RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA (1. letnik) ELEKTRONSKE ...vssmoodle.scv.si/pluginfile.php/13290/mod_resource/content/1/RAI_excel... · vrstice in stolpce. Zaporedne številke v levem

ŠOLSKI CENTER VELENJE

VIŠJA STROKOVNA ŠOLA

RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA (1. letnik)

ELEKTRONSKE PREGLEDNICE

Gradivo za interno uporabo

Sestavil: Srečko Zorman

Velenje, 2014

KAZALO

1 UREJANJE IN VNOS PODATKOV ........................................................................................................ 1

1.1 VNOS PODATKOV .......................................................................................................................................... 2 1.2 RELATIVNO IN ABSOLUTNO SKLICEVANJE ..................................................................................................... 7

2 UPORABA FUNKCIJ V FORMULAH ................................................................................................... 8

2.1.1 Določanje in uporaba imen v formulah ...................................................................................................... 10

3 ZDRUŽEVANJE BESEDIL IN PRETVARJANJE ŠTEVIL V BESEDILO ..................................... 12

4 POGOJNO OBLIKOVANJE .................................................................................................................. 13

5 GRAFIKONI ............................................................................................................................................ 15

6 FINANČNE FUNKCIJE .......................................................................................................................... 21

7 MATRIČNE FORMULE ........................................................................................................................ 26

7.1 MATRIČNE FUNKCIJE ................................................................................................................................... 26

8 FUNKCIJE IF, COUNT, COUNTA, COUNTIF, SUMIF, ROUND, ROUNDBETWEEN ............... 29

9 FUNKCIJE ZA DINAMIČNO ISKANJE .............................................................................................. 31

10 DELNE VSOTE ........................................................................................................................................ 36

11 VRTILNE TABELE ................................................................................................................................. 37

12 FUNKCIJE ZA DATUM IN ČAS ........................................................................................................... 40

13 RAZVRŠČANJE PODATKOV V OBSEGU CELIC ALI TABELI ................................................... 42

14 FILTRIRANJE PODATKOV V OBSEGU ALI TABELI ................................................................... 43

14.1 SAMODEJNI FILTER ...................................................................................................................................... 43

ŠC VELENJE VSŠ RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA (1.letnik)

Stran 1

ELEKTRONSKE PREGLEDNICE

Cilj ali vsebina

Elektronske preglednice nam omogočajo hitro obdelavo podatkov, izdelavo grafikonov, vrtilnih tabel, podatkovnih analiz … Preglednice lahko uspešno uporabljamo na vseh poslovnih področjih.

1 UREJANJE IN VNOS PODATKOV

Ko odpremo program Excel se odpre delovno okolje novega delovnega zvezka z imenom Zvezek1. Na vrhu delovnega okna preglednice je menijski trak, ki vsebuje zavihke ukazov. Posamezni zavihek vsebuje ukaze, ki so razporejeni po posameznih skupinah. Pod menijskim trakom se nahaja polje

naslova aktivne celice in vnosna vrstica. Vnosna vrstica vsebuje polje za vnos in gumbe vstavljanje oz. potrditev vnosa, preklic vnosa in gumb vstavljanje funkcij.

Slika 1: Vnosna vrstica

Pri vnosu podatkov se podatki hkrati prikazujejo v vnosni vrstici in celici. Pod vnosno vrstico je področje delovnega lista (posamezen list delovnega zvezka). Na dnu delovnega okna je statusna vrstica.

Slika 2: Delovno okolje preglednice

Delovni list je sestavljen iz celic, organiziranih v stolpce in vrstice. Mreža delovnega lista obsega vrstice in stolpce. Zaporedne številke v levem stolpcu preglednice predstavljajo naslove oz. oznake vrstic (1, 2, 3 …), črke oz. kombinacije črk pa predstavljajo naslove oz. oznake stolpcev (A, B, C …). Posamezna preglednica predstavlja en list v delovnem zvezku, v katerem je ob prvem zagonu privzeto število listov, označenih z oznakami List1, List2, List3 … Vsaka celica na sečišču stolpca in vrstice je določena s sklicem oz. naslovom, ki ga sestavljata oznaki stolpca in vrstice, npr. A1 (stolpec A, vrstica 1). Sklic aktivne celice je prikazan v polju z imenom pod menijskim trakom. Posamezna celice vsebuje in prikazuje podatke, ki jih obdelujemo.


Stran 2

1.1 VNOS PODATKOV

Pred vnosom podatkov izberemo celico v katero želimo podatke vnesti. Aktivna celica je označena z obrobo in osvetlitvijo.

Slika 3: Aktivna celica Celico izberemo oz. aktiviramo na več možnih načinov:

celico aktiviramo tako, da nanjo postavimo kazalec miške in kliknemo; celico na nekem drugem listu zvezka aktiviramo tako, da izberemo najprej list (kliknemo

njegov zavihek) ter nato še celico na njem; aktivno celico določimo z vpisom naslova v naslovno polje …

Podatek vnesemo v celico tako, da jo označimo, natipkamo njeno vsebino in vnos potrdimo s pritiskom na tipko ENTER ali v vnosni vrstici kliknemo gumb za potrditev vnosa podatkov. Če želimo vnos že natipkanega podatka preprečiti, pritisnemo na tipko ESC (Če želimo vnesti podatke v novo vrstico celice, potem vnesemo prelom vrstice - pritisnemo ALT+ENTER). Če želimo vnesti niz podatkov, zaporedne številke ali imena dni v tednu itd., potem v celico vnesemo začetno vrednost in v naslednjo vrednost. S tem določimo vzorec vnosa. Če želimo vnesti zaporedna števila 10, 11, 12, 13, 14 ..., potem v prvi dve celici vnesemo 10 in 11. Za

tem označimo celice z začetnim vzorcem in povlečemo zapolnitveno ročico ( ) čez obseg območja, ki ga želimo zapolniti. Če zapolnjujemo v naraščajočem vrstnem redu, povlečemo ročico navzdol ali v desno. Če zapolnjujemo v padajočem vrstnem redu, povlečemo ročico navzgor ali v levo. Obseg celic oz. blok celic Obseg celic oz. blok celic je območje sosednjih celic, ki je določeno z levo zgornjo celico in desno spodnjo celico. Najmanjši blok je posamezna celica. Izbor celice ali obsega celic

Element izbora Postopek

Posamezna celica Kliknemo celico ali uporabimo tipke za premikanje (stran navzgor (PageUp), stran navzdol (PageDown), puščice v levo, desno, navzgor in navzdol).

Obseg celic Kliknemo prvo celico obsega in povlečemo do zadnje celice obsega ali

razširjamo izbor tako, da med pritiskanjem puščičnih tipk držimo tipko

SHIFT.

Velik obseg celic Kliknemo prvo celico obsega. Držimo tipko SHIFT in kliknemo zadnjo celico obsega.

Vse celice na delovnem listu

Kliknemo gumb izberi vse (gumb se nahaja levo od oznak stolpcev) ali

pritisnemo tipki CTRL + A (Če delovni list vsebuje podatke, s tipkama

CTRL + A izberemo trenutno področje. V tem primeru dvakrat zapored

pritisnemo tipki CTRL + A, da izberemo celoten delovni list.).

Nepovezane celice oz. nepovezani obsegi celic

Izberemo prvo celico oziroma obseg celic. Držimo tipko CTRL in nato

označimo preostale celice oziroma obsege.

Celotna vrstica ali stolpec

Kliknemo naslov oz. oznako vrstice ali stolpca v področju oznak vrstic oz.

stolpcev.

Sosednje vrstice ali Povlečemo preko oznak vrstic oziroma stolpcev ali izberemo prvo vrstico


Stran 3

stolpce oziroma stolpec, držimo tipko SHIFT in izberemo zadnjo vrstico oziroma stolpec.

Nepovezane vrstice ali stolpce

Kliknemo oznako stolpca ali vrstice v prvi vrstici ali stolpcu v izboru, držimo tipko CTRL in kliknemo oznake stolpcev ali vrstic v drugih vrsticah, ki jih želimo dodati izboru.

Razširjanje in zmanjševanje aktivnega izbora

Držimo tipko SHIFT in kliknemo zadnjo celico, ki jo želimo vključiti v nov izbor. Nov izbor postane pravokotni obseg med aktivno celico in celico, ki smo jo kliknili.

V preglednico lahko vnašamo:

besedilo, numerične podatke (vrednosti: števila, formule ali rezultate formul) ter datume in čas.

Besedilo vsebuje poljubne znake (alfanumerične) ter simbole. Če želimo, da se število ali datum obravnava kot besedilo, potem pri vnosu podatka na začetku dodamo enojni narekovaj ('). Števila vsebujejo števke od 0 do 9, začetni predznak (+ ali –), decimalno vejico in na koncu vnosa oznako valute (€) ali znak %. Število ne sme vsebovati kakšnih drugih znakov (črk, presledkov, oklepajev ...), zapisuje se pa lahko tudi v eksponentni obliki. Datum vnesemo v eni izmed vrst zapisov najpogosteje v obliki dan.mesec.leto. Datum lahko vnesemo v različnih oblikah npr. 15.5.2010 ali 15. 5. 2010 ali 15. maj 2010 ali 2010-05-15 … Brisanje in spreminjanje podatkov Vsebino posamezne celice ali bloka najhitreje brišemo tako, da območje celic izberemo ter pritisnemo brisalko (Delete). Celico, ki jo želimo spremeniti najprej aktiviramo. Nato v vnosni vrstici kliknemo na ustrezno mesto vsebine celice, spremenimo vrednost in potrdimo spremembe. Uporabimo lahko tudi urejanje znotraj celice. V tem primeru dvokliknemo podatkovno celico ali aktiviramo celico in pritisnemo tipko F2. Vstavljanje stolpcev Izberemo stolpec ali celico v stolpcu desno od mesta, kamor želimo vstaviti nov stolpec. Če želimo vstaviti tri nove stolpce, potem izberemo tri stolpce. Z desno tipko miške kliknemo izbrane celice in v vsebinskem meniju izberemo ukaz Vstavi. Vstavljanje vrstic Izberemo vrstico ali celico v vrstici na mestu, kamor želimo vstaviti novo vrstico. Če želimo vstaviti tri nove vrstice, potem izberemo tri vrstice. Z desno tipko miške kliknemo izbrane celice in v vsebinskem meniju izberemo ukaz Vstavi. Sklicevanje na celice ali obseg celic Sklic določa celico ali obseg celic na delovnem listu in določa mesto, kjer se nahajajo vrednosti. Sklic omogoča dostop do vrednosti celice. Sklic na posamezno celico je določen z oznako stolpca in oznako vrstice. Npr. A5 je sklic na celico v peti vrstici stolpca A. Sklic omogoča dostop do vrednosti celice.

