PRIMERJALNA ANALIZA DEFINICIJE LOGISTIČNIH CENTROV V ... · obvladovanju blagovnih tokov, se je pojavilo mnogo opredelitev, ki opredeljujejo logistične centre in jih enačijo z

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA LOGISTIKO

Matic Jurjevec

PRIMERJALNA ANALIZA

DEFINICIJE LOGISTIČNIH

CENTROV V TEORIJI IN PRAKSI

magistrsko delo

Celje, oktober 2013

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA LOGISTIKO

Matic Jurjevec

PRIMERJALNA ANALIZA

DEFINICIJE LOGISTIČNIH

CENTROV V TEORIJI IN PRAKSI

magistrsko delo

Mentorica:

Doc. dr. Darja Topolšek

Celje, oktober 2013

ZAHVALA

Posebno zahvalo izražam mentorici doc. dr. Darji Topolšek za odobritev mentorstva in

pomoč pri izdelavi magistrskega dela. Prav tako se zahvaljujem vsem logističnim

podjetjem iz Španije ker so zagotovili potrebne podatke, ki sem jih potreboval pri

izdelavi magistrskega dela.

Primerjalna analiza definicije logističnih centrov v teoriji in praksi

V teoretičnih izhodiščih magistrskega dela bomo navedli številne definicije logističnega

centra, ki jih navajajo razni tuji in domači avtorji. Raziskali bomo koncepte, ki se

navezujejo na pojem logistični center, raziskali vrste logističnih centrov in opredelili

logistične centre glede na razvoj. Tako bomo lahko podali mnenje o zastavljenemu

problemu, ki pravi, da v praksi ni primerne definicije, ki opredeljuje pojem logistični

center. Glede na teoretična izhodišča bomo na koncu tudi podali lastno definicijo

logističnega centra. Drugi problem se bo navezoval na nepravilno poimenovanje

logističnih operaterjev v praksi. Tako bomo z metodo anketiranja opravili raziskavo na

18ih Španskih logističnih operaterjih in ugotovili kako se logistični operaterji imenujejo

in kako bi se glede na teoretične karakteristike morali.

Ključne besede: definicije logističnih centrov, vrste logističnih centrov, karakteristike

logističnih centrov

Comperative analysis of logistics centers in theory and practice

In contex of theoretical foundations of master thesis we will provide many definitions of

logistics centers which are cited by various foreign and domestic authors. We will also

explore concepts related to concept logistics center, explore types of logistics centers and

defined them relation on development. On the end of theoretical foundations we will

be able to create an opinion on set problem which says that in practice it is not appropriate

definition, which defined the concept of logistics center. According to the theoretical

foundations we will finally give our own definition of logistics center. The second

problem will relate to the wrong description of the logistics operators in practice. Such

we will make survey on the 18th Spanish logistics operator and find how logistics

operators are appoint themselves and how they will have to according on theoretical

characteristics.

Keywords: definition of logistics centers, types of logistics centers, characteristics of

logistics centers

Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Magistrski študijski program

Matic Jurjevec: Primerjalna analiza logističnih centrov v teoriji in praksi v

KAZALO

UVOD ............................................................................................................................... 1

1 PREGLED LITERATURE S PODROČJA LOGISTIČNIH CENTROV ......... 3

1.1 OPREDELITEV LOGISTIČNEGA CENTRA ................................................. 3

1.1.1 Opredelitev pojmov .................................................................................... 8

1.1.2 Opredelitve glede na razvoj ...................................................................... 18

1.1.3 Opredeljevanje logističnih centrov v različnih državah ........................... 22

1.2 VRSTE LOGISTIČNIH CENTROV ............................................................... 24

1.2.1 Delitev logističnih centrov glede na način delovanja ............................... 25

1.2.2 Delitev logističnih centrov glede na karakteristike ................................... 26

1.2.3 Delitev logističnih centrov glede na hierarhijo ......................................... 28

1.3 KARAKTERISTIKE LOGISTIČNIH CENTROV ......................................... 32

2 METODOLOGIJA RAZISKOVANJA ............................................................... 37

3 REZULTATI RAZISKAVE ................................................................................. 50

DISKUSIJA ................................................................................................................... 94

LITERATURA IN VIRI………………………………………………...…………….97

PRILOGE


Matic Jurjevec: Primerjalna analiza logističnih centrov v teoriji in praksi vi

KAZALO SLIK

Slika 1: Izvleček iz opredelitev koncepta logistični center ............................................... 8

Slika 2: Delovanje urbanega distribucijskega centra ..................................................... 10

Slika 3: Evolucijski proces mednarodnega logističnega centra ..................................... 22

Slika 4: Hierarhija logističnih centrov ........................................................................... 29

Slika 5: Hierarhija logističnih centrov ........................................................................... 29

Slika 6: Opredelitev ocenjevalnih meril glede na karakteristike logističnih centrov ..... 36

Slika 7: Izgradnja logističnega centra ............................................................................ 50

Slika 8: Lastništvo logističnega centra ........................................................................... 51

Slika 9: Vrste blaga, s katerimi imajo opravka logistični centri .................................... 53

Slika 10: Opravljanje storitev logističnega centra glede na internacionalizacijo ......... 54

Slika 11: Dostopnost logističnih centrov glede na transportno modaliteto ................... 56

Slika 12: Nivo opravljanja storitev (2PL, 3PL, 4PL) ..................................................... 57

Slika 13: Opravljanje logističnih storitev ....................................................................... 58

Slika 14: Nudenje komercialnih storitev ......................................................................... 59

Slika 15: Opravljanje carinskih storitev ......................................................................... 60

Slika 16: Promoviranje podjetja ..................................................................................... 61

Slika 17: Horizontalno sodelovanje ................................................................................ 61

Slika 18: Radarski graf CTM Malaga ............................................................................ 66

Slika 19: Radarski graf »Centro de Transportes de Benavent« ..................................... 68

Slika 20: Radarski graf Intermodalni logistiki Castilla y Leon ...................................... 69

Slika 21: Radarski graf »Centro de Transportes de Gijón« ........................................... 71

Slika 22: Radarski graf CTPSA ...................................................................................... 72

Slika 23: Radarski graf »Vitoria Transport Centre« ...................................................... 74

Slika 24: Radarski graf »Consorci Zona Franca Barcelona« ........................................ 76

Slika 25: Radarski graf »Plaza de Euskadi Irun« .......................................................... 77

Slika 26: Radarski graf CITRASA .................................................................................. 78

Slika 27: Radarski graf ZAL Sevilla ............................................................................... 79

Slika 28: Radarski graf »ICP es un operador de logística Avanzada« .......................... 81

Slika 29: Radarski graf »Dry port Madrid« ................................................................... 83

Slika 30: Mercamadrid ................................................................................................... 84


Matic Jurjevec: Primerjalna analiza logističnih centrov v teoriji in praksi vii

Slika 31: CTC –» Centro de transporte de Coslada« ..................................................... 86

Slika 32: »FCC Logistica Madrid« ................................................................................ 87

Slika 33: AZKAR Madrid ................................................................................................ 89

Slika 34: »Agencia Navarra del Transporte y la Logística Navarra« ........................... 90

Slika 35: »Ciudad del transporte de Zaragoza« ............................................................. 92

KAZALO TABEL

Tabela 1: Logistični center kot del prometne infrastrukture ............................................ 3

Tabela 2: Logistični center kot spodbujevalec oziroma generator gospodarskega razvoja

.......................................................................................................................................... 5

Tabela 3: Opredelitev konceptov ...................................................................................... 9

Tabela 4: Prikaz karakteristik logističnih operaterjev ................................................... 16

Tabela 5: Razvoj logističnega centra ............................................................................. 20

Tabela 6: Imenovanje in značilnosti logističnih centrov v različnih državah ................ 24

Tabela 7: Delitev logističnih centrov .............................................................................. 30

Tabela 8: Nivo opravljanja storitev ................................................................................ 33

Tabela 9: Predstavitev španskih logističnih operaterjev ................................................ 40

Tabela 10: Točkovanje kriterijev glede na različne vrste konceptov ............................. 63

Tabela 11: Primerjava karakteristik CTM Málaga in transportnega centra ................. 65

Tabela 12: Primerjava karakteristik »Centro de Transportes de Benavente« in

transportnega centra ....................................................................................................... 67

Tabela 13: Primerjava karakteristik Castilla y Leon in tovorne vasi ............................ 68

Tabela 14: Primerjava karakteristik »Centro de Transportes de Gijon« in transportnega

centra .............................................................................................................................. 70

Tabela 15: Primerjava karakteristik CTPSA in transportnega centra ........................... 72

Tabela 16: Primerjava karakteristik Vitoria Transport Centre in tovorne vasi ............. 73

Tabela 17: Primerjava karakteristik »Consorci Zona Franca Barcelona« ................... 75

Tabela 18: Primerjava karakteristik »Plaza de Euskadi« in tovorne vasi ..................... 76

Tabela 19: Primerjava karakteristik CITRASA in transportnega centra ....................... 77

Tabela 20: Primerjava karakteristik ZAL Sevilla in transportnega centra .................... 79

Tabela 21: Primerjava karakteristik »ICP es un operador de logística avanzada«,

transportnega centra in tovorne vasi .............................................................................. 80


Matic Jurjevec: Primerjalna analiza logističnih centrov v teoriji in praksi viii

Tabela 22: Primerjava karakteristik »Dry port Madrid« in »Dry port« ........................ 82

Tabela 23: Primerjava karakteristik Mercamadrid in transportnega centra ................. 83

Tabela 24: Primerjava karakteristik »Centro de transporte de Colsada« in tovorne vasi

........................................................................................................................................ 85

Tabela 25: Primerjava karakteristik »FCC Logistica Madrid«, tovorne vasi in

transportnega centra ....................................................................................................... 86

Tabela 26: Primerjava karakteristik AZKAR Madrid in tovorne vasi ............................ 88

Tabela 27: Primerjava karakteristik »Agencia Navarra del Transporte y la Logística« in

tovorne vasi ..................................................................................................................... 89

Tabela 28: Primerjava karakteristik »Ciudad del transporte de Zaragoza«, tovorne vasi

in transportnega centra .................................................................................................. 91


Matic Jurjevec: Primerjalna analiza logističnih centrov v teoriji in praksi 1

UVOD

Združitev in odprtje svetovne trgovine ter izboljševanje globalne dobavne verige so

povzročili spremembe geografskih lokacij dobaviteljev in proizvajalcev. Razdalje

pretoka blaga med dobavitelji, proizvajalci in kupci so se povečale. Poleg tega se je

povečala tudi intenzivnost pretoka blaga. Intenzivnost tokov je pomenila več transporta.

Transport se je zaradi združevanja in masovnosti pošiljk glede na enoto pocenil.

Obvladovanje intenzivnosti tokov in stroškovno učinkovitost pa je mogoče doseči z dobro

organiziranim logističnim sistemom.

Tako lahko zapišemo, da je pojav logističnih centrov stimulirala globalizacija poslovnih

procesov s ciljem iskanja novih poslovnih rešitev in doseganja medsebojnega

sodelovanja. Globalizacija in mednarodna trgovina sta tako prinesli nov razvoj in trende,

vezane na logistične centre. Logistični centri so se preusmerili v večje ali manjše

regionalne centre z opravljanjem storitev za širše mednarodno okolje (Bergqvist, 2010,

str. 4).

Cilj logističnega centra z vidika javnosti je razbremenitev mestnih jeder. Z vidika

uporabnikov logističnih storitev je cilj logističnega centra zmanjšanje stroškov

poslovanja s ponudbo celovitih logističnih storitev in sodelovanja. Z vidika logističnih

operaterjev pa je cilj logističnega centra sodelovanje, kar posledično pomeni zmanjšanje

stroškov poslovanja. Cilje logističnega centra je mogoče doseči s primerno lokacijo in

njegovo centralizacijo, ponudbo kakovostnih storitev in učinkovito izbiro transportnih

sredstev.

S pojavom koncepta logistični center, ki predstavlja pomemben člen pri upravljanju in

obvladovanju blagovnih tokov, se je pojavilo mnogo opredelitev, ki opredeljujejo

logistične centre in jih enačijo z drugimi pojmi in koncepti, kot so transportni centri,

pristanišča, intermodalni terminali, distribucijski centri, tovorne vasi oziroma »Freight

Village«, prometna vozlišča itd. Ti koncepti so od različnih avtorjev konceptualno

ovrednoteni glede na obseg aktivnosti, lokacijo delovanja in velikost logističnega centra.

Takšnih izrazov, kot smo jih našteli, je veliko. Razlikujejo se tudi glede na države, kjer



se nahajajo. Z razvojem logističnih centrov oziroma logističnih ponudnikov so se v

literaturi pojavile tudi nove opredelitve logističnih centrov, ki so jih navajali različni tuji

avtorji. V teoriji tako obstaja veliko podobnih konceptov in opredelitev logističnega

centra. Številni koncepti, ki smo jih že našteli in jih bomo opisali v nadaljevanju, ter

različne opredelitve logističnih centrov pokrivajo temeljne vidike pojma. Vendar pa

internacionalni logistični center v zadnji fazi razvoja vsebuje veliko več kot osnovne

vidike.

Seveda moramo razumeti, da se je ta koncept razvijal skozi čas in da so se opredelitve

spreminjale oziroma nadgrajevale. S pojavom globalizacije in vse večjih potreb kupcev

so se logistični centri skozi čas morali prilagoditi in z ustreznim pristopom s pomočjo

napredne informacijske tehnologije podjetjem ponuditi celovitejše logistične rešitve.

Na trgu se je pojavilo vse več podjetij, ki sebe opredeljujejo kot logistični centri, ampak

sami sploh ne vedo, kaj točno to je in kakšna je njegova definicija, saj niti teoretiki ne

podajajo natančne opredelitve tega pojma. Velikokrat logistični operaterji sebe in svojo

infrastrukturo imenujejo logistični center. Vendar velikokrat njihov spekter ponudbe

logističnih storitev, obsega delovanja in sodelovanja ter še veliko karakteristik ne

zadostuje logističnemu centru. Prav takšne dileme opredeljevanja posameznih logističnih

podjetij se dogajajo tudi v Španiji.



1 PREGLED LITERATURE S PODROČJA

LOGISTIČNIH CENTROV

1.1 Opredelitev logističnega centra

Opredelitve logističnih centrov spadajo v dve kategoriji. Prva ocenjuje, da je logistični

center del prometne infrastrukture. Torej je logistični center osrednja točka za pretok

blaga v logistični verigi. Logistični center prav tako omogoča dostop do različnih pošiljk,

izvaja širok spekter logističnih funkcij, nudi širok spekter uporabnikov, predstavlja IT-

rešitve in ponuja storitve, ki dodajajo vrednost. V drugo kategorijo spadajo opredelitve

logističnih centrov, ki opredeljujejo logistični center kot spodbujevalca k ustvarjanju

poslovnega okolja in podjetij. Logistični center deluje kot impulz za podjetja in

gospodarski razvoj. Ker niso vsa podjetja zmožna zgraditi svojih logističnih centrov ali

pridobiti najnovejše podporne tehnologije in nimajo vodstvenih sposobnosti, jim

logistični centri ponujajo te storitve brez povečevanja tveganj. (Hamzeh, Tommelein,

Ballard & Kaminsky, 2007, str. 183)

Tabela 1: Logistični center kot del prometne infrastrukture

Avtor Opredelitve

Tsamboulas &

Kapros, 2003 v

Meidute, 2005,

str. 107

Avtor v svojem delu opredeljuje logistični center kot člen, ki

združuje različne vrste transporta z nalogo spodbujanja

intermodalnosti.

Avtor enači pojem logistični center z intermodalnim

terminalom, ki predstavlja ključni člen intermodalne

transportne verige

Fechner, 2010 Avtor enači logistični center z intermodalnim terminalom in

opredeljuje logistični center kot glavno logistično-

infrastrukturno vozlišče.



Apatjev & Levin,

2003 v Meidute,

2005, str. 107

Avtor opredeljuje logistični center kot multimodalni terminal,

katerega glavna naloga je zagotavljanje shranjevanja in

transporta blaga.

Šakalys, 2003 v

Meidute, 2005

Avtor v svojem delu navaja, da koncept logistični center ustreza

konceptu javni intermodalni center.

Rimienė &

Grundey, 2007

Vir navaja, da je najsplošnejša obrazložitev koncepta logistični

center povezana z razumevanjem distribucijskih centrov,

centralnih skladišč, tovorno/transportnih terminalov, prometnih

vozlišč, logističnih platform, tovornih vasi itd.

Jaržemskis, 2007,

str. 50 v Bentzen,

2007

Avtor navaja, da je logistični center opredeljen prostor, v

katerem se vse aktivnosti, povezane s transportom, logistiko in

distribucijo blaga na nacionalni in internacionalni ravni,

izvajajo z različnimi operacijami na komercialni bazi.

Olsson &

Woxenius, 2012

Avtorja navajata logistični center kot dobro lokacijsko

načrtovano konsolidacijsko vozlišče.

Zelenika v

Kocbek, 2009,

str. 4

Avtor opredeljuje logistični center kot makro kompleks,

sestavljen iz specializiranih in univerzalnih skladišč, terminalov

vseh vrst, carinskih con, blagovno-

transportnih/distribucijskih/trgovinskih centrov.

http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S1877042812005769



Song &

Panayides, 2012,

str. 195

Avtorja enačita pojem logistični center z logističnim vozliščem

in navajata, da jasne opredelitve ni, temveč navajata tri vidike

kategorizacije logističnega centra. Ti so: klasični logistični

vidik, tovorno-transportni vidik, internacionalni vidik.

Allison, Hyeon,

Strauss-Wieder &

Theofanis, 2008

Avtorji enačijo pojem logistični center s transportnimi vasmi

oziroma »Freight Villages«in navajajo, da je logistični center

opredeljen kot vozlišče, kjer se aktivnosti, povezane s

transportom, logistiko in distribucijo, izvajajo na nacionalnem

in internacionalnem nivoju na komercialni bazi s pomočjo

različnih operaterjev. Logistični centri morajo tako biti

opremljeni tudi z javnimi objekti, potrebnimi za izvedbo

omenjenih aktivnosti. Ponujali naj bi tudi javne storitve za

zaposlene in uporabnike. Z nalogo zagotavljanja

intermodalnosti naj bi logistični centri bili povezani z različnimi

vrstami prometnih vej. Pomembna razlika, ki deli logistične

centre in transportne vasi od drugih tovornih objektov, so javne

storitve, ki jih ponujajo.

