137
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE DEJAVNOSTI V PROIZVODNEM PODJETJU Kandidatka: Julijana Krajnc, univ. dipl. ekon. Rojena leta 1966 v Pforzhemu, zaposlena v podjetju Aero d.d., Celje, kot revizor. Absolventka na smeri: računovodstvo in revizija. Tema odobrena na seji senata EPF dne, 19. 9. 2008, z delovnim naslovom: Procesni način obvladovanja stroškov logistične dejavnosti v proizvodnem podjetju. Mentor: dr. Franc Koletnik, redni profesor Somentor: dr. Klavdij Logožar, izredni profesor

PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

  • Upload
    others

  • View
    6

  • Download
    0

Embed Size (px)

Citation preview

Page 1: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

MAGISTRSKO DELO

PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE DEJAVNOSTI V

PROIZVODNEM PODJETJU Kandidatka: Julijana Krajnc, univ. dipl. ekon. Rojena leta 1966 v Pforzhemu, zaposlena v podjetju Aero d.d., Celje, kot revizor. Absolventka na smeri: računovodstvo in revizija. Tema odobrena na seji senata EPF dne, 19. 9. 2008, z delovnim naslovom: Procesni način obvladovanja stroškov logistične dejavnosti v proizvodnem podjetju. Mentor: dr. Franc Koletnik, redni profesor Somentor: dr. Klavdij Logožar, izredni profesor

Page 2: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

2

ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem mentorju prof. dr. Francu Koletniku za mentorstvo, spodbude in nasvete pri izdelavi magistrskega dela. Prav tako se zahvaljujem somentorju prof. dr. Klavdiju Logožarju, ki je spremljal pisanje magistrskega dela. Zahvaljujem se tudi svoji družini, ki me je vseskozi spodbujala in mi bila v pomoč.

Page 3: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

3

KAZALO POVZETEK ..................................................................................................................................................... 6 SUMMARY ...................................................................................................................................................... 7 1 UVOD ............................................................................................................................................................ 8

1.1 Opredelitev področja in opis problema raziskovanja .................................................. 8 1.2 Namen in cilji raziskave .............................................................................................. 9 1.3 Načrt poteka raziskave................................................................................................. 9

1.3.1 Hipoteze ................................................................................................................ 9 1.3.2 Potek raziskave ................................................................................................... 10 1.3.3 Uporabljeni načini raziskovanja ......................................................................... 12

1.4 Predpostavke in omejitve raziskave .......................................................................... 12 2 OPREDELITEV OSNOVNIH POJMOV LOGISTIKE, LOGISTIČNEGA SISTEMA IN LOGISTIČNIH PROCESOV ....................................................................................................................... 14

2.1 Definiranje pojma logistike in logističnega sistema .................................................. 14 2.2 Klasifikacija logističnih sistemov .............................................................................. 16

2.2.1 Razmejitev logističnih sistemov glede na področje opazovanja ........................ 16 2.2.2 Funkcionalna razmejitev logističnega sistema v podjetju .................................. 17

2.3 Cilji in naloge logistične dejavnosti v proizvodnem podjetju ................................... 21 2.4 Kadri v logistični dejavnosti proizvodnega podjetja ................................................. 22 2.5 Organiziranost logistične dejavnosti v proizvodnem podjetju .................................. 24

2.5.1 Vplivni dejavniki na organizacijsko obliko logistične dejavnosti ...................... 24 2.5.2 Vključitev logistične dejavnosti v različne organizacijske oblike ...................... 25

2.6 Temeljni logistični procesi ........................................................................................ 29 2.6.1 Transportni procesi ............................................................................................. 29 2.6.2 Skladiščni procesi ............................................................................................... 32 2.6.3 Manipulacijski procesi ........................................................................................ 33 2.6.4 Drugi temeljni logistični procesi ........................................................................ 34

2.7 Sklepne ugotovitve .................................................................................................... 34 3 STROŠKI LOGISTIČNE DEJAVNOSTI ............................................................................................... 36

3.1 Pojmovanje in razvrstitev stroškov............................................................................ 36 3.2 Stroški prvin logistične dejavnosti ............................................................................ 37 3.3 Stroški logističnih podsistemov ................................................................................. 38 3.4 Stroški logističnega procesa ...................................................................................... 39 3.5 Stroški logistične dejavnosti z vidika odzivanja na spremembe obsega poslovanja . 42 3.6 Stroški logistične dejavnosti z vidika razporejanja na stroškovne nosilce ................ 44

Page 4: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

4

3.7 Sklepne ugotovitve .................................................................................................... 45 4 PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE DEJAVNOSTI V PROIZVODNEM PODJETJU ..................................................................................................................... 46

4.1 Opredelitev pojma obvladovanje stroškov ................................................................ 46 4.2 Vloga poslovodstva pri obvladovanju stroškov logistike .......................................... 47 4.3 Stroškovno računovodstvo kot podpora poslovodstvu pri obvladovanju stroškov ... 48 4.4 Operativno obvladovanje stroškov s tradicionalnimi metodami ............................... 48

4.4.1 Knjigovodenje stroškov s tradicionalnimi metodami ......................................... 49 4.4.2 Predračunavanje stroškov s tradicionalnimi metodami ...................................... 54 4.4.3 Nadziranje stroškov ............................................................................................ 55 4.4.4 Proučevanje stroškov .......................................................................................... 56

4.5 Strateško obvladovanje stroškov s procesnim načinom računovodenja stroškov ..... 58 4.5.1 Opredelitev pojma proces in osnovnih pojmov upravljanja procesov ............... 59 4.5.2 Definiranje osnovnih pojmov procesnega načina računovodenja stroškov........ 60 4.5.3 Metodologija procesnega načina računovodenja stroškov ................................. 60 4.5.4 Cilji procesnega načina računovodenja stroškov................................................ 66 4.5.5 Načrtovanje na osnovi procesnega načina računovodenja stroškov ................... 67 4.5.6 Nadziranje stroškov procesov ............................................................................. 68 4.5.7 Proučevanje stroškov procesov .......................................................................... 68

4.6 Primerjava procesnega načina računovodenja stroškov s tradicionalnimi metodami 69 4.7 Oblikovanje procesne organiziranosti v proizvodnem podjetju in optimiranje procesov ........................................................................................................................... 71 4.8 Sklepne ugotovitve .................................................................................................... 72

5 MODEL PROCESNEGA NAČINA OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE DEJAVNOSTI V PROIZVODNEM PODJETJU ................................................................................................................. 74

5.1 Opredelitev zadane naloge, ciljev in obsega projekta ............................................... 75 5.2 Pripravljalna faza projekta uvedbe procesnega načina obvladovanja stroškov logistične dejavnosti ........................................................................................................ 76

5.2.1 Definiranje izvajalcev in vodstva projekta ......................................................... 76 5.2.2 Izdelava izvedbenega načrta ............................................................................... 77 5.2.3 Načrtovanje stroškov projekta ............................................................................ 78 5.2.4 Priskrbovanje in zajemanje podatkov ................................................................. 79

5.3 Izvedbena faza projekta uvedbe procesnega načina obvladovanja stroškov logistične dejavnosti ......................................................................................................................... 80

5.3.1 Procesni način računovodenja stroškov logistične dejavnosti ............................ 80 5.3.1.1 Analiza in opredelitev logističnih procesov v proizvodnem podjetju ..... 80 5.3.1.2 Opredelitev procesnih učinkov ................................................................ 81

Page 5: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

5

5.3.1.3 Opredelitev stroškov po procesih in procesnih učinkih........................... 82 5.3.1.4 Prenos stroškov od procesov k stroškovnim nosilcem ............................ 84

5.3.2 Procesni način računovodskega poročanja stroškov logistične dejavnosti ........ 85 5.3.2.1 Procesni način računovodskega poročanja stroškov logistične dejavnosti za vrhovno poslovodstvo ................................................................... 85 5.3.2.2 Procesni način računovodskega poročanja stroškov logistične dejavnosti za poslovodstvo srednje ravni ............................................................ 86 5.3.2.3 Procesni način računovodskega poročanja za poslovodstvo izvedbene ravni .................................................................................................... 86

