of 9 /9
SREDNJA ŠOLA ZA KEMIJO, ELEKTROTEHNIKO IN RAČUNALNIŠTVO Kemijski tehnik Elektrikar Elektrotehnik Tehnik računalništva

SREDNJA ŠOLA ZA KEMIJO, ELEKTROTEHNIKO IN RAČUNALNIŠTVO

  • Author
    others

  • View
    1

  • Download
    0

Embed Size (px)

Text of SREDNJA ŠOLA ZA KEMIJO, ELEKTROTEHNIKO IN RAČUNALNIŠTVO

ELEKTROTEHNIKO IN RAUNALNIŠTVO
Kemijski tehnik Elektrikar
Elektrotehnik Tehnik raunalništva
Se elite izobraevati v okolju, kjer boste lahko potrjevali tudi svoje talente v raziskovalnih dejavnostih, na dravnih in mednarodnih tekmovanjih v znanjih z razlinih izobraevalnih podroij in v športu, v kulturnem ustvarjanju, pevskem zboru, pri Skokcih … ?
Vse to naši dijaki in študentje nadgrajujejo z udelebo v evropskih projektih.
e je vaš odgovor DA, pridite na ŠOLSKI CENTER CELJE, kjer delujejo: • Gimnazija Lava, • Srednja šola za gradbeništvo in varovanje okolja, • Srednja šola za kemijo, elektrotehniko in raunalništvo, • Srednja šola za strojništvo, mehatroniko in medije, • Srednja šola za storitvene dejavnosti in logistiko, • Višja strokovna šola ter • Medpodjetniški izobraevalni center – MIC.
Velikost zavoda, široka paleta programov, za katere izobraujemo, strokovno in pedagoško usposobljen kader, odlina oprema za vse programe, ki jih izvajamo, in bogato opremljena šolska knjinica, najveja v RS, nudijo ve, kot zahtevajo uni narti, in ob tem zagotavljajo, da lahko vsi udeleenci izobraevanja najdejo svojo pot do srednje ali višješolske izobrazbe – nekateri za nadaljevanje šolanja, drugi pa za uspešen zaetek poklicne kariere.
Igor Dosedla, direktor ŠC Celje
Razvoj in nova znanja so stalnica sodobnega ivljenja.
Na Srednji šoli za kemijo, elektrotehniko in raunalništvo se zavedamo tega dejstva v kontekstu drubenih razmer. Z dolgoletno tradicijo skrbimo za uspešen kader v gospodarstvu, predvsem pa spodbujamo dijake k nadaljnjemu strokovnemu sodelovanju ter izpopolnjevanju, s imer prispevamo k njihovi osebnostni rasti, kar se posledino odraa tudi v širši drubi. Zgodovina Šolskega centra Celje sega v leto 1959, izobraevanje na podroju kemije poteka na šoli od leta 1976, na podroju elektrotehnike od leta 1978, zadnji program s podroja raunalništva je bil vpeljan leta 2002. Zavedamo se, da morajo biti dijaki ob koncu šolanja pripravljeni na poklicne izzive, ki jih bo prednje postavljala tehnološko edalje zahtevnejša proizvodnja. Šola zato nenehno posodablja une tehnologije, tako da poteka pouk v sodobno opremljenih specializiranih uilnicah, laboratorijih in delavnicah.
Ponosni smo na svoje dijake!
Nudimo jim kvalitetno izobraevanje, pomagamo jim prebroditi teave odrašanja tako, da postanejo dobri delavci in uspešni strokovnjaki. Nekateri med njimi dosegajo visoka priznanja na tekmovanjih razlinih strokovnih podroij – v dravni in mednarodni konkurenci. Aktivno se vkljuujemo v mednarodne projekte, kar jim omogoa izvajanje interaktivnih dejavnosti, premislek o razlinih evropskih temah, njihovo delo ter misli pa se slišijo v evropski prostor.
Naš cilj je: • spodbujanje raziskovalne dejavnosti dijakov in timskega dela
kot pomembna dela njihove izobrazbe; • negovanje vrednot, ki so pomembne za osebnostno rast
vsakega udeleenca vzgojno-izobraevalnega procesa: korektnost, odgovornost, doslednost, prijaznost, socialni ut za soloveka in strpnost do drugae misleih;
• spodbujanje k zdravemu nainu ivljenja; • zagotavljanje in izvajanje kakovostnega vzgojno-
izobraevalnega procesa; • uvajanje novosti v pedagoško in razvojno delo; • razvijanje partnerstva z ojo in širšo skupnostjo; • odzivanje na spremembe tehnologij in potreb na trgu dela. • zagotavljanje odlinosti uiteljev in pogojev izobraevanja.