Tabela 2: Logistični center kot spodbujevalec oziroma generator gospodarskega

razvoja

Avtor Opredelitve

Meidute, 2005 Vir navaja, da logistični center pomeni sredstvo za

uspešen razvoj integriranih logističnih storitev.

Logistični center opredeljuje kot center, ki daje

priložnost in stimulacijo integriranim logističnim

storitvam. Z nastankom globalizacije in

nepričakovanih potreb potrošnikov logistični centri s



celostnimi logističnimi rešitvami na trgu omogočajo

zagotavljanje neprekinjenega poslovanja, priložnost

za optimizacijo sistema in oskrbo v skladu s potrebami

strank ter stimulirajo konkurenčno prednost.

Meidute, 2005 Vir navaja pomen logističnega centra kot stimulatorja

internacionalne trgovine in ekonomske rasti.

Palašaitis, 2004 v Meidute,

2005

Avtor opredeljuje logistični center kot prostor za

koncentracijo logističnih aktivnosti, prek katerega

veliko podjetij realizira svoje storitve svojim

strankam.

Zapisal je tudi, da se logistični centri s poslovnega

vidika predstavljajo dobro raziskane rešitve, ki

omogočajo zmanjšanje števila skladišč v mestih in

državah ter zagotavljajo tesnejšo povezavo

transportnih storitev z industrijskimi conami in

trgovskimi centri.

Taiwan national

Development Plan

»Challenging 2008«, 2003

v Meidute, 2005

Članek je namenil pozornost dejstvu, da so logistični

centri zgrajeni na teritorijih, kjer ne samo domača,

temveč tudi internacionalna podjetja razvijajo svoje

aktivnosti.

Europlatforms EEIG, 2004 Vir navaja, da je logistični center središče določenega

območja, kjer se vse dejavnosti, povezane s

prometom, logistiko in distribucijo blaga, tako na

nacionalni kot internacionalni ravni izvajajo s

pomočjo različnih izvajalcev. Izvajalci oziroma

operatorji so lahko bodisi lastniki bodisi najemniki

stavb ali objektov (skladišč, distribucijskih centrov,

pisarn, prostorov za tovorna vozila itd.). V skladu s



pravili prostega trga bi morali logistični centri biti

dostopni vsem podjetjem. Torej logistični centri

zajemajo javne prostore za izvajanje zgoraj omenjenih

logističnih storitev. Če je mogoče, bi morali

vključevati tudi javne storitve za osebje in uporabnike.

Da bi spodbudili intermodalni transport blaga, bi po

možnosti logistični centri morali skrbeti za izvajanje

različnih vej transporta (cestni, železniški, pomorski,

rečni in zračni). Bistvo je, da se logistični center vodi

kot samostojna in nevtralna oseba, po možnosti z

javno-zasebnim partnerstvom, s ciljem zagotovljene

sinergije na trgu. Logistični center mora biti v skladu

z evropskimi standardi in sistemom kakovosti, da

zagotovi okvirje za komercialne in trajne prometne

rešitve.

V nadaljevanju podajamo sliko, ki na kratko opisuje nekaj bistvenih izvlečkov iz opisanih

teorij o pojmu logistični center.



Slika 1: Izvleček iz opredelitev koncepta logistični center

1.1.1 Opredelitev pojmov

V teoriji smo naleteli na mnoge pojme, ki jih uvrščajo pod logistične centre. Lahko

potrdimo, da so to vrste logističnih centrov. Vsak izmed njih ima svojevrstne lastnosti.

Nekateri so si zelo podobni. V teoriji smo tako zasledili v nadaljevanju predstavljene vrste

logističnih centrov in jih opredelili.



Tabela 3: Opredelitev konceptov

Koncept

Centro

integrado de

mercancias

(Spain)

Avtor

ICG Marge,

2014

Opredelitev

Je infrastruktura, iz katere izhajajo ukrepi za

optimizacijo prevozov blaga in preprečevanje

vdora velikih tovornih vozil v mestni promet v

okviru mestnih jeder. Na splošno se nahajajo na

obrobjih urbanih središč in imajo enostaven dostop

do cestnega omrežja.

»Centro integrado de mercancias« je pojem, ki

izhaja iz španskega jezika. Angleški izraz je

»logistics platform«, kar lahko v slovenščino

prevedemo kot »logistična platforma«.

Distribucijski

center

Reynaud &

Gouvernal,

1987, str. 5-50

Distribucijski center je prostor, kjer pošiljke

različnih izvorov združujejo ali razdelijo. Gre za

organizirane transportne centre, ki se nahajajo v

vozliščnih točkah regionalnih, medregionalnih ali

mednarodnih trgovinskih tokov.

Distribucijski

center

Allison et al.

2008

Vir omenja tudi urbani distribucijski center. Ta

vrsta centra ponuja sredstva za zmanjševanje

prometa večjih tovornih vozil v gosto naseljenih

urbanih območjih. To je mogoče doseči z

učinkovitim sistemom komunikacije, sodelovanja

in usklajevanja različnih interesnih skupin. Slika 1

prikazuje, kako takšen center deluje. Pošiljke od

številnih pošiljateljev (kvadrati) se tako v urbanem

distribucijskem centru (večja kroga), ki se nahaja

na obrobju mesta, združujejo ali razdružujejo.

Dobave je potem treba optimizirati glede na



vnaprej opredeljene algoritme, ki temeljijo na

številnih destinacijah in lokacijah (manjši krogi). Z

učinkovito konsolidacijo pošiljk in povečanjem

izkoriščenosti tovornega prostora je tako mogoče

zmanjšati število tovornih vozil, ki vstopijo v

urbano mestno jedro. Poleg javnih koristi urbanega

logističnega centra, kot je zmanjšanje zastojev in

onesnaževanja okolja, je distribucijski center

zaslužen tudi za zagotavljanje visoke ravni storitev

za stranke, ki povečuje zanesljivost dostav blaga.

Slika 2: Delovanje urbanega distribucijskega

centra

Vir: European comission, 2003

Distripark Lee & Kim,

2006

Distripark je opredeljen kot prostor, kjer potekajo

industrijske in ekonomske aktivnosti. Je prostorsko

ločen in povezan s pomembnimi pristanišči ter na

splošno namenjen logistiki tovora po morju.



Distripark United Nations;

Economic and

Social

Commission for

Asia and the

Pacific, 2002 v

Bergqvist, 2010

Distripark je obsežna, napredna, dodana vrednost

logističnih kompleksov s celovito opremo za

distribucijo operacij na enem mestu, ki je

priključen neposredno na kontejnerskih terminalih

in v multimodalnem prevozu objektov za tranzitne

pošiljke, ki zaposlujejo v najnovejše

telekomunikacijske in informacijske tehnologije.

Suho

pristanišče

Roso, Woxenius

& Lumsden,

2009 v

Bergqvist, 2010

Suho pristanišče je celinski intermodalni terminal,

neposredno povezan s pristaniščem z visoko

transportno povprečno zmogljivostjo, kjer lahko

uporabniki pustijo ali poberejo svoje standardne

tovorne enote, kot če bi bili v pristanišču. Poleg

osnovnih storitev pretovarjanja konvencionalni

notranji terminali zagotavljajo tudi storitve, kot so

skladiščenje, konsolidacija, shranjevanje

kontejnerjev, vzdrževanje in popravila

kontejnerjev ter carinjenje.

Prosta

trgovinska

cona

Bergqvist, 2010 Prosta trgovinska cona opisuje dogovor, kjer

različni trgovinski subjekti, po navadi članice

držav, ki sklenejo dogovor o zmanjšanju davkov z

namenom znižanja stroškov poslovanja in odprave

birokracije. Znani so tudi kot »posebne ekonomske

cone« in jih po navadi najdemo v razvitem

gospodarstvu. Cilj teh con je spodbujanje trgovanja

v oskrbni verigi.

Tovorna vas

ali »Freight

Village«

European

comission, 2003

Vir navaja, da je tovorna vas ali tovorno transportni

center industrijska cona z najboljšo povezanostjo

do prometnega omrežja in kjer je tovorni promet

http://www.eu-portal.net/material/downloadarea/kt8_wm_en.pdf

http://www.eu-portal.net/material/downloadarea/kt8_wm_en.pdf



izvajan s strani distribucijskih podjetij ter

ponudnikov logističnih storitev.

Tovorna vas

ali »Freight

village«

Galloni, 1999 Tovorna vas ali »Freight Village« je opredeljeno

območje, na katerem so vse dejavnosti, ki se

nanašajo na prevoz, logistiko in distribucijo blaga,

tako na nacionalni in mednarodni ravni izvajane s

pomočjo različnih izvajalcev. Ti so lahko bodisi

lastniki bodisi najemniki stavb in objektov

(skladišča, centri za razsuti tovor, pisarne, parkirni

prostori itd.), ki so zgrajeni na območju tovornih

vasi. S pravilom proste konkurenčnosti morajo

tovorne vasi ponuditi storitve vsem družbam.

Tovorne vasi morajo biti opremljene z vsemi

javnimi objekti. Če je mogoče, bi morali

vključevati tudi javne službe za osebje in

uporabnike. Prav tako je nujno, da so transportne

vasi vodene s strani javnih ali javno-zasebnih

organov.

Obstajata dva modela tovornih vasi:

integrirana tovorna vas, kjer je dosežena

menjava transportne modalnosti. Integrirana

tovorna vas tako zagotavlja vrsto kombiniranih

storitev, kjer transport predstavlja le en del

globalne logistične zmogljivosti. Primer takšne

transportne vasi predstavlja italijanski

»Interporto« model, ki je povezan z italijanskim

železniškim omrežjem;

neintegrirana tovorna vas, kjer sprememba

transportne modalnosti ni dosežena s

http://www.transport-research.info/Upload/Documents/200310/fv2000.pdf



spremembo. Znotraj terminala poteka zgolj

pretovarjanje iz enega na drugo tovorno vozilo

iste transportne modalitete. Primer

neintegrirane transportne vasi predstavljajo

urbani modeli, ki združujejo ali razdružujejo

transportne aktivnosti na obrobjih večjih mest

iz večjih tovornih vozil na manjša dostavna

vozila ali obratno.

GVZ

(Guterverkehr

zentrum)

Wienberg, 2002

v Allison et al.

2008

Opredelitev je sestavljena iz naslednjih točk:

logistične storitve neodvisnih medsebojno

povezanih transportnih in logističnih podjetij;

zagotavljanje prihodnosti logistike blaga in

storitev za posamezna mesta;

izboljšanje ekonomske učinkovitosti logističnih

verig s sinergijskimi učinki;

zmanjšanje onesnaženosti z ustreznimi

logističnimi strategijami;

optimizacija faktorja izkoriščenosti prevoznih

sredstev.

Zaledni

terminal

Wiegmans,

Masurel &

Nijkamp, 1998 v

Bergqvist, 2010

Majhne kontinentalne pošiljke prispejo do

zalednega terminala in se strnejo v večje tovorne

enote. Te večje tovorne enote se nadalje prevažajo

z večjimi prevoznimi sredstvi, kot so vlaki in barže.

Industrijski

park

Ordinance of the

Goverment of

Romania, 2001

Industrijski park predstavlja razmejeno območje, v

katerem razvijajo gospodarske, znanstvene,

industrijsko-proizvodne aktivnosti v posebnih



delavnih pogojih, ki omogočajo in nudijo

dragocene človeške in materialne potenciale.

Celinsko

carinsko

skladišče/dep

o

Economic

Commission for

Europe, 1998 v

Bergqvist, 2010

Celinsko carinsko skladišče/depo je objekt skupne

oziroma javne uporabe, ki ima status javnega

organa, je opremljen z ustrezno opremo in ponuja

storitve za ravnanje in začasno skladiščenje

katerihkoli vrst blaga pod carinskim tranzitom in

carinskim nadzorom.

Celinski

kontejnerski

terminal

Roso, 2005 v

Bergqvist, 2010

Celinski kontejnerski terminal je objekt skupne

oziroma javne uporabe, ki ima status javnega

organa, je opremljen z ustrezno opremo in ponuja

storitve ravnanja in začasnega skladiščenja

izvoznih/uvoznih polnih in praznih kontejnerjev.

Celinsko

pristanišče

Economic

Commission for

Europe, 2001 v

Bergqvist, 2010

Celinsko pristanišče je na splošno locirano daleč od

pomorskih pristanišč. Oskrbuje regijske

intermodalne terminale ali trgovinska središča z

različnimi vrstami transporta (železniškim,

cestnim, zračnim). Celinsko pristanišče tako

pomaga pri distribuciji blaga, ki pride iz pomorskih

pristanišč. Celinsko pristanišče običajno ponuja

mednarodne logistične in distribucijske storitve,

vključno s špedicijo, carinskimi storitvami, ter

integrirane logistične in informacijske sisteme.

Celinski

terminal

Notteboom &

Rodrigue, 2009

v Economic

Celinski terminali so postali intermodalni in

tovorno-distribucijski v treh funkcijskih

kategorijah. Lahko so pomorski baržni terminali,



social

commission for

Asia and Pacific,

2009

servisirani od odprtomorskih pristanišč,

intermodalni železniški terminali in distribucijski

centri.

Intermodalni

tovorni centri

Bardi, Coyle &

Novack, 2006 v

Du & Monge,

2009

Inermodalni prevoz se nanaša na uporabo dveh ali

več načinov prevoza pri premiku pošiljk od izvora

do namembnega kraja. Običajno poteka v posebej

namenjenih terminalih.

Intermodalno

vozlišče

Rimienė &

Grundey, 2007

Intermodalno vozlišče je vozliščna točka v

prometnem sistemu, vključno z različnimi

logističnimi objekti, kjer različni operaterji izvajajo

številne storitve, povezane s transportom, logistiko

in distribucijo.

Logistični

park

Rimienė &

Grundey, 2007

Logistični park ponuja ponudnikom logističnih

storitev priložnost za vzpostavitev skladišč,

zabojne tovorne postaje in distribucijske centre, da

se izvedejo večfunkcionalne aktivnosti. Te

aktivnosti vključujejo prevoz, skladiščenje,

konsolidacijo, carinjenje, montažo, pregledovanje,

označevanje, pakiranje, trženje in distribucijo.

Prenosni

terminal

Rimienė &

Grundey, 2007

Ta tip terminala je namenjen skoraj izključno

pretovarjanju kontinentalnega tovora. Tu ne gre za

zbiranje in razdeljevanja tovora po regijah, kjer se

nahaja terminal. Ti terminali imajo opravka z

velikimi tovornimi tokovi. Tu se tovor neposredno

pretovarja med transportnimi sredstvi.



Natovori

center

Notteboom &

Rodrigue, 2009

v Economic

Commission for

Europe, 2001

Na spletni strani Univerze Hofstra iz New Yorka

avtorja natovorni center razlagata kot standardni

intermodalni železniški terminal za servisiranje

regionalnega trga. Dodajata, da če se pojavlja v

kombinaciji z različnimi logističnimi dejavnostmi,

kot so tovorno-distribucijski centri, je lahko

natovorni center v obliki tovornega grozda

distribucije.

Natovori

center

Notteboom,

1997 v

Economic

Commission for

Europe, 2001

Vir navaja, da je natovorni center po svoji

dominantni vlogi povezan z morskimi pristanišči,

in sicer s kontejnersko-luškim sistemom.

Logistična

platforma

Europlatforms

EEIG, 2004

Vir opredeljuje logistično platformo kot območje,

v katerem se prenašajo vse aktivnosti v zvezi s

transportom, logistiko in distribucijo blaga v

nacionalnem in mednarodnem tranzitu.

Kot je razvidno iz tabele 4, je opredeljenih oziroma karakteriziranih nekaj vrst logističnih

centrov.

Tabela 4: Prikaz karakteristik logističnih operaterjev

Multimodalni

dostop

Omogoče

no

pretovarja

nje

Industrijs

ki razvoj

Podporn

e

storitve

za

Komercialne

aktivnosti

(restavracije,

Aktivno

vodenje



uslužbe

nce

(tuši,

banke,

itd.)

trgovine,

čakalnice, itd.)

Družben

o

integrira

na

tovorna

vas

oziroma

»Freight

Village«

X

X

X

(X)

X

X

Logistič

ni center

kot

tovorna

vas

X

X

X

X

X

Tovorni

terminal

X

X

(X)

Intermo

dalni

industrij

ski park

X

X

X

(X)

Multimo

dalni

industrij

ski park

X

X

(X)

(X)

Industrij

ski park

X

(X)

(X)



Urbani

distribuc

ijski

center

X (X)

Vir: Allison et al. 2008

Legenda: X-aktivnosti, ki se izvajajo

(X)-aktivnosti, ki se ali se ne izvajajo

1.1.2 Opredelitve glede na razvoj

Logistični center ni nov koncept, pojavil se je že pred tridesetimi leti. Logistika se je

spremenila v zadnjih petih desetletjih. Skozi to obdobje je nastalo mnogo bistvenih

sprememb v zvezi s proizvodnjo, skladiščenjem in transportom, okrog katerih je vpletena

logistika. Zaradi tega so se tako praktična kot teoretična razumevanja logističnih centrov

funkcionalno in konceptualno bistveno spremenila. Prav zato splošnega dogovora o

opredelitvi koncepta ni bilo. V uporabi je veliko karakteristik oziroma imen, ki se

uporabljajo za opis centrov za opravljanje logističnih storitev, kot so: logistični centri,

distribucijski centri, centralno skladišče, tovorni/prometni terminal, transportno vozlišče,

logistična platforma, tovorna vas, »districtpark« itd. Razlike v opredelitvah pojmov so

deloma rezultat procesa evolucije in pojav novih vrst centrov, ki so se pojavili v zadnjih

letih. (Kondratowicz, 2003 v ) Najboljši način za razumevanje tega, kaj je, je pogled nazaj

skozi leta evolucije, ko sta bila oblikovana pomen in razumevanje logističnih centrov.