5.3.3 Usmerjevalno in usklajevalno odločanje o stroških logistične dejavnosti ......... 86 5.3.3.1 Usmerjevalno (proaktivno) odločanje ..................................................... 87 5.3.3.2 Usklajevalno (retroaktivno) odločanje .................................................... 87

5.4 Sklepna faza projekta uvedbe procesnega načina obvladovanja stroškov logistične dejavnosti ......................................................................................................................... 88

5.4.1 Izdelava poročil .................................................................................................. 88 5.4.2 Ureditev in hranjenje spoznavnih podlag in poročil ........................................... 88

5.5 Zagon izvajanja procesnega načina računovodenja stroškov .................................... 88 6 PREIZKUS MODELA PROCESNEGA NAČINA OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE DEJAVNOSTI V PODJETJU AERO CELJE ........................................................................................... 90

6.1 Predstavitev podjetja ................................................................................................. 90 6.2 Dejavnost podjetja ..................................................................................................... 90 6.3 Organizacijska shema podjetja .................................................................................. 91 6.4 Definiranje logističnih procesov v podjetju............................................................... 92 6.5 Analiza obstoječega spremljanja stroškov logistične dejavnosti ............................... 93 6.6 Uvedba modela procesnega načina obvladovanja stroškov logistične dejavnosti .... 95

6.6.1 Pripravljalna faza ................................................................................................ 95 6.6.2 Izvedbena faza .................................................................................................... 98 6.6.3 Sklepna faza ...................................................................................................... 108

6.7 Predlog organiziranosti logistične dejavnosti v podjetju ......................................... 111 7 SKLEP ....................................................................................................................................................... 112 LITERATURA IN VIRI ............................................................................................................................. 117 SEZNAM SLIK ........................................................................................................................................... 120 SEZNAM TABEL ....................................................................................................................................... 120 SEZNAM ENAČB ....................................................................................................................................... 121 POJMOVNIK .............................................................................................................................................. 122 PRILOGE .................................................................................................................................................... 125 DELOVNI ŽIVLJENJEPIS ....................................................................................................................... 137

Page 6: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

6

POVZETEK Logistika je dejavnost, ki se v zadnjih desetletjih tako v celotnem svetovnem gospodarstvu, kakor tudi v posameznih podjetjih hitro razvija, kar je posledica splošnega gospodarskega in tehnično-tehnološkega razvoja. Logistična dejavnost v posameznem podjetju ima lahko velik vpliv na konkurenčnost podjetja, saj je poleg kakovosti in cene proizvoda za kupca pomembno tudi, da prejme prave proizvode, v pravi količini, ob pravem času in na pravem mestu. Z naraščanjem pomena logistične dejavnosti naraščajo tudi njeni stroški, ki imajo z vidika pripisovanja stroškovnim nosilcem pretežno značaj splošnih stroškov. Zaradi tega dejstva in glede na to, da logistična dejavnost prežema celotno podjetje, je natančno razvidovanje teh stroškov in njihovo razmejevanje od stroškov drugih poslovnih funkcij v podjetju tako rekoč nemogoče. Da bi podjetje dosegalo dobiček in si s tem zagotovilo trajni razvoj, mora obvladovati svoje stroške. Obvladovanje stroškov je naloga poslovodstva, ki za to potrebuje ustrezne informacije o stroških procesov in stroških poslovnih učinkov. Glavni namen magistrskega dela je bil ugotoviti način celovitega ugotavljanja in računovodenja stroškov logistične dejavnosti v proizvodnem podjetju. V raziskavi dokazujemo naslednje trditve: (1) V primerjavi s tradicionalnimi metodami računovodenja stroškov daje procesni način računovodenja stroškov ustreznejšo podporo poslovodstvu pri obvladovanju stroškov logistične dejavnosti. (2) Procesni način računovodenja stroškov je način, s katerim pripomoremo k strateškemu zniževanju stroškov logistične dejavnosti. (3) Delež stroškov logistične dejavnosti v celotnih stroških proizvodnega podjetja je pomemben in predstavlja 10 odstotkov. Magistrsko delo je dinamična poslovna raziskava, saj proučujemo uvajanje procesnega načina računovodenja stroškov. V teoretičnem delu smo z metodo deskripcije in kompilacije opredelili pojem logistike, logističnih podsistemov in logističnih procesov ter oblike organiziranja logistične dejavnosti in stroške logistične dejavnosti. Proučili smo metodologijo tradicionalnih sistemov in metod in metodologijo procesnega načina računovodenja stroškov. Ta spoznanja smo uporabili pri zasnovi modela procesnega načina obvladovanja stroškov logistične dejavnosti v proizvodnem podjetju, ki smo ga preizkusili v podjetju Aero, kemična, grafična in papirna industrija, d.d., Celje. Glavna ugotovitev v aplikativnem delu magistrskega dela je bila, da smo s procesnim načinom računovodenja stroškov ugotovili bistveno višje stroške logistične dejavnosti kot na osnovi obstoječega spremljanja s tradicionalnimi metodami. Poleg stroškov procesov uvedba procesnega načina računovodenja stroškov daje tudi druge kakovostne informacije za optimiranje procesov. S to metodo dosežemo tudi bolj natančno razporejanje stroškov na končne izdelke, kar omogoča sprejemanje odločitev o takšni strukturi proizvodnje in prodaje izdelkov, ki bo zagotavljala doseganje zastavljenih ciljev podjetja. Na osnovi rezultatov procesnega načina računovodenja stroškov lahko poslovodstvo sprejema usklajevalne in usmerjevalne odločitve za strateško obvladovanje stroškov in optimiranje logistične dejavnosti. Ključne besede: logistika, transport, skladiščenje, stroški, stroškovno mesto, stroškovni nosilec, procesni način računovodenja stroškov.

Page 7: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

7

SUMMARY ACTIVITY BASED COSTING OF LOGISTICS ACTIVITY IN PRODUCTIONAL COMPANIES Logistics is an activity which is being developed over the last decades in the whole world economy and also in individual companies. That development is a consequence of general economy, technical and technological progress. Logistics of a particular company can have a very important influence on its competitive position. Beside the quality and price customers consider also the time of delivery, the right quantity and the right products, which means they get products they had ordered. Increasing importance of logistics means also the increasing of its costs which are known as indirect costs. According to the fact, that logistics pervades the whole company, the exact accounting and the delimitation of these costs is not possible. Cost control is obligatory for the company to make the profit and permanent development. Cost control is in the responsibility of management which has to be familiar with the corresponding information about the costs of the processes and the costs of business effect. The main intention of the master thesis is to discover the way of complete assessment and accounting costs of logistics in the production company. Our research is based on the following affirmations: (1) Activity based costing offers better support to the management of the logistics costs than traditional accounting methods. (2) Activity based costing is the way to strategicly lower the costs of logistics activity. (3) The share of the costs of logistics activity from the total costs of the production company is important and represents 10 %. This master thesis is a dynamic business research, it thoroughly studies the activity based costing introduction. The theoretical part is defining the terms of logistics, logistics under systems, logistics processes, the organisation of logistics activity and the costs of logistics activity. These terms are defined by descriptive and compilation method. The methodology of traditional systems and methods and the methodology of activity based costing are closely examined. All cognitions were used in the model of activity based costing project of logistics activity in the company “Aero”, chemical, graphical and paper industry in Celje. Main ascertainment in the applicative part of master thesis was, that activity based costing represents higher costs of logistics activities comparing to traditional methods. Beside the costs of processes the activity based costing offers also some other qualitative information for the optimisation of processes. More accurate arrangements of costs are reached with this method, and this enables the acceptance of decisions about that way of the structure of the production and sale of products. This method ensures to attain the aim of the company. On the basis of the results of the activity based costing, management can pass the reconciliatory and oriented decisions to master the costs and optimisation of logistics activity. KEY WORDS: logistics, transport, warehousing, costs, cost centres, cost unit, activity based costing.

