Prodnik, Jernej A. - Political Economy of Communication and Structural Transformations of Capitalism / Politicna ekonomija komuniciranja

8/13/2019 Prodnik, Jernej A. - Political Economy of Communication and Structural Transformations of Capitalism / Politicna ekonomija komuniciranja

1/397

UNIVERZA V LJUBLJANI

FAKULTETA ZA DRUBENE VEDE

Jernej Amon Prodnik

Politina ekonomija komuniciranja

in strukturne transformacije kapitalizma

Doktorska disertacija

Ljubljana, 2013


2/397

UNIVERZA V LJUBLJANI

FAKULTETA ZA DRUBENE VEDE

Jernej Amon Prodnik

Mentorica: izr. prof. dr. Tanja Oblak rni

Politina ekonomija komuniciranja

in strukturne transformacije kapitalizma

Doktorska disertacija

Ljubljana, 2013


3/397

Arthur: How do you do, good lady. I am Arthur, king ofthe Britons. Whose castle is that?

Woman:King of the who?Arthur: King of the Britons.Woman: Who are the Britons?Arthur: Well we all are! We are all Britons! And I am

your king.

Woman:I didn't know we 'ad a king! I thought we were anautonomous collective.Man: You're fooling yourself! We're living in a

dictatorship! A self-perpetuating autocracy inwhich the working classes---

Woman:There you go, bringing class into it again...Man: That's what it's all about! If only people would--Arthur: Please, *please*, good people, I am in haste!

WHO lives in that castle?Woman:No one lives there.Arthur: Then who is your lord?Woman: We don't have a lord!Arthur: [surprised] What???Man: I *told* you! We're an anarcho-syndicalist

commune! We're taking turns to act as a sort ofexecutive-officer-for-the-week---

Arthur: [uninterested] Yes...Man: But all the decisions *of* that officer 'ave to be

ratified at a special bi-weekly meeting--Arthur: [perturbed] Yes I see!Man: By a simple majority, in the case of purely

internal affairs---Arthur: [mad] Be quiet!Man: But by a two-thirds majority, in the case of more

major---Arthur: [very angry] BE QUIET! I *order* you to be quiet!Woman: "Order", eh, who does 'e think he is?Arthur: I am your king!Woman:Well I didn't vote for you!Arthur: You don't vote for kings!Woman:Well how'd you become king then?Arthur: [holy music] The Lady of the Lake - her arm clad in

the purest shimmering samite, held aloft Excaliburfrom the bosom of the water, signifying by divineprovidence that I, Arthur, was to carry Excalibur.THAT is why I am your king!

Man: [laughingly] Listen: Strange women lying inponds distributing swords is no basis for a systemof government! Supreme executive power derivesfrom a mandate from the masses, not from some...farcical aquatic ceremony!

Arthur: [yelling] BE QUIET!Man: You can't expect to wield supreme executive powerjust 'cause some watery tart threw a sword at you!!!

Arthur: [grabbing the man] Shut *UP*!Man: I mean, if I went 'round, saying I was an emperor,

just because some moistened bink had lobbed ascimitar at me, they'd put me away!

Arthur: [throwing the man around] Shut up, will you,SHUT UP!

Man: Aha! Now we see the violence inherent in the system!Arthur: SHUT UP!Man: [yelling to all the other workers] Come and see

the violence inherent in the system! HELP, HELP,I'M BEING REPRESSED!

Monty Python and the Holy Grail (John Cleese, GrahamChapman, Terry Gilliam, Eric Idle, Terry Jones, Michael Palin)

Zahvala

Zahvale so ob projektih, kot jedoktorska disertacija, najbr zmeraj

vsaj malo krivine. Bi jo moral prieti

z zahvalo avtorjem, zavedenim vliteraturi? Za monost, da stojim na

njihovih ramenih, da sem se lahkonapajal v njihovih idejah in

dognanjih? e brez veine teh ljudidisertacija ne bi bila takna,

kakrna je.

In disertacija zagotovo ne bi bila,kakrna je, brez udovitih prijateljev,

s katerimi sem bil v stiku na Fakulteti

za drubene vede Univerze v Ljubljaniin izven nje, brez tevilnih ljudi, ki semjih spoznal na konferencah in z njimi

razpravljal o tematikah, ki jihobravnavam v tem besedilu, in

brez podpore moje ire druine,ki jo imam tako rad.

Hvala vsem!

Tega besedila ne bi priel pisati brezpodpore mentorice, dr. Tanje Oblak

rni. Hvala za ponujeno prilonostin zaupanje, vloeno energijo, vse

nasvete, predvsem pa zadostopnost in prijateljstvo.

Za znanstveno pomobi se posebejrad zahvalil dr. Slavku Splichalu in

dr. Igorju Pribacu, lanoma komisije,in sicer za komentarje, razprave,nasvete in konstruktivno kritiko,ki mi je omogoila, da sem tole

delovie zakljuil.

Tega besedila zagotovo ne bidokonal brez ene Vesne, ki mi e

dolgo stoji ob strani in me podpira.Hvala, ker si (sta)!

Doktorat posveam mami Alenki,ki je v asu mojega pisanja pogumno

premagala zahrbtno bolezen, in starimstarem bici Zofki, mami Miri in

pokojnemu dedanu Mirotu, v drubikaterih sem tako rad odraal.


4/397


5/397

Povzetek

Naslov:Politina ekonomija komuniciranja in strukturne transformacije kapitalizma

Izhodini namen disertacije je utemeljitev politine ekonomije komuniciranja,temeljnega kritinega pristopa v komunikologiji. Vkljuno s spreminjanjem in s iritvijonjegove razlagalne moi raziskovalni pristop po eni strani zgodovinsko umeam v kontekststrukturnih transformacij kapitalizma, po drugi strani pa te transformacije razlagam prav s

pomojo analiz, ki jih omenjeni pristop podaja. Politinoekonomska raziskovalna tradicija ssvojim teoretskim vpogledom, z izgrajenim kategorialnim aparatom in z obstojeimirazlagami omogoa celovito obravnavo strukturnih zgodovinskih transformacij s posebnoosredotoenostjo na iro komunikacijsko sfero ter spremembe v njej.

V disertaciji prispevam k iritvi kritine teoretske moi tega pristopa, ki jo ima taraziskovalna tradicija glede na zgodovinski razvoj e od svojih zaetkov. Poleg tega si

prizadevam pokazati, kakno pojasnjevalno mo ima pristop pri razumevanju drube vobstojei zgodovinski dobi. Ker je na teoretski ravni v slovenskem raziskovalnem prostoru

bilo do sedaj objavljenih relativno malo razprav, namenjenih znanstvenemu utemeljevanjupolitine ekonomije komuniciranja, je pomembni prispevek disertacije mogoe videti vodpiranju vpraanja o raziskovalni vlogi tega komunikolokega pristopa, ki lahko slui kotmorebitna pobuda (in spodbuda) za izgrajevanje raziskovalnega podroja v prihodnosti.

V okviru dolgoronih in globokih zgodovinskih transformacij izpostavljam predvsempoblagovljenje, ki je temeljnega pomena za delovanje kapitalizma. Gre za enega kljunihprocesov, ki jih analizira politinoekonomski pristop v komunikolokem raziskovanju. Vnjegovi zgodovinski analizi sem se poleg sploneje razlage iritve poblagovljenja skozi

drubo osredotoil predvsem na njegovo problematiko v komunikacijski sferi: na dolgorevolucijo vkljuevanja podroij kulture, informacij, medijev in komuniciranja v okvire

kapitalistine akumulacije in proizvodnje. Na te tematike sem posredno ali neposrednoosredotoen skozi celotno disertacijo.

V skladu z osnovnim ciljem naloge (tj. teoretina utemeljitev politine ekonomijekomuniciranja) sem si v raziskovalnem delu pomagal s tremi splonimi raziskovalnimivpraanji. Prvi: kakna je vloga in pomen politine ekonomije komuniciranja zarazumevanje drube ter za iritev poblagovljenja v aktualni drubeni dobi in stopnjikapitalizma. Drugi: kako je mogoe razumeti, iriti in krepiti pojasnjevalno mo tegaraziskovalnega pristopa v obstojeem zgodovinskem kontekstu. Tretji: skozi kaknestrukturne transformacije je na materialni ravni el kapitalizem in kako je s temi premiki

kritini pristop k politini ekonomiji komuniciranja dodatno pridobil na veljavi.Raziskovalni temelji disertacije so v zgodovinskem vpogledu, ki nudi oporo na vsehravneh analize: od razumevanja dolgoronih sprememb v drubenih strukturah,zgodovinskega umeanja, kontekstualizacije kljunih drubenih procesov, ki pomagajoohranjati in iriti doloene drubene formacije, do zgodovinske obravnave discipline inavtorjev, ki so konstituirali raziskovalno podroje.

Precejni del disertacije je namenjen podrobni razlenitvi raziskovalnih izhodi inpredpostavk, ki so v raziskovanju pogosto prisotne le implicitno (kljub temu da so zmerajnjegov sestavni del). Na ravni metateorije sem po eni strani izhajal iz kritinega realizma in

po drugi strani iz materializma, pri katerem sem za osnovo jemal razline interpretacijeMarxove filozofije. Na ravni drubene ontologije sem predpostavil, da je lovek zaradi

generino prirojene sposobnosti govora v svojem bistvu politina ival, komuniciranje paskupaj z delom pomembno (so)ustvarja drubeno realnost. Z materialistinim dojemanjem te


6/397

predpostavke sem izpostavil pogojenost konkretnih sredstev komuniciranja in komunikacijskesfere s irim drubenim kontekstom, z razmerji moi in z obimi proizvodnimi odnosi vdrubi. Aktualna sredstva komuniciranja so v doloenih zgodovinskih okoliinah navezanana drubeno totaliteto, v kateri so se razvila. Moje ontoloko dojemanje drube je ob temrelacijsko: ljudje so tisti, ki ohranjajo in spreminjajo drubo, slednje pa so rezultat lovekega

delovanja. Vendar kljub temu drugane drube in spremembe v njih zmeraj izhajajo iz eobstojeih drub in drubenih odnosov (materialna kontinuiteta). Na ravni ohlapne metodesem izhajal iz dialektinega miljenja, ki vkljuuje abstrakcijo in nujnost zgodovinske

perspektive. Odprto dialektiko sem opredelil za dinamini in odprti pristop k preuevanjudrubenih procesov, pripadajoih sprememb in protislovij v drubi, ki je usmerjen nadvsezgodovinsko. Na aksioloki ravni je moj pristop mogoe opredeliti kot kritien do obstojeedrubene ureditve. Paradigmatsko sem izhajal iz kritine teorije drube, posebej iz razlinihinterpretacij (neo)marksizma, pri emer sem med razlinimi teoretskimi pristopi in tradicijami

poskual iskati preseke in skupne toke, s katerimi je mogoe vzpostaviti skupno kritikoobstojeih drubenih razmer in bolje razloiti predmet preuevanja.

