of 48 /48
ŠOLSKI CENTER VELENJE VIŠJA STROKOVNA ŠOLA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA (1. letnik) ELEKTRONSKE PREGLEDNICE Gradivo za interno uporabo Sestavil: Srečko Zorman Velenje, 2020

# RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA (1. letnik) ELEKTRONSKE

• Author
others

• View
0

0

Embed Size (px)

### Text of RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA (1. letnik) ELEKTRONSKE

Microsoft Word - RAI_2020_Excel.docxELEKTRONSKE PREGLEDNICE
1.1 VNOS PODATKOV ........................................................................................................................................... 2 1.2 RELATIVNO IN ABSOLUTNO SKLICEVANJE ...................................................................................................... 7
2 UPORABA FUNKCIJ V FORMULAH ................................................................................................... 8
2.1.1 Doloanje in uporaba imen v formulah ...................................................................................................... 10
3 ZDRUEVANJE BESEDIL IN PRETVARJANJE ŠTEVIL V BESEDILO ..................................... 12 4 POGOJNO OBLIKOVANJE .................................................................................................................. 13
5 GRAFIKONI ............................................................................................................................................. 15
8 FUNKCIJE IF, COUNT, COUNTA, COUNTIF, SUMIF, ROUND, ROUNDBETWEEN ............... 29
9 FUNKCIJE ZA DINAMINO ISKANJE .............................................................................................. 32
10 DELNE VSOTE ........................................................................................................................................ 37
11 VRTILNE TABELE ................................................................................................................................. 38
13 RAZVRŠANJE PODATKOV V OBSEGU CELIC ALI TABELI ................................................... 43
14 FILTRIRANJE PODATKOV V OBSEGU ALI TABELI .................................................................... 44 14.1 SAMODEJNI FILTER ...................................................................................................................................... 44
ŠC VELENJE VSŠ RAUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA (1.letnik)
Stran 1
ELEKTRONSKE PREGLEDNICE
1 UREJANJE IN VNOS PODATKOV
Ko odpremo program Excel se odpre delovno okolje novega delovnega zvezka z imenom Zvezek1. Na vrhu delovnega okna preglednice je menijski trak, ki vsebuje zavihke ukazov. Posamezni zavihek vsebuje ukaze, ki so razporejeni po posameznih skupinah. Pod menijskim trakom se nahaja polje naslova aktivne celice in vnosna vrstica. Vnosna vrstica vsebuje polje za vnos in gumbe vstavljanje oz. potrditev vnosa, preklic vnosa in gumb vstavljanje funkcij.
Slika 1: Vnosna vrstica
Pri vnosu podatkov se podatki hkrati prikazujejo v vnosni vrstici in celici. Pod vnosno vrstico je podroje delovnega lista (posamezen list delovnega zvezka). Na dnu delovnega okna je statusna vrstica.
Slika 2: Delovno okolje preglednice
Delovni list je sestavljen iz celic, organiziranih v stolpce in vrstice. Mrea delovnega lista obsega vrstice in stolpce. Zaporedne številke v levem stolpcu preglednice predstavljajo naslove oz. oznake vrstic (1, 2, 3 …), rke oz. kombinacije rk pa predstavljajo naslove oz. oznake stolpcev (A, B, C …). Posamezna preglednica predstavlja en list v delovnem zvezku, v katerem je ob prvem zagonu privzeto število listov, oznaenih z oznakami List1, List2, List3 … Vsaka celica na seišu stolpca in vrstice je doloena s sklicem oz. naslovom, ki ga sestavljata oznaki stolpca in vrstice, npr. A1 (stolpec A, vrstica 1). Sklic aktivne celice je prikazan v polju z imenom pod menijskim trakom. Posamezna celice vsebuje in prikazuje podatke, ki jih obdelujemo.
ŠC VELENJE VSŠ RAUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA (1.letnik)
Stran 2
1.1 VNOS PODATKOV
Pred vnosom podatkov izberemo celico v katero elimo podatke vnesti. Aktivna celica je oznaena z obrobo in osvetlitvijo.
Slika 3: Aktivna celica Celico izberemo oz. aktiviramo na ve monih nainov:
• celico aktiviramo tako, da nanjo postavimo kazalec miške in kliknemo; • celico na nekem drugem listu zvezka aktiviramo tako, da izberemo najprej list (kliknemo njegov
zavihek) ter nato še celico na njem; • aktivno celico doloimo z vpisom naslova v naslovno polje …
Podatek vnesemo v celico tako, da jo oznaimo, natipkamo njeno vsebino in vnos potrdimo s pritiskom na tipko ENTER ali v vnosni vrstici kliknemo gumb za potrditev vnosa podatkov. e elimo vnos e natipkanega podatka prepreiti, pritisnemo na tipko ESC (e elimo vnesti podatke v novo vrstico celice, potem vnesemo prelom vrstice - pritisnemo ALT+ENTER). e elimo vnesti niz podatkov, zaporedne številke ali imena dni v tednu itd., potem v celico vnesemo zaetno vrednost in v naslednjo vrednost. S tem doloimo vzorec vnosa. e elimo vnesti zaporedna števila 10, 11, 12, 13, 14 ..., potem v prvi dve celici vnesemo 10 in 11. Za tem oznaimo celice z zaetnim vzorcem in povleemo zapolnitveno roico ( ) ez obseg obmoja, ki ga elimo zapolniti. e zapolnjujemo v narašajoem vrstnem redu, povleemo roico navzdol ali v desno. e zapolnjujemo v padajoem vrstnem redu, povleemo roico navzgor ali v levo. Obseg celic oz. blok celic Obseg celic oz. blok celic je obmoje sosednjih celic, ki je doloeno z levo zgornjo celico in desno spodnjo celico. Najmanjši blok je posamezna celica. Izbor celice ali obsega celic Element izbora Postopek Posamezna celica Kliknemo celico ali uporabimo tipke za premikanje (stran navzgor (PageUp),
stran navzdol (PageDown), pušice v levo, desno, navzgor in navzdol).
Obseg celic Kliknemo prvo celico obsega in povleemo do zadnje celice obsega ali razširjamo izbor tako, da med pritiskanjem pušinih tipk drimo tipko SHIFT.
Velik obseg celic Kliknemo prvo celico obsega. Drimo tipko SHIFT in kliknemo zadnjo celico obsega.
Vse celice na delovnem listu Kliknemo gumb izberi vse (gumb se nahaja levo od oznak stolpcev) ali
pritisnemo tipki CTRL + A (e delovni list vsebuje podatke, s tipkama CTRL + A izberemo trenutno podroje. V tem primeru dvakrat zapored pritisnemo tipki CTRL + A, da izberemo celoten delovni list.).
Nepovezane celice oz. nepovezani obsegi celic
Izberemo prvo celico oziroma obseg celic. Drimo tipko CTRL in nato oznaimo preostale celice oziroma obsege.
Celotna vrstica ali stolpec
Kliknemo naslov oz. oznako vrstice ali stolpca v podroju oznak vrstic oz. stolpcev.
Sosednje vrstice ali stolpce
Povleemo preko oznak vrstic oziroma stolpcev ali izberemo prvo vrstico oziroma stolpec, drimo tipko SHIFT in izberemo zadnjo vrstico oziroma stolpec.
ŠC VELENJE VSŠ RAUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA (1.letnik)
Stran 3
Nepovezane vrstice ali stolpce
Kliknemo oznako stolpca ali vrstice v prvi vrstici ali stolpcu v izboru, drimo tipko CTRL in kliknemo oznake stolpcev ali vrstic v drugih vrsticah, ki jih elimo dodati izboru.
Razširjanje in zmanjševanje aktivnega izbora
Drimo tipko SHIFT in kliknemo zadnjo celico, ki jo elimo vkljuiti v nov izbor. Nov izbor postane pravokotni obseg med aktivno celico in celico, ki smo jo kliknili.
V preglednico lahko vnašamo:
• besedilo, • numerine podatke (vrednosti: števila, formule ali rezultate formul) ter • datume in as.
Besedilo vsebuje poljubne znake (alfanumerine) ter simbole. e elimo, da se število ali datum obravnava kot besedilo, potem pri vnosu podatka na zaetku dodamo enojni narekovaj ('). Števila vsebujejo števke od 0 do 9, zaetni predznak (+ ali –), decimalno vejico in na koncu vnosa oznako valute (€) ali znak %. Število ne sme vsebovati kakšnih drugih znakov (rk, presledkov, oklepajev ...), zapisuje se pa lahko tudi v eksponentni obliki. Datum vnesemo v eni izmed vrst zapisov najpogosteje v obliki dan.mesec.leto. Datum lahko vnesemo v razlinih oblikah npr. 15.5.2010 ali 15. 5. 2010 ali 15. maj 2010 ali 2010-05-15 … Brisanje in spreminjanje podatkov Vsebino posamezne celice ali bloka najhitreje brišemo tako, da obmoje celic izberemo ter pritisnemo brisalko (Delete). Celico, ki jo elimo spremeniti najprej aktiviramo. Nato v vnosni vrstici kliknemo na ustrezno mesto vsebine celice, spremenimo vrednost in potrdimo spremembe. Uporabimo lahko tudi urejanje znotraj celice. V tem primeru dvokliknemo podatkovno celico ali aktiviramo celico in pritisnemo tipko F2. Vstavljanje stolpcev Izberemo stolpec ali celico v stolpcu desno od mesta, kamor elimo vstaviti nov stolpec. e elimo vstaviti tri nove stolpce, potem izberemo tri stolpce. Z desno tipko miške kliknemo izbrane celice in v vsebinskem meniju izberemo ukaz Vstavi. Vstavljanje vrstic Izberemo vrstico ali celico v vrstici na mestu, kamor elimo vstaviti novo vrstico. e elimo vstaviti tri nove vrstice, potem izberemo tri vrstice. Z desno tipko miške kliknemo izbrane celice in v vsebinskem meniju izberemo ukaz Vstavi. Sklicevanje na celice ali obseg celic Sklic doloa celico ali obseg celic na delovnem listu in doloa mesto, kjer se nahajajo vrednosti. Sklic omogoa dostop do vrednosti celice. Sklic na posamezno celico je doloen z oznako stolpca in oznako vrstice. Npr. A5 je sklic na celico v peti vrstici stolpca A. Sklic omogoa dostop do vrednosti celice. OPIS SKLIC Celica v stolpcu B v vrstici 5 B5
Obseg celic v stolpcu A v vrsticah od 5 do 10 A5:A10
Obseg celic v vrstici 10 v stolpcih od A do C A10:C10
Vse celice vrstice 5 5:5
Vse celice vrstic od 2 do 4 2:4
Vse celice v stolpcu B B:B
Vse celice v stolpcih od A do C A:C
Obseg celic v stolpcih od A do I v vrsticah od 10 do 20 A10:I20
Celica A5 na listu List2 List2!A5 Vstavljanje formule
ŠC VELENJE VSŠ RAUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA (1.letnik)
Stran 4
Formule so izrazi, ki iz podatkov ali drugae pridobljenih vrednosti izraunajo doloene vrednosti. Formulo zanemo z znakom = (enaaj). Formula lahko vsebuje konstante, raunske operatorje, sklice na celice, funkcije … Ustvarjanje preproste formule Kliknemo celico, v katero elimo vnesti formulo. Vnesemo enaaj = in nato uporabimo konstante, operatorje, sklice, funkcije …, ki jih elimo uporabiti v izraunu. FORMULA OPIS FORMULE =A1 * 2 Pomnoi vrednost celice A1 z 2.