Mojmir Klovar, ravnatelj
Mešani mladinski pevski zbor Šolskega centra Celje Najboljši maturantje na maturi 2018 z ravnateljem in direktorjem
CENTER MNOGIH PRILONOSTI
Organizacija pouka Pouk poteka v dopoldanskem asu s prietkom ob 8.00 in zakljukom ob 13.45. Nekajkrat na teden se pouk zane ob 7.10 in lahko traja najdlje do 14.35.
Šolsko leto je razdeljeno na dve ocenjevalni obdobji. Po prvem redovalnem obdobju, po potrebi pa tudi vmes, skliemo starše na roditeljski sestanek, da se z njimi pogovorimo o šolskem delu in uspehu.
Vsak uitelj ima govorilne ure za dijake in starše enkrat tedensko v dopoldanskem in enkrat meseno v popoldanskem asu. Med šolskim letom imajo starši brezplaen dostop do podatkov o svojem otroku v e-dnevniku in e-redovalnici.
Dijaki lahko malicajo v šolski kuhinji, kjer ponujamo hladne in tople obroke ter napitke. Dijakom, katerih starši imajo niji otroški dodatek, drava delno ali v celoti nadomeša plailo malice.
Našim dijakinjam in dijakom omogoimo nabavo ubenikov preko ubeniškega sklada v šolski knjinici. Knjinica je bogato zaloena s knjigami, revijami, ponuja pa tudi uporabo raunalnika, monost samostojnega uenja.
Dijakinje in dijaki pridobivajo splošna in teoretina znanja v sodobno opremljenih uilnicah, praktina znanja pa v uilnicah praktinega pouka in laboratorijih, ki so sodobno opremljeni ter omogoajo varno delo. Pridobljena znanja in vešine dijaki in dijakinje nadgrajujejo s praktinim usposabljanjem pri delodajalcih in sodelovanjem v dravnih ter mednarodnih projektih.
Dijaška skupnost Dijaška skupnost se vsako leto trudi sodelovati in pomagati na razline naine dijakom, ki se znajdejo v teavah. Med šolskim letom vekrat pripravijo dobrodelni bazar, na katerem dijaki ponujajo razline, izvirne izdelke, ki jih izdelajo sami, prostovoljni prispevki pa so namenjeni dijakom, ki ta denar zaradi razlinih stisk najbolj potrebujejo.
Sodelujemo tudi pri razlinih projektih, kot je npr. projekt Dijaki dijakom za varno mobilnost, uspešni pa smo tudi pri išenju okolice naše šole.
Vsekakor se nikoli ne ustrašimo novih izzivov in se tako tudi prijavljamo na razline projekte, kjer nabiramo nove izkušnje, navezujemo stike in prestavljamo meje naših sposobnosti ter postavljamo višje cilje za prihodnje rodove. Skrbimo tudi za dobro poutje na naši šoli s pomojo plakatov, predstavitev in une pomoi drug drugemu.
Dijakinje in dijaki radi sodelujejo v dijaški skupnosti in se na ta nain tudi sami sooajo z raznovrstnimi izkušnjami, ki jih bogatijo na razlinih nivojih.
IVLJENJE NA ŠOLI
Interesne dejavnosti Interesne dejavnosti so sestavni del srednješolskega izobraevanja in predstavljajo enega od nainov za razširjanje in poglabljanje splošnega in strokovnega znanja. Hkrati z interesnimi dejavnostmi dijakom omogoamo, da odkrivajo tudi podroja, ki niso opredeljena s programom, po katerem se izobraujejo, ter da spoznavajo svoje talente, jih razvijajo in ohranjajo svojo posebnost oziroma razlinost. Naši uitelji in zunanji sodelavci izvajajo številne interesne dejavnosti: • raziskovalno delo (Mladi za Celje, Krkine nagrade); • tekmovanja; • strokovne in nadstandardne ekskurzije po Sloveniji in
tujini; • ogledi gledaliških, filmskih in glasbenih predstav; • športni dnevi; • pestra ponudba krokov (kemijski, matematini,
zgodovinski, geografski, elektrotehniški, izdelava elektronskih vezij in naprav, robotika, akrobatska skupina Skokci, preivetje v naravi, gledališka delavnica, debatni klub, ustvarjajmo v timu, zdrav nain ivljenja, novinarski kroek, Mojstri glasbenega ustvarjanja, Mešani mladinski pevski zbor ŠC Celje);
• predavanja o strokovnih in vzgojnih temah.