Te osnovne predpostavke nudijo osnovo kritinim analizam drube, med drugim kritiko

procesov splonega poblagovljenja, ki niso temeljni le za delovanje kapitalizma, ampak tudiza njegovo iritev. Gre za enega predpogojev ohranjanja te politinoekonomske ureditve, sajse kapitalistini sistem brez rasti nujno znajde v krizi. Zato ni nenavadno, da so se ti procesi vdvajsetem stoletju mono razirili na komunikacijsko sfero, ki je postala izjemnega pomena vaktualni stopnji kapitalistinega razvoja. eprav je v kapitalizmu e dolgo asa obstajalatenja po poblagovljenju komunikacij, informacij in celotne kulturne sfere, ki jo je kapital

poskual podrediti lastni logiki, so ti procesi postali posebej obutni v zadnjih desetletjih.Pomembno je, da poblagovljenje nikoli ne mine povsem brez uporov, zaradi esar morajo

pogosto temeljiti na neposrednem nasilju in politinih posegih (ko sta politina konstrukcijazasebne lastnine ali prvotna akumulacija). To velja tudi za spreminjanje informacij, kulture inkomuniciranja v posebno obliko blaga, pri emer je bila pomembna politinainstitucionalizacija intelektualnih in avtorskih pravic. S splonimi trgovinskimi sporazumi nanadnacionalni ravni je bila omogoena utrditev prostih trgov na tem podroju in posledinonjegovo skoraj popolno poblagovljenje ter monost za privatizacijo. Razloge za vzpon takoimenovane informacijske drube in novih informacijskih ter komunikacijskih tehnologij je

potrebno nujno poiskati v politinih intervencijah, posebej v izjemno visokih (javnih)finannih vlokih v ta podroja. Pomembni akter vzpostavitve monosti kapitalistineakumulacije na novem informacijskem podroju je bila (amerika) drava in ne izkljunosam kapital.

V disertaciji ugotavljam, da kapital v aktualni zgodovinski dobi ni zmoen kolonizirativele posameznih rei in podroij, ampak (ravno obratno) skoraj ne obstajajo veprocesi ali

aktivnosti, ki ne morejo biti poblagovljeni in s tem podrejeni procesom kapitalistineblagovne menjave (ki predpostavljajo realno abstrakcijo, vzpostavitev ekvivalence med

neenakimi remi in raunsko racionalizacijo). V disertaciji k dodatnemu razumevanju tehprocesov v drubi prispevam s pojmompronicajoega poblagovljenja. Le-ta nakazuje, da je skolonizacijo kapitala na dele drube in lovekih ivljenj saj so le-ti tako ali drugae

povezani s komuniciranjem, ki danes preema vse kotike lovekih ivljenj prilo doobutnega kvalitativnega preskoka v ekspanziji poblagovljenja. Zaradi posebnostikomuniciranja, ki ga je teko povsem zamejiti in pogosto ne pozna klasinih meja alimorebitnih fizinih omejitev, namrepotencialno prihaja do pronicanja poblagovljenja vvse pore drube in lovekih ivljenj. To se odraa predvsem v poblagovljenju raznolikih vrstinformacij in samega dostopa do njih.

Na te tematike je tesno navezan pristop politine ekonomije komuniciranja, ki omogoarazlago strukturnih omejitev, ki v drubi izhajajo iz nael delovanja kapitalistinega trga.


7/397

Primarni namen politine ekonomije je analiza materialne ravni in odnosov, ki so njen del:lastnikih struktur, proizvodnje in proizvodnih odnosov, ki postavljajo bolj ali manj trdneokvire, znotraj katerih so se v svojem delovanju primorane gibati posamezne medijske,informacijske in kulturne kapitalistine industrije (s tem pa tudi akterji, ki delujejo znotrajnjih). Pristop s tem pomaga ugotavljati, kateri pritiski e na tej zelo osnovni ravni vplivajo na

proizvodnjo medijskih sporoil in s tem (morda povsem nenamerno in predvsem posredno) nakonkretne proizvedene vsebine. Pristop poleg tega odgovarja na vpraanja, kdo in zakaj lahkouinkovito proizvaja in distribuira vsebine, ki imajo najveji drubeni vpliv, kakna je

povezava med komunikacijskimi sredstvi in splonejimi sredstvi proizvodnje v kapitalizmu,kako je v drubi porazdeljena komunikacijska mo in kako se takni odnosi v drubivzpostavljajo ter ohranjajo.

Neenakosti v porazdelitvi komunikacijske moi, informiranosti in posledino zmonostiza dostop do javne sfere se vzpostavljajo na tevilnih ravneh. Praviloma odraajo predvsemgloblje neenakosti in asimetrije moi, ki izhajajo iz ire drube. Med razlogi za te neenakosti

je (med drugim) mogoe identificirati: procese koncentracije kapitala in krenje tevilaakterjev, ki imajo dostop do ustvarjanja hegemonskih dojemanj drube; mehanizme

omejevanja in ograjevanja dostopa do informacij in sfere komuniciranja, ki so povezani zekspanzijo intelektualnih in avtorskih pravic; splono poblagovljenje medijev, kulture,komunikacijskih sistemov in javno dostopnih informacij, kar zaradi nael kapitalistine

blagovne menjave kri irino javnega diskurza in v drubi ustvarja obutne informacijskeneenakosti; promocijo doktrin o prostem pretoku informacij in drugih poskusov legitimacijeter uveljavljanja oblik kulturnega imperializma, ki so koristne predvsem za e mone akterjein teijo k implementaciji prostega trga na komunikacijskem podroju, posredno pa

prispevajo k legitimaciji iritve kapitalizma; in mnoge druge naine vzpostavljanjamonopolov nad znanjem, ki so kljunega pomena pri ohranjanju drubenih hierarhij inoblastnih struktur.

Politinoekonomski pristopi h kritini komunikologiji niso nikoli trdili, da lahko zlastnim analitinim okvirom in z vpogledom razloijo vse okoliine komuniciranja, saj tonikakor ne dri. Vendar vsekakor so poudarjali, da so za komunikologijo v kapitalistinihdrubah temeljnega pomena. Analizirajo namre najtemeljneje omejitve, s katerimi sesooajo kapitalistine medijske, informacijske in kulturne industrije. S svojimi analizami

pomembno prispevajo pri razlagi vloge, ki jo imajo te institucije na drubo kot celoto.Teoretska utemeljitev politine ekonomije komuniciranja, podana v disertaciji,

vkljuuje temeljna izhodia politinoekonomskega pristopa, njegovo primerjavo zafirmativnimi pristopi, njegove temeljne znailnosti in ort raziskovalnega podroja skljunimi tematikami, ki vkljuuje zgodovinski razvoj te kritine komunikoloke raziskovalnetradicije. S tem disertacija ne prispeva le k razumevanju in nadaljnjemu izgrajevanju

podroja, ki ga s svojimi analizami ta raziskovalni pristop pokriva, ampak z zgodovinskimortom izvirno navezuje njegov razvoj na konkretni politini, ekonomski, tehnoloki in

drubeni kontekst, v katerem so raziskovali njegovi kljuni avtorji. Zgodovino pristopa sempri tem razdelil v pet povezanih, a vseeno znailnih zgodovinskih obdobij: 1)predzgodovinsko stopnjo pristopa (od sredine devetnajstega do sredine dvajsetega stoletja), 2)stopnjo konfliktnega formalnega konstituiranja podroja (od konca tiridesetih let do koncaestdesetih dvajsetega stoletja), 3) stopnjo obutne ekspanzije in prosperiranja (sedemdesetaleta in zaetek osemdesetih let dvajsetega stoletja), 4) stopnjo delnega intelektualnega inraziskovalnega zastoja (od sredine osemdesetih let do novega tisoletja) ter 5) obdobje vrnitve

pristopa kot temelja kritinega komunikolokega raziskovanja. Kot je razvidno e izpoimenovanj, so v teh obdobjih zaradi raznolikih pritiskov in spodbud raziskovalci laje ali

teje ohranjali raziskovalno vitalnost in mote raziskovalne tradicije.


8/397

Med kljune predhodnike pristopa je mogoe umestiti avtorje, kot so Marx, Knies,Schffle, Bcher in Sinclair, ki so se bodisi posredno bodisi neposredno ukvarjali z mediji alis komunikacijskimi sistemi. Njegova formalna ustanovitelja sta bila Dallas W. Smythe inHerbert I. Schiller v sredini dvajsetega stoletja; njune prispevke obravnavam najpodrobneje.Poleg postavljanja temeljev sta obutno razirila podroje raziskovanja. Prvi s striktno

materialistino analizo mehanizmov blagovne menjave in temeljne vloge obinstev teroglaevanja v delovanju korporativnega kapitalizma. Drugi z eruditskim in z vseobsegajoimaktivistinim pristopom, ki je kritiziral oblastne elite v povezavi z vojako-industrijsko-komunikacijskim kompleksom in ohranjanje razrednih struktur, kasneje pa tudi

problematiziral evforinost teorij tako imenovane informacijske drube. Oba staintelektualno pomembno prispevala k razpravam o komunikacijskih neenakostih in kulturnemimperializmu (ki jih prav tako podrobno obravnavam v disertaciji), s tem pa tako posrednokot neposredno k eni izmed temeljnih praktinih politinih pobud na podroju kritinekomunikologije k pozivu po Novi svetovni informacijski in komunikacijski ureditvi(NWICO). V disertaciji analiziram vlogo in vpliv teh prispevkov v njihovem zgodovinskemkontekstu.