OPIS SKLIC

Celica v stolpcu B v vrstici 5 B5

Obseg celic v stolpcu A v vrsticah od 5 do 10 A5:A10

Obseg celic v vrstici 10 v stolpcih od A do C A10:C10

Vse celice vrstice 5 5:5

Vse celice vrstic od 2 do 4 2:4

Vse celice v stolpcu B B:B

Vse celice v stolpcih od A do C A:C

Obseg celic v stolpcih od A do I v vrsticah od 10 do 20 A10:I20


Stran 4

Celica A5 na listu List2 List2!A5

Vstavljanje formule Formule so izrazi, ki iz podatkov ali drugače pridobljenih vrednosti izračunajo določene vrednosti. Formulo začnemo z znakom = (enačaj). Formula lahko vsebuje konstante, računske operatorje, sklice na celice, funkcije … Ustvarjanje preproste formule Kliknemo celico, v katero želimo vnesti formulo. Vnesemo enačaj = in nato uporabimo konstante, operatorje, sklice, funkcije …, ki jih želimo uporabiti v izračunu.

FORMULA OPIS FORMULE

=A1 * 2 Pomnoži vrednost celice A1 z 2.

=A5-B1 Od vrednosti celice A5 odšteje vrednost celice B1.

=A1/A2 Vrednost celice A1 deli z vrednostjo celice A2.

=A1+A2 Sešteje vrednosti celic A1 in A2.

Vaja 1 (Dokument E_Vaja1):

Slika 4: Dokument E_Vaja1

Razširite stolpec A(Izdelek) v tabeli tako, da se širina prilagodi vrednostim celice stolpca. o Stolpec A razširimo na ujemanje glede na največjo vsebine stolpca tako, da postavimo kazalec

miške na ločitveno črto oznak stolpcev A in B. Ko se ikona kazalca spremeni v ikono križa s puščicami v levo in desno, potem dvokliknemo levi gumb miške.

Pred stolpec A vstavite nov stolpec in v naslov stolpca tabele vpišite »Zaporedna številka«. o S klikom v naslovno vrstico oznake stolpca A izberemo stolpec A. Z desno tipko miške

kliknemo izbrane celice in v vsebinskem meniju izberemo ukaz Vstavi. Kliknemo v celico A2 in vpišemo »Zaporedna številka«.

Vnesite zaporedne številke v stolpec A - Zaporedna številka (1, 2, 3 ...). o Kliknemo v celico A3 in vpišemo »1«. Pritisnemo potrditveno tipko (»Enter«) in v celico A4

vpišemo »2«. Označimo blok celic A3:A4 in kazalec miške postavimo na zapolnitveno mesto bloka (črn kvadratek v spodnjim desnem vogalu označenega področja). Ko se ikona kazalca miške spremeni v črn križ, pridržimo levi gumb miške in premaknemo miško v področju stolpca A do celice A8 ter sprostimo gumb miške.

Obrobite vse celice v spodnji tabeli z modro črto in jih zapolnite z rumeno barvo. o Izberemo področje tabele in z desno tipko miške kliknemo v izbrano področje. V vsebinskem

meniju izberemo ukaz Oblikuj celice. V oknu Oblikovanje celic izberemo kartico Obroba. V področju Črta v polju Barva izberemo temno modro barvo. Slog črte izberemo neprekinjeno črto. Kliknemo pripravljeni obrobi Oris in Znotraj.


Stran 5

Slika 5: Obrobe celic

Kliknemo kartico Polnilo. V področju Barva ozadja kliknemo gumb Več barv in izberemo nežno rumeno barvo.

Slika 6: Barva ozadja oz. polnila

Tabeli določite krepko pisavo rdeče barve.

o Označimo področje tabele. V menijskem traku na zavihku Osnovno kliknemo gumb

(Barva pisave) izberemo rdečo barvo in nato kliknemo še gumb (Krepko).


Stran 6

Nastavite obliko stolpca »Cena EUR« in »Skupaj v EUR« na valuti prikaz (EUR). o Izberemo nepovezana obsega D3:D8 in F3:F8 (označimo prvi obseg, pridržimo tipko CTRL in

označimo drugi obseg). V menijskem traku na zavihku Osnovno v skupini Število kliknemo

puščico navzdol v desnem delu gumba (Oblike števil za računovodstvo) in izberemo Euro.

Nastavite obliko stolpca »Skupaj v USD« in »Skupaj v HRK« na številko z dvema decimalnima mestoma in ločilom tisoč. o Izberemo področje H3:I8. Z desno tipko miške kliknemo izbrane celice in v vsebinskem

meniju izberemo ukaz Oblikuj celice. Na kartici Številke v seznamu Kategorije izberemo Številka, v polje Decimalna mesta vpišemo 2 in potrdimo stikalo Uporabi ločilo tisočic.

Slika 7: Oblika številk

Izračunajte vrednosti za stolpec »Skupaj EUR«, ki je produkt cene in količine.

o Izberemo celico F3. Vpišemo formulo = D3 * E3 in potrdimo vnos (Enter). Formulo kopiramo v področje celic F4:F8. Kopiranje formule: Izberemo celico s formulo, ki jo želimo kopirati. Na zavihku Osnovno v skupini Odložišče kliknemo Kopiraj. Izberemo področje celic F4:F8. Na zavihku Osnovno v skupini Odložišče kliknemo Prilepi.

Izračunajte vrednosti za stolpec »Skupaj v SIT«, pri tem uporabite podatek za vrednost SIT. o Izberemo celico G3. Vpišemo formulo = F3*$L$7 in potrdimo vnos (Enter). Znak $ pred

oznako vrstice in stolpca določa, da se sklic pri kopiranju ne spreminja glede na relativni odmik. Formulo kopiramo v področje celic G4:G8. Posamezne celice vsebujejo vrednosti ######. Vrednosti ###### v celici pomenijo, da je širina stolpca premajhna za prikaz vrednosti celice. Širino stolpca prilagodimo z dvoklikom na ločitveno črto med stolpca G in H v naslovni vrstici oznak stolpcev.

Izračunajte vrednosti za stolpec »Skupaj v USD«, pri tem uporabite podatek za vrednost USD. o Izberemo celico H3. Vpišemo formulo =D3*$L$6 in potrdimo vnos (Enter). Formulo

kopiramo v področje celic H4:H8. Izračunajte vrednosti za stolpec »Skupaj v HRK«, pri tem uporabite podatek za vrednost HRK.

o Izberemo celico I3. Vpišemo formulo =F3*$L$5 in potrdimo vnos (Enter). Formulo kopiramo v področje celic I4:I8.

Izračunajte vrednosti pod tabelo (povprečna cena, najvišja in najmanjša cena, povprečna cena računalnikov, skupna cena vseh izdelkov). o Povprečna cena: Izberemo celico C11 in vpišemo formulo =AVERAGE(D3:D8). o Najvišja cena: Izberemo celico C12 in vpišemo formulo =MAX(D3:D8). o Najmanjša cena (EUR): Izberemo celico C13 in vpišemo formulo =MIN(D3:D8) o Povprečna cena (EUR) računalniki: Izberemo celico C14 in vpišemo formulo

=AVERAGE(D5;D6;D7). o Skupaj (EUR) vsi izdelki: Izberemo celico C15 in vpišemo formulo =SUM(F3:F8).


Stran 7

Slika 8: Relativni sklic

o Skupaj (EUR) računalniki: Izberemo celico C16 in vpišemo formulo =SUM(F5:F7).

Kopirajte podatke iz tabele na »List2« tako, da kopirate le vrednosti. o Izberemo področje A2:I8 (kliknemo celico A2, pridržimo tipko SHIFT in kliknemo celico I8).

Na zavihku Osnovno v skupini Odložišče kliknemo Kopiraj. Kliknemo jeziček lista List2. Na listu2 kliknemo celico A2. Na zavihku Osnovno v skupini Odložišče kliknemo puščico navzdol pri ukazu Prilepi in kliknemo Prilepi vrednosti in izvorno oblikovanje.

Kopirajte podatke iz tabele na »List3« tako, da zamenjate vrstice in stolpce (transponiranje). o Izberemo področje A2:I8 (kliknemo celico A2, pridržimo tipko SHIFT in kliknemo celico I8).

Na zavihku Osnovno v skupini Odložišče kliknemo Kopiraj. Kliknemo jeziček lista List3. Na listu3 kliknemo celico A2. Na zavihku Osnovno v skupini Odložišče kliknemo puščico navzdol pri ukazu Prilepi in kliknemo Posebno lepljenje ter potrdimo stikalo Transponiraj.

Preimenujte List2 v »Vrednosti«, List3 pa v »Obrnjeno«. o Z desnim gumbom miške kliknemo na oznako jezička List2. Izberemo ukaz Preimenuj.

Vpišemo ime Vrednosti in pritisnemo potrditveno tipko. Z desnim gumbom miške kliknemo na oznako jezička List3. Izberemo ukaz Preimenuj. Vpišemo ime Obrnjeno in pritisnemo potrditveno tipko.

Dodajte nov list za zadnjim listom in ga poimenujte »Novosti«. o Kliknemo gumb Vstavi delovni list ali pridržimo tipko SHIFT in pritisnemo tipko F11.

Nov list se doda na koncu seznama listov. Z desnim gumbom miške kliknemo na oznako jezička novega lista. Izberemo ukaz Preimenuj. Vpišemo ime Novosti in pritisnemo potrditveno tipko.

Kopirajte podatke tabele iz lista »List1« na list »Novosti« tako, da kopirate le oblike. o Izberemo področje A2:I8 (kliknemo celico A2, pridržimo tipko SHIFT in kliknemo celico I8).

Na zavihku Osnovno v skupini Odložišče kliknemo Kopiraj. Kliknemo jeziček lista Novosti. Na listu3 kliknemo celico A2. Na zavihku Osnovno v skupini Odložišče kliknemo puščico

navzdol pri ukazu Prilepi in kliknemo gumb Oblikovanje. Shranite delovni zvezek v dokument z imenom »Vaja1«.

o Na zavihku Datoteka izberemo ukaz Shrani kot in v pogovornem oknu Shrani kot izberemo mesto shranjevanja. V polje Ime datoteke vpišemo Vaja1 ter kliknem gumb Shrani.

1.2 RELATIVNO IN ABSOLUTNO SKLICEVANJE

Relativen sklic v formuli temelji na relativnem položaju celice, ki vsebuje formulo in celico, na katero se sklic nanaša. Če se mesto celice, ki vsebuje formulo, spremeni, se spremeni tudi sklic. Če formulo kopiramo prek vrstic ali prek stolpcev, se sklic samodejno prilagodi glede na relativni odmik. V formulah se privzeto uporabljajo relativni sklici.