Projektno uenje Ustaljeni nain pouka vsako leto popestrimo s projektnimi dnevi. Dijakinje in dijaki skupaj z uitelji obdelajo doloeno strokovno temo. Osvetlijo jo še z zgodovinskega, geografskega, kulturno-jezikovnega, matematinega ipd. vidika, gredo na teren v delovne organizacije in pripravijo predstavitev za sošolce ter uiteljski zbor.
Projektnega uenja se z velikim veseljem lotijo tako dijakinje in dijaki kot uitelji.
Sodelovanje z gospodarstvom Dijakinje in dijaki gredo v asu izobraevanja za 4 tedne (štiriletni programi) oziroma 24 tednov (triletni programi) v delovne organizacije na usposabljanje k delodajalcem. Delovno mesto si lahko poišejo sami ali pa jim pri tem pomagamo na šoli. Trenutno sodelujemo z ve kot 150 delodajalci pri zagotavljanju prakse.
Poleg praktinih znanj pridobijo tiste spretnosti, ki jih v šolskih delavnicah ni mo pridobiti. Predvsem pa spoznajo pomen socializacije v delovnem okolju, obutijo dinamiko realnega delovnega procesa in tudi izven šole doivijo zavedanje o skupni odgovornosti za kakovost opravljenega dela. To pomeni, da niso le opazovalci dela v podjetju, temve so aktivno vkljueni v delovni proces.
Delodajalci so zelo zadovoljni z delom naših dijakinj in dijakov, le-ti pa se vedno znova vraajo zrelejši, polni vtisov, dobrih izkušenj in novega zagona za uenje.
Kje je prava kemija? Tu, med nami!
KEMIJSKI TEHNIK
ker.sc-celje.si/izobrazevalni-programi/kemijski-tehnik
Kemija ni samo nenavadna beseda, saj lahko z njo opisujemo ustva ali pa celo poklicno pot, na katero sem se povzpela tudi sama. Drugi me opisujejo kot dekle za vse, saj sem poleg šolanja aktivna še na drugih podrojih.
Ko sem se odloala za nadaljnje šolanje, sem bila precej zbegana, ampak sem kaj kmalu ugotovila, da je kemija pravo podroje zame.
Z izborom srednje šole sem ve kot zadovoljna, saj mi poleg elenega znanja omogoa tudi dovolj prostega asa. Poleg odlinih in razumevajoih profesorjev, za katere dijaki nismo samo številka, imamo na šoli še pester izbor interesnih dejavnosti in raznih poglabljanj. Poleg vsega naštetega nam nudi tudi mednarodne izmenjave, ki sem se jih zelo rada udeleevala.
Slastni periodni sistem
Pri prakti nem pouku
Poleg teoretinih znanj nam šola omogoa tudi praktino delo v laboratoriju. Program pa obenem ponuja tudi praktino usposabljanje pri delodajalcu, s pomojo katerega se dijaki vkljuimo v delovni proces podjetij.
Na šoli potekajo številna tekmovanja z mnogih podroij. Poleg tekmovanj pa se lahko dijaki odloamo za raziskovanje in s tem pripomoremo k boljšemu svetu.
Po zakljuenem srednješolskem izobraevanju se nameravam vpisati na Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani, smer kemijska tehnologija.
Tjaša Likeb, K4a
ELEKTRIKAR
ker.sc-celje.si/izobrazevalni-programi/elektrikar
Za program elektrikar sem se odloil, ker me zanima elektrika in ker je na trgu dela veliko povpraševanje po tem poklicu.
Pred vpisom v srednjo šolo in izbiri programa so mi bile v veliko pomo informacije o predmetniku in praktinem pouku. Na odloitev je vplivala tudi monost pridobitve štipendije za deficitarne poklice.
Na šoli se dobro poutim. Mislim, da se bom pri praktinem pouku veliko nauil.
Ob zakljuku prvega letnika sem bil na praktinem usposabljanju pri delodajalcu, ki mi ga je priporoil prijatelj. Bilo je zelo dobro.
