Renesansa 2 Hermes Prezentacija Botticelli

8/16/2019 Renesansa 2 Hermes Prezentacija Botticelli

1/19

Skrivnosti Hermesa Trismegista: Corpus Hermeticum

s posebnim poudarkom na petem traktatu:

Hermesov pogovor s sinom Tatom: nevidni Bog je popolnoma viden


2/19

Hermes in hermetizem

• Hermes (Merkur), grški/rimski bog, znan kot sel bogov,

s krilci na nogah in glasniško ter obenem čarobno palico – kaducejem (srečali smo ga ţe na Botticellijevi Primaveri );velja tudi za boga trgovcev, varuha poti in popotnikov,

vodnika duš v podzemlje ter boga pisave in skrivnih znanj. Njegov egipčanski ustreznik je bog Thoth.

• Hermetizem je v oţjem pomenu je “skrivni nauk”, ki ga učizbirka filozofsko-teoloških traktatov s skupnim naslovomCorpus Hermeticum. Hermetizem v tem pomenu ni

okultizem, tudi magija ni njegovo bistvo – temveč jeskrivni in obenem razodeti nauk o najvišjem Duhu, Umu,Bogu, ki ustvarja in preţema svet, vesolje.

• Hermetizem je vrsta gnoze (gr. gnosis = spoznanje), tj.celostnega spoznanja, ki vključuje védenje, videnje in

občutje. • Gnoza je širši pojem od zgodnjekrščanskega gnosticizma

(hermetični spisi ne omenjajo Kristusa). Hermetizem je“optimistična gnoza”, ki v svetu/vesolju vidi boţjerazodevanje, ne pa temno in zlo stvaritev padlih angelov,

kot beremo v nekaterih drugih gnostičnih rokopisih.

(Več o tem gl. M. Uršič, Gnostični eseji , 1994).

Giambologna,

Hermes (ali Merkur ),

1564, bron, 117 cm,Bargello, Firence.


3/19

Corpus Hermeticum

• Corpus Hermeticum je zbirka (dob. “telo”) 19 filozofsko-

teoloških rokopisov, tj. razprav (traktatov), ki jo jeplatonski filozof Marsilio Ficino prevedel leta 1464 izgrščine v latinščino po naročilu vladarja Firenc, “očetamesta” Cosima de‟ Medici.

• Zbirko je naslovil Pimander , gr. Pojmandres, “pastir”(duš), ki nastopa v I. traktatu kot utelešenje “Umanajvišje moči”. Celoten lat. naslov se glasi: MercuriiTrismegisti Pimander seu de potestate et sapientia Dei .

• Renesančniki so bili prepričani, da je v teh rokopisihzapisana davna egipčanska “pristna modrost” ( prisca

philosophia in/ali theologia), izročilo “trikrat največjega” (trismegista) boga Thotha-Hermesa. Do konca 15. st.

je Corpus Hermeticum doţivel kar 16 izdaj.

• Na začetku 17. st. je jezuit Izak Casaubon s filološkoanalizo dokazal, da je Corpus Hermeticum nastal

mnogo pozneje, kot so mislili renesančniki, namreč po Kristusu, saj vsebuje izraze, ki so nastali šele v pozniantiki. Prava datacija je nekje med 1. in 3. st. n. š.

Corpus Hermeticum,

naslovnica slovenske izdaje,

prevod Pavel Češarek,spremna beseda Igor Škamperle,

Hieron, Nova revija,Ljubljana, 2001.


4/19

Sestav spisov in nastopajoče osebe

Hermetizem, zbornik,

izšel v Poligrafih, 1996,ur. Igor Škamperle;

med prev. besedili tudi:

Govor na gori (XIII.traktat) in Tabula

smaragdina.

• Torej, zbirko Corpus Hermeticum sestavlja 18 krajših,zgoščenih traktatov, deloma v obliki platonskih dialogov,

h katerim je dodan daljši traktat Asklepij .• Vplivi: platonizem, gnosticizem, solarni kulti in nasploh

filozofsko-teološki monizem. Kristus ni nikjer omenjen,vendar beremo o “svetleči besedi”, ki je izšla iz Uma kot“Boţji Sin”.

• Osebe, ki nastopajo v Corpusu:1. Hermes Trismegist, “Trikrat Véliki Hermes” oziroma

Thoth, v XV. traktatu imenovan tudi “modrec predfaraoni”

2. Pojmandres, “Um najvišje moči” 3. Asklepij, Hermesov učenec (sicer gr. bog zdravilstva) 4. Tat, “Hermesov sin” in učenec

5. Amon, “egipčanski kralj” • Spis Asklepij je bil znan na zahodu ţe v srednjem veku,

predvsem ker ga je kritiziral sv. Avguštin (4.–5. st.), ki jeostro zavračal poglavje “Človek kot oblikovalec bogov”,češ da gre za malikovalstvo. Asklepija omenjata tudiTeodorik iz Chartresa (12. st.) in Albert Veliki (13. st.);

verjetno ga je poznal tudi Nikolaj Kuzanski (15. st.).


