ŠPEDICIJA V PODJETJU GORENJE d.d

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

ŠPEDICIJA V PODJETJU GORENJE d.d.

Študentka: Polona Timošek Naslov: Sejmišče 41, 2382 Mislinja Številka indeksa: 81605417 Študij: redni Program: visokošolski strokovni Študijska smer: zunanja trgovina Mentor: dr. Klavdij Logožar, docent

Mislinja, januar 2008

Špedicija v podjetju Gorenje d.d.

2

PREDGOVOR Raznolikost špediterskega poklica je danes še vedno premalo poznana. Mnogi poznajo špediterja le kot človeka, ki samo opravlja premik vseh vrst blaga. Vendar je funkcija špediterja veliko bolj zahtevna. Špediter je trgovec s prometom, saj skrbi za odpravo blaga svojih naročnikov s pomočjo prevoznikov. Organizira in vodi vse potrebne postopke pred prevozom, med njim in po njem ter skrbi za vključevanje drugih udeležencev v pretoku blaga. Njegova dejavnost ne zahteva le splošnega trgovinskega znanja ampak tudi logistično in tehnično tehnološko znanje. Poznati mora trgovinske običaje, predpise (tako doma kot v tujini), razna določila o carinskih, zavarovalniških in bančnih postopkih,…itd. Motiv za izbiro te teme je bila praksa, ki sem jo opravljala v Gorenju Servis, natančneje na oddelku izvoza in uvoza rezervnih delov. Podjetje Gorenje d.d. je eno izmed zelo uspešnih slovenskih podjetij, na kar kažejo predvsem dobri poslovni rezultati. Pri opravljanju prakse mi je bila najbolj všeč dejavnost špedicije, zato sem se tudi odločila, da bolj podrobno raziščem to dejavnost. Diplomsko delo je razdeljeno na uvod, teoretični del in praktični del. V uvodu je opredeljeno področje in opisan problem diplomske naloge. Predstavljen je namen naloge ter glavni cilji. Poleg tega v uvodu spoznamo osnovne trditve ter predpostavke in omejitve pri pisanju. Prav tako so tukaj predstavljene tudi raziskovalne metode, uporabljene v diplomski nalogi. V teoretičnem delu je najprej predstavljen nastanek in razvoj špedicijske dejavnosti. Opredeljen je pojem in pomen špedicije. Teoretični del se nadaljuje z opisom funkcij mednarodne špedicije ter z nalogami, obveznostmi in pravicami, ki jih ima vsak špediter. Sledijo špedicijske storitve ter vrste in vidiki špediterja. Opisana je tudi organizacija združenja špediterjev FIATA. Teoretični del pa zaključujem z opisom značilnosti slovenske špedicije in špediterjev, preobrazbe špediterja v sodobnega logista ter s splošnimi pogoji poslovanja mednarodnih špediterjev Slovenije. Praktični del naloge najprej zajema zgodovinski pregled razvoja podjetja Gorenje d.d. ter opis podjetja kakršno je danes. Opisana je dejavnost podjetja ter organiziranost in področje delovanja. Sledijo strateške usmeritve podjetja in opis programa Servis. S pomočjo informacij zaposlenih na Servisu sem predstavila potek izvoza rezervnih delov in se predvsem osredotočila na špedicijsko dejavnost v Servisu. Praktični del pa zaključujem z opisom najpomembnejših dokumentov, ki se uporabljajo v špedicijski dejavnosti. Pri nastanku diplomske naloge mi je bil v veliko pomoč mentor doc. dr. Klavdij Logožar, ki mi je dajal usmeritve in napotke pri izdelavi diplomske naloge, prav tako pa se mu zahvaljujem za potrpežljivost in razumevanje. Zahvala gre tudi zaposlenim v podjetju Gorenje Servis, ki so mi s svojo prijaznostjo pomagali k pridobivanju potrebnih informacij o poteku dela v Servisu, še posebej na oddelku špedicije, kar je pripomoglo k oblikovanju mojega diplomskega dela v celoto. Nazadnje se iskreno zahvaljujem še svojim domačim in najbližjim za vso pomoč in razumevanje med študijem ter predvsem za podporo pri pisanju diplomskega dela.


3

KAZALO 1 UVOD ......................................................................................................................................5

1.1 Opredelitev področja in opis problema .............................................................................5 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve .........................................................................................5 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave ..................................................................................6 1.4 Predvidene metode raziskovanja .......................................................................................7

2 NASTANEK IN RAZVOJ ŠPEDICIJSKE DEJAVNOSTI ...............................................8

2.1 Opredelitev pojmov .........................................................................................................10 2.2 Funkcije mednarodne špedicije .......................................................................................13 2.3 Naloge, obveznosti in pravice špediterja.........................................................................15

2.3.1 Naloge špediterja ......................................................................................................15 2.3.2 Obveznosti špediterja ...............................................................................................16 2.3.3 Pravice špediterja......................................................................................................17

2.4 Špedicijske storitve ter vrste in vidiki špedicije ..............................................................18 2.4.1 Špedicijske storitve...................................................................................................18 2.4.2 Vrste špedicije ..........................................................................................................20 2.4.3 Vidiki špedicije.........................................................................................................21

2.5 Špediterjevo pravo...........................................................................................................22 2.5.1 Pojem in razvoj špediterjevega prava.......................................................................22 2.5.2 Predmet špediterjevega prava...................................................................................23 2.5.3 Vrste špediterjevega prava........................................................................................23

2.6 Združenje špediterjev FIATA..........................................................................................24 2.6.1 Kaj je FIATA?..........................................................................................................24 2.6.2 Dokumenti FIATA ...................................................................................................24 2.6.3 Cilji FIATA ..............................................................................................................25

3 SLOVENSKI ŠPEDITERJI ................................................................................................26

3.1 Značilnosti slovenske špedicije in špediterjev.................................................................26 3.2 Preobrazba špediterja v sodobnega logista......................................................................27 3.3 Splošni pogoji poslovanja mednarodnih špediterjev Slovenije.......................................28

4 PREDSTAVITEV PODJETJA GORENJE D.D. ..............................................................30

4.1 Zgodovinski pregled razvoja podjetja .............................................................................30 4.2 Gorenje danes ..................................................................................................................31 4.3 Dejavnost podjetja ...........................................................................................................32 4.4 Organiziranost in področje delovanja..............................................................................32 4.5 Strateške usmeritve..........................................................................................................33 4.6 Program Servis ................................................................................................................34 4.7 Potek izvoza rezervnih delov...........................................................................................35 4.8 Naloge špediterja v Gorenju Servis .................................................................................37 4.9 Dokumenti in listine ........................................................................................................39


4

5 SKLEP...................................................................................................................................43 6 POVZETEK..........................................................................................................................45 7 SEZNAM LITERATURE IN VIROV................................................................................46

7.1 Seznam literature .............................................................................................................46 7.2 Seznam virov ...................................................................................................................47

8 PRILOGE..............................................................................................................................48 KAZALO SLIK SLIKA 1: ŠPEDITER KOT ORGANIZATOR LOGISTIKE...................................................11 SLIKA 2: LOGOTIP ŠPEDITERSKE ORGANIZACIJE FIATA ...........................................25 SLIKA 3: GORENJE VČERAJ IN GORENJE DANES ..........................................................31 SLIKA 4: RAZPOREDITEV GORENJA PO DIVIZIJAH ......................................................32 KAZALO PRILOG PRILOGA 1: KAMIONSKI TOVORNI LIST .........................................................................48 PRILOGA 2: POMORSKI TOVORNI LIST............................................................................49 PRILOGA 3: LETALSKI PREVOZNI LIST ...........................................................................50 PRILOGA 4: SPREMNA IZVOZNA LISTINA ......................................................................51 PRILOGA 5: DOKUMENT ZA HITRO POŠTO UPS ............................................................52 PRILOGA 6: PREVOZNO POTRDILO ZA HITRO POŠTO GLS.........................................53


5

1 UVOD 1.1 Opredelitev področja in opis problema V diplomski nalogi je obravnavano področje storitvene dejavnosti, natančneje špedicijsko dejavnost izbranega podjetja, to je Gorenje d.d., program Servis. Servis pomeni organizacijsko enoto ali firmo, ki pokriva servisno področje za potrebe proizvajalcev aparatov. Gorenje Servis se ukvarja s poslovanjem z rezervnimi deli, predvsem z njihovim izvozom, pa tudi z uvozom le-teh. Je največji slovenski proizvajalec in izvoznik bele tehnike. Kot je znano, potekajo posli Gorenja po celem svetu, saj izvažajo svoje izdelke na vse konce sveta. V podjetju ima pomembno vlogo gospodarska dejavnost špedicija, ki se ukvarja z organizacijo odprave blaga in s posli, ki so s tem v zvezi. Sodi med dejavnosti, ki zelo vplivajo na mednarodno menjavo in mednarodno poslovanje. To dejavnost opravljajo špediterji. Špediter mora biti visoko kvalificiran strokovnjak, ki ima potrebno izobrazbo in strokovno znanje za opravljanje zapletenih in težavnih špediterskih nalog. Problem, na katerega sem se osredotočila je raziskovanje špedicijske dejavnosti v podjetju Gorenje d.d. Prav tako sem se osredotočila na samo špedicijsko dejavnost in njene značilnosti. 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve Namen: Namen diplomskega dela je proučiti in analizirati špedicijsko dejavnost v Sloveniji ter kako poteka špedicija v podjetju Gorenje Servis. . Cilji: Cilji diplomskega dela so naslednji:

• opisati špedicijo in pojme, ki se pojavljajo v špedicijski dejavnosti; • prikazati kakšne so naloge, pravice in obveznosti špediterja; • poudariti značilnosti slovenskih špediterjev; • predstaviti pogoje poslovanja mednarodnih špediterjev Slovenije; • predstaviti organizacijo združenja špediterjev FIATA; • predstaviti podjetje Gorenje d.d., program Servis; • proučiti kako poteka špedicijska dejavnost v podjetju Gorenje Servis, kakšni prevozi se

uporabljajo, katere listine in dokumenti se pojavljajo, itd.


6

Trditve: Trditve diplomskega dela so naslednje:

• špediter ima zelo pomembno vlogo pri organiziranju logističnih procesov v mednarodni menjavi;

• evropski špediterji se morajo nenehno prilagajati zmeraj novim zahtevam logističnega povpraševanja, zato prenašajo težišče svojega delovanja z odnosov s prevozniki in drugimi izvajalci logističnih storitev na odnos z lastniki blaga;

• preobrazba špediterja v sodobnega logista bo odpravila precej negativnih učinkov; • špedicija je zelo pomembna storitvena dejavnost v kateri špediter izbira najprimernejšo

transportno pot, vrsto in način transporta; • Gorenje Servis izjemno dobro posluje z izvažanjem rezervnih delov v države po celem

svetu. 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Predpostavke:

- predpostavljamo, da je za delo špediterja zelo pomembna izobrazba in strokovno znanje za opravljanje zapletenih špediterskih nalog, poleg tega pa mora imeti špediter tudi licenco za opravljanje svojega dela;

- predpostavljamo, da mora imeti špediter dobre informacije iz samega podjetja in zunanjega okolja;

- predpostavljamo, da mora špediter dobro poznati vse standarde in zakone v zvezi z organizacijo prevoza v domači državi in tujih državah ter slediti novostim in zahtevam na tem področju;

- predpostavljamo, da ima špediter veliko mero odgovornosti pri samem organiziranju prevoza, saj mora poskrbeti, da bo prevoz do kupca potekal nemoteno in brez zapletov.

Omejitve: V diplomskem delu sem se omejila na raziskavo špedicijske dejavnosti v podjetju Gorenje Servis. Pri zbiranju podatkov nisem naletela na posebne težave oziroma omejitve. Sklepala sem, da bo manjšo omejitev predstavljal le nekoliko težji dostop do informacij in prostega časa zaposlene delavke v špediciji Gorenja Servis. Tudi pri iskanju literature za diplomsko nalogo nisem naletela na velike težave.


7

1.4 Predvidene metode raziskovanja Raziskava je osredotočena na posamezno funkcijo podjetja – špedicijo, zato je to poslovna raziskava. Uporabila sem dinamično metodo, kar pomeni, da sem predstavila špedicijo v Gorenju Servis in ali se nam obetajo kakšne spremembe v špedicijski dejavnosti. V okviru deskriptivnega pristopa sem uporabila naslednje metode:

• metodo deskripcije, s pomočjo katere sem opisovala teorijo in ugotovljena dejstva; • metodo klasifikacije, kjer sem definirala določene pojme; • komparativno metodo, kjer sem primerjala enaka ali podobna dejstva, pojave in

ugotavljali podobnosti in razlike med njimi; • metodo kompilacije, kjer sem primerjala dela različnih avtorjev v zvezi z izbranim

raziskovalnim problemom. V okviru analitičnega pristopa pa sem uporabila:

- metodo sinteze, kjer sem razčlenjevali ugotovitve tako iz prakse kot iz teorije. Pri oblikovanju in izdelavi diplomske naloge sem uporabljala domačo in tujo strokovno literaturo (knjige), podatke iz interneta, članke iz poslovnih revij, spletne strani podjetja. Prav tako so mi bile v veliko pomoč tudi informacije zaposlenih v Gorenju Servis, še posebej zaposlene v oddelku špedicije.


