UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

ORGANIZIRANOST LOGISTIKE V PODJETJU ARMATURE MUTA d.o.o.

Študentka: Mateja GRACE Naslov: Vuhred 142/a, 2365 Vuhred Številka indeksa: 81542251 Izredni študij Program: Visokošolski strokovni Študijska smer: Zunanja trgovina Mentor: dr. Klavdij Logožar, docent

Vuhred, oktober 2006

2

PREDGOVOR Za diplomsko delo na temo Organiziranost logistike v podjetju Armature Muta d.o.o. sem se odločila zato, ker me ta tema zanima in imam nekaj delovnih izkušenj na področju prodaje in s tem tudi logistike. Logistika je bila, kar zadeva pomen v nelogističnih poslovnih sistemih, kot ena izmed poslovnih funkcij podjetja že od nekdaj potisnjena v ozadje. Na mikrologistični ravni oziroma področju poslovne logistike so podjetja (nelogistični poslovni sistemi) v preteklosti posvečala ogromno pozornosti finančni, prodajni in proizvodni funkciji. Logistika je bila vedno neke vrste pomožna funkcija brez kakršnega koli posebnega pomena. Pri logistiki so v ospredju elementi, pri katerih gre za premagovanje prostora in časa. Ti elementi so: zunanji transport, notranji transport, skladiščenje, zaloge, manipuliranje z blagom, informacije, kontrola in komunikacije ter kadri. Premagovanje prostora in časa sodi med primarne potrebe vsake družbe, ker proizvodnja in poraba materialnih proizvodov in informacij ni niti prostorsko niti časovno istovetna z ostalimi poslovnimi procesi – nabavo, prodajo in porabo. Pomen logistike je v zadovoljevanju potreb po premagovanju časa in prostora med dobavitelji in podjetjem, pred posameznimi fazami proizvodnje ter od podjetja do kupca. Ključna cilja logistike sta zniževanje stroškov in izboljšanje kakovosti storitev za kupca. V prvem delu diplomske naloge sem skušala predstaviti pojem logistike in njen razvoj. V drugem delu smo proučili potek logističnih procesov v podjetju Armature Muta d.o.o., proučili možnosti za izboljšanje logistične dejavnosti ter izdelali predloge izboljšav. Z diplomsko nalogo smo izpolnili zastavljene cilje in tudi potrdili naše trditve. Nekaj izboljšav je možnih z izvedbo logističnega oddelka. Glede na podrejeni položaj logistične službe v Armaturah, predvsem v primerjavi s podjetniško logistiko v razvitih državah, je na potezi management, da se odloči, ali bo služba logistike v bodoče organizirana, tako da bo imela večje kompetence odločanja.

3

KAZALO 1 UVOD ................................................................................................................................ 5

1. 1 Opredelitev področja in opis problema.................................................................. 5 1. 2 Namen, cilji in osnovne trditve................................................................................ 5 1. 3 Predpostavke in omejitve raziskave....................................................................... 6 1. 4 Predvidene metode raziskave .................................................................................. 6

2 TEORIJA LOGISTIKE IN NJENA OPREDELITEV................................................. 7

2. 1 Pojem logistike .......................................................................................................... 7 2. 2 Zgodovinski nastanek in razvoj logistične vede................................................... 9 2. 3 Pomembnost logistike............................................................................................. 10

2. 3. 1 Pomen logistike za narodno gospodarstvo....................................................... 10 2. 3. 2 Pomen logistike za podjetje ............................................................................. 11

2. 4 Cilji logistike ........................................................................................................... 12 2. 5 Naloge podjetniške logistike .................................................................................. 13 2. 6 Organiziranje in organiziranost logistične funkcije............................................ 14

3 LOGISTIČNI PODSISTEMI V PROIZVODNEM PODJETJU .............................. 16

3. 1 Nabavna logistika – faza fizične preskrbe........................................................... 17 3. 2 Notranja logistika – faza intralogistike ................................................................ 19 3. 3 Prodajna (distribucijska) logistika – faza fizične distribucije.......................... 21 3. 4 Poprodajna logistika – faza poprodajne logistike ............................................... 23

3. 4. 1 Poprodajne servisne storitve ............................................................................ 24 3. 4. 2 Razbremenilna logistika ................................................................................... 24

4 ORGANIZIRANOST LOGISTIKE V PODJETJU ARMATURE MUTA d.o.o..... 25

4. 1 Predstavitev podjetja.............................................................................................. 25 4. 1. 1 Kratka predstavitev podjetja ............................................................................ 25 4. 1. 2 Razvoj podjetja ................................................................................................. 25 4. 1. 3 Strategija podjetja ............................................................................................ 26 4. 1 .4 Proizvodni program.......................................................................................... 26 4. 1. 5 Organizacijska shema podjetja ........................................................................ 28

4. 2 Nabavna logistika v podjetju................................................................................. 29 4. 2. 1 Zahtevek za nabavo ......................................................................................... 29 4. 2. 2 Naročilo ............................................................................................................ 29 4. 2. 3 Prevzem blaga ................................................................................................. 30

4. 3 Notranja logistika v podjetju................................................................................. 30 4. 3. 1 Notranji transport............................................................................................ 31 4. 3. 2 Medfazno skladiščenje in kontrola .................................................................. 32

4. 4 Prodajna logistika v podjetju ................................................................................ 32 4. 4. 1 Obdelava naročil ............................................................................................. 33 4. 4. 2 Skladiščenje gotovih izdelkov in kontrola ....................................................... 33 4. 4. 3 Odprema (odprava) izdelkov........................................................................... 34 4. 4. 4 Transport do kupca.......................................................................................... 35

4

4. 5 Poprodajna logistika v podjetju ........................................................................... 36 4. 5. 1 Poprodajne servisne storitve ............................................................................ 36 4. 5. 2 Razbremenilna logistika ................................................................................... 37

5 SKLEP ............................................................................................................................. 39 POVZETEK....................................................................................................................... 41 ZUSAMMENFASSUNG................................................................................................... 41 LITERATURA .................................................................................................................. 43 SEZNAM VIROV.............................................................................................................. 44 SEZNAM SLIK IN TABEL ............................................................................................. 44

5

1 UVOD 1. 1 Opredelitev področja in opis problema V diplomskem delu bomo predstavili logistiko v podjetju Armature Muta d.o.o. Sama logistika in organiziranost logistike v podjetjih je vse bolj pomemben dejavnik uspešnosti samega podjetja in procesov v njem. Logistika je pomembna v podjetju iz tega razloga, ker spremlja blago oziroma je del njega od nabave surovin in vse do končne porabe oziroma uporabe ter razbremenitve. Za dobro organiziranost logistike v podjetju je potrebno dobro poznati vse funkcije podjetja. Dobra organiziranost logistične službe je odvisna od politike podjetja. Potrebna je optimalna kombinacija dejavnosti, da bi bilo delo čim bolje učinkovito opravljeno. Zato morajo podjetja nujno spremljati in uvajati novosti, ki jih na področju logistike ponuja tržišče. 1. 2 Namen, cilji in osnovne trditve Namen diplomskega dela je analizirati področje logistične dejavnosti v izbranem proizvodnem podjetju. Na začetku želimo obrazložiti pojem logistike, njen pomen, cilje in naloge. V nadaljevanju bomo predstavili teoretična spoznanja v zvezi z logističnimi podsistemi in na koncu še praktični prikaz logističnih podsistemov v izbranem podjetju. Cilji dela so naslednji:

• teoretična opredelitev logistične dejavnosti od razvoja logistike pa do organiziranosti logistike v podjetjih na splošno;

• teoretična opredelitev logističnih podsistemov; • analiziranje logističnih dejavnosti v podjetju Armature Muta d.o.o.; • ugotoviti, ali lahko podjetje brez posebnega logističnega oddelka uspešno

obvladuje logistiko v podjetju. Osnovne trditve

• Optimiranje logističnih procesov je treba obravnavati kot problem celotnega odločitvenega obnašanja vseh udeležencev v logističnem kanalu, pretoka posamezne stvari. Logistični sistemi zato vedno sočasno povezujejo več nosilcev odločanja.

• Pravilna opredelitev in koordinacija logističnih aktivnosti ima ključni pomen pri zniževanju stroškov in s tem pri uspehu podjetja, zato je potrebno dati velik pomen odnosu med logističnimi aktivnostmi in logističnimi stroški.

• V podjetju so nujno potrebne konstantne spremembe na področju logistike, če želi podjetje ostati konkurenčno.

6

1. 3 Predpostavke in omejitve raziskave Mnogi viri omenjajo, da slovenska podjetja v primerjavi s tujimi konkurenčnimi podjetji zaostajajo, saj konkurenčnosti ne izražajo s kakovostno razvitim logističnim sistemom. Predpostavljamo, da sta za izboljšanje konkurenčnih prednosti in kakovostno razvit logistični sistem pomembna pravilna opredelitev logističnih aktivnosti ter nenehno iskanje učinkovitejših metod za hitrejši pretok blaga. V raziskavi se omejujemo na nelogistični poslovni sistem, čigar osnovna dejavnost je proizvodnja jeklenih armatur. Gre za prikaz same organiziranosti in delovanja logističnih podsistemov, kot so nabavna, prodajna, notranja in poprodajna logistika. Omejitev predstavljata tudi pomanjkanje praktičnega znanja in izkušenj ter dostop do nekaterih podatkov in informacij. 1. 4 Predvidene metode raziskave V diplomskem delu gre za poslovno raziskavo, saj gre za proučevanje logističnih procesov v proizvodnem podjetju. Uporabljali smo dinamično metodo, kar pomeni, da smo proučili sedanje stanje logistike v podjetju. V okviru dekriptivnega pristopa smo uporabili naslednje metode:

• metodo deskripcije, kjer smo opisali teorijo in pojme, ter ugotovljena dejstva; • metodo klasifikacije, kjer smo definirali pojme; • metodo kompilacije, kjer smo s povezovanjem stališč drugih avtorjev v zvezi z

izbranim raziskovalnim problemom prišli do oblikovanja novih stališč. V okviru analitičnega pristopa:

• metoda sinteze, kjer smo razčlenili ugotovitve iz prakse in teorije. Do osnovnih ugotovitev v podjetju smo prišli s pomočjo internih gradiv podjetja Armature Muta d.o.o.. Teoretični del pa smo proučili s pomočjo domače in tuje literature ter iz različnih člankov.

7

2 TEORIJA LOGISTIKE IN NJENA OPREDELITEV 2. 1 Pojem logistike Premagovanje prostora in časa spada med primarne potrebe vsake družbe. Izhajamo iz dejstva, da proizvodnja materialnih proizvodov (energije in informacij) in njihova poraba nista (vsaj v večini primerov) niti časovno niti prostorsko istovetni. Zato njuna dejavnost premikanja (v prostoru in času) materije in informacij z mesta njegove proizvodnje do mesta njihove porabe oz. uporabe. To dejavnost imenujemo LOGISTIKA (Ogorelc, 1996, 1). Številni avtorji različno opredeljujejo pojem logistike, zato bom navedla zgolj nekaj definicij. Veliki slovar tujk (2002) opredeljuje logistiko kot vojaško vedo, ki se ukvarja s preračunavanjem časa in prostora za taktične premike čet, z oskrbovanjem enot z materialnimi sredstvi ter vzdrževanjem in gradnjo vojaških objektov. Požar (1985, 11) pravi: "Izraz logistika zajema fizični pretok materiala (surovine, polproizvodi, proizvodi, odpadki) ter tok informacij od dobavitelja surovin prek proizvajalca in morebiti trgovca do končnega potrošnika gotovih proizvodov, torej prostorske spremembe, poleg tega pa tudi skladiščenje, ki pomeni premagovanje časa. Logistika pomeni torej premagovanje prostora (kot transport) in časa." Tako Gattorna (1988, 4) pravi: "Logistika je proces strateškega upravljanja pridobivanja, gibanja in skladiščenja materiala, delov in gotovih proizvodov ter zadevnih informacijskih tokov v organizaciji in njenih marketinških kanalih na tak način, ki zagotavlja tekočo in bodočo rentabilnost s pomočjo stroškovno učinkovitega izpolnjevanja nalogov". Logistika mora torej zagotoviti ustrezno dobrino za pravega porabnika na ustreznem mestu in ob pravem času. Torej logistika ni le funkcionalna aktivnost, ampak ustrezno orodje, ne operativna funkcija, temveč planski mehanizem, predstavlja torej določen način mišljenja in s tem povezanega delovanja." Langley (1992, 22) poudarja pomen povezovanja notranjih pretokov znotraj podjetja in zunanjih pretokov med različnimi partnerji. "Logistika je proces planiranja, izvedbe in kontrole uspešnega in stroškovno učinkovitega pretoka in skladiščenja surovin, vmesnih zalog, končnih proizvodov in odvisnih informacij od točke izvora do točke porabe z namenom prilagajanja zahtevam porabnikov." Logistika je proces planiranja, uresničevanja in kontroliranja učinkovitega pretoka in skladiščenja surovin, polproizvodov ter s tem povezanih informacij od določenega dobavnega mesta do želenega prejemnika (Aberle 1997, 434). Bonne in Kurtz (1995, 538) enačita pojem logistika s pojmom fizična distribucija in ga obravnavata kot sistem, ki povezuje šest med seboj odvisnih elementov, kajti odločitev o enem ima močan vpliv na ostale. Ti elementi so:

8

• postrežba kupcev: najprej mora podjetje določiti kakovost postrežbe, ki jo želi zagotavljati svojim kupcem;

• prevoz: odločitev o uporabi prevoznega sredstva, ki se razlikuje glede na stroške in hitrost dostave;

• uravnavanje zalog: določitev višine zalog posameznega artikla na določeni lokacij; • embaliranje in manipulacija z izdelki: kako zavarovati proizvode, da med

prevozom in manipulacijo v tovarni ter skladišču ne bo prišlo do poškodovanja ali uničenja;

• sistem naročanja: kdaj ali koliko naročiti, da ne bo prišlo do nepotrebnih stroškov; • skladiščenje: odločitve o lokaciji in avtomatiziranosti skladišč.