Ob tem sem ugotovil, da zaradi irjenja komuniciranja v vse kotike drube in lovekihivljenj poleg pronicajoega poblagovljenja prihaja do zblievanja med politinoekonomskimkomunikolokim pristopom na eni strani in splonejimi kritinimi teorijami drube nadrugi. Kritini in radikalni druboslovni pristopi so se po eni strani prieli zanimati zatematike, ki so bile tradicionalno zanimive predvsem za kritino komunikologijo. Pri politiniekonomiji komuniciranja se je po drugi strani pojavila monost za iritev pristopa izven

podroja, ki ga je tradicionalno pokrivala komunikologija. Zaradi vedno intenzivnejedrubene iritve komunikacij, ki je med drugim povezana z novimi informacijskimi in skomunikacijskimi tehnologijami, tudi e bi hotel, pristop ne bi mogel vkljuevati ve levpraanj, ki so ozko povezana z mediji.

Prav zaradi iritve komunikacijske sfere in samega komuniciranja skozi drubo se vprocesih, ki vsaj na prvi pogled nimajo veliko s politino ekonomijo komuniciranja ali spodrojem informacij in kulture, v obstojei stopnji kapitalizma vzpostavljajo povezave, kjerpoprej niso obstajale. Poblagovljenje informacij o genetskem materialu ali o drugih biolokihprocesih, katerih znailnosti so povsem neotipljive in jih ne more zmanjkati, lahkoneposredno vpliva na povsem otipljiv svet (zaradi ograjevanja dostopa do informacij je na

primer onemogoena fizina proizvodnja). Podobno velja za polja kulturne, znanstvene alikreativne proizvodnje, v katerih je vedno pogosteje poblagovljen (in s tem onemogoenneposredni) dostop do informacij. Eden izmed ciljev disertacije je zato poziv k nadaljnjiiritvi raziskovalnega pristopa politine ekonomije komuniciranja in k dialektinemuumeanju teh procesov (in njihovih posledic) v drubeno totaliteto.

Kljune besede: politina ekonomija komuniciranja, poblagovljenje, politina ekonomijamedijev, kapitalizem, kritina teorija, zgodovina kritine komunikologije.


9/397

Abstract

Title:Political economy of communication and structural transformations of capitalism

The initial goal of this dissertation was to substantiate political economy ofcommunication, the fundamental critical approach in communication studies. I have placedthe research approach in a historical context of structural transformations of capitalism while Ialso tried to explain those same transformations with the use of analyses that are included inthe said approach. The political-economic research tradition, together with its theoreticalinsight, a well structured "categorical apparatus" and the existing interpretations, enables acomprehensive consideration of historical structural transformations by bringing a broadercommunication sphere and its internal changes into focus.

This dissertation helps expanding the critical theoretical power of such approach, onethat this type of research tradition has, historically spoken, possessed since the very

beginning. Apart from that I also tried to demonstrate the extent of explanatory powers thatthis approach has regarding the understanding of our society in the current time period. Sincethere have been very few articles dealing with scientific argumentation of political economyof communication published in the Slovenian research area - at least at the theoretical level -this dissertation can be regarded as a starting point for a debate about the research role of thiscommunication approach and also as an initiative (and an incentive) for consolidating theresearch area in the future.

Within the scope of deep historical transformations this dissertation emphasizes thecommodification, an essential process inherent to capitalism. It is also a key process analyzed

by political-economic approach in communication research. In my historical analysis of theseprocesses I have not only discussed in general the expansion of commodification throughout

our society but I also focused on the problems of the commodification of communicationsphere: the long revolution of integrating areas of culture, information, media andcommunication into the frames of capitalist accumulation and production. Those are thetopics, on which I have directly or indirectly focused throughout the dissertation.

Consistently with the main goal of this assignment (the theoretical argumentation ofpolitical economy of communication) I have set three general research questions for myresearch. First: I wanted to know what is the role and the significance of the politicaleconomy of communication for understanding of the society and the expansion of thecommodification in the current social era and the current stage of capitalism. Second:How tounderstand, expand and strengthen the explanatory powers of this research approach withinthe current historical context. Third:What were the structural transformations that capitalism

went through at the material level and how did those shifts consolidate the importance of thecritical approach to political economy of communication.

The research foundations of this dissertation lie in the historical insight that offerssupport at all levels of the analysis: Everything from understanding the long-term changes insocial structures to historical placement and contextualization of key social processes whichhelp preserve and expand certain social formations and the historical discussion of thediscipline and its authors, who constitute this research approach.

A large portion of this dissertation is reserved for a detailed analysis of the researchstarting points and presumptions that are often merely implicated in ones research (althoughthey present a constant part of every research analysis). At the level of metatheory I have, onthe one hand, used the approach of critical realism, and on the other hand materialism, withvarious interpretations of Marxist philosophy serving as the basis. At the social ontology levelI presumed that a man is essentially a political animal due to his generic faculty of language,


10/397

while communication along with labor (co-)creates the social reality. With the materialisticperception of this presumption I tried to emphasize how much the actual means ofcommunication and the communication sphere itself depend on the broader social context, the

power relations and the general social relations of production. Means of communication are inconcrete historical circumstances always closely related to the social totality in which they

have developed.My ontological comprehension of society is relational: It is the people who preserve andtransform the society, while societies are products of human activity. Yet different societiesand the changes within them are always based on pre-existing societies and social relations(material continuity). At the level of loose "method" I was proceeding from dialecticalreasoning that includes abstraction and the need for a deep historical perspective. I havedefined open dialectics as an open, dynamic approach to studying social processes and theirassociated changes and also contradictions within the society. This approach is also veryhistorical in its nature. At the axiology level my approach can be defined as critical towardsthe existing social order. Paradigmatically, I was proceeding from critical theory of society,especially from various interpretations of (neo)marxism, while trying to find mutual cross-

sections and common points between different theoretical approaches and traditions. Thesecommon points enable the foundation for mutual criticism of the existing social relations andhelp explain the studied subject matter more precisely.

These basic presumptions offer a basis for critical analyses of the society, among themthe criticism of processes of commodification, which are not only essential for the functioningof capitalism but also for its expansion. It is one of the preliminary conditions for preservingthis political-economic order, since without growth the capitalist system is essentially facedwith crisis. Therefore it is not unusual that during the twentieth century those processes haveexpanded notably through the communication sphere, which has become extremely importantin the current stage of capitalist development. Although these tendencies within capitalismhave long been present, namely for commodification of communications, information and thewhole cultural sphere, which the capital wanted to subdue to its logics, those processes

became especially noticeable during the last few decades. It should also be noted thatcommodification never happens without resistance, which is why those processes are often

based on direct violence and political interventions (such as political construction of privateproperty or primitive accumulation). This also applies to transforming information, cultureand communication into a special type of commodity, a process for which politicalinstitutionalization of intellectual property was of fundamental importance. General tradingagreements at the transnational levels enabled a consolidation of free markets in this area andalso its almost complete commodification, together with the possibility for their privatization.The reasons why the so-called "information society" as well as new information and

communication technologies have so radically expanded in the last decades should be soughtfor in political interventions, especially when considering the extremely high (public) financialinvestments into those areas. An important figure for enabling accumulation of capital in thisnew "information" area was also the (American) government, not only the capital itself.

One of the findings of this dissertation is that capital in the current time period is notcolonizing merely one single thing, sphere or area. On the contrary, there is almost no processor activity left that cannot be subject to commodification and therefore be susceptible to

processes of capitalist exchange of commodities (these processes presuppose a realabstraction, equivalence among unequal things and calculated rationalization). Thisdissertation contributes to the understanding of these social processes by introducing theconcept seeping commodification. The term itself suggests that the capital colonization of

elements of society and human lives - which are in one way or another linked to communicationthat dominates every aspect of our lives - brought on a significant qualitative leap in the


11/397

expansion of commodification. The characteristics of communication, which cannot becompletely limited and often knows no usual boundaries or "physical" limitations, enable a

potential seeping of commodification into every pore of society and human lives. This is mostlyreflected by the commodification of various types of information and the access to them.

These topics are closely related to political economy of communication that enables an

explanation of structural limitations which derive into society from the functional principlesof the capitalist market. The primary intention of political economy is exactly to analyze thematerial level and the relations which are a part of it: The ownership structures and

production and the relations of production, which act as solid frameworks within which everyindividual media, information and cultural capitalist industry has to function (as well as all theactors that function within those industries). This approach helps to identify which types of

pressure affect the production of media messages already at this basic level and by doing so(perhaps even unintentionally and completely indirectly) also affect the actual contents thatare being produced. The approach also answers the questions regarding why and who

produces and distributes these contents so effectively that they exert the biggest socialinfluence; what is the correlation between the means of communication and the general means

of production within capitalism; how the communication power is distributed within thesociety and how are such social relations established and preserved.

Unequal distribution of communication power, given information and the consequentialability of accessing the public sphere can be seen on numerous levels. This unequaldistribution reflects deeper inequalities and power asymmetries derived from a wider society.Some of the reasons for these inequalities can be identified: The processes of capitalconcentrations and the lowering number of actors who have access to create hegemonic

perceptions of society; the mechanisms of limiting and enclosing the access to informationand the communication sphere that are connected to the expansion of intellectual property andcopyrights; the general commodification of media, culture, communication systems and

publicly available information, which, due to the principles of capitalist exchange of goods,limits the width of public discourse and creates notable information inequalities withinsociety; promoting the free flow of information principle and other attempts to legitimate andenforce certain types of cultural imperialism that mostly benefit the already powerful actorsand attempts which aim to implement a free market in communication while indirectlycontribute to legitimate the expansion of capitalism; and many other ways of establishingmonopolies of knowledge, which are crucial for preservation of the existing social hierarchiesand power structures.

Political-economic approaches to critical communication studies never claimed to beable to explain all communication circumstances within their own analytical frame, since thatis simply not possible. They have however proved to be an essential part of communication

studies within a capitalist society since they analyze the most fundamental limitations, whichcapitalist media, information and cultural industries are confronted with. These analysesprovide a significant and indispensible contribution to the explanation of the role that thoseinstitutions play in the society as a whole.