Sklic formule v celici C2 je relativen. Pri kopiranju vrednosti celice C2 v celico C3 se sklic spremeni v B3 (relativni odmik je ena vrstica naprej, zato se v sklicu B2 v formuli oznaki vrstice prišteje ena; 2+1=3).


Stran 8

Slika 9: Iskanje funkcije

Absoluten sklic na celico v formuli, kot je $B$3, se vedno sklicuje na celico na določenem mestu. Če se mesto celice, ki vsebuje formulo, spremeni, absoluten sklic ostane nespremenjen. Če formulo kopiramo prek vrstic ali prek stolpcev, se absolutni sklic ne spremeni oz. prilagodi. Znaka $ pred oznako stolpca B in oznako vrstice 3 pomenita, da sta stolpec in vrstica absolutna in se pri kopiranju ne spreminjata. Najhitreje absoluten sklic v formuli določimo s pritiskom tipke F4, ko se nahajamo v oz. takoj za sklicom. Če zaporedoma pritiskamo tipko F4, prehajamo med vsemi možnimi kombinacijami sklicevanja oz. postavitve znaka $. Mešan sklic na celico v formuli, kot je B$3, se v posamezni oznaki vrstice ali stolpca sklicuje absolutno na določeno vrstico ali določen stolpec. Znak $ pred oznako stolpca določa absolutni stolpec; znak $ pred oznako vrstice določa absolutno vrstico.

2 UPORABA FUNKCIJ V FORMULAH

Kliknemo celico v katero želimo vnesti formulo. Če formulo začnemo s funkcijo, potem v vnosni vrstici kliknemo gumb Vstavi funkcijo. Izberemo želeno funkcijo. Vpišemo lahko vprašanje, s katerim opišemo želeno aktivnost v polju Iskanje funkcije (npr. »štetje«) ali pobrskamo med zvrstmi v polju Izberite zvrst. Vnesemo argumente funkcije.

Funkcija Sintaksa Opis SUM SUM(število1; [število2]; ...) Vsota števil. MIN MIN(število1; [število2]; ...) Najmanjša vrednost. MAX MAX(število1; [število2]; ...) Največja vrednost. AVERAGE AVERAGE(število1; [število2]; ...) Povprečna vrednost. COUNT COUNT(vrednost1; [vrednost2]; ...) Preštevanje število števil.



Stran 9


V tabeli 1 s pomočjo formul izračunajte stolpec Znesek. V tabeli 2 cene tabele 1 pomnožite z vrednostjo koeficienta (1,12). V tabeli 2 izračunajte stolpec Znesek. Glede na opis obsega izračunajte ustrezne vsote ter največje, najmanjše in povprečne cene. Shranite rešitev vaje v datoteko E_vaja2. Rešitev: Izberemo celico E4 in vpišemo formulo =C4*D4 in potrdimo vnos.

Formula je zapisana relativno in jo kopiramo v preostale vrstice stolpca Znesek v tabeli 1. Izberemo celico E4. Kazalec miške premaknemo na črn kvadrat v desnem spodnjem vogalu celice. Ko se kazalec spremeni v križ, pridržimo levi gumb miške in povlečemo miško preko obsega E5:E8 ter sprostimo levi gumb miške. Izračunajmo cene v tabeli 2. V celico D14 vpišemo formulo =D4*$C$10. Sklicevanje na celico C10 mora biti absolutno, da se pri kopiranju ne spremeni sklic. Vsebino celice D14 kopiramo v področje obsega D15:D18. Izračun zneskov v tabeli 2 lahko izvedemo s kopiranjem formule v stolpcu znesek v tabeli 1. Aktiviramo celico E8 in izberemo ukaz Kopiraj (CTRL+C). Označimo področje E14:E18 in izberemo ukaz Prilepi (CTRL+V). Izračunajmo vrednosti v stolpcu H.


Stran 10

Slika 12: Poimenovanje obsega celic

Slika 11: Izračuni

2.1.1 DOLOČANJE IN UPORABA IMEN V FORMULAH

Določanje imena za celico ali obseg celic na delovnem listu Izberemo celico ali obseg celic, ki jih želimo poimenovati. Kliknemo polje Ime v levem delu vnosne vrstice in vpišemo ime obsega ter pritisnemo tipko Enter. Določanje imena z uporabo izbranih celic na delovnem listu Označimo obseg celic, ki ga želimo poimenovati (z oznakami vrstic in stolpcev). Na zavihku Formule v skupini Definirana imena kliknemo Ustvari iz izbora. V pogovornem oknu Ustvari imena iz izbire določimo položaj oznak s potrditvijo stikala (Zgornji vrstici, Levem stolpcu, Spodnji vrstici ali Desnem stolpcu).

Določanje imena z ukazom Določi ime Na zavihku Formule v skupini Definirana

imena kliknemo gumb Določi ime. V polju Se sklicuje na vpišemo ali izberemo sklic v delovnem listu. Kliknemo gumb V redu.



Stran 11


V tabeli 1 in 2 izračunajte povprečno, maksimalno in minimalno število proizvedenih miz ter vsoto miz. Celice konstant poimenujte z imeni konstant npr. Konatanta_1 ... Izračunajte izraze v tabeli 3 z uporabo imenovanih celic. Shranite rezultat v zvezek z imenom E_vaja3. Rešitev: Najprej poimenujmo celice konstant. Kliknemo v celico C2. Kliknemo v polje Ime v vnosni vrstici in vpišemo »Konstanta_1«. Pritisnemo tipko Enter. Postopek ponovimo še za celici F2 in I2 s to razliko, da vpišemo ustrezno ime konstante.


Stran 12

Slika 14: Rešitev vaje 3

3 ZDRUŽEVANJE BESEDIL IN PRETVARJANJE ŠTEVIL V BESEDILO

Funkcija Sintaksa Opis TEXT TEXT(vrednost; oblika_besedila)

Oblika besedila: 0 - prikaz števke. Če ima število manj števk, prikaže ničle. Npr. text(8,2;''#,00'') vrne besedilo 8,20. # - prikaz števke brez dodatnih ničel. Npr. text(8,2;''##,##'') vrne besedilo 8,2. ? – poravnava decimalne vejice. , - prikaže decimalno vejico.

Oblikuje številko in jo pretvori v besedilo.

CONCATENATE CONCATENATE(besedilo1; [besedilo2]; ...)

Združi (spoji) več besedilnih elementov v en besedilni element.

operator & besedilo1 & besedilo2 Združi dva besedila v en besedilni element.

Primeri: Formula Rezultat

=TEXT(0,678;"0,#") 0,7

=TEXT(52,456;"0,#") 52,5

=TEXT(2,631;"#,###0") 2,6310

=TEXT(0,04;"#,##") ,04

=TEXT(0,04;"0,00") 0,04

=TEXT(5,631;"#,###") 5,631

="priimek" & " " & "ime" priimek ime

=CONCATENATE("priimek";" ";"ime") priimek ime


Stran 13

4 POGOJNO OBLIKOVANJE

Pogojno oblikovanje omogoča označevanje zanimivih celic ali obsegov celic, poudarjanje nenavadne vrednosti … Pogojna oblika spremeni obliko obsega celic na osnovi pogojev (ali kriterijev). Če pogoj velja, je obseg celic oblikovan na osnovi tega pogoja; če pogoj ne velja, je obseg celic oblikovan drugače. Postopek

Izberemo obseg celic. Na kartici Osnovno v skupini Slogi kliknemo gumb Pogojno oblikovanje in nato še Upravljaj pravila. Prikaže se okno Upravitelj pravil pogojnega oblikovanja.

Za novo pogojno oblikovanje kliknemo gumb Novo pravilo. Odpre se okno Novo pravilo oblikovanja. V zgornjem področju okna izberemo vrsto pravila, v spodnjem področju pa uredimo opis pravila in določimo obliko. Pravilo potrdimo s klikom na gumb V redu.

Slika 15: Določitev pravila pogojnega oblikovanja



Stran 14


Vaja 4 Izračunajte povprečno število točk rezultatov kolokvija.

o Kliknemo celico F4 in vpišemo formulo =AVERAGE(D4:E4) ter potrdimo vnos. Formulo kopiramo v območje F5:F19. Izberemo celico F4 in kliknemo gumb Kopiraj. Izberemo območje celic F5:F19 in kliknemo gumb Prilepi.

Izračunajte povprečje, največje in najmanjše število točk posameznega kolokvija. o Kliknemo celico D20 in vpišemo formulo =AVERAGE(D4:D19) ter potrdimo vnos.

Kliknemo celico D21 in vpišemo formulo =MAX(D4:D19) ter potrdimo vnos. Kliknemo celico D22 in vpišemo formulo =MIN(D4:D19) ter potrdimo vnos. Kopiramo formule v stolpec za drugi kolokvij. Izberemo področje D20:D22 in kliknemo gumb Kopiraj. Izberemo območje celic E20:E22 in kliknemo gumb Prilepi. Izračunajmo še povprečje povprečij kolokvijev. Kliknemo v celico F20, vpišemo =AVERAGE(F4:F19) in potrdimo vnos.

Pogojno oblikujte stolpec povprečje tabele 1 in sicer: - celice s povprečjem večjim od povprečja povprečnih ocen prikažite z zeleno barvo pisave; - celice s povprečjem manjšim od povprečja povprečnih ocen prikažite z rdečo barvo pisave. o Izberemo obseg celic F4:F19. Na kartici Osnovno v skupini Slogi kliknemo gumb Pogojno

oblikovanje in nato še Upravljaj pravila. Prikaže se okno Upravitelj pravil pogojnega

oblikovanja. Kliknemo gumb Novo pravilo. Odpre se okno Novo pravilo oblikovanja. Kliknemo vrsto pravila Oblikuj samo celice, ki vsebujejo. V opisu pravila določimo oblikovanje celic, ki vsebujejo večjo vrednost od povprečja (celica F20):

Kliknemo gumb . V oknu Oblikovanje celic kliknemo kartico Pisava. Kliknemo spustni seznam Barva in izberemo zeleno barvo. Zapremo okno Oblikovanje celic – kliknemo gumb V redu. V oknu Novo pravilo oblikovanja smo določili opis pravila. Pravilo potrdimo – kliknemo gumb V redu. Podobno določimo tudi pravilo za rdečo barvo pisave (spremenimo le opis pravila).