=A5-B1 Od vrednosti celice A5 odšteje vrednost celice B1.
=A1/A2 Vrednost celice A1 deli z vrednostjo celice A2.
=A1+A2 Sešteje vrednosti celic A1 in A2.
Vaja 1 (Dokument E_Vaja1):
Slika 4: Dokument E_Vaja1
• Razširite stolpec A(Izdelek) v tabeli tako, da se širina prilagodi vrednostim celice stolpca. o Stolpec A razširimo na ujemanje glede na najvejo vsebine stolpca tako, da postavimo kazalec
miške na loitveno rto oznak stolpcev A in B. Ko se ikona kazalca spremeni v ikono kria s pušicami v levo in desno, potem dvokliknemo levi gumb miške.
• Pred stolpec A vstavite nov stolpec in v naslov stolpca tabele vpišite »Zaporedna številka«. o S klikom v naslovno vrstico oznake stolpca A izberemo stolpec A. Z desno tipko miške
kliknemo izbrane celice in v vsebinskem meniju izberemo ukaz Vstavi. Kliknemo v celico A2 in vpišemo »Zaporedna številka«.
• Vnesite zaporedne številke v stolpec A - Zaporedna številka (1, 2, 3 ...). o Kliknemo v celico A3 in vpišemo »1«. Pritisnemo potrditveno tipko (»Enter«) in v celico A4
vpišemo »2«. Oznaimo blok celic A3:A4 in kazalec miške postavimo na zapolnitveno mesto bloka (rn kvadratek v spodnjim desnem vogalu oznaenega podroja). Ko se ikona kazalca miške spremeni v rn kri, pridrimo levi gumb miške in premaknemo miško v podroju stolpca A do celice A8 ter sprostimo gumb miške.
• Obrobite vse celice v spodnji tabeli z modro rto in jih zapolnite z rumeno barvo. o Izberemo podroje tabele in z desno tipko miške kliknemo v izbrano podroje. V vsebinskem
meniju izberemo ukaz Oblikuj celice. V oknu Oblikovanje celic izberemo kartico Obroba. V podroju rta v polju Barva izberemo temno modro barvo. Slog rte izberemo neprekinjeno rto. Kliknemo pripravljeni obrobi Oris in Znotraj.
ŠC VELENJE VSŠ RAUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA (1.letnik)
Stran 5
Slika 5: Obrobe celic
Kliknemo kartico Polnilo. V podroju Barva ozadja kliknemo gumb Ve barv in izberemo neno rumeno barvo.
Slika 6: Barva ozadja oz. polnila
• Tabeli doloite krepko pisavo rdee barve.
o Oznaimo podroje tabele. V menijskem traku na zavihku Osnovno kliknemo gumb (Barva pisave) izberemo rdeo barvo in nato kliknemo še gumb (Krepko).
• Nastavite obliko stolpca »Cena EUR« in »Skupaj v EUR« na valuti prikaz (EUR). o Izberemo nepovezana obsega D3:D8 in F3:F8 (oznaimo prvi obseg, pridrimo tipko CTRL in
oznaimo drugi obseg). V menijskem traku na zavihku Osnovno v skupini Število kliknemo
ŠC VELENJE VSŠ RAUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA (1.letnik)
Stran 6
pušico navzdol v desnem delu gumba (Oblike števil za raunovodstvo) in izberemo Euro.
• Nastavite obliko stolpca »Skupaj v USD« in »Skupaj v HRK« na številko z dvema decimalnima mestoma in loilom tiso. o Izberemo podroje H3:I8. Z desno tipko miške kliknemo izbrane celice in v vsebinskem meniju
izberemo ukaz Oblikuj celice. Na kartici Številke v seznamu Kategorije izberemo Številka, v polje Decimalna mesta vpišemo 2 in potrdimo stikalo Uporabi loilo tisoic.
Slika 7: Oblika številk
• Izraunajte vrednosti za stolpec »Skupaj EUR«, ki je produkt cene in koliine.
o Izberemo celico F3. Vpišemo formulo = D3 * E3 in potrdimo vnos (Enter). Formulo kopiramo v podroje celic F4:F8. Kopiranje formule: Izberemo celico s formulo, ki jo elimo kopirati. Na zavihku Osnovno v skupini Odloiše kliknemo Kopiraj. Izberemo podroje celic F4:F8. Na zavihku Osnovno v skupini Odloiše kliknemo Prilepi.
• Izraunajte vrednosti za stolpec »Skupaj v SIT«, pri tem uporabite podatek za vrednost SIT. o Izberemo celico G3. Vpišemo formulo = F3*\$L\$7 in potrdimo vnos (Enter). Znak \$ pred
oznako vrstice in stolpca doloa, da se sklic pri kopiranju ne spreminja glede na relativni odmik. Formulo kopiramo v podroje celic G4:G8. Posamezne celice vsebujejo vrednosti ######. Vrednosti ###### v celici pomenijo, da je širina stolpca premajhna za prikaz vrednosti celice. Širino stolpca prilagodimo z dvoklikom na loitveno rto med stolpca G in H v naslovni vrstici oznak stolpcev.
• Izraunajte vrednosti za stolpec »Skupaj v USD«, pri tem uporabite podatek za vrednost USD. o Izberemo celico H3. Vpišemo formulo =D3*\$L\$6 in potrdimo vnos (Enter). Formulo kopiramo
v podroje celic H4:H8. • Izraunajte vrednosti za stolpec »Skupaj v HRK«, pri tem uporabite podatek za vrednost HRK.
o Izberemo celico I3. Vpišemo formulo =F3*\$L\$5 in potrdimo vnos (Enter). Formulo kopiramo v podroje celic I4:I8.
• Izraunajte vrednosti pod tabelo (povprena cena, najvišja in najmanjša cena, povprena cena raunalnikov, skupna cena vseh izdelkov). o Povprena cena: Izberemo celico C11 in vpišemo formulo =AVERAGE(D3:D8). o Najvišja cena: Izberemo celico C12 in vpišemo formulo =MAX(D3:D8). o Najmanjša cena (EUR): Izberemo celico C13 in vpišemo formulo =MIN(D3:D8) o Povprena cena (EUR) raunalniki: Izberemo celico C14 in vpišemo formulo
=AVERAGE(D5;D6;D7). o Skupaj (EUR) vsi izdelki: Izberemo celico C15 in vpišemo formulo =SUM(F3:F8).
ŠC VELENJE VSŠ RAUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA (1.letnik)
Stran 7
o Skupaj (EUR) raunalniki: Izberemo celico C16 in vpišemo formulo =SUM(F5:F7).
• Kopirajte podatke iz tabele na »List2« tako, da kopirate le vrednosti. o Izberemo podroje A2:I8 (kliknemo celico A2, pridrimo tipko SHIFT in kliknemo celico I8).
Na zavihku Osnovno v skupini Odloiše kliknemo Kopiraj. Kliknemo jeziek lista List2. Na listu2 kliknemo celico A2. Na zavihku Osnovno v skupini Odloiše kliknemo pušico navzdol pri ukazu Prilepi in kliknemo Prilepi vrednosti in izvorno oblikovanje.
• Kopirajte podatke iz tabele na »List3« tako, da zamenjate vrstice in stolpce (transponiranje). o Izberemo podroje A2:I8 (kliknemo celico A2, pridrimo tipko SHIFT in kliknemo celico I8).
Na zavihku Osnovno v skupini Odloiše kliknemo Kopiraj. Kliknemo jeziek lista List3. Na listu3 kliknemo celico A2. Na zavihku Osnovno v skupini Odloiše kliknemo pušico navzdol pri ukazu Prilepi in kliknemo Posebno lepljenje ter potrdimo stikalo Transponiraj.
• Preimenujte List2 v »Vrednosti«, List3 pa v »Obrnjeno«. o Z desnim gumbom miške kliknemo na oznako jezika List2. Izberemo ukaz Preimenuj.
Vpišemo ime Vrednosti in pritisnemo potrditveno tipko. Z desnim gumbom miške kliknemo na oznako jezika List3. Izberemo ukaz Preimenuj. Vpišemo ime Obrnjeno in pritisnemo potrditveno tipko.
• Dodajte nov list za zadnjim listom in ga poimenujte »Novosti«. o Kliknemo gumb Vstavi delovni list ali pridrimo tipko SHIFT in pritisnemo tipko F11.
Nov list se doda na koncu seznama listov. Z desnim gumbom miške kliknemo na oznako jezika novega lista. Izberemo ukaz Preimenuj. Vpišemo ime Novosti in pritisnemo potrditveno tipko.
• Kopirajte podatke tabele iz lista »List1« na list »Novosti« tako, da kopirate le oblike. o Izberemo podroje A2:I8 (kliknemo celico A2, pridrimo tipko SHIFT in kliknemo celico I8).
Na zavihku Osnovno v skupini Odloiše kliknemo Kopiraj. Kliknemo jeziek lista Novosti. Na listu3 kliknemo celico A2. Na zavihku Osnovno v skupini Odloiše kliknemo pušico
navzdol pri ukazu Prilepi in kliknemo gumb Oblikovanje. • Shranite delovni zvezek v dokument z imenom »Vaja1«.
o Na zavihku Datoteka izberemo ukaz Shrani kot in v pogovornem oknu Shrani kot izberemo mesto shranjevanja. V polje Ime datoteke vpišemo Vaja1 ter kliknem gumb Shrani.
1.2 RELATIVNO IN ABSOLUTNO SKLICEVANJE
Relativen sklic v formuli temelji na relativnem poloaju celice, ki vsebuje formulo in celico, na katero se sklic nanaša. e se mesto celice, ki vsebuje formulo, spremeni, se spremeni tudi sklic. e formulo kopiramo prek vrstic ali prek stolpcev, se sklic samodejno prilagodi glede na relativni odmik. V formulah se privzeto uporabljajo relativni sklici.