My theoretical argumentation of the political economy of communication given in thisdissertation includes the basic starting points of the political-economic approach, acomparison of this approach with affirmative approaches, main characteristics of the approachand a mapping of the research area together with key topics that also include the historicaldevelopment of this critical research tradition within communication studies. Therefore thedissertation not only contributes to the understanding and future development of the area,covered by this research approach with means of analyzing, but also, by giving a historical

background, offers a unique link between its own development and the actual political,economical, technological and social context in which the area's key authors did their


12/397

research. The history of the approach is divided into five interconnected yet analyticallyseparable time periods: 1) the prehistoric stage of the approach (mid 19th to mid 20thcentury), 2) the stage of a conflicting formal constitution of the area (late 1940s to late 1960s),3) the stage of considerable expansion and prosperity (1970s to early 1980s), 4) the stage of

partial intellectual and research stagnation (mid 1980s to the end of the millennium), and 5)

the time period in which the approach returned as the foundation for critical research incommunication studies. As the names of the periods suggest those were the times whenkeeping the research tradition vital and vigorous was sometimes hard for researchers due tooutside pressures yet at other times easier thanks to a more stimulating environment.

Among the key predecessors of this approach, authors such as Marx, Knies, Schffle,Bcher and Sinclair can be listed, since they studied, directly or indirectly, the media or thecommunication systems. The formal founders of the approach were Dallas W. Smythe andHerbert I. Schiller in the mid 20th century. I have analyzed their contribution in greatestdetail. Beside setting the foundations they have also widened the research area considerably.Smythe did so with a strict materialistic analysis of the mechanisms dealing with exchange ofcommodities and the analysis of the fundamental roles of audiences and advertising within

corporate capitalism. Schiller used the erudite all-encompassing activist approach thatcriticized the power elites connected to military-industrial-communication-entertainmentcomplex and the preservation of class structures. Later on he also questioned the celebratorynature of theories dealing with the so-called "information society". They have both given a

big intellectual contribution to the debates about communication inequalities and culturalimperialism (these debates are also closely analyzed in the dissertation) and by doing so theyalso directly as well as indirectly assisted in the rising of one of the fundamental practical

political initiatives in the area of critical communication studies, the initiative for aNew worldinformation and communication order(NWICO).

During my research for this dissertation I have realized that since communication hasexpanded into every aspect of society and human lives, the result is not only the seepingcommodification but also the connection between the political-economic approach within thecommunication studies on one hand and the more "general" critical social theories on theother. Critical and radical approaches to social theory started to express interest in topics thatwere traditionally mostly interesting to critical communication studies. Also with the politicaleconomy of communication an opportunity has arisen to expand the approach beyond thearea, traditionally covered by communication studies. Due to increasingly intensive socialexpansion of communication, which is also connected with the new information andcommunication technologies, this approach cannot only address questions, narrowly linked tothe media. This expansion of the communication sphere and the social communication itself isthe reason why, within the processes that seemingly have nothing in common with the

political economy of communicatoin or the area of information and culture, new links havebeen established where there previously were none. The commodification of information ongenetic material or other biological processes, of which the characteristics are completelyintangible and cannot run out, can directly affect a perfectly tangible reality (due to theenclosing of access to information, which prevents, for example, the "physical" production).The same goes for the field of cultural, scientific or creative production, where the access toinformation is also subject to commodification (and is therefore blocked). One of the goals ofthis dissertation is to appeal for further expansion of the research approach in the politicaleconomy of communication and to base these processes (and their consequences) dialecticallywithin the social totality.

Keywords: political economy of communication, commodification, political economy ofmedia, capitalism, critical theory, history of critical communication studies.


13/397

12

Kazalo

KAZALO................................................................................................................................. 12

KAZALO TABEL IN SLIK .................................................................................................. 14

1 UVOD ................................................................................................................................... 15

2 TEMELJNE PREDPOSTAVKE IN IZHODIA.......................................................... 28

2.1 Materialistino pojmovanje sveta............................................................................................. 32

2.1.1 Realistien pristop in umeanje kritinega realizma.............................................................. 35

2.1.2 Pristop globokega realizma ..................................................................................................... 40

2.1.3 Ontologija in temeljni pojmi: k stratificirani razvrenosti sveta............................................ 45

2.1.4 Materialistina interpretacija .................................................................................................. 50

2.2 Drubena ontologija.................................................................................................................... 54

2.2.1 Logos politine ivali: politika, komuniciranjein proizvodni odnosi ...................................... 57

2.2.2 Relacijsko pojmovanje drube in transformacijski model........................................................ 68

2.3 Dialektika...................................................................................................................................... 75

2.3.1 Odprto dialektino miljenje.................................................................................................... 77

2.3.2 Dialektika, totaliteta in (ne)disciplinarnost ............................................................................. 81

2.4 Kritina teorija drube............................................................................................................... 85

2.4.1 Neomarksizem .......................................................................................................................... 89

3 BLAGOVNA FORMA, POBLAGOVLJENJE IN STRUKTURNE

TRANSFORMACIJE KAPITALIZMA .............................................................................. 92

3.1 Vloga blagovne forme pri Marxu.............................................................................................. 96

3.2 Poblagovljenje in individualizacija: zgodovinske transformacije in blagovni fetiizem100

3.2.1 Zgodovinske spremembe in drubeni odnosi v kapitalistinihdrubah................................. 102

3.2.2 Menjava blaga in drubena totaliteta.................................................................................... 110

3.2.3 Realna abstrakcija, ekvivalenca in raunska racionalizacija............................................ 114

3.2.4 Blagovna menjava kot sila individualizacije.......................................................................... 117

3.2.5 Blagovni fetiizemin realna mistifikacija drubenih odnosov............................................... 119

3.2.6 Razlina pristopa k preuevanju ideologije(in vloga medijskih ter kulturnih industrij) ...... 123


14/397

13

3.3 Politinost globalnegapoblagovljenja vsega: permanentnost prvotne akumulacije

in nove oblike ograjevanja................................................................................................................ 134

3.3.1 Komercializacija, objektivizacija in poblagovljenje .............................................................. 135

3.3.2 Politina vzpostavitev moderne zasebne lastnine .................................................................. 138

3.3.3 Permanentnost prvotne akumulacije: akumulacija kot odvzemanje ...................................... 143

3.3.4 Blago kot spektakel, spektakel kot blago................................................................................ 152

3.4 Obe poblagovljenjekomuniciranja, informacij in kulture v zgodovinski perspektivi. 155

3.4.1 Dolga revolucija spreminjanja informacij in komuniciranja v blago .................................... 160

3.4.2 Politini in drubeni vzroki aktualne transformacije............................................................. 165

3.4.3 Dojemanje informacij in posebnost komunikacijskih, informacijskih in kulturnih vrst blaga . 176

3.4.4Pronicajoe poblagovljenje................................................................................................... 182

3.5 Drubene perturbacije in politinoekonomskiprehod........................................................ 190

3.5.1 Povratek rente in druba kot tovarna..................................................................................... 197

4 POLITINA EKONOMIJA KOMUNICIRANJA ........................................................ 202

4.1 Temeljna izhodia politine ekonomijekomuniciranja..................................................... 208

4.1.1 Politina ekonomija, kulturne tudije in akumulacijskiproces.............................................. 209

4.1.2 Pristopi politine ekonomijekomuniciranja .......................................................................... 220

4.1.3 Kritika politine ekonomijein primerjava z afirmativnimi perspektivami ............................ 226

4.1.4 Temeljne znailnosti raziskovalnega pristopa....................................................................... 235

4.1.5 Moralna ekonomija in vzpostavljanje skupnega .................................................................... 239

4.2 Predzgodovina politine ekonomijekomuniciranja........................................................ 244

4.2.1 iri vpliv Marxana kritine analize tehnologije in komunikacij.......................................... 245

4.2.2 Marxova mladostna kritika cenzure in svoboda tiska ............................................................ 248

4.2.3 Knies, Schffle in nemka (kritina) asnikarska veda.......................................................... 250

4.2.4 Bcherjevpolitinoekonomskipristop k zgodovinski analizi novinarstva ............................. 255

4.2.5 Sinclairjev radikalni populizem in razvoj tiska v ZDA .......................................................... 259

4.2.6 Javno mnenje in tiskpri Tnniesu.......................................................................................... 266

4.2.7 Webrova (neizvedena) ekonomska sociologija tiska .............................................................. 268


15/397

14

4.3 Formalni zaetki politinoekonomske raziskovalne tradicije v komunikologijiin

izgraditev podroja raziskovanja.................................................................................................. 272

4.3.1 Prvi zametki podroja v represivnih politinih razmerah in njegova ekspanzija v kontekstu

drubenih antagonizmov................................................................................................................. 276

4.3.2 Kulturni imperializem in pozivi k Novi svetovni informacijski ter komunikacijski ureditvi .. 283

4.3.3 Mehanizmi blagovne menjave pri reprodukciji drubenega konsenza:Dallas W. Smythe .... 301

4.3.4 Kritika amerikega imperija in teorij informacijskedrubev praxisu H. I. Schillerja ...... 319

4.3.5Zastoj, obnovitev in vnovina iritev radikalnega raziskovanja............................................ 340

5 SKLEP ................................................................................................................................ 355

6 LITERATURA .................................................................................................................. 363

7 STVARNO IN IMENSKO KAZALO ............................................................................. 390

Kazalo tabel in slikSlika 2.1: Stalia v razpravi med materializmomin idealizmom po Hayu .................................. 38

Slika 2.2: Prekrivajoa se podroja realnega.................................................................................... 44

Slika 2.3: Bhaskarjeva zasnova dialektinega in transformacijskega modela ............................. 72

Slika 2.4: Harveyev primer dialektinegapristopa k povezovanju razlinih procesov in

elementov realnosti v Marxovem Kapitalu........................................................................................ 81

Shema 4.1: Prikaz odnosa med ekonomijo in komunikologijoparadigme in sovpadanje ...... 209

Shema 4.2: Marksistinikrogotok kapitalistine akumulacije. .................................................... 216

Tabela 4.3: Nasprotujoe si in tekmujoe moralne ekonomije..................................................... 240

Tabela 4.4: Shematina razdelitev oblik skupnega iz gledia politine ekonomije.................... 242

Tabela 4.5: Obdobja razvoja politine ekonomijekomuniciranja ............................................... 275

Slika 4.6: Kolonializem in neokolonializem .................................................................................... 286

Slika 4.7: Jaka Racman z infantilnim plemenitim divjakom ........................................................ 288

Slika 4.8: Najveji izvozniki televizijskih programov v zgodnjih 70. letih dvajsetega stoletja .. 294


16/397

15

1 Uvod

Zmonostkomunikologije je, na kratko,konvergirala neposredno, na tevilnih tokah,z analizo in s kr iti ko celotne obstojee drube.