Page 8: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

8

1 UVOD

1.1 Opredelitev področja in opis problema raziskovanja V zadnjih desetletjih so se razmere v poslovnem svetu bistveno spremenile, kar je predvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi narodnimi gospodarstvi. Vzrok temu so velike tehnološke spremembe, zlasti transporta, komunikacij in elektronske obdelave podatkov. Spremenilo se je tudi tržišče, in sicer iz tržišča prodajalcev, ko so podjetja lahko prodala vse, kar so proizvedla, v tržišče kupcev. Poleg svetovnih trendov so v Sloveniji spremembam tržnih razmer botrovale tudi politične spremembe. Zapiranje jugoslovanskega trga in s tem potreba po preusmeritvi na druge tuje trge je zahtevalo hitro prilagajanje. Mnogo podjetij se je z intenzivnim vlaganjem v tehnološki razvoj prestrukturiralo, kar je imelo za posledico bistvene spremembe pri notranjih procesih. Na pomenu so pridobile dejavnosti, kot so raziskave in razvoj, nabava, prodaja in logistika. Podjetja so izpostavljena vedno intenzivnejši konkurenci. Pogoji konkurenčnosti so se spremenili. Nekoč pomembna kvaliteta proizvodov in storitev ter cenovna konkurenčnost nista več dovolj. Konkurenca je silila podjetja, da so se začela prilagajati posebnim željam svojih kupcev, in sicer v prvi vrsti z diverzifikacijo in diferenciacijo proizvodov ter z izpolnjevanjem želja kupcev, kot so predvsem fleksibilni dobavni roki in nudenje posebnega servisa. Slednje povečuje zahteve glede upravljanja z materialnimi tokovi. Vse to je povzročilo, da je postala logistika področje, ki se je v zadnjih letih pomaknilo v ospredje poslovnega razmišljanja. S ciljem povečanja učinkovitosti poslovne logistike so se razvili različni koncepti, kot na primer dobava ravno ob pravem času (ang. Just-in-time) in upravljanje preskrbovalnih verig (ang. Supply chain management), s katerimi skušajo podjetja izboljšati svoje procese in procesne verige in tako povečati svojo konkurenčno prednost. Takšen razvoj povzroča absolutno in relativno povečanje splošnih stroškov, katerih del so tudi stroški logistične dejavnosti. Poslovodstvo podjetij se tega čedalje bolj zaveda in se zato zavzema za učinkovit in uspešen sistem poslovne logistike, ki omogoča pomembno konkurenčno prednost in povečanje dobičkonosnosti podjetja. Le-to pa lahko dosežejo podjetja z ustreznim organizacijskim ustrojem in prizadevanjem za optimiranje stroškov. Da lahko na stroške vplivamo, pa jih je treba sprva identificirati, kar ravno pri stroških logistične dejavnosti predstavlja problem, saj gre za dejavnost, ki prežema druga področja v podjetju. Bistveno je obvladovanje celotnih stroškov logistične dejavnosti in ne le osredotočanje na posamezno logistično aktivnost, saj so logistične aktivnosti med seboj v odvisnem razmerju in lahko poskus znižanja stroškov posamezne aktivnosti vodi do povečanja celotnih stroškov. Glede na značaj stroškov logistične dejavnosti je torej njihovo obvladovanje izredno zahtevno in zahteva učinkovito informacijsko podporo poslovodstvu. Pri tem pomembno vlogo igra sodobno stroškovno računovodstvo, ki se je v zadnjih desetletjih 20. stoletja močno razvilo, saj je stroka prišla do spoznanja, da so podatki, pridobljeni zgolj na osnovi tradicionalnih sistemov in metod kalkuliranja, neustrezna podlaga tako za operativne kot tudi za strateške odločitve. Razvile so se sodobnejše metode obvladovanja stroškov. Ena pomembnejših je metoda procesnega načina računovodenja

Page 9: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

9

stroškov (ang. Activity based costing, nem. Prozeßkostenrechnung). Gre za sodobno metodo, ki lahko nudi poslovodstvu ustrezno informacijsko podporo tudi pri obvladovanju stroškov logistične dejavnosti predvsem na strateškem nivoju.

1.2 Namen in cilji raziskave Glavni namen raziskave je ugotoviti način celovitega ugotavljanja in računovodenja stroškov logistične dejavnosti, ki so v večji meri sestavina splošnih stroškov različnih dejavnosti v proizvodnem podjetju in posledično njihovo uspešno obvladovanje. Za dosego namena smo si postavili naslednje cilje: 1. Identificirati vrste stroškov logistične dejavnosti, ki se pojavljajo v proizvodnem

podjetju. 2. Ugotoviti ustrezno organizacijsko obliko logistične dejavnosti v proizvodnem podjetju. 3. Na osnovi proučitve logistične dejavnosti ugotoviti aktivnosti, ki ne povečujejo dodane

vrednosti. 4. S pomočjo procesnega načina računovodenja stroškov izboljšati sistem obvladovanja

stroškov logistične dejavnosti. 5. Zasnovati in preizkusiti model obvladovanja stroškov logistične dejavnosti v

proizvodnem podjetju z uporabo procesnega načina računovodenja stroškov.

1.3 Načrt poteka raziskave V načrtu poteka raziskave smo predstavili hipoteze, ki jih želimo dokazati in predviden potek raziskave.

1.3.1 Hipoteze V raziskavi se omejujemo na logistične procese v proizvodnih podjetjih in predpostavljamo, da so dovolj značilni, da bomo lahko dokazali naslednje hipoteze, ki smo jih postavili na osnovi teoretičnih izhodišč iz domače in tuje literature ter iz lastnih delovnih izkušenj: • H1 – V primerjavi s tradicionalnimi metodami računovodenja stroškov daje procesni

način računovodenja stroškov ustreznejšo podporo poslovodstvu pri obvladovanju stroškov logistične dejavnosti.

• H2 – Procesni način računovodenja stroškov je način, s katerim pripomoremo k strateškemu zniževanju stroškov logistične dejavnosti.

• H3 – Delež stroškov logistične dejavnosti v celotnih stroških proizvodnega podjetja je pomemben in predstavlja 10 odstotkov.

Page 10: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

10

1.3.2 Potek raziskave Glede na postavljene cilje raziskave smo po uvodu v 2. poglavju na osnovi domače in tuje literature raziskali teoretična izhodišča o različnih pojmovanjih logistike in klasifikaciji logističnih sistemov. Na osnovi tega smo prišli do spoznanja, kakšni so cilji in naloge logistične dejavnosti ter kateri so njeni osnovni elementi v proizvodnem podjetju. Raziskali smo izsledke domačih in tujih avtorjev o možnih oblikah organiziranosti logistične dejavnosti v proizvodnem podjetju. Glede na to, da so za uspešno opravljanje vsake dejavnosti pomembni tudi ustrezni kadri, smo raziskali potrebne kompetence kadrov v logistični dejavnosti proizvodnega podjetja. V 3. poglavju smo proučili pojmovanje stroškov in njihove različne razvrstitve. To je v nadaljevanju raziskave služilo boljšemu razumevanju in bolj sistematičnemu proučevanju stroškov logistične dejavnosti. Zaradi lažjega razumevanja obravnavanih stroškov smo proučili stroške logistične dejavnosti z vidika pripisovanja stroškovnim nosilcem, z vidika prvin logistične dejavnosti, z vidika odzivanja na spremembe obsega poslovanja, z vidika podsistemov logistične dejavnosti in z vidika logističnih procesov. V 4. poglavju smo proučili in opredelili vlogo poslovodstva pri obvladovanju stroškov logistične dejavnosti. Na osnovi predhodnih spoznanj o tovrstnih stroških in njihovih značilnostih smo v tem poglavju predstavili vlogo stroškovnega računovodstva kot pomembno informacijsko dejavnost pri obvladovanju stroškov. S pomočjo domače in tuje literature smo proučili tradicionalne sisteme in metode ter procesni način računovodenja stroškov (ang. Activity based costing oz. nem. Prozeßkostenrechnung), ugotovili njihove prednosti in slabosti ter ustreznost pri obvladovanju stroškov logistične dejavnosti. Zaradi procesne naravnanosti logistične dejavnosti smo proučili možnost umestitve logističnih procesov v procesno organiziranost podjetja in vpliv organiziranosti na optimiranje logistične dejavnosti. V tem poglavju smo potrdili hipotezi H1 in H2. V 5. poglavju smo predstavili izdelan model procesnega načina računovodenja stroškov logistične dejavnosti, ki bo podpiral poslovodstvo proizvodnega podjetja pri njihovem obvladovanju. Model je zasnovan kot projektno delo, zato smo pri tem upoštevali vedenja in znanja o vodenju projektov. V modelu nismo upoštevali računalniško podprtih rešitev, ki bi bile vsekakor potrebne. Tovrstne rešitve bo mogoče nadgraditi našemu modelu. V 6. poglavju smo na osnovi ugotovitev raziskave iz predhodnih poglavij preizkusili model uvedbe procesnega načina računovodenja stroškov na področju logistične dejavnosti. Po uvodni predstavitvi podjetja, njegove dejavnosti in organizacijskega ustroja smo proučili logistične procese v proučevanem podjetju in obstoječe načine in metode spremljanja stroškov logistične dejavnosti. Model smo testirali v organizacijsko ločenem delu podjetja, kjer se izvajajo vse značilne aktivnosti celotne logistične dejavnosti. S hipotezo H3 smo postavili trditev, da znaša delež logističnih stroškov v celotnih stroških podjetja 10 odstotkov. To trditev smo potrdili v tem poglavju.

