UVOD V RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO

UVOD V RAUNALNITVO IN INFORMATIKO

Simon Muha, Renata Muha

Uno gradivo je nastalo v okviru projekta Munus 2. Njegovo izdajo je omogoilo sofinanciranje Evropskega

socialnega sklada Evropske unije in Ministrstva za olstvo in port.

SPLONE INFORMACIJE GRADIVA

Izobraevalni program

Tehnik / tehnica raunalnitva

Ime modula

M1 - Informatika s tehnikim komuniciranjem (136 ur, 6 kreditnih tok)

Naslov unih tem ali kompetenc, ki jih obravnava uno gradivo:

komuniciranje z uporabo strokovne terminologije s podroja informacijsko-komunikacijskih tehnologij in tehnikega komuniciranja

izvajanje potrebnih nastavitev operacijskega sistema

Naslov enote unega gradiva

Uvod v raunalnitvo in informatiko



KAZALO

Splone informacije gradiva .................................................. 0

Kazalo .......................................................................................... 0

Povzetek ...................................................................................... 1

Predstavitev ciljev enote ......................................................... 2

Informacijska druba in jaz .................................................... 2

Raunalnitvo in informatika ............................................... 4

Informacija .............................................................................................................................................. 4

Informatika .............................................................................................................................................. 4

Predstavitev informacij ........................................................................................................................ 5

Kodiranje podatkov .............................................................................................................................. 5

Zvezno in diskretno kodiranje podatkov ........................................................................................ 6

Koliina informacije .............................................................................................................................. 6

Raunalnik .............................................................................................................................................. 7

Raunalnitvo ........................................................................................................................................ 7

Informacijski sistem ............................................................................................................................. 7

Raunalnitvo v oblaku ....................................................................................................................... 8

Informacijska tehnologija ................................................................................................................... 8



Razvoj raunalnika ............................................................................................................................... 8

Generacije raunalnikov ..................................................................................................................... 9

Komuniciranje ...................................................................................................................................... 13

Algoritem in raunalniki program ................................................................................................. 15

Predstavitev informacij ...................................................................................................................... 15

tevilski sistem .................................................................................................................................... 16

Uporaba raunalnikih aplikacij v vsakdanjem ivljenju .......................................................... 20

Zgradba raunalnika ............................................................. 24

CPE - centralno procesna enota ..................................................................................................... 24

Notranji pomnilnik............................................................................................................................... 25

Vhodno izhodne enote ....................................................................................................................... 27

Standardne vhodno izhodne enote ................................................................................................ 27

Zunanji pomnilnik ............................................................................................................................... 29

Programska oprema ............................................................. 31

Avtorske in sorodne pravice ............................................................................................................ 31

Programska oprema in licence uporabe ....................................................................................... 32

Vrste programske opreme ................................................................................................................ 33

Operacijski sistemi ............................................................... 34

Naloge operacijskega sistema ......................................................................................................... 34

Vrste operacijskih sistemov ............................................................................................................. 35

Microsoft Windows Vista .................................................................................................................. 36

Slovar ........................................................................................ 43

Ponovimo .................................................................................. 46



Medpredmetno povezovanje ............................................... 47

Zgodovinski razvoj raunalnika in raunalnitva ....................................................................... 47

Vloga informatike ................................................................................................................................ 47

Literatura in viri ....................................................................... 48

Delovni listi ............................................................................... 49

Delovni list URI-001: ........................................................................................................................... 50

1



POVZETEK

V dananjem ivljenju ni dneva, ko bebi vsak izmed nas priel posredno ali neposredno v stik z raunalnikom. Sveta si ne moremo predstavljati brez uporabe raunalnika.

V gradivu je najprej predstavljeno nekaj osnovnih pojmov v povezavi z raunalnitvom in informatiko. Tu je predvsem podana osnovna definicija podatkov in informacije, ki je nato nadgrajena e z ostalimi pojmi, ki jih danes sreujemo.

V drugem poglavju je opisana osnovna zgradba raunalnika. Opis temelji bolj na tehnini zgradbi raunalnika in uporabi posameznih enot.

Tretje poglavje predstavlja programska oprema raunalnika, kjer so najprej opredeljeni pojmi povezani z avtorskimi in sorodnimi pravicami.

Zadnje poglavje je namenjeno operacijskem sistemom. Opisane so naloge ter vrste operacijskega sistema. Nato pa so opisane osnovne lastnosti operacijskega sistema Microsoft windows Vista.

Kljune besede: Raunalnitvo, Informatika, Zgradba raunalnika, Programska oprema, Operacijski sistem

Avtorji: Simon Muha, Renata Muha

Drugi avtorji (slikovno, multimedijsko gradivo ): Simon Muha, Renata Muha

Recenzent:

Lektor:

Datum: November 2011 CIP Kataloni zapis o publikaciji (poskrbi koordinator)

To delo je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 2.5 Slovenija licenco.

2

PREDSTAVITEV CILJEV ENOTE

Delo nikoli ne bi smelo biti tlaka in tudi ni, e si pravilno naravnan nanj in uiva ob njem.

Raunalnik danes sreamo na vsakem koraku. e je bil pred nekaj desetletji raunalnik rezerviran samo za tiste, ki so sledi sodobni tehnologiji lahko danes reemo, da ga veina ljudi uporablja. Uporabo zasledimo tako pri najmlajih kot tudi pri starejih ljudi. Veino smo povprani uporabniki, ki nas ne zanima zgradba in delovanje raunalnika ampak samo njegova uporaba.

Ali si se e vpraal:

Cilji:

kaken koncept informacijske tehnologije uporabljamo;

kakna je osnovna zgradba raunalnika;

kakna je uporabnost vhodno-izhodnih enot;

kaj so raunalnika omreja;

kaken je zdravstveni in okoljski vidik uporabe raunalnika;

katere so glavne naloge operacijskega sistema;

kakne vrste programske opreme poznamo;

kaj so avtorske in sorodne pravice;

kako uporabljamo datoteke?

INFORMACIJSKA DRUBA IN JAZ

Mogoe bi danes zaeli malce drugae, bolj uradno. Poznamo raziskave in statistike, katere izsledke lahko gledamo na razline naine, vendar pa sigurno kaejo nekatera dejstva.

Poglejmo zadnjo zelo zanimivo raziskavo o uporabi raunalnika, ki so jo opravili na vedskem. Raziskava prikazuje, da se starostna meja uporabe raunalnika zelo zniuje.

3

e so leta 2000 uporabljali internet ve kot polovica 13-letnikov, se je ta starost e leta 2004 spustila na devet let. Ta trend se je nadaljeval, tako da se je leta 2008 starost spustila na pet let, leta 2011 pa na tri leta. Mogoe e nekaj dejstev iz te raziskave: ve kot 25 % estletnikov uporablja internet vsak dan, Dostop do interneta ima 88 % vedskih gospodinjstev. vedska druina ima v povpreju 2,5 lana ter 2,8 raunalnika. Neka druga raziskava na vedskem je tudi ugotovila, da e mladostnik preve uporablja raunalnik se lahko to pozna pri poslabanju ocen iz matematike in branja.

Kaj je pa pri nas?

Internet po podatkih Internet World Stats v povpreju uporablja 22 % celotne svetovne populacije. V Sloveniji internet uporablja 58 % populacije v starosti 10-74 let, ugotavlja SURS v raziskavi za prvo etrtletje 2008 (vir.: www.ris.org). V Sloveniji mladi od 16 do 24 let je 82% vsak dan uporablja splet.

Koliko pa jaz uporabljam raunalnik?

Svetovni splet uporabljam:

vsak dan

dvakrat tedensko

enkrat tedensko

drugo: __________________

Koliko asa posvetim posameznim aktivnostim na dan (zapiite v minutah):

Posluam glasbo: _____________ min

Gledam filme: _____________ min

Uporabljam socialna omreja: _____________ min

Iem razline informacije: _____________ min

Delam z e-poto: _____________ min

Berem asopis ali revije: _____________ min

Uporabljam forum: _____________ min

In e nekaj statistike (leto 2011):

700 milijonov registriranih uporabnikov ima Facebook

900 milijonov je dnevnih uporabnikov socialnih omreij

3 milijarde videov se dnevno ogleda na YouTube-u.

Iz vsega zapisanega lahko povzamemo, da je znanje uporabe raunalnika v dananjem asu nujno.

http://www.internetworldstats.com/http://www.ris.org/index.php?fl=2&lact=1&bid=9670&parent=26&cat=860&p1=276&p2=285&p4=1488&id=1488

4

RAUNALNITVO IN INFORMATIKA

Danes sreamo raunalnik na vsakem koraku. Povpreen uporabnik raunalnika pozna predvsem uporabo razlinih programskih paketov, ni pa seznanjen z osnovnimi pojmi kot so informacija, informatika, raunalnik itd.

Informacija

Po osnovni definiciji je informacija je urejen sklop podatkov, ki razirja znanje o nekem pojavu ali odnosu - pove nekaj novega. Informacija mora biti:

pravilno podana,

natanna in

mora imeti vrednost.

Informacija mora biti pravilno podana, saj jo mora prejemnik informacije razumeti. Pomena: pravilno podana informacija in pravilna informacija ne smemo meati. Pravilno podana informacija je tista, ki jo razumemo. Pravilno podana informacija je lahko tudi napana informacija.

Informacija mora biti natanna, da pridobi uporabno vrednost. Uporabnik informacije si z nenatanno informacijo ne more ni pomagati.

Vsaka informacija ima tudi neko vrednost. Vrednost informacije ni konstantna in s asoma lahko spreminja (najvekrat pada). Kadar dobi uporabnik informacijo prepozno ima ta informacija izgubi svojo vrednost, ker uporabnik ne mora na noben nain vplivati na to informacijo ali jo uporabiti. Kadar uporabnik pri informaciji ne najde nobene vrednosti jo lahko smatramo za sporoilo.

Podatek je lahko posamezni znaki ali pa niz znakov. Podatki so rke (a, b, c, z, ...) znaki (@, #,%, !, ...), tevilke (1, 10, 583, ...), besede (lepo, barva, rdee, ...) in drugo.

Informacija je sestavljena iz podatkov. Podatki morajo biti v informaciji urejeni, tako da ima informacija pomen.

S pomojo podatkov tvorimo informacijo. ele ko so ti podatki pravilno urejeni in v celoti nekaj pomenijo dobimo informacijo.

S pomojo informacij, ki jih o neki stvari zbiramo dalj asa in naih izkuenj tvorimo znanje o stvari.

Informatika

Beseda informatika je nastala iz dveh besed: informacija in avtomatika. V zaetku je informatika predstavljala znanstveno podroje razvoja ter uporabe raunalnikov. Kmalu se je informatika oddaljila od tehninih problemov raunalnikov in se zaela ukvarjati z organizacijskimi in ekonomskimi vpraanji povezave med lovekom in strojem.

5

Leta 1971 je vlada Zvezne republike Nemije postavila naslednjo definicijo informatike v irem smislu: Informatika je znanstvena disciplina, ki se ukvarja s strukturo, programskimi jeziki in programiranjem naprav za obdelavo podatkov pa tudi z metodologijo njihove uporabe, vkljuno z vzajemnim vplivom med lovekom in strojem.

Informatika se je kasneje razdelila na: teoretino informatiko, tehnino informatiko, praktino informatiko in uporabno informatiko. Uporabna informatika se je e naprej delila na podroja uporabe: uporaba v informacijskih sistemih, poslovnih sistemih, kemiji itd.

Podajmo e kratko definicijo informatike: Informatika je znanost o informacijah.

Veda, ki se ukvarja z:

vsebino informacije,

nain oblikovanja, posredovanja in hranjenja informacije,

zakonitost in teorijo informacijskih dejavnosti ter

vplive informacij na loveka.

Vkljuuje tudi druge vede kot so: matematika, raunalnitvo, psihologijo, elektrotehniko itd.

Informatika ni le teoretina znanost, ampak obravnava tudi praktino uporabo informacij ter razvija pripomoke in sredstva, ki omogoajo informacijske dejavnosti.

Predstavitev informacij

Vsebino informacije si lahko razlini ljudje predstavljajo razlino.

Primer:

Vreme je lepo.

Zapiite, kako si predstavljate informacijo?

Informacijo, ki jo dobimo si predstavljamo glede na e prej prejete informacije. Predstavljamo si jo tudi glede na nae znanje.

Za informacije smo rekli, da je sestavljena iz podatkov. Torej je nain predstavitve odvisen od vrste podatkov, katere uporabljamo za predstavitev.