Sklic formule v celici C2 je relativen. Pri kopiranju vrednosti celice C2 v celico C3 se sklic spremeni v B3 (relativni odmik je ena vrstica naprej, zato se v sklicu B2 v formuli oznaki vrstice prišteje ena; 2+1=3).
Slika 8: Relativni sklic
Stran 8
Absoluten sklic na celico v formuli, kot je \$B\$3, se vedno sklicuje na celico na doloenem mestu. e se mesto celice, ki vsebuje formulo, spremeni, absoluten sklic ostane nespremenjen. e formulo kopiramo prek vrstic ali prek stolpcev, se absolutni sklic ne spremeni oz. prilagodi. Znaka \$ pred oznako stolpca B in oznako vrstice 3 pomenita, da sta stolpec in vrstica absolutna in se pri kopiranju ne spreminjata. Najhitreje absoluten sklic v formuli doloimo s pritiskom tipke F4, ko se nahajamo v oz. takoj za sklicom. e zaporedoma pritiskamo tipko F4, prehajamo med vsemi monimi kombinacijami sklicevanja oz. postavitve znaka \$. Mešan sklic na celico v formuli, kot je B\$3, se v posamezni oznaki vrstice ali stolpca sklicuje absolutno na doloeno vrstico ali doloen stolpec. Znak \$ pred oznako stolpca doloa absolutni stolpec; znak \$ pred oznako vrstice doloa absolutno vrstico.
2 UPORABA FUNKCIJ V FORMULAH
Kliknemo celico v katero elimo vnesti formulo. e formulo zanemo s funkcijo, potem v vnosni vrstici kliknemo gumb Vstavi funkcijo. Izberemo eleno funkcijo. Vpišemo lahko vprašanje, s katerim opišemo eleno aktivnost v polju Iskanje funkcije (npr. »štetje«) ali pobrskamo med zvrstmi v polju Izberite zvrst. Vnesemo argumente funkcije.
Funkcija Sintaksa Opis SUM SUM(število1; [število2]; ...) Vsota števil. MIN MIN(število1; [število2]; ...) Najmanjša vrednost. MAX MAX(število1; [število2]; ...) Najveja vrednost. AVERAGE AVERAGE(število1; [število2]; ...) Povprena vrednost. COUNT COUNT(vrednost1; [vrednost2]; ...) Preštevanje število števil.
Slika 9: Iskanje funkcije
Stran 9
Vaja 2 (Dokument E_Vaja2):
Slika 10: Dokument E_Vaja2
V tabeli 1 s pomojo formul izraunajte stolpec Znesek. V tabeli 2 cene tabele 1 pomnoite z vrednostjo koeficienta (1,12). V tabeli 2 izraunajte stolpec Znesek. Glede na opis obsega izraunajte ustrezne vsote ter najveje, najmanjše in povprene cene. Shranite rešitev vaje v datoteko E_vaja2. Rešitev: Izberemo celico E4 in vpišemo formulo =C4*D4 in potrdimo vnos.
Formula je zapisana relativno in jo kopiramo v preostale vrstice stolpca Znesek v tabeli 1. Izberemo celico E4. Kazalec miške premaknemo na rn kvadrat v desnem spodnjem vogalu celice. Ko se kazalec spremeni v kri, pridrimo levi gumb miške in povleemo miško preko obsega E5:E8 ter sprostimo levi gumb miške. Izraunajmo cene v tabeli 2. V celico D14 vpišemo formulo =D4*\$C\$10. Sklicevanje na celico C10 mora biti absolutno, da se pri kopiranju ne spremeni sklic. Vsebino celice D14 kopiramo v podroje obsega D15:D18. Izraun zneskov v tabeli 2 lahko izvedemo s kopiranjem formule v stolpcu znesek v tabeli 1. Aktiviramo celico E8 in izberemo ukaz Kopiraj (CTRL+C). Oznaimo podroje E14:E18 in izberemo ukaz Prilepi (CTRL+V). Izraunajmo vrednosti v stolpcu H.
ŠC VELENJE VSŠ RAUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA (1.letnik)
Stran 10
2.1.1 DOLOANJE IN UPORABA IMEN V FORMULAH
Doloanje imena za celico ali obseg celic na delovnem listu Izberemo celico ali obseg celic, ki jih elimo poimenovati. Kliknemo polje Ime v levem delu vnosne vrstice in vpišemo ime obsega ter pritisnemo tipko Enter. Doloanje imena z uporabo izbranih celic na delovnem listu Oznaimo obseg celic, ki ga elimo poimenovati (z oznakami vrstic in stolpcev). Na zavihku Formule v skupini Definirana imena kliknemo Ustvari iz izbora. V pogovornem oknu Ustvari imena iz izbire doloimo poloaj oznak s potrditvijo stikala (Zgornji vrstici, Levem stolpcu, Spodnji vrstici ali Desnem stolpcu).
Doloanje imena z ukazom Doloi ime Na zavihku Formule v skupini Definirana imena kliknemo gumb Doloi ime. V polju Se sklicuje na vpišemo ali izberemo sklic v delovnem listu. Kliknemo gumb V redu.
Slika 12: Poimenovanje obsega celic
ŠC VELENJE VSŠ RAUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA (1.letnik)
Stran 11
Vaja 3 (Dokument E_Vaja3):
Slika 13: Dokument E_Vaja3
V tabeli 1 in 2 izraunajte povpreno, maksimalno in minimalno število proizvedenih miz ter vsoto miz. Celice konstant poimenujte z imeni konstant npr. Konatanta_1 ... Izraunajte izraze v tabeli 3 z uporabo imenovanih celic. Shranite rezultat v zvezek z imenom E_vaja3. Rešitev: Najprej poimenujmo celice konstant. Kliknemo v celico C2. Kliknemo v polje Ime v vnosni vrstici in vpišemo »Konstanta_1«. Pritisnemo tipko Enter. Postopek ponovimo še za celici F2 in I2 s to razliko, da vpišemo ustrezno ime konstante.
ŠC VELENJE VSŠ RAUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA (1.letnik)
Stran 12
3 ZDRUEVANJE BESEDIL IN PRETVARJANJE ŠTEVIL V BESEDILO
Funkcija Sintaksa Opis TEXT TEXT(vrednost; oblika_besedila)
Oblika besedila: 0 - prikaz števke. e ima število manj števk, prikae nile. Npr. text(8,2;''#,00'') vrne besedilo 8,20. # - prikaz števke brez dodatnih niel. Npr. text(8,2;''##,##'') vrne besedilo 8,2. ? – poravnava decimalne vejice. , - prikae decimalno vejico.
Oblikuje številko in jo pretvori v besedilo.
CONCATENATE CONCATENATE(besedilo1; [besedilo2]; ...)
operator & besedilo1 & besedilo2 Zdrui dva besedila v en besedilni element.
Primeri:
Stran 13
4 POGOJNO OBLIKOVANJE
Pogojno oblikovanje omogoa oznaevanje zanimivih celic ali obsegov celic, poudarjanje nenavadne vrednosti … Pogojna oblika spremeni obliko obsega celic na osnovi pogojev (ali kriterijev). e pogoj velja, je obseg celic oblikovan na osnovi tega pogoja; e pogoj ne velja, je obseg celic oblikovan drugae. Postopek
Izberemo obseg celic. Na kartici Osnovno v skupini Slogi kliknemo gumb Pogojno oblikovanje in nato še Upravljaj pravila. Prikae se okno Upravitelj pravil pogojnega oblikovanja. Za novo pogojno oblikovanje kliknemo gumb Novo pravilo. Odpre se okno Novo pravilo oblikovanja. V zgornjem podroju okna izberemo vrsto pravila, v spodnjem podroju pa uredimo opis pravila in doloimo obliko. Pravilo potrdimo s klikom na gumb V redu.
Slika 15: Doloitev pravila pogojnega oblikovanja
ŠC VELENJE VSŠ RAUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA (1.letnik)
Stran 14
Vaja 4 • Izraunajte povpreno število tok rezultatov kolokvija.
o Kliknemo celico F4 in vpišemo formulo =AVERAGE(D4:E4) ter potrdimo vnos. Formulo kopiramo v obmoje F5:F19. Izberemo celico F4 in kliknemo gumb Kopiraj. Izberemo obmoje celic F5:F19 in kliknemo gumb Prilepi.
• Izraunajte povpreje, najveje in najmanjše število tok posameznega kolokvija. o Kliknemo celico D20 in vpišemo formulo =AVERAGE(D4:D19) ter potrdimo vnos.
Kliknemo celico D21 in vpišemo formulo =MAX(D4:D19) ter potrdimo vnos. Kliknemo celico D22 in vpišemo formulo =MIN(D4:D19) ter potrdimo vnos. Kopiramo formule v stolpec za drugi kolokvij. Izberemo podroje D20:D22 in kliknemo gumb Kopiraj. Izberemo obmoje celic E20:E22 in kliknemo gumb Prilepi. Izraunajmo še povpreje povpreij kolokvijev. Kliknemo v celico F20, vpišemo =AVERAGE(F4:F19) in potrdimo vnos.
• Pogojno oblikujte stolpec povpreje tabele 1 in sicer: - celice s povprejem vejim od povpreja povprenih ocen prikaite z zeleno barvo pisave; - celice s povprejem manjšim od povpreja povprenih ocen prikaite z rdeo barvo pisave. o Izberemo obseg celic F4:F19. Na kartici Osnovno v skupini Slogi kliknemo gumb Pogojno
oblikovanje in nato še Upravljaj pravila. Prikae se okno Upravitelj pravil pogojnega oblikovanja. Kliknemo gumb Novo pravilo. Odpre se okno Novo pravilo oblikovanja. Kliknemo vrsto pravila Oblikuj samo celice, ki vsebujejo. V opisu pravila doloimo oblikovanje celic, ki vsebujejo vejo vrednost od povpreja (celica F20):
Kliknemo gumb . V oknu Oblikovanje celic kliknemo kartico Pisava. Kliknemo spustni seznam Barva in izberemo zeleno barvo. Zapremo okno Oblikovanje celic – kliknemo gumb V redu. V oknu Novo pravilo oblikovanja smo doloili opis pravila. Pravilo potrdimo – kliknemo gumb V redu. Podobno doloimo tudi pravilo za rdeo barvo pisave (spremenimo le opis pravila).