Dan Schiller (1996, VII)

Eduardo Galleano v knjigi Odprte ile Latinske Amerike, ki govori o brutalnem nasilju,

ropanju in nartnem razvoju neenakosti na stoletja izkorianem kontinentu, s udovito

formulacijo povzema temeljni razlog za neizogibno in neprestano nujnost zgodovinskosti. Kot

pie, je zgodovina namre prerok s pogledom, uprtim nazaj: iz tistega in proti tistemu, kar je

bilo, napoveduje to, kar bo. (Galleano 2010, 22) eprav si sam ne domiljam, da v

priujoem delu napovedujem, kaj se bozgodilo, sem, podobno kot Galleano, preprian, da je

v drubi mogoe razumeti le malo, brez da bi jo vsakokrat znova in na razline naine

umeali globoko v zgodovinski kontekst. Zgodovinskost namre omogoa stapljanje na

videz neprehodnih in naravnih struktur, institucij, procesov in odnosov. e s tem, ko

prikazuje njihov zaetek in nakazuje razloge za njihov nastanek ali aktualno obliko, govori o

strukturah in tendencah, ki jih v takni obliki ohranjajo pri ivljenju. S tem pa vsaj posredno

govori o monostih njihove transformacije ali odprave.

Izhodini namen disertacije je utemeljitev politine ekonomije komuniciranja. Ta

temeljni kritini pristop h komunikolokemu raziskovanju je posledino osrednji predmet

njenega prouevanja. Sam raziskovalni pristop, vkljuno s spreminjanjem in s iritvijo

njegove razlagalne moi, po eni strani zgodovinsko umeam v kontekst strukturnih

transformacij kapitalizma, po drugi strani pa te transformacije razlagam prav s pomojo

analiz, ki izhajajo iz ugotovitev tega pristopa. Ta raziskovalna tradicija s svojim teoretskim

vpogledom, z izgrajenim kategorialnim aparatom in z obstojeimi analizami omogoacelovito obravnavo strukturnih zgodovinskih premikov, pri emer omogoa osredotoenost na

irepodrojekomuniciranja, medijev, komunikacijskih sistemov, informacij in kulture, ki jih

obravnavam v besedilu.

V okviru dolgoronih zgodovinskih transformacij izpostavljam predvsem obo iritev

poblagovljenja,1 ki je temeljnega pomena za iritev kapitalizma. Gre za enega kljunih

1V slovenskem raziskovalnem prostoru se namesto termina poblagovljenje, ki ga uporabljam sam, pogosto uporablja termin

komodifikacija, ki je slovenjen iz angleke besede commodification. Le-ta izhaja iz termina commodity( blago), vendar se prinjegovi uporabi pojavlja teava, saj v slovenskem jeziku seveda ne gre za neposredno izpeljavo iz osnovnega termina (blago), kiga v besedilu pogosto uporabljam tudi sam. Podrobneje o tej dilemi v zaetku tretjega poglavja.


17/397

16

procesov, ki jih analizira politinoekonomskipristop h komunikolokemu raziskovanju. Ta

proces obravnavam na treh ravneh: 1) na ravni teorije in abstraktnega pojmovanja, 2) na ravni

njegovih drubenih posledic in 3) na ravni njegovega zgodovinskega razvoja. Pri zgodovinski

analizi se poleg splonejerazlage iritve poblagovljenja skozi drubo osredotoam predvsem

na poblagovljenje komunikacijske sfere v njenem irem pomenu: na dolgo revolucijo

vkljuevanja podroij kulture, informacij, medijev in komuniciranja v okvire kapitalistine

akumulacije ter proizvodnje. Na te tematike sem posredno ali neposredno osredotoen skozi

celotno disertacijo.

V skladu z osnovnim ciljem naloge (tj. teoretina utemeljitev politine ekonomije

komuniciranja) sem si v raziskovalnem delu pomagal s tremi splonimi raziskovalnimi

vpraanji. Zanimalo me je naslednje.

1. Kaknaje vloga in pomen politine ekonomijekomuniciranja za razumevanje drube inekspanzijo poblagovljenja v aktualni drubeni dobi ter stopnji kapitalizma?

2. Kako je mogoe razumeti, iriti in krepiti pojasnjevalno mo tega raziskovalnegapristopa v obstojeem zgodovinskem kontekstu?

3. Skozi kakne strukturne transformacije je el kapitalizem in kako je s temi premikikritini pristop k politini ekonomijikomuniciranja pridobil na veljavi?

Vsebinska in stukturna zastavitev priujoe doktorske disertacije omogoa ve ravni

branja in razline vstopne toke, vendar so v skladu z odprtim dialektinim miljenjem oboje

v tesni vzajemni povezanosti in zaradi tega tvorijo zaokroeno celoto.Dve temeljni vstopni

toki sta prav pristop politine ekonomijekomuniciranja (bodisi v lui njenega utemeljevanja

bodisi monih razlag, ki jih pristop podaja) in oba iritev blagovne forme, torej proces

poblagovljenja. Obe ravni razprave se zrcalita e v raziskovalnih vpraanjih in omogoata

vzajemni odnos ter neprestano prepletanje.

Ne glede na odprtost vstopnih tok k branju so temelji disertacije v e omenjenem

zgodovinskem vpogledu, ki nudi oporo na vseh ravneh analize: od razumevanja dolgoronih

sprememb v drubenih strukturah, kar je e najblie braudelovskemu longue dureju, do

zgodovinskega umeanja in kontekstualizacije kljunih drubenih procesov, ki pomagajo

ohranjati in iriti doloene drubene formacije, ali pa kot zgodovinska obravnava discipline in

avtorjev, ki so konstituirali neko raziskovalno podroje, kar je kot pomembni raziskovalni

predpogoj opredeljeval Robert McChesney (1994, 341342), politini ekonomist. Takna

mnogovrstnost pristopov omogoa razline vpoglede in odkriva raznolike plasti zgodovine, ki


18/397

17

jo je mogoe opazovati iz razlinih zornih kotov. Ne le, da brez zgodovine ne moremo

napovedovati prihodnosti (ki nikoli ni determinirana vnaprej, zaradi esar lahko zmeraj

izborimo druganoprihodnost), e pomembneje je, da brez zgodovine ne moremo razumeti

niti sedanjosti: kako smo se sploh znali tukaj, zakaj so stvari takne, kakrne so. Kot je

zapisal Braudel (2010, 37): Med preteklostjo in celo daljno preteklostjo in dananjim asom

kljub vsemu nikoli ni dokonnega preloma, popolnega pretrganja, ali e hoete, neokuenosti.

Pretekle izkunje se brez konca in kraja podaljujejo v sedanje ivljenje in ga redijo.

* * *

Pomembni del disertacije so metateoretske, ontoloke, teoretske in metodoloke

predpostavke. Gre za izhodia disertacije, ki jih podrobneje obravnavam v drugem poglavju.

Z njimi podajam premislek o temeljih, na katerih naj bi bile zgrajene druboslovne teorije in

iz katerih naj bi izhajali posamezni raziskovalni pristopi (vkljuno s pristopom in z analizami

politine ekonomijekomuniciranja). Ta izhodia so v raziskovanju in teoriji pogosto prisotna

le implicitno, eprav so zmeraj e njun del, kar pomeni, da se nujno odraajo v praktinih

rezultatih nekega miselnega dela. Nedvoumno izraena izhodia omogoajo natanneje

dojemanje temeljev raziskovanja in s tem po potrebi njihovo kritiko ter vnovini premislek.

Sam na ravni metateorije po eni strani izhajam iz izhodi Bhaskarjevega kritinega

realizma in po drugi strani iz materializma, pri emer pri zadnjeomenjenem za osnovo

jemljem razline interpretacije Marxove filozofije. Kritini realizem je, podobno kot

razlini tokovi marksizma, zdruljiv s kritino teorijo drube, oba pa sta se razvijala v smeri

dialektike in kritike kapitalizma. Kritini realizem jemlje za osnovo Marxove filozofske

nastavke, med drugim relacijsko dojemanje drube. Ena izmed vstopnih tok, s katero pristop

kritinega realizma nadgrajuje klasini realizem, je uvedba globokega realizma. Le-ta

vzpostavi raven realnega, na kateri je mogoe preuevati tendence in strukture (pri emer je

ontologija kritinega realizma, eprav temelji na realno obstojeih strukturah, zaradi

obravnave tendenc dinamina in ne statina).

Kritini realizem ob tem predpostavlja stratifikacijo konstitutivnih ravni realnosti,

zaradi katere je tevilo vplivajoih struktur v vijih slojih veje kot v osnovnejih.

Prvoomenjeni namre vkljuujejo strukture, delujoe in prisotne v zadnjeomenjenih;

posledino je veja kompleksnost (in teavnost) razlage na vijih ravneh lestvice

stratifikacije sveta. Izvor in ukoreninjenost v osnovnejih ravnehnamre oznaujeta dejstvo,

da kompleksneji vidiki realnosti predpostavljajo osnovneje. Sam izhajam iz


19/397

18

(antiredukcionistine) materialistine interpretacije stratificiranega modela realnosti, po

katerem so proizvodni odnosi in kapitalistina drubena ureditev (baza) osnovneji od

ideologije (vrhnja zgradba). Konstitutivne ravni realnosti pri tem zmeraj ohranjajo doloeno

mero avtonomnosti, osnovneje ravni pa ne determinirajo vijih, ampak jih v delovanju

kvejemu omejujejo. Za pristop je kljuno dejstvo, da je druba odprt sistem, v katerem je

nemogoe poskusno uveljavljanje zaprtih in nadzorovanih okolij, zaradi esar so druboslovne

teorije e zaradi ontolokihrazlogov nujno ne(do)konane in mogoepomanjkljive. Poskuse,

prisotne v naravoslovnih znanostih, v druboslovju nadomea mo abstrakcije, torej proces

odmiljanja od konkretnega, ki jo je kot eno temeljnih metod druboslovnega raziskovanja

izpostavljal tudi Marx. Sam abstrakcijo, ki najvekrat ustvarja statine modele in teorije,

dopolnjujem predvsem z omenjenim zgodovinskim vpogledom in z osredotoenostjo na

procese, s imer kaemna prehodnost struktur in odnosov, ki nastajajo v drubi.