Stran 15

Slika 17: Pravila pogojnega oblikovanja

Stolpcu »Izraz izračuna« določite besedilno vrednost, ki predstavlja izraz izračuna povprečja.

o Določimo besedilni izraz, ki prikazuje izračun povprečne vrednosti doseženih točk študenta v obliki (točke 1. kolokvij+točke 2. kolokvij)/2=povprečje točk. Kliknemo v celico G4. Vpišemo formulo ="("&TEXT(D4;"00,00")&"+"&TEXT(E4;"00,00")&")/2="&TEXT(F4;"00,00") in potrdimo vnos. Formulo celice G4 kopiramo v območje celic G5:G19.

Listom po vrsti določite imena L1, L2 in L3. o Z desnim gumbom miške kliknemo jeziček delovnega lista List1 in izberemo Preimenuj.

Označeno ime lista prepišemo z L1. Preimenujemo še drugi in tretji list. Na list L2 kopirajte celotno tabelo 1 iz lista L1 v kateri vse točke rezultatov kolokvijev povečajte

za 10 %. o Označimo obseg celic C3:G19. Kliknemo gumb Kopiraj ali pritisnemo CTRL+C. Na list L2 se

premaknemo s klikom jezička lista L2. Kliknemo celico C3. Kliknemo gumb Prilepi ali pritisnemo CTRL+V. Nekoliko prilagodimo širino stolpcev. Kliknemo celico 'L2'!D4 . Vpišemo formulo = 'L1'!D4*1,1 (za 10 % povečamo točke) in potrdimo vnos. Izberemo celico 'L2'!D4 in kliknemo gumb Kopiraj. Označimo območje 'L2'!D4:E19 in kliknemo gumb Prilepi.

5 GRAFIKONI

Podatke lahko grafično prikažemo na različne načine. Podatke lahko prikazujemo v dveh ali v treh dimenzijah. Grafikoni običajno vsebujejo dve osi: vodoravna os X in navpična os Y. Na osi X prikazujemo neodvisno spremenljivko, na osi Y pa vrednosti oz. odvisno spremenljivko. Če na istem grafikonu prikazujemo dva različna podatkovna niza pri isti neodvisni spremenljivki, lahko uporabimo dve osi Y in sicer primarno (leva stran) in sekundarno (desna stran) grafikona. Grafikon sestavljajo naslednji elementi: območje grafikona, risalna površina grafikona, podatkovne točke podatkovnih nizov, vodoravna (kategorija) in navpična (vrednost) os, legenda grafikona, naslov grafikona in osi ter oznake podatkov. Ustvarjanje osnovnega grafikona Izberemo obseg celic, ki jih želimo prikazati v grafikonu. Na zavihku Vstavljanje v skupini Grafikoni kliknemo vrsto grafikona in nato podvrsto grafikona, ki jo želimo uporabiti. Grafikon se privzeto vstavi na delovni list. Ko ustvarimo grafikon, lahko prilagodimo njegov videz. Namesto ročnega dodajanja ali spreminjanja elementov grafikona ali oblikovanja grafikona lahko uporabimo vnaprej določene postavitve in sloge. Vsem posameznim elementom grafikona lahko spremenimo postavitev in obliko. Ob izbiri elementa grafikona se v menijskem traku prikažejo Orodja za grafikone z zavihki Načrt, Postavitev in Oblika. Grafično prikažimo podatke glede števila mest v prostorih na sliki (Slika 18). Izberemo nepovezana območja celic B2:B16 in D2:D16. Na zavihku Vstavljanje v skupini Grafikoni

kliknemo gumb Stolpčni in izberemo 3D-razvrstilni stolpčni grafikon. Grafikon se privzeto vstavi na aktivni delovni list. Ko je izbran grafikon oz. element grafikona, so na voljo dodatni zavihki oz. orodja za delo z grafikoni in sicer: Načrt,


Stran 16

Slika 18: Seznam prostorov

Postavitev,

Oblika.

Na zavihku Načrt v skupini Postavitve grafikona izberemo Postavitev 4. Na zavihku Načrt v skupini Slogi grafikona kliknemo Slog 2. Grafikonu določimo še naslov grafikona in naslova osi. Na zavihku Postavitev v skupini Oznake kliknemo gumb Oznake grafikona ter izberemo Nad grafikonom. Vpišemo naslov »Število mest v prostorih«. Če želimo oblikovati besedilo, ga izberemo in nato kliknemo v področje elementa z desnim gumbom miške ter izberemo ukaz Oblikuj naslov grafikona. Izberemo grafikon. Na zavihku Postavitev v skupini Oznake kliknemo Naslovi osi. Izberemo Naslov primarne vodoravne osi in kliknemo Naslov pod osjo. Prikaže se privzeti naslov osi. Kliknemo v vsebino naslova in vpišemo »Prostor«. Dodajmo še naslov navpične osi. Na zavihku Postavitev v skupini Oznake kliknemo Naslovi osi. Izberemo Naslov primarne navpične osi in kliknemo

Zavrten naslov. Kliknemo v vsebino naslova in vpišemo »Število mest«.

Slika 19: Grafikon število mest v prostorih


Stran 17


Slika 20: Dokument E_Vaja5 (a)

Vaja 5 a: Za podatkovna niza Niz1 in Niz2 iz tabele 1 izdelajte stolpčni grafikon. Grafikon opremite z

naslovom in naslovoma osi, podatkovni niz Obseg1 ima nad stolpci prikazane oznake vrednosti. Grafikon naj bo čim bolj podoben grafikonu na sliki. o Izberemo obseg celicB3:D10 tabele 1, ki vključuje stolpec oznak in naslovno vrstico tabele.

Na zavihku Vstavljanje v skupini Grafikoni kliknemo gumb Stolpčni in izberemo 2D stolpec, Razvrstilni stolpčni grafikon. Na zavihku Načrt v skupini Postavitve grafikona kliknemo Postavitev 9. Izberemo naslov grafikona in nanj kliknemo z desnim gumbom miške. V vsebinskem meniju izberemo ukaz Uredi besedilo. Počistimo vrednost naslova in vpišemo »Stolpčni grafikon«. Izberemo naslov vodoravne osi in nanj kliknemo z desnim gumbom miške. V vsebinskem meniju izberemo ukaz Uredi besedilo. Počistimo vrednost naslova in vpišemo »Kraj«. Izberemo naslov navpične osi in nanj kliknemo z desnim gumbom miške. V vsebinskem meniju izberemo ukaz Uredi besedilo. Počistimo vrednost naslova in vpišemo Vrednost. Premikanje elementov grafikona Izberemo element grafikona. Kazalec miške premaknemo na obrobo izbranega elementa. Na obrobi elementa se kazalec miške spremeni v križ s puščicami v vse smeri. Pridržimo kazalec miške in povlečemo element na želeno mesto in nato sprostimo gumb miške. Oblikovanje stolpcev podatkovnih nizov Izberemo podatkovni niz 1 (Klikamo element grafikona dokler ni izbran ali na zavihku Oblika

v skupini Trenutni izbor kliknemo puščico navzdol v desnem delu spustnega seznama izbranega elementa in izberemo element Nizi Niz1). Kazalec miške premaknemo v področje izbranega elementa in kliknemo z desnim gumbom miške. Izberemo

ukaz Oblikuj nize podatkov. V oknu Oblikuj nize podatkov v levem področju izberemo Polnilo in izberemo Enobarvno polnilo. V področju Barva polnila izberemo želeno barvo. Podobno izberemo in določimo še slog in barvo obrobe. Vstavljanje podatkovnih oznak Izberemo podatkovni niz 1. Kazalec miške premaknemo v področje izbranega elementa in kliknemo z desnim gumbom miške. Izberemo ukaz Dodaj oznake podatkov … .Oblike oznak podatkov spremenimo tako, da oznako kliknemo z desnim gumbom miške in izberemo ukaz Oblikuj oznake podatkov.


Stran 18

Slika 21: Dokument E_Vaja5 (b)

Vaja 5 b: V tabelo 2 vstavite nov podatkovni niz Niz3 s podatki 50,29,31,26,25,40,22 (vrednosti stolpca od

zgoraj navzdol). V stolpcu Povprečje izračunajte povprečne vrednosti. Kopirajte grafikon iz prvega dela vaje (a) in v grafikon dodajte podatkovni niz Niz3 in črtni grafikon s podatkovnim nizom stolpca Povprečje. o Izberemo grafikon iz prvega dela vaje (pazimo, da je izbrano območje grafikona in ne

posamezen element grafikona). Kliknemo ukaz Kopiraj. Kliknemo na mesto kamor želimo prilepiti kopijo grafikona npr. celico I18 ter nato kliknemo ukaz Prilepi. Vpis podatkov niza Niz3 Kliknemo v celico E19, vpišemo 50 in potrdimo vnos s tipko Enter. Vnesemo in potrdimo naslednjo vrednost … Dodajanje podatkovnega niza v grafikon o Nov podatkovni niz dodajmo v grafikon z ukazoma Kopiraj, Prilepi. V tabeli 2 izberemo

obseg celic E18:E25 (Niz3). Kliknemo ukaz Kopiraj, nato kliknemo grafikon v katerega dodajamo podatkovni niz in kliknemo ukaz Prilepi.

ali o Izberemo grafikon in kliknemo v področje grafikona z desnim gumbom miške. V

vsebinskem meniju izberemo ukaz Izberi podatke. Odpre se okno Izbira vira podatkov.

Slika 22: Izbira vira podatkov

V področju Vnosi legende (nizi) je seznam podatkovnih nizov. V tem področju kliknemo

gumb Dodaj. Prikaže se okno Urejanje nizov.


Stran 19

Slika 23: Urejanje nizov

Desno v polju Ime niza kliknemo ikono . V preglednici izberemo celico E18 (Niz3). Zapremo okno Urejanje nizov. Desno v polju Vrednosti serij kliknemo ikono . V preglednici izberemo obseg celic E19:E25 (vrednosti niza). Zapremo okno Urejanje nizov.

Slika 24: Izbran obseg niza

Okno Izbira vira podatkov zapremo s klikom na gumb V redu.

Izračun povprečja Aktiviramo celico F19. Vpišemo formulo =AVERAGE(C19:E19). Izberemo celico F19.

Kopiramo formulo; kliknemo gumb Kopiraj. Izberemo obseg celic F20:F25 in kliknemo gumb Prilepi.

Dodajanje podatkovnega niza povprečja v grafikon o Nov podatkovni niz dodajmo v grafikon z ukazoma Kopiraj, Prilepi. V tabeli 2 izberemo

obseg celic F18:F25 (»Povprečje«). Kliknemo ukaz Kopiraj, nato kliknemo grafikon v katerega dodajamo podatkovni niz in kliknemo ukaz Prilepi.

o Spremenimo vrsto grafikona za niz »Povprečje« v črtni grafikon. V grafikonu izberemo Podatkovni niz »Povprečje«. Z desnim gumbom miške kliknemo v področje niza »Povprečje« in izberemo ukaz Spremeni vrsto grafikonov niza … Prikaže se okno Spreminjanje vrste grafikona. V levem področju okna izberemo Vrstični in nato kliknemo Črtni grafikon z oznakami.