Skozi pozna petdeseta leta se je upravljanje fizične distribucije začelo udejanjati kot

pomembno poslovno dejstvo. (Lynagh, 1971) Pojavili so se tudi koncepti trženje,

segmentacija trgov, optimizacija trgov in elektronsko procesiranje podatkov, ki so bili

pobudniki za razvoj sistemskega pristopa k fizični distribuciji. Petindvajset let je ta

koncept združeval vse aktivnosti distribucije v zrel sistem in obširno poslovno študijo. V

letu 1960 je bila tako logistika sinonim za fizično distribucijo. Leta 1985 sta Jones in

Riley uvedla izraz »Supply Chain Management« ali upravljanje dobavnih verig kot orodje

za upravljanje zalog z razlogom pridobivanja konkurenčne prednosti. Ne nazadnje je

storitev upravljanja zalog postala predmet prodaje. Koncept logistični center se je pojavil

skupaj s konceptom logistični outsourcing (3PL). Konsolidacija distribucijskega centra je



nov trend v globalnem upravljanju logistike z zmanjšanjem stroškov zalog, ki je bila po

navadi navedena kot ena izmed prednosti (Teo et al., 2001). (Bergqvist, 2010)

Navedeni so naslednji razlogi za sprejem konsolidacijskega sistema (Teo et al., 2001 v

Bergqvist, 2010):

znižanje stroškov investicij v objekte;

povečanje kakovosti storitev;

zmanjšanje stroškov zalog.

Proces globalizacije je vplival na koncentracijo večnacionalnih proizvodnih podjetij na

različnih koncih sveta. Trg je zato zahteval novo globalno logistično strategijo. Ob koncu

osemdesetih let prejšnjega stoletja so globalna podjetja začela stalno zmanjševati

kapacitete skladišč na nacionalnem nivoju in krepiti distribucijske centre, ki služijo

oskrbovanju na širšem geografskem področju. (United Nations, 2002) Izkušnje v Evropi

so pokazale, da lahko takšna krepitev povzroči večjo konkurenčnost, čeprav lahko

centraliziran sistem logističnih storitev vpliva na rast transportnih stroškov, saj izdelki

potujejo na daljših razdaljah do kupcev. Enega izmed zadnjih ponujenih paketov

logističnih storitev predstavljata končna montaža in prilagajanje izdelkov. To se izvaja v

distribucijskih centrih v neposredni bližini končnih uporabnikov. V večini so regionalni

distribucijski centri locirani v bližini letališč in pristanišč, tako da se lahko povečanje

povpraševanja obvlada z agilnostjo, zanesljivostjo in prilagodljivostjo. Glede na United

Nations Economic and Social Commission je za namen azijskega in pacifiškega poročila

(2002) logistične centre klasificiral v tri različne kategorije ali generacije. Te temeljijo na

obsegu in ponudbi logističnih dejavnosti, kot je prikazano v tabeli 6. Logistični centri ne

zagotavljajo samo tradicionalne dejavnosti, kot je skladiščenje, temveč tudi logistične

dejavnosti, ki dodajajo vrednost, kot so označevanje, sestavljanje, polproizvodnja in

prilagajanje. Logistična podjetja kot prevozniki se strinjajo, da so logistične storitve, ki

dodajajo vrednost v obvladovanju oskrbnih verig, pomembne in da je pričakovano, da se

bo ta tendenca nadaljevala v prihodnosti. V mnogih primerih se te storitve prekrivajo s

3PL-logističnimi storitvami, kot so upravljanje zalog, kontrola, označevanje, pakiranje,

opremljanje s črtnimi kodami, razbremenilna logistika itd. (Bergqvist, 2010)

Pomembnejše storitve z dodajanjem vrednosti so (United Nations, 2002):



sprejem blaga, komisioniranje, priprava za pošiljko, vračanje prazne embalaže;

enostavno skladiščenje, distribucija, nabiranje;

prilagajanje in dodajanje delov in priročnikov;

sestavljanje, popravila, povratna logistika;

nadzor kakovosti, preizkušanje izdelkov;

namestitve in navodila;

usposabljanje izdelkov.

Izziv logističnih centrov je ponujanje na trgu konkurenčnih visokokakovostnih kategorij

funkcij, povečanje dobičkonosnosti in omejitev vpliva na okolje. (Rimienė & Grundey,

2007)

Tabela 5: Razvoj logističnega centra

1960–1970 1980–1990 Sredina 1990

Upravljanje materialov in

distribucijskih storitev

(nacionalno/globalno)

Združevanje Uvozno carinjenje,

združevanje, vhodni

prevozi

Sprejemanje Sprejemanje Sprejemanje

Cross-docking Cross-docking

Shranjevanje Shranjevanje Shranjevanje,

nadzor in upravljanje

zalog, razporejanje

pošiljk

Obdelava naročil, poročanje,

pobiranje

Obdelava naročil, EDI-

poročanje, pobiranje

Obdelava naročil, EDI-

poročanje, pobiranje



(Pre)pakiranje (Pre)pakiranje

Ovijanje s folijo

Avtomatsko pobiranje

Unitiziranje, avtomatsko

pobiranje, (pre)pakiranje,

ovijanje s folijo

Paletizacija/unitiziranje/označevanje Paletizacija/unitiziranje/

označevanje

Paletizacija/

unitiziranje/označevanje

Transport, dokumentacija Transport,

dokumentacija, izhodni

transport

Transport,

dokumentacija, izhodni

transport, izvozna

dokumentacija, operacije

v tujih trgovinskih conah,

»just in time«/hiter in

učinkovit odziv do

kupcev, pogojevalske

stopnje za transport,

izbira poti, obvladovanje

škodnih primerov v

transportu, merjenje

uspešnosti, regulativni

pregledi skladnosti

Vir: Bolten, 1997 v UNESCAP, b.d

Na sliki 2 je grafično prikazan evolucijski razvoj logističnih centrov glede na čas in

razvoj. Podane in opredeljene so tudi tri stopnje razvoja, ki so se skozi čas spreminjale.

Iz grafa je razvidno, da so na začetku (prva stopnja) razvoja logistični centri bili

osredotočeni na osnovne logistične dejavnosti, kot sta transport in skladiščenje. V drugi

stopnji razvoja so se poleg osnovnih logističnih storitev opravljale storitve, ki proizvodom

neposredno dodajajo vrednost. V zadnji fazi razvoja pa logistični centri ponujajo

celovitejše logistične rešitve s povečanjem sodelovanja povezovanja.



Slika 3: Evolucijski proces mednarodnega logističnega centra

Vir: Bergqvist, 2010

1.1.3 Opredeljevanje logističnih centrov v različnih državah

Fenomen logistični center še ni prejel skupnega imena. Tako se za ta fenomen v

posameznih državah uporabljajo različni pojmi. Glavna poimenovanja za logistični

center, ki se uporabljajo po državah Evrope, so (Meidute, 2005):

v Veliki Britaniji ga imenujejo »Freight Villages« ali tovorna vas;

v Franciji ga imenujejo »Plate Forme Logistique« ali »Plate Forme Multimodales«;

v Nemčiji ga imenujejo »Guterverkehrszentrum« ali tovorno-prometno središče;

v Italiji ga imenujejo »Interporto«;

na Danskem ga imenujejo »Transport Centre«;

v Beneluksu ga imenujejo »Rail Service Centre«.

Razlike niso samo v imenih. Nemški koncepti temeljijo na prostorski in funkcijski

ureditvi urbanega naselja. Francoske in britanske rešitve so ustvarjene z željo po prenosu

tehnoloških inovacij in telematskih veščin v nastajajoče centre. Italijanske rešitve so

povezana s strategijo liberalizacije pristaniških storitev in ustvarjanja konkurence med

pristanišči, katerih cilj je spodbujanje italijanskega izvoza in tranzita prek italijanskih

pristanišč. (Meidute, 2005)

Najsplošnejši in obširnejši pojem za uporabo na Japonskem, v Singapurju, na Kitajskem

in v ZDA je »logistics centre«.



Termini, ki se navezujejo na različne vrste tovornih objektov, se še vedno izmenično

uporabljajo v evropski literaturi. Najbolj uporabljeni pojmi logističnih centrov, ki se

uporabljajo v Evropi, so »Freight Village«, »transport center«, »logistics center«,

»logistics park«, »logistics platforme«, »Guterverkehrszentrum« in »Interporto« ter so se

sredi šestdesetih let prejšnjega stoletja začeli širiti po Evropi. Z ustanovitvijo SOGARIS

in izgradnjo prvega logističnega centra v Franciji v mestu Rungis je kmalu sledil razvoj

številnih podobnih objektov v več evropskih državah, vključno z Dansko, Francijo,

Nemčijo, Grčijo, Italijo in Nizozemsko. Z namenom povezovanja, izmenjave izkušenj in

idej na področju razvoja, upravljanja in storitev logističnih centrov se je ustanovilo

združenje EUROPLATFORMS več kot šestdesetih podjetij iz devetih držav (Danska,

Francija, Grčija, Madžarska, Italija, Luksemburg, Portugalska, Španija in Ukrajina).

(Allison et al., 2008)

V Evropi je poudarek na obstoju nevtralne pravne osebe z dovoljenjem za opravljanje

logističnih centrov. Vsekakor glede na združenje EUROPLATFORMS vzpostavitev

»aneutallegalbody« ali nevtralne pravne osebe predstavlja prvi korak k razvoju

logističnega centra. Poleg tega je predlagano javno-zasebno partnerstvo. V tem primeru

javi sektor lahko zagotovi potrebno prometno infrastrukturo in javne službe ter zagotovi

različne spodbude, kot so davčne olajšave in dolgoročni najemi, da bi pritegnili podjetja,

medtem ko zasebni sektor lahko zagotovi kapital za izgradnjo terminalov, skladišč,

distribucijskih centrov in drugih s tem povezanih objektov. Vsi večji logistični centri, kot

so Sogaris France, Nordic Transportation Centre Denmark, GVZ Bremen in Berlin ter

Interporto Italija, so bili razviti in jih opravljajo organi, ki delujejo na podlagi javno-

zasebnega partnerstva. (Allison et al., 2008)

Na Japonskem ni zaslediti logističnih vasi. Logistične centre najdemo v obliki

večnadstropnih distribucijskih objektov, ki so značilni tudi za newyorško regijo, kjer je

tudi vrednost zemljišč visoka. Dejansko je bila visoka vrednost zemljišč na Japonskem

razlog za razvoj večnadstropnih skladišč. (Allison et al., 2008)

V ZDA se pojavlja nekoliko drugačen model. Na več lokacijah v ZDA obstajajo logistični

centri ali so v fazi razvoja, ki imajo vse značilnosti evropskega modela logističnega

centra, vendar so namesto tega, da bi bili usmerjeni v ponujanje javnih storitev širši

skupnosti, bolj osredotočeni na ponujanje javnih storitev delavcem in uporabnikom. ZDA



prikazuje spekter, kako se logistični centri razvijejo. Praksa dokazuje, da razvoj evropskih

logističnih centrov poteka načrtovano od začetka, medtem kot je v ZDA izkušnja

drugačna. Tam se je večina logističnih centrov razvila iz industrijskih parkov, ki so se jim

dodale dodatne komponente logističnega centra. Poleg tega je pomembno omeniti, da se

obseg evropskih in azijskih tovornih zmogljivosti giblje od 50 in 900 hektarjev, medtem

ko so v ZDA tovorne zmogljivosti logističnih centrov večje. Na primer največji evropski

logistični center GVZ Bremen se razprostira na 895 hektarjih, medtem ko Alliance Texas

na 17.000 hektarjih. (Allison et al., 2008)

Tabela 6: Imenovanje in značilnosti logističnih centrov v različnih državah

Država Logistični center Značilnosti

ZDA »Logistics centre« Razvili so se iz industrijskih

parkov;

ponujanje javnih storitev

delavcem in uporabnikom.

Japonska »Logistics centre« Logistični centri v več etažah

Nemčija GVZ-

»Guterverkehrszentrum«

Prostorski in funkcijski ureditvi

urbanega naselja

Italija »Interporto«, Liberalizacije pristaniških storitev

Francija »Plate Forme

Logistique«

Velika Britanija »Freight Villages«

Zgornja tabela prikazuje očitno primerjavo in razlike v pojmovanju logističnih centov v

različnih državah.

1.2 Vrste logističnih centrov

Z evolucijo razvoja logističnih centov je nastalo veliko vrst takšnih in drugačnih

logističnih centrov, ki se razlikujejo po načinu ali lokaciji delovanja, velikosti,



namembnosti itd. Zato bomo logistične centre v nadaljevanju razvrstili glede na način

delovanja ter glede na regijsko območje in hierarhijo.

1.2.1 Delitev logističnih centrov glede na način delovanja

Glede na način delovanja delimo logistične centre na tri skupine, ki jih bomo opisali v

nadaljevanju.

Fizični ali betonski logistični centri (angl. Concrete ali physical logistics centres)

Fizični logistični center se lahko upravlja in je lahko v lasti enega ali več ponudnikov

logističnih storitev. Nekatera podjetja s področja logistike, na primer podjetja kopenskega

prometa in špedicije, imajo pogosto svoje lastne distribucijske centre, ki jih imenujejo

logistični centri. Ti centri služijo potrebam enega samega podjetja in so prav tako v lasti

enega podjetja. Nekatere tovrstne centre upravlja več podjetij, ki ponujajo svojim

strankam široko paleto logističnih storitev in storitev z dodano vrednostjo. Operaterji

logističnega centra so lahko lastniki ali najemniki zgradb in objektov. Fizični logistični

center je po navadi podjetje, ki jasno udejanja svoje poslovne aktivnosti, ki podpirajo

potrebe večjih logističnih operaterjev v logističnih centrih. (Topolšek & Lipičnik, 2013)

Bentzen in Hoffmann (2004) opredeljujeta najpogostejše značilnosti logističnih centrov

tako:

logistični centri so po navadi zgrajeni iz javno-zasebnega partnerstva pod lastništvom

državne ali lokalne oblasti;

logistični centri so pogosto zgrajeni pod iniciativo ministrstva za transport, drugih

organizacij, kot je Europlatforms E.E.I.G, in domačih ali tujih investitorjev;

logistični centri nudijo vse aktivnosti, ki se navezujejo na transport in logistiko;

glede na konkurenčnost so logistični centri odprti tako za zasebni in javni transport

kot tudi za organizacije in podjetja;

s konsolidacijo različnih podjetij s ponujanjem logističnih storitev logistični centri

skozi učinke sinergije povečujejo ekonomičnost in produktivnost podjetij;

logistični centri zagotavljajo uporabnikom zmogljivo IT-infrastrukturo in rešitve, ki

za posamezna podjetja predstavlja finančno oviro. V logističnih centrih so tako



vzpostavljeni inteligentni transportni sistemi (EDI, komunikacijski in informacijski

sistemi itd.);

logistični centri se po navadi razprostirajo na 100–150 hektarjih. Odvisno od namena

se lahko razpon velikosti logističnih centrov giblje od 4 do 500 hektarjev.

Virtualni logistični center

Virtualni logistični center običajno predstavlja določeno vrsto »mavrične« organizacije,

ki lahko, na primer, podpira organizacije članice pri segmentu trženja, ampak aktivno ne

sodeluje pri dejanskih logističnih operacijah. Virtualni logistični center upravlja

svobodno organizacijsko telo, na primer združenja, ali pa lahko celo deluje na projektni

osnovi. Ločevanje med fizičnim in virtualnim logističnim centrom je večinoma

karakterizirano z vidika načina komunikacije in kooperacije med podjetji in centri (kako

podjetja oziroma centri med sabo komunicirajo in kooperirajo). (Topolšek & Lipičnik,

2013)

Mrežni ali omrežni logistični center

Omrežje ali mreža je mreža več logističnih centrov in storitvenih podjetij. Omrežni

logistični center predpostavlja razmeroma globoko sodelovanje med več zasebnimi

podjetji in morda med več posameznimi logističnimi in distribucijskimi centri, ki se lahko

nahajajo znotraj večjega geografskega območja (mesto, skupina mest, regija itd.). Ta

podjetja stremijo predvsem k sinergijskim koristim, ki jih dosežejo s sodelovanjem.

Mreža spodbuja in promovira storitve vseh svojih članov, ne le enega samega fizičnega

centra. Mreža je v smislu pravil običajno manj formalno organizirana kot fizični center.

Včasih mrežni logistični center nima podjetja ali družbe za upravljanje svojih dejavnosti,

temveč za upravljanje skrbi le ohlapno kooperativno telo oziroma organ. (Topolšek &

Lipičnik, 2013)

1.2.2 Delitev logističnih centrov glede na karakteristike

Glede na strokovni članek Bergqvista (2010) bomo v nadaljevanju logistične centre

razdelili v tri kategorije ali klastre. V vsako skupino spadajo različni koncepti logističnih



centrov, kot so industrijski park, transportni center, zaledni terminal itd. Ti so v skupine

razdeljeni glede na osem opisnih atributov, ji jih bomo podrobneje predstavili v

nadaljevanju, natančneje v poglavju o karakteristikah logističnih centrov.

1. kategorija

Ti logistični centri so razmeroma dobro razviti, kar se tiče geografske pokritosti in vrst

transporta. Nekateri izmed njih imajo večji vpliv in izvajajo storitve z dodatno vrednostjo.

Ena izmed skupnih lastnosti je pomanjkanje carinskih in upravnih storitev. Ta kategorija

logističnih centrov je bolj usmerjena v opravljanje transportnih in logističnih storitev.

Druge storitve se v večini primerov ne izvajajo. Torej sta obseg in učinek storitev pri teh

logističnih centrih majhna, razen pri industrijskem parku, ki ga lahko kategoriziramo tudi

v drugo skupino. (Bergqvist, 2010)

2. kategorija

Logistični centri iz te kategorije imajo dobro razvito geografsko pokritost, carinske

storitve in storitve z dodajanjem vrednosti. Ampak ponujajo relativno malo komercialnih

in javnih storitev, imajo pa tudi omejene trženjske atribute. Ti centri imajo funkcijo

olajšati trgovanje z vključevanjem carinskih storitev ali razvijati prostotrgovinske cone

za spodbujanje gospodarskega razvoja in rasti. Zaradi liberalizacije trga zaradi

mednarodnih večstranskih in dvostranskih sporazumov se je povpraševanje po carinskih

storitvah zmanjšalo, zato so se morali logistični centri usmeriti v drugo področje nudenja

celovitejših logističnih in transportnih storitev, ki dodajajo vrednost kupcem. Ta

kategorija nakazuje začetek evolucije procesov, od specializacije k transportu in logistike

do koncepta prosta trgovina. Intermodalno notranjo vozlišče je podobno intermodalnemu

terminalu ali notranjemu pristanišču, ampak koncept vozlišče pomeni del širšega omrežja

(United Nations, 2002), ki po obsegu ponazarja opredelitev suhega pristanišča. Koncept

»distictpark«, ki spada v drugo kategorijo, bi po obsegu delovanja lahko spadal tudi v

tretjo kategorijo in predstavlja prehod iz druge v tretjo kategorijo. »Distictpark«

zagotavlja storitve na mednarodni ravni, pa tudi storitve po meri in administracijo,

oblikovano na višji ravni. V primerjavi z »districtparkom« suho pristanišče omogoča še

mednarodno trgovino, vendar s poudarkom na intermodalnosti in storitvah 3PL. Obstaja

več različnih terminov suhih pristanišč. Eni so opredeljeni z višjo stopnjo, drugi z nižjo.