8

2 NASTANEK IN RAZVOJ ŠPEDICIJSKE DEJAVNOSTI Prevoz blaga, kot predhodnik špedicije, sodi med najstarejše oblike družbene dejavnosti. Trgovanje med državami sega v 3. tisočletje p.n.š. Vse velike reke so bile hkrati pomembne naravne prevozne poti, kot prevozni medij pa so se izkoriščale tudi druge. Predvidevamo, da bo šel razvoj špedicije v smereh diverzifikacije1 in specializacije ponudbe špediterskih storitev. Krepila se bo t.i. univerzalna špedicija, manjši in srednji špediterji pa bodo šli v individualizacijo špediterskih programov; zanje bo prišla v poštev kooperacija oziroma združevanje špediterjev (Stupica 2004, 8-9). Špedicijske dejavnosti so postale samostojne ob osamosvojitvi transporta od trgovine. Trgovci, ki so prej sami spremljali blago, so prepustili posle za to specializiranim organizacijam in špedicijam. Kdaj se je to zgodilo, ni točno znano. O tem med avtorji ni enotnega mnenja; nekateri trdijo, da se je to zgodilo že v srednjem veku, pri Feničanih in Grkih, ki sta bila znana trgovska in pomorska naroda, drugi spet pravijo, da je špedicija nastala v stari rimski državi, spet tretji trdijo, da je začetek špedicije v 13. in 14. stoletju v trgovskih centrih v Angliji, Nemčiji, na Nizozemskem in v Italiji, saj so bile takrat Benetke absolutni gospodar prometnih poti na morju. Začetki špedicije na sedanjem slovenskem ozemlju so nastali v 13. oziroma v 16. stoletju, ko so prevozniki (posredniki) začeli organizirati odpravo blaga in sprejem tujega blaga z izdajo prevozne listine in s plačilom voznine. Nastanek špedicije izhaja iz družbene delitve dela. Špedicija in transport sta v funkcionalni medsebojni odvisnosti, ker je z razvojem transporta nastala špedicija, razvoj špedicije pa je terjal razvoj transporta. Pri vsem tem pa špedicija ni podrejena transportu, ampak ga z ekonomskimi ukrepi prisiljuje, da posluje rentabilno in da izpolnjuje prevozna sredstva. Špedicijski organizaciji je namreč na voljo, katero transportno sredstvo bo izbrala za prevoz blaga, kajti špedicija je po svoji funkcionalnosti navezana na trgovino in ne na transportna podjetja. Mednarodne izmenjave blaga si danes ne moremo zamisliti brez mednarodne špedicije, čeprav so jo ponekod poskusili izriniti, češ da je nepotrebna kot posrednik med pošiljateljem in prevoznikom. (Žvikart 2001, 15-16) Delovanja mednarodne trgovine, trgovanja nasploh in fizičnega premeščanja blaga med prodajalci in kupci si ni mogoče zamisliti brez prisotnosti dejavnosti špedicije. Špedicija kot logistična dejavnost je element sistemov fizične distribucije blaga oziroma logističnih sistemov. 1 Diverzifikacija ali razpršitev je razdelitev sredstev v različne naložbe z razpršitvijo naložb med različne finančne instrumente, geografske regije in posamezne sektorje.


9

Špedicija je storitvena gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z organiziranjem logističnih procesov premeščanja blaga v prostoru. Špeditersko podjetje s svojim delovanjem pri danih omejitvah glede varnosti in hitrosti premeščanja blaga znižuje stroške, ki nastajajo med gibanjem blaga v prostoru, s tem pa povečuje njegovo konkurenčno sposobnost in območje prodaje. Gre za dejavnost, ki zagotavlja nemoteno gibanje blaga od prodajalcev do kupcev in skrbi za organizacijo in koordinacijo transporta ter vseh drugih spremljajočih logističnih dejavnosti. (Jakomin in drugi 2006, 87) Špediter navadno opravlja poleg osnovne dejavnosti špedicije še nekatere druge dopolnilne dejavnosti, ki povečujejo hitrost in ekonomičnost gibanja blaga. Te dopolnilne dejavnosti so lahko (ibidem, 93):

pravnega značaja: sklepanje pogodb s prevozniki, skladiščnimi podjetji in zavarovalnicami, uveljavljanje reklamacij in odškodninskih zahtevkov, carinsko posredovanje, storitve pomorske agencije, itd.

tehničnega značaja: pakiranje, skladiščenje, manipulacije, kontrola in prevzem blaga, jemanje vzorcev, spremljanje transporta, itd.

finančnega značaja: plačevanje voznin, carinskih in davčnih dajatev, zavarovalnih premij, izdajanje garancij, itd.

Obseg špedicijske dejavnosti v danem okolju in v konkretnem primeru je odvisen zlasti od (ibidem, 98):

možnosti in sposobnosti špediterskih podjetij, logistične usposobljenosti naročnikov špediterskih storitev, zahtevnosti logističnih potreb, politike logističnega outsourcinga.

Špedicijsko dejavnost lahko delimo tudi po področjih potekanja poslov, kot so (Oblak 1997, 287):

lokalna špedicija, kamionska špedicija, železniška špedicija, letalska špedicija, pomorska špedicija, rečna špedicija, mednarodna špedicija, obmejna špedicija.

Jelenc (2000, 39:104) v svojem članku pravi, da je špedicija že desetletja gospodarska logistična dejavnost, ki s poslovnega vidika ni državno in zakonsko uravnavana; tudi ni monopolna dejavnost, ampak je tržno usmerjena dejavnost, s prosto izbiro, prostim trdnim dostopom – free market access – ter svobodno konkurenco. V večini držav je dejavnost špedicije urejena v državni, običajno v trgovinski in obligacijski zakonodaji. Pri tem ne gre za zakone, ki bi kakorkoli posegali v poslovanje špediterjev, ampak gre samo za urejanje odnosov v špediterski pogodbi, torej za pravna razmerja med obema strankama v špediterski pogodbi


10

2.1 Opredelitev pojmov Za pojme kot sta špedicija in špediter se v znanstveni in strokovni literaturi uporabljajo različni izrazi. To je posledica različnih izobraževalnih smeri posameznih avtorjev, različnega pristopa znanstvenih in raziskovalnih del ter zgodovinskega, političnega in geografskega koriščenja teh izrazov. V slovenski teoriji in praksi uporabljamo izraza špedicija in špediter, saj se izraza odpravništvo in odpravnik nista uveljavila. V teoriji ni enotne definicije špedicije in špediterja. Definicije špedicije so različne pri posameznih avtorjih in se spreminjajo tudi v odvisnosti od potreb v določenem časovnem obdobju. Opredelitev pojma špedicija in špediter, zbrane iz različnih virov in različnih avtorjev so: Kot primer tradicionalne definicije špedicije in špediterja navajamo definicijo, ki jo je leta 1965 oblikoval A. Turina: »Špedicija je specializirana gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z organizacijo odprave blaga in drugimi posli v zvezi s tem. Špedicijo opravlja špediter, to je gospodarstvenik, pravna ali fizična oseba, ki se izključno in strokovno ukvarja z organizacijo odprave blaga svojih komitentov s pomočjo prevoznika in z drugimi posli s tem v zvezi.« (Jakomin in drugi 2006, 90; povzeto po Turinu 1966). Pravna definicija špedicije izhaja iz vsebine špediterske pogodbe in pravnih vidikov delovanja špediterja in se glasi: »S špeditersko pogodbo se špediter zavezuje, da bo za prevoz določene stvari sklenil v svojem imenu in na račun naročitelja prevozno pogodbo in druge za to potrebne pogodbe ter opravil druge običajne posle in dejanja, naročitelj pa se zavezuje, da mu bo za to dal določeno plačilo.« (ibidem, 90). Beseda špedicija izhaja iz latinske besede ''expedire'', kar pomeni odposlati, odpraviti. Dejavnost opravljajo pravne in fizične osebe, ki se imenujejo špediterji. Špediter je gospodarstvenik, pravna ali fizična oseba, ki se ukvarja izključno z organizacijo odprave blaga svojih komitentov s pomočjo prevoznikov in z drugimi nalogami, ki so s tem v zvezi. V definiciji špediterja so naslednje osnovne značilnosti:

1. je gospodarstvenik in predstavlja samostojno kategorijo, 2. je pravna ali fizična oseba, 3. se poklicno ukvarja z odpravo blaga, 4. se ukvarja izključno z odpravo blaga, 5. redno organizira le odpravo komitentovega blaga, ne pa tudi prevoza, 6. organizira odpravo blaga, 7. organizira odpravo blaga svojih komitentov, torej tuje in ne svoje blago, 8. odpravlja blago s pomočjo prevoznika, 9. opravlja tudi druga dela, ki so v zvezi z odpravo blaga.


11

Špediter (angl. ''Freight forwarder'' ali ''Forwarding agent'') je zelo pomemben člen v izvoznem poslu, ki lahko precej olajša izvozni posel, zato je pomembno, da izvoznik in špediter poglobljeno sodelujeta. Ker pa vendarle gre za pomembne storitve v realizaciji izvoza, mora imeti izvoznik stalni nadzor nad storitvami, ki jih opravlja špediter. Je posrednik med lastnikom izdelkov in prevoznikom, ki za račun lastnika izdelkov, toda v svojem imenu, sklene prevozno pogodbo. Špedicijo je mogoče deliti na:

- notranjo (lokalna in medkrajevna), - mednarodno (izvozna, uvozna ali tranzitna) (Dubrovski 2006, 22-23).

Jelenc (1999) v svojem članku z naslovom Nove zasnove logističnih procesov, definira špedicijo kot storitveno dejavnost, ki se ukvarja z organiziranjem logističnih procesov v prostoru in času. Organiziranje logističnega procesa zaobjema izbiranje in vključevanje ustreznih logističnih dejavnosti (transport, skladiščenje, manipulacije, zavarovanje, carinjenje, itd.) in njihovih izvajalcev v logistično verigo. Pri načrtovanju si špediter najprej zamisli strukturo in potek premeščanja blaga, pri izvajanju mora načrtovani proces spraviti v delovanje, z nadzorom pa zagotavlja, da se premeščanje blaga izvaja v skladu z načrtom. SLIKA 1: ŠPEDITER KOT ORGANIZATOR LOGISTIKE


12

V praksi pogosto srečujemo pojma ''medšpediter'' in ''podšpediter'' ali ''subšpediter.'' Medšpediter je pravna ali fizična oseba, na katero je špediter prenesel del posla, ki ga iz kakršnega koli vzroka ne more opraviti sam. Špediter ostane izvajalec komitentovega naloga, pri izvedbi pa mu nekatere storitve opravi drugi špediter. Špediter se mora v sodobnem blagovnem prometu opreti na storitve medšpediterja, ker organizacija špediterja ne more biti povsod tam, kjer bi ga komitent potreboval. Razen tega špediter ne more poznati predpisov vseh držav in mu storitve medšpediterja tudi v tem primeru ustrezajo. Tako dobi špediter nalog od svojega komitenta, da organizira prevoz iz tuje države. Če v tej državi nima lastne organizacije, se obrne na svojega korespondenta v tej državi in mu naroči, da na njegov račun odpravi blago do določenega mesta, kjer bo sam prevzel nadaljnjo odpravo. V tem primeru postane korespondent v inozemstvu medšpediter (glavnega) špediterja. Podšpediter ali subšpediter je pravna ali fizična oseba, na katero je špediter prenesel vso delo za izvršitev naloga komitenta. V praksi se to le redko dogaja. Npr. špediter je dobil nalog od svojega komitenta, da odpravi blago iz enega mesta v drugo. Špediter nima lastne organizacije v nobenem od navedenih mest, zato zaupa celotno delo pri organizaciji odprave blaga drugemu špediterju, ki je za to delo podšpediter. (Žvikart 2001, 20-21). Pod pojmom mednarodna špedicija razumemo gospodarske usluge zunanjetrgovinskega prometa, to so posli: odprema blaga iz domače v tuje države (izvozna špedicija), dostava blaga iz tujih držav v domačo (uvozna špedicija) in prevoz blaga med tujimi državami preko domače države (prevozna ali tranzitna špedicija), ki jo opravljajo mednarodni špediterji, opravljajo tudi druge predpisane in običajne specialne posle v povezavi z odpremo, dostavo ali prevozom (tranzitom) blaga. Mednarodni špediter je gospodarstvenik, pravna ali fizična oseba, registrirana za opravljanje poslov zunanjetrgovinskega prometa, ki se izključno in v obliki stalne dejavnosti sklepa v svojem imenu in za tuj račun (kot komisionar), v tujem imenu in za tuj račun (kot agent) in v svojem imenu in za svoj račun (kot samostojni gospodarstvenik) pogodbe, ki so potrebne pri organiziranju odprave (izvoza), dostave (uvoza) in tranzita blaga svojih nalogodajalcev s pomočjo prevoznika, ter opravlja druge predpisane običajne specialne posle in naloge v zvezi z odpravo, dostavo in tranzitom blaga. (Zelenika, 2001, 23-27)


13

2.2 Funkcije mednarodne špedicije Uveljavljeni in drugačni pristopi razčlenjujejo temeljne gospodarske funkcije mednarodnih klasičnih špediterjev na šest posebnih funkcij (Zelenika 2005, 104-115):

1. Prostorska funkcija

Bistvo prostorske funkcije mednarodnih klasičnih špediterjev izhaja iz aktivnega sodelovanja špediterja pri obvladovanju prostorskih oddaljenosti od organizacije odpreme, dostave in prevoza naročnikovega blaga med mestom odpreme in mestom dostave. Oddaljenost med mestom odpreme in dostave je lahko večja ali manjša, špediterske naloge morajo biti zelo usklajene in enostavne, procesi špediterske industrije so lahko ali zakomplicirani ali enostavni, ampak vedno je potrebno na takšnih relacijah določiti, opraviti in organizirati opravljanje številnih operacij in procesov proizvodnje transportnih in prometnih uslug. Prostorska funkcija mednarodnih špediterjev je zelo tesno povezana z drugimi njenimi funkcijami, ki determinirajo delovanje mednarodne špedicije kot del zunanje trgovine in višjih oblik transporta in prometa.

2. Časovna funkcija

Bistvo časovne funkcije mednarodnih klasičnih špediterjev se kaže v dejstvu, da špediter najbolj primerno in aktivno sodeluje v obvladovanju časovne razlike med proizvodnjo in potrošnjo blaga ter med odpremo in dostavo blaga. Zelo tesno in funkcionalno je povezana z špeditersko prostorsko funkcijo. V uresničevanju časovne funkcije med proizvajalcem, kupcem, špediterjem, prevoznikom in drugimi udeleženci v globalnih, makro in mikrogospodarskih sistemih se vzpostavljajo tehnološke, organizacijske, ekonomske in pravne povratne zveze, ki medsebojno vplivajo na vzpostavljanje ravnotežja celotne ponudbe in celotne potrošnje.