Stran 20

Slika 25: Spreminjanje vrste grafikona

Okno Spreminjanje vrste grafikona zapremo s klikom na gumb V redu.

Slika 26: Izgled grafikona



Vaja 6: Za grafikon na sliki (Slika 27) v tabelo 1 zapišite podatkovna niza x in y in nato izdelajte grafikon, ki bo čim bolj podoben grafikonu na sliki.



Stran 21


Vaja 7: Poiščite rešitev, ki najmanjšim številom aktivnosti izračuna vrednosti tabele 1 in 2. Namig rešitve za posamezno tabelo: 1 x vnos formule in 1 x operacija kopiranja. Operator za potenciranje je ^. Npr. 2 ^ 3 = 8.

Funkcija power(število; potenca)) - izračuna število na potenco oz. številopotenca.

6 FINANČNE FUNKCIJE

Funkcija Sintaksa Opis FV (angl. future value)

FV(mera; obdobja; plačilo; [sv]; [vrsta]) oz. angl. FV(Rate; Nper; Pmt; [PV]; [Type])

Bodoča vrednost naložbe.

PV (angl. present value)

PV(mera; obdobja; plačilo; [prih_v]; [vrsta]) oz. angl. PV(Rate; Nper; Pmt; Fv; Type)

Sedanja vrednost naložbe.

RATE RATE(obdobja; plačilo; sv; [prih_v]; [vrsta]; [domneva]) oz. angl. RATE(Nper; Pmt; PV; [FV]; [Type];[ presurmise])

Obrestna mera.

NPER (angl. number of periods)

NPER(mera; plačilo; sv; [prih_v]; [vrsta]) oz. angl. NPER(rate,pmt,pv,[fv],[type]) Argumenti:

Število obdobij naložbe.

PMT (angl. payment)

PMT(mera; obdobja; sv; [prih_v]; [vrsta]) oz. angl. PMT(rate,nper,pv,[fv],[type])

Znesek obroka oz. plačila.


Stran 22

Slika 29: Funkcija FV (1)

Slika 30: Funkcija FV (2)

Opis argumentov Argument Pomen mera Obrestna mera za obdobje. obdobja Skupno število plačilnih obdobij za anuiteto. plačilo Znesek plačila oz. obroka za vsako obdobje. sv Sedanja vrednost ali enkratni znesek, ki predstavlja sedanjo vrednost. Če ga ne

določimo ima vrednost 0. vrsta Število 0 ali 1. Določa kdaj zapadejo plačila in sicer: 1 - na začetku obdobja; 0 -

na koncu obdobja. prih_v Prihodnja vrednost ali stanje, ki ga želimo doseči po izvedbi zadnjega plačila. Če

ga ne določimo ima vrednost 0. domneva Ocena o tem, kakšna bo obrestna mera (med 0 in 1). Argumentu zapišemo z negativno vrednostjo, če je plačilo oz. zneska ne moremo potrošiti (denar nam ni na voljo). Primer: - Na banki varčujemo tako, da na

začetku vsakega meseca položimo 150 €. Bančna mesečna obrestna mera je 0,2 %. S koliko denarja bomo razpolagali po preteku 12 mesecev (bodoča vrednost)?

Uporabimo finančno

funkcijo: = FV(mera; obdobja; plačilo; [sv]; [vrsta]) =FV(0,2%;12;-150;0;1)

Primer: - Na bančnem računu imamo 200 €,

ki jih namenimo za varčevanje. Na začetku vsakega meseca nakažemo za varčevanje 100 €. Mesečna obrestna mera je 0,3 %. Koliko bomo imeli po petih mesecih varčevanja?

Uporabimo finančno

funkcijo: = FV(mera; obdobja; plačilo; [sv]; [vrsta]) = FV(0,3%;5;-100;-200;1)

Primer: - Za artikel na začetku vsakega meseca odplačujemo 150 € v obdobju 12 mesecev.

Kolikšna je sedanja vrednost naših plačil, če je mesečna obrestna mera 1 %?

Uporabimo finančno funkcijo:

= PV(mera; obdobja; plačilo; [prih_v]; [vrsta]) = PV(1%;12;-150;0;1)


Stran 23

Slika 31: Funkcija PV (1)

Primer: - Koliko denarja moramo vložiti danes na banko, da bomo po 10 letih dobili 4100 €, če je letna

obrestna mera 4 %?

Uporabimo finančno funkcijo: = PV(mera; obdobja; plačilo; [prih_v]; [vrsta]) = PV(4%;10;0;4100;0)

Slika 32: Funkcija PV (2)

Primer: - Izposodili smo si 850 €, ki jih bomo vračali v 15-mesečnih obrokih po 80 € na mesec.

Kakšne mesečne obresti so nam zaračunali?

Uporabimo finančno funkcijo: = RATE(obdobja; plačilo; sv; [prih_v]; [vrsta]; [domneva]) = RATE(15;-80;850;0;1)

Slika 33: Funkcija RATE (1)


Stran 24

Primer: - Odplačujemo štiriletno posojilo v višini 3000 €. Zanj mesečno odplačujemo 90 €. Kolikšna je

mesečna obrestna mera?

Uporabimo finančno funkcijo: = RATE(obdobja; plačilo; sv; [prih_v]; [vrsta]; [domneva]) = RATE(48;-90;3000)

Slika 34: Funkcija RATE (2)

Primer: - Posojilo v višini 500 € z mesečno obrestno mero 1,1% odplačujemo z mesečnimi obroki po 40 €. V

kolikšnem času ga bomo odplačali?

Uporabimo finančno funkcijo: = NPER(mera; plačilo; sv; [prih_v]; [vrsta]) = NPER(1,1%;-40;500)

Slika 35: Funkcija NPER (1)

Primer: - V banki imamo 3000 €, želeli bi pa imeti 6000 €.

Koliko let bomo morali vlagati sredstva v vrednosti 400 €, če je letna obrestna mera 3 %?

Uporabimo finančno funkcijo: = NPER(mera; plačilo; sv; [prih_v]; [vrsta]) = NPER(3%;-400;-3000;6000)

Slika 36: Funkcija NPER (2)


Stran 25 Slika 40: Iskanje cilja (2)

Primer: - Posojilo v višini 5.500 € odplačujemo 10 mesecev, mesečna obrestna mera je 0,63%. Kolikšen bo

mesečni obrok plačila?

Uporabimo finančno funkcijo: = PMT(mera; obdobja; sv; [prih_v]; [vrsta]) = PMT(0,63%;12;2100)

Slika 37: Funkcija PMT (1)

Primer: - Na računu imamo 10.000 €, ki se obrestujejo po 3 % letno. Koliko denarja moramo položiti konec

vsakega leta, da v štirih letih privarčujemo 25.000 €?

Uporabimo finančno funkcijo: = PMT(mera; obdobja; sv; [prih_v]; [vrsta]) = PMT(3%;4;-10000;30000)

Slika 38: Funkcija PMT (2)

Primer: - Za posojilo v višini 5.500 € z 10 mesečnim odplačevanjem in mesečno obrestno mero 0,63 % je

izračunan mesečni obrok 569,24 €. Zanima nas, kakšna je obrestna mera, če bi bil mesečni obrok 620 €?

Če poznamo rezultat, ki ga želimo dobiti s formulo, vendar ne vemo, katero vhodno vrednost moramo določiti vhodnemu argumentu, potem uporabimo funkcijo iskanja cilja.

Slika 39: Iskanje cilja Na zavihku Podatki v skupini Podatkovna orodja kliknemo Analiza »kaj-če« in izberemo Iskanje cilja. V polje Vrednost celice vnesemo sklic $H$7, ki predstavlja celico s formulo, ki jo želimo razrešiti.


Stran 26

V polje Nastavi na vnesemo mesečno plačilo v višini -620. Vnesemo negativno število, ker gre za plačilo. To je želen rezultat. V polje S spreminjanjem celice vnesemo $G$4, ki predstavlja sklic na celico z vrednostjo, ki jo želite prilagoditi. Kliknemo V redu. Vrednost mesečne obrestne mere je 2,24 %.

Vaja 8 (Dokument E_Vaja8): Naloge rešite z uporabo finančnih funkcij. Podatke zapišite v posamezne celice z oznakami v sosednjih celicah in izračunajte rezultate.

a) Na bančnem računu imamo 300 €. Na koncu vsakega meseca vložimo na račun še 100 €. Mesečna obrestna mera je 0,6%. Koliko sredstev bomo imeli po 1 letu varčevanja?

b) Najeli smo kredit, ki ga moramo odplačevati 4 leta. Vsak mesec odplačamo obrok 35 €. Mesečna obrestna mera znaša 0,11%. Kakšen znesek potrebujemo, da dolg odplačamo takoj?

c) Kolikšna je obrestna mera za posojilo 5000 €, ki ga moramo odplačevati 5 let in 2 meseca, če mesečno plačujemo 70 €?

d) Na osebnem bančnem računu imamo 2100 €, želeli bi pa imeti 4200 €. Koliko let bomo morali plačevati (letne) obroke po 180 €, če je letna obrestna mera 3%?

e) Nadalje z iskanjem cilja ugotovite, kolikšni morajo biti letni zneski plačil, če želimo končno vrednost 4200 € doseči v 6 letih?

f) Na bančnem računu imamo 2000 €, ki se obrestujejo po 5% letno. Konec vsakega leta v banko položimo denar. Kolikšen mora biti znesek vsakega pologa, da v šestih letih privarčujemo 2000 €?

7 MATRIČNE FORMULE

Matrične formule imenujemo tudi Ctrl Shift Enter formule, ker zaključimo vnos s pritiskom kombinacije tipk Ctrl+Shift+Enter. Matrične formule so zelo zmogljive, saj z njimi lahko izvajamo izračune, ki jih drugače ne bi mogli izvajati. Postopek bomo najprej usvojili na primeru reševanja sistema linearnih enačb.

5x + 3y = 12

2x + 2y = 4 Ta sistem enačb lahko zapišemo tudi v matrični obliki, in sicer:

22

35

*

y

x

=

4

12

matrika koeficientov * matrika neznank = matrika konstant

Določimo matriko neznank: matrika neznank = inverzna matrika koeficientov * matrika konstant

y

x

= inverzna

22

35

*

4

12

7.1 MATRIČNE FUNKCIJE

Funkcija Sintaksa Opis MINVERSE (angl. matrix inverse)

MINVERSE(matrika) Argument je številska matrika z enakim številom stolpcev in vrstic. Matriko

Inverzna matrika.