Kodiranje podatkov

Pomembno je razpoznavanje podatkov, s katerimi je predstavljena informacija.

Primer:

27

Kaj nam predstavlja?

Sam podatek nam ne pove veliko oz. nas pusti v dvomih kaj predstavlja.

6

ele po doloitvi namena je podatek razumljiv in vzbudi doloeno predstavo.

Primer:

Zunaj je 27 stopinj celzija.

Ta predstava je zelo odvisna od naega znanja (ki je povezano s starostjo)

Namen, ki ga pove informacija je pomemben.

Primer:

Celzija je 27 zunaj stopinj.

V podano sporoilo sestavljajo vse razumljive besede vendar sporoilo ne pove namena.

Da bi bila predstavitev informacij im bolj enostavna, so se v zgodovini razvila doloena pravila za zapis podatkov, s katerimi predstavljamo informacijo. To so KODNA PRAVILA ali KOD.

Primer:

Kodna pravila so: pravila not, glasovi rk, tevila s tevili.

Podatke lahko kodiramo tudi z besedami.

Bistvo je, da pri kodiranju sporoila prejemnik sporoila razume sporoilo.

Zvezno in diskretno kodiranje podatkov

Primer:

merjenje temperature, merjenje asa, hitrost avtomobila, dolina, koliina vode v posodi.

Diskretno kodiramo podatke kot so: tetje (strani v knjigi, dnevi v mesecu).

Natannost rezultata, ki ga podamo. Zaokroevanje rezultatov.

Koliina informacije

Koliina informacije je veja, e nam omogoa razloiti med vejim tevilom monosti.

Primer:

Ob sonnem vremenu se je prijetno sprehajati ob vodi.

Kakna je koliina te informacije.

7

Informacije merimo z biti. Bit informacije je odgovor na vpraanje, na katerega sta mona samo dva odgovora.

Primer:

Met kovanca, levo desno

Raunalnik

Raunalnik je stroj za avtomatsko obdelavo podatkov. Raunalnik lahko poleg tevilnih podatkov obdeluje tudi netevilne podatke (npr.: rke, ki jim priredi doloeno tevilko).

Raunalnik deluje tako, da izvaja ukaze, ukaze pa doloa raunalniki program. Poleg raunalnikega programa raunalnik hrani tudi podatke, ki jih obdeluje.

Raunalnitvo

Raunalnitvo je veda o raunalnikih in o vsem, kar je povezano z avtomatsko obdelavo podatkov.

Informacijski sistem

Dananja podjetja oz. organizacije potrebujejo poleg dobrin kot so surovine in energija tudi dobrino "informacijo". Sistem, ki iz vnesenih in hranjenih podatkov generira informacijo imenujemo informacijski sistem. Definicija informacijskega sistema je sledea:

Informacijski sistem je sistem, v katerem se generirajo, arhivirajo in pretakajo informacije.

Podatki, ki nastajajo v vsakem trenutku, informacijski sistem takoj ne predela in uporabi temve jih hrani za kasnejo uporabo. S hranjenjem podatkov (zapisujemo jih na razline medije z razlinimi tehnikami) lahko premostimo asovne pregrade.

Informacijski sistem ima tudi monost pretvorbe (transformacije) podatkov. S tem dobimo iz razlinih vrst podatkov uporabne informacije.

V okolju podjetja je pomemben tudi prostor. Veliko podatkov se generira tudi zunaj samega podjetja (na prostorsko oddaljenih lokacijah). Da lahko te podatke zdruimo ima informacijski sistem tudi komunikacijsko opremo, s katero reimo problem prostorske pregrade. Komunikacijska oprema pa ne predstavlja samo prenos podatkov, temve tudi pretvorbo, nadzor podatkov, krmili promet s podatki itd.

Iz prej natetih stvari torej informacijski sistemi reujejo naslednje tri vrste problemov:

problem asovne pregrade,

problem pretvorbe (transformacije) podatkov in

problem prostorske pregrade.

Informacijski sistemi so v podjetju kot del celotnega poslovnega sistem. Poslovni sistem lahko delimo na tri podsisteme: temeljni proces, upravljalni proces in informacijski

8

proces. Slika prikazuje pretok informacij v poslovnem sistemu in vlogo informacijskega procesa v poslovnem sistemu.

Slika 1.1: Vloga informacijskega sistema v poslovnem sistemu

Raunalnitvo v oblaku

Raunalnitvo v oblaku (angl. cloud computing) je dostava raunalnitva kot storitve in ne kot izdelka, pri katerem so dinamino razirljiva in pogosto virtualizirana raunalnika sredstva na voljo kot storitev preko omreja (interneta).

V osnovi koncept raunalnitva v oblaku zdruuje pojme:

programska oprema kot storitev (software as a service - SaaS)

platforma kot storitev (platform as a service - PaaS)

infrastruktura kot storitev (infrastructure as a service - IaaS);

Ponudniki takih storitev so Amazon, Google, Microsoft, Salesforce, Zoho in drugi, pri emer so marsikje storitve ele v razvojni fazi.

V Sloveniji e obstajajo primeri storitev raunalnitva v oblaku. Podjetje Virtu nudi reitev Flip IT. Podjetje SAOP raunalnitvo ponuja spletni raunovodski program miniMAX.

Informacijska tehnologija

Z besedo informacijska tehnologija oznaujemo prodor moderne elektronske, predvsem raunalnike in komunikacijske tehnolojije v metode obdelave informacij. Informacijska tehnologija zdruuje tri tehnologije: mikroelektroniko, raunalnitvo in komunikacije.

Razvoj raunalnika

Zaetek raunalnitva pripisujemo obdobju, ko je lovek spoznal tevila in si jih je predstavljal s prsti, kamenki ali narisanimi znaki. S spoznanjem tevil se je pojavilo tudi raunanje in s tem tudi elja po stroju, ki bi omogoal laje in hitreje raunanje.

9

Kitajci so naredili mehanizem za raunanje - abakus, ki je osnovan na kroglicah, katere so imele razlino teo. Uporabljali so ga 3000 let pred naim tetjem, in ga lahko e vedno najdemo v nekaterih deelah sveta.

Zanimivosti

Izjave skozi as:

Za potrebe ZDA zadostuje est raunalnikov. (1947)

Obstojei trije raunalniki projekti bodo za vekomaj zadostili vsem potrebam po raunanju v Angliji. (1950).

CP/M2.2 je nadvse pomemben, zato bo procesor Z80 ivel veno. (1982)

Tudi v nasledjih desetih letih bo 640 kB dovolj prav za vsakogar. (1990)

Generacije raunalnikov

Prvi raunalnik zgradili leta 1946. Od tega leta pa do danes lahko raunalnike, glede na izdelavo, procesno mo, mehanske dimenzije, porabo energije, zanesljivost in ceno razdelimo na pet generacij.

Prva generacija (1946-1956)

Raunalniki so bili zgrajeni iz relejev, kasneje pa iz elektronk, saj so proizvajalci hitro ugotovili prednosti elektronk (imele so hitreji preklop), ki so prevzele vlogo stikal. Pomajkljivost elektronk je bil v tem, da so bile zelo nezanesljive, ker so hitro pregorevale. as med okvarami se je meril v minutah (ali celo sekundah). Imeli so tudi probleme z odvajanjem odvene toplote, ki so proizvajale elektronke. Manjkalo pa je tudi strokovnjakov za programiranje, saj je bilo to zelo teko, ker se je programiralo direktno v strojnem jeziku. Mehanske dimenzije strojev so bile zelo velike. Tako je raunalnik z 18.000 elektronkami potreboval napajalno mo 150 kW, dolg je bil 30 metrov in visok 2.5m. Zaradi dimenzij raunalnika je podjetje IBM (ki je izdelovalo tak raunalnik) ocenilo svetovno povpraevanje po takem raunalniku na 20 enot.

Raunalnik ENIAC (Electronic Numerical Integrator And Computer) je bil namenjen izraunu tabel za balistine izstrelke amerike vojske.

10

Slika 1: ENIAC (Vir: http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Eniac.jpg)

Ker pa so ti bili za takratni as zelo hitri in so omogoali veliko uporabo, so jih uporabljali predvsem na znanstveno-raziskovalnem podroju.

Druga generacija (1957-1963)

Druga generacija raunalnikov se zaenja z iznajdba tranzistorja. Kot je bilo omenjeno ima tranzistor pred elektronko veliko prednosti (majhnost majhno porabo energije itd.), prav tako pa ima vlogo stikala. Poleg majhnosti, zanesljivosti, manje porabe energije in cenenosti je najpomembneja prednost njegova hitrost. Hitrost je omogoila tudi vejo procesno mo raunalnikov. Glavni pomnilnik je bil zgrajen iz feritnih jederc. Ti so tvorili matriko, katero je v odvisnosti od magnetnega naboja predstavljalo logino vrednost 0 ali 1. S temi raunalniki so se lahko hitreje izvajali veji in bolj zapleteni programi.

http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Eniac.jpg

11

Slika 2: Pomnilnik iz feritnih jedrc (Vir: http://en.wikipedia.org/wiki/File:Magnetic_core.jpg)

Predstavnik te generacije raunalnikov je IBM 360.

Slika 3: IBM 360 (Vir: http://commons.wikimedia.org/wiki/File:DM_IBM_S360.jpg)

Programerji so e uporabljali zbirni jezik. Zaeli so se razvijati viji programski jeziki (mpr.: COBOL, FORTRAN ).

Tretja generacija (1964-1979)

Razvoj integriranega vezja (ve elementov, kot so tranzistor, dioda, upor, na isti silicijevi ploi) je omogoil raunalnitvu naslednjo generacijo. Integrirna vezja so v svoji notranjosti zdruevala logine sklope. Integrirana vezja so ceneja in bolj zanesljivi od tranzistorjev.

V tem asu se je pojavilo veliko novih proizvajalcev raunalnikov. Zaradi nije cene in poveane zmogljivosti se je tudi krog uporabnikov mono raziril. Podjetja so kupovala raunalnike predvsem za avtomatizacijo obdelave podatkov v administraciji.

V tem obdobju je bil tudi velik problem pomanjkaja strokovno usposobljenih kadrov (manjkali so ljudje, ki bi bili sposobni programirati, uvajati ljudi v delo in izvajati raunalnike reitve v podjetjih).

http://en.wikipedia.org/wiki/File:Magnetic_core.jpghttp://commons.wikimedia.org/wiki/File:DM_IBM_S360.jpg

12

V to generacijo raunalniko sodi serija PDP 11 miniraunalnikov.

Slika 4: Sestava raunalnika druge generacije(Vira: http://en.wikipedia.org/wiki/File:PDP-11-M7270.jpg in http://en.wikipedia.org/wiki/File:DEC_LSI11-23.jpg)

Tehnologija izdelave integriranih vezij je hitro napredovala. Tako so se pojavila integrirana vezja, ki so vsebovala e ve tiso loginih sklopov. Glavni pomnilnik, ki je bil zgrajen iz feritne matrike, je nadomestilo integrirano vezje, ki je bilo ceneje, manje in je imelo vejo zmogljivost.

etrta generacija (1980-?)

Za etrto generacijo je znailno, da je integracija elementov v integriranih vezjih zelo visoke stopnje (prikazuje tabela 2.1). Visoka integracija elementov v enem vezju je omogoila uveljavitev mikroprocesorjev. Mikroprocesor je integrirano vezje, ki v svoji notranjosti zdruuje vso interno logiko raunalnika.

Ta generacija raunalnikov ima bistveno veje zmogljivosti kot prejnje, ima pa tudi nijo ceno. Zaradi tega so raunalniki dostopni ne le velikim in srednjim podjetjem, temve tudi majhnim in celo posameznikom (individualnemu uporabniku).

Slika 5: Commodore 64 (Vir: http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Commodore_64.jpg)

http://en.wikipedia.org/wiki/File:PDP-11-M7270.jpghttp://en.wikipedia.org/wiki/File:DEC_LSI11-23.jpghttp://commons.wikimedia.org/wiki/File:Commodore_64.jpg

13

Poleg razvoja strojne opreme (raunalnikov) je v tem obdobju zelo velik napredek tudi na podroju programske opreme. Programi so vedno bolj kompleksni. Da bi dosegli bolj enostavnejo in uinkovitejo uporabo so se pojavili tudi standarizirane in specializirane programske reitve.

Peta generacija (1990-?)

Vse tiri generacije raunalnikov so v osnovi zgrajeni tako, kot jih je zasnoval J. von Neumann. Zgrajeni so tako, da je raunalnik sposoben v doloenem trenutku izvajati le eno izmed svojih elementarnih operacij (deluje zaporedno).