Page 11: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

11

Slika 1: DIAGRAM POTEKA

Razumevanje temeljnega logističnega procesa

Opredelitev stroškov logistične dejavnosti in

njihova razvrstitev

Vloga poslovodstva pri obvladovanju stroškov logistične dejavnosti

Procesna organiziranost

in logistični procesi

operativno obvladovanje stroškov (tradicionalni

sistemi in metode)

Model procesnega načina obvladovanja stroškov logistične

dejavnosti

Preizkus modela v proučevanem podjetju

(preveritev hipoteze H3)

Obvladovanje stroškov

logistične dejavnosti

Računovodenje stroškov logistične dejavnosti kot podporna dejavnost pri obvladovanju stroškov

strateško obvladovanje stroškov (procesni način računovodenja stroškov) (preveritev hipoteze H2)

Dopolnitve, potrditve in zavrnitve postavljenih

trditev

Sklepne ugotovitve

Komparacija (preveritev hipoteze H1)

Page 12: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

12

1.3.3 Uporabljeni načini raziskovanja Magistrsko delo je dinamična poslovna raziskava, saj proučujemo uvajanje procesnega načina računovodenja stroškov z namenom boljšega obvladovanja stroškov logistične dejavnosti v proizvodnem podjetju. V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivni pristop. Z metodo deskripcije in kompilacije smo na osnovi proučevanja domače in tuje literature opredelili osnovne pojme logistike, stroškov logistične dejavnosti, oblik organiziranja logistične dejavnosti in opredelili metode obvladovanja stroškov. V 4. poglavju smo na osnovi domače in tuje literature proučili metodologijo tradicionalnih metod in metodologijo procesnega načina računovodenja stroškov in njuno primernost za namene obvladovanja stroškov logistične dejavnosti. Nato smo z metodo komparacije najprej ugotovili skupne značilnosti in razlike omenjenih metod, nato pa primerjali še prednosti in slabosti obeh metod in s tem potrdili hipotezo H1. Z natančnim spoznavanjem metodologije procesnega načina računovodenja stroškov smo ob uporabi metode deskripcije in kompilacije ugotovili primernost te metode za strateško znižanje stroškov logistične dejavnosti in s tem potrdili hipotezo H2. Ta spoznanja smo uporabili pri zasnovi modela procesnega načina obvladovanja stroškov logistične dejavnosti v proizvodnem podjetju. Hipotezo H3 smo testirali v 6. poglavju pri preizkusu modela v proučevanem podjetju ob predpostavki, ki jo navajamo v nadaljevanju, da je proučevano podjetje dovolj reprezentativen primer za preizkus teoretičnega modela obvladovanja stroškov logistične dejavnosti proizvodnega podjetja. Pri tem smo uporabili analitični pristop raziskovanja. Procese smo razčlenili na posamezne aktivnosti, ugotavljali ali gre za logistično aktivnost in v tem primeru ugotovili stroške te aktivnosti. Pri tem smo si pomagali s knjigovodskimi podatki. Ker pa vemo, da vsi stroški logistične dejavnosti v knjigovodstvu niso zajeti, smo popisali logistične stroške, in sicer z metodo spraševanja strokovnjakov, ki se ukvarjajo z logističnimi procesi v podjetju, z metodo analiziranja dokumentacije in metodo opazovanja. Z metodo sinteze smo nato združili stroške logistične dejavnosti posameznih aktivnosti v celoto in s tem ugotovili celotne stroške logistične dejavnosti, ki smo jih nato primerjali s celotnimi stroški v proučevanem organizacijsko ločenem delu podjetja.

1.4 Predpostavke in omejitve raziskave Predpostavlja se: • da je proučevano podjetje dovolj reprezentativen primer za preizkus teoretičnega

modela obvladovanja stroškov logistične dejavnosti na procesni način; • da je metoda procesnega načina računovodenja stroškov upoštevana kot dopolnilna

metoda, ki bo služila predvsem strateškim odločitvam; • da bo model lahko služil kasnejši uvedbi metode procesnega načina računovodenja

stroškov na vseh področjih proučevanega podjetja, tako za strateške, kakor tudi za operativne odločitve.

Page 13: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

13

Omejitve: • Pri raziskavi se omejujemo na mikrologistiko poslovnih sistemov, in sicer samo na

logistične procese, ki so značilni za proizvodna podjetja, znotraj teh pa le na logistične procese v zvezi s surovinami, polproizvodi in gotovimi proizvodi.

• Projekt uvedbe procesnega načina računovodenja stroškov ni podprt z ustrezno standardizirano programsko opremo.

• Model smo testirali kot projekt v izbranem organizacijsko ločenem delu proučevanega podjetja.

Page 14: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

14

2 OPREDELITEV OSNOVNIH POJMOV LOGISTIKE, LOGISTIČNEGA SISTEMA IN LOGISTIČNIH PROCESOV V tem poglavju smo proučili osnovne pojme logistike, tipologijo različnih logističnih sistemov, cilje in naloge logistične dejavnosti ter temeljne logistične procese, kar je osnova za nadaljnje proučevanje logističnih stroškov. Prav tako smo proučili pomen kadrov v logistični dejavnosti proizvodnega podjetja in njihove potrebne kompetence. Proučili smo možne oblike vključevanja logistične dejavnosti v različne organizacijske oblike podjetij, kar ima pomemben vpliv na razvidovanje stroškov te dejavnosti.

2.1 Definiranje pojma logistike in logističnega sistema Obstajajo trije jezikovni izvori pojma logistike. Kot prvo izhaja pojem logistike iz grške besede »logisticos«. Pod tem pojmom so razumeli preračunljivo logično mišljenje. Nadalje obstaja povezava s francosko besedo »loger«, kar je bilo razumljeno kot »pripravljanje in oskrba bivališč«. Ta pojem se je uporabljal že v 12. stoletju, in sicer na vojaškem področju. Vojaška logistika zajema transport, nastanitev in oskrbo čet, kakor tudi transport, skladiščenje in vzdrževanje vojaškega tovora. V Nemčiji se je pojem »logieren« v smislu nastanitve začel uporabljati okrog leta 1600. V 18. stoletju je švicarski general v francoski in ruski armadi Antoine-Henri Baron de Jomini (1779−1869) uporabil pojem logistike kot uporabno vedo za planiranje in vodenje premikov čet, gradnjo in utrditev skladišč za zagotavljanje preskrbe (Binner 2002, 29). Konec 19. stoletja so začeli izraz »logistika« uporabljati tudi v vojaški literaturi v Združenih državah Amerike (Zelenika in Pupavac 2008, 15). Etimološke razlage pojma logistike kažejo torej na to, da so bili prvi začetki logistike na vojaškem področju. Logistika kot znanost in veščina na poslovnem področju pa se je začela razvijati v 20. stoletju. Na razvoj poslovne logistike po drugi svetovni vojni je vplival splošni gospodarski razvoj. Binner (2002, 30−31) navaja štiri razvojne stopnje poslovne logistike: funkcijsko naravnano logistiko, logistiko kot prečno funkcijo, procesno naravnano logistiko in medpodjetniško logistiko. Različne razvojne stopnje logistike so vplivale tudi na obstoj različnih definicij pojma logistika. V prvi fazi se je pod pojmom logistika razumela samo distribucijska logistika, ki je skrbela za optimalno oskrbo kupcev. Preskrbna stran je pritegnila pozornost v kasnejši fazi, ko je nastopila kriza na trgih surovin in energije. Močnejše upoštevanje notranje perspektive v podjetjih in s tem povezan prehod od izključno tržnega razmišljanja na procesni način razmišljanja je vplivalo na večjo uporabo logistike na področju proizvodnje, k čemur je pripomogel bliskovit tehnični razvoj. V tuji in domači strokovni literaturi obstaja mnogo različnih definicij pojma logistika. Pfohl (2000, 12−13) jih je celo razdelil glede na različne osnove, in sicer:

• procesno naravnane definicije, • definicije vezane na življenjski ciklus, • storitveno naravnane definicije.

Page 15: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

15

Najbolj razširjene so procesno naravnane definicije. Glede na to, da so procesno naravnane definicije primernejše za našo raziskavo se bomo v nadaljevanju omejili zgolj nanje. Council of Logistics Management1 na primer logistiko definira kot del procesa preskrbne verige (ang. supply chain process), ki načrtuje, izpolnjuje oziroma izvršuje in nadzira učinkovit, uspešen tok in skladiščenje blaga, storitev in pripadajoče informacije od točke izvora, do točke potrošnje z namenom izpolniti pričakovanja kupca (Coyle, Bardi in Langley 2003, 39). Zelenika in Pupavac (2008, 18−19) logistiko definirata širše, in sicer kot znanost in kot dejavnost: »Logistika kot znanost je zbir interdisciplinarnih in multidisciplinarnih znanj, ki proučujejo in uporabljajo zakonitosti številnih zapletenih aktivnosti, ki funkcionalno in dejavno povezujejo vse delne procese obvladovanja prostorske in časovne transformacije materiala, blaga, proizvodov, živih živali, kapitala, znanja, ljudi in informacij, v zanesljive, hitre in optimalne logistične procese in tokove od točk predaje, preko točk razdelitve do točke prejema, s ciljem, z minimalnimi vloženimi potenciali maksimalno zadovoljiti zahtevam tržišča. Kot dejavnost pa pomeni logistika načrtovanje, koordiniranje, uravnavanje in nadziranje teh aktivnosti. Logistika kot znanost daje podporo vsem dejavnostim in sektorjem gospodarstva: primarnemu, sekundarnemu, terciarnemu in kvartarnemu.« S takšno definicijo Zelenika in Pupavac zajemata poleg materialnega toka tudi tokove ljudi, storitev in kapitala na različnih področjih (vojaško področje, industrijska podjetja, trgovine, storitvena podjetja, kmetijstvo) ter na različnih ravneh opazovanja (mednarodna raven, narodnogospodarska raven, raven posameznega poslovnega subjekta). V definiciji poudarjata tudi interdisciplinarnost logistike. Logistika je namreč močno povezana z drugimi vedami, kot so ekonomija, pravo, informatika, strojništvo in druge vede. Logistiko lahko obravnavamo tudi kot sistem z značilnimi elementi in povezavami med njimi in okoljem sistema. Značilni elementi logističnega sistema so posamezni poslovni subjekti (npr.: dobavitelji, kupci, storitvena podjetja) in logistični procesi, ki se odvijajo znotraj teh subjektov in med njimi. Logistični procesi so transportni, skladiščni, manipulativni in drugi procesi. Glede na izbrani vidik obravnavanja ločimo več vrst logističnih sistemov in podsistemov, katerih klasifikacijo smo proučili v poglavju 2.2. Iz navedenih definicij logistike je razvidno, da gre za pojem, ki opredeljuje pomembne procese, ki so prepleteni med seboj in drugimi procesi v gospodarstvu ter vsakdanjem življenju. Zato se moramo pri proučevanju omejiti na izbrane vidike proučevanja. Glede na naš namen in cilje raziskave smo logistiko definirali z vidika proizvodnega podjetja, pri čemer lahko logistiko obravnavamo v širšem in ožjem smislu. 1 Council of Logistics Management (CLM) (Svet za management logistike) je neprofitna strokovna organizacija , ki daje strokovnjakom logistike priložnost medsebojnega sodelovanja, razvoja in izboljšanja veščin logističnega upravljanja. CLM prispeva k razvoju logistike v teoriji in praksi in povečuje zavest o pomembnosti logistike v poslovanju in ekonomiji. Vir: https://acc.dau.mil/CommunityBrowser.aspx?id=22380, 29. 5. 2009.

Page 16: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

16

V širšem smislu se logistika ukvarja s tokom vseh prvin poslovnega procesa: predmeti dela, delovnimi sredstvi, delovno silo in storitvami. V ožjem smislu pa definiramo logistiko kot dejavnost, ki se ukvarja z načrtovanjem, izvajanjem in nadziranjem materialnega in pripadajočega informacijskega toka od dobavitelja do kupca, katerega cilj je, da pravi proizvodi, v pravi količini, v pravem stanju, ob pravem času, s pravimi stroški prispejo na pravo mesto. Pri tem materialna sredstva ne spremenijo svoje oblike, temveč gre le za premagovanje časa in prostora. Logistika v ožjem smislu obravnava tudi povratni tok materialnih sredstev v primeru reklamacij, servisnih storitev ter v zadnjem času vse bolj pomembno odstranjevanje odpadkov, ki nastajajo v proizvodnji. V naši raziskavi se bomo omejili le na logistiko v ožjem smislu, kar smo opredelili že v uvodu.

2.2 Klasifikacija logističnih sistemov Ker je logistični sistem proizvodnega podjetja tesno povezan s svojim okoljem in ga lahko obravnavamo tudi kot podsistem logističnega sistema na višji ravni, bomo v tem poglavju prikazali razmejitev logističnih sistemov glede na področje opazovanja. Zaradi kompleksnosti logističnega sistema v podjetju in lažjega nadaljnjega proučevanja pa bomo prikazali še njegove podsisteme v podjetju.

2.2.1 Razmejitev logističnih sistemov glede na področje opazovanja Na narodnogospodarskem nivoju ločimo: makro, mikro in meta logistiko. Makrologistika obravnava nacionalne in mednarodne logistične sisteme. Razvit makrologistični sistem je dandanes ključnega pomena za razvoj gospodarstva določene države in podpira rast ter razvoj posameznih podjetij. Zaradi širitve trga in s tem vse večje potrebe po fizičnem pretoku proizvodnih prvin in učinkov je vse pomembnejša prometna infrastruktura (ceste, železnice, luke, letališča). Mikrologistika obravnava mikrologistične sisteme, h katerim štejemo posamezna logistična podjetja ali logistične sisteme v drugih podjetjih (Pfohl 2000, 15). Metalogistika pa obravnava sisteme med makro- in mikrologistiko. Metalogistični sitem, na primer, ne obravnava blagovnega prometa celotnega narodnega gospodarstva, kakor tudi ne ene posamezne organizacije, temveč blagovni promet med podjetji, ki sodelujejo v določenem distribucijskem kanalu, kot na primer dobavitelja, veletrgovca, špedicijo in maloprodajo (ibidem, 15). Zekić (2000, 29) pa k navedeni razmejitvi logističnih sistemov dodaja še megalogistične sisteme kot sisteme velikih ekonomskih integracij (npr. Evropska unija) in svetovne oziroma globalne logistične sisteme.