Pojem logistike se v teoriji in praksi ne uporablja vedno enotno in v glavnem zasledimo te pristope (Oblak 1997, 21):

• Glede na dejavnost: npr. transportna, skladiščna, špedicijska logistika, distribucijska logistika, nabavna logistika, intralogistika, trgovinska logistika itd.

• Glede na področje uporabe: npr. industrijska logistika, vojaška logistika, poslovna logistika, marketinška logistika, tehniška logistika, bolniška logistika, gospodinjska logistika itd.

• Glede na področje opazovanja: npr. mikrologistika, metalogistika, makrologistika, interorganizacijska logistika, podjetniška logistika, medorganizacijska logistika, evrologistika itd.

Osnovni elementi definicij so (Kaltnekar 1993, 36):

• premagovanje časa in prostora: pretok in skladiščenje; fizični tok materiala in povezanih informacij;

• od točke izvora do točke porabe: v organizaciji in njenih marketinških kanalih; od dobavitelja prek proizvajalca in morebiti trgovca do končnega potrošnika;

• surovin, vmesnih zalog in končnih proizvodov; dobrin in življenjskih potrebščin; materiala in proizvodov;

• strateško upravljanje tokov; planski mehanizem; vsota vseh aktivnosti planiranja, izvedbe in kontrole;

• optimizacija transportnih tokov; stroškovna učinkovitost; prilagajanje zahtevam porabnikov.

Namen logistike kot dejavnosti je optimalno zadovoljevanje potreb poslovnega sistema uporabnika z ustreznimi logističnimi storitvami, ki so sestavljene iz fizičnih pretokov blaga in stanj v procesih reprodukcije. Ključni elementi logistike so:

• vzdrževanje zalog, • obdelava naročil, • transport.

Spremljevalne dejavnosti pa so:

• skladiščenje, • gospodarjenje z materialom, • pakiranje,

• nabava, • načrtovanje proizvodnje in • obdelava informacij.

9

2. 2 Zgodovinski nastanek in razvoj logistične vede Pojem logistika se je najprej uveljavil v vojaškem izrazoslovju. Prva poznana uporaba pojma sega v leto 1670, ko so v armadi Ludvika XIV uvedli položaj "Marechal Genaral des Logis". Nosilec te funkcije je bil odgovoren za oskrbo z materialom in za organiziranje vseh vrst transportov. Večina avtorjev navaja prvo polovico 19. stoletja kot dejanski začetek uvajanja vojaške logistike. Takrat (1836) je francoski in pozneje ruski general in vojaški teoretik H. Jomini uvedel logistiko v vojaške vede in jo postavil kot enakovredno ob bok strategiji in taktiki. V Evropi ji v tistem času ne pripisujejo velikega pomena, tako da se v vojaški literaturi pojavi šele konec 19. stoletja v ZDA kot "logistics" (Ogorelec 1996, 1). Zgodovinski razvoj sodobne podjetniške logistike lahko razdelimo na tri pomembna obdobja:

• obdobje pred letom 1950, • obdobje od 1950 do 1970, • obdobje po letu 1970.

Čeprav so pred letom 1950 nekateri avtorji s področja trženja že poskušali definirati fizično distribucijo, je logistika kot veda še do konca druge svetovne vojne služila predvsem v vojaške namene, po njej pa se je začel prenos logistične vede v civilno gospodarsko prakso. V gospodarstvu se je logistika kot veda močno razvila v obdobju od leta 1950 do 1970 na podlagi izkušenj, ki so jih imele ZDA z oskrbovanjem zaveznikov po vsem svetu, in sicer s sredstvi, ki so pospeševala hitrost in zaščito pošiljk (zaščitno pakiranje, palete, kontejnerji). Zlasti se je začela razvijati v šestdesetih letih v ZDA, ko se je po pomanjkanju blaga (trg prodajalca) začelo obdobje nasičenosti z blagom. To je zaostrilo konkurenco med podjetji (trg kupca) in intenziviralo iskanje prednosti pred konkurenti. Te prednosti je omogočila logistika z geslom "dostaviti blago kupcu v pravi količini, na pravo mesto, nepoškodovano, hitro, zanesljivo in po primerni ceni. " Po letu 1970 so bila osnovna načela podjetniške logistike že uveljavljena, prav tako so se za podjetja začela kazati koristi njihovega uvajanja v poslovanje. Fizična distribucija je bila še vedno prevladujoča tema, kljub temu pa sta postajala vedno pomembnejša tudi nabava in gospodarjenje z materiali. To je privedlo do celovitega logističnega pristopa in današnjega pojmovanja podjetniške logistike (Logožar 2004, 27 – 28). Pri proučevanju literature o nastanku logistične vede zasledimo, da se večina avtorjev na nemško govorečem območju zadovoljuje z navedbo, da izvira logistika kot pojem iz vojaške terminologije. Pojem »logistike« ne vsebuje umetne besedne izpeljanke, zato je treba njegov pomen iskati na jezikovnem področju. Pri tem naletimo na dva besedna korena, in sicer v grščini na »largos« oz. »logicos« (računati, pravilno misliti, biti razumen) in na francosko besedo »loger« (nastanitev, namestitev, preskrbitev) (Oblak 1997, 21).

10

2. 3 Pomembnost logistike Pomen logistike je zadovoljevanje potreb organizacije po premagovanju prostorskih in premeščanju časovnih razlik med viri materiala (dobavitelji) in proizvodnim podsistemom organizacije od tod pa do točke želene dostave proizvodov (Mihelič 2001, 117). Danes je logistika že tako razvita, da je pojem logistika nujno definirati na dva načina (Zelenika 2005, 22 – 23):

• logistika kot znanstvena disciplina, ki interdisciplinarno in multidisciplinarno proučuje in uporablja zakonitosti planiranja, organiziranja, vodenja in kontrole tokov materiala, ljudi in informacij v sistemu;

• logistika kot aktivnost, ki zajema vse dejavnosti, ki so potrebne za kompleksno pripravo in realizacijo prostorske in časovne transformacije dobrin in znanja, vključno z informacijskimi in energetskimi tokovi. Te dejavnosti se z uporabo človeških potencialov in sredstev dajejo na razpolago tržnim sistemom, tako da so tržne dobrine v pravem času na pravem mestu, v zahtevani količini, kvaliteti in ceni s spremljajočimi informacijami, ki se nanašajo na tržne dobrine. Vse skupaj pa teži k zmanjševanju stroškov.

2. 3. 1 Pomen logistike za narodno gospodarstvo Za sodobno razvita gospodarstva je značilno gospodarno ravnanje, ki se kaže v družbeni in mednarodni delitvi dela ter s tem v razmestitveni in časovni soodvisnosti poslovno neposredno ali posredno povezanih sistemov (Logožar 2004, 32). Logistični sistem je pomemben razvojni dejavnik narodnega gospodarstva. Nanj vplivajo zlasti potrebe tržišča, naraščanje mednarodne menjave, število novih proizvodov, stroški pretoka materiala, problem energije ter uvajanje sodobnih transportnih sredstev (Ivanko 2001, 19). Institucionalni ali pa le funkcionalni vidik obravnave logističnih problemov posameznega poslovnega sistema sta zaradi njune sestavljenosti in dinamike manj primerna načina. Oba vidika je treba obravnavati združeno in upoštevati še informacijsko-dokumentarni ter procesni vidik. Ugotavljanje procesnega logističnega pretoka stvari, energije, informacij in ljudi z medorganizacijskega, zlasti pa narodnogospodarskega in mednarodnega vidika, daje še dovolj jasno sliko o delitvi dela v gospodarstvu in s tem v zvezi ustrezno razlikovanje potreb, povezano s prostorsko namestitvijo industrijskih, trgovskih in storitvenih poslovnih sistemov ter gospodinjstev. Če to problematiko obravnava zgolj posamezni nosilec določene logistične naloge, in sicer le po posameznih elementih logistike, vodi to največkrat do parcialnih rešitev za zadovoljevanje lastnih koristi nosilca, pri čemer se zanemarja funkcija logistike in njene koristi za druge udeležence ter za celotno narodno in mednarodno gospodarstvo. Zato sta po Požarju (1985, 104) nujno potrebni povezanost vseh vrst prvin poslovne logistike in povezanost vseh udeležencev v logističnih kanalih pretoka blaga. Pri temeljnih poslovnih procesih nabave, proizvodnje in prodaje nastajajo številne premostitvene potrebe. Tako se kažejo na eni strani potrebe po premoščanju v gospodarstvu zaradi delitve dela, dislociranost in časovne razporeditve nabave,

11

proizvodnje in porabe. Na drugi strani se s premoščanjem prostorske in časovne neenakomernosti med proizvodnjo in porabo blaga soodloča o strukturi, prostorski in časovni organiziranosti preoblikovalnega sektorja s pogoji prenosa (transfera). Glede na naravna bogastva in tehnološko razvitost ter glede na stanje socialno-ekonomskega razvoja imajo posamezna gospodarstva različno poudarjeno posamezno premostitveno funkcijo (Oblak 1997, 29 – 30). 2. 3. 2 Pomen logistike za podjetje Po načelu 5P mora logistika poskrbeti, da je pravi material na voljo ob pravem času, v pravilni količini in pravilni kakovosti, na pravem mestu in z minimalnimi stroški. Spremenjene tržne razmere oziroma trg kupca pa kažejo, da je pomen logistike v taki obliki omalovaževan. Dejstvo je namreč, da so se zahteve do logistike tako povečale, da ima sedaj že različna kakovost logističnih storitev neposreden vpliv na tržno uspešnost in s tem na dobiček podjetja.

• Čedalje večja raznolikost proizvodov s sočasno vse krajšimi življenjskimi cikli proizvodov postavlja pred logistiko vse bolj diferencirane zahteve.

• Koncept sinhronizirane nabave (just-in-time) zahteva od dobaviteljev dobavo manjših naročilnih količin v krajših naročilnih intervalih in zagotovitev najvišje stopnje terminske zanesljivosti.

• Zaradi presežne ponudbe je treba čedalje večjo pozornost posvečati željam kupcev v zvezi z logističnimi značilnostmi proizvodov.

Spremenjena tržna razmerja so pripeljala do tega, da so se spremenile tudi naloge logističnih podsistemov. Tako naloga nabavne logistike ni več le zagotavljati razpoložljivosti potrebnih materialov, ampak tudi dolgoročna integracija dobaviteljev v logistično verigo, še posebej zaradi vse manjše globine proizvodnih programov. Proizvodna logistika mora dejavno sodelovati pri reorganiziranju proizvodnih struktur. Pri tem je treba na eni strani alternativne organizacijske koncepte presojati z logističnega vidika, na drugi strani pa posamezne organizacijske enote med seboj povezati, da se ustvari optimalni materialni tok. Za distribucijsko logistiko se posledice zaostrene konkurence kažejo v tem, da podjetja z izboljšanim dobavnim servisom ali večjo terminsko zanesljivostjo izrabljajo nadaljnje možnosti za diferenciranje proizvodov in s tem ustvarjajo konkurenčno prednost. Okoljska zakonodaja pa postavlja vse strožje zakone, ki vedno bolj obremenjujejo stroške podjetij, razbremenilni logistiki pa zmerom večje zahteve. Nesporno je logistika za številna podjetja pomemben dejavnik uspešnosti in konkurenčnosti. Pozitivni učinki in v določenih okoliščinah tudi negativni učinki nastajajo zaradi vpliva logistike na uspešnost (dobiček ali izguba) in likvidnost podjetja. Vpliv na likvidnost izhaja iz vpliva na vezavo kapitala. Vpliv na uspešnost pa iz:

• sprememb v prihodkih, ki izvirajo iz vplivov na : o razpoložljivost materialov in blaga, o dobavne čase, o kakovost logističnih storitev,

12

• sprememb pri stroških ali cenah, ki izvirajo iz vplivov na: o procesne stroške, o stroške primanjkljaja, o stroški vezave kapitala.

