvi vrsti zahteval začetno strategijo o načinu

izvajanja storitve ter stroškovne vrednosti projekta. Potrebna bi bila investicija na

področju pridobivanja ustreznih informacij in usposobljenega kadra in seveda tudi

dopolnitve voznega parka. Navsezadnje pa bi podjetje Talum d.d. potrebovalo ustrezen

sistem za sledenje, saj bi takšna vrsta storitve predstavljala prevelik zalogaj za dispečerje,

ki v podjetju trenutno korigirajo to področje. Potrebna bi bila tudi ustrezna tehnologija,

saj bi v nasprotnem primeru lahko zavladal kaos, saj podjetje Talum d.d. deluje na širšem

območju in je razdeljeno na več obratov.

Na trgu ni veliko podjetij, ki bi svojo storitev ponujale v tako celovitem okviru, da bi ob

rednem zagotavljanju storitev ponujalo tudi možnost transporta, s tem mislimo

predvsem na Talum d.d. Podjetja, ki že izvajajo tako celovito ponudbo in se lahko

pohvalijo z zagotavljanjem krajšega dostavnega časa, nižjimi transportnimi stroški in

dolgotrajnim ter zadovoljnim sodelovanjem z odjemalci. Tak način razvoja bi tudi

podjetju Talum d.d. zagotovil še večjo konkurenčnost na trgu podobnih storitev.



Seznam literature in virov

Biodizel [bilgievi.gen.tr]. Najdeno 25. avgusta 2016 na spletnem naslovu:

http://www.bilgievi.gen.tr/Files/Content/misir-kocanindan-biodizel-uretildi.jpg

CHARIOTS ÉLÉVATEURS ÉLECTRIQUES LINDE [groupe-premium.com]. Najdeno 26.

avgust 2016 na spletni strani: http://www.groupe-

premium.com/produits/chariots-elevateurs-electriques-linde/

Čufer, P. (2008). Logistična podpora skladiščnega poslovanja podjetja Ljubljanske

mlekarne d. d.: Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za pomorstvo in promet,

Univerza v Ljubljani.

Dulevo machines [dulevo.com.au]. Najdeno 24. avgusta 2016 na spletnem naslovu:

http://dulevo.com.au/images/slides/dulevo-machines-range.jpg

Gerič, T. (2010). Organizacija prevoza tovora. Najdeno 26. avgust 2016 na spletni

strani:

http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/Struktu

rni_skladi/Gradiva/MUNUS2/MUNUS2_34Logistikatovornih.pdf

Godnič, C. (2006). Tehnologija prometa. Maribor: Samozaložba.

Graham, R. (2014). How to green the fleet. [GreenFleet.net]. Najdeno 6. avgust 2016 na

spletnem naslovu http://www.greenfleet.net/features/8-/1160-how-to-green-

thefleet

Kolenc, J., (1998). Organizacija in tehnologija cestnega prometa. Portorož: Fakulteta za

pomorstvo in promet.

Medot, M. (2005). Prometni sistemi. Novo mesto: Šolski center Novo mesto.

Rak, G., (2011). Študijsko gradivo: Logistika notranjega transporta in skladiščenja.

Ljubljana: Založba IRC.

Sternad, G. (2008). Organizacija cestnega prometa, projekt Impletum. Ljubljana:

Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije.

Talum d.d. (2015). Interno gradivo podjetja. Kidričevo: Talum d.d.

Trčalek, M., (2013). Logistični outsourcing na primeru voznega parka. Diplomsko delo.

Maribor: Fakulteta za logistiko. Univerza v Mariboru

Uprava Talum [talum-castings.si]. Najdeno 7. avgusta 2016 na spletnem naslovu:



http://talum-castings.si/o_nas/predstavitveni_film_prodajni_katalog/

Viličarji. [Autoline.si]. Najdeno 26. avgust 2016 na spletnem naslovu:

http://autoline.si/s/vilicarji--c22.html

Documents

Reorganizacija voznega parka v podjetju Talum d.d. · Reorganizacija voznega parka v podjetju Talum d.d. V diplomskem delu smo analizirali vozni park v podjetju Talum d.d. Natančneje