Page 17: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

17

2.2.2 Funkcionalna razmejitev logističnega sistema v podjetju Ko proučujemo blagovni tok v podjetju od nabave, prek proizvodnje in prodaje, ugotovimo, da obstajajo tako imenovani podsistemi logistične dejavnosti. Na tem mestu se bomo omejili na logistične podsisteme v proizvodnih podjetjih, s katerimi želijo ta podjetja pokrivati svoje lastne potrebe po logističnih storitvah. Glede na opredelitve v poglavju 2.1 logistična dejavnost vključuje tokove surovin od dobaviteljev do skladišča podjetja, tokove surovin od skladišča do proizvodnje, tokove znotraj proizvodnega procesa, kjer se preoblikujejo v polproizvode in gotove proizvode, ter tokove gotovih proizvodov do skladišč in od tam do končnih kupcev. S tem logistična dejavnost rešuje probleme, ki nastanejo zaradi prostorske in časovne neusklajenosti med razpoložljivostjo in dejansko potrebo po proizvodnih prvinah in gotovih proizvodih. Logistična dejavnost tako podpira delovanje drugih poslovnih funkcij, kar je nazorno prikazano z dvodimenzionalno matrično shemo na Sliki 2. Slika 2: MATRIČNI PRIKAZ POSLOVNIH FUNKCIJ V INDUSTRIJSKEM PODJETJU Vir: Pfohl 2000, 45 Logistika prežema vse temeljne poslovne funkcije, zato zaradi lažjega obravnavanja sistem logistike v proizvodnem podjetju lahko razdelimo na več podsistemov, in sicer na nabavno, notranjo, distribucijsko in poprodajno logistiko (Logožar 2000, XLIV).

Raziskave in razvoj

Nabava

Proizvodnj

Prodaja

Kadri

Finance

Informatika

Logistika

Temeljne poslovne funkcije

Podp

orne

funk

cije

(prečn

e fu

nkci

je)

Page 18: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

18

Nekateri avtorji poleg naštetih logističnih podsistemov ločijo še skladiščno logistiko. Glede na to, da skladiščenja ne moremo pripisati zgolj eni poslovni funkciji v podjetju, saj je skladiščenje prisotno v vseh navedenih podsistemih logistike, ga v naši raziskavi ne bomo obravnavali kot podsistem logistike, temveč kot enega izmed temeljnih logističnih procesov. Razmejitev logističnega sistema v podjetju prikazujemo na Sliki 3. Slika 3: RAZMEJITEV LOGISTIČNEGA SISTEMA V PODJETJU Nabavna logistika Pod pojmom nabava v širšem smislu razumemo vse aktivnosti, ki so potrebne pri oskrbovanju potrebnega materiala, blaga, rezervnih delov, osnovnih sredstev in storitev. Pod pojmom nabavna logistika pa razumemo logistične aktivnosti, ki se odvijajo v okviru nabave in podpirajo delovanje nabave.

DOBAVITELJ

Skladišče surovin in materiala

PROIZVODNJA

Zunanji transport

Notranji transport

SKLADIŠČE

Polizdelkov

Skladišče gotovih izdelkov

Notranji transport

• Skladiščenje • Manipulacija • Notranji transport

KUPEC

Zunanji transport

Nabavna logistika

Notranja ali proizvodna logistika

Prodajna ali distribucijska logistika

Log

istik

a re

zerv

nih

delo

v

R

azbr

emen

ilna

logi

stik

a

• Skladiščenje • Manipulacija • Notranji transport

• Skladiščenje • Manipulacija • Notranji transport

Page 19: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

19

V literaturi nabavna logistika ni enoznačno opredeljena. Nekateri avtorji ji pripisujejo tudi aktivnosti, ki jih v bistvu lahko štejemo kot nabavne (npr: aktivnosti oblikovanja odnosov z dobavitelji in raziskavo trga), medtem ko drugi določanje nabavnih potreb pripisujejo proizvodni oziroma notranji logistiki. Glede na definicijo logistike, ki smo jo postavili v poglavju 2.1, bomo v naši raziskavi kot naloge nabavne logistike opredelili tiste, ki so povezane ali imajo neposreden vpliv na fizični tok materialnih sredstev. Razmejitev med nalogami nabave in nabavne logistike je prikazana v Tabeli 1. Tabela 1: RAZMEJITEV NALOG MED NABAVO IN NABAVNO LOGISTIKO

Naloge nabave Naloge nabavne logistike

• raziskava nabavnega trga in izbira dobaviteljev, • oblikovanje nabavne politike, • strateško načrtovanje nabave, • izdelava izvedbenih načrtov nabave, • sklepanje nabavnih dogovorov (pogodb), • naročanje (iskanje ponudb, analiza ponudb,

nabavne kalkulacije, pogajanje, posredovanje eksternih naročilnic, določitev dobavnega roka),

• obračun računov.

• najava za prevzem, • zunanji transport, • storitve carinjenja in špedicije, • izdelava izvedbenega načrta prevzemanja na

osnovi predhodnih najav, • količinski in kakovostni prevzem materialnih

sredstev, • skladiščenje, • manipulacijski procesi, • komisioniranje za proizvodnjo, • notranji transport, • zagotavljanje informacijskega toka navedenih

procesov.

Notranja ali proizvodna logistika Notranja ali proizvodna logistika, kot jo pojmujejo številni avtorji, skrbi za pripravo in pretok materialnih sredstev v proizvodnji. Gre za aktivnosti načrtovanja, izvajanja in nadziranja materialnega in nanj vezanega informacijskega toka od prevzema v proizvodnjo do izročitve na skladišče gotovih proizvodov. Proizvodna logistika vključuje torej notranji transport, manipulacijske procese in medfazno skladiščenje polizdelkov (Heiserich 2002, 12). Pojma notranja in proizvodna logistika se v literaturi običajno uporabljata kot sinonima, vendar pa je notranja logistika širši pojem, saj se lahko uporablja ne glede na dejavnost podjetja, medtem ko se pojem proizvodne logistike lahko uporablja le za proizvodna podjetja. Tudi pri notranji logistiki je razmejitev nalog v strokovni literaturi zelo različna. Nekateri avtorji vključujejo v notranjo logistiko tudi skladišče surovin in skladišče gotovih izdelkov. V naši raziskavi bomo skladišče surovin vključili v nabavno logistiko, skladišče gotovih proizvodov pa v prodajno logistiko. Kot notranjo logistiko pa bomo šteli vse aktivnosti materialnega toka od izdaje iz skladišča surovin do predaje v skladišče gotovih izdelkov, ki vključujejo notranji transport od skladišča surovin do prvega delovnega mesta v proizvodnji, med delovnimi mesti v proizvodnji, transport do medfaznega skladišča in nazaj v proizvodnjo ter transport v skladišče gotovih izdelkov, vse manipulacijske procese

Page 20: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

20

in medfazno skladiščenje. V Tabeli 2 je prikazana razmejitev nalog med proizvodnjo in notranjo oziroma proizvodno logistiko. Tabela 2: RAZMEJITEV NALOG MED PROIZVODNJO IN NOTRANJO OZIROMA PROIZVODNO LOGISTIKO

Naloge proizvodnje Naloge notranje oziroma proizvodne logistike

• dolgoročno načrtovanje proizvodnih zmogljivosti,

• izdelava izvedbenih načrtov proizvodnje, • priprava tehnoloških postopkov in sestavnic, • načrtovanje proizvodnih zmogljivosti potrebnih

za izvedbo operativnega načrta proizvodnje, • priprava delovnih nalogov, • izvajanje proizvodnje, • kontrola kakovosti v proizvodnji, • evidentiranje in proučevanje proizvodnje.