Pri peti generaciji raunalnikov gre za drugano zasnovo raunalnika. Raunalnik deluje vzporedno, s tem pa poveamo hitrost raunalnika. S tako zasnovo se spremeni tudi programiranje. Tako programiranje (prvih raunalnikov) so lahko zmogli le posebni strokovnjaki, saj so morali spustiti na nivo stroja, poznati morajo elektrine signale v raunalniku. Kasneje so se pojavili posebni prevajalniki, ki so omogoali laje komuniciranje. Cilj raunalnikov pete generacije je, da lahko lovek komunicira s strojem v naravnem jeziku. To pa pomeni da bodo morali biti v prihodnje raunalniki pete generacije bolj intelegentni, kar pa ne pomeni da morajo biti le hitreji in bolj zanesljivi pri raunanju in pomnenju od loveka, temve se morajo podobno kot lovek znajti v nepredvidljivih situacijah.

Peta generacija raunalnikov naj bi se uila na lastnih napakah, uporabljala znanje, sposobna naj bi bila tudi razpoznavati glasovnih in vidnih komunikacij, govora, avtomatskega prevajanja govora iz enega naravnega v drugi naravni jezik, inteligentnega iskanja podatkov itd.

S temi projekti so zaeli na Japonskem, v ZDA in v Evropi e leta 1982. Predvidevali so, da bodo zastavljene cilje dosegli v desetih letih. Nekatere izemed ciljev so dosegli, saj lahko v tehnikih muzejih v vejih mestih po Evropi e opazujemo njihovo delovanje.

V vsakdanjem svetu pa se uporabljajo predvsem raunalniki etrte generacije.

Komuniciranje

Beseda komuniciranje izhaja iz besede "communicare" in pomeni obevati, posvetovati se, razpravljati, vpraati za nasvet. To pomeni, da s komuniciranjem izmenjujemo znanje, informacije in izkunje, se sporazumevamo, prepriujemo, spreobraamo ali nadzorujemo ljudi, s katerimi tako ali drugae sodelujemo.

Kadar posredujemo sporoilo, naroilo ali nalog drugi osebi, da bi ga sprejela in se po njem ravnala, pravimo da s to osebo komuniciramo. V tem sporoilu poteka proces vzpostavljanja stikov in oblikovanje razumevanja, kar je sestavni del izmenjavanja vsebine dveh oseb - tistega ki poilja sporoilo in tistega, ki ga sprejema. Zato lahko reemo, da je komuniciranje proces prenaanja informacij z medsebojnim sporazumevanjem. Takemu komuniciranju pravimo tudi enosmerno komuniciranje. Pri enosmernem komuniciranju potuje informacija (sporoilo) od odpoiljatelja do prejemnika - torej v eni smeri.

14

Odpoiljatelj Prejemniksporoilo

k

o

d

a

k

o

d

a

potpot

Slika 1.2: Proces komuniciranja - enosmerno

Poiljatelj je oseba, ki polje sporoilo. Za poiljatelja je pomembno, da si izdela ustrezno pripravo ter podlago za komuniciranje. Za pripravo na komuniciranje nam lahko pomagajo sledea vpraanja: Kaj?, Zakaj?, Komu?, Kako? in Kdaj?.

Sporoilo, ki ga polje poiljatelj mora biti razumljivo prejemniku. Sporoilo mora biti kratko, logino, jasno in naj ne vsebuje nepotrebnih fraz in odvenih besed. Sporoilo mora imeti svoj namen in cilj.

Poleg enosmernega komuniciranja poznamo tudi dvosmerno komuniciranje. Pri dvosmernem komuniciranju potuje informacija v obe smeri oz. glede na prejeto informacijo (sporoilo) prejemnik vrne povratno informacijo. Tako potuje informacija v obe smeri: od odpoiljatelja do prejemnika (informacija - sporoilo) in nazaj (povratna informacija - sporoilo).

Odpoiljatelj Prejemniksporoilo

k

o

d

a

k

o

d

a

potpot

Povratna informacija

Slika 1.2.: Proces komuniciranja - dvosmerno

Naine sporazumevanja imenujemo kode, pravila ali znaki, ki so: besede, slike, kretnje, zaporedje, oblika, barve, tevilke itd. Sporoilo ne dosee svojega namena, e odpoiljatelj in prejemnik ne poznata kode, pravila ali znaka. Takrat prejemnik dobi nepravilno podano informacijo ali pa odpoiljatelj nepravilno poda informacijo.

Medij (govor, televizija, radio, tabla in podobno), ki ga uporabljamo za prenos sporoil imenujemo kanal, pot ali prenosnik. Sporoilo zaradi motenj na poti ne pride v celoti do prejemnika. Poznamo dve vrsti motenj:

izguba podatkov: to so podatki, ki so zavestno, hote ali nehote izpueni. V tem primeru sporoilo ni popolno.

govorice: do govoric pride takrat, kadar je sporoilo spremenjeno ali je nartno kaj dodano.

15

Algoritem in raunalniki program

Algoritem je spisek navodil za nek postopek. Vsako navodilo pa imenujemo korak algoritma. Algoritmom, prilagojenim za izvajanje na raunalniku, pravimo raunalniki program.

Program je zapisano navodilo za delovanje raunalnika in je sestavljeno iz zaporedja programskih ukazov. Glede na ukaze krmilna enota v centralni procesni enoti samodejno vodi obdelavo podatkov.

Predstavitev informacij

Informacijo lahko predstavimo na dva bistveno razlina naina:

analogni ali zvezni in

digitalni ali diskretni.

Za laje razumevanje si oglejmo primer ure. Poznamo uro s kazalci (analogna ura) in uro s tevilkami (digitalna ura). Pri uri s kazalci nam as doloa oditavanje lege urnih kazalcev (kazalci se premikajo zvezno in zasedejo vse mone poloaje). Ura s tevilkami meri as s tetjem in te tevilke lahko doseejo le konno tevilo stanj. Med eno in drugo tevilko je prazen - nedoloen prostor.

Slika 6: Analogni in digitalni zapis tevil (Vira: http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Digital-clock-radio-premium.jpg in http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Analog_clock_at_11_55.jpg)

Podoben primer je v avtomobilu: tevec hitrosti prikazuje analogno informacijo o hitrosti avtomobila, tevec prevoenih kilometrov pa digitalno informacijo.

Pri matematiki poznamo naravna tevila (digitalna informacija-samo doloena tevila na tevilski premici) in realna tevila (analogna informacija-vsa tevila na tevilski premici).

http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Digital-clock-radio-premium.jpghttp://commons.wikimedia.org/wiki/File:Digital-clock-radio-premium.jpghttp://commons.wikimedia.org/wiki/File:Analog_clock_at_11_55.jpg

16

tevilski sistem

Desetiki sistem

Desetiki sistem, ki ga uporabljamo vsak dan temelji ne desetih razlinih simbolih (tevilkami od 0 do 9). Tako uporabljamo mnogokratnike tevila 10. tevilo 1243(10) ((10) pomeni desetiki sistem) pomeni:

1 10 2 10 4 10 3 10 1 1000 2 100 4 10 3 1 12433 2 1 0

Iz tega rauna vidimo, da je osnova za desetiki sistem tevilo deset in njegovi mnogokratniki.

V desetikem sistemu pomeni prvo mesto enice, drugo desetice, tretje stotice itd.

Dvojiki sistem

Digitalni raunalniki temeljijo na digitalni logiki. Digitalna logika pozna le dve stanji 0 in 1 (pravilno in nepravilno, da in ne). V matematiki taken sistem imenujemo dvojiki ali binarni tevilski sistem. Zato morajo biti vsi podatki, ki jih raunalnik obdeluje v dvojikem sistemu.

Pri dvojikem sistemu imamo na voljo le dve tevili, torej bo osnova 2 in njeni mnogokratniki. V dvojikem sistemu pomeni prvo mesto enice, drugo dvojice, tretje tirice, peto osmice itd.

estnajstiki sistem

Pri estnajstikem sistemu imamo na voljo estnajst razlinih vrednosti. Ker pa poznamo samo deset razlinih tevil si bomo pomagali s tevilkami. Prvih deset vrednosti bodo enake kot pri desetikem, enajsta vrednost bo imela oznako A, dvanajsta B, trinajsta C, tirinajsta D, petnajsta E in estnajsta F. Prvo mesto bo v estnajstike sistemu pomenilo enice, drugo estnajstice, tretje dvestoestinpetdesetice (162) itd.

Pretvorba med desetikim sistemom in dvojikim sistemom

Desetiko tevilo pretvorimo v dvojiko tako, da desetiko tevilo delimo z dva toliko asa, dokler ne dobimo rezultat 0. Ostanke sproti beleimo. Na koncu pa ostanke zapiemo v obratnem vrstnem redu in dobimo dvojiko tevilo (prikazuje naslednji primer).

Primer: Pretvori desetiko tevilo 1254(10) v dvojiko tevilo

1254 : 2 = 627 ..............ostanek.............. 0

627 : 2 = 313 ....................................... 1

313 : 2 = 156 ....................................... 1

156 : 2 = 78 ....................................... 0

78 : 2 = 39 ....................................... 0

17

39 : 2 = 19 ....................................... 1

19 : 2 = 9 ....................................... 1

9 : 2 = 4 ....................................... 1

4 : 2 = 2 ....................................... 0

2 : 2 = 1 ....................................... 0

1 : 2 = 0 ....................................... 1

Dvojiko tevilo je 10011100110(2).

1254(10) = 10011100110(2).

Dvojiko tevilo pretvorimo v desetiko tako, da vsako mesto pomnoimo z doloeno utejo (prikazuje naslednji primer).

Primer: Pretvori dvojiko tevilo 10011100110(2) v desetiko tevilo.

1 2 0 2 0 2 1 2 1 2 1 2 0 2 0 2 1 2 1 2 0 2

1 1024 0 512 0 256 1 128 1 64 1 32 0 16 0 8 1 4 1 2 0 1

1024 128 64 32 4 2 1254

10 9 8 7 6 5 4 3 2 1 0

Desetiko tevilo je 1254(10). 10011100110(2) = 1254(10).

Pretvorba med desetikim in estnajstikim sistemom

Desetiko tevilo pretvorimo na podoben nain kot pri dvojikem, le da deljimo z 16 in ne z 2. Pri tem zapisujemo ostanke. Naslednji primer prikazuje pretvorbo:

Primer: Pretvori desetiko tevilo 1254(10) v estnajstiko tevilo

1254 : 16 = 78 ..............ostanek.............. 6

78 : 16 = 4 ....................................... 14 =E

4 : 16 = 0 ....................................... 4

estnajstiko tevilo je 4E6(16).

18

1254(10) = 4E6(16).

estnajstiko tevilo pretvorimo v desetiko tako, da vsako mesto pomnoimo z doloeno utejo (enako kot pri pretvorbi iz dvojikega tevila v desetiko).

Primer: Pretvori estnajstiko tevilo 4E6(16) v desetiko tevilo.

4 16 16 6 16 4 16 14 16 6 16

4 256 14 16 6 1

1024 224 6 1254

2 1 0 2 1 0

E

Desetiko tevilo je 1254(10). 4E6(16) = 1254(10).

Iz do sedaj podanih primirov vidimo, da ima estnajstiki zapis najmaj mest za zapis neke tevilke.

Pretvorba med dvojikim in estnajstikim sistemom

Ta pretvorba je enostavneja kot prejnje. Najprej si poglejmo naslednjo tabelo, ki prikazuje tevila od 0 do 15 pretvorjena v vse tri tevilske sisteme.

Des. Dvoj. est. Des. Dvoj. est. Des. Dvoj. est. Des. Dvoj. est.

0 0000 0 4 0100 4 8 1000 8 12 1100 C

1 0001 1 5 0101 5 9 1001 9 13 1101 D

2 0010 2 6 0110 6 10 1010 A 14 1110 E

3 0011 3 7 0111 7 11 1011 B 15 1111 F

Iz tabele vidimo, da so izkoriene vse monosti pri dvojikih in estnajstikih tevilih. To pa pomeni, da tiri mesta v dvojikem sistemu predstavljajo eno mesto v estnajstikem. Torej bomo za vsaka tiri pretvorjena mesta v dvojikem sistemu zapisali eno estnajstiko. Pomembno je le, da pretvarjamo iz desne proti levi.

Primer: Pretvori dvojiko tevilo 10011100110(2) v estnajstiko tevilo

0100 1110 0110

4 E 6

19

estnajstiko tevilo je 4E6(16).