Na ravni drubene ontologije v drugem delu drugega poglavja predpostavljam, da je

lovek v svojem bistvu politina ival, in sicer zaradi generino prirojene sposobnosti govora;

komuniciranje pa skupaj z delom (danes tudi kot oblika dela) v tem smislu pomembno

(so)ustvarja drubeno realnost. Konstitucija drube v samem temelju torej izhaja iz jezikovne

sposobnosti lovekih bitij in komuniciranja, ki je skupen izraz loveke govorne sposobnosti

in predpogoj drube, ne pa (le) iz njegovega del(ovanj)a. Z materialistinim dojemanjem te

predpostavke izpostavljam pogojenost doloenih zgodovinskih sredstev komuniciranja (pri

katerih so v dvajsetem stoletju bili najvplivneji predvsem mnoini mediji) in

komunikacijske sfere s irim drubenim kontekstom, z razmerji moi in z obimi

proizvodnimi odnosi v drubi. eprav konstitucija drube in legitimacija drubenih redov

izhajata iz jezikovne sposobnosti lovekih bitij, gre za abstraktno in nezgodovinsko

ugotovitev, ki je v konkretnih zgodovinskih okoliinah nujno povezana z aktualnimi sredstvi

komuniciranja, ki so navezana na drubeno totaliteto in izhajajo iz doloenih drubenih ter

proizvodnih odnosov, v katerih so se razvile.

Moje ontoloko dojemanje drube je, kot e zapisano, relacijsko. Na podlagi Marxovih

ontolokihpredpostavk, ki jih prevzema kritini realizem, je mogoe zapisati, da so ljudje

tisti, ki ohranjajo in spreminjajo drubo, drube pa so zmeraj rezultat lovekega delovanja.

Vendar to ne pomeni, da ljudje drube preprosto (voluntaristino) ustvarimo v smislu njihove

zavestne in bolj ali manj namerne konstrukcije. Drugane drube in spremembe v njih

izhajajo iz e obstojeih drub in drubenih relacij(materialna kontinuiteta), zaradi esar jih

posamezniki s svojim (pogosto nezavednim) delovanjem bodisi obnavljajo bodisi aktivnopreoblikujejo. Pri tem je pomembno, da so posledice namernega in usmerjenega zavestnega


20/397

19

delovanja na ravni drube pogosto nenartovane, nenamerne in e zaradi tega vnaprej

nenapovedljive. Vsekakor lahko obnavljanje drube potemtakem poteka za hrbti

posameznikov ali ima doloeno kvaziavtonomnologiko delovanja, kar je e posebej oitno v

primeru kapitalizma kot temeljnega politinoekonomskegasistema.

Na ravni ohlapne raziskovalne metode izhajam iz dialektinega miljenja, ki

vkljuuje e omenjeni abstrakcijo in zgodovinsko perspektivo. Mogoe ga je dojemati kot

odprti pristop k raziskovanju in k spremljanju spreminjajoih se procesov ter drubenih

struktur (obravnavam ga v tretjem delu drugega poglavja). Ena osrednjih znailnosti

dialektinega miljenja je dinaminost: neprestano gibanje, vzajemno povezovanje in

vplivanje razlinih procesov. Obravnavani pojmi so, podobno kot sama druba, v tem pogledu

zmeraj lahko fluidni in v procesu spreminjanja. Njihov sestavni del so nasprotja, ki odraajo

nasprotja v drubi. Ujemanje teh pojmov v raziskovanju je zato e samo po sebi teavno, saj

razlini trenutki realnosti vplivajo drug na drugega, kar po eni strani onemogoa

determiniranost, po drugi strani pa nakazuje, da je potrebno v raziskovanju zaobjeti tevi lne

izjemno kompleksne relacije, ki so del drube. Dinaminost dialektike predpostavlja

ugotavljanje odnosov in povezav, ki jih povzroajo razline tendence, saj enega deladrube ni

mogoe povsem loiti od njene celote. Za dialektiko je zato nujna totalizirajoa perspektiva:

drubeni svet je v samem izhodiu mogoe obravnavati le kot celoto. Dialektika s

problematizacijo preuevanja izoliranih in fragmentiranih delov drube nudi kritiko

disciplinarno loenih podroij raziskovanja in nakazuje nujnost teoretske

multidimenzionalnosti ter protidisciplinarnosti (prim. Lefebvre 1968, 2223; 1980, 29;

Wallerstein 1999, 123124; Negri in Hardt 2003b, 13; Hobsbawm 2011, 133135). Sam

odprto dialektiko opredeljujem kot dinamini in odprti pristop k preuevanju drubenih

procesov in pripadajoih sprememb ter protislovij, ki je usmerjen nadvse zgodovinsko. Zaradi

odprtosti ta pristop v analizi drube zmeraj ostaja nedokonan, njegove ugotovitve pa nikoli

niso konne ali popolne, niti same po sebi stabilne. Preprianje v monost neprehodnihpojmov je namre v nasprotju z dialektiko.

Glede na mojo osnovno aksioloko umestitev je disertacija kritina do obstojeega

drubenega reda. Izhaja iz kritine teorije drube, ki jo obravnavam v etrtem delu drugega

poglavja. Pri tem se strinjam z Adornom (1945), po mnenju katerega je izkorianje sestavni

del administrativnih oziroma afirmativnih pristopov (v nasprotju s kritino teorijo). Takne

vrste raziskav so v kapitalizmu usmerjene predvsem v prodajo blaga in v poskus

manipuliranja z mnoico. Manipulativno raziskovanje, ki slui interesom kapitala, ima vsebi vgrajeno uslunost zelo partikularnim interesom, ne pa za delovanje za dobro celotne


21/397

20

drube oziroma lovetva in za izpolnjevanje njegovih monosti. Kritina teorija je v tem

smislu v svojem pristopu odkrito politina, saj jo vodi odklonilni odnos do obstojeih

asimetrij moi, eksploatacije in globokih razrednih razlik. Ne domilja si, da je lahko

nevtralna v svojih raziskovalnih vpraanjih ali da ni pogojena z obstojeimi odnosi moi in z

drubenim kontekstom. Ker drubo jemlje za ustvarjeno, ne dano, je logina posledica, da jo

je mogoe spremeniti.

Ena kljunih nalog kritine teorije je zgodovinska perspektiva, zaradi esar so tudije, ki

jih je mogoe uvrati v to paradigmo, uspele razviti koherentni in iroki vpogled v

zgodovinsko naravo kapitalistine drube. Ti pristopi delijo mnenje, da le globok

zgodovinski vpogled omogoa dojemanje minljivosti na videz nepreminih drubenih

struktur, s tem pa odpira monost za razmiljanje o drugani prihodnosti. Kritina teorija je ob

tem tesno povezana z zgodovinskim materializmom in z (neo)marksizmom, ki sem ju jemal

za teoretski izhodii. Pri tem me, podobno kot Negrija in Hardta (1994, 1819), skozi

disertacijo niso zanimala (ve kot oitna) konfliktna razmerja med razlinimi teoretskimi

pristopi, ampak sem poskual najti preseke in skupne toke, s katerimi je mogoe vzpostaviti

skupno kritiko obstojeih razmerij in tako bolje razumeti predmet raziskovanja ter aktualne

drubene razmere. Podobno, kot je med pristopi mogoe (preprosto) poiskati razlike, je

namre mogoe poiskati tudi toke, ki skupaj prispevajo k razlagi drubenih okoliin.

* * *

Nobenega dvoma ni, da je podroje komuniciranja in komunikacij izjemnega

raziskovalnega pomena. Ima namre neposredni vpliv na to, kako drube in loveka bitja

premiljamo, dojemamo, normaliziramo, razumemo, raziskujemo, ustvarjamo, ohranjamo,

vzpostavljamo, zamiljamo, spreminjamo, reproduciramo; kako kritino obravnavamo

drubo, njen politini in ekonomski red, s tem pa tudi svoja ivljenja. Komuniciranje je

temeljni predpogoj drubenega ivljenja in loveke drube kot takne, zaradi esar gre za

temeljni proces v njeni organiziranosti. Kot je zapisal Hanno Hardt (1971, 19), gre dejansko

za sine qua non loveke eksistence in razvoja drube, saj vkljuuje vse posameznice in

posameznike. Zaradi tega je temeljnega pomena za vsako teorijo drube. Komuniciranje je

bistveni instrument ne le v konstrukciji naih vsakdanjih ivljenj, sporazumevanja in

proizvodnje simbolov, ampak politinega miljenja, znanosti in znanja nasploh, vsaj posredno

pa tudi organizacije dela, odnosov moi in vseh ostalih vidikov drube kot celote.


22/397

21

V slovenskem raziskovalnem prostoru ne obstaja veliko prispevkov, ki bi bili namenjeni

teoretskemu utemeljevanju irega podroja in pristopa politine ekonomije komuniciranja.

Ta primanjkljaj je mogoe videti kot pomembno oviro v komunikolokem raziskovanju.

Poleg tega, da gre za temeljni kritini pristop v komunikologiji, se to osiromaenje odraa v

teavah nekaterih pomembnih empirinih raziskav, ki jih je mogoe uvrati v podroje

politine ekonomije, saj so zaradi slabo izgrajene teoretske podlage pogosto nekonsistentne

ali redukcionistine. V disertaciji prispevam k iritvi kritine teoretske moi politine

ekonomije komuniciranja, ki jo je glede na zgodovinski razvoj ta raziskovalna tradicija imela

e od svojih zaetkov. Poleg tega si prizadevam pokazati, kakno pojasnjevalno mo ima

pristop pri razumevanju drube v obstojei zgodovinski dobi.