Prosta trgovinska cona ima prednost v izvajanju storitev z dodano vrednostjo in

upravljanju storitev z mednarodnega vidika. Drugi vidiki, kot so transportne in logistične

storitve, pa so relativno manj razviti. (Bergqvist, 2010)

3. kategorija

Centri, ki spadajo v to skupino, so centri, ki nudijo širok spekter storitev za ravnanje z

mednarodnim prometom in spremljajočih storitev. Po navadi imajo javno-zasebno

lastništvo. V določenem obsegu je to kombinacija drugih dveh kategorij. Ti centri

podpirajo gospodarski/regionalni razvoj in tako lajšajo pretok v oskrbni verigi s pomočjo

operaterjev, ki ponujajo podporne storitve, kot so finančne ureditve, IT-storitve,

carinjenje, uvozna/izvozna dokumentacija, integrirane logistične rešitve itd. (Bergqvist,

2010)

1.2.3 Delitev logističnih centrov glede na hierarhijo

Nekateri avtorji so uporabili terminologijo za razvoj hierarhične klasifikacije v skladu z

različnimi merili. Na primer Wiegmans in drugi so razvrstili pet vrst tovornih terminalov

na podlagi geografske pokritosti, obsega, zmogljivosti terminalov, razvrstitve od

intenzivno dejavnih terminalov »XXL ali main port terminal«, kot so pomembna

pristanišča, do terminalov manjšega obsega dejavnosti »S ali lokalnih terminalov«.

(Higgins, Ferguson & Kanaroglou, 2012)

Po splošnih pregledih literature o različnih opredelitvah logističnih centrov sta Rimiene

in Grundey pripravila tristopenjsko hierarhijo klasifikacije logističnih objektov v skladu

z njihovo vlogo v oskrbni verigi podobnosti, kot je prikazano na sliki 3. Prva stopnja

označuje najmanjši obseg dejavnosti, tretja pa največjega. Puščice, ki na sliki povezujejo

različne ravni, pomenijo povezanost in podobnost opredelitve aktivnosti ter teoretičnih

zasnov za posamezni logistični center. Najbližjo povezanost predstavljajo enosmerne

puščice. (Higgins et al., 2012)



Slika 4: Hierarhija logističnih centrov

Vir: Higgins et al., 2012

Notteboom in Rodrigue sta razširila njihovo kategorizacijo in kategorizirala logistične

centre gleda na hierarhijo funkcionalnosti in glede na dodajanje vrednosti, kot je

prikazano na sliki 4. V tem primeru so kategorije razvrščene glede na tri stopnje,

razvrščene od terminalov za domači transport z izvajanjem storitev, ki prinašajo dodano

vrednost prek prehodnih terminalov (stopnja 1), do satelitskih terminalov (stopnja 4).

Podrobnejši pregled je prikazan v tabeli 8. Glede na navedbe Nottebooma in Rodriguea

se po funkcijah logistični objekti in cone preprosto delijo vse od enostavnih

konsolidacijskih centrov do naprednih logističnih aktivnosti, kot je prikazano na sliki 4.

(Higgins et al., 2012)

Slika 5: Hierarhija logističnih centrov




Kot je razvidno iz slik 3 in 4 bomo v tabeli 8 vsaki vrsti logističnega centra dodali opis.

Tabela 7: Delitev logističnih centrov

Tip Avtorji Opis

Vhodni centri Notteboom &

Rodrigue, 2009

Terminali na svetovni prehodni ravni, ki

delujejo kot vmesnik med regionalnim

in mednarodnim prenosnim sistemom.

Ti terminali vsebujejo celo vrsto

dejavnosti z dodano vrednostjo,

povezanih s tovornim prometom in

logistiko, čeprav se osnovne vrste

Gatway terminalov osredotočajo le na

pretovor med pomorskimi in celinskimi

transportnimi omrežji.

Distribucijsko tovorno

zbirališče

Notteboom &

Rodrigue, 2009

Karakterizira kompleks velikih

kopenskih terminalov in centrov za

distribucijo tovora, ki pokrivajo veliko

tržno območje. Nekateri opravljajo

storitve s tako veliko dodano vrednostjo

kot Gatway.

Celinsko pristanišče Notteboom &

Rodrigue, 2009

Pogosto intermodalni terminal skupaj z

vrsto distribucijskih aktivnosti.

Običajno deluje kot tovorni center v

blagovnih verigah.

Satelitski terminal Notteboom &

Rodrigue, 2009

Pogosto se nahajajo ob pomembnih

središčih. Nekateri satelitski terminali

so pomembni pri zagotavljanju

posebnih distribucijskih storitev.



XXL ali mainport

terminal

Wiegmans,

Masurel &

Nijkamp, 1999

Pomorske, železniške in cestne

povezave po vsem svetu. Značilni so

nizki stroški, velike količine, visoke

koristne zmogljivosti, intenzivna

informacijska tehnologija in

vključevanje velikih globalnih

logističnih operaterjev. Po navadi so ti

terminali velika pomorska pristanišča

ali pomembna letališča, povezana s

celim svetom.

XL ali internacionalni

terminal

Wiegmans,

Masurel &

Nijkamp, 1999

Povezanost bolj na celinski ravni.

Uporabljajo se kot mednarodni

distribucijski center.

L ali nacioanalni

terminal

Wiegmans,

Masurel &

Nijkamp, 1999

Delujejo na državni ravni prek

železniških in cestnih povezav.

Uporabljajo se tudi kot nacionalni

distribucijski center.

M ali regionalni

terminal

Wiegmans,

Masurel &

Nijkamp, 1999

Značilne so nizke cene s pomočjo

nizkocenovnih rešitev, relativno majhen

obseg tovora in informacijskih

komponent ter manjši regionalni in

nacionalni logistični operaterji.

Uporabljeni so kot regionalni

distribucijski centri s cestnimi ali

železniškimi povezavami.

S ali lokalni terminal Wiegmans,

Masurel &

Nijkamp, 1999

Povezani so samo s cestnimi

prevoznimi sredstvi do končnih kupcev

oziroma destinacij.




1.3 Karakteristike logističnih centrov

Bergqvist (2010) navaja, da logistične centre razdelimo na osnovi storitev, in sicer na

opravljanje osnovnih logističnih storitev, opravljanje pomožnih storitev in opravljanje

storitev z dodajanjem vrednosti. Koncept logistični center se opisuje s širokimi in

različnimi pojmi, ki se navezujejo na področje ter obseg dejavnosti in storitev. Ker je

malo oziroma ni soglasij o opredelitvi logističnega centra, je treba to razumeti smiselno

z obsegom in področjem. Navedenih je osem vidikov, ki so še posebej pomembni za

razvoj logističnih centrov. Poleg teh obstajajo še drugi dejavniki, kot so poslovno okolje,

infrastruktura in lastništvo. Teh osem vidikov se uporablja kot odločilne dejavnike, ki

določajo internacionalizacijo logističnih centrov.

Geografska pokritost

Eden izmed odločujočih dejavnikov je geografska pokritost na področju, ki ga oskrbuje

logistični center. Nekateri centri so osredotočeni bolj na regionalno in nacionalno

distribucijo, medtem ko drugi opravljajo oziroma služijo širšemu geografskemu področju

in tako zagotovijo internacionalno pokritost. Obstajajo logistični centri, ki izvajajo vse

načine prevoza, in obstajajo tudi drugi specializirani logistični centri, kot so: »dry ports«,

»interporto« in »inland hubs«, ki so po navadi povezani s cestnim in železniškim

omrežjem (Bergqvist, 2010).

Načini prevoza in koridorji

Intermodalni razvoj je ena izmed značilnosti logističnega centra; vendar pa obstajajo

nekatere vrste centrov, kjer je intermodalni vidik omejen do posameznih vej transporta.

Obstajajo tudi logistični centri, do katerih je možno dostopati z vsemi načini prevoza,

vendar niso opremljeni za pretovarjanje intermodalnih transportnih enot, kar pomeni, da

so multimodalni in ne intermodalni. Način prevoza je po navadi povezan s transportnimi

koridorji, njihovo velikostjo in geografskimi karakteristikami. (Bergqvist, 2010)

Izvajanje storitve 3PL



Meidute (2005) navaja, da je 3PL kratica za Third Party Logistics in pomeni zunanje

izvajanje logističnih storitev. Pri tem gre za to, da neko podjetje najame drugo (zunanje)

podjetje, ki zanj opravlja logistične storitve, kot so skladiščenje, priprava blaga, transport,

distribucija in druge. Razlog, da podjetja prepuščajo logistične storitve oziroma njihove

posamezne elemente zunanjim strokovnjakom in specialistom, je ugotovitev, da je to za

njih cenovno sprejemljivejše in stroškovno učinkovitejše.

Bergqvist (2010) navaja, da logistični centri ponujajo različne ravni storitev, med drugim

tudi logistične storitve 3PL, ki zagotavljajo integrirane prometne in logistične rešitve ter

integracijo prek tesnih odnosov do poslovnega sektorja s prometnimi in logističnimi

rešitvami.

Tabela 8: Nivo opravljanja storitev

Standardne Napredne Popolne Integrirane

Transportne

storitve

Izbiranje

prevoznikov

Stopnja pogajanja

Upravljanje

voznega parka

Skladiščenje

Cross docking

Pobiranje in

pakiranje

Distribucija

Dostava

Dokumentiranje

Upravljanje

zalog

Carinjenje in

dokumentiranje

Montaža

Pakiranje

Označevanje

Upravljanje

vrnitve

izdelkov

Financiranje

Maloprodaja,

dobava in

usposabljanje

Sledenje zalog

Načrtovanje in

obdelovanje

naročil

Upravljanje

informacijskih in

komunikacijskih

tehnologij

Just in time

upravljanje

zalog

Posodobitve

zalog v realnem

času

Načrtovanje

proizvodnih

virov

Načrtovanje

tranzitnih

časov

Svetovanje za

dobavno

verigo



Konsolidacija

pošiljk


Logistične storitve z dodajanjem vrednosti

Razvojni trend logističnih centrov ponuja dodano vrednost logističnih storitev, ki so

drugačne od storitev 3PL, ker te aktivnosti dodajajo vrednost neposredno izdelku. Te

storitve vključujejo: upravljanje zalog, predelavo blaga, nadzor, označevanje, pakiranje,

bar kodiranje, dodajanje delov, montaže, polproizvodnje, vzdrževanja in popravila,

razbremenilno logistiko, nadzor kakovosti, preskušanja, vgradnje, dodajanje navodila za

uporabo in tudi prilagajanje izdelkov. Ta dejavnik je kombinacija obsega in razpona.

(Bergqvist, 2010)

Komercialne in javne storitve

Nekateri logistični centri razvijajo različne posle, povezane v skupnosti, in tako postanejo

komercializirani. Komercialne dejavnosti, kot so restavracije, hoteli, trgovina na drobno,

nakupovalno središče, finančne institucije in druge podobne dejavnosti ter jih lahko

uporablja skupnost, se štejejo za komercialne storitve. Javne službe so običajno tuši,

pošte, banke, parkirni prostori, počivališča za tovorna vozila, prostori za počitek,

veterinarske storitve itd. Te storitve niso kazalnik za uspeh logističnega centra, vendar

nakazujejo integrirano raven skupnosti logističnih centrov, ki lahko spodbujajo regionalni

razvoj. Logistični centri so na splošno osredotočeni na služenje industriji. (Bergqvist,

2010)

Carina in administracije

Da bi olajšali trgovanje in poslovni razvoj, nekateri izmed logističnih centrov izvajajo

carinske in druge formalnosti v zvezi s carinjenjem za izvoz in uvoz blaga. Na ta način

blago izstopa iz logističnih centrov enako kot iz pomorskih pristanišč, suhih pristanišč in

kopnih carinskih skladišč. Atribut carinskih storitev in drugih formalnosti, povezanih s

tem, lahko zmanjša negotovosti glede carinjenja in zamud na mejnih prehodih. Te



aktivnosti so ločene od aktivnosti dodajanja vrednosti, ker je veliko logističnih centrov

fokusiranih v večini na carinske aktivnosti in ne na aktivnosti, ki dodajajo vrednost.

(Bergqvist, 2010)

Trženje

Samo razvoj logističnih zmogljivosti ni recept za uspešnost in učinkovitost podjetja.

Treba je vzpostaviti učinkovito trženje, s katerim bomo privabili nove stranke in posel.

Rezultat uspešnega trženja je povečanje konkurenčne prednosti in privlačnosti.

Največkrat logistični centri promovirajo sebe skozi kraj in čas s svojo zmogljivostjo in

trajnostjo. Po navadi se trženje ne izvaja samo na lokalni in regionalni ravni, temveč tudi

na nacionalni ali celi internacionalni ravni. S trženjem na internacionalni ravni tako

logistični centri okrepijo horizontalno sodelovanje za okrepitev tržnega položaja in

akterjev, ki ga predstavljajo. (Bergqvist, 2010)

Horizontalno sodelovanje in omrežja

Vsi logistični centri so del večjega omrežja tovornih prometnih tokov, vendar obstajajo

razlike v obsegu medsebojnega sodelovanja. Obstajata dve vrsti sodelovanja, eno je

horizontalno sodelovanje z drugimi logističnimi centri, drugo pa je vertikalno

sodelovanje z akterji v dobavni verigi. Iz horizontalne perspektive gre za sodelovanje z

namenom rešitev z dodatno vrednostjo, razvijanje novih izdelkov in strategij, boljše

izkoriščenje IKT in nove tehnologije za ustvarjanje sinergij in krepitev sposobnosti vseh

članov mreže. Poleg tega so logistični centri po navadi vzpostavljeni s strani različnih

organizacij, ki so aktivni na različnih stopnjah hierarhije in kreirajo raznovrstne platforme

ter olajšujejo prednosti na nacionalni in mednarodni ravni. Omrežja so eksplicirana kot

širok nabor podjetij, ki pomagajo drug drugemu na osnovi medsebojne vzajemnosti in

obveznosti ter se s pogodbami in komuniciranjem nenehno razvijajo. (Bergqvist, 2010)



Slika 6: Opredelitev ocenjevalnih meril glede na karakteristike logističnih centrov

Vir: Topolšek & Lipičnik, 2013



2 METODOLOGIJA RAZISKOVANJA

To poglavje opisuje načine raziskovanja in vso uporabljeno metodologijo, ki jo bomo

uporabili pri izdelavi magistrskega dela. V nadaljevanju bomo opisali natančen postopek

postavitve magistrskega dela in njegove izdelave.

Opredelitev hipotez

V okviru te raziskave bomo poskušali potrditi ali ovreči naslednje hipoteze:

Hipoteza 1: Ni primerne opredelitve, ki bi opredelila logistični center;

Hipoteza 3: Obravnavani logistični centri v Španiji ne zadostujejo kriterijem

logističnega centra.

Cilji raziskave

Prvi cilj raziskave je proučiti teoretična izhodišča logističnih centrov, zbrati opredelitve

različnih avtorjev, jih predstaviti in opredeliti. Predstavili bomo tudi svoja stališča o

logističnih centrih in morebiti podali svojo opredelitev.

Ker je koncept logistični center zelo širok pojem in so mnogi centri zaradi tega v dilemi,

je drugi cilj raziskave kategorizirati in opredeliti logistične centre v Španiji po teoretičnih

predpostavkah in načelih.

Tretji cilj raziskave je ugotoviti stanje logističnih centrov v Španiji. To pomeni, da bomo

ugotovili nivo delovanja španskih logističnih centrov na internacionalnem nivoju oziroma

povezovanje logističnih centrov v Španiji z logističnimi centri iz drugih držav. Ugotovili

bomo, kakšen je obseg delovanja logističnih centrov glede na izvajanje storitev 3PL in

storitev, ki dodajajo vrednost, ter ugotovili stanje logističnih centrov na področju

poslovnega okolja, infrastrukture in lastništva.



Omejitve

Omejitve izdelave magistrskega dela so:

nekatera podjetja ne bodo hotela sodelovati v raziskavi;

omejitev dostopa do podatkov.

Pogoj in osnova izdelave magistrskega dela sta opredelitev raziskovanega področja.

Področje se navezuje na logistične centre v Španiji. Temeljni cilj magistrskega dela je

dokazovanje ali zavračanje hipotez, zastavljenih na začetku magistrskega dela. To bomo

dosegli z metodama kompilacije in raziskovanja.

Z metodo kompilacije bomo predstavili prvi del magistrskega dela. Ta del bo zajemal

opis teoretičnih izhodišč o logističnih centrih. Z metodo kompilacije bomo opisali

teoretična izhodišča, tako da bomo povzemali citate različnih domačih in tujih avtorjev,

povzeli tuje izsledke tujih znanstvenoraziskovalnih del oziroma opazovanj, stališč,

sklepov in spoznaj. Ta del bo nesamostojen, sestavljen z več tujih del.

Drugi del magistrskega dela oziroma praktični del bo temeljil na podlagi metode

raziskovanja. Z metodo raziskovanja na praktičnih primerih bomo ugotavljali vzorce

raziskave, iz katerih bomo povzeli njene ugotovitve. Tako bomo lahko podane hipoteze

potrdili ali ovrgli. Pri raziskovalnem delu bomo uporabili metodo anketiranja, s katero

bomo s pomočjo anketnih vprašalnikov pridobili podatke od podjetij. Področje in ciljne

skupine anketiranja bomo opisali v nadaljevanju tega poglavja.

S statistično metodo bomo podatke, pridobljene iz anket, zbrali skupaj, jih obdelali in

predstavili v neki novi obliki. Nato bomo podatke s tabelarično in grafično metodo

pretvorili v grafe tipa radar. Tako bomo omogočili boljšo preglednost, lažje primerjanje

in analiziranje podatkov, pridobljenih iz ankete. Grafe bomo kreirali glede na ocenjevalne

kriterije po vzoru iz članka Bergqvista (2010). Rezultate raziskave bomo na koncu z

metodo komparacije primerjali s teoretičnimi izhodišči. Osredotočili se bomo predvsem

na primerjavo karakteristik logističnih centrov v Španiji glede na ocenjevalne kriterije in



tako ugotavljali, ali se podani centri glede na teoretične kriterije lahko imenujejo

logistični centri.