Po zakljueni srednji šoli bi se rad zaposlil kot elektriar v podjetju. Za slubo me ne skrbi. e si zainteresiran za delo, ga lahko dobiš.
Denis Pevec, E2c
Utrinek z dravnega tekmovanja elektrikarjev
Zbrali smo mnenja dijakov v zakljunem letniku programa elektrikar in njihove vtise po opravljenem polletnem praktinem usposabljanju pri delodajalcih:
• Moj oe je elektrikar in tudi mene veseli delo z elektriko. Po konanem šolanju imaš poklic in lahko zaneš delati. To je delo, ki mi bo v prihodnosti prav prišlo. Poklic elektrikar je zanimiv, iskan in cenjen.
• V šoli imamo dobre pogoje za pouk, vše so nam prenovljene uilnice za praktini pouk. Šolanje je zanimivo, eprav vasih teko. Kadar smo razposajeni in nemirni, uitelji vedo, kako ukrepati. Imamo dobre odnose z njimi.
• Na praktinem usposabljanju pri delodajalcih smo spoznali veliko novih stvari, ki jih v šoli ne obravnavamo. Starejši delavci so na nas potrpeljivo prenašali svoje izkušnje. Praksa je pokazala, da je delo elektrikarja zelo zahtevno, odgovorno, a tudi dobro plaano.
• Nekateri dijaki so se z delodajalci dogovorili za zaposlitev po konani srednji šoli, drugi bodo nadaljevali v rednem ali izrednem izobraevanju ali pa iskali zaposlitev na trgu dela.
Brez elektrike se svet ustavi. Kdo zna najbolje ravnati z njo? Elektrotehnik, pa etudi je “elektrika edina enska, ki se ne pusti prijemati”, kar sem e nekajkrat izkusil.
V osnovni šoli mi je postalo jasno, da sem lovek za tehniko, vendar kljub temu izbira šole ni bila lahka.
Danes sem s svojo odloitvijo ve kot zadovoljen. Šola mi je dala osnovo, pravo uenje pa je pravzaprav raziskovanje in poglabljanje, ki ga opraviš sam. Na šoli je raziskovalno delo zelo priljubljeno, mentorji pa fleksibilni in vedno pripravljeni priskoiti na pomo. Med šolanjem sem se aktivno vkljueval v razne kroke, se udeleeval tekmovanj in podobno. Sodeloval sem tudi v projektni skupini, kjer sem se nauil predvsem timskega dela in natannosti. Najbolj se mi je vtisnilo v spomin sodelovanje v projektu Erasmus+, ko smo odšli na mednarodno izmenjavo. Spoznali smo tujo kulturo in si ustvarili poznanstva širom Evrope.
Šola je dobro opremljena, opravka imamo z zelo drago in kakovostno opremo, organizirajo se ekskurzije in praktino usposabljanje pri delodajalcu.
Po maturi bom svojo izobraevalno pot nadaljeval na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani. Menim, da mi je dala srednja šola kakovostno izobrazbo za nadaljnje izobraevanje.
Rok Lešnik, E4b
Za to srednjo šolo sem se odloil, ker me je e v osmem razredu osnovne šole zaela zanimati elektrika, zabavna elektronika in programiranje mikrokrmilikov, kot so Arduino in Raspberry pi.
Tekom štiriletnega šolanja smo pridobili osnovna znanja o elektriki, kot tudi bolj specifina znanja, glede na izbiro smeri izobraevanja. Sam sem izbral smer energetik, kjer smo podrobneje spoznali elektrarne, elektrodistribucijski sistem, elektrine inštalacije v zgradbah ter industrijske krmilnike. Šola dijakom tekom izobraevanja omogoa sodelovanje v razlinih interesnih dejavnostih, na mednarodnih izmenjavah Erasmus+, na razlinih tekmovanjih in izdelavo raziskovalnih nalog. Pri izdelavi raziskovalnih nalog je dijakom na voljo strokovna pomo mentorjev ter drugih profesorjev na šoli in dostop do sodobno opremljenih uilnic, kjer dijaki najdemo vse potrebno za raziskovanje, izdelavo elektronskih vezij, programiranje, 3D-tiskanje in še marsikaj.
Po konanem šolanju imamo monost zaposlitve ali nadaljnjega šolanja na univerzi. Veina dijakov zakljunega letnika nas namerava nadaljevati šolanje.