10011100110(2) = 4E6(16)

Pri pretvarjanju iz estnajstike tevilke v dvojiko pa za vsao estnajstiko mesto zapiemo ustrezno tirimestno dvojiko tevilko.

Primer: Pretvori dvojiko tevilo 4E6(16) v estnajstiko tevilo

4 E 6

0100 1110 0110

estnajstiko tevilo je 10011100110(2).

4E6(16) = 10011100110(2)

Zapis tevilskih vrednosti v raunalniku

Zaradi narave elektronskih elementov se v raunalniku uporablja za zapisovanje podatkov oz. informacij le dva simbola. Laje in hitreje je odloanje med dvema simboloma (laje ugotavljamo ali tok tee = "1" ali ne tee = "0"), kot med ve kot 60-timi simboli (rke v abecedi). Zato uporabljajo digitalni raunalniki le dva binarna znaka 0 in 1.

Binarna znaka v raunalniku predstavimo z elektrinim tokom. Kadar tee elektrini tok ima vrednost 1 in e ne tee ima vrednost 0. En bit v raunalniku fizino ponazorimo z elektrinim vodnikom. Kadar elimo ponazoriti veje tevilo bitov moramo imeti ve vodnikov in vsak izmed vodnikov mora predstavljati doloeno ute (20, 21, 22 itd). tevilo vodnikov predstavlja tevilo mest (bitov) v binarni besedi. Tako lahko z 8 mesti (biti) ponazorimo 28 (256) tevilk torej vse tevilke od 0 (00000000(2)) do 255 (11111111(2)).

Vloga informatike v dananjem asu

V loveki zgodovini je razvoj informatike povzroil tretjo veliko revolucijo. Druba je prela iz agrarne preko industrijske v informacijsko drubo. Torej teie ekonomskih aktivnostih ni ve proizvodnja materialnih dobrin temve obdelava informacij. Ko vsi vidiki narodnega gospodarstva postanejo popolnoma odvisni od informacijske tehnologije in tehnike preide industrijska druba v informacijsko.

20

Za primer vzemimo ZDA kot najbolj razvito informacijsko dravo. Drava je e leta 1954 prela v postindustrijsko drubo. Leta 1977 je bilo v ZDA vezanih na proizvodnjo in obdelavo informacij v okviru informacijske industrije in informacijskih storitev 46% zaposlenih, kar je predstavljalo ve kot 48% bruto drubenega proizvoda.

Pomembnost informatike na vseh podrojih lovekega ivljenja nenehno naraa. Informaijski sistemi v organizacijah so postali prevladujoi dejavniki. Naslednja slika prikazuje dominantne faktorje poslovanja v letih od 1915 do 1975.

finanna

sredstva

delo informacije

finance

raunovodstvo

nabava

proizvodnja

prodaja

inf. sistemi

1915 1930 1945 1960 1975

Slika 1.2: Zgodovinski prikaz dominantnih faktorjev poslovanja

Informacijska druba se od predhodne zelo razlikuje, saj informacija ni podvrena zakonom materije in energije. To pomeni, da se informacija z uporabo ne izrablja in z razdelevanjem ne zmanjuje.

Uporaba raunalnikih aplikacij v vsakdanjem ivljenju

Danes v informacijski drubi vse ve uporabljamo storitve te drube. Zakaj? Osnovne prednosti uporabe so hitrost in cena. Tako se uporaba razlinih raunalnikih aplikacij iz leta v leto poveuje. Prav tako so razlini programi usposabljanja s podroja raunalnike pismenosti (predvsem za stareje, ki v asu izobraevanja niso imeli monosti uenja inforamtike, ker tehnologija e ni bila razvita) ravnajo s potrebami informacijske drube.

Tako lahko reemo, da je osnovno znanje in tudi potreba uporaba brskalnikov, programov za delo z e-poto, urejevalnikov besedila. To so aplikacije, ki jih uporabljamo v vsakdanjem ivljenju in jih narekuje informacijska druba. Te aplikacije pa lahko hitro razirimo z razlinimi igricami (predvsem mlaja populacija) in s pisarnikimi aplikacijami kot so na primer delo s preglednicami (vodenje osebnih financ), elektronske predstavitve (popestritev zabav ) ter drugo.

Uporaba raunalnika in zdravje

Vsaka sodobna iznajdba s seboj poleg dobrih lastnosti prinese tudi nekaj slabih. Slabosti lahko posameznik z ustreznim znanjem zmanjamo na minimum. Uporaba raunalnika ima kar nekaj slabosti, ki jih z znanjem lahko ustrezno omilimo.

21

Stol

Uporaba raunalnika nas prisili v sedenje in zaprti prostor. Pri tem smo zamiljeni in osredotoeni na problem, ki ga trenutno reujemo. Navadno pa nihe ne pomisli kako sedi. Nekateri sedijo malo levo,nato pa malo desno, so nagnjeni nazaj ali pa celo leijo. Le redko pa se usedemo pokonci. Tako uporabljamo raunalnik dan za dnem, leto za letom. Najveji odstotek oseb, ki trpi zaradi obolenj hrbtenice so ravno ljudje, ki morajo pri svojem delu sedeti. Sedenje oslabi miini sistem, ki pa ne omogoajo ustrezne opore telesu. S tem se povea pritisk na hrbtenico (bolj natanno na diske hrbtenice) katerega rezultat je pokodba hrbtenice in (kronine) boleine v hrbtu. Medicina oredeljuje sedenje kot prisilna dra telesa.

Zaradi tega moramo pri sedenju za raunalnikom upotevati nekaj osnovnih pravil in sicer:

uporaba ustreznega stola: uporabimo lahko posbej oblikovane ergonomske stole, ki omogoajo samo pravilno sedenje. nekaj asa je bilo moderno sedeti na ogah ustrezne velikosti,

stol mora imeti monost nastavitve viine sedenja: s celimi stopali moramo dosei tla,

nastavitev globine do hrbtia: priska na del pod koleni ne bi smelo biti,

opora za ledveni del hrbta: omogoa nastavitev glede na telesne znailnosti.

Naloga

Na spletu ali v drugi literaturi poiite pravilni nain sedenja in zapiite kaj moram doma narediti za pravilno sedenje.

Poiite podatek koliko asa v povpreju sedi lovek na dan.

Vekrat opazujte sebe in druge kako sedijo in kako bi morali.

Oi

Napenjanje oi najvekrat vodi v teave z vidom. Uporaba raunalnika in s tem tudi napenjanje oi na stalni razdalji (kar je delo z raunalnikom) pa lahko to napenjaje e povea in s tem tudi teave. loveke oi so namenjene gledanju v naravi, kjer se mora oko privajati razlinim razdaljam, kotom Posledice, ki jih lovek s stalnim gledanjem v zaslon, so boleine v oesu, rdee in pekoe oi

Glavni ukrep, ki ga lahko storimo je uporaba dobrega monitorja, ki pa ga danes ni teko dobiti. Pri uporabi monitorja pa moramo nastaviti tudi ustrezno svetlost slike.

Na spletu poiite e druge posledine prekomernega gledanja zaslona in ubotovite ali imate tudi vi mogoe e kakne simptome.

Ali se delovna uinkovitost posameznika zmanja s teavami z vidom in za koliko.

Dodatna literatura:

Preberite gradivo: http://www8.hp.com/us/en/pdf/417893-BA3_tcm_245_913757.pdf.

http://www8.hp.com/us/en/pdf/417893-BA3_tcm_245_913757.pdf

22

Uporaba raunalnika varnost

e ob zaetku mnoine uporabe raunalnikov so se pojavili razlini napadi na raunalnik. Takrat so bili ti napadi omejeni predvsem na razne viruse, ki smo jih na raunalnik prinesli z disketami. Danes pa na na raunalnik prei e vrsto drugih nevarnosti.

Osnovni nevarnosti lahko va raunalnik izpostavite e z enostavno povezavo z internetom. Prav tako lahko raunalnik izpostavite e daste vae datoteke v skupno rabo, uporabljate nelegalno programsko opremo

Kako pa lahko zaitimo raunalnik? Osnovna zaita, ki jo mora imeti vsak raunalnik (vklopljeno) je poarni zid ter zaita pred virusi in drugo zlonamerno programsko oremo.

Pri tem pa ne smemo pozabiti na stalne pozodobitve vse programske opreme.

Poarni zid

Poarni zid je programska (lahko tudi strojna oprema), ki preverja podatke iz omreja ter jih nato ali zavrne ali pa jim dovoli vstop v raunalnik. S tem onemogoa dostop razlinim programom do naega raunalnika.

Zaita pred virusi

Virusi in trojanski konji so programi, ki okuijo raunalnik. Prvi se prenaajo iz raunalnika v raunalnik, drugi pa so lahko del programov, in omogoajo drugim dostop do razlinih informacij o vaem raunalniku. Danes so virusi, rvi in trojanski konji lahko povsem nenevarni, delno nevarni (ne povzroajo neposredne kode) in unievalni, ki lahko izbriejo informacije s trdega diska ali celo popolnoma onemogoijo raunalnik.

Za obrabo pred virusi moramo na raunalnik namestiti protivirusno programsko opremo. Ti programi preglejujejo e-potna sporoila ter datoteke z namenom iskanja virusov, trojanskih konjev

Windows v osnovi nima vgrajenega protivirusnega programa zato ga moramo naloiti. Na spletu obstaja mnoica tudi brezplani antivirusnih programov.

Posodabljanje programske opreme

Operacijski sistem Windows ima monost samodejnega posodabljanja, ki omogoa pomembno posodabljanje operacijskega sistema. S tem se izognemo monostim, napada na na raunalnik.

Posodabljanje programske opreme prav tako velja za druge programe. Najbolj na udaru so brskalniki, katere moramo nujno redno posodabljati. V najnoveji razliici programske opreme so vsi varnostni popravki in tudi nove funkcije, ki zaitijo va raunalnik

23

Uporaba raunalnika - okolje

Vpliv raunalnika na okolje je velik. Tu mislimo predvsem negativni vpliv. Glavni trije negativni vplivi so:

izdelava raunalnika,

poraba elektrine energije ter

razgradnja raunalnika.

Pri izdelavi raunalnika se uporablja veliko nevarnih materialov saj so osnovani na integriranih vezjih, ki so zgrajeni iz silicija.

Uporabo raunalnika v gospodinstvu predstavlja najvejega porabnika elektrine energije v gospodinjstvu, prav tako pa tudi v organizacijah.

Danes zavremo vedno ve raunalnikov predvsem zaradi izredno hitrega razvoja. Ko pa raunalnik zavremo predstavlja hudo breme za okolje. Raunalnik vsebuje veliko dragocenih kovin (jeklo, zlato in baker) in hkrati tudi veliko strupenih snovi (plastika in bromirani zaviralci gorenja (angl.: BFR brominated flame retardants)). Zato je njegova razgradnja relativno teka.

24

ZGRADBA RAUNALNIKA

Raunalnik je zgrajen iz treh osnovnih delov:

centralne procesne enote (CPE),

notranji pomnilnik,

vhodno-izhodne enote (V/I enote).

CPE

Notranji

pomnilnik

Vhodno / izhodne enote

Kontrolna enota

ALE

Registri

Raunalnik je stroj za obdelavo podatkov. Raunalnik obdeluje podatke tako, da samodejno izvede zaporedje operacij (elementarne operacije - samo tiste ki jih raunalnik pozna). Vrstni red operacij, ki jih izvaja raunalnik doloa program.

Podatki in program so shranjeni v notranjem pomnilniku raunalnika. Program je v notranjem pomnilniku zapisani kot tevilke (v binarnem sistemu), tako vsaka tevilka pomeni doloeno elementarno operacijo. V raunalniku imamo V/I enote za komuniciranje raunalnika z zunanjim svetom.

CPE - centralno procesna enota

Centralna procesna enota (Central Process Unit - CPU) je sestavljena iz treh delov:

aritmetino logina enota (ALE),

kontrolna enota in

registri.

Aritmetino logina enota opravlja vse aritmetine in logine operacije. Aritmetine operacije so: setevanje, odtevanje, mnoenje in deljenje. Logine operacije lahko ponazorimo z loginimi vrati, ki so preprosta elektronska vezja. Logina vrata so tri: IN, ALI in NE. Delovanje teh treh loginih vrat lahko enostavno prikaemo s stikali (kot prikazuje slika 2.4). Pri IN vratih bo arnica gorela le v primeru, ko bosta obe stikali pritisnjeni (sklenjeni). V primeru ALI vrat bo arnica gorela takrat, ko bo pritisnjeno (sklenjeno) prvo ali drugo stikalo, ali oba hkrati. V primeru NE vrat (negacija) pa bo arnica gorela takrat, ko stikalo ne bo pritisnjeno.