ŠC VELENJE VSŠ RAUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA (1.letnik)
Stran 15
• Stolpcu »Izraz izrauna« doloite besedilno vrednost, ki predstavlja izraz izrauna povpreja.
o Doloimo besedilni izraz, ki prikazuje izraun povprene vrednosti doseenih tok študenta v obliki (toke 1. kolokvij+toke 2. kolokvij)/2=povpreje tok. Kliknemo v celico G4. Vpišemo formulo ="("&TEXT(D4;"00,00")&"+"&TEXT(E4;"00,00")&")/2="&TEXT(F4;"00,00") in potrdimo vnos. Formulo celice G4 kopiramo v obmoje celic G5:G19.
• Listom po vrsti doloite imena L1, L2 in L3. o Z desnim gumbom miške kliknemo jeziek delovnega lista List1 in izberemo Preimenuj.
Oznaeno ime lista prepišemo z L1. Preimenujemo še drugi in tretji list. • Na list L2 kopirajte celotno tabelo 1 iz lista L1 v kateri vse toke rezultatov kolokvijev poveajte
za 10 %. o Oznaimo obseg celic C3:G19. Kliknemo gumb Kopiraj ali pritisnemo CTRL+C. Na list L2 se
premaknemo s klikom jezika lista L2. Kliknemo celico C3. Kliknemo gumb Prilepi ali pritisnemo CTRL+V. Nekoliko prilagodimo širino stolpcev. Kliknemo celico 'L2'!D4 . Vpišemo formulo = 'L1'!D4*1,1 (za 10 % poveamo toke) in potrdimo vnos. Izberemo celico 'L2'!D4 in kliknemo gumb Kopiraj. Oznaimo obmoje 'L2'!D4:E19 in kliknemo gumb Prilepi.
5 GRAFIKONI
Podatke lahko grafino prikaemo na razline naine. Podatke lahko prikazujemo v dveh ali v treh dimenzijah. Grafikoni obiajno vsebujejo dve osi: vodoravna os X in navpina os Y. Na osi X prikazujemo neodvisno spremenljivko, na osi Y pa vrednosti oz. odvisno spremenljivko. e na istem grafikonu prikazujemo dva razlina podatkovna niza pri isti neodvisni spremenljivki, lahko uporabimo dve osi Y in sicer primarno (leva stran) in sekundarno (desna stran) grafikona. Grafikon sestavljajo naslednji elementi: obmoje grafikona, risalna površina grafikona, podatkovne toke podatkovnih nizov, vodoravna (kategorija) in navpina (vrednost) os, legenda grafikona, naslov grafikona in osi ter oznake podatkov. Ustvarjanje osnovnega grafikona Izberemo obseg celic, ki jih elimo prikazati v grafikonu. Na zavihku Vstavljanje v skupini Grafikoni kliknemo vrsto grafikona in nato podvrsto grafikona, ki jo elimo uporabiti. Grafikon se privzeto vstavi na delovni list. Ko ustvarimo grafikon, lahko prilagodimo njegov videz. Namesto ronega dodajanja ali spreminjanja elementov grafikona ali oblikovanja grafikona lahko uporabimo vnaprej doloene postavitve in sloge. Vsem posameznim elementom grafikona lahko spremenimo postavitev in obliko. Ob izbiri elementa grafikona se v menijskem traku prikaejo Orodja za grafikone z zavihki Nart, Postavitev in Oblika. Grafino prikaimo podatke glede števila mest v prostorih na sliki (Slika 18). Izberemo nepovezana obmoja celic B2:B16 in D2:D16. Na zavihku Vstavljanje v skupini Grafikoni
kliknemo gumb Stolpni in izberemo 3D-razvrstilni stolpni grafikon. Grafikon se privzeto vstavi na aktivni delovni list. Ko je izbran grafikon oz. element grafikona, so na voljo dodatni zavihki oz. orodja za delo z grafikoni in sicer: • Nart,
ŠC VELENJE VSŠ RAUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA (1.letnik)
Stran 16
• Oblika.
Na zavihku Nart v skupini Postavitve grafikona izberemo Postavitev 4. Na zavihku Nart v skupini Slogi grafikona kliknemo Slog 2. Grafikonu doloimo še naslov grafikona in naslova osi. Na zavihku Postavitev v skupini Oznake kliknemo gumb Oznake grafikona ter izberemo Nad grafikonom. Vpišemo naslov »Število mest v prostorih«. e elimo oblikovati besedilo, ga izberemo in nato kliknemo v podroje elementa z desnim gumbom miške ter izberemo ukaz Oblikuj naslov grafikona. Izberemo grafikon. Na zavihku Postavitev v skupini Oznake kliknemo Naslovi osi. Izberemo Naslov primarne vodoravne osi in kliknemo Naslov pod osjo. Prikae se privzeti naslov osi. Kliknemo v vsebino naslova in vpišemo »Prostor«. Dodajmo še naslov navpine osi. Na zavihku Postavitev v skupini Oznake kliknemo Naslovi osi. Izberemo Naslov primarne navpine osi in kliknemo Zavrten naslov. Kliknemo v
vsebino naslova in vpišemo »Število mest«.
Slika 19: Grafikon število mest v prostorih
0
20
40
60
80
100
120
Št ev
ilo m
es t
Stran 17
Slika 20: Dokument E_Vaja5 (a)
Vaja 5 a: • Za podatkovna niza Niz1 in Niz2 iz tabele 1 izdelajte stolpni grafikon. Grafikon opremite z
naslovom in naslovoma osi, podatkovni niz Obseg1 ima nad stolpci prikazane oznake vrednosti. Grafikon naj bo im bolj podoben grafikonu na sliki. o Izberemo obseg celicB3:D10 tabele 1, ki vkljuuje stolpec oznak in naslovno vrstico tabele. Na
zavihku Vstavljanje v skupini Grafikoni kliknemo gumb Stolpni in izberemo 2D stolpec, Razvrstilni stolpni grafikon. Na zavihku Nart v skupini Postavitve grafikona kliknemo Postavitev 9. Izberemo naslov grafikona in nanj kliknemo z desnim gumbom miške. V vsebinskem meniju izberemo ukaz Uredi besedilo. Poistimo vrednost naslova in vpišemo »Stolpni grafikon«. Izberemo naslov vodoravne osi in nanj kliknemo z desnim gumbom miške. V vsebinskem meniju izberemo ukaz Uredi besedilo. Poistimo vrednost naslova in vpišemo »Kraj«. Izberemo naslov navpine osi in nanj kliknemo z desnim gumbom miške. V vsebinskem meniju izberemo ukaz Uredi besedilo. Poistimo vrednost naslova in vpišemo Vrednost. Premikanje elementov grafikona Izberemo element grafikona. Kazalec miške premaknemo na obrobo izbranega elementa. Na obrobi elementa se kazalec miške spremeni v kri s pušicami v vse smeri. Pridrimo kazalec miške in povleemo element na eleno mesto in nato sprostimo gumb miške. Oblikovanje stolpcev podatkovnih nizov Izberemo podatkovni niz 1 (Klikamo element grafikona dokler ni izbran ali na zavihku Oblika
v skupini Trenutni izbor kliknemo pušico navzdol v desnem delu spustnega seznama izbranega elementa in izberemo element Nizi Niz1). Kazalec miške premaknemo v podroje izbranega elementa in kliknemo z desnim gumbom miške. Izberemo ukaz Oblikuj nize podatkov. V oknu Oblikuj nize podatkov v levem podroju izberemo Polnilo in izberemo Enobarvno polnilo. V podroju Barva polnila izberemo eleno barvo. Podobno izberemo in doloimo še slog in barvo obrobe. Vstavljanje podatkovnih oznak Izberemo podatkovni niz 1. Kazalec miške premaknemo v podroje izbranega elementa in kliknemo z desnim gumbom miške. Izberemo ukaz Dodaj oznake podatkov … .Oblike oznak podatkov spremenimo tako, da oznako kliknemo z desnim gumbom miške in izberemo ukaz Oblikuj oznake podatkov.
ŠC VELENJE VSŠ RAUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA (1.letnik)
Stran 18
Slika 21: Dokument E_Vaja5 (b)
Vaja 5 b: • V tabelo 2 vstavite nov podatkovni niz Niz3 s podatki 50,29,31,26,25,40,22 (vrednosti stolpca od
zgoraj navzdol). V stolpcu Povpreje izraunajte povprene vrednosti. Kopirajte grafikon iz prvega dela vaje (a) in v grafikon dodajte podatkovni niz Niz3 in rtni grafikon s podatkovnim nizom stolpca Povpreje. o Izberemo grafikon iz prvega dela vaje (pazimo, da je izbrano obmoje grafikona in ne
posamezen element grafikona). Kliknemo ukaz Kopiraj. Kliknemo na mesto kamor elimo prilepiti kopijo grafikona npr. celico I18 ter nato kliknemo ukaz Prilepi. Vpis podatkov niza Niz3 Kliknemo v celico E19, vpišemo 50 in potrdimo vnos s tipko Enter. Vnesemo in potrdimo naslednjo vrednost … Dodajanje podatkovnega niza v grafikon o Nov podatkovni niz dodajmo v grafikon z ukazoma Kopiraj, Prilepi. V tabeli 2 izberemo
obseg celic E18:E25 (Niz3). Kliknemo ukaz Kopiraj, nato kliknemo grafikon v katerega dodajamo podatkovni niz in kliknemo ukaz Prilepi.
ali o Izberemo grafikon in kliknemo v podroje grafikona z desnim gumbom miške. V
vsebinskem meniju izberemo ukaz Izberi podatke. Odpre se okno Izbira vira podatkov.
Slika 22: Izbira vira podatkov
V podroju Vnosi legende (nizi) je seznam podatkovnih nizov. V tem podroju kliknemo
gumb Dodaj. Prikae se okno Urejanje nizov.
ŠC VELENJE VSŠ RAUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA (1.letnik)
Stran 19
Slika 23: Urejanje nizov
Desno v polju Ime niza kliknemo ikono . V preglednici izberemo celico E18 (Niz3). Zapremo okno Urejanje nizov. Desno v polju Vrednosti serij kliknemo ikono . V preglednici izberemo obseg celic E19:E25 (vrednosti niza). Zapremo okno Urejanje nizov.
Slika 24: Izbran obseg niza
Okno Izbira vira podatkov zapremo s klikom na gumb V redu.
Izraun povpreja • Aktiviramo celico F19. Vpišemo formulo =AVERAGE(C19:E19). Izberemo celico F19.
Kopiramo formulo; kliknemo gumb Kopiraj. Izberemo obseg celic F20:F25 in kliknemo gumb Prilepi.