Kot del marketinških dejavnosti podjetja ima logistika pomembno vlogo pri zadovoljevanju kupcev in ustvarjanju dobička podjetja kot celote. Učinkovitost managementa logistike povečuje učinek marketinga, saj zagotavlja učinkovito dostavo blaga do kupcev in daje blagu časovno in prostorsko koristnost. Vrednost razpoložljivih izdelavnih materialov v končni obliki, torej v obliki proizvoda, se imenuje oblikovna koristnost. Dodana vrednost proizvodov, ki presega vrednost, ustvarjeno s proizvodnjo (oblikovna koristnost), se imenuje prostorska koristnost, časovna koristnost in koristnost posesti. Prostorska koristnost je vrednost, ki se ustvari ali doda proizvodu, če se omogoči nakup ali njegova poraba na pravem mestu. Časovna koristnost je vrednost, ki se ustvari, če se proizvod zagotovi na pravem mestu. Koristnost posesti je vrednost, ki se doda proizvodu, ko se kupcu dovoli prevzeti lastništvo nad blagom (Logožar 2004, 36). 2. 4 Cilji logistike Cilji so vnaprej postavljeni rezultati, ki jih bo mogoče doseči šele v bližnji ali daljni bodočnosti s smotrno usmerjenim poslovnim procesom. Predstavljajo torej vodilo, ki usmerja ta proces, in dajejo osnovo za dejanske akcije. Cilji logistike v proizvodnem podjetju izhajajo iz ciljev širšega sistema – podjetja, katerega sestavni del je: proizvajati proizvode in z njihovo prodajo pa ustvarjati dohodek (Kaltnekar 1993, 47– 48). Osnovni cilji (Logožar 2004, 58) dobrega vodenja logističnih storitev pa so:

• zniževanje stroškov logistike, ki dosegajo včasih v podjetjih tudi do 30 odstotkov in več prodajne cene; to se dogaja s skrajšanjem poti, primernim znižanjem zalog, naročanjem primernih količin blaga, da bi se izognili čezmernim zalogam, koncentracijo tovora, pravilnim pakiranjem, uvedbo ustrezne mehanizacije, sodobno informacijsko tehnologijo;

• izboljšanje kakovosti oziroma izboljšanje logističnega servisa; to se dosega na primer z večjo hitrostjo in točnostjo dobave (opravljanje logističnih storitev "od vrat do vrat"), dostavo blaga ob pravem času in na pravem kraju z veliko zanesljivostjo, dostavo blaga v zahtevani obliki in nepoškodovano, primerno ceno;

• varstvo okolja; na to najbolj vplivajo trije elementi logistike: 1. pakiranje (embalaža), 2. transport (onesnaževanje zraka in vode, hrup) in 3. skladiščenje (izraba prostora), zato se morajo logistiki nujno vključiti v

prizadevanje za "zeleno logistiko" (green logistics); • humanizacija dela; pri organiziranju in izvajanju logističnih dejavnosti je treba

posebno pozornost posvečati ergonomiki dela in preprečevanju poklicnih bolezni.

13

Temeljni cilj logističnega sistema je optimalno (načrtno) preskrbovanje proizvodnje s predmeti dela (energijo in informacijami) ter optimalna (načrtna) preskrba porabnikov oziroma uporabnikov s proizvodi v želeni količini, v želeni kakovosti (stanju) in v pravem trenutku (Ogorelc 1996, 23). Logistiko lahko obravnavamo podobno kot finančno funkcijo, ki rešuje vse probleme z denarnimi in plačilnimi tokovi v poslovnem sistemu, torej se prepletajo s temeljnimi poslovnimi funkcijami – nabavo, proizvodnjo in prodajo (Oblak 1997, 67). 2. 5 Naloge podjetniške logistike Organiziranost podjetniške logistike mora izhajati iz nalog, ki jih je treba opraviti za doseganje smotrov in ciljev logističnega sistema in podjetja kot celote. Te razdelimo na (Ogorelc 2004, 280):

• naloge, ki se nanašajo na logistični sistem kot celoto (načrtovanje in nadzor), • naloge v posameznih fazah logističnega procesa.

Naloge načrtovanja so:

o predvidevanje in načrtovanje potreb po logističnih storitvah; na osnovi predvidevanja in načrtovanja potreb po materialu,

o oblikovanje logistične politike podjetja. Naloge nadzora so:

o kontrola dosežene ravni servisa v vseh fazah podjetniške logistike, o nadzor celotnega logističnega poslovanja, o zajemanje in evidentiranje kakovosti logističnih storitev, o zajemanje stroškov, o izdelava standardov kontrole.

Naloge v posameznih fazah logističnega procesa bomo obdelali v četrtem poglavju, kjer bomo podrobno obdelali posamezne faze logističnega procesa. Po Kaltnekarju (1993, 59) so glavne naloge logistike naslednje:

• nabava materiala, • dovoz materiala v podjetje, • skladiščenje materiala, • transport materiala do delovnih mest in med njimi, • skladiščenje polproizvodov v vmesnih skladiščih, • transport gotovih proizvodov do končnih skladišč, • skladiščenje gotovih proizvodov, • transport gotovih proizvodov do kupcev, • informacijsko spremljanje in evidentiranje dogajanja, • koordinacija dela vseh dejavnosti.

14

2. 6 Organiziranje in organiziranost logistične funkcije Ustrezna organiziranost poslovne logistike je zelo pomembna predvsem pri poslovnih sistemih, kjer ima logistika pomembno vlogo za doseganje poslovnih ciljev podjetja. Organiziranost logistike v določenem poslovnem sistemu bo odvisna od obsega soodvisnosti med logističnim sistemom, vrsto njegovih dejavnosti ter mest, kjer se logistične naloge povezujejo. Glede na obliko organiziranja poslovne logistike ločimo:

• neformalno, • formalno in • formalno-procesno

Neformalna organiziranost logistike pomeni, da je logistična dejavnost razdrobljena po glavnih sektorjih podjetja: na primer nabavna logistika in skladiščenje nabavljenega materiala v nabavnem oddelku, skladiščenje gotovih proizvodov, odprema in transport v marketingu, vodenje zalog v finančnem oddelku … Formalna organiziranost logistike ima v podjetju posebni oddelek za logistiko, ki pa tudi vedno ne zajema vseh njenih elementov (na primer vodenje zalog), vendar pa v slovenskih podjetjih obstaja zelo redko. Procesno-formalna organiziranost logistike obstaja, kadar naloge logistike izvajajo timi, sestavljeni iz strokovnjakov različnih delovnih področij v podjetju: logistiki, strokovnjaki za marketing, informatiki, finančniki, organizatorji. V razvitih tržnih gospodarstvih so logistični oddelki enakovredni drugim oddelkom v podjetju in svojo dejavnost izvajajo v koordinaciji z drugimi oddelki (Logožar 2004, 31–23). Na sliki 1 prikazujemo neformalno oziroma decentralizirano organizacijo logistične dejavnosti v podjetju. Vsebnost logističnih funkcij v poslovnih funkcijah (nabavi, proizvodnji in prodaji) je poudarjena.

15

SLIKA 1: Razpršenost organiziranosti logističnih nalog med poslovne funkcije poslovnega sistema

POSLOVNI SISTEM

PROIZVODNJA PRODAJA

Vir: Oblak (1997, 70) Za vsako posamezno podjetje je značilno, da je zanj potrebno določiti najustreznejšo obliko organiziranosti logistične funkcije, kjer se pod obliko organiziranosti razumeva kombinacija internih struktur in povezav, ki združujejo neko organizacijo v celoto in določajo njeno funkcijo in namen. Z organiziranjem členimo dejavnosti posameznih poslovnih funkcij na potrebne operacije in postavljamo logično zaporedje njihovega izvajanja, da bi dosegli zastavljene cilje. Vsako logično zaporedje povezuje posamezne aktivnosti v celoten proces (ITL 2003,4).

INFAFUNKCIJE

Planiranje potreb

Sklepanje pogodb in naročanje

Izvajanje naročil

Zunanji transport

Skladiščno posl. – prevzemno skl.

Planiranje proizvodnje

Proizvajanje

Notranji transport

Medfazno skladiščenje

Embaliranje izdelkov

Planiranje prodaje

Sklepanje pogodb in prodajanje

Izvajanje naročil

Skl. poslovanje z gotovimi izdelki

Odprava izdelkov

Zunanji transport

Vozni park za lastne potrebe

Organiziranje, kadri, ekonomika, analiza

Finance, računovodstvo

Splošne dejavnosti: pravo, administracija

NABAVA

Vzdrževanja voznega parka

16

3 LOGISTIČNI PODSISTEMI V PROIZVODNEM PODJETJU Pri analizah stanja logistike v proizvodnem podjetju je treba zaradi boljšega razumevanja podjetniško logistiko pogosto proučevati po njenih delih ali podsistemih. Smoter delovanja logističnega sistema je zadovoljevanje potreb poslovnega sistema in relevantnega okolja po premostitvi prostorskih in časovnih razlik med točkami želenega nahajanja materiala (energije in informacij), torej (Ogorelc 2004, 257):

• med viri potrebnega materiala (dobavitelji) in poslovnim sistemom, • med posameznimi fazami dela v proizvodnem procesu ter • od poslovnega sistema do porabnika oz. uporabnika.

Logistični proces delimo na štiri temeljne faze : 1. faza fizične preskrbe – nabavna logistika, 2. faza intralogistike – notranja logistika, 3. faza fizične distribucije – prodajna logistika, 4. faza poprodajne logistike – poprodajna logistika.

SLIKA 2: Logistični sistem proizvodnega podjetja

VODSTVENI ORGANI

Legenda: Materialni tok Informacijski tok Vir: Požar (1998,8)

Dobavitelji Skladišče materiala

Proizvodnja

Medskladiščenje

Skladišče končnih izdelkov

Skladišče rezervnih

delov

Potrošnik

Razbremenilna logistika

Reciklaže Odlagališča odpadkov

Vračanje embalaže, palet

Notranja logistika

Vračanje embalaže, palet

Logistika rezervnih delov

Distribucijska logistika

Nabavna logistika

17

Faza fizične preskrbe (nabavna logistika) obsega logistične procese od virov elementov inputa do poslovnega sistema, kjer gre za preskrbo faktorjev inputa. Faza intralogistike (notranje logistike) se nanaša na logistične procese oziroma tok materiala, energije in informacij znotraj poslovnega sistema. Faza fizične distribucije (prodajna logistika) obsega logistične procese distribucijo gotovih proizvodov do končnega porabnika ali uporabnika te-teh. Faza poprodajne logistike (poprodajna logistika) obsega logistiko dostave rezervnih delov in servisnih storitev pri odjemalcih ter razbremenilno logistiko (Ogorelc 2004, 257). Za nabavno, notranjo, distribucijsko in delno tudi za prodajno logistiko velja, da materialni tok poteka od dobavitelja do uporabnika oziroma od izvira do ponora. Za del dejavnosti poprodajne logistike pa je značilno, da materialni tok poteka v nasprotni smeri kot pri drugih logističnih podsistemih (Logožar 2004, 99). 3. 1 Nabavna logistika – faza fizične preskrbe Nabavo definiramo kot poslovno dejavnost podjetja, ki je odgovorna za preskrbo vseh potrebnih materialov in zagotovitev potrebnih informacij, kar dosega z opravljanjem številnih nalog znotraj podjetja ter z vzpostavljanjem in vzdrževanjem stikov z dobavitelji (nakup in organizacija dobav) in s ciljem doseči optimalen ekonomski učinek (Kaltnekar 1993, 183). Z nabavo v ožjem smislu razumemo nabavo nekega predmeta po določeni ceni. Nabava v širšem smislu pa obsega poleg samega nakupa še proučevanje nabavnih tržišč, politiko nabave, kooperacijo, prevzemanje in uskladiščenje surovin in reprodukcijo materialov, načrtovanje in analiziranje stroškov nabave, uvoza, administrativno tehnične posle v zvezi z nabavnim poslovanjem. Notranjo organiziranost nabave lahko uredimo: po predmetih nabave, po lokaciji, po izvoru nabave ali pa po kakšnih drugih osnovah (Ivanko 1995, 89). Nabavna logistika je temelj poslovanja, saj na njej temelji celoten nadaljnji sistem. Skrbi za oskrbo poslovnega sistema s potrebnim blagom v ustrezni količini in kakovosti. Z blagom se pri tem misli na surovine, materiale, polproizvode in proizvode, ki jih poslovni sistem potrebuje za izvedbo proizvodnega programa. Blago mora biti podjetju dostavljeno ob pravem času, na pravem mestu in z ekonomsko upravičenimi stroški (Logožar 2004, 100). Funkcija nabavne logistike je torej podpirajoča in prežemajoča sestavina za delovanje funkcije nabave, ki je lahko marketinško zasnovana in kot takšna sestavina marketinške politike določenega nelogističnega poslovnega sistema (Oblak 1997, 42). Nabavna logistika zajema nabavne odločitve ob upoštevanju različnih vidikov (ITL 2003, 5):

• tehnični vidik (vrsta in lastnosti materiala), • ekonomski vidik (cena, stroški), • komercialni vidik (pridobitev kupcev, pogoji), • pravni vidik (oblikovanje kupne pogodbe) in

18

• logistični vidik (pakiranje, oblikovanje tovornih enot, prevoz in stroški prevoza, čas).