Andra Špan, E4b
ELEKTROTEHNIK
ker.sc-celje.si/izobrazevalni-programi/elektrotehnik
Projektni dan – napajanje poitniške hišice Strokovna ekskurzija
Konec osnovne šole je trenutek, ko mora vsak sprejeti eno vejih odloitev v svojem ivljenju: “Kam po konani osnovni šoli?” Res je, da nekateri še niso prepriani kam in kako, zato se odloijo za gimnazijo, nekateri “srenei”, kot sem jaz, pa se e po konani osnovni šoli odloijo za strokovno smer in se s tem usmerijo na eleno podroje. Ne skrbite, e še niste popolnoma odloeni, tukaj so zato vaši starši, informativni dnevi, socialni delavci na raznih šolah in konec koncev tudi prijatelji, ki vas pomagajo usmeriti oz. vam pokazati pot, kje in kako bi vam ustrezalo. Izbral sem raunalništvo, ker me je to veselilo e od mladih nog.
Moje mišljenje po skoraj štirih letih? Ni mi al, uni program je zelo dobro zasnovan in tudi profesorji se trudijo po svojih najboljših moeh, da vas im ve nauijo in ne samo to, kar je potrebno za minimalni standard, ampak tudi ve. Šola vas podpira in tudi pomaga pri obšolskih dejavnostih in drugih stvareh, ki vam pomagajo k osebni rasti. Po maturi sem se odloil, da bom šolanje nadaljeval na FERI, smer raunalništvo in informacijske tehnologije.
Zakljuim pa naj z rekom: »Vsak je svoje sree kova«, zato ne dovolite, da drugi manipulirajo z vami in vam narekujejo, kako iveti vaše ivljenje. Vi ste gospodarji svojega ivljenja, zato se borite na vso mo, da boste lahko neko v svetu nekaj pomenili!
Matja Centrih, R4b
TEHNIK RAUNALNIŠTVA
ker.sc-celje.si/izobrazevalni-programi/tehnik-racunalnistva
Po devetih letih splošnega izobraevanja napoi trenutek, ko pa moraš izbrat. Si eliš še naprej samo splošnih znanj ali te je zaelo zanimati kaj bolj strokovnega? To je vprašanje, ki si ga skupaj s starši postavlja marsikateri devetošolec. Brez skrbi, niste sami, z mano je bilo enako. Iskreno povedano, tudi meni se je bilo teko odloiti zgolj glede na informativni dan, ali sem za doloeno šolo. Pa sem vendarle izbrala raunalništvo, eprav je veliko ljudi takrat v meni videlo bodoo gimnazijko.
In kakšni so obutki po skoraj štirih letih? Trenutno niesar ne obalujem in bi še enkrat naredila enako. Prišla sem v super razred s super sošolci in razrednikom. e zaetek je bil zanimiv in kljub temu da je bil vsak naslednji letnik teji, je moje zanimanje za raunalništvo le raslo. Ta tri leta in pol so minila kot bi mignil in odloila sem se, da bom po maturi šolanje nadaljevala na Fakulteti za elektrotehniko, raunalništvo in matematiko, smer raunalništvo in informacijske tehnologije. e zdaj se veselim izzivov, ki me akajo v prihodnosti.
Nasvet za naslednike: Ne dovolite, da kdo drug izbere šolo namesto vas. Vi ste tisti, ki boste hodili vanjo, ne vaši starši ali prijatelji.
Mateja vegler, R4b
NA ŠOLI IMAMO DOMIŠLJIJO
Spremljajte novice in obvestila na naši spletni strani http://ker.sc-celje.si/
NATEAJI ekskurzije v tujino NAJ DIJAK IN NAJ DIJAKINJA raziskovalno delo UNA POMO slovo zakljunih oddelkov MEDNARODNI PROJEKTI
umetniške dejavnosti PUSTOVANJE gledališki in filmski abonma PROJEKTNO UENJE tekmovanja v znanju SREANJA TEHNIKOV prostovoljstvo PEVSKI FESTIVALI predaja kljua BOINI BAZAR robotika INOVATIVNOST
SREDNJA ŠOLA ZA KEMIJO, ELEKTROTEHNIKO IN RAUNALNIŠTVO
Pot na Lavo 22, 3000 Celje T: 03/428 58 33, 03/428 58 00
F: 03/428 58 80 E: [email protected] S: ker.sc-celje.si
Ravnatelj: Mojmir Klovar
[email protected]
[email protected] Davorka Poli Jošt
[email protected]