• načrtovanje potreb po materialih, • notranji transport od skladišča do delovnega

mesta, • notranji transport med delovnimi mesti, • notranji transport od delovnega mesta do

medfaznega skladišča, • notranji transport v skladišču, • notranji transport od medfaznega skladišča do

delovnega mesta, • notranji transport od delovnega mesta do

skladišča gotovih proizvodov, • manipulacijski procesi, • medfazno skladiščenje, • drugi logistični procesi (pakiranje, sortiranje,

etiketiranje), • zagotavljanje informacijskega toka navedenih

procesov. Prodajna ali distribucijska logistika Prodajna ali distribucijska logistika obravnava tok gotovih proizvodov od proizvajalca do kupca. Pomembno je, da pride proizvod v roke porabnika v zahtevani količini in kakovosti, ob pravem času in na pravi kraj nepoškodovan in z optimalnimi stroški (Logožar 2004, 108). Ehrmann (2003, 459−460) pri distribucijski logistiki poudarja marketinški koncept in jo tudi pojmuje kot marketinško logistiko. Bistvo tega koncepta je ugotavljanje in optimalno zadovoljevanje potreb in želja kupcev z namenom doseganja višjega dobička. Od prodajne ali distribucijske logistike se z vidika kupca zahteva kakovost, hitrost in zanesljivost, z vidika podjetja pa učinkovitost in gospodarnost. V Tabeli 3 je prikazana razmejitev nalog med prodajo in prodajno ali distribucijsko logistiko. Tabela 3: RAZMEJITEV NALOG MED PRODAJO IN PRODAJNO ALI DISTRIBUCIJSKO LOGISTIKO

Naloge prodaje Naloge prodajne ali distribucijske logistike

• raziskava trga, • strateško načrtovanje prodaje, • izdelava izvedbenega načrta prodaje, • sklepanje prodajnih pogodb,

• skladiščenje, • notranji transport v skladišču gotovih

proizvodov, • manipulacijski procesi,

Page 21: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

21

Naloge prodaje Naloge prodajne ali distribucijske logistike

• analiza prejetih povpraševanj, • sestavljanje ponudb, • obdelava naročil, • potrditev naročil, • priprava ustrezne dokumentacije (račun,

dobavnica, izvozni dokumenti).

• drugi logistični procesi (pakiranje, sortiranje, deklariranje, označevanje),

• najava za odpremo v skladišče in načrtovanje odpreme,

• komisioniranje, • izhodna kontrola, • zunanji transport, • zagotavljanje informacijskega toka.

Poprodajna logistika Podjetja čedalje bolj uvajajo poprodajne servisne storitve za svoje kupce. Gre za servisne storitve, kot so montaža, tekoče in investicijsko vzdrževanje, dostava rezervnih delov in podobno. Poprodajne servisne storitve vedno bolj pridobivajo na pomenu, saj imajo velik vpliv na zadovoljstvo kupcev. Zaradi vse ostrejše zakonodaje na področju ekologije pa se je pričela razvijati še t. i. razbremenilna logistika. Razbremenilna logistika vključuje tele aktivnosti (Logožar 2000, XLVII):

• vračanje pomožnih transportnih sredstev (palet, kontejnerjev, zamenljivih nakladalnih zabojev, embalaže za večkratno uporabo),

• ponovno uporabo ali uničenje odpadkov oziroma ostankov iz proizvodnega procesa in

• reklamacije za poškodovano ali nepravilno dostavljeno blago. Logožar2 poudarja tudi trženjski vidik razbremenilne logistike, saj si lahko podjetje s pomočjo te zgradi podobo družbe, ki varuje okolje, kar ima močan trženjski učinek.

2.3 Cilji in naloge logistične dejavnosti v proizvodnem podjetju Izhajajoč iz definicije logistike je osnovni cilj logistične dejavnosti v proizvodnem procesu optimalno izvajanje materialnega in pripadajočega informacijskega toka od dobavitelja do podjetja, znotraj podjetja in od podjetja h končnim kupcem ter zagotavljanje poprodajnih storitev in odstranjevanja odpadkov. Pri tem materialna sredstva ne spremenijo svoje oblike, temveč gre le za premostitev časa in prostora. Logistična dejavnost ima tako v proizvodnem podjetju predvsem vlogo podporne dejavnosti drugim funkcijam, zlasti nabavni, proizvodni in prodajni funkciji. Pomen logistične dejavnosti v proizvodnih podjetjih je različen in je močno odvisen od vrste dejavnosti, s katero se podjetje ukvarja, kar vpliva tudi na različne cilje logistične dejavnosti. Ciljev logistične dejavnosti ni možno obravnavati ločeno od drugih ciljev podjetja, saj so sestavni del ciljev razvoja in delovanja celotnega podjetja. Göpfertova (2005, 4) kot glavne cilje logistične dejavnosti v proizvodnem podjetju izpostavlja:

1. znižanje stroškov logistične dejavnosti, 2 Finance št. 7 (Avgust 2008). Priloga Logistika, 9.

Page 22: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

22

2. povečanje dodane vrednosti proizvodov, ki jo lahko dosežemo z visoko stopnjo logističnega servisa, ki sestoji iz več elementov (dobavni rok, zanesljivost dobave, fleksibilnost dobave in kakovost dobave),

3. prilagajanje na zahteve okolja in sposobnost razvoja.

Primeri ciljev logistične dejavnosti so, na primer, kratki dobavni roki, zanesljivost oskrbe, pravilna količina in kakovost dobave, minimalni stroški zunanjega transporta in skladiščenja, minimalni stroški notranjega transporta in skladiščenja, minimalni pretočni časi in zanesljivost dobave (Fortmann in Kallweit 2000, 7).

Ne glede na različno definiranje ciljev logistične dejavnosti vsi avtorji poudarjajo, da ti niso enosmerni, temveč so si pogostokrat med seboj v konfliktu. Denimo, krajši, kot so dobavni roki, višji so stroški skladiščenja. Zaradi tega je treba cilje rangirati in postavljati prioritete. Pri tem pa moramo vedno imeti pred očmi, da zniževanje posameznih stroškov logistične dejavnosti ne povzroča povečanje drugih in prav tako nobeno znižanje stroškov logistične dejavnosti ne sme voditi v zvišanje stroškov drugih poslovnih funkcij oziroma stroškov celotnega podjetja. Naloge logistične dejavnosti izhajajo iz njene vloge in ciljev in se členijo na:

• upravljavske (načrtovanje, organiziranje, vodenje in nadziranje aktivnosti in procesov logistične dejavnosti),

• informacijske (razvidovanje, proučevanje, nadziranje in poročanje o aktivnostih in procesih logistične dejavnosti) in

• izvedbene naloge (izvajanje aktivnosti in procesov logistične dejavnosti). Pri definiranju nalog logistične dejavnosti v podjetju moramo vedno izhajati iz ciljev logistične dejavnosti, ki jih moramo definirati tako, da vodijo k doseganju podjetniških ciljev.

2.4 Kadri v logistični dejavnosti proizvodnega podjetja Odločujočo vlogo pri vsaki dejavnosti, tudi pri logistični, imajo zaposlenci s svojimi kompetencami, ki vključujejo znanje, spretnosti, sposobnosti in veščine ter vrednote, motiviranost in pripravljenost za sodelovanje. Vsako podjetje mora glede na svoje potrebe, vrsto dejavnosti, velikost, vrsto proizvoda, distribucijske kanale, kupce in organiziranost logistične dejavnosti identificirati ključne kompetence in ustrezno število zaposlenih v tej dejavnosti, da bodo le-ti prispevali k delovni uspešnosti. Vukasović - Žontar3 definira ključne kompetence kot tiste kompetence zaposlenih, ki pomembno vplivajo na učinkovitost in uspešnost opravljanja delovnih nalog. Določene so v skladu s temeljnimi vrednotami in kulturo organizacije ter vedno naravnane tako, da podpirajo in omogočajo doseganje poslovnih ciljev v prihodnosti skozi primerno znanje, sposobnosti, lastnosti in ravnanje ljudi. V podjetjih obstaja vrsta različnih nazivov delovnih mest in funkcij ter nivojev odgovornosti, na katerih zaposleni izvajajo naloge logistične narave. Tradicionalno gre 3 Vukasović - Žontar, Maja. 2006. Določitev ključnih kompetenc. Interno gradivo za delavnico.