Pri nabavi materiala ločimo tri načine, ki predstavljajo različne zahteve nabavni logistiki. Najpogostejši način preskrbe materiala se nanaša na posamezno nabavo določenega materiala, kadar ga v poslovnem sistemu potrebujejo. Prednost tega načina se kaže v notranji logistiki, ker odpade potreba po skladiščenju blaga, to pa zmanjšuje stroške skladiščenja in obratnih sredstev, vezanih v zalogah materiala. Lahko pride do zastojev v proizvodnji, če material ne prispe pravočasno v poslovni sistem. To povzroči potem prekoračitev dobavnega roka in neustrezno izrabo proizvodnih zmogljivosti. Ta način se uporablja pri nabavi blaga, ki je na nabavnem tržišču vedno na voljo, in za blago, ki ga potrebujemo iznenada, pa ga zato nismo upoštevali v planu nabave (Oblak 1997, 43). Drugi način je nabava materiala na zalogo, tako da bo material vedno na voljo, ko ga v proizvodnji potrebujejo. S tem se poslovni sistem zavaruje proti tržnim nihanjem v ponudbi tega blaga in proti dobavni nezanesljivosti dobaviteljev. Pri tem načinu se povečajo stroški vezave sredstev za zaloge in stroški skladiščenja. Stroške skladiščenja sestavljajo bruto plače zaposlenih v skladiščih, amortizacija prostorov in opreme, materialni stroški in drugi stroški (Logožar 1999, 25). Potrebno je ugotavljati optimalno količino materiala. Pri določanju optimalne nabavne količine je potrebno upoštevati predvsem nabavne stroške in stroške zalog in tudi druge dejavnike, ki vplivajo na nabavljeno količino, kot so možnosti in nezmožnosti nabave poljubnih nabavnih količin, pokvarljivost materialov in posebne zahteve proizvodnega programa (Požar 1997, 7). Tretji način je sinhronizirana izdelava ali dobava materiala, s čimer želijo odpraviti pomanjkljivosti prejšnjih dveh načinov. Pri tem načinu mora dobavitelj dobaviti blago v natančno določenem roku, opredeljenim s potrebami po tem materialu v proizvodnji poslovnega sistema. Vsakdanje potrebe po materialu se pokrivajo z dobavo, pri kateri je značilno, da se material dostavlja iz transportnega sredstva neposredno na proizvodna mesta. S tem se doseže najkrajši čas pretoka materiala. Pri tem načinu ima poslovni sistem le varnostne zaloge, tako da so stroški vezave sredstev in skladiščenja kar nizki. Potrebni so zanesljivi dobavitelji in med njimi in prejemnikom blaga pride do tesnega poslovnega sodelovanja, ki zahteva intenzivnejšo izmenjavo informacij. Podjetja se lahko odločijo za različne kombinacije navedenih načinov nabave. Za določene vrste blaga je na primer smiselno oblikovati zaloge tudi po sistemu sinhronizirane dobave (Logožar 2004, 102). Vloga in odgovornost nabave se je v zadnjih letih izredno povečala, posebno na področju sprejemanja odločitev. V času hitrih in zapletenih procesov na trgu so spremembe v nabavnih odločitvah ključnega pomena za sedanje in prihodnje konkurenčne prednosti podjetja (Završnik 2000, 12). Posamezne faze nabavne logistike so:

• transport materiala od virov materiala do skladišč, • fizični prevzem materiala, • odlaganje materiala na skladiščna polja (uskladiščenje),

19

• priprava materiala in transport do proizvodnih mest. Za doseganje optimalne preskrbe proizvodnje je treba procese transportiranja, hranjenja in manipuliranja načrtovati, usklajevati in kontrolirati (Ogorelc 2004, 259). Naloge nabavne logistike (Ogorelc 2004, 280):

• razvijanje in stalni nadzor fizične preskrbe, ki naj doseže načrtovani preskrbovalni servis ob primernih stroških,

• določanje ravni preskrbovalnega servisa (v soglasju z nabavo in proizvodnjo), • organiziranje in vodenje dela operativnih služb: nabavnih skladišč, zunanjega

transporta, notranjega transporta, • načrtovanje in nadzorovanje zalog v skladiščih surovin in embalaže (soodvisnost z

nabavo, proizvodnjo in financami), • kontrola servisa preskrbe (mesečna, četrtletna, letna), • evidentiranje in kontrola stroškov aktivnosti fizične preskrbe.

Cilji nabavne logistike Cilj nabavne funkcije morajo biti usklajeni s cilji vseh funkcij v podjetju ter s cilji podjetja kot celote. Samo tako lahko nabava posluje optimalno in je le tako najbolj koristna podjetju. Cilj nabavne logistike je premagovanje prostorskih in premostitev časovnih razlik med točkami nahajanja materiala (dobavitelj – izvor) in točkami želenega nahajanja (proizvodna mesta). Torej je temeljni cilj zagotoviti optimalno preskrbo proizvodnih delovnih mest z vsem potrebnim materialom v želeni količini, kakovosti in ob pravem času (Ogorelc 2004, 259). Osnovna cilja nabave sta (Kaltnekar 1997, 183):

• preskrbovati vse porabnike v podjetju z ustreznimi količinami in kvalitetami potrebnega materiala ob planiranih časovnih terminih in

• pri tem težiti k čim večji gospodarnosti vse dejavnosti. 3. 2 Notranja logistika – faza intralogistike Notranja logistika se nanaša na gibanje in mirovanje materiala od skladišča nabavljenega materiala, prek proizvodnje do skladišča gotovih proizvodov. Med prvine notranje logistike prištevamo delovno silo, notranji transport, transportne poti, transportna sredstva in naprave, skladišča in skladiščenje, pakiranje, paletiziranje in pretovorne manipulacije, kakor tudi komisioniranje blaga. Funkcija notranje logistike se začenja s količinskim in kakovostnim prevzemom blaga, ki ga je nabavna logistika pripeljala z oddaljenih domačih in tujih tržišč v poslovni sistem. Blago se razvrsti in po količinskem in kakovostnem pregledu uskladišči, pri čemer so poleg stroškov skladišč in skladiščenja pomembni tudi stroški delovne sile in vezanih obratnih sredstev v zalogah. Notranja logistika mora vzdrževati primerno dobavno pripravljenost vhodnih materialov za proizvodni proces, skrbeti mora tudi za notranji transport in medfazno skladiščenje materiala, kakor tudi za transport izdelkov iz proizvodnje v skladišče izdelkov. Le-ti morajo biti ustrezno pakirani in obstajati mora

20

zopet primerna dobavna pripravljenost teh izdelkov, da jih lahko distribucijska logistika s svojimi aktivnostmi dostavi odjemalcem (Oblak 1997, 51–52). V okvir notranje logistike sodijo tudi določeni dejavniki, ki vplivajo na doseganje ciljev poslovne logistike (zniževanje stroškov in izboljšanje servisa odjemalcev). Ti dejavniki so lokacija tovarne oziroma obratov, tip proizvodnje, razmestitev proizvodnih sredstev in pretočni čas materiala ter informacij. Pretočni čas je časovni interval od trenutka naročila do izročitve materiala (blaga) odjemalcu. Zajema lahko več vmesnih členastih intervalov, potrebnih za izpolnitev naročila: na primer od naročila do dostave v skladišča gotovih proizvodov, od proizvodnje do skladišča gotovih proizvodov, od skladišča surovin do delovnih mest v podjetju ali od dobavitelja do skladišča nabavljenih materialov. Med nabavo in distribucijsko logistiko sta kraj proizvodnje in problem njegove lokacije. Na določitev kraja proizvodnje vplivajo dejavnik stroškov (transportni in proizvodni), dejavnik prihodka in drugi, predvsem negospodarski, vplivni dejavniki. Pri transportnih stroških v zvezi s proizvodnjo je treba upoštevati zlasti stroške nabave materiala (transportna mreža, vrsta transporta, tarifni sistem), pri proizvodnih stroških pa še stroške zemljišča, davke, stroške za kapital, stroške za delovno silo in stroške za energijo. Med negospodarske vplivne dejavnike štejemo možnosti zabave, kulturne porabe, za izobraževanje otrok. Na notranjo logistiko odločilno vpliva razporeditev proizvodnih sredstev, gre za planiranje, optimiranje in ureditev proizvodnih, skladiščnih in upravnih prostorov. Ta dejavnost zajema paleto vidikov:

• tehničnih in tehnoloških (načrtovanje zgradb in postopkov), • podjetniško-ekonomskih (načrtovanje investicij in stroškov), • organiziranosti (terminski plani) in • delovno-znanstvenih (fiziološko določanje delovnih mest).

Osnovno načelo notranje logistike je čim bolje izrabiti prostor in skrajšati poti ter čas pretoka materiala. Pretočni čas materiala v proizvodnji je čas, ki preteče od trenutka vhoda materiala v proizvodni proces do trenutka, ko gotovi proizvod uskladiščijo v skladišče končnih proizvodov. Daljši pretočni čas materiala povzroči večje zaloge pri medskladiščenju, med proizvodnim tokom materiala, slabšo izrabo strojev in delovne sile, skratka višje stroške, lahko pa tudi neugodno vpliva na kakovost logističnih storitev (daljša doba izpolnitve naročil) in na ugled podjetja (Logožar 2004, 105). Naloge notranje logistike (Ogorelc 2004, 281):

• načrtovanje, usklajevanje in nadzor intralogistike, da doseže optimalen pretok materiala v procesu proizvodnje;

• izvajanje bazičnih procesov (transporta, embaliranja, manipuliranja) v soglasju z nabavo, proizvodnjo in prodajo;

• svetovanje glede vprašanj logistike v proizvodnem procesu (razmestitev proizvodnih naprav);

• evidentiranje in kontrola stroškov intralogistike.

21

Cilji notranje logistike Temeljni cilj je zagotoviti v podjetju optimalen pretok materiala do skladišča gotovih proizvodov. Temeljna upravljavska naloga je usklajevanje pretoka materiala med proizvodnimi obrati in centralnim skladiščem gotovih proizvodov (Ogorelc 2004, 260). Posamezne faze notranje logistike so:

• transport materiala v procesu preoblikovanja, • pripravo gotovih proizvodov za transport (transportno pakiranje, zlaganje na

palete), • transport gotovih proizvodov iz proizvodnje do odlagalnih mest, • transport gotovih proizvodov do centralnega skladišča gotovih proizvodov.

Povzamemo lahko, da je naloga notranje logistike organizacija in izvedba vseh opravil pri prostorsko-časovnih premostitvah materiala od njegovega prihoda v poslovni sistem in prehoda skozi proizvodni proces do izhoda iz poslovnega sistema, ki omogočajo nemoten in učinkovit proizvodni proces, kar je predelava surovin oz. materialov v končne izdelke, namenjene prodaji. 3. 3 Prodajna (distribucijska) logistika – faza fizične distribucije Prodajno logistiko imenujejo nekateri avtorji tudi distribucijska logistika, fizična distribucija ali kar trženjska logistika (Logožar 1999, 29). Distribucija je po definiciji Mednarodne trgovinske zbornice v Parizu: "Stanje, ki sledi proizvodnji blaga od trenutka, ko je le-to komercializirano, do njegove izročitve uporabnikom." Zajema razne dejavnosti in postopke, ki omogočajo, da se blago dostavi kupcem na razpolago zastran njegove predelave ali porabe, olajša njegova izbira in uporaba. Distribucijska logistika obravnava tok gotovih proizvodov od proizvajalca oz. prodajalca do končnih porabnikov, tako da pride proizvod v roke porabnikov v zahtevani količini in kakovosti, ob pravem času in na pravem kraju, nepoškodovan in z optimalnimi stroški (Logožar 2004, 107). Distribucijo proizvodov opredelimo kot dejavnost, ki organizira, ureja in usklajuje gibanje izdelkov do porabnikov po tržnih poteh (prodajnih poteh, distribucijski kanali). Te so lahko neposredne (od proizvajalca do porabnika) ali pa posredne (od proizvajalca prek posrednikov do porabnika). Skromna razvitost distribucije izdelkov je značilna za nerazvite dežele in je nekakšno ozko grlo. Distribucija je logično nadaljevanje proizvodnje, zato mora zagotavljati hitro, kakovostno in ceneno gibanje izdelkov na kraj njihove porabe (Potočnik 1996, 218). Zaradi potrebe po gospodarnosti distribucije poslovnega sistema je naloga distribucijske logistike poiskati in uvesti takšne vzajemne odnose med stroški proizvodnje in pakiranja na eni strani in stroške distribucijske logistike na drugi strani, da so odprte organizacijske možnosti za njihovo skupno optimiranje ne samo v okviru poslovnega sistema, temveč tudi na njegovi medorganizacijski ravni. Distribucijska logistika skrbi za izročitev določenega blaga v zahtevani količini in kakovosti ter v določenem času uporabniku na kraju, ki ga je določil v kupni pogodbi. S časovnega vidika lahko gre za enkratne, občasne in kontinuirane dostave blaga. S parametri, kakršni so dobavni čas, dobavna pripravljenost in dobavna zanesljivost,

22

prilagodi ponudnik svojo dobavo blaga včasih sorazmerno nepreglednim časovnim potrebam kupcev (Oblak 1997, 53). V okvir delovanja distribucijske logistike štejemo skladiščenje gotovih proizvodov, zunanji transport, potrebne manipulativne operacije in s tem povezana administrativna dela. Na učinkovitost distribucijske logistike vplivajo različni subjektivni in objektivni dejavniki. Na dobavni čas vplivajo na primer čas, v katerem prispe naročilo od kupca do proizvajalca, čas obdelave naročila in izbira naročenega blaga v skladišču, čas oblikovanja pošiljk in njihovega nakladanja na transportno sredstvo ter čas transporta blaga do kupca, na transportni čas pa izbira prometnih poti in seveda prometnih sredstev ter razvitosti prometne infrastrukture. Proizvajalec največkrat ne dobavlja blaga neposredno do končnega porabnika, temveč je na tej poti veliko vmesnih členov, kot so trgovci na debelo in drobno, ki kupujejo blago za nadaljnjo prodajo, različni zastopniki in posredniki, ki ne pridobivajo lastništva nad blagom, temveč le posredujejo pri prodaji blaga, in podjetja, ki pospešujejo distribucijo, to so transportna podjetja, javna skladišča, banke, propagandna podjetja (Logožar 2004, 108).

SLIKA 3: Udeleženci sistema distribucijske logistike

Vir: Logožar (2004, 109) Naloge prodajne logistike (Ogorelc 2004, 281):

• načrtovanje fizične distribucije, ki naj doseže optimalni dobavni servis ob primernih stroških;

• določanje ravni dobavnega servisa (v soglasju s proizvodnjo in prodajo); • vodenje operativnih služb: centralnega skladišča gotovih proizvodov, področnih

skladišč, zunanjega transporta; • načrtovanje in kontrola zalog (soodvisnost s prodajo, proizvodnjo in prodajo); • kontrola dobavnega servisa (mesečna, četrtletna, letna); • evidentiranje in kontrola stroškov aktivnosti fizične distribucije, itd.

Dobavitelji Proizvajalci Maloprodajni distrib. centri

Prodajalci nadrobno

Veleprodajni distrib.centri

Potrošniki

23

Cilji prodajne logistike Temeljni cilj je zagotoviti optimalno dobavo proizvodov kupcem v želeni količini in kakovosti ob pravem trenutku, kar imenujemo tudi optimalni dobavni servis – servis oskrbe kupcev. Proces fizične distribucije obsega (Ogorelc 2004, 260):

• skladiščenje gotovih izdelkov: prevzem proizvodov, odlaganje na skladiščna mesta, priprava pošiljke za odpremo in odprava,

• transport do področnih skladišč, • skladiščenje v področnih skladiščih in • transport do kupcev.

3. 4 Poprodajna logistika – faza poprodajne logistike Poprodajno logistiko, ki je v žarišču zanimanja evropskih avtorjev od leta 1980 (Ihde 1980, Halbauer in Knodel, 1980; Oblak 1984; Pfohl 1985), obravnavajo posamezniki dokaj različno. Ihde jo šteje k aktivnostim distribucijske logistike poprodajne faze, ki jih deli na poprodajne logistične storitve v zvezi z dostavo nadomestnih delov in servisnih opravil dobavitelja na izdelku in na razbremenilno logistiko, ki zajema vračilo uporabljenih nelastnih pomožnih transportnih sredstev dobaviteljem iz logističnega kanala določene stvari ter vračilo odpadkov v predelavo ali pa uničenje. Pfohl poleg omenjenega prišteva tudi vračilo poškodovanega ali pa nepravilno dostavljenega blaga, ki ga kupec vrača v reklamacijskem postopku dobavitelju. Omenja tudi rabo pojma logistika poprodajne faze in pravi, da spada sem poleg razbremenilne logistike tudi logistika dostave rezervnih delov (Oblak 1997, 60). Poprodajna logistika je najmlajši podsistem mikrologističnega sistema, ki ga sestavljajo še nabavna logistika, notranja logistika in distribucijska logistika . Po Ogorelcu (2004, 260) lahko dejavnosti poprodajne logistike ločimo na:

• poprodajne servisne storitve prodajalca in • razbremenilno logistiko.

Taka opredelitev poprodajne logistike se ujema s pojmom poprodajnega marketinga, kot ga je definiral Vezjak (1998, 53), ki pravi, da poprodajni marketing vključuje vse tiste namenske dejavnosti, ki zagotavljajo stalnost izvoza z ustreznim tržnim deležem na tujem. Te dejavnosti so:

• servisna dejavnost in izobraževanje kadrov, • kontrola in dotok pravih informacij, • poprodajno tržno komuniciranje, • spreminjanje izvoznega programa, • izločitev starih in uvajanje novih programov, • trajna skrb za ugled podjetja in njegovega proizvoda.

Poprodajna logistika, je lahko s svojimi aktivnostmi pomemben vir konkurenčnih prednosti podjetja na tujem trgu, pri čemer niso le prihranki pri stroških, ki jih omogoča.

24

3. 4. 1 Poprodajne servisne storitve Da bi si podjetje utrdilo položaj na trgu, si mora tudi po opravljeni prodaji prizadevati, da ustvarja konkurenčno prednost. To lahko doseže s ciljno usmerjenimi poprodajnimi aktivnostmi oziroma storitvami, ki spodbujajo zaupanje pri kupcih. Za dolgoročno uspešnost podjetja je torej potreben tudi ustrezen sistem poprodajnih storitev. Ker je le zadovoljen kupec zvest kupec, mora biti sistem poprodajnih storitev usmerjen predvsem v utrjevanje zaupanja. Strategija poprodajnih storitev mora biti dolgoročno naravnana. Posebno pozornost je treba nameniti usposabljanju kadrov za opravljanje teh storitev, proučevati in spremljati je treba odzive kupcev nanje. Pri uravnavanju tega procesa so odločilne povratne informacije (Logožar, 2004, 116). Poprodajne servisne storitve prodajalca zajemajo te dejavnosti:

• montaža in poskusno obratovanje strojev, • servisno, sprotno ter investicijsko vzdrževanje in • dostavo potrebnih rezervnih delov.

3. 4. 2 Razbremenilna logistika V področje razbremenilne logistike uvrščamo ostanek, kamor prištevamo ves izmet, ostanke materiala in embalažo, ki nastanejo v procesih proizvodnje, distribucije in porabe. Cilj razbremenilne logistike se nanaša na ekološko ozaveščenost in na zmanjšanje obremenjevanja naravnega okolja. Embalaža sodi v materialno intenzivno področje, zato se pojavlja pri obremenjevanju okolja kot pomemben dejavnik (ITL 2003, 5). Razbremenilna logistika pa vključuje te dejavnosti:

• vračanje pomožnih transportnih sredstev (palet, kontejnerjev, zamenljivih nakladalnih zabojev, embalaže za večkratno uporabo ipd.),

• ponovno uporabo ali uničenje odpadkov oz. ostankov iz proizvodnega procesa in • reklamacije za poškodovano ali nepravilno dostavljeno blago.

25

4 ORGANIZIRANOST LOGISTIKE V PODJETJU ARMATURE MUTA d.o.o. 4. 1 Predstavitev podjetja 4. 1. 1 Kratka predstavitev podjetja Sedež podjetje ARMATURE MUTA d.o.o. je na Koroški cesti 55 na Muti, Slovenija. Proizvodni program podjetja so visoko kvalitetne armature iz rjavnih in nerjavnih jekel za kemično, petrokemično, farmacevtsko, prehrambeno in procesno industrijo. Podjetje je usmerjeno predvsem v izvoz. Glavnina predstavlja Nemčija s 95 %, lastnik podjetja je podjetje Krombach, ki ostaja še vedno največji odjemalec. Ostalo del prodajo v Avstrijo, na Hrvaško in Madžarsko, nekaj pa tudi na domačem trgu.

SLIKA 4: Kje se nahaja podjetje Armature Muta

Vir: www.armaturemuta.com 4. 1. 2 Razvoj podjetja1

Podjetje ARMATURE MUTA d.o.o., tedaj Železarna Ravne-Armature Muta, Ravne, d.o.o., je bilo ustanovljeno leta 1979 kot del Jeklolivarne za proizvodnjo industrijskih

1 Povzeto po www.armature-muta.com

26

armatur za vzhodnoevropsko tržišče. S proizvodnjo industrijskih armatur iz odlitkov Jeklolivarne Ravne je podjetje predstavljalo zaključek predelave jekla na Koroškem. Podjetje je že takoj na začetku spremenilo tržno orientacijo in se preusmerilo v proizvodnjo industrijskih armatur za zahodni trg. Tako je bila leta 1980 podpisana prva kooperacijska pogodba s firmo Krombach Armaturen iz Nemčije, ki je ostala večinski kupec vse do danes. Razvoj posameznih skupin proizvodov in s tem oblikovanje proizvodnega programa je bil rezultat potreb zahodnoevropskega tržišča (predvsem nemškega), temu primerna pa je bila tudi opremljenost strojnega parka. Tako kot vsa podjetja v Železarni Ravne so tudi Armature doživele vrsto reorganizacij in lastniških preoblikovanj. V letih po osamosvojitvi Slovenije, nekje 1992, so Armature prišle pod okrilje Slovenskih železarn in se iz ŽR-Armature Muta d.o.o. preimenovala v Slovenske železarne – Armature Muta d.o.o. (SŽ-Armature Muta d.o.o.). V letu 2000 je podjetje iz stečajne mase podjetja Jeklolivarne kupilo del tega podjetja, tedaj imenovano Minilivarno, sedaj Croning livarna Ravne d.o.o. V drugi polovici leta 2000 pa je nemško podjetje Friedrich Krombach Armaturen GmbH iz Nemčije kupilo podjetje Armature skupaj z Croning Livarno Ravne. Do tedaj je bilo to podjetje največji kupec oziroma odjemalec podjetja Armatur na Muti. S 01.11.2000 se je podjetje tudi preimenovalo v Armature Muta d.o.o. in postalo eno izmed podjetij skupine Krombach. 4. 1. 3 Strategija podjetja Podjetje ima v svojem poslovniku zapisano naslednjo strategijo:

• partnerstvo z njihovimi kupci, • usmerjenost v kupce in optimalno izpolnjevanje njihovih zahtev, • intenzivna tržna usmeritev, • razvoj posebnih programov ob uporabi okolju prijaznih proizvodnih postopkov, • zadovoljni kupci in zaposleni so jamstvo za njihov uspeh.

4. 1 .4 Proizvodni program Podjetje izdeluje različne izvedbe armatur za kemično, petrokemično, farmacevtsko, prehrambeno in procesno industrijo. Armature so iz visoko kvalitetnih rjavnih in nerjavnih jekel. Proizvodni program podjetja je zelo širok. Za visok nivo kvalitete armatur jamči s svojim certifikatom kakovosti ISO 9001 - 2000. Predstavila bom osnovne vrste armatur, poleg teh pa lahko izdelajo še nekatere različice. Proizvodni program razvrščajo v šest osnovnih skupin. 1) Krogelne pipe To so enostavni zaporni elementi – armature, namenjene vgradnji v cevovode zaradi popolne zapore (izvedba on-off) pretoka medija. Izdelujejo jih od nazivnega premera DN15 do DN 150, nazivni tlak pa PN 16 ali PN 40. Podjetje izdeluje naslednje vrste krogelnih pip:

• enodelne, • dvodelne, • kompaktne.

27

Poleg osnovnih vrst krogelnih pip izdelujejo še krogelne pipe z varilnim priklopom in tripotne krogelne pipe. Izdelujejo jih z drenažnim izpustom in s sekundarnim tesnenjem, tesnenje vretena nudimo v različnih izvedbah. Večje dimenzije izdelujejo v uležajeni izvedbi s podprtimi tesnili. Z izbiro tesnilnih in ostalih materialov se prilagajajo zahtevam kupcev glede na medij in obratovalne temperature. 2) Ventili Uporabljajo je za delovno agresivne in neagresivne tekočine, pline in paro v procesni in prehrambeni industriji. Izdelujejo jih od DN 15 do DN 300 in nazivni tlak pa PN10, PN16, PN 25 in PN 40. Ventile lahko izdelajo v naslednjih izvedbah, kot so:

• ravni, • poševni, • loputasti, • nepovratni.

Po želji kupca pa lahko ventile opremijo z regulacijskim konusom in kazalom. Izdelajo jih lahko tudi v kotni izvedbi ali pa iz posebnih materialov.

3) Čistilci oziroma lovilci nesnage Že samo ime pove, da se uporabljajo za čiščenje nesnage, saj vsebujejo mrežico (filter), ki lovi nesnago. Izdelajo jih od dimenzije DN 15 do DN 350, nazivni tlak pa PN 10, PN 16, PN 25 in PN 40. Možne izvedbe so naslednje:

• ravni • poševni

4) Zasuni Zasune izdelujejo v izvedbi z zunaj ležečim vretenom. Nazivni premer za zasune je od DN15 do DN 350, nazivni tlak pa PN 25 in PN 40.

Podjetje izdeluje dve vrsti zasunov: • ovalni in • ploščati

5) Kontrolniki pretoka To so ventili, pri katerih je vgrajeno steklo, da se lahko opazuje oziroma kontrolira pretok tekočine. Izdelujejo se v nazivnem premeru od DN 15 do 250, nazivni tlak pa PN 10, PN16 in PN 40.

28

6) Ostalo Na željo kupca izdelajo in razvijejo tudi armature, ki so prirejene specifičnim potrebam in zahtevam. Prav tako lahko izdelajo armature in druge vrste ulitkov iz raznih jeklenih litin. Naj naštejem nekaj teh armatur:

• prirobnice • priključni elementi

4. 1. 5 Organizacijska shema podjetja Struktura organiziranosti je sredstvo za uresničevanje organizacijskih ciljev. Strukturo organiziranosti oblikujejo naloge, nosilci nalog in njihova medsebojna razmerja.

SLIKA 5: Organizacijska struktura podjetja Armature Muta

DIREKTOR

KAKOVOST

Vir: Interno gradivo podjetja Organiziranost poslovne logistike podjetja Armature Muta je neformalna, saj se celoten logistični proces vrši v sklopu osnovnih funkcij podjetja. Tako bom v nadaljevanju opisala postopek poteka logistike, ki se odvija v posameznih poslovnih funkcijah. Na začetku pa moram poudariti, da podjetje Armature Muta d.o.o. proizvaja samo za znanega kupca in ne na zalogo. Kot sem že pri predstavitvi podjetja omenila, podjetje največ izvaža, njihov največji kupec pa se nahaja v Nemčiji, zato sem se odločila da bom v diplomskem delu opisala dejavnosti logistike za izvoz. Dejansko podjetje kar 95 % proizvodnje izvozi znanemu podjetju Krombach Armaturen v Nemčiji, ki je tudi njihov lastnik.

PROIZVODNJA FINANCE, KADRI

RAZVOJ INFORMATIKA

Izvoz

Domači trg

Vodja nabave Vodja proizvod.

Planska služba

Finance

Računovodstvo

Konstrukcija

Razvoj

Tehnologija

Vzdrževanje

Nabavni ref.

Prevzem blaga

NABAVA PRODAJA

Odprema

29

4. 2 Nabavna logistika v podjetju Podjetja ne smejo ignorirati pomembnosti nabave, če želijo preživeti. Tako ima v proizvodnem podjetju nabava nalogo, da priskrbi podjetju vsa potrebna sredstva za proizvodnjo, ki so potrebna za izvršitev načrta. Nabavna funkcija zajema odgovornost za opravila in njihov namen je:

• opredelitev specifikacije (zahtevane količine in kakovosti za material in storitve, ki jih je treba kupiti),

• izbira najpomembnejšega dobavitelja, • priprava na pogajanje z dobaviteljem za sklenitev posla in njihova izvedba, • naročanje pri izbranem dobavitelju, • spremljanje in kontrola izpolnitve naročila (odpreme pri dobavitelju), • kasnejše spremljanje in ocenitev opravljene dobave (reklamacije, ažuriranje

evidence izdelkov in dobaviteljev zaradi dokumentiranja in razčiščevanja). Nabava zajema vse dejavnosti, za katere podjetje prejme račun od določenega zunanjega dobavitelja. Nabava torej vključuje posle med podjetji in kompenzacijske posle (Završnik 2000, 4). V podjetju Armature Muta imajo nabavni oddelek, kjer sta zaposlena vodja nabave in nabavni referent. 4. 2. 1 Zahtevek za nabavo Nabavni referent prejme od planske službe zahtevek za nabavo materiala. Planska služba sestavi zahtevek na osnovi internega naročila, ki ga prejme od prodajnega oddelka. Referentka v prodaji vnese v računalniški sistem (krmar) kupčeva naročila in izpiše interno naročilo, na osnovi katerega planska služba pripravi zahtevek za nabavo. Zahtevek mora vsebovati naslednje podatke: številko zahtevka, datum izdaje zahtevka, naziv materiala, blaga z šifro, količino naročenega, želeni datum dobave. Planska služba že loči zahtevke glede na material oziroma dobavitelja. Tako ločijo zahtevke za:

• litino oziroma ulitke iz rjavnega ali nerjavnega jekla (ohišja, pokrovi…), • vijake, tesnila in krogle, • paličasti material za izdelavo nekaterih vgradnih delov za armature.

4. 2. 2 Naročilo Na osnovi zahtevka nabavna služba naroči material pri posameznih dobaviteljih. Nabavni referent izpiše naročilo, ga pregleda in da v podpis vodji nabavne službe. Naročilo vsebuje naslednje podatke:

• ime in naslov dobavitelja, • ime in naslov prejemnika, • identifikacijsko številko, • točen naziv blaga z vsemi potrebnimi podatki oziroma oznakami,

30

• količino naročenega blaga, • ceno za dogovorjeno glede na predhodno ponudbo, pri standardnem dobavitelju pa

po ceniku, • način in rok dobave, • način in rok plačila, • podpis referenta nabave, • podpis vodje nabavne službe.

Ko je naročilo izpisano, se pošlje dobavitelju po faksu. Pred tem je potrebno opraviti predhodni izbor najprimernejšega dobavitelja, v kolikor ne gre za nabavo izdelkov pri že odobrenem dobavitelju. 4. 2. 3 Prevzem blaga Podjetje ima z različnimi dobavitelji dogovorjene različne paritetne pogoje. Za prevzem ulitkov pri dobavitelju Croning livarna Ravne imajo dogovorjeno klavzulo FCO Ravne, zato ima podjetje v lasti tudi tovornjak nosilnosti 3,5 t. S tovornjakom vsakodnevno prevažajo ulitke z Raven na Muto. Pri prevozu ulitkov se uporabljajo jekleni zaboji (box palete), saj ulitke ni potrebno posebej zaščititi, ker se bodo še mehansko obdelali (stružili, vrtali, brusili …). Ko blago prispe v podjetje, ga mora prevzemna služba pregledati. Opravi se:

• količinski in kakovostni prevzem blaga, • preverjanje morebitne zunanje napake, • izpis prevzemnice, • dostava blaga v skladišče s prevzemnico.

Ob pregledu blaga mora biti poleg materiala tudi vsa spremljajoča dokumentacija. Glavni dokument je dobavnica, ki mora vsebovati dobavitelja, datum dobave, kraj izdaje materiala, številko naročilnice, opis dostavljenega blaga, količino in kakovost blaga. Poleg dobavnice je pri ulitkih nujen dokument tudi certifikat proizvajalca. Z vsakim dobaviteljem posebej ima podjetje dogovorjene prevzemne pogoje, z nekaterimi imajo dogovorjeno pariteto FCO Muta, tako je blago dostavljeno v tovarno. Tu gre predvsem za domače dobavitelje, medtem ko je pri tujih dobaviteljih dogovorjena pariteta FCO dobavitelj, tako da mora nabavna služba sama organizirati prevzem blaga v tujini. Podjetje tu uporablja zunanje izvajalce transportnih storitev, razna prevozniška podjetja, če pa je pošiljka nujna, se poslužuje tudi hitre pošte. 4. 3 Notranja logistika v podjetju Notranja logistika vključuje vse aktivnosti logistike v fizičnem okviru podjetja. Gre za načrtovanje, organiziranje in nadzor vseh aktivnosti premikanja blaga in skladiščenja znotraj delovne organizacije z namenom optimizacije proizvodnje. Med prvine notranje logistike prištevamo delovno silo, notranji prevoz, prevozne poti, prevozna sredstva in naprave, skladišča in skladiščenje. Osnovno načelo notranje logistike je čim bolje izkoristiti prostor ter skrajšati poti in čas pretoka materiala. Funkcija notranje logistike se

31

začne s prevzemom blaga, ki ga je nabavna logistika pripeljala v podjetje iz zunanjih trgov (Jakomin, Veselko 2004, 19). Podjetje ima proizvodnjo razdeljeno na posamezne oddelke, ki so prikazani na sliki 6.

SLIKA 6: Organizacijska struktura proizvodnje v podjetju Armature Muta

Vodja proizvodnje

Vir: Interno gradivo podjetja 4. 3. 1 Notranji transport Notranja logistika mora vzdrževati primerno dobavno pripravljenost vhodnega materiala za proizvodni proces, skrbeti mora za notranji transport in medfazno skladiščenje materiala ali polizdelkov, prav tako pa tudi za transport izdelkov iz proizvodnje v skladišče končnih izdelkov. Vključuje namreč vse aktivnosti, ki se začnejo od trenutka, ko surovine, material, polizdelki ali izdelki prestopijo mejo oziroma vstopijo v proizvodni ali predelovalni proces, in se končajo pred distribucijo blaga oziroma fazo distribucijske logistike (Jakomin 2004, 19). Transportna sredstva v podjetju Ker se podjetje ukvarja z izdelavo industrijskih armatur iz jekla, so nekateri izdelki po velikosti in teži pretežki za ročno dvigovanje in prenašanje, zato podjetje v notranjem transportu uporablja naslednja transportna sredstva. 1. Dizelski viličar do 5 t za:

• razlaganje in prevoz nabavljenega materiala in polizdelkov v skladišča, • nalaganje gotovih proizvodov na transportna sredstva.

2. Akumulatorske viličarje za: • prevoz potrebnega materiala iz skladišč do obdelovalnih mest, • prevoz materiala po proizvodnji med fazami obdelave do skladiščenja

polproizvodov, • odvoz gotovih izdelkov iz montaže na odpremo oziroma v skladišče gotovih

proizvodov.

Oddelek brušenja

Oddelek struženja

Oddelek Oddelek rezkanja, vrtanja varilnice

Oddelek Oddelek Oddelek lakirnice montaže vzdrževanja

32

3. Ročne električne viličarje za: • premikanje materiala po skladiščih, predvsem v skladišču polizdelkov in

nabavljenega materiala , kjer na leseno paleto pripravljajo material po kosovnici za montažo izdelkov.

4. Razna manjša ročna dvigala • za dvigovanje in prenašanje večjih kosov ulitkov pri mehanski obdelavi (struženje,

brušenje …). Transportne poti Transportne poti v proizvodnji so označene, tako da je poskrbljeno tudi za varnost delavcev in ljudi, ki imajo vstop v proizvodnjo. Prevoz materiala od enega na drugo proizvodno mesto v podjetju uporabljajo viličarji. Za to je na eno izmeno zaposlen en voznik viličarja, v pomoč mu je vodja proizvodnje oziroma vodja celice. Pri prevozu materiala po proizvodnji so v pomoč lesene euro palete, na katere se zlaga blago in se prevaža, premešča, dviguje ali spušča in tudi skladišči. Uporabljajo se standardne lesene euro palete, ki imajo dimenzijo 1200 x 800 mm, višino 144 mm, njena teža je 25 kg , ima pa nosilnost tudi do 975 kg (Jelenc 1983, 284). 4. 3. 2 Medfazno skladiščenje in kontrola Ko gredo ulitki skozi vse faze obdelave (struženje, brušenje, vrtanje in rezkanje), jih na koncu pregleda vmesna kontrola. Kontrola pa se vrši že med samo obdelavo izdelka, saj mora delavec sam preveriti ustreznost izdelkov, ki jih obdela. Če je proizvod obdelan po zahtevanih standardih in v tolerančnih mejah, so polizdelki pripravljeni za skladiščenje. Podjetje nima fizičnega skladišča za polizdelke iz litine. Dejansko se ti večji polizdelki "skladiščijo" na posebnih regalih, ki so postavljeni kar na oddelku montaže, tako da lahko delavec kar sam vzame določen polizdelek, ki ga trenutno potrebuje. Seveda pa to ne velja za manjše nabavljene vgradne dele, kot so tesnila, vijaki, matice in nekatere manjše polizdelke, kot so vretena, krogle .. Za ta material ima podjetje manjše skladišče. V večini primerov pa podjetje te polizdelke po obdelavi kar sproti sestavi na montaži, tako da posebej velike zaloge nima, saj so njihovi proizvodi po naročilu izdelani za že znanega kupca in morajo biti čimprej pripravljeni za odpremo. 4. 4 Prodajna logistika v podjetju Veliko podjetij določi, da je cilj fizične distribucije dostaviti pravo blago v pravi kraj ob pravem času z najnižjimi stroški. Nobena fizična distribucija ne more istočasno maksimizirati postrežbe za porabnike in minimizirati distribucijskih stroškov. Maksimalna postrežba porabnikov zahteva velike zaloge, odličen prevoz in več skladišč, kar vse dviguje stroške. Minimalni distribucijski stroški vsebujejo poceni prevoz, nizke zaloge in nekaj skladišč. Stroški fizične distribucije so pogosto medsebojno povezani v nasprotni smeri. Zato je potrebno pri dejavnosti fizične distribucije pogosto razmišljati o zameni (tradeoff), zato moramo sprejeti odločitve na podlagi celotnega sistema fizične distribucije (Kotler 1996, 588).

33

4. 4. 1 Obdelava naročil Fizična distribucija se prične z naročilom odjemalca. Ključna potreba v podjetjih danes je skrčenje kroga od naročila do plačila, kar pomeni čas, ki je pretekel od prejetja naročila do plačila (Kotler 1998, 589). Podjetje sprejme naročilo kupca po faksu, ki ga vnesejo v računalniški sistem Krmar v prodajnem oddelku. Tako izpisano naročilo (interno naročilo) potem prejme planska služba, ki preveri zalogo materiala po kosovnici v računalniškem sistemu. Za blago, ki je na zalogi, se naredijo rezervacije, ostalo pa se z zahtevkom za nabavo preda nabavni službi v obdelavo oz. za nabavo materiala. Ko prodajni referent prejme obdelano interno naročilo z datumom odpreme, izda oz. pošlje kupcu (podjetju Krombach) še potrditev naročila ali AB (Auftragbestätigung) z vsemi pogoji, ki jih je ta navedel na svojem naročilu ter s potrjenim terminom odpreme. Potem se izpiše in razdeli interno naročilo (obratni nalog – ON) za naslednje službe: prodajo, kontrolo, plansko službo in odpremo. 4. 4. 2 Skladiščenje gotovih izdelkov in kontrola V podjetju imajo oddelek montaže, ki sestavlja končne izdelke in preden jih dostavijo v skladišče gotovih izdelkov, jih pregleda končna kontrola. Splošni tehnični pogoji za armature so določeni s standardom EN 12266-1 in 2, vrste funkcionalnih in testnostnih preizkusov pa z DIN 3230, del 3. Pregledajo vsako armaturo, in sicer:

• AD ……. merska kontrola – dimenzije • AP ……. vizualna kontrola • AG ……. kontrola funkcionalnosti – odpiranje, zapiranje • BA/BQ .. trdnost in testnost ohišja (1,5 x PN) • BN …… tesnost zapornega telesa (voda) • BO …… tesnost zapornega telesa (zrak)

Po končanem pregledu se z izdelka popiše »šaržna« številka. To je certifikat vložnega materiala, ki ga priloži dobavitelj ulitkov - Croning livarna Ravne. Končni izdelek se »signira« oziroma označi z določenimi oznakami, ki jih zahteva kupec, in so predpisani s standardom. Te so:

o oznaka CE, o št. proizvajalca, o naročilo št., o datum izdelave.

Ko je kontrola pregledala gotove izdelke in izdelek označila z nalepko zelene barve »dobra kvaliteta«, so izdelki pripravljeni za prevoz v skladišče gotovih izdelkov.

Kontrola kakovosti izda tudi potrdilo o pregledu blaga, to je certifikat EN 10204/3.1. Priložiti mora tudi potrdilo dobavitelja ulitkov (podjetje Croning Livarna Ravne) o kvaliteti oziroma kemijski analizi jekla, ki je izdano na osnovi standardov.

34

Osnovna naloga skladiščne službe je spremljanje, varovanje in izdajanje surovin, pol-proizvodov, proizvodov in drugega blaga. Poleg navedenih nalog v skladiščih potekajo tudi:

• urejanje dokumentacije v zvezi s sprejetim in izdanim blagom, • namestitev blaga v skladišča, • pakiranje.

Skladiščenje služi premagovanju časovnih neenakosti med raznimi dejavnostmi v podjetju. (Logožar 2004, 79). Podjetje dela po sistemu naročil za znanega kupca in ne na zalogo, tudi gotovih izdelkov na zalogi skoraj nima, razen nekaj malenkosti. Tako je v podjetju skladišče gotovih proizvodov najmanjše izmed vseh skladišč. Ko so izdelki gotovi in pripravljeni za odpremo, se začnejo kar pakirati oz. pripravljati za odpremo. 4. 4. 3 Odprema (odprava) izdelkov Bistvena funkcija pakiranja glede na preprečevanje sprememb na pakiranem blagu je zavarovanje proti: • lomu, za ohranjanje oblike, • obrabi, odrgninam in drugim poškodbam blaga oziroma pakirnega sredstva zaradi

vibracij, • razširitvi v okolju, izgubi substance pakirnega sredstva, možni škodi in škodljivim

vplivom na okolje, • koroziji, gnitju, plesnenju, zmehčanju, • napačnemu usmerjanju, predolgemu skladiščenju in napačnemu ravnanju (Logožar

2004, 87). Pri pakiranju gotovih izdelkov – armatur se uporabljajo naslednji materiali:

• leseni zaboji dveh dimenzij: 1900 x 1000 x 1000 in 1200 x 1000 x 1000, • euro palete dimenzije 1200 x 800 ( za večje dimenzije armatur), • papir za ovijanje širine 1 m, čigar ena stran je plastificirana, • kartoni dimenzije 1000 x 500, • jekleni trak.

Tako ohišje kot pokrov zaboja se ovijejo s papirjem. V zaboj se naloži prava vrsta armatur in preden se začne nalagati druga vrsta, se vmes dajo kartoni, da se zaščitijo izdelki zaradi ribanja oz drgnjenja ali poškodb med prevozom. Leseni zaboji se uporabljajo iz naslednjih razlogov:

• ker gre za kosovne izdelke in se dajo lepo zlagati, • teže izdelkov, ki imajo težo tudi od nekaj kg pa do 150 kg, • lažjega nakladanja in razkladanja, • samega transporta – cestni transport (kamion), • zaščite pred odrgninami in drugimi poškodbami med prevozom, • nalaganja na kamion – možnost nalaganja zaboj na zaboj …

35

Ko je zaboj naložen do vrha, se zapre s pokrovom in se pričvrsti z jeklenim trakom. Tako napolnjeni zaboji so pripravljeni za fizično odpremo – nalaganje na kamion. 4. 4. 4 Transport do kupca Naročanje kamiona Planska služba, proizvodnja in prodaja skupaj izdelajo mesečni plan odprem, iz tega pa tedenski plan po kupcih, ki ga prejmejo nabava, proizvodnja, prodaja, kontrola in odprema. Dogovorijo se za datum odpreme. V praksi podjetja je, da je odprema enkrat na teden, ponavadi konec tedna. Na osnovi tega plana oz. na osnovi izračunane teže na planu naroči prodajna služba ustrezen kamion. Ponavadi je plan nekje cca 20 do 24 ton. Izda se transportni nalog, v katerem je potrebno navesti datum odpreme, težo prepeljanega blaga, da prevoznik ve, kakšen avto je potreben in seveda tudi uro prihoda kamiona. Za transport blaga podjetje naroči zunanjega izvajalca. Že vrsto let ima podjetje pogodbo z enim prevoznikom, ki izvaja vse prevoze do kupca – do podjetja Krombach v Nemčiji. Pri naročanju tovornjaka je pomembno naslednje:

• kamion ali tovorno vozilo mora biti ali priklopnik ali polpriklopnik do nosilnosti 24 ton,

• pri armaturah ni pomemben volumen kot npr. pri prevažanju pene, pomembna je teža,

• pomembno je, da je kamion s ponjavo, da se izdelki ne zmočijo ali navlažijo, in da ne pride do škode na izdelkih (neuporabnost armatur zaradi netesnosti …).

Nakladanje kamiona Ko je blago gotovo izdelano in zapakirano v zaboje, se lahko začne nakladanje na kamion. Pri nakladanju sta prisotna tako odpremni delavec kot šofer in seveda voznik viličarja (viličarist), ki natovarja zaboje. Pri nalaganju je potrebno upoštevati navodila šoferja, ker ta ne bo odgovarjal za škodo, ki bi nastala zaradi nepravilnega nalaganja. Ko je blago naloženo na kamionu, šofer tudi podpiše odpremnico, da je blago prevzel, s tem se obveže, da bo z njim ravnal kot dober in skrben gospodar. Dokumenti za odpremo Ker je Slovenija od 01.05.2005 članica Evropske unije, so za prevoz v Nemčijo potrebni samo naslednji dokumenti, ki jih dostavi šoferju prodajna služba. S kamionom podjetje pošilja naslednje dokumente:

• dobavnico, • račune, • certifikate oz. potrdila kontrole o trdnosti in kvalitete litine.

Za morebitne informacije glede kamiona, kje se nahaja in kdaj bo prišel na dogovorjeno mesto, se kupec obrača na prodajno službo, ki je v stalnem stiku s šoferjem oz. prevoznikom.

36

Dokumenti po odpremi Ko se polnijo zaboji, skladiščnik sočasno piše tudi seznam blaga po zabojih, tj. »paking lista«. Ta se po fizični odpremi pošlje kupcu po faksu, da kupec že isti trenutek, ko blago prestopi prag podjetja, ve, katero blago je na kamionu. Obvezna vsebina »paking liste« je:

• naziv izdelka, • dimenzija (DN in PN) in kvaliteta (W.Nr. 1.4408, 1.0619 …), • število kosov posameznega izdelka v zaboju in • štev. naročila oz. AB številka.

S tem se zaključi del logistike v podjetju, pomembno pa je tudi, da blago prispe do kupca v pravem času in nepoškodovano. 4. 5 Poprodajna logistika v podjetju Avtorji obravnavajo v poprodajni logistiki običajno dva segmenta :

• logistiko dostave nadomestnih delov in servisnih storitev pri odjemalcih, • razbremenilno logistiko (skrb za vračanje odpadkov).

4. 5. 1 Poprodajne servisne storitve Elementi poprodajnih storitev se lahko ponazorijo z raziskavo Clarka (1988, 231) s Cranfield School of Management, ki je ugotovil, da obstajajo tri skupine pomembnih značilnosti poprodajnih storitev. V prvi skupini so značilnosti, ki definirajo vrednost proizvoda, izraženo v denarnih enotah. Odgovori v raziskavi kažejo, da imajo dejavniki, kot so cena, lastnosti proizvoda in kakovost proizvoda, enak pomen. V drugi skupini so značilnosti, ki zadevajo storitev stranki oziroma kupcu. To so dobavni rok, zanesljivost dobave in poprodajne storitve. V tretji skupini pomembnih značilnosti je tako imenovani splet proizvodov, ki so na voljo ali jih podjetje ponuja, vendar je manj pomemben (Logožar 1999, 40). Osnovne poprodajne storitve so (Logožar 2004, 116):

• storitev usposabljanja uporabnikov, • storitve usposabljanja vzdrževalcev, • storitve instaliranja, • storitve izvajanja tehnične pomoči, • poprodajne logistične storitve, • storitve vzdrževanja in servisiranja v garancijskem obdobju, • storitve zagotavljanja rezervnih delov in servisiranja v pogarancijskem obdobju.

Reševanje reklamacij Po veljavnem pravu pride do ugovorov – reklamacij le v primeru odstopanj od dogovorjenih specifikacij. Kupec obvesti dobavitelja o odstopanjih in mu nudi možnost

37

prepričanja o upravičenosti reklamacije v obliki vzorca ali cele serije. Na tej osnovi se sproži postopek za reševanje reklamacije. Kupec obvesti podjetje o reklamaciji z dopisom ali reklamacijskim zapisnikom. Ko blago prispe v hišo, ga najprej sprejme prevzemni oddelek in izstavi interno prevzemnico. O prispetju reklamacije obvesti prodajno službo in kontrolo. Vodja kontrole pregleda prispelo blago in napiše reklamacijski zapisnik. V reklamacijskem zapisniku lahko poda različna menja o tem, ali je reklamacija upravičena ali ne. Če je reklamacija neupravičena, se o tem obvesti kupca. Prav tako se obvesti kupca, če je reklamacija upravičena, vendar se v tem primeru začnejo dejavnosti za rešitev reklamacije oziroma popravilo, kot so: najprej prodaja izpiše sporočilo za obrat, potem se na osnovi reklamacijskega zapisnika izdela tehnologija, torej kosovnica z vsemi potrebnimi nadomestnimi oziroma vgradnimi deli za popravilo izdelka, po popravilu izdelka, se le-ta skladišči oziroma s prvo odpremo pošlje kupcu. Rezervni deli oziroma servis izdelkov Objekt logistike rezervnih delov so rezervni deli. Ihde in soavtorji (1922, 7) jih definirajo takole: "Rezervni del so zamenljive komponente tehničnega sistema, ki sestoji iz več komponent (naprava, motor, agregat, aparat), in ki ga imenujemo primarni proizvod. Z zamenjavo posameznih ali več komponent lahko vzdržujemo ali ponovno vzpostavimo funkcijsko sposobnost tehničnega sistema v smislu prvotnega funkcijskega obsega" (Logožar 2004, 119). V podjetju lahko kupec naroči tudi rezervne dele za armature. V večini primerov naročijo naslednje rezervne dele: tesnila, vijake, krogle… Te dele imajo vedno na zalogi in jih je možno tudi v najkrajšem možnem času dobiti. Vendar pa v podjetju pri dotrajanosti armatur najraje vidijo, da kupci pošljejo armature na obnovo kar v samo podjetje, saj lahko le tako še garantirajo, da bo izdelek funkcionalen. Ker se pri zamenjavi določenih delov izdelka nekateri poškodujejo (tesnila), jih je potrebno tudi zamenjati, čeprav prvotno niso bili poškodovani ali uničeni. Izdelek je potrebno po obnovi tudi ponovno testirati in kontrolirati in le tako lahko podjetje jamči za tesnost in odpornost armature. 4. 5. 2 Razbremenilna logistika Širši pojem razbremenitve vključuje vse planske in izvedbene aktivnosti, ki se nanašajo na okolju prijazno uporabo, recikliranje in nadzorno odstranitev odpadkov. Pri vsakem proizvodnem procesu poleg želenih proizvodov nujno nastanejo tudi predmeti, ki sami po sebi ne ustrezajo stvarnim ciljem podjetja. Za te nezaželene komponente outputa podjetja bomo uporabljali izraz ostanek, kamor prištevamo ves izmet, ostanke materiala in embalažo, ki nastajajo v procesih proizvodnje, distribucije in porabe. Zakon o varstvu okolja definira odpadek tako: "Odpadek je vsaka snov oziroma predmet v tekočem, plinastem ali trdnem agregatnem stanju neznanega lastnika ali, ki ga proizvajalec, lastnik ali imetnik ne more ali ne želi uporabiti sam, ga ne potrebuje, ga moti oziroma mu škodi ali ga je zaradi interesov varstva okolja oziroma drugega javnega interesa treba obdelati, predelati ali odložiti, kot je predpisano" (Logožar 1999, 42).

38

Podjetje Armature Muta je proizvodno podjetje, kjer mehansko obdelujejo jeklene ulitke iz rjavnega in nerjavnega jekla. Pri obdelavi ulitkov prihaja tudi do nezaželenih ostankov oziroma odpadkov. Kot vidimo v tabeli 1 nastajajo v podjetju še drugi odpadki oziroma ostanki, ki jih podjetje po predpisih zbira, skladišči in odstranjuje. V podjetju poznajo naslednje odpadke:

• odpadke, ki se uporabljajo za nadaljnjo uporabo, to so ostružki, papir … • odpadki, ki so onesnaženi z nevarnimi snovmi, kot so laki, barve, čistilne krpe,

zaboji od barv … Odpadki za nadaljnjo uporabo Na primer ostružki, ki nastajajo pri obdelavi polizdelkov, se zbirajo v kovinskih zabojih, ločujejo se na rjavne in nerjavne (prokrom) ostružke. Podjetje ima za odstranitev teh odpadkov pogodbo s podjetjem za predelavo odpadkov, to je podjetje Surovina d.d, ki enkrat na mesec oziroma po potrebi odpeljejo te ostružke. Pri odvozu ostružke stehtajo in podjetje za to vrsto odpadkov prejme tudi plačilo, saj ga podjetje uporabi za nadaljnjo prodajo. Odpadki onesnaženi z nevarnimi snovmi Te vrste odpadkov podjetje še posebej skrbno zbira, sortira, skladišči in jih odstranjuje po veljavnih predpisih oz zakonih glede na vrsto odpadka.

TABELA 1: Šifrant odpadkov v podjetju Armature Muta Klasifikacijska šifra odpadka

Naziv odpadka

12 01 01 Opilki in ostružki železa 12 01 02 Drugi deli železa 11 01 05 Kisle lužilne raztopine 11 01 09 Filtrski kolači (mulj) 08 01 19 Vodne suspenzije barve in lakov 08 01 11 Odpadne barve in laki 15 02 02 Absorbenti, filtrirna sredstva,čistilne krpe 20 03 01 Mešani komunalni odpadki 12 01 09 Izrabljene strojne emulzije 12 03 01 Vodne pralne tekočine 12 01 21 Izrabljena brusilna sredstva 15 01 10 Embalaža onesnažena z nevarnimi snovmi 15 01 03 Lesena embalaža 15 01 01 Papirna in kartonska embalaža 15 01 02 Plastična embalaža

Vir: Interna dokumentacija podjetja

39

5 SKLEP V uvodu diplomskega dela z naslovom Organiziranost logistike v podjetju Armature Muta d.o.o. smo si zastavili cilj ugotoviti potek logistike v proizvodnem podjetju in prikazati v kolikšni meri se zaveda podjetje pomembnosti same logistike ter nakazati možnosti kako jo izboljšati. Logistika v današnjem času pridobiva čedalje večjo veljavo v organizaciji in delu vsakega podjetja, saj se vsi udeleženci v podjetju čedalje bolj zavedajo njene pomembnosti za uspešno vodenje poslovnih procesov. Na podjetje ne gledamo več kot na skupek različnih poslovnih funkcij, temveč kot sistem, ki mora učinkovito voditi procese, namenjene predvsem dogajanju vrednosti za kupce. Ravno pri tej procesni naravnanosti podjetja lahko v logistiki odkrijejo še veliko rezerv tako na organizacijskem kot na stroškovnem področju. Organiziranost logistike je močan izziv za vsako podjetje, saj se mora ta funkcija nenehno prilagajati razmeram na trgu. Prilagoditi se mora transportnim dogodkom, nabavnim in prodajnim gibanjem, pogosto pa tudi političnim razmeram na posameznem trgu. Iz tega razloga mora biti organizacija logistike v podjetju zelo prožna, dinamična in strokovno podrta. Logistika je tisti del poslovnega sistema, ki omogoča njegov napredek, zmanjšanje stroškov, večjo kakovost in inovativne rešitve. Njen strateški pristop k razvoju podjetja jo uvršča med najpomembnejše poslovne funkcije v podjetju. Povezava z drugimi poslovnimi funkcijami je tesna, pri izvajanju aktivnosti pa mora upoštevati rešitve, ki so optimalne za ves sistem. Tako smo prišli do ugotovitve, da logistika slovenskih podjetij mnogo zaostaja za podjetji razvitih držav, kjer so logistični oddelki enakovredni vsem ostalim oddelkom v podjetju in je delo med njimi koordinirano. Zato je potrebno vlagati v izobraževanje in nenehno usposabljanje zaposlenih, da bodo podjetja lahko izkoristila možnosti, ki jih ponuja razvoj logistike. V diplomskem delu smo ugotovili, da omenjeno podjetje nima lastnega oddelka logistike. Logistične dejavnosti so razbite na več oddelkov, kar pomeni, da njihovo delovanje ni usklajeno, kljub temu da se med seboj prepletajo. To pa je tudi razlog, da med izvrševanjem določenih ciljev posameznih oddelkov pride do konfliktov. Zato bi v podjetju tudi potrebovali logistični oddelek, ki bi te konflikte reševal in s tem prispeval k izboljšanju poslovanja in uspešnosti podjetja. Z ustanovitvijo ločenega logističnega oddelka bi določene naloge prešle v ta oddelek in razbremenile druge oddelke (kot so nabava, prodaja, proizvodnja) in bi se le-ti lahko bolj posvetili svojim osnovnim nalogam in ciljem. Vloga in pomen nabave se je v zadnjih letih izredno povečala, posebno na področju sprejemanja odločitev. Spremembe na nabavnih trgih so ključnega pomena za sedanje in prihodnje konkurenčne prednosti podjetja. Zato bi tudi v podjetju Armature Muta lahko več pozornosti posvetili nabavi oziroma nabavni logistiki in tukaj našli določene rešitve, kar pa bi pripomoglo k zmanjšanju stroškov in večji konkurenčnosti podjetja. Tako bi se lahko s svojimi domačimi dobavitelji dogovorili za dobavo ob pravem času (just in time –

40

JIT), s tem bi še zmanjšali skladišče vhodnega materiala in polizdelkov; za prevoz ulitkov iz podjetja Croning livarna Ravne bi lahko pridobili zunanjega izvajalca, kar bi tudi zmanjšalo stroške, torej stroške nakupa in vzdrževanja transportnega sredstva, stroške za plačo šoferja in druge stroške, ki ob tem nastajajo. V notranji logistiki so v nekaterih delih že izvedli izboljšave. V proizvodnji so kupili nove stroje in naredili novo postavitev, tako da so skrajšali prevozne poti v procesu preoblikovanja. Nabavili so nove viličarje na akumulatorje, prej so imeli vse na dizelski pogon, kar je zmanjšalo onesnaženje zraka v proizvodnji. Zmanjšali so tudi skladišče nabavljenega materiala in skladišče polizdelkov, tako so določene izdelke začeli odlagati (skladiščiti) na regale v montažnem oddelku, ki so na dosegu delavca takoj, ko ga potrebuje. Prodajna in poprodajna logistika pa delujeta zadovoljivo. Kar se tiče prodajne logistike ima podjetje s kupci dogovorjene paritetne pogoje FCO tovarna, tako da organiziranje samih dostav ni potrebno. Glede poprodajnih servisnih storitev ima podjetje urejeno servisiranje tako, da kupci pošljejo blago v popravilo na sedeže podjetja. V razbremenilni logistiki pa mora podjetje slediti zakonom in predpisom, ki narekujejo samo ravnanje z odpadki, kot je zbiranje, sortiranje in odstranitev. Vsako podjetje je zgodba zase, zato je težko določiti koncept organiziranosti in razvoja podjetja, ki bi bil univerzalen. Vsekakor pa je vodstvo odgovorno za določitev poti, ki bo zagotavljala prihodnost podjetja. Torej bi lahko zaključili, da je učinkovito logistično upravljanje ključna priložnost za izboljšanje položaja v konkurenčnem boju za zvišanje dobičkonosnosti podjetja. Glavni cilj vsakega podjetja je maksimalni dolgoročni dobiček. Ena izmed možnosti za to je tudi dobra organiziranost logističnih dejavnosti v podjetju, vendar pa se vodstva oziroma management v slovenskih podjetjih tega še premalo zaveda. Pomen logistike je torej v zadovoljenju potreb po premagovanju časa in prostora med vhodnimi materiali in podjetjem, med posameznimi fazami proizvodnje ter od podjetja do kupca. Logistika postaja tudi pomemben element konkurenčne sposobnosti podjetja. Ciljna funkcija logistike je za vsako podjetje – pošiljatelja enaka: pravo blago dostaviti v pravilni količini na pravo mesto, v dogovorjenem času, za pravega odjemalca in s primernimi stroški.

41

POVZETEK Diplomsko delo z naslovom Organiziranje logistike v podjetju Armature Muta d.o.o. je zgrajeno iz teoretičnega in praktičnega dela in obsega štiri poglavja. V diplomskem delu smo najprej opredelili pojem logistike, kaj logistika je in kako se je razvijala skozi čas. V nadaljevanju smo opredelili tudi pomembnost logistike tako za narodno gospodarstvo, kot za podjetje samo. Predstavili smo tudi cilje in naloge logistike v proizvodnem podjetju. Na koncu pa smo opredelili možnosti organiziranja logističnih procesov v podjetju. Podjetje lahko tako izbira med neformalno, formalno in formalno-procesno obliko organiziranja logističnih procesov. V tretjem poglavju smo razdelili logistiko na njene podsisteme in jih na kratko opisali. Osrednji del diplomskega dela pa je bil namenjen proučevanju logistike v konkretnem podjetju Armature Muta d.o.o.. Tako smo v zadnjem poglavju predstavili podjetje, opisali njegov razvoj, proizvodni program, ter predstavili organizacijsko strukturo podjetja. V nadaljevanju pa smo prikazali in opisali logistične podsisteme v navedenem podjetju. Ključne besede: logistika, logistični podsistemi, nabavna logistika, notranja logistika, prodajana logistika, poprodajna logistika. ZUSAMMENFASSUNG Die Diplomarbeit mit dem Titel Die Organisierung der Logistik im Unternehmen Armature Muta d.o.o. besteht aus zwei Teilen: dem theoretischen und dem praktischen Teil und umfaßt vier Kapitel. Zuerst haben wir den Begriff Logistik definiert, was die Logistik bedeutet und wie sie sich durch die Zeit entwickelt hat. Weiter bestimmen wir auch die Bedeutung der Logistik für die staatswirtschaft so wie auch für das Unternehmen selbst. Wir haben auch ihre Ziele und Aufgaben im Produktionsunternehmen dargestellt. Am Ende haben wir noch die Organisationsmöglichkeiten der logistischen Prozessen im Unternehmen definiert. Das Unternehmen kann unter der unformalen, formalen und formalprozessen Form der Organisierung von logistischen Prozessen. Im dritten Kapitel haben wir die Logistik auf ihre Untersysteme verteilt und sie kurz beschrieben. Der Hauptteil ist aber der Erforschung der Logistik im konkreten Unternehmen Armature Muta d.o.o. gewidmet. Deswegen haben wir dieses Unternehmen vorgestellt, seine Entwicklung, sein Produktionsprogramm und die Organisationsstruktur beschrieben. Im Weiteren haben wir die logistische Untersysteme in diesem Unternehmen geschildert. In der Arbeit stellen wir fest, daß das Unternehmen eine unformale oder dezentralisierte Organisationsform der Logistik hat, also hat es keine besondere Logistiksabteilung. In dieser Sinne verlaufen alle logistische Tätigkeiten im Rahmen der Hauptfunktionen des Unternehmens. Im Kapitel Die Anschaffungslogistik haben wir die logistische Tätigkeit und zwar vom Anschaffungsanspruch, dieBestellung und bis zum Warenannahmenvefahren im Unternehmen. Im Rahmen der Innenlogistik haben wir das Innentransport und wie die Zwischenlagerung und die Kontrolle verläuft. Die Verkaufslogistik umfasst die

42

Bestellungsbearbeitung, das Lagern von Endprodukte und die Lieferung und den Transport bis zum Käufer. Im Kapitel Die Nachverkauflogistik haben wir kurz die Nachverkaufsservice, die Leistungen und den Verlauf der Entlastungslogistik in diesem Unternehmen definiert. Schlusselworte: Logistik, logistische Untersysteme, Anschaffungslogistik, Innenlogistik, Verkaufslogistik, Nachverkaufslogistik

43

LITERATURA 1. Aberle, Gerd. 1997. Transportwirtschaft. Einzelnwirtschaftliche und Gesamtwirtschaft-

liche Grundlagen. Munhen: R. Oldenbourg. 2. Boone, E. Lous, in David L Kurtz. 1995. Contemporary Marketing. Osma izdaja. Fort

Worth: The Dryden Press. 3. Gattorna, J. 1988. Effective Logistic Management. MBC University Press. 4. Ivanko, Štefan. 1995. Strukture in procesi v organizaciji. Ljubljana: Visoka upravna

šola. 5. Ivanko, Štefan. 2001 Logistika, študijsko gradivo. Novo mesto: Visoka šola za

upravljanje in poslovanje. 6. Jelenc, Milan. 1983. Mednarodni in integralni transport blaga. Ljubljana: Gospodarski

vestnik. 7. Jakomin, Igor in Veselko Gregor. 2004. Načrtovanje, organiziranje in nadzor vseh

aktivnosti. Logistika & transport 10. 8. Kaltnekar, Zdravko. 1993. Logistika v proizvodnem podjetju. Kranj: Fakulteta za

organizacijske vede. 9. Kotler, Filip. 1996. Marketing management – Trženjsko upravljanje. Ljubljana:

Slovenska knjiga. 10. Langley Jr. John C. 1992. The evolution of the logistics concept. London: Chapman &

Hall. 11. Logožar, Klavdij. 1999. Razbremenilna logistika in varstvo okolja. Maribor: Studio

Linea. 12. Logožar, Klavdij. 2004. Poslovna logistika - elementi in podsistemi. Ljubljana: GV

Izobraževanje. 13. Mihelič, Anton 2001. Organizacija in logistika poslovanja. Študijsko gradivo. Brežice:

Višja strokovna šola. 14. Oblak, Henrik. 1997. Mednarodna poslovna logistika. Maribor: Ekonomsko-poslovna

fakulteta. 15. Ogorelc, Anton. 1996. Logistika – Organiziranje in upravljanje logističnih procesov.

Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.

44

16. Ogorelc, Anton. 2004. Mednarodni transport in logistika. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.

17. Potočnik, Vekoslav. 1996. Komercialno poslovanje z osnovani trženja. Ljubljana:

Ekonomska fakulteta. 18. Požar, Danilo. 1985 Teorija in praksa (transporta in) logistike. Maribor Založba

Obzorja. 19. Požar, Danilo. 1998. Proizvodni management: opcijski modul. Maribor: Ekonomsko-

poslovna fakulteta. 20. Vezjak, Danilo. 1986. Mednarodno trženje. Maribor: Založba Obzorja. 21. Završnik, Bruno. 2000. Nabava: Zapiski predavanj. Maribor: Ekonomsko-poslovna

fakulteta. 22. Zelenika, Ratko. 2005. Logistički sustavi. Rijeka: Ekonomska fakulteta v Rijeki. SEZNAM VIROV 1. ITL - Inštitut za transport in logistiko. 2003. Posodobitev procesov notranje logistike. 2. www.armature-muta.com SEZNAM SLIK IN TABEL SLIKA 1: Razpršenost organiziranosti logističnih nalog med poslovne funkcije

poslovnega sistema...................................................................................... 15 SLIKA 2: Logistični sistem proizvodnega podjetja ..................................................... 16 SLIKA 3: Udeleženci sistema distribucijske logistike................................................. 22 SLIKA 4: Kje se nahaja podjetje Armature Muta ........................................................ 25 SLIKA 5: Organizacijska struktura podjetja Armature Muta ...................................... 28 SLIKA 6: Organizacijska struktura proizvodnje v podjetju Armature Muta .............. 31 TABELA 1: Šifrant odpadkov v podjetju Armature Muta.......................................... 38