Če povzamemo, bo magistrsko delo izdelano s pomočjo naslednjih metod:

metoda kompilacije: s to metodo bomo opisali teoretična izhodišča, tako da bomo

povzemali citate različnih domačih in tujih avtorjev;

metoda komparacije: s to metodo bomo primerjali teoretična izhodišča s pridobljenimi

rezultati in rezultate med seboj;

metoda dokazovanja: s to metodo bomo dokazali točnost nekaterih spoznanj;

metoda anketiranja: s to metodo bomo s pomočjo anketnih vprašalnikov od podjetij

pridobili podatke;

metoda tabelaričnega in grafičnega prikazovanja podatkov: s to metodo bomo iz

pridobljenih podatkov od podjetij za lažjo predstavo kreirali graf tipa radar;

statistična metoda: s to metodo bomo podatke zbrali skupaj, jih obdelali in predstavili

v neki novi obliki.

Anketiranje za potrebe raziskave

Raziskava bo temeljila na postavljenih hipotezah, ki pravijo, da v teoriji ni prave

opredelitve pojma logistični center, čeprav obstaja veliko opredelitev, ki ga pojasnjujejo.

Tako bomo morali v teoriji raziskati terminologijo in pojmovanje logističnih centrov,

njihov razvoj in vrste. Zajeli bomo različne tuje strokovne članke, ki zajemajo to

področje, in skušali najti primerno opredelitev pojma logistični center.

Za dokazovanje druge hipoteze, ki trdi, da se logistična podjetja velikokrat poimenujejo

kot logistični centri, čeprav to sploh niso, bomo za merilne kriterije vzeli klastrsko analizo

iz članka Bergqvista (2010). Tako bomo za primer vzeli osemnajst logističnih podjetij iz

Španije, jih anketirali in glede na rezultate primerjali s postavljenimi merilnimi kriteriji.

Tako bomo ugotovili, ali se logistična podjetja smiselno opredeljujejo kot logistični

center oziroma kako naj bi se opredeljevala.



Struktura anketnega vprašalnika

Rezultate raziskovanja bomo pridobili z anketiranjem podjetij. Anketni vprašalnik bo

sestavljen iz trinajstih vprašanj. Vprašanja bodo pripravljena tako, da bomo od

anketiranih podjetij izvedeli bistvene informacije za naše raziskovanje. Vprašanja bodo

oblikovana glede na klastrsko analizo iz članka Bergqvista (2010). Vprašanja bodo

zajemala naslednja področja:

čas izgradnje logističnega centra;

strukturo lastništva;

vrste blaga, s katerim ima opravka logistični center;

podjetja, s katerimi sodeluje logistični center;

izvajanje storitev 2PL ali 3PL;

opravljanje storitev;

opravljanje dejavnosti glede na vrsto transportne modalitete;

ponudba komercialnih ali javnih storitev;

izvajanje carinskih storitev;

promoviranje podjetja;

vertikalno in horizontalno sodelovanje.

Ciljna skupina anketiranja

Za raziskovanje smo iz internetnega vira izbrali osemnajst podjetij, ki jim je skupno, da

opravljajo oziroma ponujajo logistične storitve. Podjetja so locirana v Španiji in imajo za

opravljanje storitev tudi fizično infrastrukturo. Njihova infrastruktura je prilagojena

opravljanju logističnih aktivnosti, v veliki večini pa so v njih fizično locirana podjetja, za

katere opravljajo storitve ali jim samo nudijo prostor. Osredotočili smo se na izbor javnih

logističnih ponudnikov.

Tabela 9: Predstavitev španskih logističnih operaterjev

CTM Málaga Ustanovitev: 1995

Lastništvo: Javno – ministrstva za javna dela in

promet



Tip logističnega operaterja: transportni center

Lokacija: Malaga, Španija

Dejavnost: skladiščenje, transport, komisioniranje,

parkiranje, označevanje, raztovarjanje/natovarjanje

Infrastruktura:

v centru je lociranih veliko podjetij;

center je razdeljen na logistično območje;

servisno območje in komercialno območje;

center je povezan s cestnim omrežjem.

»Centro de Transportes de

Benavente«

Ustanovitev: 1999


Lastništvo: javno

Lokacija: Benavente (zahod Španije)

Dejavnost: skladiščenje, transport,

raztovarjanje/natovarjanje/pretovarjanje

Infrastruktura:

4 objekti (10.200 m²);

bencinski servis, hotel, bančna institucija,

avtopralnica;


Castilla y Leon Ustanovitev: 2006


Lastništvo: javno

Lokacija: Leon (sever Španije)

Dejavnost: pretovarjanje vagon–vagon, vagon–

tovornjak in obratno, skladiščenje, čiščenje



kontejnerjev, popravilo kontejnerjev, transport,

carinjenje, distribucija paketov

Infrastruktura:

območje centra obsega 265.000 m² (55.000 m²

prostora za logistične aktivnosti, 15.000 m²

zasebni prostori);

bencinski servis, hotel, bančna institucija,

pralnica;

center je povezan s cestnim in železniškim

omrežjem.


Gijón«

Ustanovitev: 2008


Lastništvo: javno

Lokacija: Gijon (sever Španije), lociran blizu

pristanišča Puerto de Gijon

Dejavnost: tehtanje, skladiščenje, transport,

razkladanje/nakladanje

Infrastruktura:

internacionalni terminal + 4 skladišča;

parkirni prostori, kavarne in restavracija;


omrežjem.

CTPSA Ustanovitev: 2010

Tip logističnega operaterja: logistični center

Lastništvo: javno



Dejavnost: transport, distribucija, skladiščenje

Infrastruktura:

lociranih 140 podjetij;

center je povezan s cestnim in železniškem

omrežjem.

»Agencia Navarra del

Transporte y la Logística

Navarra«

Ustanovitev: 2013

Tip logističnega operaterja: agencija za logistiko in

transport

Lastništvo: javno

Lokacija: Pamplona (severovzhod Španije, blizu

Francije)

Dejavnost: transport, skladiščenje, distribucija

Infrastruktura:

center se nahaja na 300.000 m²;

lociranih prek 150 podjetij;

hotel, kavarne, restavracije in javni prevozi;


»Ciudad del transporte de

Zaragoza«

Ustanovitev: 1989


Lastništvo: javno

Lokacija: Zaragoza


Infrastruktura:

center se nahaja na 605.000 m² (komercialni

center, prostori za vozila, prostori za logistične

dejavnosti);



lociranih 200 podjetij;

hotel, tuši, pralnica, restavracije, servisne

delavnice, parkirni prostori in finančne

institucije;


»Consorci Zona Franca

Barcelona«

Ustanovitev: 2000


Lastništvo: javno

Lokacija: Barcelona

Dejavnost: transport, skladiščenje, distribucija,

nadzor, pakiranje, označevanje, vzdrževanje

Infrastruktura:

center se nahaja na 605.000 m² (komercialni

center, prostori za vozila, prostori za logistične

dejavnosti);

lociranih veliko podjetij (Rhenus, Ceva itd.);

restavracije, prostori za parkiranje in banka;


omrežjem.

»Plaza de Euskadi« Ustanovitev: 1996


Lastništvo: 92 % iz javnih institucij

Lokacija: Irun (severovzhod Španije, na meji s

Francijo)

Dejavnost: transport, skladiščenje, vzdrževanje,

nadzor, carinjenje, fitosanitarni pregledi.



CITRASA Ustanovitev: 2009


Lastništvo: javno


»ICP es un operador de

logística avanzada«

Ustanovitev: 1997

Tip logističnega operaterja: logistični operater

Lastništvo: zasebno partnerstvo (ICP Betolaza Toro

SA)

Lokacija: Madrid

Dejavnost: transport, carinske storitve, ravnanje s

kontejnerji, popravila in čiščenje kontejnerjev

Infrastruktura:

v centru se nahajajo podjetja, kot so Bosch, Hella,

Valeo, Tudor, Orange, Samsung, bd, Tecnocom

itd.;


ZAL Sevilla. Ustanovitev: 1992

Tip logističnega operaterja: logistični park

Lastništvo: zasebna last (spada v skupino ICP

Betolaza Toro SA)

Lokacija: Sevilla, blizu pristanišča





Infrastruktura:

center se nahaja na 140.000 m²;

dostopnost po cesti in železnici.

»Dry port Madrid« Ustanovitev: 1995

Tip logističnega operaterja: »Dry port«

Lastništvo: javno-zasebno (večino lastništva imajo

pristanišča)

Lokacija: Madrid



Infrastruktura:

cestna in železniška povezava s pristanišči

Valencia, Barcelona, Bilbao in Alerciras;

center se nahaja na 140.000 m² (prostori za

shranjevanje polnih in praznih kontejnerjev).

MERCAMADRID Ustanovitev: 1996

Tip logističnega operaterja: logistično-poslovni

center

Lastništvo: javno – občina Madrid

Lokacija: Madrid

Dejavnost: vzdrževanje, transport, ravnanje,

distribucija, sanitarna inšpekcija



Infrastruktura:

center se nahaja na 453.492 m² (hladilna

skladišča);

izvajajo storitve za več kot 800 podjetij;

cestna povezava;

parkirišče, hotel, restavracije in kavarne.

FCCLOGISTICA, Madrid Ustanovitev: 1992


Lastništvo: zasebno partnerstvo

Lokacija: Madrid

Dejavnost: skladiščenje, kontrola temperature,

označevanje, transport, komisioniranje

Infrastruktura:

sanitarni prostori in parkirišče;

cestna povezava.

CTC-»Centro de transporte de

Coslada«

Ustanovitev: 2007


Lastništvo: javno

Lokacija: Madrid

Dejavnost: skladiščenje, distribucija, transport.

Infrastruktura:

center se nahaja na 1.079.000 m²;

restavracije, kavarne in parkirni prostori;



v centru se nahaja veliko podjetij, kot so Azkar

Logstica, Acciona, Autodasa Concesionario

Iveco-Pegaso, Chronoexpres, Baxte itd. ;

cestna povezava.

AZKAR Madrid Ustanovitev: 2011


Lastništvo: javno

Lokacija: Madrid

Dejavnost: skladiščenje, transport, komisioniranje,

distribucija

Podjetje sodeluje z več kot 70.000 partnerji.

Infrastruktura:

cestna povezava

CTV-»Centro Intermodal de

Transporte y Logística de

Vitoria-Gasteiz«

Ustanovitev: 2008

Tip logističnega operaterja: intermodalni

transportni in logistični center

Lastništvo: javno-zasebno

Lokacija: Vitoria-Gasteiz (severovzhod Španije,

blizu mesta Bilbao)

Dejavnost: skladiščenje, tehtanje, prodaja,

vzdrževanje, čiščenje itd.

Podjetje sodeluje z več kot 70.000 partnerji.

Infrastruktura:



center se nahaja na več kot 700.000 m² (carinsko

območje, parkirno območje in območje tehnične

pomoči in gostinstvo);

skladiščenje, tehtanje, prodaja, vzdrževanje in

čiščenje;

povezava s cesto in železnico.



3 REZULTATI RAZISKAVE

Glede na zastavljena vprašanja smo dobili v nadaljevanju predstavljene rezultate

raziskave. Rezultati so prikazani tabelarično. Glede na rezultate raziskave smo pod

posamezno vprašanje dodali komentar in ugotovitve.

Prvo vprašanje se nanaša na izgradnjo logističnega centra in logistične centre, saj

sprašuje, kdaj je bil izgrajen njihov logistični center in kdaj je začel delovati.

Slika 7: Izgradnja logističnega centra

Rezultat o času izgraditve centra kaže, da so bili trije centri izgrajeni pred manj kot petimi

leti, pet jih je bilo izgrajenih pred manj kot desetimi in pred več kot petimi leti. Dva centra

sta starejša od deset in mlajša od petnajst let. Osem logističnih centrov je starejših od

petnajst in mlajših od petindvajset let.

Doba delovanja centrov je relativno majhna, kar dokazuje, da se je logistična dejavnost v

Španiji začela razvijati v zadnjih dvajsetih letih. Ob tem moramo omeniti, da smo ob

raziskavi centrov naleteli na veliko centrov, ki so še v postopku izgradnje.

Pred petimi ali manj leti

17 %

Pred več kot petimi in manj kot desetimi

leti28 %

Pred več kot desetimi in manj kot

petnajstimi leti11 %

Pred več kot petnajstimi in manj

kot 25 leti44 %



Naslednje vprašanje se nanaša na lastništvo logističnega centra in sprašuje anketirance o

tem, kakšno je lastništvo logističnega centra (gre za zasebno, javno ali javno-zasebno

lastništvo).

Slika 8: Lastništvo logističnega centra

Kar trinajst od osemnajstih logističnih podjetij je v javni lasti. Dve podjetji sta v zasebni

lasti. Tri logistična podjetja pa so v javno-zasebni lasti.

Glede na lastništvo logističnih podjetij smo ugotovili velik delež logističnih podjetij, ki

so v javni lasti. Kar trinajst od osemnajstih logističnih centrov je v javni lasti. Dva sta v

zasebni lasti. Trije so v javno-zasebni lasti. Z rezultatom velikega števila logističnih

centrov, ki so bili zgrajeni z javnim partnerstvom, lahko podkrepimo izkušnjo iz članka

Bentzen in Hoffmann (2004). Članek navaja, da izkušnje nakazujejo, da je večina

logističnih centrov zgrajenih na bazi javno-zasebnega partnerstva. Razlog za to je

precejšnji prispevek k prostorskim in ekonomskim razvojem, kjer so locirani.

Javna last logističnega centra daje centru funkcijo odprtosti za javna in zasebna podjetja.

Za zagotavljanje sinergije in sodelovanja na trgu opravljanja logističnih storitev je

pomembno, da je logistični center voden s strani neodvisnega javnega organa ali po

možnosti javno-zasebnega partnerstva. Nekatere teorije o konceptu logistični center

Javno72 %

Zasebno11 %

Javno-zasebno17 %



govorijo, da delovanje logističnih centrov temelji na komercialni ravni. Poleg tega pa naj

bi poslovala neprofitabilno. (Europlatforms EEIG, 2004)

Da bi ugotovili, s katerimi vrstami blaga imajo opravka logistični centri, smo jih vprašali,

s katerimi vrstami blagovnih skupin imajo opravka (naftni derivati, vozila, elektronska

oprema, farmacevtski izdelki, železo in jeklo, izdelki iz plastike, oblačila, hrana, živali

itd.).



Slika 9: Vrste blaga, s katerimi imajo opravka logistični centri

Največ, kar štirinajst logističnih podjetij, je odgovorilo, da se ukvarjajo z izvajanjem

logističnih storitev za mešane vrste blaga oziroma blago, ki se prevaža skupaj v zbirnih

pošiljkah. V zbirnih pošiljkah se nahajajo raznovrstne blagovne skupine različnih

pošiljateljev in prejemnikov. Za zbirno pošiljko je nujen zbirni logistični center, v

katerem s storitvijo komisioniranja združujejo, razdružujejo, sortirajo in kontrolirajo

različne vrste pošiljk.

Logistična podjetja opravljajo storitve tudi za specifične kategorije blagovnih skupin. Kar

osem od osemnajstih logističnih podjetij opravlja logistične storitve za blagovno skupino

0

2

4

6

8

10

12

14

16



živil, pijač in tobačnih izdelkov. Na primer podjetje Mercamadrid je specializirano za

opravljanje logističnih storitev za hrano in pijačo ter hitro pokvarljivo blago, kot so ribe,

zelenjava in sadje. Šest od osemnajstih podjetij opravlja storitve za polproizvode

avtomobilske industrije. Druge blagovne kategorije, za katere logistična podjetja

opravljajo storitve, so premog in lignit ter surova nafta, tekstil in tekstilni izdelki,

pohištvo, elektronika te oprema in material, ki se uporablja pri prevozu blaga.

Na splošno nismo ugotovili kakršnekoli specializacije za katerokoli blagovno skupino,

razen za podjetje Mercamadrid, ki je specializirano za opravljanje logističnih storitev za

živila, pijače in tobačne izdelke.

Da bi izvedeli, kako širok je njihov spekter delovanja, smo povprašali logistične centre,

če razen za španska podjetja opravljajo storitve tudi za podjetja iz drugih držav. Pri tem

vprašanju nas je tudi zanimalo, za katera večja internacionalna podjetja opravljajo storitve

in iz katerih držav so. Da bi to izvedeli, smo morali raziskati in ugotoviti imena vseh

podjetij, za katere logistični centri opravljajo storitve.

Katera podjetja delujejo v okviru logističnega centra oziroma katerim podjetjem nudite

logistične storitve? (imena podjetij)

Slika 10: Opravljanje storitev logističnega centra glede na internacionalizacijo

Samo za domača podjetja

11 %

V večini za domača podjetja

39 %

Za podjetja na internacionalnem

nivoju50 %

0 %



Nivo geografske pokritosti centra smo ugotavljali glede na podjetja, za katera opravljajo

storitve ali jim nudijo prostore. Ugotovili smo, da samo dva logistična centra ponujata

storitve zgolj za domača podjetja. Sedem logističnih centrov opravlja storitve v večini za

domača, vendar tudi za podjetja iz tujih držav. Devet centrov pa opravlja storitve tudi za

druga internacionalna podjetja.

Rezultat, ki nam pove, da skoraj 90 % obravnavanih centrov opravlja storitve tudi za tuja

podjetja, ni presenetljiv, saj je globalizacija z odprtjem trgov močno povečala povezanost

in zmanjšala omejitve poslovanja ter trgovanja. Tako so podjetja začela širiti poslovanje

še na tuje trge.

O obravnavanih logističnih centrih smo izvedeli, da izvajajo logistične storitve za veliko

domačih in tujih podjetij. Največkrat je bil dan odgovor, da logistični operaterji opravljajo

storitve za več kot sto petdeset podjetij. AZKAR Madrid opravlja storitve za kar 70.000

partnerjev. Veliko logističnih centrov poleg storitev nudi tudi poslovne prostore. Med

podjetji, za katere logistični centri opravljajo storitve ali jim nudijo prostore, so tudi

svetovno znani logistični operaterji DHL, Schenker, DSV, Rhenus, itd.