25

Logine operacije lahko predstavimo tudi v pravilnostni tabeli tako, da zapiemo vse mone kombinacije in njihove rezultate (tabela 2.2). Stikala imajo torej dve vrednosti: pritisnjeno ("1") in spueno ("0"), arnica pa tudi dve sveti ("1") in ne sveti ("0").

Stikalo 1 Stikalo 2 arnica

0 0 0

0 1 1

1 0 1

1 1 1

Kontrolna enota je posebno vezje, ki vodi delovanje CPE glede na program.

Register je poseben del, ki hrani po eno besedo informacije. Registre potrebujemo za shranjevanje notranjih operacij, kode operacije in vmesnih rezultatov. Tako v vsaki centralno procesni enoti najdemo registre z naslednjimi imeni:

ukazni register: shranjuje ukaz (kodo operacije), ki se trenutno izvaja;

naslovni register: shranjuje naslov operanda;

podatkovni register: shranjuje vrednosti operandov;

register programskih naslovov (programski tevec): shranjuje naslov naslednjega ukaza, ki se bo izvedel;

akumulator: shranjuje operande in vmesne rezultate.

Notranji pomnilnik

Pomnilnik je del raunalnika, kjer shranjujemo podatke (binarne tevilke). Sestavljen je iz pomnilnih celic (vsaka hrani en ZLOG), ki imajo vsaka svoj naslov. Ena pomnilna celica lahko hkrati hrani samo en podatek. Iz celice lahko beremo podatek, in ga s tem ne uniimo. V primeru, da v celico vpiemo nov podatek pa star podatek uniino (ko elimo prebrati podatek preberemo novo vpisani podatek). Predstavitev pomnilnika prikazuje slika 2.5.

naslov vsebina

0 00110001

1 11001100

2 11001100

26

3 11110001

100 11101010

101 11100111

2N-1 10000001

Iz slike je razvidno, da se naslovi v pomnilniku vedno zanejo z naslovom 0 in odvisno od velikosti pomnilnika (tevila pomnilnih celic) je zadnje tevilo tevilo 2N-1. Kadar elimo iz naslova 100 prebrati podatek, preberemo vedno vrednost 11101010(2), kar je 234(10).

Pomnilnik v sodobnem raunalniku ima nekaj milionov pomnilnih celic. Pri merjenju velikosti pomnilnika poznamo naslednje veje enote:

1 K (kilo) =210 = 1.024

1 M (mega) = 210 K = 1.048.576

1 G (giga) = 210 M = 1.073.741.824

Pomnilnik velikosti 1Mzlog (1Mbyte), ima 1.048.576 pomnilnih celic in te pomnilne celice imajo naslove od 0 do 1.048.575.

Notranji pomnilnik je hiter pomnilnik, saj ima dostopni as (as v katerem lahko preberemo ali zapiemo nek podatek) 60ns. Raunalnik ima glede na vrsto podatkov le te shranjene v dveh vrstah pomnilnika: trajnem pomnilniku (ROM) in delovnem pomnilniku (RAM).

Trajni pomnilnik ROM (Read Only Memory - samo bralni pomnilnik) ima e v pomnilnih celicah vpisane podatke (ponavadi so ti podatki program ali tabele) in jih ne moremo zbrisati. Torej lahko podatke le beremo, spreminjati pa jih ne moremo. Poleg trajnega pomnilnika ROM-a poznamo tudi druge trajne pomnilnike: PROM (Programable Read Only Memory - programabilni ROM), to vrsto trajnega pomnilnika lahko le enkrat programiramo; EPROM (Erase Programable Read Only Memory - zbrisljiv programabilni ROM), kateremu lahko vrednosti pomnilnih celic zbriemo s pomojo ultravijoline svetlobe, in ga nato na novo programiramo; EEPROM (Electrical Erase Programable Read Only Memory - elektrino zbrisljiv programabilni ROM), katerega lahko briemo z elektrinimi impulzi..

Delovni pomnilnik RAM (Random Access Memory - nakljuno dostopni pomnilnik) je pomnilnik, v katerega lahko zapisujemo podatke ali iz njega beremo podatke. Za delovni pomnilnik je znailno, da se ob izklopu napajanja zbrie tudi vsa vsebina v RAM-u. Poznamo dve vrsti delovnega RAM pomnilnika: dinamini pomnilnik - katerega moramo vsakih nekaj milisekund obnoviti (osveiti) (drugae bi se njegova vsebina zbrisala) in statini pomnilnik, katerega ni potrebno obnavljati (osveevati).

27

Vhodno izhodne enote

Vhodno izhodne enote omogoajo komuniciranje raunalnika z zunanjim svetom. Vhodne naprave morajo spremeniti informacijo v tako obliko, da je razumljiva raunalniku, izhodne naprave pa v tako, da je razumljiva loveku. Vhodno izhodne naprave lahko delimo na dva dela: standardne vhodno-izhodne enote in zunanji (pomoni) pomnilnik.

Standardne vhodno-izhodne enote so: tipkovnica, naprave za digitalizacijo slik, naprave za digitalizacijo in razpoznavanje zvoka, zaslon, tiskalniki in risalniki, zvoni izhod.

Standardne vhodno izhodne enote

Tipkovnica in pridruene enote

Tipkovnica je najpogosteja vhodna enota. Ima veliko slabih lasnosti in sicer: tipkanje je zamudno, pojavlja se veliko napak, ki pa jih je kasneje tudi teko odkriti, tipkanje ni naraven nain izraanja.

Da bi zmanjali napake in hkrati poveali hitrost komunikacije z raunalnikom, so se pojavile tudi druge naprave: mika, zaslon na dotik, svetlobno pero, na dotik obutljiva ploa. S temi dodatki pa ne moremo vnaati veje tevilo podatkov.

Naprave za digitalizacijo slik

Digitalizatorji so naprave za digitalizacijo slik. Razlikujejo se predvsem po tehnini izvedbi: omogoajo vejo ali manjo loljivost, digitalizirajo lahko rno-bele ali barvne slike. Natannost se meri v enoti dpi (dots per inch). Naprave imajo ponavadi loljivost 300 dpi. Naloga teh naprav je, da preoblikujejo sliko narisano na papirju v digitalno obliko, ki je razumljiva raunalniku.

Naprave za digitalizacijo in razpoznavanje zvoka

Tako kot lahko slike prenesemo v digitalno obliko lahko tudi zvok. Pri digitalizaciji zvoka ima vhodna naprava nalogo, da zvok prevede v digitalno obliko. Pri razpoznavanju zvoka pa digitalne podatke o zvoku obdelamo z namenom, da ugotovimo kaj pomenijo.

Modem

Modemi so nastali kot sredstvo za povezavo raunalnikov na veje razdalje in izkoristili neko edino zanesljivo globalno ifrastrukturo - telefonsko omreje. Pretvarjanje digitalnega zapisa v niz zvonih signalov in nazaj (od tod tudi ime modem, dobljeno iz okrajave za modulacija/demodulacija) se je z leti mono spremenilo, vendar modemi ostajajo med raunalnikimi napravai posebnost. e bi poveanje hitrosti delovanja modemov primerjali, recimo s poveanjem hitrosti delovanja procesorjev ali poveanje diskov, bi danes morali imeti na voljo vsaj modeme, ki bi zmogli hitrost okoli 1Mb/s. Toda fizikalne omejitve prenosa zvoka, predvsem pri kakovosti in zanesljivosti delovanja, so razvoj mono upoasnile. Videti je, da je bila doseena nekakna naravna meja, ez katero se s sedanjo tehnologijo modemov ne da.

28

Kljub temu modeme prodajajo kakor e nikoli doslej - preteno po zaslugi poveanega zanimanja za Internet. Napredek tehnologije je omogoil nekdaj nepojmljive hitrosti, ki na navadnih telefonskih vodih doseejo e do 33.600 bitov na sekundo, ne upotevajo razne algoritme za stiskanje podatkov. Tehnino so modemi v zadnjih letih dosegli razmeroma nizko ceno za resnino zmogljive naprave.

Modemi imajo danes vgrajeno tudi napravo za poiljanje in sprejemanje faksov. Poleg tega lahko modemi delujejo kot odzivniki, sistem za posredovanje faksov na zahtevo (faks on demand).

Nekaj modemov pa podpira tudi obdelavo govora. Ti modemi znajo razlikovati med podatkovnimi, faksirnimi in drugimi informacijami. Z njimi lahko vzpostavimo glasovno poto. Modemi imajo v ta namen vgrajeno prepoznavanje tonov DTMF ob pritisku na tipke telefonskega aparata. Tipke ustvarijo razline tone, ki jih lahko modem izkoristi kot sistem za izbiro razlinih funkcij v programski opremi. Nekateri modemi imajo vgrajeno tudi zmonost predvajanja in snemanja zvonih sporoil (vendar je kakovost veliko slaba kot pri zvonih karticah). Modemi, ki podpirajo zvok imajo vgrajene tudi dodatne prikljuke za mikrofon in zvonike.

Poleg natetega lahko modemi s tonsko izbiro v kombinaciji z ustrezno programsko opremo sproimo poiljanje ali sprejemanje faksov. To pomeni, da lahko uporabimo cel niz novih funkcij, kot so poiljanje faksov na tono doloen glasovni potni predal ali prevzem faksov in tudi sistem faksov na zahtevo.

Prihodnji razvoj modemov, kot ga napovedujejo podjetja, ki izdelujejo modeme, bo el v smeri poveanja hitrosti. Pri podjetju Rockwell, ki je najveji izdelovalec osovnih gradnikov sodobnih modemov, so napovedali izdelavo modema s hitrostjo 56.000 bit/s. Vendar pa nekateri napovedujejo, da nova tehnologija ne bo delovala na vseh telefonskih omrejih. Menijo tudi, da bo modem ostal dober nadomestek za ISDN omreje, kjer je le tega teko oziroma neomogoe naroiti.

Zaslon

Zaslon je izhodna naprava, ki jo najpogosteje uporabljamo. Na zaslon se izpisujejo dve vrsti podatkov: podatki, ki jih vnaa uporabnik in podatki, ki so izhod iz raunalnika. Zasloni so rno beli in barvni. Razlikujejo se po loljivosti, po dimenziji, lahko izpisujejo le besedilo (tevilke in rke) ali pa grafiko in po tehnini izvedbi. Glede na tehnino izvedbo loimo zaslone s katodno cevjo in ploate zaslone (LCD zasloni).

Katodni zasloni so veliki in oddajajo elektromagnetno sevanje, ki je zdravju kodljivo. LCD zasloni pa so manji, imajo slabe barve in slabo loljivost pri moneji svetlobi.

Tiskalniki in risalniki

Tiskalniki in risalniki omogoajo prenos slike ali besedila iz raunalnika na papir. Risalniki oblikujejo slike tako, da vleejo rte s pisali razlinih barv.

Trenutno na trgu prevladujejo tri vrste tiskalnikov: brizgalni, optini in iglini. Brizgalni so prevzeli trg raunalnikov za domao uporabo, ker omogoajo poceni narvno tiskanje v majhnih koliinah. Iglini tiskalniki so imeli vodilno vlogo, vendar jih danes uporabljamo samo za tiskanje polonic in druge raunovodske izpise pri velikih uporabnikih. Pri

29

pisarnikem poslovanju prevladujejo optini tiskalniki ker omogoajo hitro in poceni tiskanje rno belih dokumentov v velikih koliinah.

Med optinimi tiskalniki so najbolj znani laserski tiskalniki, ki z laserskim arkom riejo sloko na optini valj. arek usmerja sistem preminih zrcal in prizem, ki zaradi razline doline poti od vira svetlobe do optinega valja ne daje enakomerno ostre slike po celitni irini lista. Z optinega valja se prenese slika s tonerjem na statino naelektreni papir in nato fiksira s kratkotrajnim segrevanjem.

Zvoni izhod

Zvoni izhod poznamo v dveh oblikah: predvajanje v naprej posnetih sporoil in sprotna sinteza govora. Pri predvajanju v naprej posnetih sporoil je pomanjkljivost omejeno tevilo posnetkov, pomanjkljivost druge oblike je slaba kakovost.