Stran 27

navedemo kot obseg celic (A1:C3) ali kot matrično konstanto( {1; 2; 3; 4; 5; 6; 7; 8; 9})

MMULT (angl. matrix multiplay)

MMULT(matrika1; matrika2) Število stolpcev v argumentu »Matrika1« je mora biti enako številu vrstic v argumentu »Matrika2«

Zmnožek dveh matrik.

Sistem linearnih enačb zapišemo v preglednico (Slika 41).

Slika 41: Sistem linearnih enačb

V preglednici označimo obseg celic B19:C20, ki ga imamo predvidenega za izračun inverzne matrike. V vnosno polje vnosne vrstice vnesemo formulo =MINVERSE(B19:20) in vnos potrdimo tako, da pridržimo tipki CTRL in SHIFT ter pritisnemo ENTER. Ko pritisnemo Ctrl + Shift + Enter, Excel obda formulo z znaki za oklepaje ({ }) in vstavi primerek formule v vsako celico izbranega obsega. V obseg celic G19:20 izračunajmo zmnožek inverzne matrike koeficientov in matrike konstant. Izberemo obseg celic G19:G20. V vnosno polje vnosne vrstice vnesemo = MMULT( in v vnosni vrstici kliknemo gumb Vstavi funkcijo. Prvemu argumentu določimo obseg celic inverzne matrike B19:C20, drugemu argumentu pa obseg matrike konstant E19:E20.

Slika 42: Argumenti funkcije MMULT

Vnos v oknu Argumenti funkcije zaključimo s pritiskom Ctrl + Shift + Enter.


Stran 28

Slika 43: Rešitev sistema linearnih enačb

Rešitev sistema enačb: x=3, y=-1. Oglejmo si primer povečanja prodajnih cen izdelkov za 30 % (uporabimo matrično formulo). Slika (Slika 44) predstavlja podatke preglednice.

Slika 44: Cenik izdelkov

Izberemo obseg celic F2:F20. V vnosno polje vnosne vrstice vnesemo formulo =E2:E20 * 1,3 in vnos potrdimo tako, da pridržimo tipki CTRL in SHIFT ter pritisnemo ENTER.

Vaja 9 (Dokument E_Vaja9): S pomočjo matričnih funkcij poiščite rešitev sistema linearnih enačb. Sistem linearnih enačb x + 8y + 2z = 38 x/2 + 7y + 5z = 57 3x + 5y + 7z = 84


Stran 29

8 FUNKCIJE IF, COUNT, COUNTA, COUNTIF, SUMIF, ROUND, ROUNDBETWEEN

Funkcija Sintaksa Opis IF IF(logični_test; [vrednost_če_je_true];

[vrednost_če_je_false]) Argumenti: - logični_test – logična vrednost pogoja (TRUE ali FALSE); - vrednost_če_je_true – vrednost če je pogoj resničen oz. enak TRUE; - vrednost_če_je_false – vrednost če je pogoj neresničen oz. je enak FALSE;

If preveri pogoj in vrne eno vrednost v primeru izpolnjenega pogoja sicer vrne drugo vrednost.

COUNT COUNT(vrednost1; [vrednost2]; ...) Število celic, ki vsebujejo števila, datume ali števila, predstavljena z besedilom.

COUNTIF COUNTIF(obseg; pogoji) Argumenta: - obseg - obseg celic; - pogoji - pogoj za štetje, ki je lahko število, izraz, sklic na celico ali besedilni niz.

Število celic v obsegu, ki izpolnjujejo pogoj.

COUNTA COUNTA(vrednost1; [vrednost2]; ...) Število celic v obsegu, ki vsebujejo vrednosti.

SUMIF SUMIF(obseg; pogoji; [obseg_seštevanja]) Argumenti: - obseg - obseg celic, - pogoj - pogoj katere celice se upoštevajo v vsoti, - obseg_seštevanja - dejanske celice, ki naj se seštejejo, če želimo sešteti še druge celice, poleg navedenih v argumentu obseg.

Vsota vrednosti celic v obsegu, ki ustrezajo pogoju.

SUMIFS SUMIFS(obseg_seštevanja, obseg_pogojev1; pogoji1, [obseg_pogojev2; pogoji2]; ...)

Vsota vrednosti celic v obsegu, ki ustrezajo več pogojem.

ROUND ROUND(število; št_števk) Argumenti: - število – število, ki ga zaokrožujemo, - št_števk – število števk zaokroževanja. Če je večni od nič, potem se zaokrožuje, na število decimalnih mest, sicer se zaokrožuje celi del npr. na desetice.

Zaokroževanje na določeno število števk.

RAND RAND() Naključno število med 0 in 1. RANDBETWEEN RANDBETWEEN(najmanjše; največje) Naključno število iz intervala

(vrednost rezultata se spreminja). V preglednici na sliki (Slika 45) imamo tabelo starosti oseb in seznam izdelkov.


Stran 30

Slika 46: Primer IF (1)

Slika 45: Seznam oseb in izdelkov

Obsegu celic D4:D12 določimo vrednost »mladoleten«, če je oseba mlajša od 18 let sicer pa vrednost »odrasel«. Izberemo celico D4 in vnesemo formulo =IF(C4<18;"mladoleten";"odrasel"). Formulo kopiramo v obseg celic D5:D12. V celici D11 dobimo vrednost »mladoleten«, kar ni ustrezno, saj ni podatka za starost. Napako popravimo z gnezdenjem funkcije if. Aktiviramo celico D4 in pritisnemo tipko F2. Formulo popravimo v =IF(C4<>""; IF(C4<18;"mladoleten";"odrasel");"") in jo ponovno kopiramo v obseg D5:D12. Funkcija Rezultat Koliko celic v tabeli 1 vsebuje števila? =COUNT(B3:D12)

8

Koliko je vrednosti v stolpcu »Ime«? =COUNTA(B4:B12)

8

Koliko oseb je starejših od 16 let? =COUNTIF(C4:C12;">16")

5

Kolikokrat se pojavi ime »Alenka«? =COUNTIF(B4:B12;"Alenka")

2

Koliko oseb je mlajših od povprečne starosti? =COUNTIF(C4:C12;"<" & AVERAGE(C4:C12))

4

Koliko izdelkov v tabeli 2 ima količino večjo od 0? =COUNTIF(I4:I27;">0")

10

Kakšen je znesek vrednosti izdelkov, ki imajo količino večjo od 0? =SUMIF(I4:I27;">0";H4:H27)

68,90 Eur

Kakšna je vrednost (MPC*količina) izdelkov, ki imajo količino večjo od 2? V tabelo 2 dodajmo za zadnjim stolpcem nov stolpec (Znesek), ki vsebuje zneske (MPC*količina). =SUMIF(I4:I27;">2";J4:J27)

313,92 Eur


Stran 31

Podatke v stolpcu MPC v tabeli 2 zaokrožite na 1 decimalno mesto. =ROUND(H4;1)

Funkcija Rezultat

=ROUND(7,243867;2) 7,24=ROUND(7,245867;2) 7,25=ROUND(7,246867;2) 7,25=ROUND(7,243867;4) 7,2439


Slika 47: Dokument E_Vaja10 Vaja 10:

V tabeli 1 izračunajte artiklom novo MPC po naslednjem pravilu: če je MPC večja od povprečne cene, potem ceno povečajte za 10%, v nasprotnem pa jo zmanjšajte za 5 %.

V stolpcu Sprememba cene izračunajte znesek povečanja cene. V stolpcu Znesek DDV izračunajte znesek davka v Novi MPC. Upoštevajte davčne stopnje

tabele 2. V stolpcu L izračunajte koliko izdelkov ima MPC večjo kot 5 in koliko izdelkov ima Novo

MPC manjšo kot 3.

9 FUNKCIJE ZA DINAMIČNO ISKANJE

Funkcije, ki jih uporabljamo za dinamično iskanje so VLOOKUP, MATCH in INDEX. Funkcija Sintaksa Opis VLOOKUP VLOOKUP(iskana_vrednost,

matrika_tabele, št_indeksa_stolpca, [obseg_iskanja]) Argumenti: - iskana_vrednost, - matrika_tabele - obseg tabele, - št_indeksa_stolpca - številka indeksa stolpca, katerega vrednost želimo,

Išče vrednost v skrajnem levem stolpcu tabele, nato pa vrne vrednost v isti vrstici v želenem stolpcu.


Stran 32

- obseg_iskanja – TRUE vračanje približnega ali natančnega ujemanja (pogoj naraščajoča razvrščenost), FALSE – vračanje natančnega ujemanja

MATCH =MATCH ( iskana_vrednost, matrika_tabele, vrsta_ujemanja )

Relativni položaj iskanega elementa v tabeli.

INDEX =INDEX (matrika_tabele, številka_vrstice ) Vrednost na zaporednem indeksu v tabeli.

Slika 48: Primer VLOOKUP

V preglednici na sliki (Slika 48) določimo vrednosti stolpca program v tabeli predmeti na osnovi

ujemanja vrednosti stolpca id_programa v tabelah predmeti in programi. o Podatki v tabeli predmeti so razvrščeni naraščajoče po stolpcu id_programa. Izberemo celico

E4. V celico E4 vnesemo formulo =VLOOKUP(D4;$G$4:$I$9;2;FALSE). Drugi argument funkcije VLOOKUP smo zapisali absolutno, ker se pri kopiranju ne sme spreminjati. Kopirajmo formulo v obseg celic E5:E21.

Na katerem zaporednem mestu v tabeli programi je iskana vrednost id_programa npr. 40? o V celico I13 vpišemo vrednost (id_ programa) za katero bomo poiskali zaporedno mesto v

tabeli programi, npr. 60. Izberemo celico I14 in vpišemo formulo =MATCH(I13;G4:G9;0). Rezultat formule je 6, ker se vrednost nahaja v 6 relativni vrstici tabele (od zgoraj navzdol).

Kakšna je vrednost v stolpcu program v tabeli programi? o Izberemo celico I16 in vnesemo formulo =INDEX(H4:H9;I14). Formula vrne vrednost

Varstvo okolja in komunala. o Z uporabo funkcij INDEX in MATCH lahko nadomestimo uporabo funkcije VLOOKUP.

Kako? Združitev formul: =INDEX(H4:H9;MATCH(I13;G4:G9;0)).


Stran 33



Z uporabo funkcije VLOOKUP v tabeli 1 izračunajte znesek davka v maloprodajni ceni (MPC) in

nato izračunajte še prodajno ceno izdelka. o Maloprodajna cena je cena z davkom. Če želimo v maloprodajni ceni ugotoviti znesek davka,

moramo uporabiti preračunano davčno stopnjo. Preračunano davčno stopnjo za 22 % osnovno davčno stopnjo izračunamo: (22*100)/(22+100) = 18,03. Izračunajmo stolpec »Znesek davka«. Aktiviramo celico H4. Vnesemo formulo =IF(C4="DDV_A";L4*$L$4;IF(C4="DDV_B";$L$5*E4)), (MPC * Preračunana davčna stopnja). Sklic na celico je absoluten, ker bomo formulo kopirali v preostale vrstice stolpca. Izberemo celico H4 in jo kopiramo v obseg celic H5:H15. Prodajno ceno izračunamo tako, da od maloprodajne cene odštejemo davek. Aktiviramo celico D4. Vnesemo formulo =E4-H4. Ponovno izberemo celico D4 in kopiramo formulo v obseg celic D5:D15.

Prodajne cene zaokrožite na eno decimalno mesto. o V celico D4 smo že vnesli formulo, ki ji dodamo še z zaokroževanje. Izberemo celico D4 in

pritisnemo tipko F2. Formulo =E4-H4 spremenimo v =ROUND(E4-H4;1). Ponovno izberemo celico D4 in kopiramo formulo v obseg celic D5:D15. Izberemo obseg celic D4:D15 in na zavihku Osnovno v skupini Število kliknemo gumb Zmanjšaj število decimalnih mest.

Vaja 12 (Dokument E_Vaja12): X B C D E F G H I J K 2 3 Iskanje 1 Tabela 1 4 Šifra Poišči Najdeno Šifra Priimek Ime Starost Točke5 8 Ime 5 Lebar Anja 23 280 6 12 Starost 2 Horvat Miha 43 344 7 44 Priimek 10 Kumin Tadej 25 300 8 45 Točke 45 Šinko Robi 32 287 9 22 Priimek 22 Kerec Petra 36 310


Stran 34

10 10 Priimek Ime 8 Grlec Vinko 41 320 11 5 Točke 12 Prelec Mateja 54 360 12 45 Starost 7 Fartek Jožica 39 295 13 50 Merklin Lidija 45 315 14 15 V stolpcu Rezultat (tabela iskanje1) poiščite ustrezne podatke iz desne tabele s podatki (tabela1).

X B C D E F G H I J K 17 Iskanje 2 Tabela 2

18 Ime Plača Davek od plače

Plača je večja ali enaka

a manjša od Davek

19 Janko 750,00 0,00 700,00 5%20 Metka 888,00 700,00 800,00 5,70%21 Jure 900,00 800,00 900,00 6,10%22 Andreja 1.200,00 900,00 1.100,00 11,00%23 Jožica 600,00 1.100,00 18,80%24 Katja 1.100,00 25 Bojan 1.010,00 26 Lidija 999,00 27 28 V stolpcu Davek od plače (tabela Iskanje2) poiščite ustrezne podatke iz desne tabele s podatki (Tabela2).

X B C D E F G H 31 Iskanje 3 Tabela 3 32 Oseba Točke Ocena Točke Ocena 33 Miha 55 <50 5 34 Jure 77 50-59 6 35 Maja 66 60-69 7 36 Peter 44 70-79 8 37 Anja 87 80-89 9 38 Marjan 96 90-100 10 39 Vinko 59 40 Mateja 70 41 Barbara 81 42 Simon 80 43 Karmen 67 44 Zala 45 45 Boris 78 46 Niko 60 47 48

Izračunajte ocene v stolpcu Ocena glede na dosežene točke študentov. 49


Stran 35


Vaja 13: Izdelajte tortni grafikon s 3D učinki po podatkih iz spodnje tabele, prikaz za Compaq naj bo

izvlečen iz grafikona, vsi prikazi podatkov naj bodo označeni z imeni kategorij in s prikazom odstotkov, naslov grafikona naj bo Prikaz proizvajalcev, grafikon naj ima spodaj prikazano legendo. V tabeli 1 izračunajte tudi delež posameznih znamk v odstotkih (rezultate zaokrožite na dve decimalni mesti). Izgled in vsebino grafikona natančneje določa vstavljena slika.


Za podatke iz tabele 1 izdelajte grafikon z dvema y osema. Podatkovni niz število prebivalcev naj

bo prikazan s stolpčnim grafikonom, podatkovni niz površina naselja pa s črtnim. Izgled in vsebino grafikona natančneje določa vstavljena slika.


Stran 36

Slika 50: Delne vsote

Vaja 15: V istem grafikonu prikažite potek funkcij y(x)=x3-6x-1 in y(x)=x2-2, za podatkovni niz x z

vrednostmi med -1 in 5, v korakih po 0,2. Merilo za os x omejite na interval med -1 in 5, merilo za os y pa omejite na interval med -20 in 100.

10 DELNE VSOTE

Delne in skupne vsote seznamov uporabljamo za pripravo povzetkov podatkov. Delne vsote lahko uporabljamo le v navadnih obsegih podatkov. Delne vsote izračunavamo s funkcijami povzemanja tako, da uporabimo funkcijo SUBTOTAL. Prikažemo lahko več vrst funkcij povzemanja za vsak stolpec. Delne vsote so prikazane v orisnem seznamu, kar nam omogoča prikazovanje in skrivanje vrstic s podrobnostmi po posameznih delnih vsotah. Pred uporabo delnih vsot razvrstimo podatke po stolpcih nad katerimi izračunavamo delne vsote.

Tabela 1: Seznam nadur

Priimek in ime OddelekDelovno mesto

Število nadur

Priimek ime 11 A-1 tehnolog 5 Priimek ime 1 A-1 vodja skladišča 9 Priimek ime 13 B-2 kontrolor 4 Priimek ime 2 B-2 mojster 12 Priimek ime 8 B-2 tehnolog 3 Priimek ime 10 B-2 vzdrževalec 12 Priimek ime 5 C-3 konstruktor 6 Priimek ime 4 C-3 kontrolor 12 Priimek ime 12 C-3 mojster 1 Priimek ime 7 D-4 mojster 9 Priimek ime 9 D-4 mojster 15 Priimek ime 3 D-4 tehnolog 1 Priimek ime 6 D-4 vzdrževalec 14

Za podatke v tabeli (Tabela 1) z delnimi vsotami izračunajmo vsoto nadur po posameznih oddelkih. Podatki so že razvrščeni po stolpcu Oddelek. Kliknemo v obseg seznama in na zavihku Podatki v skupini Oris kliknemo gumb Delna vsota. Prikaže se okno Delna vsota. V spustnem seznamu Ob vsaki spremembi v izberemo Oddelek, v spustnem seznamu Uporabi funkcijo kliknemo Vsota. V seznamu stikal polj Dodaj delno vsoto k potrdimo le stikalo stolpca Število nadur. Od stikal na dnu okna potrdimo le stikalo Povzetek informacij pod podatki. S klikom na gumb V redu potrdimo izbor.


Stran 37

Slika 51: Orisni prikaz delnih vsot Delne vsote odstranimo po enakem postopku le da v oknu Delna vsota kliknemo gumb Odstrani vse.

Vaja 16 (Dokument E_Vaja16): Podatke iz lista Podatki kopirajte na nova lista Zgled1 in Zgled2.

Na listu Zgled1 z delnimi vsotami prikažite povprečje števila nadur po posameznih oddelkih. Na listu Zgled2 z delnimi vsotami prikažite največje vrednosti plač po posameznih delovnih mestih.

11 VRTILNE TABELE

Poročila in grafikoni vrtilne tabele omogočajo analizo podatkov preglednice ali zunanjih podatkovnih virov. Vrtilne tabele so priročen način za povzemanje, analiziranje, raziskovanje in predstavljanje podatkov. Določitev podatkovnega vira za poročilo vrtilne tabele Če uporabljamo podatke delovnega lista kot podatkovni vir, potem aktiviramo celico iz področja podatkov. Pred izdelavo preverimo, da imamo v obsegu naslove stolpcev oz. da so prikazane glave v tabeli. Preverimo tudi, da v obsegu celic ali področju tabele ni praznih vrstic. Ustvarjanje poročila vrtilne tabele Na zavihku Vstavljanje v skupini Tabele kliknemo Vrtilna tabela. V oknu Ustvarjanje vrtilne tabele se prepričamo, da imamo izbrano možnost Izberi tabelo ali obseg, nato pa v polju Tabela/Obseg, preverimo obseg celic. Če želimo vrtilno tabelo postaviti na obstoječi delovni list, izberemo poleg imena lista tudi sklic na izbrano celico. Po kliku gumba V redu Excel doda prazno poročilo vrtilne tabele na navedeno mesto in prikaže Seznam polj vrtilne tabele.


Stran 38

Na seznamu polj vrtilne tabele sta privzeto prikazana dva področja. V zgornjem področju je nabor imen polj (stolpcev) iz seznama podatkov. V spodnjem področju so območja s postavitvijo, v katera razporejamo polja. Oznake slike (Slika 52):

1. Vir podatkov: polja (stolpci) so prikazani na seznamu polj; 2. Filter poročila: uporabimo za filtriranje po izbranem polju; 3. Oznake stolpcev: polja, ki jih prikažemo v stolpcih poročila; 4. Oznake vrstic: polja, ki jih prikažemo v vrsticah poročila; 5. Σ Vrednosti: uporabimo za povzemanje oz. izračune podatkov.

Slika 53: Seznam nadur

Za podatkovni seznam v tabeli 1 (Slika 53) izračunajte vsoto nadur po posameznih oddelkih.

Vrtilno tabelo postavite pod podatkovni vir.

Aktiviramo celico znotraj obsega podatkovnih celic.

Na zavihku Vstavljanje v skupini Tabele kliknemo gumb Vrtilna tabela. V oknu Ustvarjanje vrtilne tabele je izbrana možnost Izberi tabelo ali obseg, polje Tabela/Obseg ima vrednost sklica List1!$B$3:$E$16 (podatki tabele 1). Za mesto postavitve vrtilne tabele kliknemo možnost Na obstoječi delovni list. Kliknemo v polje Mesto in kliknemo celico mesta postavitve vrtilne tabele npr. B20. Vnos v oknu potrdimo s klikom na gumb V redu. Če je aktivna celica v območju vrtilne tabele, potem so v menijskem traku prikazana tudi orodja za vrtilne tabele. V področju Seznam polj vrtilne tabele s miško pridržimo kazalec miške nad poljem in ga

Slika 52: Območje postavitve in seznam polj vrtilne tabele (Vir: Microsoft, Pomoč Excel 2010)


Stran 39

Slika 54: Vrtilna tabela

Slika 55: Nastavitve polj vrednosti

povlečemo v želeno področje. V področje Oznake vrstic povlečemo Oddelek in nato še Delovno mesto. V področje Σ Vrednosti povlečemo Število nadur.