V teoretičnem raziskovanju smo ugotovili, da je za logistični center zelo pomemben

kriterij intermodalnost, ki centru daje možnost uporabe različnih modalitet transporta.

Prav zato smo podjetja morali vprašati, katere prometne veje transporta imajo speljane do

logističnega centra. Ker je raziskava omejena samo na kopenske logistične centre,

transportna modaliteta po vodi ne pride v poštev.



Slika 11: Dostopnost logističnih centrov glede na transportno modaliteto

Ker smo se osredotočili samo na logistične centre brez letališč in pristanišč, smo pri

karakteristiki načina transporta oziroma dostopnosti do logističnih centrov prišli do

ugotovitve, da je glavno omrežje, prek katerega je možno dostopati do centrov, cestno.

Kar 67 % logističnih podjetij ima dostop do omrežja samo prek cestne povezave. To

potrjuje tudi vir Gobierno de Einisterio de fomento (2010), ki navaja, da je tovorni promet

po železnici nazadoval v primerjavi s cestnim tovornim prometom iz 10,3 % (1997) na

4,1 % prepeljanih ton kilometrov. Ob tem Galloni, (1999) navaja, da v Španiji ni dovolj

intermodalnih terminalov, tisti, ki obstajajo, pa nimajo zadostnih sredstev in opreme.

Tako ni pogojev za konkuriranje cestnemu sistemu. Analiza kaže, da v zadnjih tridesetih

letih ni vidnega razvoja na področju železniškega omrežja.

To pomeni, da logistični centri v večini niso intermodalni, ker ne omogočajo opreme za

pretovarjanje in združevanje pošiljk več prometnih vej. Več intermodalnosti smo opazili

pri logističnih centrih blizu razvitejšega železniškega omrežja.

Eden izmed pomembnih kriterijev logističnih centrov je tudi izvajanje storitev 2PL, 3PL

in 4PL, zato smo podjetja spraševali tudi po nivoju izvajanja storitev.

Cesta67 %

Cesta in železnica33 %




Slika 12: Nivo opravljanja storitev (2PL, 3PL, 4PL)

Pri ugotavljanju nivoja opravljanja storitev je 83 % podjetij odgovorilo, da opravljajo

storitve 2PL. 17 % podjetij opravlja storitve 3PL. Nobeno izmed podjetij pa ne izvaja

storitev 4PL.

Torej smo pri karakteristiki izvajanja storitev 2PL, 3PL in 4PL od večine logističnih

centrov dobili odgovor, da opravljajo več storitev 2PL in da imajo dobre in trdne odnose

s svojimi poslovnimi partnerji, za katere opravljajo logistične storitve.

Nadalje nas je zanimal tudi obseg opravljanja logističnih storitev oziroma katere

logistične storitve nudijo v njihovem logističnem centru (skladiščenje, transport,

pakiranje, označevanje, komisioniranje, upravljanje zalog, testiranje, nadzor kakovosti,

končno sestavljanje, vzdrževanje in popravila, celovite logistične storitve itd.).

storitve 2PL 83 %

storitve 3PL 17 %

storitve 4PL0 %



Slika 13: Opravljanje logističnih storitev

Pri vrsti opravljanja storitev smo v vsakem primeru dobili odgovor, da opravljajo osnovne

logistične storitve, kot sta transport in skladiščenje. Poleg teh dveh aktivnosti štiri od

osemnajst podjetij izvaja še komisioniranje ter popravilo in vzdrževanje opreme in

embalaže (kontejnerjev, palet). Tri podjetja opravljajo tudi označevanje in nadzor

kakovosti (sanitarni in fitosanitarni pregledi). Dve podjetji poleg osnovnih dejavnosti

opravljata še pakiranje. Bolj sofisticiranih logističnih storitev, kot so upravljanje zalog,

obdelava blaga, dodajanje delov, razbremenilna logistika itd., pri logističnih podjetjih ni

bilo zaznati.

18 18

23

4 43

00

2

4

6

8

10

12

14

16

18

20



Poleg logističnih storitev naj bi logistični centri nudili tudi komercialne storitve za širšo

javnost. Prav zato smo podjetja vprašali, katera infrastruktura za nudenje komercialnih

storitev obstaja v okviru njihovega logističnega centra (restavracije, hoteli, pisarniški

prostori, nakupovalni centri, finančne institucije, tuši, parkirni prostori, postajališča za

tovornjake, prostori za počitek itd.).

Slika 14: Nudenje komercialnih storitev

Pri komercialnih storitvah, ki jih ponujajo logistični centri, smo naleteli na presenetljivo

ugotovitev, da večina logističnih centrov, ki so v javni lasti, ponujajo večji obseg različnih

objektov in storitev, ki jih lahko uporablja skupnost. Logistični centri imajo v lasti poleg

parkirnih prostorov, črpalk in sanitarnih prostorov tudi avtopralnice, restavracije,

kavarne, hotele in finančne institucije. Nekateri javnosti ponujajo tudi zdravstvene

storitve in javne prevoze.

V nadaljevanju nas je zanimalo nudenje carinskih storitev oziroma oziroma ali za svoje

stranke opravljajo carinske storitve.

18

2

17

13

3

7

5

0

2

4

6

8

10

12

14

16

18

20

Parkirišča Sanitarni

prostori

Parkirni

prostori

Kavarne in

restavracije

Bencinski

servis

Hoteli Bančne in

poštne storitve



Slika 15: Opravljanje carinskih storitev

Za osem anketiranih logističnih centrov smo ugotovili, da nudijo logistične storitve. Deset

centrov carinskih storitev ne nudi. Carinske storitve nudijo predvsem tista podjetja, ki

sodelujejo s podjetji na tujih trgih, na katerih je trgovanje omejeno s strani carine. Velik

delež logističnih centrov je zaradi globalizacije povezan z drugimi podjetji izven

Evropske unije, zato nudijo tudi carinske storitve.

Anketirance smo spraševali tudi glede promoviranja podjetja oziroma ali podjetja

promovirajo svoje podjetje na internacionalni, nacionalni ali regionalni ravni.

Da44 %

Ne56 %

0 %



Slika 16: Promoviranje podjetja

Trinajst od osemnajst logističnih podjetij se promovira na nacionalnem nivoju. Pet tudi

na internacionalnem nivoju.

Zelo pomembno vprašanje predstavlja tudi vprašanje glede horizontalne povezanosti.

Zato smo anketirance vprašali, ali sodelujejo z drugimi logističnimi centri.

Slika 17: Horizontalno sodelovanje

Na internacionalnem nivoju28 %

Na nacionalnem nivoju72 %

Na regionalnem nivoju

0 %

Da100 %

NE0%0 %



Rezultat nakazuje, da vsi logistični centri sodelujejo z drugimi logističnimi centri. To

nakazuje, da je medsebojno sodelovanje prisotno v vseh logističnih centrih.

Glede medsebojnega sodelovanja smo dobili zelo pozitiven odgovor, zato smo jih še

povprašali, s katerimi logističnimi centri sodelujejo in iz katerih držav izhajajo.

Iz ankete smo ugotovili, da se večina logističnih centrov, ki so v javni lasti, osredotoča

bolj na nacionalno in regionalno opravljanje logističnih storitev ter ne izvajajo storitev v

širšem mednarodnem okolju. To velja za logistične centre, ki niso blizu pristanišč ali

letališč. Ti logistični centri so osredotočeni predvsem na urbano ureditev logistike v

posameznih mestih z združevanjem pošiljk in distribucijo, čeprav je večina logističnih

centrov namensko locirana v bližini mednarodnih stičišč, kot so pristanišča in letališča.

Tem logističnim centrom je omogočen lažji dostop do mednarodnega okolja. Največ

logističnih centrov se tako nahaja v bližini glavnih nacionaliziranih območij Španije, kot

so Barcelona, Madrid, Valencia, Bilbao in Sevilla. Vsa ta večja mesta imajo svoja

letališča in pristanišča, razen Madrida, ki ima tako imenovano suho pristanišče Puerto

seco de Madrid, ki je z železniškim omrežjem povezano z vsemi glavnimi pristanišči.

Boljše sodelovanje logističnih centrov z mednarodnim okoljem smo zaznali tudi pri tistih,

ki se nahajajo blizu španske meje s Francijo.

Klasterska analiza logističnih centrov

Iz raziskave Bergqvista (2010) smo povzeli način opredeljevanja oziroma razvrščanja

logističnih centrov glede na osemnajst različnih konceptov, ki jih nekateri enačijo z

logističnimi centri. Nabor osemnajstih različnih konceptov predstavlja logistične centre,

in sicer od preprostega zbirnega centra do naprednega logističnega centra.

Primerjalne razlike in skupne točke logističnih centrov bomo opisali s statistično tehniko

klastrske analize, ki je zasnovana na osmih različnih kriterijih: geografska pokritost (A),

način transporta in koridorji (B), zunanje izvajanje storitev 3PL (C), dodana vrednost

logističnih storitev (D), komercialne in javne storitve (E), carinska uprava in

administracija (F), trženje (G), horizontalno sodelovanje in omrežje (H). Vsak kriterij je

točkovan od 1 do 3. Točke pomenijo ocenitev posameznega atributa. Točka 0 pomeni, da

atribut ne obstaja. Točka 1 pomeni običajni atribut. Dve točki pomenita razvit atribut. Tri



točke pa pomenijo dobro razvit atribut. Točkovanje se bo nato vneslo v radarski grafikon,

iz katerega bodo evidentno razbrane razlike in podobnosti različnih logističnih centrov,

ki smo jih vključili v raziskavo. Tako bomo lahko vsak logistični center posebej uvrstili

v različne koncepte.

Torej so za vsak posamezni koncept določene ocene glede na opisne karakteristike.

Tabela 10: Točkovanje kriterijev glede na različne vrste konceptov

Koncepti A B C D E F G H

Industrijski

park

1 1 1 3 1 0 1 1

Natovorni

center

2 2 0 0 0 0 0 2

Pretovorni

terminal

2 2 0 0 0 0 0 2

Zaledni

terminal

2 2 1 0 0 0 0 1

Intermodalni

terminal

2 2 1 0 0 0 1 1

Intermodalni

tovorni

center

2 2 2 2 0 0 2 1

»Centro

integrado de

mercancias«

2 2 1 1 1 2 0 1



Celinsko

carinsko

skladišče

3 1 1 1 1 3 0 1

Prosta

trgovinska

cona

3 1 1 3 0 3 1 1

Celinsko

intermodalno

središče

3 2 2 1 0 2 1 2

Celinsko

pristanišče

3 3 2 3 0 2 1 1

»Distripark« 3 2 2 3 1 3 1 2

Transportni

center

2 2 2 2 2 1 1 2

Logistični

park

2 2 2 3 1 3 3 2

»Dry port« 3 3 2 2 2 3 1 2

Tovorna vas

ali »Freight

Village«

3 3 2 2 2 2 2 2

GVZ 3 2 3 3 2 1 2 3

Intermodalni

distribucijski

center

3 3 2 3 1 3 1 2




Vsak obravnavani logistični center bomo ocenili in ga primerjali z ocenami iz raziskave

Bergqvista (2010). Tistemu logističnemu ponudniku, ki bo z ocenami atributov kar

najbolje sovpadal s konceptom iz tabele, bomo določili koncept. Primerjavo bomo

opravili tako, da bomo ocene vsakega koncepta primerjali z vsakim posameznim

logističnim centrom. Primerjava bo potekala tako, da bomo atribute vsakega logističnega

centra odšteli od atributov vsakega koncepta iz tabele 16. Z odštevanjem bomo tako dobili

odstopanje ocen koncepta od ocen posameznega logističnega centra. Da bomo dobili

skupno odstopanje logističnega centra od koncepta, bomo morali posamezna odstopanja

ustvariti absolutna in jih sešteti. Tisti koncept, kjer bo seštevek odstopanj logističnega

centra najmanjši, bomo dodelili logističnemu centru. Primerjavo konceptov bomo

opravili za vsak logistični center posebej.

CTM Málaga

Tabela 11: Primerjava karakteristik CTM Málaga in transportnega centra

A B C D E F G H

CTM

Málaga

2 1 2 2 3 0 1 2

Transportni

center

2 2 2 2 2 1 1 2

Odstopanje 0 1 0 0 1 -1 0 0

Zgornja tabela prikazuje medsebojno primerjavo osmih kriterijev (A–H) logističnega

operaterja CTM Málaga in koncepta transportni center. Številke v zgornjih dveh vrsticah

tabele predstavljajo točkovanje v razponu od 0 do 3. Spodnja vrstica pa predstavlja

odstopanje točk posameznih karakteristik logističnega operaterja CTM Malaga od

koncepta transportni center. Odstopanje je izračunano z odštevanjem točk zgornje vrstice

od srednje vrstice. Če je odstopanje negativno, to pomeni, da logistični operater izvaja

nižji nivo storitev kot koncept, če je odstopanje pozitivno, pa je ravno obratno. Če je



odstopanje 0, je nivo nudenja oziroma opravljanja storitev pri obeh enak. Vsaka nadaljnja

tabela pod tem poglavjem je zastavljena enako kot ta.

Slika 18: Radarski graf CTM Malaga

Logistični center CTM Malaga glede na karakteristike najbolje sovpada s

karakteristikami transportnega centra. Karakteristike, ki so med logističnim centrom

CTM Malaga in transportnim centrom enako ovrednotene, so:

geografska pokritost: CTM Malaga opravlja storitve na regionalnem ali nacionalnem

nivoju kot transportni center;

zunanje izvajanje logističnih storitev: CTM Malaga prav tako kot transportni center

izvaja več storitev 3PL;

dodana vrednost logističnih storitev: logistični center CTM Malaga isto kot

transportni center izvaja storitve, ki neposredno povečujejo vrednost izdelkov, kot so

popravila in pakiranje;

horizontalno sodelovanje in omrežje: CTM Malaga se isto kot transportni center

povezuje in sodeluje z drugimi logističnimi centri v okolici iz iste regije;

trženje (marketing): prav tako podjetje CTM Malaga kot koncept transportni center

pri karakteristiki trženja izvaja pasivno trženje z distribucijo informacij.

0

1

2

3A

B

C

D

E

F

G

H

Transportni center

CTM Málaga



Pri naslednjih štirih kriterijih se logistični center CTM Malaga in transportni center

razlikujeta za eno oceno:

pri karakteristiki načina transporta in koridorjev v transportnem centru potekata vsaj

dve vrsti transporta, medtem ko v logističnem centru CTM Malaga obstaja samo ena

vrsta transporta, to je cestni transport;

pri ponudbi komercialnih in javnih storitev CTM Malaga s hoteli, restavracijami in

drugimi javnimi objekti ponuja večji obseg javnih storitev, ki jih lahko uporablja

skupnost;

pri opravljanju carinskih storitev CTM Malaga za razliko od transportnega centra ne

opravlja carinskih storitev;

tudi pri kriteriju trženja se logistični center CTM Malaga razlikuje od transportnega

centra.

Centro de Transportes de Benavente

Tabela 12: Primerjava karakteristik »Centro de Transportes de Benavente« in

transportnega centra

A B C D E F G H

Centro de

Transportes

de

Benavente

2 1 2 2 3 0 2 2

Transportni

center

2 2 2 2 2 1 1 2

Odstopanje 0 -1 0 0 1 -1 1 0

Iz te tabele je razvidno, da odstopanje med »Centro de Transportes de Benavente« in

transportnim centrom nastaja pri štirih kriterijih (B, E, F in G).



Slika 19: Radarski graf »Centro de Transportes de Benavent«

Tako kot CTM Malaga tudi logistični operater »Centro de Transportes de Benavent« po

karakteristikah najbolje ustreza konceptu transportni center. Karakteristike podjetja

»Centro de Transportes de Benavent« so na las podobne podjetju CTM Malaga, le pri

karakteristiki trženja ima »Centro de Transportes de Benavent« za eno oceno višjo raven

izvajanja trženja. »Centro de Transportes de Benavent« tako s pomočjo posebnega

oddelka proaktivno izvaja storitve trženja.

Castilla y Leon

Tabela 13: Primerjava karakteristik Castilla y Leon in tovorne vasi

A B C D E F G H

Castilla y

Leon

3 2 2 1 3 3 2 2

Tovorna

vas

3 3 2 2 2 2 2 2

0

1

2

3A

B

C

D

E

F

G

H

Centro de Transportes de

Benavent

Transportni center



Odstopanj

e

0 -1 0 -1 1 1 0 0

Pri kriterijih B in D sta odstopanji negativni, pri E in F pa pozitivni.

Slika 20: Radarski graf Intermodalni logistiki Castilla y Leon

Logistični operater Castilla y Leon po karakteristikah najmanj odstopa od karakteristik

koncepta tovorna vas.

Odstopanje ravni storitev je razvidno pri naslednjih kriterijih:

način transporta in koridorji: pri konceptu tovorna vas se izvajata več kot dve vrsti

transporta, medtem ko se pri logističnem centru Castilla y Leon izvajata dve vrsti

transporta – po cesti in po železnici;

dodana vrednost logističnih storitev: tudi pri tem kriteriju koncept tovorna vas

zagotavlja za eno točko višjo raven storitev kot logistični operater Castilla y Leon. To

pomeni, da tovorna vas ponuja več storitev, ki izdelkom dodajajo vrednost;

komercialne in javne storitve: pri ponudbi komercialnih in javnih storitev logistični

operater Castilla y Leon ponuja višji obseg različnih objektov in storitev, ki jih lahko

uporablja skupnost. Tako ima Castilla y Leon v lasti različne objekte, kot so hoteli,

restavracije, kavarne in banke;

0

1

2

3A

B

C

D

E

F

G

H

Tovorna vas

Intermodalni logistiki

Castilla y Leon



carinska uprava in administracije: za razliko od koncepta tovorna vas, ki le v

določenih primerih ponuja carinske storitve, logistični operater Castilla y Leon ponuja

dobro uveljavljene carinske storitve in tudi carinsko skladišče.

»Centro de Transportes de Gijon«

Tabela 14: Primerjava karakteristik »Centro de Transportes de Gijon« in


A B C D E F G H

Centro de

Transportes

de Gijon

2 2 2 1 2 0 2 2

Transportni

center

2 2 2 2 2 1 1 2

Odstopanje 0 0 0 -1 0 -1 1 0

V zgornji tabeli smo prikazali primerjavo posameznih kriterijev in medsebojno

odstopanje. Za eno točko nastajajo odstopanja pri karakteristikah D, E in G.



Slika 21: Radarski graf »Centro de Transportes de Gijón«

»Centro de transporte Gijon« glede na karakteristike najbolje opisuje koncept transportni

center. Vendar tudi pri teh dveh centrih pri naslednjih kriterijih prihaja do razlik:

dodana vrednost logističnih storitev: kar se tiče storitev, ki izdelkom dodajajo

vrednost, transportni center ponuja za eno točko višjo raven storitev od logističnega

operaterja »Centro de transportes de Gijon«;

carinska uprava in administracija: tudi pri kriteriju ponujanja carinskih storitev med

tema dvema obstaja razlika. To pomeni, da so pri transportnem centru carinske

storitve v fazi nastajanja, logistični operater »Centro de transporte Gijon« pa carinskih

storitev sploh ne ponuja;

trženje (marketing): pri kriteriju trženja »Centro de transporte Gijon« za eno točko

presega koncept transportni center.

0

1

2

3A

B

C

D

E

F

G

H

Transportni center

Centro de Transportes de

Gijón



CTPSA

Tabela 15: Primerjava karakteristik CTPSA in transportnega centra

A B C D E F G H

CTPSA

2 2 2 1 3 0 2 2

Transportni

center

2 2 2 2 2 1 1 2

Odstopanje 0 0 0 -1 1 -1 1 0

Tabela prikazuje primerjavo logističnega operaterja CTPSA in koncepta transportni

center po posameznih kriterijih. V spodnji vrstici so navedena odstopanja.

Slika 22: Radarski graf CTPSA

Logistični operater CTPSA se prav tako kot Centro de transporte Gijon glede na

karakteristike najbolj ujema s konceptom transportni center. Tudi pri točkovanju

posameznih kriterijev se CTPSA razlikuje od Centro de transporte Gijon samo v enem

0

1

2

3A

B

C

D

E

F

G

H

Transportni center

CTPSA



kriteriju. To je kriterij nivo opravljanja komercialnih storitev. Za razliko od prejšnjega

logističnega operaterja in transportnega centra CTPSA ponuja najvišjo raven ponudbe

komercialnih storitev s hoteli, kavarnami in restavracijami ter ponudbo javnih prevozov.

Vitoria Transport Centre

Tabela 16: Primerjava karakteristik Vitoria Transport Centre in tovorne vasi

A B C D E F G H

Vitoria

Transport

Centre

3 2 2 2 3 2 2 2

Tovorna vas

ali »Freight

Village«

3 3 2 2 2 2 2 2

Odstopanje 0 -1 0 0 1 0 0 0

Tabela prikazuje medsebojno primerjavo točkovanja karakteristik. V spodnji vrstici so

navedena odstopanja.



Slika 23: Radarski graf »Vitoria Transport Centre«

Vitoria Transport Centre glede na odstopanja najbolje opisuje koncept tovorna vas ali

»Freight Village«. Ta se za eno točko razlikujeta samo v dveh kriterijih, in sicer sta to

kriterija:

način transporta in koridorji: pri tem kriteriju koncept tovorna vas za opravljanje

transporta uporablja več kot dve vrsti transportne modalitete. »Vitoria Transport

Centre« pa za opravljanje transportne dejavnosti uporablja dve vrsti transportne

modalitete, to sta transport po cesti in železnici;

komercialne in javne storitve: »Vitoria Transport Centre« v primerjavi s konceptom

tovorna vas ponuja za eno točko višji nivo ravni storitev in širši javnosti z različnimi

objekti ponuja visok nivo komercialnih storitev.

0

1

2

3A

B

C

D

E

F

G

H

Tovorna vas ali »Freight

village«

Vitoria Transport Centre



»Consorci Zona Franca Barcelona«

Tabela 17: Primerjava karakteristik »Consorci Zona Franca Barcelona«

in tovorne vasi

A B C D E F G H

Consorci

Zona Franca

Barcelona

3 3 2 2 2 3 2 2

Tovorna vas

ali »Freight

Village«

3 3 2 2 2 2 2 2

Odstopanje 0 0 0 0 0 1 0 0

Zgornja tabela prikazuje primerjavo logističnega operaterja »Consorci Zona Franca

Barcelona« in koncepta tovorna vas glede na osem kriterijev.



Slika 24: Radarski graf »Consorci Zona Franca Barcelona«

Tudi »Consorci Zona Franca Barcelona« najbolje sovpada s konceptom tovorna vas.

Razlika nastopi samo pri kriteriju ponudbe carinskih storitev. »Consorci Zona Franca

Barcelona« v primerjavi s konceptom tovorna vas, ki občasno ponuja carinske storitve,

strankam vedno ponuja dobro uveljavljene carinske storitve. Pri drugih kriterijih je pri

teh dveh logističnih operaterjih točkovanje enako.

»Plaza de Euskadi«

Tabela 18: Primerjava karakteristik »Plaza de Euskadi« in tovorne vasi

A B C D E F G H

Plaza de

Euskadi

3 1 2 2 3 2 2 2

Tovorna vas

3 3 2 2 2 2 2 2

0

1

2

3A

B

C

D

E

F

G

H


village«

Consorci Zona Franca

Barcelona



Odstopanje 0 -2 0 0 1 0 0 0

Zgornja tabela prikazuje karakteristično primerjavo »Plaza de Euskadi« in tovorne vasi.

V spodnji vrstici so prikazana odstopanja.

Slika 25: Radarski graf »Plaza de Euskadi Irun«

Tudi logistični operater »Plaza de Euskadi« se glede na kriterije najbolj približa konceptu

tovorna vas. Vendar se pri kriteriju način transporta in koridorji za dve točki razlikuje od

koncepta tovorna vas. Medtem ko logistični operater »Plaza de Euskadi« izvaja transport

samo po cesti, tovorna vas za transport uporablja vsaj tri transportne modalitete. Tudi pri

kriteriju ponudbe komercialnih storitev med tema dvema logističnima operaterjema

obstaja razlika.

CITRASA

Tabela 19: Primerjava karakteristik CITRASA in transportnega centra

A B C D E F G H

CITRASA 3 1 2 2 3 2 2 2

0

1

2

3A

B

C

D

E

F

G

H


village«

Plaza de Euskadi Irún



Transportni

center

2 2 2 2 2 1 1 2

Odstopanje 0 -1 0 0 1 -1 1 0

Iz tabele je razvidna primerjava med logističnim operaterjem CITRASA in konceptom

transportni center.

Slika 26: Radarski graf CITRASA

Glede na točkovane kriterije se logistična operaterja CITRASA in »Centro de Transportes

de Benavent« ujemata pri vsakem posameznem kriteriju. Zato sta tako CITRASA kot

»Centro de Transportes de Benavent« glede na točkovanje najbolj podobna konceptu

transportni center.

0

1

2

3A

B

C

D

E

F

G

H

Transportni center


village«

CITRASA



ZAL Sevilla

Tabela 20: Primerjava karakteristik ZAL Sevilla in transportnega centra

A B C D E F G H

ZAL Sevilla 3 2 2 2 1 0 2 2

Intermodalni

tovorni center

2 2 2 2 0 0 2 1

Odstopanje od

transportnega

centra

1 0 0 0 1 0 0 1

V tabeli smo glede na osem kriterijev navedli primerjavo logističnega operaterja ZAL

Sevilla in koncepta intermodalni tovorni center. V spodnji vrstici so navedena odstopanja.

Slika 27: Radarski graf ZAL Sevilla

0

1

2

3A

B

C

D

E

F

G

H

Intermodalni tovorni

center

ZAL Sevilla



ZAL Sevilla je naš prvi logistični operater, ki ga uvrščamo med intermodalne tovorne

centre. Od karakteristik intermodalnega tovornega centra se za eno točko razlikuje pri

treh kriterijih. Pri vseh treh kriterijih ZAL Sevilla presega raven storitev intermodalnega

tovornega centra. Ti trije kriteriji so:

geografska pokritost: ZAL Sevilla izvaja storitve na mednarodni ravni, medtem ko

koncept intermodalni tovorni center izvaja storitve na regionalni ali nacionalni ravni;

komercialne in javne storitve: ponudba javnih storitev je na obeh straneh skromna. Pri

tem ZAL Sevilla ponuja preproste javne storitve, intermodalni tovorni center pa sploh

ne ponuja storitev za javnost;

horizontalno sodelovanje in omrežje: ZAL Sevilla se za razliko od intermodalnega

tovornega centra povezuje in sodeluje z drugimi podobnimi logističnimi centri v

okolici. ZAL Sevilla se tako povezuje s pristaniščem Sevilla.

»ICP es un operador de logística avanzada«

Tabela 21: Primerjava karakteristik »ICP es un operador de logística avanzada«,

transportnega centra in tovorne vasi

A B C D E F G H

ICP es un

operador de

logística

avanzada

3 1 2 2 1 0 2 2

Tovorna vas

ali »Freight

Village«

3 3 2 2 2 2 2 2

Transportni

center 2 2 2 2 2 1 1 2



Odstopanje

od tovorne

vasi

0 -2 0 0 -1 -2 0 0

Odstopanje

od

transportnega

centra

1 -1 0 0 -1 -1 1 0

Iz zgornje tabele je glede na osem kriterijev razvidna primerjava logističnega operaterja

»ICP es un operador de logística avanzada« s konceptoma transportni center in tovorna

vas. V spodnjih dveh vrsticah smo navedli odstopanja.

Slika 28: Radarski graf »ICP es un operador de logística Avanzada«

ICP glede na skupne karakteristike najmanj odstopa od koncepta intermodalni tovorni

center, vendar nastane težava pri tem, ker že ime »intermodalni tovorni center« pove, da

mor takšen center opravljati intermodalne transportne in logistične storitve. To pomeni,

da naj bi za opravljanje storitev uporabljali več vrst transportnih modalitet. Center ICP pa

za izvajanje transporta uporablja samo eno transportno modaliteto, to je cesto.

0

1

2

3A

B

C

D

E

F

G

H


centerTovorna vas ali »Freight

village«Transportni center



Če ne upoštevamo primerjave z intermodalnim tovornim centrom glede na skupne

karakteristike najmanj od operaterja ICP odstopata koncepta tovorna vas in transportni

center. Ker koncept tovorna vas pri kriterijih način transporta in carinske storitve od ICP

odstopa za dve točki, smo se odločili, da ICP enačimo s konceptom transportni center.

Koncept transportni center se od logističnega operaterja ICP za eno točko razlikuje pri

petih kriterijih:

geografska pokritost: transportni center je usmerjen bolj na regionalni nivo

opravljanja storitev, medtem ko ICP opravlja storitve na mednarodnem nivoju;

način transporta: logistični operater ICP za opravljanje transportnih aktivnosti

uporablja samo eno transportno modaliteto, to je cesto, medtem ko transportni center

uporablja dve vrsti transporta;

komercialne storitve: ICP ponuja za en nivo nižjo raven komercialnih storitev od

transportnega centra;

carinske storitve: medtem ko ICP ne ponuja carinskih storitev, so v transportnem

centru carinske storitve v fazi nastajanja;

trženje (marketing): logistični operater ICP opravlja za en nivo višjo raven tržnih

storitev.

»Dry port Madrid«

Tabela 22: Primerjava karakteristik »Dry port Madrid« in »Dry port«

A B C D E F G H

Dry port

Madrid

3 3 2 1 2 2 2 2

»Dry port«

3 3 2 2 2 3 1 2

Odstopanje 0 0 0 -1 0 -1 1 0



Glede na kriterije najmanjše odstopanje od logističnega operaterja »Dry port Madrid«

predstavlja koncept »Dry port«. Primerjava je tabelarično prikazana v zgornji tabeli.

Slika 29: Radarski graf »Dry port Madrid«

Logistični operater »Dry port Madrid« glede na karakteristike najbolje ustreza konceptu

»dry port« ali suho pristanišče. A vendar se tudi ta logistični operater pri naslednjih treh

kriterijih razlikuje od koncepta »dry port« za en nivo ali točko:

dodana vrednost in carinska uprava: koncept »dry port« ponuja višji nivo storitev;

trženje: koncept »dry port« ponuja višjo stopnjo storitev trženja kot logistični operater

»Dry port Madrid«.

Mercamadrid

Tabela 23: Primerjava karakteristik Mercamadrid in transportnega centra

A B C D E F G H

Mercamadrid 2 1 2 2 3 0 2 1

0

1

2

3A

B

C

D

E

F

G

H

»Dry port«

Dry port Madrid



Transportni

center

2 2 2 2 2 1 1 2

Odstopanje 0 -1 0 0 1 -1 1 -1

Tabela prikazuje točkovanje od 1 do 3 za Mercamadrid in transportni center po

posameznih kriterijih. V spodnji vrstici so navedena odstopanja.

Slika 30: Mercamadrid

Tudi logistični operater Mercamadrid glede na karakteristike najbolje sovpada s

konceptom intermodalni tovorni center, vendar Mercamadrid ne ponuja storitev

intermodalnosti, saj transport izvaja zgolj po cesti. Druga najbližja primerjava za

Mercamadrid predstavlja koncept transportni center. Ta se od Mercamadrid razlikuje pri

naslednjih petih kriterijih:

način transporta;

komercialne in javne storitve;

carinske storitve;

trženje;

0

1

2

3A

B

C

D

E

F

G

H


center

Transportni center

MERCAMADRID



horizontalno sodelovanje in omrežje.

CTC-»Centro de transporte de Colsada«

Tabela 24: Primerjava karakteristik »Centro de transporte de Colsada« in tovorne vasi

A B C D E F G H

CTC –

Centro de

transporte de

Coslada

3 1 2 2 2 2 2 2

Tovorna vas

ali »Freight

Village«

3 3 2 2 2 2 2 2

Odstopanje 0 -2 0 0 0 0 0 0

V tabeli je navedena primerjava logističnega operaterja CTC (»Centro de transporte de

Coslada«) s konceptom tovorna vas.



Slika 31: CTC –» Centro de transporte de Coslada«

CTC je glede na kriterije najbolj podoben konceptu tovorna vas ali »Freight Village«.

Kot je prikazano na zgornjem grafu, se pri kriteriju način transporta logistični operater

CTC za dve točki oziroma nivoja razlikuje od koncepta tovorna vas. To pomeni, da

tovorna vas opravlja storitve transporta z več kot dvema vrstama storitev, CTC pa samo

z eno vrsto transporta.

»FCC Logistica Madrid«

Tabela 25: Primerjava karakteristik »FCC Logistica Madrid«, tovorne vasi in


A B C D E F G H

»FCC

Logistica

Madrid«

3 1 2 2 1 0 2 2

0

1

2

3A

B

C

D

E

F

G

H


village«

CTC-Centro de transporte

de Coslada



Transportni

center

2 2 2 2 2 1 1 2

Tovorna vas

3 3 2 2 2 2 2 2

Odstopanje od

transportnega

centra

1 -1 0 0 -1 -1 1 0

Odstopanje od

tovorne vasi

0 -2 0 0 -1 -2 0 0

V zgornji tabeli smo glede na osem kriterijev primerjali logističnega operaterja »FCC

Logistica Madrid« z dvema konceptoma: transportni center in tovorna vas. Odstopanja so

različna.

Slika 32: »FCC Logistica Madrid«

0

1

2

3A

B

C

D

E

F

G

H


centerTovorna vas ali »Freight

village«Transportni center



Poleg intermodalnega tovornega terminala sta logističnemu operaterju glede na

karakteristike najbolj podobna koncepta tovorna vas in transportni center. Ker logistični

operater ne ponuja storitev intermodalnosti, ga tudi ne bomo primerjali z intermodalnim

tovornim centrom. Torej smo za primerjavo z logističnim operaterjem »FCC Logistica

Madrid« vzeli koncepta tovorna vas in transportni center, ki imata seštevek odstopanja

od »FCC Logistica Madrid« enak.

AZKAR Madrid

Tabela 26: Primerjava karakteristik AZKAR Madrid in tovorne vasi

A B C D E F G H

AZKAR

Madrid

3 1 2 2 2 2 2 2

Tovorna vas

3 3 2 2 2 2 2 2

Odstopanje 0 -2 0 0 0 0 0 0

Ugotovili smo, da najmanjše odstopanje od logističnega operaterja predstavlja koncept

tovorna vas. Ta dva smo tako glede na karakteristike tabelarično primerjali in v spodnji

vrstici navedli odstopanje posameznih kriterijev.



Slika 33: AZKAR Madrid

AZKAR Madrid najbolje sovpada s konceptom tovorna vas. Ocene karakteristik so razen

pri kriteriju način transporta enake. Pri kriteriju način transporta se logistični operater od

koncepta razlikuje za dve točki. Logistični operater AZKAR Madrid izvaja namreč samo

en način oziroma modaliteto transporta, medtem ko koncept tovorna vas izvaja več kot

dva načina transporta. AZKAR Madrid tako izvaja samo storitve transporta po cesti.

»Agencia Navarra del Transporte y la Logística«

Tabela 27: Primerjava karakteristik »Agencia Navarra del Transporte y la

Logística« in tovorne vasi

A B C D E F G H

»Agencia

Navarra del

Transporte y

la Logística

Navarra«

3 1 2 1 3 2 2 2

0

1

2

3A

B

C

D

E

F

G

H


village«

AZKAR Madrid



Tovorna vas

3 3 2 2 2 2 2 2

Odstopanje 0 -2 0 -1 1 0 0 0

V zgornji tabeli smo za primerjavo z logističnim operaterjem »Agencia Navarra del

Transporte y la Logística« vzeli koncept tovorna vas, saj se glede na seštevek skupnih

odstopanj točkovanj karakteristik najmanj razlikujeta. Iz spodnje vrstice so razvidna

odstopanja.

Slika 34: »Agencia Navarra del Transporte y la Logística Navarra«

0

1

2

3A

B

C

D

E

F

G

H


village«

Agencia Navarra del


Navarra



Iz grafa je razvidno, da odstopanja nastanejo pri naslednjih treh karakteristikah:

način transporta in koridorji: tovorna vas nudi dva ali več načinov transportnih

modalitet, medtem ko logistični operater »Agencia Navarra del Transporte y la

Logística« nudi samo en način transporta, to je po cesti;

dodana vrednost: koncept tovorna vas ponuja za eno raven višji nivo opravljanja

storitev, ki dodajajo vrednost, v primerjavi z logističnim operaterjem »Agencia

Navarra del Transporte y la Logística«;

komercialne storitve: »Agencia Navarra del Transporte y la Logística« s ponudbo

hotelskih, bančnih, poštnih in gostinskih storitev ponuja najvišjo stopnjo storitev

glede na naše ugotovitve.