Zunanji pomnilnik

Poleg standardnih V/I enot tejemo med V/I enote tudi zunanji pomnilnik. Zunanji pomnilnik je veliko poasneji od notranjega. Uporabljamo ga zato, da v njem hranimo podatke in programe, ki jih raunalnik trenutno ne obdeluje. V primerjavi z notranjim pomnilnikom je zunanji velik in poasen. in ima dostopni as do podatkov cca. 10 ms. Enote zunanjih medijev lahko kot pomnilne medije uporabljajo papir, mikrofilm, magnetne trakove, diske in optine diske.

Papir in mikrofilm

Papir e 2000 let uporabljamo kot pomnilni medij za hranjenje podatkov. Pomanjkljivosti papirja so velika obsenost, dobre lastnosti pa so, da je uporaba pri branju in pisanju za loveka zelo enostavna. Med pomanjkljivosti spada tudi zamudno iskanje posameznega dokumenta in neprimerno za vnos podatkov v raunalnik.

Mikrofilm je preslikava papirnih dokumentov v drobne sliice. Na enem samem mikrofilmu lahko hranimo na stotine listov papirja. Za iskanje dokumentov pa potrebujemo veliko manj asa kot pri iskanju podatkov na papirnem mediju. Mikrofilm je zmanjal tudi velike dimenzije papirja. Prav tako, kot pri papirju je tudi pri mikrofilmu pomanjkljivost ta, da podatki niso berljivi z raunalnikom.

Magnetni trakovi in diski

Te veliki problemi s papirjem so pospeili razvoj magnetnih pomnilnih medijev. Magnetni trakovi so z magnetno snovjo prevleene povrine. To povrino razdelimo na ve manjih povrin, in vsako tako majhno povrino lahko namagnetimo ali pa ne. To pa predstavlja en bit (namagneteno - "1" in nenamagneteno - "0"). Ko je neka povrina namagnetena lahko to povrino tudi razmagnetimo in s tem je omogoeno branje in pisanje na ta pomnilni medij.

Sprva je bila magnetna povrina v obliki traku (trak je spravljen v kaseti). Vendar ima trak nekaj pomanjkljivosti. Smiselno je le zaporedno branje in pisanje podatkov na trak, saj je nakljuen dostop zelo poasen. Dobra lastnost pa je v tem, da ga je mono vzeti iz trane enote in ga hraniti v arhivu.

30

Magnetni disk je v obliki okrogle ploe. Kadar je le ena ploa (izdelana iz plastike) to imenujemo mehki (gibki) disk ali kraje disketa. Disketa ima majhno pomnilno zmonost in velik dostopni as. Mehansko skoraj ni obutljiva, zato omogoa prenos podatkov in je tudi primerna za hranjenje podatkov. Trdi disk je sestavljen iz ve kovinskih plo, ki so med seboj povezane s skupno osjo in oddaljene za velikost bralno-pisalne glave. Ploe se vrtijo z veliko hitrostjo, bralno pisalne glave pa berejo oz. piejo podatke na magnetni disk. Podatki so zapisani v krogih, katere imenujemo sledi. Sledi so razdeljene na podroja ali sektorje. Bralno pisalne glave pa lahko tudi premikamo in s tem doseemo, da imamo dostop do vsakega sektorja. Magnetni disk torej omogoa hitro branje. Na zaetku so bile zmogljivosti majhne (20 Mb), danes pa so e nekaj Gb. Magnetni disk ima dve pomanjkljivosti: ne omogoa izmenjave in veliko tevilo mehanskih delov, kateri ob okvari uniijo disk in podatke na njem.

Optini diski

Optini diski zdruujejo prednosti trdih diskov (velika pomnilna zmogljivost) in disket (monost transporta in hranjenja podatkov). Torej imajo optini diski veliko pomnilno zmogljivost in majhno mehansko obutljivost. Lahko jih izmenjujemo in prenaamo. Branje in pisanje na disk izvajamo z laserskim arkom. Okvara enote za branje ali zapis le redko unii podatke ali disk.

Optini diski so se sprva pojavili le v bralni obliki, na katerih so bili predvsem splono uporabni podatki: telefonski imenik, slovar itd. Kasneje se je pojavila oblika WORM (Write Once Read Many - zapii enkrat, beri mnogokrat). Ta oblika je omogoala le enkratni zapis podatkov, ni omogoala pa njihovo spreminjanje (podobno kot PROM pri notranjem pomnilniku).

Optini diski so sposobni pomniti veliko koliino podatkov na majhni povrini in so mehansko odporni in primerni za hranjenje v arhivih. Pomanjkljivosti pa so predvsem v ceni.

31

PROGRAMSKA OPREMA

Avtorske in sorodne pravice

Avtorske pravice so izkljune (monopolne) narave in omejujejo uporabo avtorskega dela brez soglasja avtorja. Loimo materialne in moralne avtorske pravice.

Avtorske pravice pripadajo avtorju na podlagi same stvaritve dela. Posebna registracija ali opredelitev dela kot zaitenega ni potrebna, je pa lahko koristna zaradi dokazovanja pravic v morebitnem sporu.

Trajanje avtorskih pravic je asovno omejeno. V primeru fizinih oseb trajajo e 70 let po smrti avtorja dela, oziroma 70 let od nastanka v primeru neznanega avtorja (psevdonim) ali pravnih oseb.

Avtorske pravice so v Evropski uniji urejene z zakoni in mednarodnimi pogodbami. Zakon, ki ureja avtorske pravice na obmoju Republike Slovenije, je Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah.

Avtorske pravice se lahko prenaajo le v pisni obliki, s pogodbo.

Patent

Patent je zakonsko zaitena in izkljuna pravica fizine ali pravne osebe gospodarskega izkorianja izuma, ki jih dodeli drava imetniku patenta za omejeno dobo, obiajno je ta doba okoli 20 let.

Blagovna znamka

Kot blagovna znamka lahko posameznik ali podjetje registrira kakrenkoli znak ali niz znakov, ki omogoajo razlikovanje blaga ali storitev ene od druge organizacije in jih je mogoe grafino izraziti.

Licenca

Licenca pomeni dati nekomu pravico do uporabe neesa.

Tisti, ki daje licenco doloa zadevo, ki je predmet licenciranja. Doloa pogoje in nain uporabe.

Tisti, ki vzame licenco, zagotavlja da bo to uporabljal oz distibuiral pod pravili, ki jih doloa tisti, ki je licenco dal. Pri tem pa mora biti upotevan zakon o intelektualni lastnini (npr. kopiranje in distribuiranje programske opreme).

Licenca lahko pomeni dajanje pravic za doloen as in lahko tudi za doloeno podroje (lahko je na primer za Slovenijo, s tem pa ne dovoljuje uporabe na Hrvakem).

32

Odprta koda

Odprta koda (angleko Open source) je razvojna metodologija, ki ponuja praktino dostopnost do kode produkta (ugodnosti in znanje). Nekateri odprto kodo dojemajo kot enega izmed mnogih monih pristopov nartovanja, drugi pa jo smatrajo kot kritien strateki element svojega delovanja.

Izraz odprta koda je postal priljubljen z vzponom interneta, ki je omogoil dostop do razlinih modelov produkcije, komunikacijskih poti in interaktivnih skupnosti. Odprto kodni model delovanja in sprejemanja odloitev omogoa hkraten vnos dela, pristopov in prioritet ter se razlikuje od bolj zaprtih, centraliziranih modelov razvoja. Principi in prakse se po navadi nanaajo na razvijanje izvorne kode programov, ki so razpololjivi za javno sodelovanje odprto programje.

Ve o odprti kodi si lahko preberete na spletnih straneh http://www.opensource.org.

Slika 7: Portal OpenSource.org

Programska oprema in licence uporabe

Vsa programska oprema ja avtorsko zaitena in je navadno plaljiva, e ni drugae doloeno. Pri uporabi programske opreme pa najvekrat sreujemo dve vrsti licenc: preizkusna in brezplana programska oprema.

Preizkusna programska oprema

Preizkusna programska oprema (angl. shareware) je programska oprema, ki jo uporabnik uporablja kot preizkus pred odloitvijo za nakup. Preizkusna programska oprema je na voljo na internetu in jo zaloniki ponujajo predvsem zaradi tega, da jih javnost spozna.

Navadno ima ta programska oprema nekaj omejitev: okrnjen naor funkcij, delovanje doloenega asa

http://www.opensource.org/

33

Brezplana programska oprema

Brezplana programska oprema (angl. freeware) je programska oprema, ki jo lahko uporabnik uporablja brez plaila licenc. Tako programsko opremo lahko najdemo na internetu (npr.: Mozila Firefox), velikokrat pa tudi na raznih zgoenkah, ki so priloene revijam. Pazljivi moramo biti pri tem, ker so lahko tudi tu doloeni pogoji pod katerimi jo lahko uporabljamo brezplano.

Brezplani programski opremi ni (navadno) priloena izvorna koda.

Vrste programske opreme

Programsko opremo delimo na:

sistemsko programsko opremo in

uporabniko programsko opremo.

Sistemska programska oprema

Sistemski programski opremi lahko reemo kar operacijski sistem. Ta najvekrat vkljuuje naslednje:

upravljanje datotek,

informacije o stanju sistema (as, koliina prostega pomnilnik, informacije o prijavljenih uporabnikih),

nalaganje in izvajanje programov,

komuniciranje med procesi in raunalnikimi sistemi.

Uporabnika programska oprema

Uporabnika programska oprema je tista, ki jo uporabnik uporablja pri svojem delu. Poznamo naslednje skupine uporabnike programske opreme:

urejevalniki besedil (MS Word, OO Write ...),

preglednice (MS Excel, OO Graph ...),

programi za obdelavo podatkov (MS Access, Lotus ...),

programi za izdelavo predstavitev (MS PowerPoint ),

grafini programi (Corel Draw,Inscape, Gimp ...),

programi za delo z zvokom,

komunikacijski programi (Internet Explorer, Mozilla Firefox, Outlook Express ...),

igre ter

druga uporabnika programska oprema.

34

OPERACIJSKI SISTEMI

Operacjski sistem (angl.: operating system) je programska oprema, ki deluje kot vmesnik med uporabnikom in strojno opremo raunalnika. Tako deluje neposredno s strojno opremo in programski opremi zagotavlja storitve uporae strojne opreme.

Najveji dele operacijskih sistemov uporabljajo osebni raunalniki. Na osebnih raunalnikih uporabljamo naslednje operacijske sisteme: MS Windows, Linux, FreeBSD, OpenBSD, ...

Operacijski sistem lahko gledamo iz dveh strani: uporabnikega in sistemskega. Uporabnik eli imeti uporbniko prijazen sistem, sistemski vidik pa uinkovitost uporabe sistema. Ta dva vidika sta si v nasprotju, saj z uporabniko prijaznim sistemom povzroamo dodatne aktivnosti sistema, ki niso potrebni za osnovno delovanje sistema.

Operacijski sistem sestavlja:

jedro operacijskega sistema (kernel),

lupina (shell) in ukazi za delo v njej,s

sistemski programi; prevajalniki, interpreterji, povezovalniki, nalagalniki.

Naloge operacijskega sistema

Vsaka izmed nalog operacijskega sistema ima svoj pomen. Glavne naloge so sledee:

upravljanje s procesi,

upravljanje z glavnim pomnilnikom,

upravljanje z datotenimi sistemi,

upravljanje z vhodno-izhodnimi napravami,

upravljanje z navideznim pomnilnikom,

V pomnilniku raunalnika je naloenih ve programov. Vsak tak program imenujemo proces. Vsak proces za svoje delovanje potrebuje doloen procesorski as, pomnilnik, datoteke

Na enoprocesorskem raunalnikem sistemu se tako izvaja ve procesov. Ker je dejansko mono izvajanje samo enega procesa naenkrat raunalnik preklaplja med izvajanjem posameznih procesov. Samo preklapljanje med procesi je tako hitro, kot bi se izvajalo ve procesov.

V raunalnikem sistemu je ve razlinih pomnilnikih naprav, ki jih uprablja za hranjenje podatkov. Loimo notranji pomnilnik in zunanji pomnilnik. Notranji pomnilnik imenujemo tudi glavni pomnilnik, do katerega ima procesor neposreden dostop. Izvajanje porgrama, ki je shranjen na trdem disku (zunanji pomnilnik) zahteva, da se program najprej prenese v glavni pomnilnik, ele nato se izvede. V glavnem pomnilniku se poleg programov hranijo tudi podatki, ki jih program potrebuje.

35

Poraba glavnega pomnilnika je odvisna od programske opreme, ki jo uproabnik uporablja. Ker se hkrati izvaja ve programov mora operacijski sistem ustrezno dodeljevati pomnilnik posameznim procesom.