5/19

Asklepij (ali Sermo perfectus, “Popoln govor”), nekaj citatov:

• (1) “Vse je del enega ali eno je vse.”

• (6) “Zato, Asklepij, je človek velik čudeţ; bitje, ki zasluţičaščenje in spoštovanje. Kajti človek prestopi v boţjo naravo,kakor da bi bil sam bog […] Vsem drugim bitjem, s katerimičlovek prepoznava povezanost v nebeški urejenosti, sezaveţe z ljubeznijo; občudujoče gleda v nebo. Tako je poloţenv sredo, na srečnejše mesto, da ljubi bitja, ki so pod njim, in danjega ljubijo bitja, ki so nad njim.”

• (8) “Ker je [Bog] velik in dober, je hotel, da obstaja nekdo, ki bilahko opazoval njega, ki ga je bil ustvaril iz sebe – in takoj jeustvaril človeka, posnemovalca razuma in skrbnosti.”

• (10) “Gospodar večnosti je prvi bog, drugi je kozmos, tretjičlovek.”

• (12) “Snov […] ponuja izredno plodovito naročje za spočetje.”

• (17) “Duh pa giblje in vodi vse pojavne oblike v kozmosu …” • (20) “Očeta in Gospodarja vseh stvari se ne da imenovati z

enim samim imenom, pa četudi je sestavljeno iz mnogih; jebrez imen oziroma nosi vsa imena, ker je Edini in Vse, tako da

se mora vse poimenovati z njegovim imenom ali pa moramo

njega poimenovati z imenom vsega.” (Vsi poudarki: M. U.)

Leonardo da Vinci:

Janez Krstnik , 1516,

Louvre, Pariz.


6/19

Pimander , Hermesova vizija Uma

Na začetku I. traktata, Pimandra, beremo:

• “Ko sem se nekoč poglobil v premišljevanje obivajočem in je moje razmišljanje šinilo v višine, je moje čutno zaznavanje oslabelo kakor pri ljudeh,ki se jih loteva zaspanost zaradi sitosti ali telesne

utrujenosti; zazdelo se mi je, da se je pojavilo

ogromno bitje neskončne velikosti, me poklicalopo imenu in mi reklo: „Kaj ţeliš slišati in videti ter

z umevanjem spoznati in zvedeti?‟ Vprašal sem:„Kdo si ti?‟ „Jaz,‟ pravi, „sem Pojmandres, Um najvišjemoči; vem, kaj ţeliš in povsod ti stojim ob strani.‟ […]

Ko je to rekel, je spremenil podobo in v trenutku

se mi je vse razodelo. Imel sem brezmejno videnje:

vse je postalo svetloba, jasna in vesela, in ko sem jo

gledal, sem jo vzljubil. Polagoma pa se je prikradlatema in silila navzdol …”

William Blake:

Nosilec luči,

pred padcem,

ok. 1800.


7/19

Corpus Hermeticum, V. traktat

Hermesov pogovor s sinom Tatom:

nevidni Bog je popolnoma viden

• V tej kratki, a zelo zgoščeni in duhovno bogati razpravi gre zavprašanje vidnosti in spoznavnosti Boga: ali je Bog viden in tudisam prisoten v svetu (kozmosu, stvarstvu) – ali pa je onstran svetain se v svetu razodeva kot stvarnik?

• Gre za staro, “večno” filozofsko-teološko dilemo, ali je resničenpanteizem: Bog je v svetu (“imanentizem”) – ali (mono)teizem:

Bog je onstran sveta (“transcendentizem”). • To ni samo neka teoretska dilema, ampak temeljno ţivljenjsko,eksistencialno vprašanje: kje je moje pravo “domovanje”, kaj je cilj,smisel, telos moje duše – sem doma “tu” ali “tam”, v tem svetu,ţivljenju, ali v onem, po smrti, v onstranskem večnem ţivljenju?Najprej pa se moram seveda vprašati, ali je ta alternativa splohnujna, je ali neizogibna?

• Hermes v V. traktatu niha med obema naukoma, nagiblje se kpanteizmu, vendar se ne izreče povsem zanj. Bog/Duh je oboje:očiten in skrit, imanenten in transcendenten. Podobne teistično-panteistične poudarke najdemo tudi v XI., XII., XVI. traktatu indeloma, kot smo ţe videli, v Asklepiju.

V knjigi

O renesančni lepoti ,

poglavju z naslovom

“Vse je v tebi,vse izhaja po tebi”

obravnavam petitraktat glede na

dilemo med

teizmom in

panteizmom

(str. 185-205).


8/19

Hermes o vidnem in nevidnem

planet Neptun

Odlomek iz 1. pogl. V. traktata

Hermes Trismegist govori sinu Tatu:

“… to, kar se večini zdi nevidno, bo tebi postalo povsem vidno. Ne bi namreč večnoobstajalo, če ne bi bilo nevidno. Kajti vse, kar se je pojavilo, je nastalo, ker je pačnekoč postalo vidno. Nevidno pa je večno […] čeprav je sámo nevidno, ker je večno,vse druge stvari napravi vidne. Kar druge stvari napravi vidne, se sámo ne pokaţe[…] ni predmet predstave, vendar napravi vse drugo predstavljivo.”

“Solza Neba” (na Zemlji)


9/19

Umevanje vidi nevidno, kakor v zrcalu …

Zvezdni prah, posnet

skozi teleskop Hubble

Naše oči lahko vidijo Sonce le skozi zatemnjene leče –

pri zrenju Boga pa so duhovne “leče” sanje, onstranskavidenja, spremenjena stanja zavesti …

Odlomek iz 2. pogl. V. traktata:

Hermes: “Zgolj umevanje namreč vidi nevidno, ker jetudi sámo nevidno. Če boš zmogel, se bo pokazaloočem uma, Tat; kajti Gospod se dareţljivo pojavlja povsem kozmosu. Ali zmoreš videti svoje mišljenje in gazgrabiti z rokami? Ali zmoreš zreti boţjo podobo? Če pa

je zate nevidno celó to, kar je v tebi, kako bi potem

lahko s svojimi očmi videl njega?”


10/19

Kdo ohranja urejenost kozmosa?

Planet Saturn (zgoraj) in

njegova luna Diona (spodaj),

posnetki sonde Voyager

Odlomek iz 3. pogl. V. traktata:Hermes: “Če hočeš videti Boga, opazujSonce, opazuj gibanje Lune, opazuj

urejenost zvezd. Kdo je, ki ohranja

urejenost? … Kdo je, ki je vsaki zvezdidoločil način in obseg njene tirnice?”

Odlomek iz 20. pogl. XII. traktata:

Hermes: “Bog, ki je delovanje in moč, je okrog vsega in vse preveva. In ničteţavnega ni prepoznati Boga, sin moj.Če pa ga hočeš preučevati, opazujurejenost kozmosa in lepoto urejenosti.”


11/19

Stvarstvo podrejeno Stvarniku …?

“Stebri stvarjenja”, rojevanje zvezd v Orlovimeglici (6500 svetlobnih let daleč); spodajsta detajl in panorama meglice (v infrardeči

svetlobi, rdeča je dodana), vir: teleskopHubble, v orbiti nad Zemljo

Odlomek iz 4. poglavja V. traktata:

Hermes: “Ozvezdje Medvedke, ki se

obrača okoli sebe in s sabo vrti veskozmos – kdo ima to orodje? Kdo jepostavil meje morju? Kdo je postavil

Zemljo na njeno mesto? Je namrečnekdo, Tat, ki je Stvarnik in Gospodar

vsega tega.”

Odlomek iz XIV. traktata:

Hermes piše Asklepiju: “Stvarnik nemore obstajati brez stvarstva. Vsak

izmed njiju je isti pojav. Zato tudi ne

moreta biti ločena drug od drugega,saj bi bila ločena od sebe. […]Ustvarjajoči Bog je tisti, ki je prvi,nastajajoče tisto, kar sledi, karkoli jeţe. […] Njemu v slavo samo eno: to,da ustvarja; in stvarjenje je za Boga

kot telo.”


12/19

“Ugledati vse to v enem samem hipu”

“Skrinjica draguljev”: kopica svetlihzvezd, oddaljena pribliţno 8000 SL

(svetlobnih let)


Hermes: “O, če bi ti lahko zrasla krila, da bipoletel v zrak in med zemljo in nebom videl

trdno gmoto zemlje, širna vodovja morja,veletoke rek, prosto gibanje zraka,

predirajočo moč ognja, zvezdne tirnice,hitrost nebesnega svoda in njegovo vrtenje

okoli iste osi! Kakšno blaţeno zrenje, sinmoj, ugledati vse to v enem samem hipu,negibno v gibanju in nevidno – s tem, karustvarja – v vidnem! To je urejenost kozmosain to je kozmos urejenosti.”


13/19

“Kdo je očrtal oči?”

Leonardo da Vinci:

Angelovo oko, detajl s

slike Marija v skalni

votlini , 1508, Narodna

galerija, London.


Hermes: “Če ţeliš doţiveti zrenje tudi skozi

umrljiva bitja na zemlji in v globočinah,pomisli, sin moj, da je človek ustvarjen vmaterinem telesu, natančno preišči umetnoststvaritve in spoznaj, kdo je, ki je ustvaril to

lepo in boţjo podobo človeka. Kdo je očrtaloči? Kdo je napravil luknje za nosnici inušesa? Kdo je odprl usta? ...”

dve Leonardovi anatomski risbi


14/19

Vesoljna Mati

Leonardo da Vinci,

Marija v skalni votlini , 1508,Narodna galerija, London,

izrez.


Hermes: “Poglej, koliko veščin je bilo potrebnihza eno samo snov, koliko dela vloţenega ven sam osnutek, toda vse je čudovito insorazmerno, čeprav se razlikuje med seboj.Kdo je vse to naredil? Katera mati, kateri oče,če ne ravno nevidni Bog, ki je vse ustvaril posvoji volji.”


15/19

Stvaritev in stvarnik

“Einsteinov kriţ”:četverna slika

istega kvazarjazaradi gravitacije

galaksije v sredini

Zvezdna

(“planetarna”)

meglica Eskimo


Hermes: “Nihče ne trdi, da bi kak kip ali slika nastalabrez kiparja ali slikarja; ta stvaritev pa naj bi nastala

brez svojega ustvarjalca? Kakšna velika slepota,kakšna velika brezboţnost, kakšna velika nespamet!”


16/19

“Ničesar ni, kar ni on sam”

Zvezdna meglica “Mačje oko”(skozi teleskop Hubble)


Hermes: “Če me siliš, naj rečem še kajdrznejšega: njegovo [boţje] bistvo je, davse oplaja in rojeva. In kakor ni mogoče,da brez povzročitelja kaj nastane, tako

je tudi on lahko večen samo tedaj, če vvečnosti ustvarja vse na nebu, v zraku,na zemlji, v globočini, v vsakem delu

kozmosa, v vsakem delu vsega, vbivajočem in nebivajočem. V vsemkozmosu namreč ni ničesar, kar ni onsam. On sam je bivajoče in nebivajoče.Kajti bivajoče je storil vidno, nebivajočepa nosi v sebi.”


17/19

“Vse je v tebi, vse izhaja po tebi”

“Zvezdno oko”, meglica Spirala(Helix nebula, NGC 7293),

oddaljena pribliţno 400 SL


Hermes: “On je Bog, vzvišen nad vsakimimenom, je neviden in popolnoma viden.Tega Boga, ki se ga ne da videti z očmi, selahko doume z umom; je brez telesa in ima

veliko teles, ali bolje: ima vsa telesa.

Ničesar ni, kar ni on; kajti vse, kar je, je tudion, in zato ima vsa imena, ker vse izvira iz

enega Očeta; in zato nima nobenegaimena, ker je oče vsemu. – Kako te torejhvaliti, naj govorim o tebi ali s tabo? In kam

naj pogledam, ko te slavim: gor, dol, noter,

ven? Kar zadeva tebe, ni nobene smeri,

nobenega kraja, nobenega drugega bitja.

Vse je v tebi, vse izhaja po tebi. Vse daješin nič ne dobivaš. Vse imaš in ničesar ni,česar nimaš.”


18/19

“Ti si, kar sem jaz”

Yves Klein: Monochrome I.

Odlomek iz zadnjega, 11. poglavja V.

traktata v zbirki Corpus Hermeticum:

Hermes: “Kdaj naj te opevam? Pri tebi nimoč najti nobene ure in nobenega časa.In čemú bi te opeval? Zaradi tistega, karsi ustvaril, ali zaradi tistega, česar nisi?Zaradi tistega, kar si storil vidno, ali zaradi

tistega, kar si pustil prikrito? In zakaj naj te

opevam? Zato, ker sem sam svoj ali kerimam nekaj samosvojega ali ker sem

nekaj drugega kot ti? Kajti ti si, kar sem

jaz, ti si, kar jaz počnem, ti si, kar jazgovorim. Ti si vse, nič drugega ni; česar ni,to si ti. Ti si vse, kar je nastalo, ti si vse,

kar ni nastalo; ti si Um, ki vse druge giblješv umu; ti si Oče, ki ustvarjaš; ti si Bog, kideluješ; ti si Dobro, ki vse povzročaš.”


19/19

»KAR JE NIŢJE, JE ENAKO VIŠJEMU, IN KAR JE VIŠJE, JE ENAKO NIŢJEMU,

ZAKAJ IZ ENEGA IZHAJAJO VSA ČUDESA.« (iz hermetičnega besedila Tabula smaragdina)

Documents

Renesansa 2 Hermes Prezentacija Botticelli