»Ciudad del transporte de Zaragoza«

Tabela 28: Primerjava karakteristik »Ciudad del transporte de Zaragoza«, tovorne

vasi in transportnega centra

A B C D E F G H

»Ciudad del

transporte de

Zaragoza«

2 1 2 1 3 2 2 2

Tovorna vas

3 3 2 2 2 2 2 2

Transportni

center

2 2 2 2 2 1 1 2

Odstopanje od

tovorne vasi

-1 -2 0 -1 1 0 0 0



Odstopanje od

transportnega

centra

0 -1 0 -1 1 1 1 0

Glede na karakteristike logističnega operaterja »Ciudad del transporte de Zaragoza«

najbližja primerjalna koncepta predstavljata transportni center in tovorna vas. Iz spodnjih

dveh vrstic so razvidna odstopanja od prvega in drugega koncepta.

Slika 35: »Ciudad del transporte de Zaragoza«

Zgornji radarski graf predstavlja grafično primerjavo logističnega operaterja »Ciudad del

transporte de Zaragoza« z dvema konceptoma: transportni center in tovorna vas. Ker se

tovorna vas pri kriteriju načini transporta od logističnega operaterja »Ciudad del

transporte de Zaragoza« razlikuje za dva nivoja, smo za primerjavo vzeli koncept

transportni center.

Logistični operater »Ciudad del transporte de Zaragoza« se od koncepta transportni center

za eno točko razlikuje pri petih kriterijih:

način transporta in koridorji;

0

1

2

3A

B

C

D

E

F

G

H


village«

Transportni center

CIUDAD DEL

TRANSPORTE DE

ZARAGOZA



dodana vrednost logističnih storitev;

komercialne in javne storitve;

carinska uprava in administracija;

trženje (marketing).



DISKUSIJA

Prvi cilj magistrskega dela je bil raziskati teoretična izhodišča o pojmovanju koncepta

logistični center. Ugotovili smo, da obstaja veliko različnih opredelitev koncepta

logistični center. Obstaja tudi veliko avtorjev, ki različno opredeljujejo ta pojem ter mu

pripisujejo različne funkcije in vloge. Opredelitve se med seboj razlikujejo po širini

obsega delovanja v poslovnem svetu. Nekatere opredelitve opredeljujejo pojem logistični

center samo kot del prometne infrastrukture. Če povzamemo vse opredelitve avtorjev, ki

opredeljujejo logistični center kot del prometne infrastrukture, ugotovimo, da je logistični

center člen, vozlišče, prostor ali lokacija, kjer se izvajajo vse aktivnosti v zvezi logistiko,

to je zagotavljanjem intermodalnosti, multimodalnosti in konsolidacije tovornih tokov.

Ob tem je treba dodati aktivnosti na komercialni bazi. Spet drugi avtorji opredeljujejo

logistične centre kot spodbujevalca oziroma generatorja gospodarskega razvoja. Tako

logistični center z različnimi podpornimi storitvami številnim podjetjem nudi razvijanje

svojih storitev in jim omogoči, da prek njega podjetja izvedejo svoje storitve, namenjene

strankam. Teoretično raziskovanje nas je pripeljalo do različnih pojmov, ki jih avtorji

enačijo z logističnimi centri oziroma jih opredeljujejo kot vrste logističnih centrov.

Pojmov je veliko in vsak je opredeljen drugače. Tudi pojmovanje logističnih centrov se

v različnih državah razlikuje. Prav tako smo ugotovili, da so se opredelitve skozi čas

spreminjale. Na začetku razvoja so logistične centre glede na namen opredeljevali zelo

ozko – centri naj bi bili namenjeni shranjevanju in transportu. V zadnji fazi razvoja pa so

se pojavile opredelitve, ki opredeljujejo logistični center kot ponudnika celovitih

logističnih storitev s povečanjem sodelovanja in povezovanja. V teoretičnih izhodiščih

smo raziskovali tudi različne delitve logističnih centrov glede na velikost, funkcionalnost

itd. Prvo hipotezo, ki smo jo postavili in predpostavlja, da ni primerne opredelitve, ki naj

bi opredeljevala logistični center, lahko torej delno potrdimo, saj vse opredelitve le

deloma opisujejo funkcionalnost in namen logističnih centrov. Bolje seveda opisujejo

logistični center novejše opredelitve, ki ga opisujejo kot celovitega ponudnika logističnih

storitev. Torej so opredelitve, ki karseda celovito opisujejo logistični center,

najprimernejše. Če povzamemo ugotovitve iz teoretičnega raziskovanja, lahko izpeljemo

opredelitev logističnega centra, ki navaja, da je logistični center del logističnega sistema

in generator gospodarskega razvoja, ki s svojimi celovitimi logističnimi in poslovnimi



rešitvami pripomore k makroekonomskemu in mikroekonomskemu razvoju. To pomeni,

da ima logistični center funkcijo združevanja in spodbujanja uporabe inteligentnih

logističnih tehnologij za korist poslovnega okolja in javnosti.

Ko smo raziskali teoretična izhodišča in podali opredelitve logističnih centrov različnih

avtorjev, je bil drugi cilj magistrskega dela ugotoviti, ali se v praksi logistični operaterji

pravilno imenujejo. Kriterije ocenjevanja logističnih centrov smo povzeli iz tujega

strokovnega članka. Kriterij ocenjevanja sestavlja osem kriterijev in vsakega smo ocenili

z ocenami od 0 do 3. Kriterije smo podrobno opisali že v teoretičnih izhodiščih. V

raziskavo smo vključili osemnajst španskih logističnih operaterjev. Vsako podjetje

posebej smo ocenili glede na kriterije in mu glede na ocene dodelili primerni koncept.

Ugotovitve o tem, kako se logistični operater imenuje in kako bi se moral imenovati glede

naše ugotovitve, smo podali v naslednji tabeli.

Tabela 1: Primerjava opredelitev logističnih operaterjev v teoriji in praksi

Logistični operater Opredelitev v praksi Opredelitev v teoriji

CTM Málaga transportni center transportni center


Benavente«

transportni center transportni center

Castilla y Leon

transportni center tovorna vas


Gijón«

transportni center transportni center

CTPSA logistični center transportni center

»Agencia Navarra del


Navarra«

agencija za logistiko in

transport

tovorna vas



»Ciudad del transporte de

Zaragoza«


»Consorci Zona Franca

Barcelona«


»Plaza de Euskadi«

logistični center tovorna vas

CITRASA logistični center transportni center

»ICP es un operador de

logística avanzada«

logistični operater transportni center

ZAL Sevilla. logistični park transportni center

»Dry port Madrid« »Dry port« »Dry port«

Mercamadrid logistično-poslovni center transportni center

FCCLOGISTICA, Madrid logistični center transportni center

CTC-»Centro de

transporte de Coslada«


AZKAR Madrid logistični center tovorna vas

CTV-»Centro Intermodal

de Transporte y Logística

de Vitoria-Gasteiz«

intermodalni transportni in

logistični center

tovorna vas

Tabela prikazuje, kako se španski logistični operaterji imenujejo in kako smo jih s

pomočjo primerjalnih karakteristik opredelili mi. Štirje logistični operaterji se imenujejo

isto, kot smo jih opredelili mi. Trije izmed njih se imenujejo transportni center. To so

CTM Málaga, Centro de Transportes de Benavente in Centro de Transportes de Gijón.

Četrti logistični operater Dry port Madrid se imenuje »dry port«, kot smo ga opredelili

tudi mi. Drugih štirinajst logističnih operaterjev se glede na svoje opredelitve v praksi



razlikuje od naših opredelitev. Ugotovili smo, da se večina obravnavanih logističnih

operaterjev imenuje transportni center. Zasledili smo tudi izraze, kot so agencija za

transport in logistiko, logistični center, logistični park, logistični operater, intermodalni

transportni in logistični center ter logistično-poslovni center. Glede na raziskave, ki smo

jih opravili in s tem poimenovali posameznega logističnega operaterja, smo ugotovili, da

se večina operaterjev imenuje transportni center in tovorna vas. Kar devet od osemnajstih

operaterjev naj bi se imenovalo transportni center, osem logističnih operaterjev naj bi se

imenovalo tovorna vas in eden »dry port«.



LITERATURA IN VIRI

Allison, L. C., Hyeon, S. S., Strauss-Wieder, A. & Theofanis, S. (2008, 11. september).

Feasibility of Freight Villages in the NYMTC Region. Center for Advanced

Infrastructure and Transportation, 1. Najdeno 18. maja 2013 na spletnem naslovu

http://www.nymtc.org/project/freight_planning/frtvillage/FrtVillage_files/Task%2

01%20Report%209-11-08FINAL.pdf

Bentzen, K. & Hoffmann, T. (2004, 7. januar). Service Concept Report for Logistics

Centres. Najdeno 12. maja 2013 na spletnem naslovu

http://www.spatial.baltic.net/_files/NeLoC_Report.pdf

Bentzen, K. (2007, 22. marec). Transport and Logistics Centres. Final Conference

Sutranet. Najdeno 18. maja 2013 na spletnem naslovu

http://sutranet.plan.aau.dk/presentation%20seminar%20mar%2007/FDT_Organis

ational%20and%20Institutional%20Solutions.pdf

Bergqvist, R. (2010, 11. julij). Developing a conceptual framework of international

logistics centres. Logistics and transport research group 12. WCTR. Najdeno 30.

maja 2013 na spletnem naslovu

http://gup.ub.gu.se/records/fulltext/137967/137967.pdf

Du, J. & Monge, M. (2009, 1. junij). Master of Science in Logistics and Transport

Manegemen. Master Degree Project. Najdeno 18. maja 2013 na spletnem naslovu

https://gupea.ub.gu.se/bitstream/2077/20847/1/gupea_2077_20847_1.pdf

Economic social commission for Asia and Pacific. (2009). Transport and Communication

bulletin for Asia and the Pacific. Development of Dry Ports, 78. Najdeno 20. junija

2013 na spletnem naslovu:

http://www.nttfc.org/reports/intl/Development%20of%20dry%20ports%20b78_fu

lltext.pdf#page=11

Europlatforms EEIG. (2004, januar). Logistics centers directions for use. What is a

Logistics Centre. Najdeno 17. aprila 2013 na spletnem naslovu:

http://www.unece.org/fileadmin/DAM/trans/main/eatl/docs/EN-REV-

What_is_a_Freight_VillageFinalcorretto.pdf

European comission (2003). Inner Urban Inner Urban Freight Transportation and City

Logistics. Connection within the transport chain. Najdeno 3. aprila 2014 na



spletnem naslovu: http://www.eu-

portal.net/material/downloadarea/kt8_wm_en.pdf.

Fechner, I. (2010, 12. maj). Role of logistics centres in national logistics system.

Electronic Scientific Journal of Logistics, 6 (2). Najdeno 5. aprila 2014 na

spletnem naslovu: http://www.logforum.net/pdf/6_2_2_10.pdf

Galloni, G. (1999). FV-2000, Final report for Publication. Bruxelles: European

Commission. Najdeno 12. maja 2013 na spletnem naslovu:

http://www.transportresearch.info/Upload/Documents/200310/fv2000.pdf

Gobierno de Einisterio de fomento (2010, 21. junij). Strategic plan for the development

of rail freight transport in Spain. Analysis of present situation. Najdeno 28. aprila

2013 na spletnem naslovu: http://www.odyssee-

indicators.org/publications/workshops/spain/transport_of_good.pdf

Higgins, C. D., Ferguson, M. & Kanaroglou, D. (2012). Varieties logistics centers:

developing a standrdized typology and hierarchy. Logistics centre typologies: TRB

2012: Annual Meeting. Najdeno 14. maja 2013 na spletnem naslovu:

http://docs.trb.org/prp/12-3874.pdf

Kocbek, M. (2009). Umeščanje logističnih središč – primer logističnega centra Phoenix

v Posavju: Pojem logističnih centrov: Magistrsko delo. Celje: Fakulteta za

logistiko.

Lee, S. W. & Kim, C. H. (2006). Performance Evolution of Asian Distriparks Using

Factor Analysis. Ocean Policity Research. Najdeno 12. maja 2013 na spletnem

naslovu: http://www.kmi.re.kr/data/linksoft/00000007/21-01-03.pdf

Meidute, I. (2005). Comparative analysis of the definitions of logistics centres. The

concept of logistics centres. Transport, 20 (3). Najdeno 10. maja 2013 na spletnem

naslovu:

http://www.tandfonline.com/doi/abs/10.1080/16484142.2005.9638005#.UZlFVqL

wmOE

ICG Marge (2014). »Centro integrado de mercancias«. Najdeno 12. maja 2013 na

spletnem naslovu: http://www.logisnet.com/es/busqueda-de-

terminos/_page:5,word:849,letter:P/

Olsson, J. & Woxenius, J. (2012). Location of freight consolidation centres serving the

city and its surroundings. Social and Behavioral Sciences, 39. Najdeno 18. maja

2013 na spletnem naslovu:



http://www.odyssee-indicators.org/publications/workshops/spain/transport_of_good.pdf

http://www.odyssee-indicators.org/publications/workshops/spain/transport_of_good.pdf

http://www.tandfonline.com/doi/abs/10.1080/16484142.2005.9638005#.UZlFVqLwmOE

http://www.tandfonline.com/doi/abs/10.1080/16484142.2005.9638005#.UZlFVqLwmOE





Ordinance of the Goverment of Romania (2001, 30. avgust). Regarding the Establishment

and Functioning of Industrial parks. The Government of Romania. Najdeno 15.

maja 2013 na spletnem naslovu:

http://vicli.progetti.informest.it/documenti/romania/law-en.pdf

Reynaud, C. & Gouvernal, E. (1987). Monitoring Systems for Goods Transport.

European Conference of Ministers of Transport: Round Table 74. (str. 5-50). Paris:

ECMT.

Rimienė, K. & Grundey, D. (2007). Logistics Centre Concept through Evolution and

Definition. Engineering Economics, 4. Najdeno 18. maja 2013 na spletnem

naslovu: http://www.ceeol.com/aspx/issuedetails.aspx?issueid=2e9efdd5-e75c-

4857-970c-6dea7086ebdb&articleId=20592ac3-e148-4a5e-8b43-7fa9c4e77dda

Song, D. W. & Panayides, P. (2012). Maritime logistics: A Complete Guide to Effective

Shipping and Port Management. London: Kogan Page.

Topolšek, D. & Lipičnik, M. (2013). Načrtovanje logističnih centrov (e-gradivo). Celje:

Fakulteta za logistiko.

UNESCAP (b.d). Value-added services of logistics centres in port areas. Najdeno 12.

maja 2013 na spletnem naslovu:

http://www.unescap.org/sites/default/files/pub_2194_ch3.pdf

http://www.ceeol.com/aspx/issuedetails.aspx?issueid=2e9efdd5-e75c-4857-970c-6dea7086ebdb&articleId=20592ac3-e148-4a5e-8b43-7fa9c4e77dda

http://www.ceeol.com/aspx/issuedetails.aspx?issueid=2e9efdd5-e75c-4857-970c-6dea7086ebdb&articleId=20592ac3-e148-4a5e-8b43-7fa9c4e77dda

PRILOGE

KAZALO PRILOG

Priloga 1: Anketni vprašalnik....................................................................................... 1

1

Priloga 1: Vprašalnik

Pozdravljeni!

Sem Matic Jurjevec, študent Fakultete za Logistiko v Mariboru. Za namen magistrskega

dela bi vas prosil, da izpolnite kratko anketo. Magistrsko delo se nanaša na temo

logističnih centrov, natančneje na primerjavo logističnih centrov v teoriji in praksi. Pri

vprašanjih, kjer so odgovori navedeni, obkrožite enega ali več odgovorov. Pri vprašanjih,

kjer je črta, pa napišite odgovor. Že vnaprej se vam zahvaljujem za sodelovanje.

Kdaj je bil izgrajen logistični center?

______________________________________________________________________

Kakšno je lastništvo logističnega centra?

Javno.

Zasebno.

Javno-zasebno (delež lastništva: _____________).

Vrste blaga, s katerimi imate opravka?

______________________________________________________________________

______________________________________________________________________

______________________________________________________________________

Katera podjetja delujejo v okviru logističnega centra oziroma katerim podjetjem nudite

logistične storitve? (imena podjetij)

______________________________________________________________________

______________________________________________________________________

______________________________________________________________________

Ali opravljate storitve za podjetja iz drugih držav (katerih?) ali samo za podjetja iz

Španije?

2

______________________________________________________________________

______________________________________________________________________

______________________________________________________________________

Katere prometne veje imate speljane do vašega logističnega centra (cesta, železnica itd.)?

______________________________________________________________________

______________________________________________________________________

______________________________________________________________________

Ali izvajate 2PL (Segunda parte de Logística), 3PL (Logística de terceros) ali 4PL

(logística de cuarto nivel) storitve za druga podjetja?

______________________________________________________________________

______________________________________________________________________

______________________________________________________________________

Katere storitve nudite v vašem logističnem centru (skladiščenje, transport, pakiranje,

označevanje, komisioniranje, upravljanje zalog, testiranje, nadzor kakovosti, končno

sestavljanje, vzdrževanje in popravila, celovite logistične storitve itd.)?

______________________________________________________________________

______________________________________________________________________

______________________________________________________________________

Ali nudite komercialne in javne storitve (restavracije, hoteli, pisarniški prostori,

nakupovalni centri, finančne institucije, tuši, parkirni prostori, postajališča za tovornjake,

prostori za počitek itd.)?

______________________________________________________________________

______________________________________________________________________

______________________________________________________________________

Ali nudite carinske storitve? Ali imate carinsko skladišče?

______________________________________________________________________

______________________________________________________________________

3

Ali promovirate svoje podjetje?

Ne promoviramo.

Promoviramo na internacionalnem nivoju.

Promoviramo na nacionalnem nivoju.

Promoviramo na lokalnem nivoju.

Ali sodelujete z drugimi logističnimi centri (z logističnimi centri iz drugih držav ali

samo s španskimi)?

______________________________________________________________________

______________________________________________________________________

______________________________________________________________________

S katerimi logističnimi centri sodelujete?

______________________________________________________________________

______________________________________________________________________

______________________________________________________________________

Hvala za vaš čas pri reševanju ankete!