Podatki v glavnem pomnilniku se z izklopom raunalnikega sistema (ali konanjem procesa) zbriejo. Nekatere podatke mora raunalniki sistem tudi trajno hraniti. Zato Operacijski sistem skrbi tudi za trajno shranjevanje podatkov.

Raunalniki sistem trajno shranjuje podatke na trdem (magnetnem) disku in tudi drugih pomnilnih medijih kot so: optini diski, elektronski diski (USB kljui), kasete trakovi

Vsak medij ima svoje specifike hranjenja in organiziranja podatkov. Operacijski sistem skrbi, da so podatki na mediju ustrezno organizirani.

Sestava vhodno-izhodnega sistema je sledea: upravljanje s pomnilnikom, sploni vmesnik gonilnikov ter gonilniki za specifine naprave. Naloga tega sistema je v komunikaciji z vhodno-izhodnimi enotami. Ta komunikacija je izvedena preko gonilnikov.

Velikost glavnega pomnilnika je omejena. Velikokrat programska oprema, ki se izvaja na raunalnipkem sistemu potrebuje ve pomnilnika. Tako mora operacijski sistem imeti na voljo ve pomninika kot je dejansko glavnega pomnilnika. To se izvede tako, da se nekateri podatki prenesejo iz glavnega pomnilnika na trdi disk.

Z uporabnikega vidika nam zgoraj zapisane naloge ne povedo veliko. Naloge operacijskega sistema z vidika uporabnika so:

izvrevanje programov,

v/i operacije,

delo z datotenim sistemom,

detekcija in odprava napak,

zaita podatkov in procesov,

Vrste operacijskih sistemov

Pri operacijskih sistemih loimo enoopravilne, veopravilne, porazdeljeni in mreni operacijski sistemi.

Enoopravilni operacijski sistemi

Najprej so se razvili enoopravilni operacijski sistemi. Lastnost teh oeracijskh sistemov je bil v tem, da je lahko na enkrat izvajal le en program. Za uporabo drugega programa je bilo potrebno konati z delom s prvim in ele nato zaeti z drugim.

Primer:

Primer takega operacijskega sistema je MS DOS.

Naloga:

Poiite glavne znailnosti enoopravilnih operacijskih sistemov.

36

Veopravilni operacijski sistemi

Veopravilni operacijski sistemi odpravljajo glavno slabost enoopravilnih operacijskih sistemov, ki je vidna predvsem v slabi izkorienosti raunalnikega sistema. Osnovno neizkorienost raunalnikega sistema (npr. ko smo tiskali dokument, je bil raunalnik skoraj neobremenjen).

Nadgradnja enoopravilnih operacijskih sistemov je bila s SPOOL-ingom (simultaneous peripheral operation online). Pri tem v bistvu za virtualno simulacijo vhodno-izhodnih naprav (npr.: pri tiskanju virtualno natisnemo dokument dejansko ga pa zapiemo na trdi disk).

Veopravilni operacijski sistemi omogoajo izvajanje ve programov hkrati. Pri tem pa mora operacijski sistem skrbeti za upravljanje pomnilnika, razvranje procesov, komunikacijo med procesi, upravljenje s podatki (datotekami)

Porazdeljeni operacijski sistem

Porazdeljeni operacijski sistem je namenjen nadzoru in usmerjanju delovanja ve raunalnikov, ki so povezanih v omreje. S tem je omogoena skupna raba virov, veja mo sistema, veja zanesljivost sistema

Primer:

Uporabniku ni potrebno vedeti, na katerem raunalniku se izvaja njegov program in kje so fizino shranjeni njegovi podatki.

Mreni operacijski sistemi

Mreni operacijski sistem nadzira delovanje samo enega raunalnika. Svoje vire lahko da na razpolago drugim raunalnikom povezanim v omreje.

Microsoft Windows Vista

Microsoft Windows Vista je ena izmed razliic operacijskega sistema Microsoft Windows. Prej je bila znana pod kodnim imenom Longhorn . Izid operacijskega sistema je bil v letu 2007. Prejnja razliica operacijskega sistema je bil Microsoft windows XP.

Microsoft Windows Vista vsebuje veliko novosti v primerjavi z MS Windows XP. Ima posodobljen grafini vmesnik, izboljano iskalno tehnologijo, tevilne nove varnostne elemente in popolnoma nove pogone za omreje, zvok, tisk, in prikaz.

Osnovne nastavitve operacijskega sistema

Vse nastavitve operacijskega sistema najdemo v Nadzorni ploi.

Do nadzorne ploe pridemo tako, da v meniju Zaetek (angl.: Start) izberemo monost nadzorna ploa.

37

Odpre se novo okno z monostmi natavitev.

Pripomoki

Pripomoki se nahajajo v meniju Zaetek (angl. Start) med vsemi programi. Najvekrat uporabljamo:

Belenica: vneseno besedilo shrani v datoteko brez dodatnih znakov,

Slikar: omogoa osnovno risanje,

Rraunalo: omogoa osnovno raunanje,

drugo.

38

Ti programi so tisti, ki omogoajo osnovno delo. Za delo najvekrat uporabljamo uporabniko programsko opremo, ki omogoa veliko ve funkcij.

Sistemska orodja

Sistemska orodja omogoajo delo z raunalnikim sistemom. Nahajajo se med vsemi programi v mapi Pripomoki.

Najvekrat uporabljena orodja so:

ienje diska: kadar nam primanjkuje prostora s tem orodjem oistimo disk(e),

Nadzorna ploa: omogoa informacije in nadzr nad celotnim raunalnikim sistemom (blinjica je v meniju Zaetek (angl. Start),

Obnovitev sistema: uporabljamo ga takrat, ko elimo sistem obnoviti. Prej moramo shraniti podatke. To ni program za izdelavo varnostnih kopij.

Sistemska orodja omogoajo tudi osnovno vzdrevanje raunalnikega sistema.

39

Vsak uporabnik naj bi redno:

oistil disk (orodje ienje diska) ter

defragmentiral disk (orodje Program za defragmentacijo diska).

Upravljanje z datotekami

Podatke, ki jih elimo trajno shraniti, shranjujemo na zunanjih pomnilnih meijih. Ker imamo razline pomnilne medije ima operacijski sistem doloen datoteni sistemi (angl. file system), ki doloa nain, kako so zapisani podatki.

Osnovni element datotenega sistema so datoteke, ki predstavlja zdrueno skupino podatkov. Vsaka datoteka mora imeti tudi svoje unikatno ime, ki ustreza doloilom datotenega sistema. Datoteke so hranjene v doloenih mapah.

Datoteni sistem FAT

Datoteni sistem FAT (angl. File Allocation Table) je datoteni sistem, ki se je zael uporabljati v operacijskem sistemu MS DOS. Uporabnost tega datotenega sistema je predvsem v njegovi preprostosti. Zaradi tega se je tudi tako uveljavil.

Glavna pomanjkljivost datotenega sistema FAT je v majhnem tevilu rk za ime datotek ter fragmentacija. Prav tako je slabe razvita hitrost delovanja. Hitrost delovanja je upoasnena zaradi razkosavanja (fragmentacije) datotek pri zapisu.

Poleg zgoraj omenjene slabosti ima FAT sistem tudi omejitve (slabosti):

particija mora biti manja od 4 GB,

imena datotek je omejena na 8+3 rke ter drugo.

Datoteni sistem NTFS

Datoteni sistem NTFS (angl. New Technology File System) je datoteni sistem, ki je odpravljal glavne slabosti datotenega sistema FAT. Uporabljen je bil na Windows NT in tudi v naslednjih verzijah (Windows 2000, Windows XP, Windows Server 2003 ).

NTFS datoteni sistem dolga imena datotek in tudi boljo kompresijo podatkov. NTFS uporablja tehnologijo za ifriranje datotek EFS (angl. Encrypting File System).

Datoteni sistemi za Linux

Operacijski sistem Linux uporablja drugaen datoteni sistem kot Windows. Uporablja datoteni sistem Ext3 in ReiserFS. Spada med dnevnike datotene sisteme. Namesto, da bi podatke pisal v glavni datoteni sistem, jih Ext3 najprej zapie v dnevnik. Obstajajo tri razliice Journaling (podatki in njihovi opisi, se shranijo v dnevnik in ele nato v glavni datoteni sistem), Writeback (opisi podatkov se shranijo sprva v dnevnik, medtem, ko se podatki shranijo direktno v datoteni sistem) ter Ordered (najprej se zapiejo podatki, nato e njihovi opisi). Najbolje razmerje med hitrostjo in varnostjo je pri Ordered nainu, napoasneji pri Journaling prvi in najmanj varen pri Writeback nainu.

Uporablja se ga v Linux distribucijah (npr.: Red Hat Linux, Fedora, Debian in Ubuntu).

40

Raziskovalec

Osnovni program za delo z datotekami in mapami je raziskvalec. Zaenemo ga preko menija Zaetek (angl.: Start). Odpre se splono okno, kjer so inforamcije o mapi kjer se trenutno nahajamo.

Premikanje in ogled map

Okno Raziskovalca je razdeljeno na ve delov. V levih okvirih imate drevesno strukturo map, v desnem okviru pa vsebino trenutno izbrane mape.

Med posameznimi mapami se premikamo tako, da z miko kliknemo na eleno mapo v levem okviru ali pa z dvoklikom na eleno mapo v desnem okviru.

Kopiranje datotek

Datoteke lahko enostavno prenesemo tako, da jih v mapi najprej oznaimo, nato pa s funkcijo povleci in spusti v eleno mapo.

Drug nain je, da oznaene datoteke (ali mape) kopiramo v odloie s funkcijo Kopiraj

ali kombinacijo tipk Ctrl in c. Nato se prestavimo v eleno mapo in uporabimo funkcijo Prilepi ali kombinacijo tipk Ctrl in v.

Izdelava nove mape

Novo mapo naredimo tako, da v meniju Datoteka izberemo Novo in nato Mapa. V trenutno izbrani mapi se pojavi nova mapa z imenom Nova mapa in ji doloimo ime.

41

Drugi nain je ta, da v mapi, kjer elimo narediti novo mapo kliknemo z levim mikinim gumbom in se nam odpre prironi meni. Izberemo monost Novo in Mapa.

Vrste datotek

Raunalniki sistem oz. programska oprema vrsto datotek prepozna po konnicah. Vsaka programska oprema, ki jo namestimo na na raunalnik tudi doloa datoteke, ki jih lahko odpiramo s tem programom.

*.doc, *.docx Urejevalnik besedil MS Word

*.xls, *.xlsx Preglednice MS Excel

Veliko datotek pa lahko odpre ve programov. Take datoteke so predvsem zvone in video datoteke. Pri tem pa ima operacijski sistem nastavljeno kateri je privzeti program za odpiranje katoteke z doloeno konnico.

Novo datoteko doloene vrste lahko kreiramo v raziskovalcu s prironim menijem.

42

Izberemo kater dokument elimo.

Prav tako posamezno vrsto datoteke kreiramo z ustreznim programom.

Primer:

Datoteko *.docx bomo kreirali z urejevalnikom besedil MS Word.

43

SLOVAR

Pojem Opis pojma

Algoritem Algoritem je spisek navodil za nek postopek. Vsako navodilo pa imenujemo korak algoritma. Algoritmom, prilagojenim za izvajanje na raunalniku, pravimo raunalniki program.

Avtorske pravice

Avtorske pravice so izkljune (monopolne) narave in omejujejo uporabo avtorskega dela brez soglasja avtorja. Loimo materialne in moralne avtorske pravice.

bit Informacije merimo z biti. Bit informacije je odgovor na vpraanje, na katerega sta mona samo dva odgovora.

Blagovna znamka

Blagovna znamka je registriran kakrenkoli znak ali niz znakov, ki omogoa razlikovanje blaga ali storitev ene od druge organizacije.

Brezplana programska oprema

Brezplana programska oprema (angl. freeware) je programska oprema, ki jo lahko uporabnik uporablja brez plaila licenc. Tako programsko opremo lahko najdemo na internetu (npr.: Mozila Firefox), velikokrat pa tudi na raznih zgoenkah, ki so priloene revijam. Pazljivi moramo biti pri tem, ker so lahko tudi tu doloeni pogoji pod katerimi jo lahko uporabljamo brezplano.

Centralna procesna enota

Centralna procesna enota (Central Process Unit - CPU) je sestavljena iz treh delov: aritmetino logina enota (ALE), kontrolna enota in registri.