Privzeta funkcija za številčne podatke je vsota, oznaka pa Vsota od Števila nadur. Vsem elementom vrtilne tabele lahko določimo oblikovne lastnosti, jih razvrščamo ali filtriramo … Spremenimo oznake vrstic. Kliknemo celico B20 in vnesemo Oddelek, delovno mesto. Kliknemo celico C20 in vnesemo Vsota nadur. Nastavitve polj vrtilne tabele določamo tako, da v vrtilni tabeli kliknemo v obseg podatkov polja, ki mu želimo spremeniti nastavitve. Na zavihku Možnosti v skupini

Aktivno polje kliknemo gumb Nastavitve polj. V oknu nastavitve polja vrednosti lahko določimo funkcijo povzemanja, oznako polja, obliko zapisa …

Slika 56: Skupine ukazov na zavihku Možnosti

Uporaba izračunanih polj vrtilne tabele V zavihku Možnosti v skupini Izračuni kliknemo gumb Polja, elementi in nizi in nato izberemo ukaz Izračunana polja … V oknu Vstavi izračunano polje določimo Ime polja in Formulo.


Stran 40

Slika 57: Izračunljivo polje

Vrtilna tabela je povezana s podatki podatkovnega vira. Če se ti spremenijo, vrtilno tabelo posodobimo z uporabo ukaza

Osveži. Ukaz je na voljo na zavihku Možnosti v skupini Podatki.

Oddelki, delovna mesta Vsota nadur Skupaj 40% nadur A-1 14 6

tehnolog 5 2 vodja skladišča 9 4

B-2 31 12 kontrolor 4 2 mojster 12 5 tehnolog 3 1 vzdrževalec 12 5

C-3 19 8 konstruktor 6 2 kontrolor 12 5 mojster 1 0

D-4 39 16 mojster 24 10 tehnolog 1 0 vzdrževalec 14 6

Skupna vsota 103 41 Slika 58: Rezultat vrtilne tabele

Vaja 17 (Dokument E_Vaja17): Za seznam podatkov na delovnem listu Podatki izdelajte naslednji vrtilni tabeli: a) Vrtilna tabela v področju oznak vrstic vsebuje oddelke, v področju oznak stolpcev mesece in v področju za vrednosti vsoto plač in povprečje števila nadur. V področju filtra poročila vsebuje delovna mesta. b) Vrtilna tabela v področju oznak vrstic vsebuje mesece, v področju oznak stolpcev oddelke in v področju za vrednosti povprečje plač in vsoto števila nadur.

12 FUNKCIJE ZA DATUM IN ČAS

Datumi so shranjeni kot zaporedne številke in jih lahko uporabljamo v izračunih. 1. januar 1900 je privzeto zaporedna številka 1.


Stran 41

Funkcija Sintaksa Opis NOW NOW() Trenutni datum in čas. TODAY TODAY() Trenutni datum. DAY DAY(serijska_številka) Zaporedna številka dneva v

datumu. MONTH MONTH(serijska_številka) Zaporedna številka meseca v

datumu. HOUR HOUR(serijska_številka) Ura časovne vrednosti. MINUTE MINUTE (serijska_številka) Minute časovne vrednosti. TIMEVALUE TIMEVALUE(besedilo_ure) Besedilno vrednost ure pretvori v

zaporedno številko. DATEVALUE DATEVALUE(besedilo_datuma) Besedilno vrednost datuma

pretvori v zaporedno število.


Slika 59: Dokument E_Vaja18 (1. del)

V celico C2 vpišite formulo, ki vrne današnji datum.

Obliko celice C2 kopirajte v obsega podatkov C5:C10 in E5:E10. Izdelku »Mleko alpsko s kalcijem 6x1l« določite Datum proizvodnje za 28 dni manjši od današnjega datuma. Ostalim izdelkom določite Datum proizvodnje za 5 dni večji od izdelka »Mleko alpsko s kalcijem 6x1l«. Izračunajte rok trajanja in stanje izdelka. Stolpcu Stanje določite vrednost »ustrezen«, če rok trajanja še ni potekel, sicer pa vrednost »odpis«. V celico F12 s formulo preštejte število ustreznih izdelkov.


Stran 42

Slika 60: Dokument E_Vaja18 (2. del)

Izpolnite tabelo 2 (Slika 60).

13 RAZVRŠČANJE PODATKOV V OBSEGU CELIC ALI TABELI

Podatke v obsegu ali tabeli lahko razvrstimo po besedilu, številih in datumih ali časih v enem ali več stolpcih. Podatke je mogoče razvrstiti tudi po seznamu po meri ali po obliki (barvi celice, barvi pisave …). Podatke lahko razvrstimo tako, da: Z desnim gumbom miške kliknemo v obseg celic in v vsebinskem meniju uporabimo ukaz

Razvrsti.

Slika 61: Vsebinski meni, razvrsti

Izberemo celico v obsegu celic in na zavihku Podatki v skupini Razvrsti in filtriraj kliknemo

enega izmed gumbov Razvrsti naraščajoče, Razvrsti padajoče ali Razvrsti.

Razvrščanje po več stolpcih

Izberemo celico v obsegu celic podatkov, ki jih želimo razvrstiti. Na zavihku Podatki v skupini Razvrsti in filtriraj kliknemo gumb Razvrsti. Prikaže se pogovorno okno Razvrsti.


Stran 43

Slika 62: Kriteriji razvrščanja

V razdelku Stolpec v polju Razvrsti po izberemo prvi stolpec razvrščanja. V razdelku Razvrsti po izberemo vrsto razvrščanja. Možnosti: Če želimo razvrščati po besedilu, številki ali datumu in uri, potrdimo polje Vrednosti. Če želimo razvrščati po oblikovanju, izberemo Barva celice, Barva pisave ali Ikona celice. V razdelku Vrstni red izberemo način razvrščanja. Možnosti: Za besedilne vrednosti izberemo Od A do Ž ali Od Ž do A. Za številske vrednosti izberemo Od najmanjšega do največjega ali Od največjega do najmanjšega. Za vrednosti datumov ali ur izberemo Od najstarejšega do najnovejšega ali Od najnovejšega do najstarejšega. Če želimo razvrščati podatke glede na lastni seznam, izberemo Seznam po meri. Če želimo dodati še en stolpec razvrščanja, kliknemo gumb Dodaj raven in zanj določimo lastnosti razvrščanja. Če želimo izbrisati stolpec razvrščanja, izberemo vrstico stolpca vnosa in kliknemo gumb Izbriši raven.

14 FILTRIRANJE PODATKOV V OBSEGU ALI TABELI

Filtriranje podatkov je preprost način za iskanje podatkov v obsegu celic ali tabeli. Filter uporabimo za ogled posameznih vrstic oz. zapisov v obsegu ali tabeli, ki ustrezajo določenemu kriteriju. Filtrirane podatke lahko kopiramo, urejamo, oblikujemo …brez dodatnega premikanja ali preurejanja. S samodejnim filtrom lahko filtriramo po vrednostih seznama, po obliki ali po pogojih.

14.1 SAMODEJNI FILTER

Kliknemo v obseg celic ali tabelo s podatki. Na zavihku Podatki v skupini Razvrsti in filtriraj kliknemo gumb Filter.

V glavi stolpca kliknemo Puščico in določimo kriterij filtra za stolpec. Izbiranje na seznamu besedilnih vrednosti Na seznamu besedilnih vrednosti izberemo želene besedilne vrednosti. Vnos pogojev v polje za iskanje Polje Iskanje vnesemo znake, ki določajo kriterij filtriranja (* - poljubna kombinacija znakov, ? – kateri koli znak…). Ustvarjanje pogojev


Stran 44

Za filtriranje besedil izberemo Besedilni filtri in kliknemo enega od ukazov primerjave ali pa kliknemo Filter po meri. Za filtriranje števil izberemo Številski filtri in kliknemo enega od ukazov operatorjev primerjave ali pa kliknemo Filter po meri. Odstranjevanje filtra Filter lahko odstranimo za določen stolpec ali pa v celoti počistimo filter. Odstranjevanje filtra za stolpec

V naslovu stolpca kliknemo gumb in nato kliknemo gumb Počisti filter iz »Ime stolpca«. Odstranjevanje vseh filtrov v delovnem listu

Na zavihku Podatki v skupini Razvrsti in filtriraj kliknemo gumb Počisti.

Slika 63: Seznam izplačil

Za podatke na sliki (Slika 63) poiščimo plače podatke izplačil za delovna mesta tehnolog in

konstruktor, ki so v znesku med 900 in 1300 eurov.

Kliknemo v stolpec Delovno mesto. Na zavihku Podatki v skupini Razvrsti in filtriraj kliknemo gumb Filter.

V glavi stolpca Delovno mesto kliknemo Puščico. Na seznamu besedilnih vrednosti izberemo vrednosti »tehnolog« in »konstruktor« in kliknemo gumb V redu.

V glavi stolpca Plača kliknemo Puščico. Izberemo Številski filtri in kliknemo operator Med.

V oknu Lasten samodejni filter vpišemo v polja vrednosti 900 in 1300 ter kliknemo gumb V redu.

Vaja 19 (Dokument E_Vaja19): Na delovnem listu Podatki s pomočjo podatkovnega obrazca dodajte nov zapis iz tabele 1. Na koncu delovnega zvezka dodajte tri nove delovne liste in jim določite imena Filter1, Filter2, Filter3. Podatke iz delovnega lista Podatki kopirajte na delovne liste Filter1, Filter2 in Filter3. Na delovnem listu Filter1 izdelajte samodejni filter za pogoj: delovno mesto je konstruktor in mesec je februar.


Stran 45

Na delovnem listu Filter2 izdelajte samodejni filter za pogoj: plača je med 800 in 1000 in število nadur je večje od 3 delovno mesto je vzdrževalec. Na delovnem listu Filter3 izdelajte samodejni filter za pogoj: število nadur je manjše od 3 ali (delovno mesto se začne na znak m in oddelek je C-3).

Šifra Mesec Priimek in ime Delovno mesto Oddelek Plača Število nadur

222 marec Priimek ime 20 konstruktor C-3 1.000,00 € 10 LITERATURA 1. MICROSOFT.Microsoft podpora (online). 2014. (citirano 1. 10. 2014). Dostopno na naslovu:

http://office.microsoft.com/sl-si.

Documents

RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA (1. letnik) ELEKTRONSKE ...vssmoodle.scv.si/pluginfile.php/13290/mod_resource/content/1/RAI_excel... · vrstice in stolpce. Zaporedne številke v levem