Za velik del komunikologije je v resnici znailneje, da ignorira politinoekonomski

pristop, kot da bi ga uporabila pomanjkljivo. S tem se namerno ali nenamerno spregledajo

strukturne omejitve trgu podrejenih medijskih in kulturnih industrij, ki izhajajo iz

kapitalistine blagovne proizvodnje in akumulacije. Primarni namen politine ekonomije je

prav analiza materialne baze, v katero je s poblagovljenjem bila vkljuena komunikacijska

sfera: lastnikih struktur, proizvodnje in proizvodnih odnosov, ki postavljajo bolj ali manj

trdne okvire, znotraj katerih so se v svojem delovanju primorane gibati posamezne medijske

in kulturne industrije, s tem pa tudi akterji, ki delujejo znotraj njih. S tem lahko pristop

pomaga ugotavljati, kateri pritiski e na tej zelo osnovni ravni vplivajo na proizvodnjo

medijskih sporoil in s tem (morda povsem nenamerno in predvsem posredno) na konkretne

proizvedene vsebine. Pristop poleg tega ugotavlja, kdo in zakaj lahko proizvaja in distribuira

vsebine, kakna je povezava med komunikacijskimi sredstvi in splonejimi sredstvi

proizvodnje v kapitalizmu ter kako je v drubi porazdeljena komunikacijska, kulturna in

informacijska mo (in kako se takni odnosi vzpostavljajo ter ohranjajo). Politinoekonomski

pristopi h komunikologiji niso nikoli trdili, da lahko z lastnim analitinim okvirom in z

vpogledom razloijo vse okoliine komuniciranja, saj to nikakor ne dri, vsekakor pa so

poudarjali, da so za komunikologijo v kapitalistinih drubah temeljnega pomena. Analizirajo

namre najtemeljnejeomejitve, s katerimi se sooajo kapitalistine medijske, informacijske

in kulturne industrije. S svojimi analizami lahko posledino pomembno prispevajo pri razlagi

vloge, ki jo imajo mediji in kulturne industrije na drubo kot celoto. Te institucije s

prevzemanjem hegemonskih predstav drube pogosto pomagajo reproducirati obstojee

neenakosti in drubeni redprav zaradi znailnosti sistema, v katerem delujejo, instrukturnih

razlogov, ki izhajajo iz materialne ravni proizvodnih odnosov.


23/397


24/397

23

primeru, ko medijske industrije proizvajajo obinstva injih na trgu menjajo kot blaga, v to pa

so prisiljene zaradi eksistencialne odvisnosti od oglaevalskega denarja, ki se je skozi

dvajseto stoletje razvil kot kljuni finanni dejavnik njihove ekonomske ohranitve.

Neenakosti v porazdelitvi komunikacijske moi, informiranosti in posledino zmonosti

za dostop do javne sfere se vzpostavljajo na tevilnih drugih ravneh ter zaradi drugih

razlogov, ki jih podrobneje analiziram v disertaciji. Praviloma odraajo predvsem globlje

neenakosti in asimetrije moi v drubi. Med njimi je (med drugim) mogoe identificirati:

procese koncentracije kapitala in krenje tevila akterjev, ki imajo dostop do ustvarjanja

hegemonskih dojemanj drube; mehanizme omejevanja in ograjevanjadostopa do informacij

in sfere komuniciranja, ki so povezani z ekspanzijo intelektualnih in avtorskih pravic; obe

poblagovljenje medijev, kulture in javno dostopnih informacij, ki zaradi nael kapitalistine

blagovne menjave kri irino javnega diskurza in v drubi ustvarja obutne informacijske

neenakosti; promocijo doktrin o prostem pretoku informacij in drugih poskusov legitimacije

ter uveljavljanja oblik kulturnega imperializma, ki so koristne predvsem za e mone akterje

in teijo k implementaciji prostega trga na komunikacijskem podroju, posredno pa

prispevajo tudi k legitimaciji iritve kapitalizma; in mnoge druge naine vzpostavljanja

monopolov nad znanjem, kot je te procese imenoval Innis (1951/2008), ki so kljunega

pomena pri ohranjanju drubenih hierarhij in oblastnih struktur.

* * *

Disertacija je razdeljena na pet poglavij, pri emer vsebinski del disertacije sestavljajo

tri poglavja. Drugo poglavje je namenjeno predstavitvi temeljnih izhodi, ki sem jih e

omenil. V tretjem poglavju se ukvarjam z blagovno formo in s poblagovljenjem, v etrtem

poglavju s politino ekonomijo komuniciranja. Poblagovljenje, ki s iritvijo v kapitalistini

sistem vkljuuje zmeraj nova podroja, se v politini ekonomiji komuniciranja pogosto

opredeljuje kot eden kljunih procesov v kapitalistinih drubah, kot taken pa je v tem

pristopu eden najpogosteje preuevanih procesov. Za osnovo pri prikazu strukturnih

transformacij kapitalizma sem ga zaradi tega dejstva v disertaciji prevzel tudi sam.

V tretjem poglavju s pomojo zgodovinske analize ugotavljam, da procesi splonega

poblagovljenja niso temeljni le za delovanje kapitalizma, ampak tudi za njegovo ekspanzijo,

ki je eden izmed predpogojev ohranjanja tega sistema. Brez vztrajne ekspanzije in novih

mogoih podroij za irjenje ter posledino za rast se kapitalistini sistem namre znajde v

krizi. Zato ni nenavadno, da so se ti procesi v dvajsetem stoletju mono razirili na


25/397

24

komunikacijsko sfero, ki je postala pomembna za aktualno stopnjo kapitalistinega razvoja. V

kapitalizmu je e dolgo asa obstala tenja po poblagovljenju komunikacij, informacij in

celotne kulturne sfere, ki jo je kapital poskual podrediti lastni logiki, po kateri transakcije

temeljijo na menjavi blaga in ekstrakciji presene vrednosti v proizvodnem procesu. Te

tendence so bile prisotne e s procesi vzpostavljanja kapitalizma in z njegovo svetovno

integracijo; posebej obutne so postale v zadnjih desetletjih.

Pomembno je, da procesi poblagovljenja nikoli ne minejo povsem brez uporov, zaradi

esar morajo pogosto temeljiti na neposrednem nasilju in politinih posegih. Kot omenjam v

tretjem poglavju, sta takna posega vzpostavljanje zasebne lastnine in prvotna akumulacija, ki

je bila zgodovinsko povezana predvsem z ograjevanjem skupnih podroij in prostorov

(gmajne). Zgodovinsko gledano je bila prvotna akumulacija sprva usmerjena v poblagovljenje

fizinih prostorov, vendar danes podobni procesi potekajo tudi na podroju samih informacij,

pri katerih je mogoe govoriti o novem valu ograjevanja, ki zaradi fiktivnosti teh oblik blaga

znova potrebuje posebne naine legitimacije. Razlini avtorji v nasprotju s tradicionalnimi

interpretacijami prvotno akumulacijo danes opredeljujejo kot permanentni proces, ki ga je

mogoe povezati s kolonizacijo nepoblagovljenih podroij in z njihovo privatizacijo (glej

Perelman 2000; Bonefeld 2001; De Angelis 2001; 2007, 10. pogl.; Linebaugh 2008). Zanjo se

je zaradi ponavljajoe zgodovinske stalnosti priel uporabljati Harveyev (2003, 144152;

2011a,8687) pojem akumulacije kot odvzemanja.

Na procesih poblagovljenjapogosto ni ni samoumevnega. Ne uspe ga nujno iriti trgz

lastno logiko delovanja, ampak so zanj potrebni ekstraekonomski (na primer politini) posegi.

To velja tudi za dolgo revolucijospreminjanja informacij in komuniciranja v posebno obliko

blaga, pri kateri ne gre za proces, ki bi se odvijal brez uporov. Kot izpostavljam v etrtem

delu tretjega poglavja, je ta proces med drugim omogoila politina institucionalizacija

intelektualnih in avtorskih pravic. Le-te so posebej v zadnjih dveh desetletjih bile prenesene v

splone trgovinske sporazume na nadnacionalni ravni, ki so prispevali h globalni

harmonizaciji zakonodaje. To je omogoilo dokonno utrditev prostih trgov na podroju

informacij, njihovo skoraj popolno poblagovljenje in posledino privatizacijo. Tudi razloge za

vzpon tako imenovane informacijske drube in novih informacijskih ter komunikacijskih

tehnologij je nujno potrebno poiskati v politinih intervencijah, posebej v izjemno visokih

(javnih) finannih vlokih v ta podroja. Po mnenju razlinih avtorjev s podroja politine

ekonomije komuniciranja so bili kljuni razlogi za vzpon informacijskega sektorja in novih

tehnologij v politinih intervencijah (glej Mosco 1982; 1989; H. Schiller 1981; 1984; 1996;Perelman 2002; D. Schiller 2000; 2007). Ta sektor se je v ZDA dojemal kot mona odskona


26/397

25

deska za revitalizacijo peajoega kapitalizma (H. Schiller 1984, 48), investicije na tem

podroju pa so bile pomembne pri iritvi amerike hegemonije. Kapitalistino akumulacijona

novem informacijskem podroju je s finannimi vloki potemtakem sproila drava, ne

sam kapital (eprav je lo za odgovor na potrebe kapitala).Ni manj pomembna pri tem ni bila

niti omenjenapolitina vzpostavitev trgov z informacijami, s kulturnimi dobrinami in z mediji.

Kapital v aktualni zgodovinski dobi ni zmoen kolonizirati ve le posameznih rei in

podroij, ampak je potrebno ugotoviti, da skoraj ne obstajajo ve procesi ali aktivnosti, ki ne

bi mogli biti poblagovljeni in s tem podrejeni procesom blagovne menjave (ki predpostavljajo

realno abstrakcijo, vzpostavitev ekvivalence med neenakimi remi in raunsko

racionalizacijo). Zaradi posebnosti komuniciranja, ki ga je teko povsem zamejiti, saj je prej

utekoinjen proces kot strjena re, ugotavljam, da prihaja do procesa pronicajoega

poblagovljenja. Zaradi poblagovljenja celotnega komunikacijskega procesa se blagovna

forma lahko vzpostavlja v vseh kotikih drube in lovekih ivljenj. Blagovna menjavaje v

kapitalizmu ob tem po eni strani temeljna sila individualizacije, po drugi strani sila

objektivizacije subjektov. Niso namre posamezniki tisti, ki nadzorujejo trgin menjavo blag,

ampak trg nadzoruje njih. Ob tem je potrebno omeniti, da vse, kar je v kapitalizmu

poblagovljeno, samo po sebi sledi mono partikularnim interesom akumulacije in

profitabilnosti. To je edini moni temeljni cilj kapitala pri proizvodnji in prodaji blaga.

Prevlada menjalne vrednosti je pravilo, ekvivalenca in instrumentalna racionalnost pa sta

predpogoj kapitalistine blagovne forme.

V etrtem poglavju podajam teoretsko utemeljitev politine ekonomije komuniciranja.