Ext3 Ext3 je datoteni sistem, ki ga uporablja Linux. Spada med dnevnike datotene sisteme. Namesto, da bi podatke pisal v glavni datoteni sistem, jih Ext3 najprej zapie v dnevnik.

FAT Datoteni sistem FAT (angl. File Allocation Table) je datoteni sistem, ki se je zael uporabljati v operacijskem sistemu MS DOS. Uporabnost tega datotenega sistema je predvsem v njegovi preprostosti.

Informacijski sistem

Informacijski sistem je sistem, v katerem se generirajo, arhivirajo in pretakajo informacije.

Informacja Po osnovni definiciji je informacija je urejen sklop podatkov, ki razirja znanje o nekem pojavu ali odnosu - pove nekaj novega. Informacija mora biti: pravilno podana, natanna in mora imeti vrednost.

Informatika Beseda informatika je nastala iz dveh besed: informacija in avtomatika. V zaetku je informatika predstavljala znanstveno podroje razvoja ter uporabe raunalnikov.

44

Pojem Opis pojma

Komuniciranje Beseda komuniciranje izhaja iz besede "communicare" in pomeni obevati, posvetovati se, razpravljati, vpraati za nasvet. To pomeni, da s komuniciranjem izmenjujemo znanje, informacije in izkunje, se sporazumevamo, prepriujemo, spreobraamo ali nadzorujemo ljudi, s katerimi tako ali drugae sodelujemo.

Licenca Licenca pomeni dati nekomu pravico do uporabe neesa.

Notranji pomnilnik

Pomnilnik je del raunalnika, kjer shranjujemo podatke (binarne tevilke). Sestavljen je iz pomnilnih celic (vsaka hrani en ZLOG), ki imajo vsaka svoj naslov.

NTFC Datoteni sistem NTFS (angl. New Technology File System) je datoteni sistem, ki je odpravljal glavne slabosti datotenega sistema FAT. Uporabljen je bil na Windows NT in tudi v naslednjih verzijah (Windows 2000, Windows XP, Windows Server 2003 ).

Odprta koda Odprta koda (angleko Open source) je razvojna metodologija, ki ponuja praktino dostopnost do kode produkta (ugodnosti in znanje). Nekateri odprto kodo dojemajo kot enega izmed mnogih monih pristopov nartovanja, drugi pa jo smatrajo kot kritien strateki element svojega delovanja.

Operacijski sistem

Operacjski sistem (angl.: operating system) je programska oprema, ki deluje kot vmesnik med uporabnikom in strojno opremo raunalnika. Tako deluje neposredno s strojno opremo in programski opremi zagotavlja storitve uporae strojne opreme.

Patent Patent je zakonsko zaitena in izkljuna pravica fizine ali pravne osebe gospodarskega izkorianja izuma, ki jih dodeli drava imetniku patenta za omejeno dobo, obiajno je ta doba okoli 20 let.

Preizkusna programska oprema

Preizkusna programska oprema (angl. shareware) je programska oprema, ki jo uporabnik uporablja kot preizkus pred odloitvijo za nakup. Preizkusna programska oprema je na voljo na internetu in jo zaloniki ponujajo predvsem zaradi tega, da jih javnost spozna.

Raunalnik Raunalnik je stroj za avtomatsko obdelavo podatkov. Raunalnik lahko poleg tevilnih podatkov obdeluje tudi netevilne podatke (npr.: rke, ki jim priredi doloeno tevilko).

Raunalniki Raunalniki program je zapisano navodilo za delovanje raunalnika in je sestavljeno iz zaporedja programskih ukazov. Glede na ukaze krmilna enota v centralni procesni enoti samodejno vodi obdelavo podatkov.

Raunalnitvo Raunalnitvo je veda o raunalnikih in o vsem, kar je povezano z avtomatsko obdelavo podatkov.

Raunalnitvo v oblaku

Raunalnitvo v oblaku (angl. cloud computing) je dostava raunalnitva kot storitve in ne kot izdelka, pri katerem so dinamino razirljiva in

45

Pojem Opis pojma

pogosto virtualizirana raunalnika sredstva na voljo kot storitev preko omreja (interneta).

Sistemska programska oprema

Sistemski programski opremi lahko reemo kar operacijski sistem.

Uporabnika programska oprema

Uporabnika programska oprema je tista, ki jo uporabnik uporablja pri svojem delu.

Vhodno-izhodne enote

Vhodno izhodne enote omogoajo komuniciranje raunalnika z zunanjim svetom. Vhodne naprave morajo spremeniti informacijo v tako obliko, da je razumljiva raunalniku, izhodne naprave pa v tako, da je razumljiva loveku. Vhodno izhodne naprave lahko delimo na dva dela: standardne vhodno-izhodne enote in zunanji (pomoni) pomnilnik.

PONOVIMO

1. Zapiite primer inforamcije in obrazloite osnovne lastnosti zapisane informacije. 2. Zapiite na katerih podrojih danes uporabljamo informatiko. a izbrano podroje

tudi opredelite kaken napredek je povzroila uporaba informatike. 3. Zapiite primer zvezno in diskretno zapisanega podatka. 4. Kaj je raunalnik in kje ga danes lahko uporabljamo (zapiite vsaj pet primerov

uporabe). 5. Kaj je informacijski sistem in kaj nam nudi. Zakaj ga uporabljamo v

organizacijah? 6. Kaj zdruuje raunalnitvo v oblaku? 7. Na kratko opiite razvoj raunalnika. Opredelite tudi drubo v asu posamezne

stopnje razvoja raunalnika. 8. Kaj je komunikacija. 9. Zapiite primer dvosmerne komunikacije. 10. Kje uproabljamo tevilske sisteme. 11. Pretvorite tevilo 243 iz desetikega v druge tevilske sisteme. 12. Zapiite primer uporabe aplikacij v vsakdanjem ivljenju in to podroje opiite. 13. Kako vpliva uproaba raunalnika na nae zdravje. Opiite primer 14. Kako vpliva raunalnik na ekologijo. 15. Kako moramo zaititi raunalnik in pred im? 16. Zapiite zgradbo raunalnika. 17. Opiite pomen vhodno-izhodnih enot. 18. Kakna je vloga notranjega pomnilnika v raunalniku. 19. Opiite zgradbo centralne procesne enote. 20. Kaj je programska oprema. 21. Opiite avtorske in sorodne pravice. 22. Kaj je odprta koda 23. apiite licence programske opreme in podajte primer. 24. Kaj je operacijski sistem in kaj so njegove naloge. 25. Kaj pomeni vzdrevanje operacijskega sistema. 26. Zapiite vrste datotek in podajte primer.

MEDPREDMETNO POVEZOVANJE

Zgodovinski razvoj rau

UVOD V RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO

Text of UVOD V RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO

PROGRAMIRANJE DELOVANJA PREPROSTEGA ROBOTA · univerza v ljubljani fakulteta za raČunalniŠtvo in informatiko tamara vinko programiranje delovanja preprostega robota diplomsko delo

Avtomatizacija talilnega kotla z uporabo standarda ISA … · UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Peter Rajterič Avtomatizacija talilnega

Študijsko leto 2012/2013 · heritologija umetnostna zgodovina informacijske vede zgodovina filozofska fakulteta, fakulteta za raČunalniŠtvo in informatiko, fakulteta za matematiko

Vgradnja funkcionalnosti prisotnosti v okolje XBMCFakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Smetanova ulica 17 2000 Maribor, Slovenija David Vrečer VGRADNJA FUNKCIONALNOSTI

RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO · 2017. 11. 28. · VRS – visoko regalno skladišče CPU – central process unit (centralna procesna enota) HMI – human machine interface (vmesnik

PRIPOVEDOVANJE ZGODB SKOZI FOTOGRAFIJO …i UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Dragana Dodik PRIPOVEDOVANJE ZGODB SKOZI FOTOGRAFIJO –

UVEDBA SISTEMA ZAGOTAVLJANJA SLEDLJIVOSTI V …eprints.fri.uni-lj.si/3472/1/63050440-DEAN_FIKON-Uvedba_sistema... · univerza v ljubljani fakulteta za raČunalniŠtvo in informatiko

6. LETNA KONFERENCA MEHATRONIKE 2017 - UM...Predgovor Spoštovani ! Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI) ter Fakulteta za strojništvo (FS) Univerze v

UVOD V PROGRAMIRANJE, UVOD V RAČUNALNIŠTVO · PDF fileKljuˇcne besede: nove knjige, ra ˇcunalništvo, programiranje, program-ski jeziki, naloge. Elektronska verzija:

DINAMIČNO ELEKTRONSKO BREME - core.ac.uk fileFakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Smetanova ulica 17 2000 Maribor, Slovenija MATEJ OTIČ DINAMIČNO ELEKTRONSKO

POSLOVNA ETIKA: PROBLEMATIKA TAKTIK …UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Vikica Štingl POSLOVNA ETIKA: PROBLEMATIKA TAKTIK TELEVIZIJSKEGA

Programabilni logični krmilnik · PDF fileUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Tomaž Furlan Programabilni logični krmilnik DIPLOMSKO DELO NA UNIVERZITETNEM

HTML - Hypertekst Markup Language · 1 Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Internetne tehnologije HTML - Hypertekst Markup Language WWW (Word Wide Web) –

FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKOeprints.fri.uni-lj.si/3127/1/63100024-KARMEN_KNAVS-Mobilna... · UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Karmen

Marko Ţivec AVTOMATSKA REGULACIJA LAKIRNO SUŠILNE …eprints.fri.uni-lj.si/3382/1/63030187-MARKO_ŽIVEC-Avtomatska... · univerza v ljubljani fakulteta za raČunalniŠtvo in informatiko

Transformacija sporočil sistema kratkih sporočil (SMS) v digitalno … · 2018-03-13 · UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Tomaž Paternoster Transformacija

Kontrolni sistem pospeševalnika delcev v okolju LabVIEWeprints.fri.uni-lj.si/1577/1/Vitorovic1.pdf · UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Miha Vitorovič

Peter Kragelj - University of Ljubljanaeprints.fri.uni-lj.si/3506/1/63020086-PETER_KRAGELJ-FPGA_impleme… · univerza v ljubljani fakulteta za raČunalniŠtvo in informatiko peter

Primerjava orodij za razvoj mobilnih aplikacijeprints.fri.uni-lj.si/3806/1/63130088-MILOŠ_JOVANOV...Fakulteta za računalništvo in informatiko izdaja naslednjo nalogo: Primerjava

Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko

RAČUNALNIŠTVO V OBLAKU V DRŽAVNI UPRAVIeprints.fri.uni-lj.si/3470/1/63980071-DAMJAN... · univerza v ljubljani . fakulteta za raunalnitvo in informatiko. damjan kraovec. raČunalniŠtvo

RAZVOJ MULTIMEDIJSKEGA UČNEGAZa objavljanje ali izkoriščanje rezultatov diplomskega dela je potrebno pisno soglasje Fakultete za računalništvo in informatiko ter mentorja. Namesto

Kontrolni sistem pospeševalnika delcev v okolju LabVIEW · UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Miha Vitorovič Kontrolni sistem pospeševalnika delcev

Aljaž Košmerlj - COnnecting REpositories · 2020. 4. 22. · Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Aljaž Košmerlj Avtonomno modeliranje robotskih akcij

UNIVERZA V LJUBLJANI - lrss.fri.uni-lj.silrss.fri.uni-lj.si/sl/teaching/ont/seminars/2010/QCA_hamming_koda... · 1 univerza v ljubljani fakulteta za raČunalniŠtvo in informatiko

Primerjava orodij za projektno vodenje - eprints.fri.uni-lj.sieprints.fri.uni-lj.si/3067/1/63110014-MARK_KODRIČ-Primerjava... · Fakulteta za računalništvo in informatiko izdaja

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN … · Fakulteta za računalništvo in informatiko izdaja naslednjo nalogo: Avtomatsko vizualno testiranje spletnih strani Tematika

ZMOGLJIVOSTNA ANALIZA - core.ac.uk fileRezultati diplomskega dela so intelektualna lastnina Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Za objavljanje ali izkoriščanje

INTEGRACIJA POSLOVNIH APLIKACIJ Z UPORABO …univerza v mariboru fakulteta za elektrotehniko, raČunalniŠtvo in informatiko nikola risteski integracija poslovnih aplikacij z uporabo

Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in ...lkm.fri.uni-lj.si/zoranb/gradiva/mui/Bosnic-MUI-odskocna_deska_v_R.pdfUniverza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko

Documents

UVOD V RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO

Text of UVOD V RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO