PowerPoint Presentationhttp://www.fs.uni-lj.si/lnms
Asistenti: asist. Andra MAEK, univ.dipl.in.
asist.dr. Janez UREVC
asist.dr. Bojan STARMAN
I&R: P-I/2/32
vaje potekajo na raunalnikih v raunalniški uilnici I/4 in
II/1
urnik vaj je razviden iz fakultetnega urnika za 1. letnik, PA
program
I&R: P-I/3/32
s.1 in s.2 : petek 1030 – 1200 , pred. I / 4
s.3 in s.4 : petek 1030 – 1200 , pred. II / 1
s.5 in s.6 : etrtek 1430 – 1600 , pred. I / 4
s.7 in s.8 : etrtek 1430 – 1600 , pred. II / 1
s.9 in s.10 : ponedeljek 1100 – 1230 , pred. I / 4
s.11 in s.12 : ponedeljek 1100 – 1230 , pred. II / 1
I&R: P-I/4/32
s.13 in s.14 : sreda 930 – 1100 , pred. I / 4
s.15 in s.16 : sreda 930 – 1100 , pred. II / 1
s.17 in s.18 : sreda 1130 – 1300 , pred. I / 4
s.19 in s.20 : sreda 1130 – 1300 , pred. II / 1
s.21 in s.22 : sreda 1530 – 1700 , pred. I / 4
s.23 in s.24 : sreda 1530 – 1700 , pred. II / 1
I&R: P-I/5/32
s.25 in s.26 : ponedeljek 1330 – 1500 , pred. II / 1
I&R: P-I/6/32
Praktini del izpita: 1. kolokvij: urejanje teksta, obdelava
številnih podatkov (2.12. – 6.12. 2019)
2. kolokvij: reševanje matematinih problemov (13.1. - 17.1.
2020)
Teoretini del izpita: ustni zagovor
2. Nain:
matematinih problemov
I&R: P-I/7/32
ki jih študenti potrebujejo pri študiju strojništva
I&R: P-I/8/32
• programska oprema raunalnikov
• obdelava številnih podatkov
VSEBINA PREDAVANJ IN VAJ
Ljubomir Kostrevc: Raunalništvo in informatika, etrta izdaja,
Pasadena, 2006
Matej Arta, Borut Batagelj, Matja Jogan, iga Kranjec, Bojan Kverh,
Katarina
Mele, Peter Peer, Miha Peternel, Franc Solina: Uporabniška
programska
oprema, ULJ, FRI, 2004
Ron White: How Computers Work, QUE, 2008
Joe Petriši: MATLAB za inenirje, 2011
knjige, ki se nanašajo na posamezni raunalniški program
I&R: P-I/10/32
njegovi uporabi
DEFINICIJA INFORMATIKE
obdelave, shranjevanja, izmenjave ter oblikovanja v okviru
raunalniško podprtih informacijskih sistemov
Diferenni stroj na parni pogon (izdelal Charles Babbage leta
1822)
I&R: P-I/15/32
Vnos podatkov z uporabo luknjanih kartic (patentiral Herman
Hollerith leta1887)
ZGODOVINA RAUNALNIKOV
Herman Hollerith leta1896 ustanovi podjetje, iz katerega nastane
leta 1924 podjetje IBM
ZGODOVINA RAUNALNIKOV
vir: http://en.wikipedia.org/wiki/Z3
Z3 - prvi programabilni popolnoma avtomatski raunalnik (izdelal
Konrad Zuse leta 1941)
ZGODOVINA RAUNALNIKOV
vir: http://en.wikipedia.org/wiki/Harvard_Mark_I
IBM Mark I – uporabljena so bila elektro-mehanska stikala (izdelan
leta 1944)
ZGODOVINA RAUNALNIKOV
vir: http://en.wikipedia.org/wiki/Eniac
ENIAC – za stikala je bilo uporabljeno 18000 elektronk (izdelan
leta 1946)
ZGODOVINA RAUNALNIKOV
• elektronski raunalniki
vir: http://www.computermuseum.li/Testpage/Honeywell400
ZGODOVINA RAUNALNIKOV
vir: http://en.wikipedia.org/wiki/IBM_360
ZGODOVINA RAUNALNIKOV
vir: http://en.wikipedia.org/wiki/IBM_PC_XT
prvi mikroprocesor
kvantni raunalnik (superpozicija kvantnih stanj)
DNA-raunalnik
ZGODOVINA RAUNALNIKOV
koncept elektronskega raunalnika s shranjenim programom je leta
1945
razvil John von Neumann s sodelavci in obsega pet funkcijskih
enot:
krmilna enota
raunska enota
podatkovne povezave
krmilni signali
• model raunalnika
5 funkcijskih enot
problema
sestoji iz zaporedja ukazov
podatki ter vmesni in izhodni rezultati
I&R: P-I/30/32
podnoje procesorja (motherboard chipset)
širina podatkovnega vodila (data path width , [b])
delovni takt (core speed, [Hz])
takt podatkovnih vodil (bus speed, [Hz])
velikost predpomnilnika (cache memory, [B])
ZGRADBA ELEKTRONSKEGA RAUNALNIKA