3. Količinska funkcija

Temeljna oznaka količinske funkcije mednarodnih špediterjev se odraža v dejstvu, da špediterji s svojim znanjem, specialističnimi sposobnostmi, izkušnjami in spretnostmi omogočajo optimalno manipuliranje in transport blaga brez oziranja na oddaljenost odpremnega in dostavnega mesta. V ustvarjanju količinske funkcije špediterji opravljajo svoje številne posle; predvsem pakiranje, tehtanje, štetje, merjenje, sortiranje, embaliranje in sklepanje številnih dogovorov z pravnimi osebami, katere spodbuja v procesu špediterske industrije. Nesporno je dejstvo, da je od kvalitete opravljenih poslov v okviru špediterske količinske funkcije odvisna količina opravljenih aktivnosti prevoznika, kupca, proizvajalca in drugih aktivnih udeležencev globalnih, makro in mikrogospodarskih sistemih. Ustvarjanje količinske funkcije pomeni opravljanje količinskih špediterskih poslov v okviru takšne funkcije, da mednarodni špediterji pozitivno vplivajo na povečanje količine funkcije in poslov aktivnih udeležencev, ne samo v špediterskih, zunanjetrgovinskih in prometnih sistemih, temveč tudi v globalnih, makro in mikrogospodarskih sistemih.


14

4. Kakovostna funkcija Temeljna oznaka kakovostne funkcije mednarodnih špediterjev je v tem, da špediterji svojim aktivnostim neposredno in bistveno participirajo2 v organizaciji odpreme, dostave in prevoza največjega dela svetovne blagovne menjave ali v nacionalnem manipuliranju, transportu in distribuciji blaga. Med opravljanje številnih poslov v okviru kakovostne funkcije, mednarodni špediterji uvrščajo ekonomske odnose z izvozniki, uvozniki in mednarodnimi prevozniki, to jim omogoča, da svojo pozornost posvetijo svojim temeljnim nalogam in poslom, partnerski odnosi pa prinesejo vzpostavljanje ravnotežja med ponudbo in povpraševanjem.

5. Kreditna funkcija

Zaradi ostre konkurence med špediterskimi podjetji in zaradi drugih razlogov, kot so npr. nizka akumulativnost3 proizvodov, proizvajalca, izvoznika, krajevnih potrošnikov, kupcev, uvoznikov,…tudi zaradi tega, da so mednarodni špediterji postali zelo tipični udeleženci v globalnih, makro in mikro zunanjetrgovinskih, prometnih in gospodarskih sistemih, je špediterska kreditna funkcija v zadnjih tridesetih letih postala ena od najvažnejših špediterskih funkcij. Bistvo te špediterske funkcije se kaže v špediterskem kreditiranju proizvajalcev, ki proizvedejo blago za izvoz ali uvozijo reprodukcijski material, ki je potreben v procesu proizvodnje. Špediterska kreditna funkcija je tipična za velike špediterske sisteme, ki z ustvarjanjem te funkcije uvrščajo poslovno sodelovanje z velikimi proizvodnimi sistemi in ki ustvarjajo na ta način resne in pomembne posle, a izvršitev teh poslov ustvarja resen in pomemben dobiček, ki jim omogoča razširjeno obnavljanje proizvodnje.

6. Propagandna funkcija Kakovostno opravljanje temeljnih in specialnih špediterskih poslov v okviru svojih pomembnih funkcij: prostorske, časovne, kakovostne, količinske in kreditne funkcije (mednarodni špediterji se ne ozirajo na to ali delajo v malem, srednjem ali velikem podjetju, ne glede na to s katero vrsto špedicije se ukvarjajo, ali opravljajo posle klasične špedicije in drugih dejavnosti, kot npr. prevoz, skladiščenje) ustvarja propagandno funkcijo. Špediterska propagandna funkcija je sestavljena iz propagiranja špediterske dejavnosti in dejavnosti lastnega špediterskega podjetja ali propaganda zunanjetrgovinske in prometne dejavnosti ter dejavnosti številnih udeležencev v globalnih, makro in mikrogospodarskih sistemih. Špediterski človeški kapital je temeljna predpostavka za ustvarjanje špediterske propagandne funkcije.

2 Participacija pomeni (so)delovanje, prisotnost, udeleženost v interakcijah znotraj družbene skupine ali globalne družbe. 3 Akumulacija pomeni zbiranje, kopičenje česa.


15

2.3 Naloge, obveznosti in pravice špediterja 2.3.1 Naloge špediterja Naloge špediterja izhajajo iz njegovih ekonomskih funkcij. Treba je poznati vlogo in mesto špediterja v organiziranju logističnih procesov v mednarodni menjavi. Da bi špediter mogel uspešno organizirati fizično distribucijo blaga, mora poznati transportne trge, značilnosti stvari, značilnosti embalaže in zaščitnih materialov. Poznati mora domače in tuje pravne, finančne, zavarovalne, carinske in druge predpise. (Ogorelc 1999, 88). Glavna naloga mednarodne špedicije je, da razbremeni svojega komitenta vseh skrbi pri odpravi blaga in mu s tem omogoči, da posveti vso skrb le trgovanju. Pri opravljanju svoje naloge naleti špediter nerazločno obsežna in težavna dela. Poznati mora tehniko mednarodne trgovine in vse, kar je v zvezi z njo. Malo je poklicev, pred katere se postavljajo takšne zahteve. Izkušnje, ki jih špediter zbira več let, mu nudijo neizčrpen vir znanja. Spremljati mora vse stopnje razvoja mednarodne izmenjave blaga. Naloge špediterja so različne in pestre. V ''Splošnih pogojih poslovanja mednarodnih špediterjev Slovenije'' so opisane takole (Žvikart 2001, 23-24):

prisotnost pri razgovorih zaradi sklepanja pogodbe o mednarodni kupoprodaji blaga in dajanje strokovnih nasvetov komitentu: za transport, za zavarovanje, carinsko manipulacijo in podobno;

iskanje najugodnejših prevoznih poti in klavzul, ki jih je treba uporabiti pri mednarodni kupoprodaji in mednarodnem transportu blaga zaradi zaščite interesov komitenta;

preskrba popustov in drugih ugodnosti pri domačih in tujih prevoznikih in drugih sodelavcih;

organiziranje zbirnega prometa; sklepanje pogodb o prevozu v vseh vejah transporta; sklepanje pogodb o natovarjanju, raztovarjanju, pretovarjanju, sortiranju, pakiranju in

podobnih storitvah; sklepanje pogodb o skladiščenju blaga ali skladiščenje blaga v lastna skladišča; sklepanje pogodb o zavarovanju blaga; carinsko posredovanje in opravljanje vseh del pri carinjenju blaga; jemanje vzorcev; ugotavljanje količine blaga, inkaso za dobavljeno blago; izdajanje špedicijskega potrdila, ki se uporablja kot bančni dokument pri plačilih blaga

po akreditivih v zunanjetrgovinskem prometu.


16

2.3.2 Obveznosti špediterja Obveznosti špediterja, ki so povezane s posameznimi fazami izvršitve pogodbe o špediciji so (Žvikart 2001, 84-86):

Obveznost špediterja, da postopa pazljivo: Osnovna dolžnost je, da špediter ob vsaki priložnosti postopa tako, kot zahtevajo interesi nalogodajalca in s pazljivostjo dobrega gospodarstvenika. To pomeni, da ni dovolj, da ravna z blagom tako, kot bi ravnal pri odpravi in prispetju svojega blaga, temveč je potrebno, da špediter v izvršitev pooblaščene naloge vloži svoje strokovno znanje, poštenost, razumnost in domišljijo zaradi zaščite interesa svojega nalogodajalca.

Obveznost špediterja, da opozori nalogodajalca na pomanjkljivosti naloga: Špediter je dolžan pred prevzemom blaga, to je takoj po prevzemu komitentovega naloga, temeljito proučiti dispozicijo nalogodajalca. Če je nalog nepopoln, nejasen, je špediter dolžan pravočasno poiskati obrazložitev od nalogodajalca. Če zaradi določenih dolžnosti to ni možno, a izvršitev naloga ne dopušča odlaganja, mora postopati kot dober gospodarstvenik in ščiti interese nalogodajalca s tem, da ga o tem takoj obvesti.

Obveznost špediterja, da postopa po navodilih nalogodajalca: Špediter mora upoštevati dispozicije nalogodajalca, še posebej napotke o smeri poti, o sredstvih in načinu prevoza. Zakon posebej obvezuje špediterja, da upošteva navodila nalogodajalca o določeni prevozni poti in prevoznem sredstvu, s katerim se je blago odpravilo do določenega mesta oziroma o določanju časa, v katerem bo špediter organiziral odpravo ali prispetje od pošiljatelja do prejemnika.

Obveznost špediterja, da opravi instradacijo: Če dispozicija nalogodajalca ne zajema navodil o prevozni poti, prevoznem sredstvu in načinu odprave blaga, je špediter pooblaščen, da sam izbere oziroma kombinira elemente, ki bodo najprimernejši za nalogodajalca. V te elemente je potrebno vključiti mesto carinjenja in mejni prehod, preko katerega bo blago nakazano, ker na njem lahko obstajajo določene omejitve za carinski postopek.

Obveznost špediterja, da prevzame blago in opozori nalogodajalca na nepravilnosti pakiranja, poškodbo embalaže, na poškodbo ali primanjkljaj vsebine:

Obveza špediterja je, da preda blago prevozniku v istem stanju, v katerem ga je sprejel od nalogodajalca. Če špediter prevzame blago od tretje osebe, ima enako obveznost, kakršno bi imel v primeru, da prevzame blago neposredno od komitenta.


17

Obveznost špediterja, da opravi carinska dela in plačilo carine: Takšna obveza špediterja temelji na določbah, če z dogovorom ni drugače določeno, vsebuje nalog za odpravo stvari preko meje, obveznost za odpravnika, da opravi potrebna carinska dela in izplača carinske pristojbine za račun nalogodajalca.

Obveznost špediterja, da pazi blago: Pri tej špediterjevi obvezi je potrebno razlikovati njegovo obveznost iz pogodbe o špediciji od obveze, ko špediter opravlja skladiščno dejavnost oziroma od njegove obveze iz pogodbe o skladiščenju. V tem drugem primeru ima špediter obveznosti, pravice in odgovornosti kot skladiščnik.

Obveznost špediterja, da izbira tretje osebe: Špediter kot organizator odprave, prispetja in tranzita blaga v mednarodnem prometu lahko opravlja posle v svojem imenu, na račun nalogodajalca ali v imenu in na račun nalogodajalca. Seveda mora stopati v pogodbene odnose s tretjimi osebami, ki izvršujejo določene storitve o odpravi, prispetju in tranzitu blaga. Obveznost špediterja je, da premišljeno izbere tretjo osebo, pri čem mora upoštevati interes nalogodajalca.

Obveznost špediterja, da sklene potrebne pogodbe: Ko je izbral prevozno sredstvo, pot in tretjo osebo, sklene z njo pogodbe o prevozu, natovarjanju, raztovarjanju in pretovarjanju blaga, o transportnem zavarovanju, pakiranju, sortiranju, tehtanju itd.

Obveznost špediterja, da zavaruje blago, če je tako dogovorjeno.

Obveznost špediterja, da določi količino in vzorce.

Obveznost špediterja, da obvešča nalogodajalca in pazi na njegove interese.

Obveznost špediterja, da izda račun nalogodajalcu po sklenjenem poslu oziroma izvršitvi nalogodajalčeve dispozicije:

2.3.3 Pravice špediterja Pogodba o špediciji obvezuje špeditersko organizacijo za številne obveznosti. Izvrševanje pogodbene obveznosti špediterja ustvarja pravno osnovo za nekatere pravice, ki predstavljajo obvezo nalogodajalca. Te špediterjeve pravice se lahko sistematizirajo v pet osnovnih pravic (ibidem, 86):

1. pravica špediterja za nadomestilo za njegove storitve; 2. pravica špediterja do nadomestila stroškov in predujma 3. da ga nalogodajalec pravočasno obvesti o nevarnih in dragocenih stvareh; 4. špediterjeva zastavna pravica in 5. špediterjeva pravica zadrževanja blaga, ki mu je zaupano zaradi odprave.


18

2.4 Špedicijske storitve ter vrste in vidiki špedicije 2.4.1 Špedicijske storitve Špedicijske storitve so (Ogorelc 1998, 16):

dajanje nasvetov komitentom pri sklepanju kupnih pogodb (glede elementov v logističnem procesu, izbire transportne klavzule, itd.);

instradacija, to je izbira prevozne poti in načina prevoza; organiziranje zbirnih pošiljk; preskrbovanje tovornega prostora in sklepanje prevoznih pogodb; sprejemanje stvari od komitenta (pošiljatelja) in predaja prevozniku; posredovanje in sklepanje zavarovalnih pogodb; posredovanje carinjenja stvari; uskladiščevanje stvari; organiziranje pregledov kakovosti in količine stvari; opravljanje storitev med prevozom (oskrba tovora; spremstvo prevozov); spremljanje in nadzor transportov; organiziranje pregledov posebnih vrst stvari; izstavljanje špediterskih listin; pridobivanje transportnih in drugih listin.

Druge storitve špediterja so še:

o posebne manipulacije (npr. sušenje, hlajenje ali čiščenje stvari); o pakiranje in označevanje pošiljke; o pogodbena kontrola kakovosti in količine stvari; o zastopanje komitentov pri tretjih osebah (npr. prevoznikih, zavarovalnici, luki); o zastopanje komitentov v primeru generalne havarije; o izdajanje garantnih pisem.

Brandenburg in drugi (2006, 30) delijo dodatne storitve na:

• priskrbo dokumentov (konosamentov, tovornih listov…), • izstavitev špedicijskih odpremnih dokumentov, • manipulacije z blagom, • carinsko ravnanje, • zavarovanje, • bančne storitve, • uveljavljanje pravic,svetovanje naročnikov.

Špedicijske storitve so tiste logistične storitve, ki jih opravljajo špediterska podjetja za potrebe svojih strank, to je prodajalcev in kupcev blaga. Špedicijska storitev ni enoznačen pojem, ampak je kompleksen pojem ter običajno predstavlja cel sklop različnih logističnih in drugih storitev, ki izhajajo iz potreb določenega prodajnega posla. Nekatere špedicijske storitve so standardizirane in tipizirane, druge pa so ukrojene glede na potrebe posameznega naročnika oziroma posameznega posla (Jakomin in drugi 2006, 120).


19

Obseg špedicijskih storitev je od primera do primera drugačen; v konkretnem poslu je odvisen od dogovora med špediterjem in komitentom. Bolj poredko bo v enem poslu izvedel večinoma navedenih storitev, povečini bo opravil predvsem storitve (ali nekatere od teh), ki jih prikazujemo v nadaljevanju (Ogorelc, Logožar 2002, 131-133):

1. Svetovanje Špediter mora poznati zunanjetrgovinske in finančne predpise, zavarovalne pogoje in transportne možnosti, na osnovi česar lahko daje nasvete pri sklepanju pogodb v mednarodni trgovini. Kot dober poznavalec transporta in posebnosti mednarodne fizične distribucije svetuje komitentu, kako naj pripravi pošiljko, da bo prenesla nevarnosti na transportni poti.

2. Instradacija Ali bo kakšen proizvod konkurenčen na trgu, je pogosto odvisno od stroškov fizične distribucije. Špediter mora upoštevati prednosti posameznih vrst transporta in možnosti za kombinirani oziroma multimodalni transport. Kolikor komitent ne navede, kako in po kateri poti je treba pošiljko odposlati, je špediter pooblaščen, da izbere prevozno pot, ki je za komitenta najbolj ekonomična.

3. Zbirni transport Organiziranje ''zbirnega transporta'' z zbiranjem posamičnih kosovnih pošiljk in z oblikovanjem večjih tovornih enot po transportnih smereh omogoča racionalnejše izkoriščanje transportnega prostora, kar znižuje voznino in celotne stroške fizične distribucije.

4. Zavarovanje Zavarovanje stvari v transportu je mnogokrat priporočljivo skleniti s posredovanjem špediterja. Špediter pozna nevarnosti, ki pretijo pošiljki med prevozom. Poleg tega dobro sodeluje z zavarovalnicami in lahko doseže ugodnejšo ceno zavarovanja.

5. Carinsko posredovanje Običajno je z dispozicijo dan tudi nalog za carinjenje, če ni izrecno drugače sklenjeno. Špediter mora dobro poznati carinske predpise in postopke, kar olajša carinjenje blaga.

6. Skladiščenje stvari Distribucijo blaga je možno opraviti prek špediterjevega skladišča. Pošiljka je pri špediterju primerno uskladiščena, zavarovana in dosegljiva v vsakem trenutku.

7. Spremljanje prevoza Za spremljanje prevozov ima špediter ustrezne telekomunikacije, zaposluje strokovnjake s področja logistike in sodeluje s špediterji v drugih državah. Vse to mu omogoča, da pravočasno posreduje, če pride do motnje v transportnem procesu.

8. Zastopanje komitenta v primeru generalne havarije Vloga špediterja pri zastopanju komitenta v primeru generalne havarije je pomembna, čeprav sam postopek likvidacije generalne havarije opravlja posebna strokovna oseba (likvidator). Za zavarovanca je koristno, da ga pri izkrcanju tovora zastopa izkušen špediter.


20

2.4.2 Vrste špedicije Špedicijska dela so tako raznovrstna in kompleksna, da je v okviru špediterske dejavnosti prišlo do določene razdelitve dela in specializacije. V današnjih tržnih pogojih poslovanja v špediterskih podjetjih, še posebej v manjših in srednjih, se je zelo težko ukvarjati z vsemi oblikami in vrstami špediterske dejavnosti. V znanstveni in strokovni literaturi o špediciji obstaja veliko možnosti, da se špedicija razdeli na dve vrsti, ki sta (Žvikart 2001, 22-23):

Nacionalna špedicija: To je špedicija, ki se ukvarja izključno z organiziranjem odprave in prispetja blaga znotraj meje ene države, izključno z domačim prevoznim sredstvom.

Mednarodna špedicija: To je špedicija, ki se ukvarja z organiziranjem:

- odprave blaga iz lastne v tujo državo (izvozna špedicija); - prispetja blaga iz zunanjih držav (uvozna špedicija); - tranzita blaga med zunanjimi državami preko lastne države (prevozna ali tranzitna

špedicija). Pogosto se v praksi dogaja, da se špedicija ukvarja z vsemi tremi vrstami organizacije. Vsak špediter si zaradi ostre mednarodne konkurence želi dati svojim nalogodajalcem več kakovostnih storitev kot drugi špediter. Tako je prišlo do delitve mednarodne špedicije na tri glavne vrste in to so (ibidem, 22-23):

1. Luška (pomorska) špedicija: Ukvarja se z organiziranjem odprave in s prispetji s

pomorskimi prevoznimi sredstvi. Imenuje se pomorska špedicija, saj ima pomemben značaj – morje je najcenejša prometna pot in uživa monopol.

2. Kontinentalna špedicija: Ukvarja se z organiziranjem odprave in prispetja blaga po

kopnih prevoznih poteh. Delimo jo na železniško, rečno-kanalsko-jezersko, cestno in zračno špedicijo. Kontinentalni špediterji se specializirajo za organiziranje odprave in prispetje blaga z enim od teh prevozov.

3. Mejna špedicija: Ureja carinske posle v zvezi z odpravo izvoznega, uvoznega in

prevoznega (tranzitnega) blaga ter druga dela. Dejavnost zajema storitve carinskih formalnosti glede uvoza, izvoza, tranzita in raznih manipulacij pretovarjanja, začasno skladiščenje blaga, organiziranje in omogočanje pregleda blaga sanitarnim, veterinarskim in fitosanitarnim organom. Ureja tudi: napajanje, hranjenje živih živali, nadzor kakovosti, organizira zbirni promet pošiljk


21

Zelenika (2006a, 316-317) v svoji knjigi opisuje dve vrsti špedicije in sicer: Klasično špedicijo Nastanek klasične špedicije kot aktivnosti, ki se ukvarja z organizacijo odpreme, dostave in prevoza blaga v zunanjetrgovinskem prometu, je bil pogoj za razvoj mednarodnega blagovnega prometa. Je relativno mlada gospodarska aktivnost, ki se je začela intenzivno razvijati šele v 19. stoletju, ko so se pojavile železnice in druga sodobna prevozna sredstva. Zaradi hitrega razvoja in afirmacije logistike kot znanosti in logistike kot aktivnosti ter posebej terciarne logistike je prišlo do potrebnega preoblikovanja klasične špedicije v logistično špedicijo. Proces takšnega preoblikovanja se je začel v visoko razvitih državah v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Logistično špedicijo Logistična špedicija je skupina interdisciplinarnih znanj, logističnih aktivnosti, načel pravil, spretnosti in informacij, ki omogočajo edinstvene logistične procese, tokove in pretoke materiala, tovora…, od surovinske baze do potrošnika, od skladišča do skladišča, od vrat do vrat, od logističnega centra do logističnega centra, itd. 2.4.3 Vidiki špedicije Ogorelc (1999, 89) je razdelil špedicijo po naslednjih vidikih:

- glede na temeljno specializacijo, - po območju izvajanja storitev, - po uporabljenem transportnem nosilcu (ločimo špediterje, ki se specializirajo za

organiziranje transportih procesov v železniškem, cestnem, zračnem transportu in transportu po notranjih vodnih poteh),

- po regionalni usmerjenosti (poznamo npr. špedicijo po posameznih geografskih območjih, npr. za južno in srednjo Evropo, za Severno Ameriko, itd.),

- po vrsti tovora, itd.


22

2.5 Špediterjevo pravo 2.5.1 Pojem in razvoj špediterjevega prava Modernizacija in hiter razvoj mednarodnega prometa, še posebej sodobnih tehnologij transporta, kot so afirmacija4 kombiniranega in multimodalnega transporta, hiter razvoj trgovine, usklajevanja družabnih in gospodarskih odnosov, specializacija in diferenciacija pravnih pravil v vseh podsistemih sistema prava, posebej mednarodnega trgovinskega in prometnega prava, sta povod za postopno osamosvojitev špediterjevega prava. V drugi polovici 20. stoletja se špediterjevo pravo ločuje iz trgovskega in prometnega prava v posebni avtonomni smeri, odvisno od smeri prava. Špediterjevo pravo predstavlja poseben sistem normiranja5 proizvodnje špediterskih uslug, ki omogočajo proizvodnjo prometnih in zunanjetrgovinskih uslug. Pred tem je špediterjevo pravo v trdni medsebojni zvezi s pravom mednarodne trgovine in prometnim (ter transportnim) pravom. (Zelenika 2006b, 45-48). Po vsebini pravnega urejanja špedicije poznamo tri sisteme(Jakomin in drugi 2006, 99): 1. nemški, 2. francoski in 3. anglosaški. V Nemčiji se je špedicija razvila kot pravna ureditev špedicijske pogodbe kot posebne vrste gospodarskega prava. Položaj špediterja je drugačen, saj odgovarja za trud, da so pogodbe, ki jih sklene glede in v zvezi s prevozom, dejansko izpolnjene. V Franciji je špedicija posebna vrsta komisijskega poslovanja6. V Franciji špediter odgovarja za uspešno opravljeno delo, kar kaže, da je pravna ureditev špedicije bližje podjemni pogodbi7. V angleškem pravnem področju špedicijo opravljajo na podlagi druge gospodarske pogodbe, agencijske pogodbe (pogodbe o trgovskem zastopanju) in sicer lahko s posrednim ali neposrednim zastopanjem. V našem pravu je špedicijska pogodba glede na nevarnost, ki zadane špediterja, mandatna pogodba8. Špediter namreč odgovarja, da storitev sklene dobro, ne pa tudi, da bo prevoz, skladiščenje, pretovarjanje ali kaj drugega dobro opravljeno Jelenc (2000, 104) v svojem članku pravi, da je v Sloveniji pravni položaj špedicije definiran v Zakonu o obligacijskih razmerjih, ki v posebnem poglavju opredeljuje predvsem pojem špediterske pogodbe ter pravice in obveznosti špediterja in naročnika špediterskih storitev v tej pogodbi. Kot nam je znano, z vidika evropske zakonodaje za področje špedicije, niso potrebne posebne zakonske spremembe ali dopolnitve. 4 Afirmacija pomeni trditev, potrditev česa, podkrepitev, uveljavitev (osebe). 5 Normiranje pomeni določanje (norme). 6 Komisijska pogodba je pogodba, v kateri se komitent zaveže, da bo v svojem imenu in na račun komitenta opravil enega ali več poslov, ki mu jih je zaupal komitent, slednji pa mu bo za to plačal provizijo. 7 Podjemna pogodba se sklene, če gre za delavca, ki ni zaposlen pri delodajalcu in ni elementov za zaposlitev, gre pa za fizično ali umsko delo, ki da določen dogovorjen rezultat dela v določenem času. 8 Bistvo mandatne pogodbe je, da se z njo prevzemnik naročila obveže, da si bo za naročnika prizadeval opraviti določene posle.


23

2.5.2 Predmet špediterjevega prava V ožjem smislu so predmet špediterjevega prava obveznosti, pravice in odgovornosti špediterja in njegovih naročnikov, kateri so regulirani9 z določenim pravnim aktom, odvisno od pravnih pravil. V širšem smislu pa so predmet špediterjevega prava obveznosti in pravice špediterja in njegovih naročnikov ter obveznosti in pravice špediterja in številnih aktivnih soudeležencev procesa proizvodnje prometnih uslug, ki so urejene z določenim pravnim aktom, odvisno od pravnih pravil.

V konvencionalnem transportu so procesi proizvodnje enostavni, rutinski, ampak predmet špediterjevega prava je po obsegu relativno majhen.

V kombiniranem transportu so procesi proizvodnje dokaj usklajeni, ampak je predmet špediterjevega prava po obsegu precej širok in zahteven.

V multimodalnem transportu so procesi proizvodnje zelo usklajeni in zelo zahtevni, ampak predmet špediterjevega prava je po obsegu zelo širok in zelo zahteven (Zelenika 2001, 66).

2.5.3 Vrste špediterjevega prava Špediterjevo pravo je lahko glede na obveznost uporabljenih pravnih pravil:

Špediterjevo prisilno pravo To je sistem prisilnih pravnih pravil, ki urejajo odnose med špediterjem in njegovim naročnikom. Poleg tega so to lahko tudi prisilna pravila, ki urejajo odnose med špediterjem in tretjo osebo, ki jo špediterji angažirajo10 v procesu odpreme, dostave in prevoza naročnikovih pošiljk.

Špediterjevo avtonomno pravo To je sistem avtonomnih pravnih pravil, ki jih

osebe špediterjevega prava sestavljajo samostojno ali pa jih dovoli naročnik. Špediterjeva avtonomna pravila so hierarhično podrejena prisilnim pravilom.

Teoretično gledano zajema špediterjevo pravo naslednje vrste:

Nacionalno (to so pravna pravila, ki urejajo odnose med strankami v nacionalnem špediterskem poslovanju),

Mednarodno (to so pravna pravila, ki urejajo odnose med strankami v mednarodnem

špediterskem poslovanju) (Zelenika 2006b, 51). Ko se govori o izvoru prava v špedicijski dejavnosti v naši državi, je potrebno omeniti tudi avtonomno pravo. Splošni pogoji poslovanja kot avtonomno pravo vse bolj zavzemajo mesto v klasičnih pogodbenih oblikah z razdelitvijo prava, obvez in odgovornosti pogodbenih strank, kar ustvarja svojevrstno pravno, ekonomsko, sociološko in politično problematiko (Žvikart 2001, 76-77). 9 Regulacija pomeni urejanje (npr. s predpisi), uravnava. 10 Angažirati pomeni spodbujati.


24

2.6 Združenje špediterjev FIATA 2.6.1 Kaj je FIATA? FIATA - Mednarodno združenje špediterskih organizacij (angl. International Federation of Freight Forwarders Associations) je bila ustanovljena 31. maja 1926 na Dunaju. Glavni sedež je danes v Zurichu. Je nevladna organizacija, ki predstavlja pravo industrijo, saj združuje več kot 40.000 špediterskih podjetij, ki skupaj zaposlujejo okoli 8 do 10 milijonov ljudi iz 150 držav. Ima posvetovalno vlogo in zastopa interese špediterjev pri različnih nevladnih organih. Nastopa tudi kot predstavnik špediterske industrije pri vladnih organizacijah in organih ter drugih mednarodnih organizacijah. Lahko rečemo, da je FIATA največja nevladna organizacija na področju špediterske dejavnosti in ima vpliv po vsem svetu (FIATA, 2005). Predsedstvo FIATA sestavljajo: predsednik, kandidat za naslednjega predsednika, bivši predsednik, generalni tajnik in blagajnik. Vsaka regija ima svojega predsednika. Srečanja posamezne regije so dvakrat letno in sicer eno srečanje je na sedežu FITA v Zurichu, eno pa na svetovnem kongresu FIATA. Glavni cilj teh regijskih srečanj je reševanje težav, ki se pojavljajo na lokalni ravni. Slovenska špediterska podjetja, ki želijo biti tudi člani FIATA morajo postati člani nacionalnega združenja in izpolnjevati naslednje pogoje:

- članstvo v GZS – Združenju za promet in zveze – Sekciji špediterjev in skladiščnikov, - izjava, da se strinja s Pogoji nacionalnega FIATA združenja in - kopija pogodbe o zavarovanju blaga po FIATA nakladnici (Jakomin in drugi 2006,

114). 2.6.2 Dokumenti FIATA FIATA je zaradi mednarodne blagovne menjave želela uvesti enotne dokumente, ki bi vsem omogočali enostavno in nemoteno dokumentarno poslovanje in manipuliranje z blagom. V ta namen je FIATA pripravila standardne dokumente, ki jih lahko uporabljajo in izdajajo samo špediterji, ki so člani tega združenja. To so:

FIATA FCR špeditersko potrdilo o prejemu blaga, FIATA FCT špeditersko transportno potrdilo, FWR skladiščno potrdilo, FBL prenosna nakladnica za kombinirani transport, FWB neprenosljiv tovorni list za kombinirani transport, FIATA SDT potrdilo pošiljatelja o transportu nevarnega blaga, FIATA SIC intermodalni certifikat pošiljatelja o teži, FFI špediterska navodila.

FIATA dokumenti imajo izjemno dober ugled in so poznani kot dokumenti tradicije in zaupanja. V preteklosti so zelo pripomogli k ugodnostim mednarodne menjave in bodo tudi v prihodnosti dragoceni instrumenti v storitvah svetovne trgovine (FIATA, 2005).


25

2.6.3 Cilji FIATA Glavna cilja ustanovitve tega združenja sta bila težnja in volja sodelovanja nacionalnih špediterskih združenj ter izmenjava izkušenj o vseh vprašanjih za nemoteno funkcioniranje špediterske dejavnosti. Združenje med drugo svetovno vojno ni delovalo, svoje delo pa je obnovilo leta 1949 na kongresu FIATA v Parizu. Ostali cilji FIATA so:

• združiti špediterska podjetja po vsem svetu, • izmenjava izkušenj o vseh vprašanjih, ki so pomembna za neovirano funkcioniranje

špediterskega, prometnega in trgovinskega sistema, • predstavljati, promovirati in zaščititi interese špediterjev, s tem da na sestankih

mednarodnih organov, ki imajo povezavo s transportom, sodelujejo kot svetovalci in strokovnjaki,

• s pomočjo informacij in publikacij seznaniti trgovino, podjetja in javnost s storitvami, ki jih nudijo špediterji,

• izboljšati kakovost storitev, ki jih nudijo špediterji z razvijanjem enotnih špediterskih dokumentov, standardnih pogojev poslovanja,

• sodelovati s poklicnim izobraževanjem za špediterje. Z uresničevanjem teh osnovnih ciljev, FIATA izvaja tudi svoje osnovne naloge, kot so reševanje tehnično-tehnoloških, pravno-ekonomskih in organizacijskih vprašanj, ki se nanašajo na dejavnost špedicije, transporta in zunanje trgovine. (Jakomin in drugi 2006, 111-112). SLIKA 2: LOGOTIP ŠPEDITERSKE ORGANIZACIJE FIATA

Vir: www.fiata.com


26

3 SLOVENSKI ŠPEDITERJI 3.1 Značilnosti slovenske špedicije in špediterjev Jelenc (1999) v svojem članku pravi, da je v slovenski praksi delovanje špediterjev v minulih petdesetih letih večinoma povezano s tradicionalnim pojmovanjem špedicije. To pomeni, da špediterji delujejo predvsem kot:

• mednarodni špediterji v mednarodni trgovini po nalogu (dispoziciji) uvoznika, izvoznika ali tujega špediterja;

• uvozni, izvozni in tranzitni špediterji; • carinski posredniki oziroma zastopniki lastnikov blaga v carinskih postopkih,

praviloma v tujem imenu in za tuj račun; • klasični organizatorji mednarodnega transporta (kot sklenitelji transportne pogodbe v

svojem imenu in za tuj račun); • komisionarji (včasih v svojem imenu in za svoj račun); • izdelovalci transportne, carinske, zavarovalne in druge dokumentacije; • organizatorji tudi drugih spremljajočih dejavnosti transporta (skladiščenja,

manipulacije, zavarovanja itd.) po naročilu naročnika; • podaljšana roka tujih špediterjev za oskrbovanje sistemov zbirnega, kontejnerskega in

tranzitnega prometa. Glavne značilnosti slovenske špedicije se kažejo v teh podatkih (Jelenc 2000, 39:104):

obstaja veliko število subjektov – več sto registriranih podjetij; okoli deset srednje velikih podjetij dosega 90% poslovanja; v špediciji je zaposlenih kakih 3000 ljudi; vrednost storitev v špediciji (brez cestnega transporta) znaša približno 200 milijonov

evrov na leto; stopnja logistične usmerjenosti poslovanja špediterjev je nizka; špediterske zmogljivosti so preveč (80%) usmerjene v carinske storitve z EU; delež prihodkov iz carinskega posredovanja je okoli 60%

Kljub širokemu obsegu storitev špedicije je še v devetdesetih letih v skupnih prihodkih špediterjev prevladoval delež carinskega posredovanja. Na prehodu v novo tisočletje so nastale bistvene spremembe. Nove aktivnosti slovenskih špediterjev so zlasti (Ogorelc 2004, 346; povzeto po Jelencu 1998, 3-4):

organiziranje transporta od vrat do vrat, organiziranje direktnih linij mednarodnega zbirnega transporta, organiziranje prevoza ekspresnih in paketnih pošiljk, skladiščenje in domača distribucija, prevzemanje celovitih logističnih projektov.


27

3.2 Preobrazba špediterja v sodobnega logista V svojem članku Vouk (2001, 44:13) pravi, da je za odpravo negativnih učinkov potrebna pravočasna preobrazba slovenskih špediterjev v sodobna evropska logistična podjetja, preobrazba ponudbe storitev v smeri logistike in z razvojem novih logističnih zmogljivosti za potrebe evropske logistike. Jakomin in drugi (2006, 194-199) v knjigi opisujejo, da številne analize in raziskave kot tudi novejša dogajanja v praksi razvitih držav kažejo, da je špediter že prerasel dosedanjo pretežno vlogo zastopnika interesov lastnikov blaga v odnosu do prevoznikov, transportnih terminalov, skladiščnikov, zavarovalnic, carinskih organov in drugih izvajalcev spremljajočih dejavnosti transporta. Zaradi teh zahtev in potreb svojih strank po tako imenovanem outsourcingu logističnih storitev postaja špediter vse bolj oblikovalec logističnih sistemov ter ponudnik in izvajalec celovitih logističnih aktivnosti za potrebe blagovnih tokov v industriji in trgovini. Potreba po preobrazbi špediterjev izhaja zlasti iz teh dejavnikov (ibidem, 199-200):

sodobne teoretične opredelitve špedicije in špediterske dejavnosti, potreb in zahtev kupcev špediterskih storitev, globalizacije gospodarskih aktivnosti, tržnih sprememb in sprememb na logističnem trgu, trendov na strani logističnega povpraševanja, trendov na strani logistične ponudbe.

Glavna značilnost preobrazbe vloge špediterja je v tem, da se težišče delovanja špediterja:

• prenaša od dobaviteljev logističnih in spremljajočih storitev (prevoznikov, skladiščnikov, transportnih terminalov, zavarovalnic, carinskih organov, itd.), s katerimi špediter sklepa strateška zavezništva, da lahko oblikuje čim boljše in kompletne ponudbe,

• prenaša na kupce špediterskih storitev, ki so uporabniki logističnih storitev, ki imajo logistične probleme v zvezi z gibanjem blaga od dobaviteljev oziroma do kupcev in ki od špediterjev pričakujejo optimalne rešitve teh problemov.

Stari in novi pogled na vlogo špediterja nam daje naslednjo sliko (ibidem, 200-201):

Stara vloga špediterja: je organizator transporta; carinski posrednik; sklepa pogodbe s prevozniki, pristanišči, skladiščniki; izdeluje transportno, carinsko in drugo dokumentacijo; skrbi za plačevanje transportnih, carinskih in drugih stroškov ter kontrolira stroške in izvaja reklamacije.

Nova vloga špediterja: je oblikovalec logističnih sistemov; organizator in izvajalec celovite logistike; logistični manager; skrbi za oskrbovanje proizvodnje, trgovske mreže in končnih kupcev; skrbi za zniževanje logističnih stroškov; itd.

Proces preobrazbe špediterja iz klasičnega organizatorja transporta in carinskega posrednika v sodobnega organizatorja celovite logistike je v razvitem svetu že nekaj časa dejstvo, pri nas pa nujnost in prihodnost, ki se je že začela.


28

3.3 Splošni pogoji poslovanja mednarodnih špediterjev Slovenije Značilnost Splošnih pogojev poslovanja je, da se hitro prilagajajo novostim v špediterskem poslovanju. Mnoge odredbe splošnih pogojev so postale običaji oziroma viri pravnega urejanja špedicije. Splošne pogoje v svetu najpogosteje objavljajo nacionalna špediterska združenja ali trgovinske zbornice (Ogorelc 1999, 92). Splošni pogoji poslovanja so sestavljeni iz 16. pogojev in to so (GZS, 2004) in (Eurošped, 2005):

1. Veljavnost pogojev Pogodbeni stranki sta se sporazumeli o uporabi splošnih pogojev, če je špediter pisno sporočil svojemu naročitelju, da posluje po teh pogojih, naročitelj pa ni izrecno in pisno izključil njihove uporabe.

2. Ponudba

Ponudba v obliki skupne vsote, ki poleg drugega vsebuje voznino, stroške carinskega zastopanja in druge podobne izdatke, velja glede na okoliščine, ki so bile v trenutku, ko je bila ponudba dana.

3. Naročilo (dispozicija)

Naročilo vsebuje vse potrebne podatke o stvareh in njihovih lastnostih, natančna navodila glede njihove odprave in izvršitve poslov v zvezi z odpravo, kot tudi druge podatke, ki so potrebni za pravilno in pravočasno izvršitev danega naročila.

4. Prevzem in izročitev stvari

Če ni drugače dogovorjeno, lahko špediter sam popolnoma ali delno opravi prevoz stvari. Če je špediter sam opravil prevoz stvari, ima pravice in obveznosti prevoznika.

5. Prevozne in spremljajoče listine

Glede listin, ki so potrebne za prevoz stvari, lahko špediter uporabi obstoječe tipizirane listine, ki so običajni v posameznih vejah prevoza. V kolikor so v teh listinah klavzule, ki omejujejo ali izključujejo odgovornost prevoznika, špediter za te klavzule ne odgovarja.

6. Prispetje poškodovane pošiljke in postopek

Če prispe v namembni kraj pošiljka, ki je vidno poškodovana ali z vidnim kosovnim primanjkljajem, je špediter dolžan o tem brez odlašanja obvestiti naročitelja ter ukreniti vse, kar je potrebno za obvarovanje njegovih pravic proti odgovorni osebi.

7. Instradacija

Če naročilo ne vsebuje navodil o prevozni poti, o prevoznem sredstvu in načinu odprave, je špediter pooblaščen, da izbere oziroma kombinira elemente, ki bodo za naročitelja najugodnejši. Špediter je dolžan o prevzemu in odpravi stvari izdati naročitelju na njegovo zahtevo običajno špeditersko potrdilo.


29

8. Roki Špediter odgovarja za odpravni ali izročitveni rok le, če se je za to izrecno zavezal, pa še takrat le v mejah odgovornosti prevoznika in drugih udeležencev v prevozu stvari, ki jih je špediter angažiral.

9. Pregled pakiranja

Če špediter ugotovi, da stvar ni pakirana ali sicer ni pripravljena za prevoz tako, kot bi morala biti, je dolžan opozoriti naročitelja na te pomanjkljivosti.

10. Ugotavljanje količine

Špediter prevzame kosovne stvari le po številu kosov, razsute stvari pa le po navodilih naročitelja ali po prevoznih listinah. Tehtanje, merjenje in štetje stvari in tovorkov se opravlja le po naročilu ter v primeru očitne poškodbe in primanjkljaja stvari in sicer z zaračunavanjem stroškov ter dodatnega plačila.

11. Jemanje vzorcev

Špediter jemlje in odpravlja vzorce po naročiteljevem naročilu. Stroške jemanja, odprave in dodatnega plačila nosi naročitelj. Špediter odgovarja le za jemanje vzorcev iz partije stvari, ki mu je bila označena.

12. Carinjenje

V postopku carinjenja stvari nastopa špediter v imenu in na račun naročitelja. Špediter vlaga carinske listine na podlagi naročiteljevih podatkov oziroma podatkov njegovega poslovnega partnerja. Če kraj carinjenja ni določen v naročilu oziroma v predpisih, ga bo določil špediter.

13. Zavarovanje

Špediter zavaruje stvari po izrecnem naročilu za vsako posamezno odpravo. Kadar v naročilu za zavarovanje niso navedeni osebni riziki, ki naj jih zajame zavarovanje, je špediter dolžan zavarovati stvari le za osnovne transportne rizike.

14. Plačilo kot storitve in povračilo stroškov Špediter je upravičen, da za svoje storitve, opravljene tujemu naročitelju, prejme plačilo in povračilo svojih stroškov v valuti države, v kateri je sedež naročitelja ali po dogovoru v kakšni drugi valuti.

15. Odgovornost špediterja

Špediter odgovarja za delo prevoznikov in drugih izvajalcev storitev ter za izbiro prevoznika in drugih, s katerimi je v izpolnjevanju naročila sklenil pogodbo.

16. Zastavna in pridržna pravica

Za zavarovanje plačila svojih terjatev, nastalih v zvezi s špeditersko pogodbo, ima špediter zastavno pravico in pridržno pravico do stvari, ki so mu bile izrečene za odpravo, vse dokler jih ima v posesti ali dokler ima v rokah listino, ki mu omogoča razpolaganje z njimi.


30

4 PREDSTAVITEV PODJETJA GORENJE D.D. 4.1 Zgodovinski pregled razvoja podjetja11

1950 – 1960: Začetek Gorenja sega v leto 1950, kjer je v vasi na prehodu med Šaleško in Savinjsko dolino bilo ustanovljeno okrajno kovinsko podjetje. Začetno delovanje podjetja je bilo usmerjeno v izdelavo kmetijskih strojev in mehanizacije. V letu 1958 je družba začela s proizvodnjo štedilnikov na trda goriva. Temu je sledila selitev iz lesenih barak v vasi Gorenje v lastne proizvodne prostore v Velenje.

1961 – 1970: V šestdesetih letih je Gorenje razširilo proizvodnjo še na pralne stroje in hladilno-zamrzovalne aparate in v letu 1961 je sledila že uresničitev izvoza prvih 200 štedilnikov na nemški trg.

1971 – 1980: Sledila je širitev podjetja s prevzemi podjetji. Podjetje je gradilo razvoj na poslovni filozofiji »Vse za dom« in svoj program širilo v izdelavo kuhinjskega pohištva, keramike, medicinske opreme, telekomunikacije, zabavne elektronike in televizorjev. Izgrajena je bila prodajna in servisna mreža na celotnem področju Jugoslavije, kjer je sistem zaposloval preko 20.000 ljudi. Prične se gradnja lastne distribucijske mreže v Nemčiji, Avstriji, Franciji, na Danskem, v Avstraliji in Italiji.

1981 – 1990: Razvoj delovanja sistema je bil usmerjen v njegovo temeljno dejavnost, to je proizvodnja in prodaja gospodinjskih aparatov.

1991 – 1996: Skupina Gorenje se je po razpadu Jugoslavije in posledično izgube do takrat domačih trgov preusmerila v izvoz na trge zunaj območja nekdanje skupne države. Sprememba prodajne usmerjenosti je povzročila prestrukturiranje celotnega poslovnega sistema, sprememba političnega in ekonomskega sistema pa lastninsko preobrazbo. Sledil je začetek ustanavljanja družb v Vzhodni Evropi in v državah nekdanje Jugoslavije.

1997 – 2005: Krovna družba Gorenje d.d. je postala delniška družba. V poslovanje sistema se uvedejo novi tehnološki in okoljevarstveni standardi. S širitvijo obsega aktivnosti se prične krepiti prisotnost Skupine Gorenje na trgih nekdanje Jugoslavije. Sledi obdobje intenzivnih vlaganj v povečanje proizvodnih zmogljivosti, okolju prijaznejše sodobne tehnologije, novih izdelkov in novih trgov. Leta 2005 je bil dokončan prevzem češkega proizvajalca kuhalnih aparatov Mora Moravia, in s tem pričetek delokalizacije12 procesov proizvodnje.

11 Povzeto po Gorenje d.d., (2005, 11). 12 Delokalizacija (offshoring) pomeni zunanje izvajanje, torej da se procesi proizvodnje prenesejo v tujino, vendar ostajajo v sklopu podjetja.


31

4.2 Gorenje danes Skupina Gorenje v letu 2006:13 Skupino Gorenje sestavlja krovna družba Gorenje, d.d. ter 57 družb, od tega 43 v tujini. Je med največjimi slovenskimi neto izvozniki, saj izvozi 86% konsolidiranih čistih prihodkov od prodaje. Ima več kot petdesetletno tradicijo na področju izdelovanja in prodaje gospodinjskih aparatov. Je eden izmed osmih največjih proizvajalcev gospodinjskih aparatov v Evropi s 4% tržnim deležem. Letna proizvodnja in prodaja znašata 3,7 milijona velikih gospodinjskih aparatov. Prodaja poteka v več kot 70 državah sveta. Povprečno število zaposlenih v podjetju je 10.556. Vrednostna struktura prihodkov od prodaje po divizijah:

- gospodinjski aparati 83%, - notranja oprema 6%, - trgovina in storitve 11%.

Geografska vrednostna struktura prodaje velikih gospodinjskih aparatov:

- EU 57%, - Vzhodna Evropa 6%, - ostale države 6%.

SLIKA 3: GORENJE VČERAJ IN GORENJE DANES

GORENJE VČERAJ IN GORENJE DANES

13 Povzeto po http://www.gorenjegroup.com/


32

4.3 Dejavnost podjetja Firma: Gorenje, gospodinjski aparati, d.d. Skrajšano ime: Gorenje, d.d. Sedež: Partizanska 12, Velenje Dejavnost družbe: Proizvodnja, prodaja in servisiranje električnih in neelektričnih gospodinjskih ter elektrotoplotnih aparatov (hladilnikov, zamrzovalnikov, pralnih in sušilnih strojev, štedilnikov, itd.),(Gorenje d.d., 2003, 16). 4.4 Organiziranost in področje delovanja Družbe skupine Gorenje so organizirane v pet divizij (ibidem, 16): SLIKA 4 : RAZPOREDITEV GORENJA PO DIVIZIJAH


33

4.5 Strateške usmeritve14 Osnovna strateška usmeritev delovanja Skupine Gorenje je kakovostna in uravnotežena rast obsega poslovnih aktivnosti in pomembno povečanje ravni konkurenčnih sposobnosti, kar bo omogočilo njen uspešen razvoj tudi v prihodnosti. Pri uresničevanju vizije in poslanstva Skupine Gorenje bodo družbe Skupine, poleg osnovne, spoštovale naslednje strateške usmeritve:

doseganje kakovostne organske rasti prihodkov od prodaje vseh divizij zaradi rasti povprečnih prodajnih cen pri prodaji višje cenovno umeščenih izdelkov in pri uravnoteženi količinski rasti prodaje;

uresničevanje možnosti rasti obsega poslovnih aktivnosti s prevzemi zanimivih

proizvajalcev gospodinjskih aparatov v Evropi in z drugimi oblikami strateških partnerstev v vseh divizijah delovanja Skupine Gorenje;

povečevanje sposobnosti ustvarjanja dodane vrednosti z izboljševanjem prodajnega

spleta, z ustreznimi prodajnimi aktivnostmi, aktivnostmi marketinga, razvojnimi aktivnostmi, itd.;

ustvarjanje in povečevanje proizvodnih zmogljivosti izven Slovenije za proizvodnjo

izdelkov v tujih državah, pri zadržani proizvodnji 3. milijonov izdelkov lastne proizvodnje z višjo dodano vrednostjo v Sloveniji;

proizvodnja in prodaja 4,3 milijonov velikih gospodinjskih aparatov do leta 2010, od

tega 3 milijonov aparatov v Sloveniji in 1,3 milijonov aparatov izven Slovenije, skupaj z dokupi izdelkov bi naj prodaja dosegla 4,7 do 5 milijonov aparatov letno.

Našteti osnovni cilji in iz njih izhajajoče strateške usmeritve so podlaga za dosego ciljev dolgoročnega uravnoteženega delovanja posameznih družb Skupine Gorenje in Skupine kot celote. 14 Povzeto po Gorenje d.d., (2005, 30).


34

4.6 Program Servis Servis je organizirana enota v sklopu Gorenja d.d., katerega temeljna dejavnost je servisiranje gospodinjskih aparatov Gorenje. Pomeni, da se ukvarja s po-prodajnimi storitvami. Osnovna po-prodajna dejavnost je:

vzdrževanje aparatov Gorenja v garancijski in po-garancijski dobi ter distribucija originalnih rezervnih delov po vsem svetu.

Za potrebe dolgoročnega servisiranja skrbno vzdržujejo in načrtujejo potrebno zalogo rezervnih delov, kar omogoča nemoteno in hitro reagiranje, ko je potrebno opraviti servisni poseg pri vzdrževanju ali popravilu gospodinjskih aparatov Gorenje v njihovi življenjski dobi. (Gorenje Servis, 2006). Pred leti je veljalo, da so rezervni deli kot podpora delovanju gospodinjskega aparata le »nujno zlo«, ki mu ni bilo potrebno posvečati veliko pozornosti. Sedaj vemo, da lahko v močni konkurenci, s kakršno se soočajo podjetja kot je Gorenje, preživijo le tista, ki imajo popolno logistično podporo. Kupci oziroma uporabniki aparatov želijo imeti rezervni del takoj, ko ga potrebujejo. Podjetje pa mora poskrbeti, da so njihove potrebe zadovoljene kakovostno in hitro. Čas je izredno pomemben, zato se vse bolj vključujejo uspešne mednarodne špedicije, ki kakovostno in hitro opravljajo storitve. Držati se morajo zahtev »just in time supply« ali »danes naročeno, jutri dobavljeno« (Kapitler 2003, 10).


35

4.7 Potek izvoza rezervnih delov Med opravljanjem obvezne prakse v Gorenju Servis, sem se seznanila tudi s postopkom izvoza rezervnih delov ter ta potek izvoza s pomočjo zaposlenih strnila v naslednje točke:

o Sprejemanje in obdelava naročil rezervnih delov Naročila v podjetje prihajajo po faksu, pošti, z elektronsko pošto ali po telefonu. Vsako naročilo je potrebno v skladu z dogovorjenimi prodajnimi nalogi za tekoče leto pripraviti za ustrezno izvršitev. Nujno potrebni podatki, ki se vnašajo v ustrezen računalniški program so: identifikacijska številka rezervnega dela, rabat in/ali popust, način plačila in datum odpreme.

o Potrditev naročila Ko kupec pošlje naročilo, je potrebno najprej izpolniti obrazec za nova naročila, kamor vnesemo naziv in šifro prejemnika in plačnika, število originalnega naročila, indeks oziroma rabat, datum prejetja naročila, itd., nato pa referent to naročilo računalniško vnese v program. Potrjena naročila se potem, ko so že poslana kupcu, shranijo po prejemnikih, tako da je vedno možen pregled naročila določenega prejemnika.

o Priprava rezervnih delov za odpremo Po prevzemu rezervnih delov se ti uskladiščijo, kjer čakajo na t.i. potrebe. Na podlagi naročil rezervnih delov skladišče Servisa pripravi pošiljko naročenih pozicij. Rezervne dele je potrebno vzeti iz natančno tistega paletnega mesta, ki je bilo določeno na podlagi računalniškega predloga. Zahtevana količina rezervnih delov se po prejemnikih odšteje in razdeli v vozičke, zabojnike ali palete, ki so pripravljeni posebej za to opravilo. Po opravljeni delitvi rezervnih delov po posameznih prejemnikih se prične pakiranje. Običajno se pošiljka pripravlja z uporabo črtne kode.

o Odprema rezervnih delov Vse zahtevane rezervne dele zberejo na enem mestu in jih razdelijo po prejemnikih. Preden pa jih zapakirajo, je potrebno s črtnim čitalcem kode preveriti šifre rezervnih delov, da ne pride do pošiljanja napačnih rezervnih delov. Pri pakiranju morajo biti še posebno pozorni kako zapakirajo rezervne dele, da pri delu z njimi ne bi prišlo do poškodb. Na vsak karton nalepijo nalepko iz katere je razvidno: šifra in naslov kupca, namembna postaja ter številka kartona. V Servisu se prilagajajo potrebam njihovih uporabnikov in si tako prizadevajo za to, da kar najhitreje in kakovostno dostavijo naročene rezervne dele.

o Fakturiranje V posebnem računalniškem programu za fakturiranje dobi referent številko fakture, ki jo napiše na predmet. V program pa vnese številko pogodbe in potrdi; na ekranu pa se izpišejo nalogi za komisionarje. Po potrditvi teh nalogov, se izpišejo podatki za fakturo (oblika izvoza, vrsta realizacije, način plačila, odpreme, špediter, pariteta, vrsta izvoza za ECL, referenta, komentar, datum fakture in zapadlosti, podatki o pošiljki). Fakturo potem damo izpisati v potrebni količini s členitvami, paziti pa je potrebno pri kupcih, kjer je potreben preračun v ustrezno valuto in katerim zaračunavamo dodatne stroške oziroma se prizna dodaten rabat.


36

o Aviziranje odpreme in odprema Ko je pošiljka odpremljena je potrebno narediti avizo (obvestilo o odpremi). To je poseben obrazec, s katerim se prejemniku potrdi odprema pošiljke. Na tem obrazcu so podatki o pošiljki, načinu in datumu odpreme ter številko prevoznega sredstva (registrska številka kamiona, številka vagona, ime ladje in številka kontejnerja). Temu obrazcu je potrebno priložiti fakturo in členitev in se po faksu pošlje vsem navedenim na tem obrazcu.

o Vnos ECL-a Ko v špediciji dobijo številko ECL15 – a, to sporočijo referentu, odgovornemu za določenega kupca. Referent na predmet vpiše številko in datum ECL – a ter to vnese v poseben program. Možno je, da je za istega prejemnika narejenih že več faktur, vendar se pri vnosu ECL – a potrdi le tista na katero se ta ECL nanaša. Ko to naredimo, se nam na ekranu izpiše količina rezervnih delov ter bruto teža po tej fakturi. To potrdimo in količino napišemo na predmet. S tem fakturo zaključimo in je ni več možno spreminjati.

o Zavarovanje Zavarovatelj prevzema obveznost, da bo drugi pogodbeni stranki povrnil škodo, ki bi nastala kot posledica v zavarovanje prevzetega rizika, zavarovanec pa se obveže, da bo plačal dogovorjeno ceno zavarovanja. Lahko se zgodi, da prejemnik ne bo dobil blaga v takem stanju kot ga je pošiljatelj predal, zato se zavarovalnice pod določenimi pogoji pogodbeno obvežejo povrniti škodo, nastalo iz zavarovalnega rizika.

o Reklamacije Reševanje reklamacij je prav tako ena od nalog referentov izvoza. Kupec ima možnost uveljavitve reklamacije 8 dni od prejema pošiljke. Po prejemu reklamacije referent izpolni ustrezen obrazec s podatki o kupcu, navedbo fakture na katero se nanaša reklamacija, podatki o načinu odpreme in reklamiranih rezervnih delih (količina, številka kartona, cena…). Reklamacije se rešujejo v skladišču, kjer se opravi inventura ustreznih rezervnih delov, da se lahko ugotovi ali je kupec upravičen do nadomestila reklamiranih rezervnih delov.

o Izterjava plačila Za zamujena plačila se zaračunavajo zamudne obresti od dneva zapadlosti plačila do dneva plačila. Če do plačila ne pride, je potrebno denar od dolžnika izterjati. Najprej se pošlje dolžniku opomin (opozorilo), nato »rahla« grožnja, potem »trda« grožnja – lahko pomeni tudi ustavitev dobavljanja firmi, saj gre za rizik stečaja in najvišja stopnja izterjave je tožba firme.

o Kontrola pošiljk pred odpremo Občasno je potrebno opraviti tudi kontrolo določene pošiljke pred odpremo, da se preveri, če so rezervni deli ustrezno zapakirani in so pravi. Preveriti je potrebno šifro rezervnega dela, količino in kakovost pakiranja, kar je zelo pomembno v primeru reklamacije. Komisija kontrole odpre vse kartone za določenega prejemnika in prešteje vse rezervne dele in količino primerja s količino, navedeno na pakirni listi. Pregleduje tudi ali je pošiljka ustrezno zapakirana. 15 Številka ECL je zaporedna številka, pod katero je deklaracija knjižena v kontrolnik.


37

4.8 Naloge špediterja v Gorenju Servis Delovno mesto moje sogovornice je vodja špedicije v Servisu, ki se zavzema za vse spodaj naštete naloge. Povprašala sem jo o delu, ki ga opravlja, težavah, ki se pojavljajo pri tem delu, o organizaciji prevoza, itd. Gorenje ima svojo lastno špedicijo. Špedicijo opravljajo na dveh lokacijah in sicer na sedežu Gorenja - Navis logistika, ki opravlja špedicijo za gotove aparate ter na enoti Servis, kjer opravljajo špedicijo za rezervne dele. Na področju za rezervne dele je obseg nalog špedicije kar obsežen, saj se v tem oddelku opravlja veliko funkcij. V Servisu se na področju špedicije opravljajo različne naloge kot so npr.:

- ugotavljanje porekla blaga lastne proizvodnje; - tarifiranje rezervnih delov; - carinjenje, saj ima Gorenje hišno carinjenje, to pomeni, da kamionom ni treba na

carino, kar je zelo velik prihranek na času in denarju; - sklepanje pogodb pri raznih prevoznikih; - dajanje nalogov za odpremo v skladišče in navodila za posamezne pošiljke; - spremljanje carinske zakonodaje; - dnevna koordinacija z logistiko Gorenja za odpreme, ki se dolagajo gotovim aparatom; - koordinirati z referenti prodaje Servisa za odpremo pošiljk.

Sodelujejo z različnimi špediterskimi podjetji in naročujejo prevoze preko različnih špediterskih organizacij kot so npr. Intereuropa, Cargo Partner, General Logistic (GLS), Fenikssped, Schenker, DHL, UPS (United Parcel Service)…itd. Pri prevozu podjetje pripravi vso dokumentacijo, ki je potrebna za posamezno pošiljko in posreduje prevoznikom vsa potrebna navodila, da to pošiljko pripelje do določenega kupca oziroma prejemnika. Špediterjeva naloga je samo, da kvalitetno in v dogovorjenem roku preda pošiljko njihovemu prejemniku. Prejemnike oziroma kupce imajo znotraj evropske skupnosti in zunaj Evrope - v tretjem svetu, kjer je potrebno pripraviti tudi vso potrebno carinsko dokumentacijo, ki pa jo seveda pripravijo sami. Sedaj imajo tako imenovano E-carino, to pa pomeni, da lahko vso dokumentacijo pošljejo na carino preko elektronske pošte. In carinarnice so med seboj povezane tako, da dobijo s strani carine nazaj potrjeno, da je blago zapustilo evropsko ozemlje. To pa je potrebno spremljati zaradi davčne in carinske kontrole. Pošiljko spremljajo samo fakture, CMR (kamionski tovorni list) in pa SIL (je spremna izvozna listina, ki jo prevoznik vrne, ko jo carinik na določeni meji potrdi in vpiše v svoj računalnik).


38

Pri organiziranju prevoza je potrebno gledati na kvaliteto prevoza in pa seveda na stroške prevoza (da so čim nižji) ter na to, da je dostava datumsko kvalitetno in cenovno predana njihovemu kupcu. Vrste prevoza, ki se uporabljajo:

• Kamionski (tu je potrebno poleg faktur priložiti še prevoznikov dokument CMR, to je mednarodni, kamionski tovorni list);

• Vagonski (tu se uporablja dokument CIM); • Kontejnerski (pri pomorskih prevozih se uporablja Bill Of Lading, pri letalskih pa

tovorni list AWB).

Za opravljanje tega dela je potrebna najmanj višja izobrazba ali pa visoka. Potrebno je imeti izpite iz zunanje trgovine, poznati je potrebno carinsko zakonodajo, biti pooblaščen o poreklu blaga in biti pooblaščen prevoznik. Znati je potrebno aktivno angleščino, priporočljivo pa je obvladati tudi nemški jezik. Težave, ki se pojavljajo pri tem delu so, da pošiljke niso pravočasno odpremljene, da ni vseh potrjenih izvoznih dokumentov in jih je potem potrebno še naknadno pridobiti s strani carine, da pride do poškodbe pošiljk, do izgube pošiljk, reklamacije o manjkajočih izdelkih,…itd. Špediter mora svoje delo opravljati kvalitetno, zanesljivo, po vseh predpisih, ki jih zahteva davčna in carinska zakonodaja in da dela dobro za podjetje.


39

4.9 Dokumenti in listine

Špediterska pogodba: Bistvene sestavine špediterske pogodbe (Ogorelc 2004, 348):

1. Špediter sklepa prevozne pogodbe in druge pogodbe »v svojem imenu« v prevozni pogodbi nastopa špediter, ki uveljavlja svoje pravice in izpolnjuje dolžnosti iz transportnega prava in »na račun komitenta« špediter mora vse koristi in vse obveznosti iz prevozne pogodbe prenesti na komitenta. Špediter lahko postane tudi neposreden komitentov zastopnik, torej sklene prevozno pogodbo in tudi druge posle v imenu in na račun komitenta.

2. Špediter opravlja tudi druge storitve v organiziranju fizične distribucije. Te storitve

lahko razvrstimo v: - finančne (plačilo voznine, izdajanje garantnih pisem), - tehnične (pakiranje stvari), - pravne (zastopanje komitentov nasproti tretjim osebam), itd.

3. Špediter opravlja delo obrtno: za opravljeno storitev prejme plačilo. 4. Špediter organizira odpravo stvari (sklene prevozno pogodbo in opravi druge običajne

storitve) in ni prevoznik. Špediter lahko sam izvaja prevoz, če je za to registriran; v tem primeru nastopa v dvojni vlogi: kot špediter – organizator logističnega procesa in kot prevoznik – izvajalec samega prevoza.

Čeprav je špediterska pogodba povsod po svetu priznana kot samostojen pogodbeni tip, pa ni v vseh zakonodajah izrecno urejena. Kjer pa ni izrecno urejena, jo sodna praksa in teorija podrejata pod agencijsko ali komisijsko pogodbo. Tudi v slovenskem pravnem redu se pravila o komisijski in agencijski pogodbi smiselno uporabljajo za špedicijsko pogodbo. Pri špediterski pogodbi je bistveno to, da so vsi posli in dejanja, ki se jih špediter zaveže opraviti, povezani z izvedbo prevoza. Kajti prevoz je razlog, da naročitelj išče posebno strokovno znanje – znanje špediterja. Za veljavnost špediterske pogodbe oblika ni predpisana, sklene se lahko v kakršnikoli obliki, tudi ustno. V praksi se špediterska pogodba pogosto sklepa v pisni obliki in sicer na podlagi splošnih pogojev, ki jih predloži špediter. V praksi špediterji izdajajo posebne listine – potrdila špediterja, s katerimi potrjujejo prejem stvari od dvojih naročiteljev. Izdaja teh listin ni povezana s sklenitveno fazo, ampak s fazo izpolnjevanja špedicijske pogodbe. (Kranjc 2006, 70-74).


40

Špediterska dispozicija: Špediterska dispozicija, ki jo naročnik špediterskih storitev (lastnik blaga) posreduje špediterju, pomeni nalog špediterju za izvršitev določenih špediterskih poslov. Ko špediter dispozicijo sprejme in potrdi, je s tem sklenjena posamična špediterska pogodba. Dispozicija se praviloma daje pisno. Če je dana ustno ali po telefonu, mora biti pisno potrjena istega dne ali najkasneje naslednji delovni dan. Če dispozicija ni bila pisno potrjena, špediter ne odgovarja za škodljive posledice, ki bi nastale zaradi napačnega tolmačenja dispozicije. Kadar je dispozicija nejasna ali nepopolna, mora špediter od svojega naročnika zahtevati tolmačenje dispozicije in potrebna pojasnila. Dispozicija mora vsebovati vse potrebne podatke o blagu, podatke o odpremnem in namembnem kraju ter vse druge podatke, ki so potrebni za izvršitev dogovorjenih poslov. Dispoziciji je naročnik dolžan pravočasno priložiti vse potrebne dokumente za odpremo, sprejem ali prevzem blaga po zahtevah prevoznikov, carinskih, davčnih, inšpekcijskih in drugih upravnih organov. Če v dispoziciji ni drugače dogovorjeno, se šteje, da je špediter dolžan opraviti tudi carinsko posredovanje. Kadar v carinskem postopku nastopa špediter v imenu in na račun naročnika, ne odgovarja za pravilnost podatkov, ki mu jih daje naročnik, kot tudi ne prevzema obveznosti za plačilo carinskih in drugih uvoznih dajatev. V primeru, ko špediter pri carinskem posredovanju nastopa v svojem imenu in na račun naročnika, je njegova odgovornost širša, saj odgovarja tako za pravilnost podatkov kot tudi za plačilo carinskega dolga oziroma uvoznih dajatev (Jakomin in drugi 2006, 127-128).

Transportna dokumentacija: Dokumenti v fizični distribuciji imajo velik finančni in komercialni pomen. Listine v večini primerov nadomeščajo pogodbo med izvajalcem in uporabnikom transportnih storitev, v mednarodni menjavi služijo za črpanje akreditiva, z nekaterimi (pomorski konosament, FBL – FIATA Combined Transport Bill of Lading) se lahko ponaša lastninska pravica na blagu in druge pravice. Transportno logistično dokumentacijo lahko razvrstimo v tri skupine:

1. listine, ki jih izpolnjujejo uporabniki logističnih storitev (npr. tovorni list v železniškem transportu);

2. listine v transportnih panogah, ki jih za svoje komitente izpolnjujejo organizatorji transporta (npr. konosament izpolni transportni agent);

3. listine, ki jih izdajajo in izpolnjujejo logistična podjetja sama (npr. špediterska potrdila).

Transportni dokumenti predstavljajo za kupca zagotovilo, da bodo izpolnjeni pogoji prodajne pogodbe, za prodajalca pa pomenijo dokazilo za izplačilo kupnine. Transportne listine se izdajajo ob sklepanju prevozne pogodbe ali takrat, kadar je blago naloženo na transportno sredstvo oziroma predano v prevoz (Ogorelc 1999, 149-150).


41

Konosament (nakladnica): Listina v pomorskem transportu za prevoz blaga se imenuje nakladnica – konosament, a najpogosteje se imenuje v angleškem jeziku ''Bill Of Lading''. Ladjar jo mora izdati po končanem natovarjanju. Nakladnica je listina, s katero ladjar potrjuje, da je prevzel za prevoz določeno pošiljko v ustreznem stanju, označeno z znaki razpoznavanja. Z listino se ladjar obveže, da pošiljko prepelje do kraja, označenega v nakladnici in da v času prevoza blago zaščiti pred poškodbami ali izgubo in ga preda v stanju, v kakršnem je prevzel pošiljko. Nakladnica brez pripomb o stanju vsebine blaga in embalaže se imenuje čista nakladnica, če so kakšne pripombe, pa se imenuje nečista nakladnica. Nakladnica ima pomen vrednostnega papirja, ki se lahko prenese z ene osebe na drugo, z njo se lahko trguje (Žvikart 2001, 102). Poznamo več vrst nakladnic (ibidem 2001, 103):

Nakladnica »sprejeta za naložitev«: s to nakladnico ladjar potrjuje, da je prevzel tovor za naložitev in da ga bo prepeljal s prvo ladjo, ki bo plula v določeno smer.

Nakladnica »naložena na ladjo«:: s to nakladnico ladjar potrjuje, da je tovor naložil in navedel v njej ime ladjarja in čas natovarjanja.

Nakladnica »na ime«: glasi se na ime, kateri se preda tovor v določeni luki. Ta nakladnica se ne more prenesti na drugo osebo niti z indosamentom (prenosna izjava).

Nakladnica »po naročilu«: ta se prenese z indosamentom in se najpogosteje uporablja v praksi.

Nakladnica »na prinositelja«: se prenese s predajo. »Direktna nakladnica«: ladjar prevzame celoten transport, odgovoren je za izbor in za

delo drugih voznikov, ki jih vključi v prevoz blaga na posameznem delu prevoza. »Neprenosljiva nakladnica«: glasi se na ime, je neprenosljiva in se ne more niti s

cesijo (odstopna listina) odstopiti drugi osebi. Uporablja se, ko se želi prepričati, da se blago prevzame ali se njegovo lastništvo prenese na drugega.

Nakladnica ima napisane te podatke (ibidem 2001, 103):

podjetje, ime in sedež oziroma ime in bivanje ladjarja, ki izda nakladnico; ime oziroma druge podatke o identiteti ladjarja; podjetje – naziv in sedež oziroma ime in bivanje prejemnika ali oznaka prinesitelja; luka določitve; podjetje – naziv in sedež oziroma ime in bivanje ladjarja; količina tovora (število komadov), teža enote mere (vrsta tovora); vrsta tovora in oznake na njem; stanje tovora ali njegove enote; določba o voznini; mesto in dan natovarjanja in izdaja nakladnice.


42

Tovorni list: Tovorni list ima v vseh vejah prevoza dve osnovni funkciji:

- dokazuje obstoj in vsebino prevozne pogodbe, - dokazuje, kaj je prevoznik prejel od pošiljatelja za prevoz.

Tovorni list se izda ob sprejemu blaga za prevoz. Izdaja tovornega lista sodi v izpolnitveno fazo. Ker se v tovorni list ne vpisujejo samo podatki o stvari prejeti na prevoz, ampak tudi sestavine, ki so obenem sestavine prevozne pogodbe, se utemeljeno postavlja vprašanje o razmerju med tovornim listom in prevozno pogodbo. Tovorni list je dokaz, da je bila sklenjena prevozna pogodba z določeno vsebino. Pogodbene obveznosti ne izhajajo iz tovornega lista, ampak iz pogodbe. S tovornim listom se le dokazujeta njen obstoj in vsebina. Tovorni list se izda ob sprejemu stvari za prevoz. Osnovna funkcija tovornega lista je, da služi kot dokaz o tem, kaj je prevoznik sprejel na prevoz (vrsta in količina stvari) in v kašnem stanju so sprejete stvari. Pošiljatelj lahko zahteva od prevoznika, da mu izda tovorni list ali potrdilo o prevzemu za prevoz. Tovorni list se običajno izda v treh izvodih. Posamezni izvodi nimajo funkcije kopije, ampak se vsak izvod šteje kot original in ima določen pomen. En izvod prejme pošiljatelj. Dva izvoda prejme ob izdaji prevoznik. Enega od njiju po končanem prevozu prevoznik izroči skupaj s pošiljko prejemniku. Tretji izvod zadrži prevoznik. Na izvodih tovornega lista je običajno označeno, komu je posamezni izvod namenjen – za pošiljatelja, za prevoznika, za prejemnika (Kranjc 2006, 24-27). Pošiljatelj ima med prevozom, dokler ima tovorni list, pravico razpolaganja s tovorom in sicer lahko zahteva (Jakomin in drugi 2006, 65).

- da se ustavi prevoz tovora, - da se odloži izročitev tovora prejemniku, - da se tovor izroči v drugem namembnem kraju, - da se tovor izroči pošiljatelju ali drugemu prejemniku, ki ni določen v prevozni

pogodbi ali tovornem listu, - da se tovor vrne v odpravni kraj.

Poznamo naslednje mednarodne tovorne liste (Špec, Turk 2000, 257):

- CIM železniški, vagonski, - CMR cestni, kamionski, - AWB letalski in - B/L ladijski.

Druga dokumentacija, ki se tudi uporablja v špediciji je (ibidem, 256-257): Carinski račun, carinska deklaracija, SIL – spremna izvozna listina, špeditersko potrdilo, zavarovalna polica za transportno zavarovanje in kreditno zavarovanje, če je potrebno, spričevala o izvoru blaga (če ga kupec zahteva), specifikacije blaga, itd.


43

5 SKLEP V diplomskem delu smo si zastavili cilje, z namenom da bi jih uspešno izpolnili. Kot prvi cilj smo si zastavili podrobneje spoznati špedicijsko dejavnost in pojme, ki se v špediciji uporabljajo. S pomočjo domače in tuje literature smo našteli nekaj definicij špedicije ter opisali pojme. Špediterska dejavnost opravlja funkcije organizacije in koordinacije v procesu gibanja blaga od proizvajalca do kupca. To je dejavnost, ki zagotavlja in organizira vrsto dejavnosti, ki so s tem povezane: prevoz, skladiščenje, pakiranje, zavarovanje,itd. Špediter mora izbrati najugodnejše transportne poti in najprimernejše opcije. Ne imenujejo jih brez vzroka »arhitekti prevoza«, saj so zelo pomemben člen v blagovni menjavi iz države v državo. Špediterska dejavnost se v osnovi deli na notranjo in mednarodno špedicijo, pri čemer se notranja ukvarja izključno z organizacijo odprave in sprejetjem blaga znotraj meje ene države, mednarodna pa se ukvarja izključno z organizacijo odprave blaga iz ene države v drugo, bodisi v uvozu, izvozu ali v tranzitu blaga. Za drugi cilj smo si zadali predstavitev nalog, pravic in obveznosti špediterjev. Vsak špediter mora pri svojem delu opravljati naloge, ki se od njega zahtevajo; poznati obveznosti, ki jih mora izpolnjevati in se tudi zavedati svojih pravic. Vloga špediterja je v gospodarstvu zelo pomembna, saj razbremeni naročnika od vrste del in opravil v zvezi z odpremo ali dostavo blaga. To delo pa bo špediter opravljal uspešno le, če bo dovolj strokovno usposobljen. Prav tako mora tudi naročnik poznati sposobnosti špediterja. Zato mora vsak špediter pred opravljanjem tega poklica imeti primerno izobrazbo ter opravljene določene izpite iz zunanje trgovine, znati pa mora tudi tuje jezike. Tretji cilj je bil poudariti značilnosti slovenskih špediterjev. Slovenski špediterji imajo razmeroma šibko vlogo in slab položaj na evropskem logističnem trgu. Z vstopom Slovenije v EU so slovenski špediterji takoj začutili negativne posledice, saj ni več potreb po carinskih storitvah na mejah z Avstrijo, Italijo in Madžarsko. Ostala je le meja s Hrvaško. To je povzročilo ukinitev špediterskih poslovalnic na mejah z EU. Carinskih posrednikov pa je tako po vstopu Slovenije v EU postalo preveč Naslednji cilj je bila predstavitev pogojev poslovanja mednarodnih špediterjev Slovenije, katerih glavna značilnost je, da se hitro prilagajajo novostim in špediterskem poslovanju ter predstavitev organizacije združenja špediterjev FIATA, ki predstavlja pravo industrijo, saj združuje več tisoč špediterskih podjetij, ki skupaj zaposlujejo na milijone ljudi iz več kot 100 držav. Je največja nevladna organizacija na področju špediterske dejavnosti.


44

Predstavili smo tudi izbrano podjetje Gorenje d.d., ki je eno izmed zelo uspešnih slovenskih podjetij, na kar kažejo predvsem dobri poslovni rezultati ter program Servis, kjer vzdržujejo in servisirajo gospodinjske aparate Gorenje, pripravljajo servisno dokumentacijo in kataloge rezervnih delov, izobražujejo in usposabljajo serviserje, nudijo strokovno pomoč porabnikom in jih oskrbujejo z rezervnimi deli. Kot zadnji cilj pa smo si zastavili raziskati kako poteka špedicijska dejavnost v podjetju Gorenje Servis, kakšni prevozi se uporabljajo ter katere listine in dokumenti se pojavljajo, kar smo tudi dosegli s pomočjo informacij od zaposlenih v Servisu. Na koncu lahko trdimo, da smo vse zastavljene cilje tudi dosegli. Vesela sem, da sem bolj podrobno spoznala delo špediterja in špedicije, kot prav tako druge pomembne značilnosti; zato lahko tudi trdim, da je delo špediterja vse prej kot enostavno.


45

6 POVZETEK V diplomskem delu smo predstavili špedicijsko dejavnost ter kako poteka v slovenskem podjetju Gorenje Servis. Špedicijska dejavnost ima velik pomen za slovensko gospodarstvo in brez nje, bi podjetja marsikateri posel težko izpeljala. Spoznali smo naloge in obveznosti špediterjev in na ta način ugotovili kako kompleksno in pestro je delo špediterja. Špediter je odgovoren, da v vseh poslih zastopa interese naročnika in da pride blago od prodajalca do kupca čim hitreje in brez poškodb. Opredelili smo značilnosti tako slovenskih kot evropskih špediterjev. Seznanili smo se tudi s Splošnimi pogoji poslovanja mednarodnih špediterjev Slovenije. Pozornost pa smo posvetili tudi Združenju špediterjev FIATA. Predstavili smo podjetje Gorenje d.d., katerega temeljna dejavnost je distribucija in servisiranje proizvodov bele tehnike (gospodinjskih aparatov). S pomočjo zaposlenih na Servisu smo opisali potek izvoza rezervnih delov ter se bolj podrobneje ustavili pri dejavnosti špedicije in nalogah špediterja v Gorenju Servis. Prav tako smo opisali zgodovinski pregled Gorenja ter kako deluje danes. Posebno pozornost pa smo posvetili tudi dokumentom, ki se uporabljajo v špediciji. Ključne besede: Gorenje Servis, špedicijska dejavnost, špediterji, Splošni pogoji poslovanja mednarodnih špediterjev Slovenije, FIATA (Mednarodno združenje špediterskih organizacij), izvoz rezervnih delov, dokumenti. SUMMARY In this diploma we have presented a forwarding activity and how it runs in the Slovenian company Gorenje Servis. Forwarding activity has a big meaning for Slovenian economy and without that, it would be hard for the companies to accomplish the business. We met assignments and obligations of forwarding agents and in that way we found out how complicated and variegated is a forwarding agents work. A forwarding agent is responsible that in every business he represents the interests of a client and that the merchandise comes from salesman to buyer as soon as possible and without damage. We have defined the characteristics of both Slovene and European forwarding agents. We have acquainted ourselves with General Slovenian International forwarders conditions. The attention was also given to International Federation of Freight Forwarders Associations. We have presented the company Gorenje, whose principal sphere of activity is distribution and service of domestic appliances. With some help from people who work in Servis, we have described export process of spare parts and more particular we stopped at forwarding activity and assignments of forwarding agent in Gorenje Servis. We have also described a historical review of Gorenje and also how it works today. The due attention was also given to documents which are used in a forwarding activity. Key words: Gorenje Servis, forwarding activity, forwarding agents, General Slovenian International forwarders conditions, FIATA (International Federation of Freight Forwarders Associations), export of spare parts, documents.


46

7 SEZNAM LITERATURE IN VIROV 7.1 Seznam literature

1. Brandenburg H., A. Grell, J. Gutermuth, D. Oelfke, W. Oelfke, S. Waschkau. (2006). Guterverkehr – Spedition – Logistik: Leistungserstellung in Spedition und Logistik.

2. Dubrovski, Drago. (2006). Management mednarodnega poslovanja. Koper: Fakulteta za

management.

3. Jakomin, Igor, in Milan Jelenc, in Patrick Vlačič. (2006). Temelji poslovanja špedicije. Portorož: Fakulteta za pomorstvo in promet.

4. Kranjc, Vesna. (2006). Transportno pravo. Maribor: Pravna fakulteta

5. Oblak, Henrik. (1997). Mednarodna poslovna logistika. Maribor: Ekonomsko-poslovna

fakulteta.

6. Ogorelc, Anton. (1998). Logistične spremljevalne dejavnosti in transportno zavarovanje. Zapiski predavanj pri predmetu špedicija, 3. spremenjena in dopolnjena izdaja. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.

7. Ogorelc, Anton. (1999). Mednarodne logistične storitve. Maribor: Studio Linea.

8. Ogorelc, Anton. (2004). Mednarodni transport in logistika. Maribor: Ekonomsko-

poslovna fakulteta.

9. Ogorelc, Anton, in Klavdij Logožar. (2002). Poglavja iz poslovne logistike. Študijsko gradivo za predmet Organiziranje logističnih procesov. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.

10. Špec, Emil, in Franc Turk. (2000). Priročnik o zunanjetrgovinskem poslovanju. Velenje:

Gorenje d.d.

11. Zelenika, Ratko. (2006a). Multimodalni prometni sustavi. Rijeka: Ekonomska fakulteta.

12. Zelenika, Ratko. (2006b). Pravo multimodalnoga prometa. Rijeka: Ekonomska fakulteta.

13. Zelenika, Ratko. (2005). Temelji logističke špedicije. Rijeka: Ekonomska fakulteta.

14. Zelenika, Ratko. (2001). Špediterovo pravo. Rijeka: Ekonomska fakulteta.

15. Žvikart, Branko. (2001). Mednarodna špedicija. Maribor: samozaložba.


47

7.2 Seznam virov 1. Eurošped. (2005). Veljavnost pogojev. [online]. Dostopno na:

http://www.ordertransport.com/pogoji.php [24.11.2007].

2. FIATA. (2005). Federation Internationale des Associations de Transitaires et Assimiles. [online]. Dostopno na: http://www.fiata.com/ [24.11. 2007].

3. Gorenje. (2003). Letno poročilo družbe Gorenje d.d. in konsolidirano letno poročilo

Skupine Gorenje 2003. 4. Gorenje. (2005). Letno poročilo družbe Gorenje d.d., 2005.

5. Gorenje. http://www.gorenjegroup.com/

6. Gorenje. (2006). Servis. [online]. Dostopno na: http://www.gorenje.si/445

[24.11.2007]

7. GZS. Gospodarska zbornica Slovenije. (2004). Splošni pogoji poslovanja mednarodnih špediterjev Slovenije. Dostopno na: http://www.gzs.si/slo/panoge/zdruzenje_za_promet_in_zveze/sekcija_spediterjev_in_skladiscnikov/splosni_pogoji_poslovanja_mednarodnih_spediterjev_slovenije [23.11.2007].

8. Informacije zaposlenih na izvozu in uvozu Gorenja Servis

9. Jelenc, Milan. (januar, 1999). Nove zasnove logističnih procesov. Gospodarski vestnik.

[online]. Dostopno na: http://www.sbaza.net/clanek_html.php?url_clanka=clanki_sb1%2Ffg%2Fnove_zasn_log_procesov.sb&vsebina_replace=fg [23.11.2007].

10. Jelenc, Milan. (28.09.2000). Špedicija: Šibka vloga in slab položaj špediterjev v EU.

Gospodarski vestnik 39: 104

11. Kapitler, Antloga, Natalija. (2003). Logistika originalnih rezervnih delov podjetja Gorenje. Dostopno na: http://www.gorenjegroup.com/filelib/strokovni_prispevki/gib1003_logistika1.pdf [25.11.2007]

12. Stupica, Žiga. (2004). Uvozne in izvozne dajatve pri špedicijskih poslih. [online]. Ekskluzivno gradivo. Dostopno na: http://dajatve.com/podrobnoPrirocnikFebruar2003.htm [23.11.2007].

13. Vouk, Tomaž. (29.10.2001). Špedicija: Preobrazba iz špediterja v sodobnega logista.

Gospodarski vestnik 44: 13.


48

8 PRILOGE PRILOGA 1: KAMIONSKI TOVORNI LIST


49

PRILOGA 2: POMORSKI TOVORNI LIST


50

PRILOGA 3: LETALSKI PREVOZNI LIST


51

PRILOGA 4: SPREMNA IZVOZNA LISTINA


52

PRILOGA 5: DOKUMENT ZA HITRO POŠTO UPS


53

PRILOGA 6: PREVOZNO POTRDILO ZA HITRO POŠTO GLS

Documents

ŠPEDICIJA V PODJETJU GORENJE d.d