• Dodajanje podatkovnega niza povpreja v grafikon o Nov podatkovni niz dodajmo v grafikon z ukazoma Kopiraj, Prilepi. V tabeli 2 izberemo
obseg celic F18:F25 (»Povpreje«). Kliknemo ukaz Kopiraj, nato kliknemo grafikon v katerega dodajamo podatkovni niz in kliknemo ukaz Prilepi.
o Spremenimo vrsto grafikona za niz »Povpreje« v rtni grafikon. V grafikonu izberemo Podatkovni niz »Povpreje«. Z desnim gumbom miške kliknemo v podroje niza »Povpreje« in izberemo ukaz Spremeni vrsto grafikonov niza … Prikae se okno Spreminjanje vrste grafikona. V levem podroju okna izberemo Vrstini in nato kliknemo rtni grafikon z oznakami.
Slika 25: Spreminjanje vrste grafikona
ŠC VELENJE VSŠ RAUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA (1.letnik)
Stran 20
Okno Spreminjanje vrste grafikona zapremo s klikom na gumb V redu.
Slika 26: Izgled grafikona
Vaja 6 (Dokument E_Vaja6):
Slika 27: Dokument E_Vaja6
Vaja 6: Za grafikon na sliki (Slika 27) v tabelo 1 zapišite podatkovna niza x in y in nato izdelajte grafikon, ki bo im bolj podoben grafikonu na sliki.
ŠC VELENJE VSŠ RAUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA (1.letnik)
Stran 21
Vaja 7 (Dokument E_Vaja7):
Slika 28: Dokument E_Vaja7
Vaja 7: Poišite rešitev, ki najmanjšim številom aktivnosti izrauna vrednosti tabele 1 in 2. Namig rešitve za posamezno tabelo: 1 x vnos formule in 1 x operacija kopiranja. Operator za potenciranje je ^. Npr. 2 ^ 3 = 8. Funkcija power(število; potenca)) - izrauna število na potenco oz. številopotenca.
6 FINANNE FUNKCIJE
Funkcija Sintaksa Opis FV (angl. future value)
FV(mera; obdobja; plailo; [sv]; [vrsta]) oz. angl. FV(Rate; Nper; Pmt; [PV]; [Type])
Bodoa vrednost nalobe.
PV (angl. present value)
PV(mera; obdobja; plailo; [prih_v]; [vrsta]) oz. angl. PV(Rate; Nper; Pmt; Fv; Type)
Sedanja vrednost nalobe.
RATE RATE(obdobja; plailo; sv; [prih_v]; [vrsta]; [domneva]) oz. angl. RATE(Nper; Pmt; PV; [FV]; [Type];[ presurmise])
Obrestna mera.
NPER(mera; plailo; sv; [prih_v]; [vrsta]) oz. angl. NPER(rate,pmt,pv,[fv],[type]) Argumenti:
Število obdobij nalobe.
PMT PMT(mera; obdobja; sv; [prih_v]; [vrsta]) Znesek obroka oz. plaila.
ŠC VELENJE VSŠ RAUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA (1.letnik)
Stran 22
Opis argumentov
Argument Pomen mera Obrestna mera za obdobje. obdobja Skupno število plailnih obdobij za anuiteto. plailo Znesek plaila oz. obroka za vsako obdobje. sv Sedanja vrednost ali enkratni znesek, ki predstavlja sedanjo vrednost. e ga ne
doloimo ima vrednost 0. vrsta Število 0 ali 1. Doloa kdaj zapadejo plaila in sicer: 1 - na zaetku obdobja; 0 -
na koncu obdobja. prih_v Prihodnja vrednost ali stanje, ki ga elimo dosei po izvedbi zadnjega plaila. e
ga ne doloimo ima vrednost 0. domneva Ocena o tem, kakšna bo obrestna mera (med 0 in 1).
Argumentu zapišemo z negativno vrednostjo, e je plailo oz. zneska ne moremo potrošiti (denar nam ni na voljo). Primer: - Na banki varujemo tako, da na
zaetku vsakega meseca poloimo 150 €. Banna mesena obrestna mera je 0,2 %. S koliko denarja bomo razpolagali po preteku 12 mesecev (bodoa vrednost)?
• Uporabimo finanno
Primer: - Na bannem raunu imamo 200 €,
ki jih namenimo za varevanje. Na zaetku vsakega meseca nakaemo za varevanje 100 €. Mesena obrestna mera je 0,3 %. Koliko bomo imeli po petih mesecih varevanja?
• Uporabimo finanno
funkcijo: = FV(mera; obdobja; plailo; [sv]; [vrsta]) = FV(0,3%;5;-100;-200;1)
Primer: - Za artikel na zaetku vsakega meseca odplaujemo 150 € v obdobju 12 mesecev.
Kolikšna je sedanja vrednost naših plail, e je mesena obrestna mera 1 %?
Slika 29: Funkcija FV (1)
Slika 30: Funkcija FV (2)
ŠC VELENJE VSŠ RAUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA (1.letnik)
Stran 23
Slika 31: Funkcija PV (1)
Primer: - Koliko denarja moramo vloiti danes na banko, da bomo po 10 letih dobili 4100 €, e je letna obrestna
mera 4 %?
Slika 32: Funkcija PV (2)
Primer: - Izposodili smo si 850 €, ki jih bomo vraali v 15-mesenih obrokih po 80 € na mesec.
Kakšne mesene obresti so nam zaraunali?
• Uporabimo finanno funkcijo: = RATE(obdobja; plailo; sv; [prih_v]; [vrsta]; [domneva]) = RATE(15;-80;850;0;1)
ŠC VELENJE VSŠ RAUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA (1.letnik)
Stran 24
Primer: - Odplaujemo štiriletno posojilo v višini 3000 €. Zanj meseno odplaujemo 90 €. Kolikšna je
mesena obrestna mera?
Slika 34: Funkcija RATE (2)
Primer: - Posojilo v višini 500 € z meseno obrestno mero 1,1% odplaujemo z mesenimi obroki po 40 €. V
kolikšnem asu ga bomo odplaali?
• Uporabimo finanno funkcijo: = NPER(mera; plailo; sv; [prih_v]; [vrsta]) = NPER(1,1%;-40;500)
Slika 35: Funkcija NPER (1)
Primer: - V banki imamo 3000 €, eleli bi pa imeti 6000 €.
Koliko let bomo morali vlagati sredstva v vrednosti 400 €, e je letna obrestna mera 3 %?
• Uporabimo finanno funkcijo: = NPER(mera; plailo; sv; [prih_v]; [vrsta]) = NPER(3%;-400;-3000;6000)
ŠC VELENJE VSŠ RAUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA (1.letnik)
Stran 25
Slika 36: Funkcija NPER (2)
Primer: - Posojilo v višini 5.500 € odplaujemo 10 mesecev, mesena obrestna mera je 0,63%. Kolikšen bo
meseni obrok plaila?
Slika 37: Funkcija PMT (1)
Primer: - Na raunu imamo 10.000 €, ki se obrestujejo po 3 % letno. Koliko denarja moramo poloiti konec
vsakega leta, da v štirih letih privarujemo 25.000 €?
• Uporabimo finanno funkcijo: = PMT(mera; obdobja; sv; [prih_v]; [vrsta]) = PMT(3%;4;-10000;30000)
Slika 38: Funkcija PMT (2)
Primer: - Za posojilo v višini 5.500 € z 10 mesenim odplaevanjem in meseno obrestno mero 0,63 % je
izraunan meseni obrok 569,24 €. Zanima nas, kakšna je obrestna mera, e bi bil meseni obrok 620 €?
e poznamo rezultat, ki ga elimo dobiti s formulo, vendar ne vemo, katero vhodno vrednost moramo doloiti vhodnemu argumentu, potem uporabimo funkcijo iskanja cilja.
ŠC VELENJE VSŠ RAUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA (1.letnik)
Stran 26
Slika 39: Iskanje cilja
Na zavihku Podatki v skupini Podatkovna orodja kliknemo Analiza »kaj-e« in izberemo Iskanje cilja. V polje Vrednost celice vnesemo sklic \$H\$7, ki predstavlja celico s formulo, ki jo elimo razrešiti. V polje Nastavi na vnesemo meseno plailo v višini -620. Vnesemo negativno število, ker gre za plailo. To je elen rezultat. V polje S spreminjanjem celice vnesemo \$G\$4, ki predstavlja sklic na celico z vrednostjo, ki jo elite prilagoditi. Kliknemo V redu. Vrednost mesene obrestne mere je 2,24 %.
Vaja 8 (Dokument E_Vaja8): Naloge rešite z uporabo finannih funkcij. Podatke zapišite v posamezne celice z oznakami v sosednjih celicah in izraunajte rezultate.
a) Na bannem raunu imamo 300 €. Na koncu vsakega meseca vloimo na raun še 100 €. Mesena obrestna mera je 0,6%. Koliko sredstev bomo imeli po 1 letu varevanja?
b) Najeli smo kredit, ki ga moramo odplaevati 4 leta. Vsak mesec odplaamo obrok 35 €. Mesena obrestna mera znaša 0,11%. Kakšen znesek potrebujemo, da dolg odplaamo takoj?
c) Kolikšna je obrestna mera za posojilo 5000 €, ki ga moramo odplaevati 5 let in 2 meseca, e meseno plaujemo 70 €?
d) Na osebnem bannem raunu imamo 2100 €, eleli bi pa imeti 4200 €. Koliko let bomo morali plaevati (letne) obroke po 180 €, e je letna obrestna mera 3%?
e) Nadalje z iskanjem cilja ugotovite, kolikšni morajo biti letni zneski plail, e elimo konno vrednost 4200 € dosei v 6 letih?
f) Na bannem raunu imamo 2000 €, ki se obrestujejo po 5% letno. Konec vsakega leta v banko poloimo denar. Kolikšen mora biti znesek vsakega pologa, da v šestih letih privarujemo 2000 €?
Slika 40: Iskanje cilja (2)
ŠC VELENJE VSŠ RAUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA (1.letnik)
Stran 27
7 MATRINE FORMULE
Matrine formule imenujemo tudi Ctrl Shift Enter formule, ker zakljuimo vnos s pritiskom kombinacije tipk Ctrl+Shift+Enter. Matrine formule so zelo zmogljive, saj z njimi lahko izvajamo izraune, ki jih drugae ne bi mogli izvajati. Postopek bomo najprej usvojili na primeru reševanja sistema linearnih enab.
5x + 3y = 12
*
=
= inverzna matrika koeficientov
Funkcija Sintaksa Opis MINVERSE (angl. matrix inverse)
MINVERSE(matrika) Argument je številska matrika z enakim številom stolpcev in vrstic. Matriko navedemo kot obseg celic (A1:C3) ali kot matrino konstanto( {1; 2; 3; 4; 5; 6; 7; 8; 9})
Inverzna matrika.
MMULT(matrika1; matrika2) Število stolpcev v argumentu »Matrika1« je mora biti enako številu vrstic v argumentu »Matrika2«
Zmnoek dveh matrik.
Slika 41: Sistem linearnih enab
ú ú ú
Stran 28
V preglednici oznaimo obseg celic B19:C20, ki ga imamo predvidenega za izraun inverzne matrike. V vnosno polje vnosne vrstice vnesemo formulo =MINVERSE(B19:20) in vnos potrdimo tako, da pridrimo tipki CTRL in SHIFT ter pritisnemo ENTER. Ko pritisnemo Ctrl + Shift + Enter, Excel obda formulo z znaki za oklepaje ({ }) in vstavi primerek formule v vsako celico izbranega obsega. V obseg celic G19:20 izraunajmo zmnoek inverzne matrike koeficientov in matrike konstant. Izberemo obseg celic G19:G20. V vnosno polje vnosne vrstice vnesemo = MMULT( in v vnosni vrstici kliknemo gumb Vstavi funkcijo. Prvemu argumentu doloimo obseg celic inverzne matrike B19:C20, drugemu argumentu pa obseg matrike konstant E19:E20.
Slika 42: Argumenti funkcije MMULT
Vnos v oknu Argumenti funkcije zakljuimo s pritiskom Ctrl + Shift + Enter.
Slika 43: Rešitev sistema linearnih enab
Rešitev sistema enab: x=3, y=-1. Oglejmo si primer poveanja prodajnih cen izdelkov za 30 % (uporabimo matrino formulo). Slika (Slika 44) predstavlja podatke preglednice.
ŠC VELENJE VSŠ RAUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA (1.letnik)
Stran 29
Slika 44: Cenik izdelkov
Izberemo obseg celic F2:F20. V vnosno polje vnosne vrstice vnesemo formulo =E2:E20 * 1,3 in vnos potrdimo tako, da pridrimo tipki CTRL in SHIFT ter pritisnemo ENTER.
Vaja 9 (Dokument E_Vaja9): S pomojo matrinih funkcij poišite rešitev sistema linearnih enab. Sistem linearnih enab x + 8y + 2z = 38 x/2 + 7y + 5z = 57 3x + 5y + 7z = 84
8 FUNKCIJE IF, COUNT, COUNTA, COUNTIF, SUMIF, ROUND, ROUNDBETWEEN
Funkcija Sintaksa Opis IF IF(logini_test; [vrednost_e_je_true];
[vrednost_e_je_false]) Argumenti: - logini_test – logina vrednost pogoja (TRUE ali FALSE); - vrednost_e_je_true – vrednost e je pogoj resnien oz. enak TRUE; - vrednost_e_je_false – vrednost e je pogoj neresnien oz. je enak FALSE;
If preveri pogoj in vrne eno vrednost v primeru izpolnjenega pogoja sicer vrne drugo vrednost.
COUNT COUNT(vrednost1; [vrednost2]; ...) Število celic, ki vsebujejo števila, datume ali števila, predstavljena z besedilom.
COUNTIF COUNTIF(obseg; pogoji) Argumenta: - obseg - obseg celic;
Število celic v obsegu, ki izpolnjujejo pogoj.
ŠC VELENJE VSŠ RAUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA (1.letnik)
Stran 30
- pogoji - pogoj za štetje, ki je lahko število, izraz, sklic na celico ali besedilni niz.
COUNTA COUNTA(vrednost1; [vrednost2]; ...) Število celic v obsegu, ki vsebujejo vrednosti.
SUMIF SUMIF(obseg; pogoji; [obseg_seštevanja]) Argumenti: - obseg - obseg celic, - pogoj - pogoj katere celice se upoštevajo v vsoti, - obseg_seštevanja - dejanske celice, ki naj se seštejejo, e elimo sešteti še druge celice, poleg navedenih v argumentu obseg.
Vsota vrednosti celic v obsegu, ki ustrezajo pogoju.
SUMIFS SUMIFS(obseg_seštevanja, obseg_pogojev1; pogoji1, [obseg_pogojev2; pogoji2]; ...)
Vsota vrednosti celic v obsegu, ki ustrezajo ve pogojem.
ROUND ROUND(število; št_števk) Argumenti: - število – število, ki ga zaokroujemo, - št_števk – število števk zaokroevanja. e je veni od ni, potem se zaokrouje, na število decimalnih mest, sicer se zaokrouje celi del npr. na desetice.
Zaokroevanje na doloeno število števk.
RAND RAND() Nakljuno število med 0 in 1. RANDBETWEEN RANDBETWEEN(najmanjše; najveje) Nakljuno število iz intervala
(vrednost rezultata se spreminja).
V preglednici na sliki (Slika 45) imamo tabelo starosti oseb in seznam izdelkov.
Slika 45: Seznam oseb in izdelkov
Obsegu celic D4:D12 doloimo vrednost »mladoleten«, e je oseba mlajša od 18 let sicer pa vrednost »odrasel«.
ŠC VELENJE VSŠ RAUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA (1.letnik)
Stran 31
Izberemo celico D4 in vnesemo formulo =IF(C4<18;"mladoleten";"odrasel"). Formulo kopiramo v obseg celic D5:D12. V celici D11 dobimo vrednost »mladoleten«, kar ni ustrezno, saj ni podatka za starost. Napako popravimo z gnezdenjem funkcije if. Aktiviramo celico D4 in pritisnemo tipko F2. Formulo popravimo v =IF(C4<>""; IF(C4<18;"mladoleten";"odrasel");"") in jo ponovno kopiramo v obseg D5:D12.
Funkcija Rezultat Koliko celic v tabeli 1 vsebuje števila? =COUNT(B3:D12)
8
8
5
2
4
Koliko izdelkov v tabeli 2 ima koliino vejo od 0? =COUNTIF(I4:I27;">0")
10
Kakšen je znesek vrednosti izdelkov, ki imajo koliino vejo od 0? =SUMIF(I4:I27;">0";H4:H27)
68,90 Eur
Kakšna je vrednost (MPC*koliina) izdelkov, ki imajo koliino vejo od 2? V tabelo 2 dodajmo za zadnjim stolpcem nov stolpec (Znesek), ki vsebuje zneske (MPC*koliina). =SUMIF(I4:I27;">2";J4:J27)
313,92 Eur
Podatke v stolpcu MPC v tabeli 2 zaokroite na 1 decimalno mesto. =ROUND(H4;1)
Funkcija Rezultat
Slika 46: Primer IF (1)
ŠC VELENJE VSŠ RAUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA (1.letnik)
Stran 32
Vaja 10:
• V tabeli 1 izraunajte artiklom novo MPC po naslednjem pravilu: e je MPC veja od povprene cene, potem ceno poveajte za 10%, v nasprotnem pa jo zmanjšajte za 5 %.
• V stolpcu Sprememba cene izraunajte znesek poveanja cene. • V stolpcu Znesek DDV izraunajte znesek davka v Novi MPC. Upoštevajte davne stopnje
tabele 2. • V stolpcu L izraunajte koliko izdelkov ima MPC vejo kot 5 in koliko izdelkov ima Novo MPC
manjšo kot 3.
9 FUNKCIJE ZA DINAMINO ISKANJE
Funkcije, ki jih uporabljamo za dinamino iskanje so VLOOKUP, MATCH in INDEX. Funkcija Sintaksa Opis VLOOKUP VLOOKUP(iskana_vrednost,
matrika_tabele, št_indeksa_stolpca, [obseg_iskanja]) Argumenti: - iskana_vrednost, - matrika_tabele - obseg tabele, - št_indeksa_stolpca - številka indeksa stolpca, katerega vrednost elimo, - obseg_iskanja – TRUE vraanje priblinega ali natannega ujemanja (pogoj narašajoa razvršenost), FALSE – vraanje natannega ujemanja
Iše vrednost v skrajnem levem stolpcu tabele, nato pa vrne vrednost v isti vrstici v elenem stolpcu.
MATCH =MATCH ( iskana_vrednost, matrika_tabele, vrsta_ujemanja )
Relativni poloaj iskanega elementa v tabeli.
INDEX =INDEX (matrika_tabele, številka_vrstice ) Vrednost na zaporednem indeksu v tabeli.
ŠC VELENJE VSŠ RAUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA (1.letnik)
Stran 33
Slika 48: Primer VLOOKUP
• V preglednici na sliki (Slika 48) doloimo vrednosti stolpca program v tabeli predmeti na osnovi
ujemanja vrednosti stolpca id_programa v tabelah predmeti in programi. o Podatki v tabeli predmeti so razvršeni narašajoe po stolpcu id_programa. Izberemo celico
E4. V celico E4 vnesemo formulo =VLOOKUP(D4;\$G\$4:\$I\$9;2;FALSE). Drugi argument funkcije VLOOKUP smo zapisali absolutno, ker se pri kopiranju ne sme spreminjati. Kopirajmo formulo v obseg celic E5:E21.
• Na katerem zaporednem mestu v tabeli programi je iskana vrednost id_programa npr. 40? o V celico I13 vpišemo vrednost (id_ programa) za katero bomo poiskali zaporedno mesto v tabeli
programi, npr. 60. Izberemo celico I14 in vpišemo formulo =MATCH(I13;G4:G9;0). Rezultat formule je 6, ker se vrednost nahaja v 6 relativni vrstici tabele (od zgoraj navzdol).
• Kakšna je vrednost v stolpcu program v tabeli programi? o Izberemo celico I16 in vnesemo formulo =INDEX(H4:H9;I14). Formula vrne vrednost Varstvo
okolja in komunala. o Z uporabo funkcij INDEX in MATCH lahko nadomestimo uporabo funkcije VLOOKUP.
Kako? Zdruitev formul: =INDEX(H4:H9;MATCH(I13;G4:G9;0)).
Stran 34
Vaja 11 (Dokument E_Vaja11):
Slika 49: Dokument E_Vaja11
• Z uporabo funkcije VLOOKUP v tabeli 1 izraunajte znesek davka v maloprodajni ceni (MPC) in
nato izraunajte še prodajno ceno izdelka. o Maloprodajna cena je cena z davkom. e elimo v maloprodajni ceni ugotoviti znesek davka,
moramo uporabiti preraunano davno stopnjo. Preraunano davno stopnjo za 22 % osnovno davno stopnjo izraunamo: (22*100)/(22+100) = 18,03. Izraunajmo stolpec »Znesek davka«. Aktiviramo celico H4. Vnesemo formulo =IF(C4="DDV_A";L4*\$L\$4;IF(C4="DDV_B";\$L\$5*E4)), (MPC * Preraunana davna stopnja). Sklic na celico je absoluten, ker bomo formulo kopirali v preostale vrstice stolpca. Izberemo celico H4 in jo kopiramo v obseg celic H5:H15. Prodajno ceno izraunamo tako, da od maloprodajne cene odštejemo davek. Aktiviramo celico D4. Vnesemo formulo =E4-H4. Ponovno izberemo celico D4 in kopiramo formulo v obseg celic D5:D15.
• Prodajne cene zaokroite na eno decimalno mesto. o V celico D4 smo e vnesli formulo, ki ji dodamo še z zaokroevanje. Izberemo celico D4 in
pritisnemo tipko F2. Formulo =E4-H4 spremenimo v =ROUND(E4-H4;1). Ponovno izberemo celico D4 in kopiramo formulo v obseg celic D5:D15. Izberemo obseg celic D4:D15 in na zavihku Osnovno v skupini Število kliknemo gumb Zmanjšaj število decimalnih mest.
Vaja 12 (Dokument E_Vaja12):
X B C D E F G H I J K 2 3 Iskanje 1 Tabela 1 4 Šifra Poiši Najdeno Šifra Priimek Ime Starost Toke 5 8 Ime 5 Lebar Anja 23 280 6 12 Starost 2 Horvat Miha 43 344 7 44 Priimek 10 Kumin Tadej 25 300 8 45 Toke 45 Šinko Robi 32 287 9 22 Priimek 22 Kerec Petra 36 310
ŠC VELENJE VSŠ RAUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA (1.letnik)
Stran 35
10 10 Priimek Ime 8 Grlec Vinko 41 320 11 5 Toke 12 Prelec Mateja 54 360 12 45 Starost 7 Fartek Joica 39 295 13 50 Merklin Lidija 45 315 14 15 V stolpcu Rezultat (tabela iskanje1) poišite ustrezne podatke iz desne tabele s podatki (tabela1).
X B C D E F G H I J K 17 Iskanje 2 Tabela 2
18 Ime Plaa Davek od plae
Plaa je veja ali enaka
a manjša od Davek
19 Janko 750,00 0,00 700,00 5% 20 Metka 888,00 700,00 800,00 5,70% 21 Jure 900,00 800,00 900,00 6,10% 22 Andreja 1.200,00 900,00 1.100,00 11,00% 23 Joica 600,00 1.100,00 18,80% 24 Katja 1.100,00 25 Bojan 1.010,00 26 Lidija 999,00 27 28 V stolpcu Davek od plae (tabela Iskanje2) poišite ustrezne podatke iz desne tabele s podatki (Tabela2).
X B C D E F G H 31 Iskanje 3 Tabela 3 32 Oseba Toke Ocena Toke Ocena 33 Miha 55 <50 5 34 Jure 77 50-59 6 35 Maja 66 60-69 7 36 Peter 44 70-79 8 37 Anja 87 80-89 9 38 Marjan 96 90-100 10 39 Vinko 59 40 Mateja 70 41 Barbara 81 42 Simon 80 43 Karmen 67 44 Zala 45 45 Boris 78 46 Niko 60 47 48
Izraunajte ocene v stolpcu Ocena glede na doseene toke študentov.
49
Stran 36
Vaja 13 (Dokument E_Vaja13):
Vaja 13: • Izdelajte tortni grafikon s 3D uinki po podatkih iz spodnje tabele, prikaz za Compaq naj bo izvleen
iz grafikona, vsi prikazi podatkov naj bodo oznaeni z imeni kategorij in s prikazom odstotkov, naslov grafikona naj bo Prikaz proizvajalcev, grafikon naj ima spodaj prikazano legendo. V tabeli 1 izraunajte tudi dele posameznih znamk v odstotkih (rezultate zaokroite na dve decimalni mesti). Izgled in vsebino grafikona natanneje doloa vstavljena slika.
Vaja 14 (Dokument E_Vaja14):
• Za podatke iz tabele 1 izdelajte grafikon z dvema y osema. Podatkovni niz število prebivalcev naj
bo prikazan s stolpnim grafikonom, podatkovni niz površina naselja pa s rtnim. Izgled in vsebino grafikona natanneje doloa vstavljena slika.
ŠC VELENJE VSŠ RAUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA (1.letnik)
Stran 37
Vaja 15: • V istem grafikonu prikaite potek funkcij y(x)=x3-6x-1 in y(x)=x2-2, za podatkovni niz x z
vrednostmi med -1 in 5, v korakih po 0,2. Merilo za os x omejite na interval med -1 in 5, merilo za os y pa omejite na interval med -20 in 100.
10 DELNE VSOTE
Delne in skupne vsote seznamov uporabljamo za pripravo povzetkov podatkov. Delne vsote lahko uporabljamo le v navadnih obsegih podatkov. Delne vsote izraunavamo s funkcijami povzemanja tako, da uporabimo funkcijo SUBTOTAL. Prikaemo lahko ve vrst funkcij povzemanja za vsak stolpec. Delne vsote so prikazane v orisnem seznamu, kar nam omogoa prikazovanje in skrivanje vrstic s podrobnostmi po posameznih delnih vsotah. Pred uporabo delnih vsot razvrstimo podatke po stolpcih nad katerimi izraunavamo delne vsote.
Priimek ime 11 A-1 tehnolog 5 Priimek ime 1 A-1 vodja skladiša 9 Priimek ime 13 B-2 kontrolor 4 Priimek ime 2 B-2 mojster 12 Priimek ime 8 B-2 tehnolog 3 Priimek ime 10 B-2 vzdrevalec 12 Priimek ime 5 C-3 konstruktor 6 Priimek ime 4 C-3 kontrolor 12 Priimek ime 12 C-3 mojster 1 Priimek ime 7 D-4 mojster 9 Priimek ime 9 D-4 mojster 15 Priimek ime 3 D-4 tehnolog 1 Priimek ime 6 D-4 vzdrevalec 14
Za podatke v tabeli (Tabela 1) z delnimi vsotami izraunajmo vsoto nadur po posameznih oddelkih. Podatki so e razvršeni po stolpcu Oddelek. Kliknemo v obseg seznama in na zavihku Podatki v skupini Oris kliknemo gumb Delna vsota. Prikae se okno Delna vsota. V spustnem seznamu Ob vsaki spremembi v izberemo Oddelek, v spustnem seznamu Uporabi funkcijo kliknemo Vsota. V seznamu stikal polj Dodaj delno vsoto k potrdimo le stikalo stolpca Število nadur. Od stikal na dnu okna potrdimo le stikalo Povzetek informacij pod podatki. S klikom na gumb V redu potrdimo izbor.
Slika 50: Delne vsote
Stran 38
Slika 51: Orisni prikaz delnih vsot Delne vsote odstranimo po enakem postopku le da v oknu Delna vsota kliknemo gumb Odstrani vse.
Vaja 16 (Dokument E_Vaja16): • Podatke iz lista Podatki kopirajte na nova lista Zgled1 in Zgled2.
Na listu Zgled1 z delnimi vsotami prikaite povpreje števila nadur po posameznih oddelkih. Na listu Zgled2 z delnimi vsotami prikaite najveje vrednosti pla po posameznih delovnih mestih.
11 VRTILNE TABELE
Poroila in grafikoni vrtilne tabele omogoajo analizo podatkov preglednice ali zunanjih podatkovnih virov. Vrtilne tabele so priroen nain za povzemanje, analiziranje, raziskovanje in predstavljanje podatkov. Doloitev podatkovnega vira za poroilo vrtilne tabele e uporabljamo podatke delovnega lista kot podatkovni vir, potem aktiviramo celico iz podroja podatkov. Pred izdelavo preverimo, da imamo v obsegu naslove stolpcev oz. da so prikazane glave v tabeli. Preverimo tudi, da v obsegu celic ali podroju tabele ni praznih vrstic. Ustvarjanje poroila vrtilne tabele Na zavihku Vstavljanje v skupini Tabele kliknemo Vrtilna tabela. V oknu Ustvarjanje vrtilne tabele se prepriamo, da imamo izbrano monost Izberi tabelo ali obseg, nato pa v polju Tabela/Obseg, preverimo obseg celic. e elimo vrtilno tabelo postaviti na obstojei delovni list, izberemo poleg imena lista tudi sklic na izbrano celico. Po kliku gumba V redu Excel doda prazno poroilo vrtilne tabele na navedeno mesto in prikae Seznam polj vrtilne tabele.
Orisni nivoji
Stran 39
Na seznamu polj vrtilne tabele sta privzeto prikazana dva podroja. V zgornjem podroju je nabor imen polj (stolpcev) iz seznama podatkov. V spodnjem podroju so obmoja s postavitvijo, v katera razporejamo polja. Oznake slike (Slika 51):
1. Vir podatkov: polja (stolpci) so prikazani na seznamu polj; 2. Filter poroila: uporabimo za filtriranje po izbranem polju; 3. Oznake stolpcev: polja, ki jih prikaemo v stolpcih poroila; 4. Oznake vrstic: polja, ki jih prikaemo v vrsticah poroila; 5. Σ Vrednosti: uporabimo za povzemanje oz. izraune podatkov.
• Za podatkovni seznam v tabeli 1 (Slika 53) izraunajte vsoto nadur po posameznih oddelkih. Vrtilno
tabelo postavite pod podatkovni vir.
Aktiviramo celico znotraj obsega podatkovnih celic.
Na zavihku Vstavljanje v skupini Tabele kliknemo gumb Vrtilna tabela. V oknu Ustvarjanje vrtilne tabele je izbrana monost Izberi tabelo ali obseg, polje Tabela/Obseg ima vrednost sklica List1!\$B\$3:\$E\$16 (podatki tabele 1). Za mesto postavitve vrtilne tabele kliknemo monost Na obstojei delovni list. Kliknemo v polje Mesto in kliknemo celico mesta postavitve vrtilne tabele npr. B20. Vnos v oknu potrdimo s klikom na gumb V redu. e je aktivna celica v obmoju vrtilne tabele, potem so v menijskem traku prikazana tudi orodja za vrtilne tabele. V podroju Seznam polj vrtilne tabele s miško pridrimo kazalec miške nad poljem in ga povleemo v eleno podroje. V
Slika 52: Obmoje postavitve in seznam polj vrtilne tabele (Vir: Microsoft, Pomo Excel 2010)
ŠC VELENJE VSŠ RAUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA (1.letnik)
Stran 40
podroje Oznake vrstic povleemo Oddelek in nato še Delovno mesto. V podroje Σ Vrednosti povleemo Število nadur.
Privzeta funkcija za številne podatke je vsota, oznaka pa Vsota od Števila nadur. Vsem elementom vrtilne tabele lahko doloimo oblikovne lastnosti, jih razvršamo ali filtriramo … Spremenimo oznake vrstic. Kliknemo celico B20 in vnesemo Oddelek, delovno mesto. Kliknemo celico C20 in vnesemo Vsota nadur. Nastavitve polj vrtilne tabele doloamo tako, da v vrtilni tabeli kliknemo v obseg podatkov polja, ki mu elimo spremeniti nastavitve. Na zavihku Monosti v skupini
Aktivno polje kliknemo gumb Nastavitve polj. V oknu nastavitve polja vrednosti lahko doloimo funkcijo povzemanja, oznako polja, obliko zapisa …
Slika 56: Skupine ukazov na zavihku Monosti Uporaba izraunanih polj vrtilne tabele V zavihku Monosti v skupini Izrauni kliknemo gumb Polja, elementi in nizi in nato izberemo ukaz Izraunana polja … V oknu Vstavi izraunano polje doloimo Ime polja in Formulo.
Slika 54: Vrtilna tabela
ŠC VELENJE VSŠ RAUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA (1.letnik)
Stran 41
Vrtilna tabela je povezana s podatki podatkovnega vira. e se ti spremenijo, vrtilno tabelo posodobimo z uporabo ukaza
Osvei. Ukaz je na voljo na zavihku Monosti v skupini Podatki.
tehnolog 5 2 vodja skladiša 9 4
B-2 31 12 kontrolor 4 2 mojster 12 5 tehnolog 3 1 vzdrevalec 12 5
C-3 19 8 konstruktor 6 2 kontrolor 12 5 mojster 1 0
D-4 39 16 mojster 24 10 tehnolog 1 0 vzdrevalec 14 6
Skupna vsota 103 41 Slika 58: Rezultat vrtilne tabele
Vaja 17 (Dokument E_Vaja17): • Za seznam podatkov na delovnem listu Podatki izdelajte naslednji vrtilni tabeli: a) Vrtilna tabela v podroju oznak vrstic vsebuje oddelke, v podroju oznak stolpcev mesece in v podroju za vrednosti vsoto pla in povpreje števila nadur. V podroju filtra poroila vsebuje delovna mesta. b) Vrtilna tabela v podroju oznak vrstic vsebuje mesece, v podroju oznak stolpcev oddelke in v podroju za vrednosti povpreje pla in vsoto števila nadur.
Slika 57: Izraunljivo polje
Stran 42
12 FUNKCIJE ZA DATUM IN AS
Datumi so shranjeni kot zaporedne številke in jih lahko uporabljamo v izraunih. 1. januar 1900 je privzeto zaporedna številka 1.
Funkcija Sintaksa Opis NOW NOW() Trenutni datum in as. TODAY TODAY() Trenutni datum. DAY DAY(serijska_številka) Zaporedna številka dneva v
datumu. MONTH MONTH(serijska_številka) Zaporedna številka meseca v
datumu. HOUR HOUR(serijska_številka) Ura asovne vrednosti. MINUTE MINUTE (serijska_številka) Minute asovne vrednosti. TIMEVALUE TIMEVALUE(besedilo_ure) Besedilno vrednost ure pretvori
v zaporedno številko. DATEVALUE DATEVALUE(besedilo_datuma) Besedilno vrednost datuma
pretvori v zaporedno število.
Vaja 18 (Dokument E_Vaja18):
• V celico C2 vpišite formulo, ki vrne današnji datum.
Obliko celice C2 kopirajte v obsega podatkov C5:C10 in E5:E10. Izdelku »Mleko alpsko s kalcijem 6x1l« doloite Datum proizvodnje za 28 dni manjši od današnjega datuma. Ostalim izdelkom doloite Datum proizvodnje za 5 dni veji od izdelka »Mleko alpsko s kalcijem 6x1l«. Izraunajte rok trajanja in stanje izdelka. Stolpcu Stanje doloite vrednost »ustrezen«, e rok trajanja še ni potekel, sicer pa vrednost »odpis«. V celico F12 s formulo preštejte število ustreznih izdelkov.
ŠC VELENJE VSŠ RAUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA (1.letnik)
Stran 43
• Izpolnite tabelo 2 (Slika 60).
13 RAZVRŠANJE PODATKOV V OBSEGU CELIC ALI TABELI
Podatke v obsegu ali tabeli lahko razvrstimo po besedilu, številih in datumih ali asih v enem ali ve stolpcih. Podatke je mogoe razvrstiti tudi po seznamu po meri ali po obliki (barvi celice, barvi pisave …). Podatke lahko razvrstimo tako, da: • Z desnim gumbom miške kliknemo v obseg celic in v vsebinskem meniju uporabimo ukaz Razvrsti.
Slika 61: Vsebinski meni, razvrsti
• Izberemo celico v obsegu celic in na zavihku Podatki v skupini Razvrsti in filtriraj kliknemo
enega izmed gumbov Razvrsti narašajoe, Razvrsti padajoe ali Razvrsti.
Razvršanje po ve stolpcih
Izberemo celico v obsegu celic podatkov, ki jih elimo razvrstiti. Na zavihku Podatki v skupini Razvrsti in filtriraj kliknemo gumb Razvrsti. Prikae se pogovorno okno Razvrsti.
ŠC VELENJE VSŠ RAUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA (1.letnik)
Stran 44
Slika 62: Kriteriji razvršanja
V razdelku Stolpec v polju Razvrsti po izberemo prvi stolpec razvršanja. V razdelku Razvrsti po izberemo vrsto razvršanja. Monosti: e elimo razvršati po besedilu, številki ali datumu in uri, potrdimo polje Vrednosti. e elimo razvršati po oblikovanju, izberemo Barva celice, Barva pisave ali Ikona celice. V razdelku Vrstni red izberemo nain razvršanja. Monosti: Za besedilne vrednosti izberemo Od A do ali Od do A. Za številske vrednosti izberemo Od najmanjšega do najvejega ali Od najvejega do najmanjšega. Za vrednosti datumov ali ur izberemo Od najstarejšega do najnovejšega ali Od najnovejšega do najstarejšega. e elimo razvršati podatke glede na lastni seznam, izberemo Seznam po meri. e elimo dodati še en stolpec razvršanja, kliknemo gumb Dodaj raven in zanj doloimo lastnosti razvršanja. e elimo izbrisati stolpec razvršanja, izberemo vrstico stolpca vnosa in kliknemo gumb Izbriši raven.
14 FILTRIRANJE PODATKOV V OBSEGU ALI TABELI
Filtriranje podatkov je preprost nain za iskanje podatkov v obsegu celic ali tabeli. Filter uporabimo za ogled posameznih vrstic oz. zapisov v obsegu ali tabeli, ki ustrezajo doloenemu kriteriju. Filtrirane podatke lahko kopiramo, urejamo, oblikujemo …brez dodatnega premikanja ali preurejanja. S samodejnim filtrom lahko filtriramo po vrednostih seznama, po obliki ali po pogojih.
14.1 SAMODEJNI FILTER
Kliknemo v obseg celic ali tabelo s podatki. Na zavihku Podatki v skupini Razvrsti in filtriraj kliknemo gumb Filter. V glavi stolpca kliknemo Pušico in doloimo kriterij filtra za stolpec. Izbiranje na seznamu besedilnih vrednosti Na seznamu besedilnih vrednosti izberemo elene besedilne vrednosti. Vnos pogojev v polje za iskanje Polje Iskanje vnesemo znake, ki doloajo kriterij filtriranja (* - poljubna kombinacija znakov, ? – kateri koli znak…). Ustvarjanje pogojev Za filtriranje besedil izberemo Besedilni filtri in kliknemo enega od ukazov primerjave ali pa kliknemo Filter po meri.
ŠC VELENJE VSŠ RAUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA (1.letnik)
Stran 45
Za filtriranje števil izberemo Številski filtri in kliknemo enega od ukazov operatorjev primerjave ali pa kliknemo Filter po meri. Odstranjevanje filtra Filter lahko odstranimo za doloen stolpec ali pa v celoti poistimo filter. Odstranjevanje filtra za stolpec V naslovu stolpca kliknemo gumb in nato kliknemo gumb Poisti filter iz »Ime stolpca«. Odstranjevanje vseh filtrov v delovnem listu Na zavihku Podatki v skupini Razvrsti in filtriraj kliknemo gumb Poisti.
Slika 63: Seznam izplail
• Za podatke na sliki (Slika 63) poišimo plae podatke izplail za delovna mesta tehnolog in
konstruktor, ki so v znesku med 900 in 1300 eurov.
Kliknemo v stolpec Delovno mesto. Na zavihku Podatki v skupini Razvrsti in filtriraj kliknemo gumb Filter. V glavi stolpca Delovno mesto kliknemo Pušico. Na seznamu besedilnih vrednosti izberemo vrednosti »tehnolog« in »konstruktor« in kliknemo gumb V redu. V glavi stolpca Plaa kliknemo Pušico. Izberemo Številski filtri in kliknemo operator Med.
V oknu Lasten samodejni filter vpišemo v polja vrednosti 900 in 1300 ter kliknemo gumb V redu.
Vaja 19 (Dokument E_Vaja19): Na delovnem listu Podatki s pomojo podatkovnega obrazca dodajte nov zapis iz tabele 1. Na koncu delovnega zvezka dodajte tri nove delovne liste in jim doloite imena Filter1, Filter2, Filter3. Podatke iz delovnega lista Podatki kopirajte na delovne liste Filter1, Filter2 in Filter3. Na delovnem listu Filter1 izdelajte samodejni filter za pogoj: delovno mesto je konstruktor in mesec je februar. Na delovnem listu Filter2 izdelajte samodejni filter za pogoj: plaa je med 800 in 1000 in število nadur je veje od 3 delovno mesto je vzdrevalec. Na delovnem listu Filter3 izdelajte samodejni filter za pogoj: število nadur je manjše od 3 ali (delovno mesto se zane na znak m in oddelek je C-3).
ŠC VELENJE VSŠ RAUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA (1.letnik)
Stran 46
Šifra Mesec Priimek in ime Delovno mesto Oddelek Plaa Število nadur
222 marec Priimek ime 20 konstruktor C-3 1.000,00 € 10 LITERATURA 1. MICROSOFT.Microsoft podpora (online). 2014. (citirano 1. 10. 2014). Dostopno na naslovu:
http://office.microsoft.com/sl-si.

Documents
Documents
Documents
Documents
Documents
Documents
Documents
Documents
Documents
Documents
Documents
Documents
Education
Documents
Documents
Documents
Documents
Documents
Documents
Documents
Documents
Documents
Documents
Documents
Documents
Documents
Documents
Documents
Documents
Documents