V prvem delu tega poglavja so ortana temeljna izhodia politinoekonomskega pristopa,

njegova primerjava z afirmativnimi ekonomskimi in s politinoekonomskimi pristopi,

temeljne znailnosti pristopa in ort podroja raziskovanja s kljunimi tematikami. Drugi del

tega poglavja vkljuuje predzgodovino tega kritinega komunikolokega pristopa. Med

predhodnike pristopa je mogoe umestiti avtorje, kot so Marx, Knies, Schffle, Bcher in

Sinclair. Ti avtorji so se bodisi posredno bodisi neposredno ukvarjali z mediji ali s

komunikacijskimi sistemi. Umeam jih v zgodovinski kontekst in predstavljam njihove

kljune ideje, ki ostajajo izjemno aktualne za obstojee drubene razmere.

Formalna ustanovitelja politinoekonomskegapristopa h komunikologiji sta bila Dallas

W. Smythe in Herbert I. Schiller. Njune teorije obravnavam v tretjem delu etrtega poglavja,

pri emer izpostavljam mono konfliktne drubene razmere, v katerih se je razvijal

obravnavani pristop. Poleg postavljanja temeljev sta omenjena avtorja obutno razirilapodroje raziskovanja. Prvi z dosledno materialistino analizo mehanizmov blagovne


27/397

26

menjave, temeljne vloge obinstev (kot posebne oblike blaga) in oglaevanja v delovanju

korporativnega kapitalizma. Drugi z eruditskim in vseobsegajoim aktivistinim pristopom, v

katerem je kritiziral oblastne elite v povezavi z vojako-industrijsko-komunikacijskim

kompleksom, ohranjanje razrednih struktur in izjemne drubene razlike. Kasneje je

problematiziral evforinost teorij tako imenovane informacijske drube. Oba avtorja sta

intelektualno pomembno prispevala k debatam o komunikacijskih neenakostih in o kulturnem

imperializmu, s tem pa tako posredno kot neposredno tudi k eni izmed temeljnih praktinih

politinih pobud na podroju kritine komunikologije k pozivu po Novi svetovni

informacijski in komunikacijski ureditvi(NWICO).

V tretjem delu etrtega poglavja analiziram vlogo in vpliv teh prispevkov v njihovem

zgodovinskem kontekstu, pri emer ugotavljam, da je bila politina ekonomijakomuniciranja

skupaj z radikalnimi komunikolokimi raziskovalnimi pristopi najvplivneja prav v

sedemdesetih letih dvajsetega stoletja, ko se je sproila pobuda NWICO, na kar so kljuno

vplivale politine razmere na mednarodni ravni in odpiranje prostora za akademske ter javne

razprave. Kot ostale procese je razvoj politine ekonomije komuniciranja potrebno umeati v

politini, kulturni in ekonomski kontekst asa. Le-ta jasno kae, da je bila relativna odprtost

ali zaprtost za kritine pristope (s tem posredno mone alternativne vizije prihodnjega razvoja

drube) zmeraj odvisna od irega drubenega dogajanja, politinih gibanj in aktivistinih

uporov ter celo od mednarodnega geopolitinega konteksta. V tretjem delu etrtega poglavja

zato ugotavljam, da je pristop politine ekonomije komuniciranja (prav zaradi konteksta, v

katerem se je razvijal) mogoe razdeliti v pet povezanih, a vseeno znailnih zgodovinskih

obdobij: 1) predzgodovinsko stopnjo pristopa (od sredine devetnajstega do sredine dvajsetega

stoletja), 2) stopnjo konfliktnega formalnega konstituiranja podroja (od konca tiridesetih let

do konca estdesetih dvajsetega stoletja), 3) stopnjo obutne ekspanzije in prosperiranja

(sedemdeseta leta in zaetek osemdesetih let dvajsetega stoletja), 4) stopnjo delnega

intelektualnega in raziskovalnega zastoja (od sredine osemdesetih let do novega tisoletja) ter5) obdobje vrnitve pristopa kot temelja kritinega komunikolokega raziskovanja. Kot je

razvidno e iz poimenovanj, so v teh obdobjih zaradi raznolikih pritiskov in spodbud

raziskovalci laje ali teje ohranjali raziskovalno vitalnost in mo te raziskovalne tradicije.

Posebej velja omeniti zadnje obdobje, ki se okvirno prienja s koncem tisoletja.

Zaznamovala ga je namre vnovina vrnitev politine ekonomije komuniciranja kot

temeljnega pristopa kritine komunikologije, spremlja pa ga tudi obutna iritev podroja

raziskovanja, saj so v njene analize vkljuene tevilne nove raziskovalne tematike.


28/397

27

V zadnjih letih je politina ekonomijakomuniciranja podobno kot velik del preostalega

druboslovja (in posebej komunikologije) prila do ugotovitve, da se je komuniciranje (in

medijsko komuniciranje) prielo iriti v vse pore drube. Zaradi tega razloga prihaja do

konvergence med politinoekonomskim komunikolokim pristopom na eni strani in

splonejimi kritinimi teorijami drube na drugi. Kritini in radikalni druboslovni

pristopi so se po eni strani prieli zanimati za tematike, ki so bile tradicionalno zanimive

predvsem za kritino komunikologijo. Pri politini ekonomiji komuniciranja se je po drugi

strani pojavila monost za iritev pristopa izven podroja, ki ga je tradicionalno pokrivala

komunikologija. Zaradi vedno intenzivneje drubene iritve komunikacij, ki je med drugim

povezana z novimi informacijskimi in s komunikacijskimi tehnologijami, tudi e bi hotel,

pristop ne bi mogel vkljuevati ve le vpraanj, ki so ozko povezana z mediji. Kultura,

informacije in komuniciranje so namre postali pomembni del blagovne menjave in

konstitutivni del obstojee razvojne stopnje kapitalizma, za njegovo uinkovito delovanje pa

so temeljnega pomena komunikacijski sistemi in nove informacijske ter komunikacijske

tehnologije. Omenjena miselna tokova sta se v zadnjih desetletjih zaradi tega razloga priela

zblievati.

Prav zaradi iritve komunikacijske sfere in samega komuniciranja skozi drubo se v

procesih, ki vsaj na prvi pogled nimajo veliko s politino ekonomijo komuniciranja ali s

podrojem informacijin kulture, v obstojei stopnji kapitalizmavzpostavljajo povezave, kjer

poprej niso obstajale. Poblagovljenje informacij o genetskem materialu ali o drugih biolokih

procesih, katerih znailnosti so povsem neotipljive in jih ne more zmanjkati, lahko

neposredno vpliva na povsem otipljiv svet (zaradi ograjevanja dostopa do informacij je na

primer onemogoena fizina proizvodnja). Podobno velja za polje kulturne, znanstvene ali

kreativne proizvodnje, v katerih je vedno pogosteje poblagovljen (in s tem onemogoen

neposredni) dostop do informacij, kar na primer pomembno omejuje monosti loveke

kreativnosti in svobodnega raziskovanja (ter vzpostavlja nove neenakosti, tokrat na podrojuinformacij). Eden izmed ciljev disertacije je zato poziv k nadaljnji iritvi raziskovalnega

pristopa politine ekonomije komuniciranja in dialektinemu umeanju teh procesov (in

njihovih posledic) v drubeno totaliteto.


29/397

28

2 Temeljne predpostavke in izhodia

Za razliko od svojih izkorievalcev imajo izkorianineposredne materialne interese pri razumevanju

strukturnih razlogov lastne izkorianosti.Roy Bhaskar (1989/2011, 5)

V tem poglavju se podrobneje posveam kljunim metateoretskim predpostavkam in

metodolokim ter teoretskim izhodiem, na katerih bo temeljila moja disertacija.

Precejnjega pomena tem temeljem ne podajam le zaradi jasnejega razumevanja

transformacij, procesov in pojmov, ki jih v nadaljevanju analiziram prek teh izhodi inpredpostavk (s imer bi se rad izognil morebitnim napanim razlagam), ampak tudi zato, ker

bo ta filozofska, teoretska in metodoloka podlaga kljuna pri analizi obstojeega

politinoekonomskega konteksta, v katerem nekatere ontoloke znailnosti drube in

lovekega ivljenja pridobivajo vse pomembnejo vlogo.

Najpogosteje je metateorija predmet preuevanja filozofije (predvsem filozofije

drubenih ved oziroma filozofije/teorije znanosti). Definiratijo je mogoe kot teorijo o teoriji

oziroma kot teorijo nekega specifinega teoretskega pristopa, ki ga posvajamo pri

raziskovalnem delu. S pomojo metateorije je mogoe preveriti vrzeli in podati refleksijo

temeljnih izhodi, ki jih posvajamo v lastnem raziskovalnem pristopu, obenem pa lahko

preko nje pokaemo na kljune toke nekompatibilnosti v primerjavi z drugimi

metateoretskimi alternativami. Prek opredelitve lastnih metateoretskih temeljev je mogoe

odgovoriti na vpraanji Kaj je, kaj obstaja? (ontoloka raven; s tem podajamo trditve o

naravi politine in drubene realnosti) in Kaj lahko o tem vemo? (epistemoloka raven;

prek tega se osredotoimo na trditve in pogoje, da bi do tega znanja o realnosti lahko prili)

(glej npr. Hay 2002, 6163). Povedano drugae: e ontoloko stalie izraa raziskovalev

pogled na naravo sveta, epistemoloko razkriva njegov pogled na to, kaj lahko o svetu vemo;

dobesedno epistemologija pomeni teorijo znanja. (Furlong in Marsh 2010, 185) Z

epistemologijo lahko torej osmiljamo in razlagamo ontologijo. Ti izhodini temelji pa v

veliki meri vplivajo tudi na tretjo raven metodologijo: na kaken nain (na primer s kakno

analitino strategijo in z raziskovalnim nartom) sploh lahko pridemo do odgovorov, ki jih

elimo pridobiti. Med temi ravnmi zato obstaja vsaj posredna povezanost, ki sicer ni

determinirajoa. Prav tako ene ravni nikakor ne moremo zreducirati na drugo, eprav med


30/397

29

njimi obstaja doloena mera konsistentnosti in loginepovezanosti. Potrebno je zave

Documents

Prodnik, Jernej A. - Political Economy of Communication and Structural Transformations of Capitalism / Politicna ekonomija komuniciranja