Page 23: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

23

predvsem za delovna mesta na področjih zunanjega transporta, skladiščenja in pripadajočega informacijskega procesa. Zaradi splošnega razvoja, vse večje globalne povezanosti gospodarstva in internacionalizacije proizvodnih in trgovskih podjetij ter naraščanja ekološke ozaveščenosti pa so se v zadnjem času pojavljajo potrebe po kadrih s specifičnimi znanji s področja logistike. Rushton, Croucher in Baker (2006, 170−172) opredeljujejo vlogo in ključne kompetence poslovodja logistične dejavnosti, ki so, kot smo že opredelili različna od podjetja do podjetja in odvisne predvsem od organizacijske strukture, vrste dejavnosti, distribucijskih kanalov in kupcev. Kot ključne kompetence navajajo predvsem:

• razumevanje soodvisnosti logistične dejavnosti z drugimi poslovnimi funkcijami;

• poznavanje aktivnosti logistične dejavnosti; • sposobnost opazovanja aktivnosti logistične dejavnosti konkurence; • poznavanje podjetja in potreb kupcev; • poznavanje distribucijskih kanalov in identificiranje distribucijskih priložnosti; • razumevanje vpliva strategij podjetja na aktivnosti logistične dejavnosti; • poznavanje aktivnosti fizične distribucije; • vodenje oziroma upravljanje, nadziranje in poročanje o operativni izvedbi

logistične dejavnosti v skladu z dogovorjenimi cilji; • ocenjevanje možnosti reševanja problemov in možnosti izboljševanja

logističnih procesov. Naloge poslovodij logistične dejavnosti v proizvodnih podjetjih so načrtovanje, organiziranje, vodenje in nadziranje logističnih aktivnosti in procesov. Zaradi značilnosti sodobnega poslovnega okolja, za katerega so značilni nepredvidljivi poslovni dogodki, večja tveganja in hitre spremembe mora imeti poslovodja logistične dejavnosti široka splošna in specifična znanja. Priložnosti za pridobivanje tovrstnih znanj je v Sloveniji dovolj, saj so se v zadnjih letih razvili novi izobraževalni programi z logistično vsebino na vseh ravneh izobraževanja: srednja, višja, visoko strokovna in univerzitetna raven, prav tako pa je možen tudi podiplomski študij. Kljub temu Pavlin4 ugotavlja, da še vedno primanjkuje znanja o logistiki in sposobnosti upravljanja logističnih procesov, zato pri nas v podjetjih logistično dejavnost razumejo dokaj parcialno, posebej kot logistiko v nabavi, proizvodnji, skladiščih, logistiko v distribuciji, kot transportno logistiko in razbremenilno logistiko. Treba pa jo je razumeti kot celovit sistem, kot razmišljanje in filozofijo, ki zagotavlja podjetjem nižje stroške poslovanja in večjo konkurenčnost. Torej, kot celovite logistične storitve oziroma kot celovito upravljanje preskrbnih verig. Logožar5 navaja, da bi se morala podjetja bolj ukvarjati s pridobivanjem ustreznih kadrov za logistično dejavnost, saj so kadri, ki se ukvarjajo z logistiko v slovenskih podjetjih v glavnem priučeni. Na Fakulteti za logistiko v Celju je bila marca 2008 konferenčno-sejemska prireditev Logistika 2008, ob zaključku katere je bila okrogla miza o kadrih v logistiki. Na okrogli mizi so opozorili na dejstvo, da se v večini podjetij še ne zavedajo prave vloge in pomena 4 Pavlin, Cveto. 2008. Z več znanja do učinkovitejše logistike. Delo, priloga FT Logistika, 21. 7. 2008. 5 Logožar, Klavdij. 2007. Logistika je najšibkejši člen v slovenskih podjetjih. Dnevnik, 2. 3. 2007.

Page 24: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

24

logistične dejavnosti, kot jo poznajo v najbolj razvitem delu Evrope in tako tudi še nimajo izoblikovane predstave, kje in kako jim inženir logistike lahko koristi.6

Kljub navedenim ugotovitvam pa se kaže določen napredek tudi na tem področju, saj na Fakulteti za pomorstvo in promet v Portorožu ugotavljajo, da podjetja potrebujejo različne profile kadrov, in sicer med tistimi s poklicno in srednjo izobrazbo najbolj voznike in različne delavce v skladišču, med višje- in visokošolsko izobraženimi pa najbolj strokovnjake za tehnologijo prometa in organizacijo prevozov.7 Prav tako se tudi izobraževalne ustanove prilagajajo novim razmeram in potrebam, saj prenavljajo svoje izobraževalne programe.

2.5 Organiziranost logistične dejavnosti v proizvodnem podjetju Eden od pogojev za doseganje osnovnega cilja logistične dejavnosti, to je njeno optimiranje, ki pomeni doseganje visoke stopnje logističnega servisa in minimiranje logističnih stroškov, je tudi ustrezna organiziranost logistične dejavnosti v proizvodnem podjetju. To izhaja tudi iz opredelitve pojma organizacije dela kot zavestne človekove dejavnosti, ki določa, povezuje in usklajuje proizvodne tvorce, da bi dosegli optimalni izid dela in poslovanja (Ivanko 2002, 375). V teoriji in praksi obstajajo številne različne organizacijske oblike, med katerimi ne obstaja univerzalna rešitev za optimalno organiziranje logistične dejavnosti. Ustreznost organizacijske strukture je namreč odvisna od številnih dejavnikov, ki jih navajamo v naslednjem poglavju.

2.5.1 Vplivni dejavniki na organizacijsko obliko logistične dejavnosti Institucionalizacija logistične dejavnosti pomeni njeno vključitev v obstoječo organizacijsko strukturo, kar privede do reorganizacije, pri čemer je treba upoštevati številne dejavnike, ki jih lahko zaznamo znotraj podjetja in v okolju. To so (Ehrmann 2003, 43):

• panoga, v kateri deluje podjetje; • značilnost podjetja, predvsem glede velikosti podjetja, strukture proizvodnje,

strukture kupcev, strukture dobaviteljev; • zahteve trga glede logističnih storitev, ki so predvsem rezultat dobavnih rokov,

pripravljenosti za dobave, pogostosti dobav, zanesljivosti dobav; • stroški logistične dejavnosti; • obstoječa organizacijska struktura.

Navedeni dejavniki imajo v različnih podjetjih različen vpliv na izbiro organizacijske oblike. 6 http://www.irt3000.si/default-300,780html?PHPSESSID=6ebde0c7f83286a1c362ccdbb018c26f, 2. 8. 2009. 7 Finance, priloga Logistika. Marec 2008, št. 3, 24−25.

Page 25: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

25

2.5.2 Vključitev logistične dejavnosti v različne organizacijske oblike V literaturi in praksi obstaja več različnih organizacijskih oblik podjetij, na kar vplivajo že navedeni dejavniki. Najpomembnejši dejavnik pri organiziranju logistične dejavnosti je obstoječa organizacijska oblika podjetja. Mnogo let je bila logistična dejavnost komaj razpoznavna kot funkcija. V večini podjetij so bile njene aktivnosti del drugih funkcij v podjetju, kar je povzročalo neusklajenost celotnega materialnega toka. Pri oblikovanju organizacijske strukture upoštevamo predvsem centralizacijo in decentralizacijo kot temeljni načeli strukturiranja. Za centralizacijo je značilno, da se nekaj dogaja na enem mestu, medtem ko je za decentralizacijo značilno, da se ista naloga opravlja na več mestih. Prednosti centralizacije so navadno pomanjkljivosti decentralizacije in nasprotno (Ivanko 2002, 414). Glede na navedeno tudi oblike organiziranosti logistične dejavnosti v grobem delimo na:

• centralizirane oblike, • decentralizirane oblike in • kombinirane oblike.

Znotraj navedenih osnovnih organizacijskih struktur pa obstajajo različne oblike organiziranosti logistične dejavnosti (Gleißner in Femerling 2008, 31):

1. Funkcijska organizacijska struktura • Model 1: Oblikujejo se logistični podsistemi, ki so dodeljeni posameznim

funkcijskim področjem: nabava, proizvodnja in prodaja. • Model 2: Oblikovanje logistike kot podfunkcije znotraj ene že obstoječe

poslovne funkcije. • Model 3: Oblikovanje logistike kot funkcijskega področja, ki je enakovredno

drugim področjem. 2. Produktna ali divizijska organizacijska struktura

• Model 4: Oblikovanje logistike kot funkcije znotraj vsake posamezne divizije – decentralizirana oblika.

• Model 5: Oblikovanje logistike kot samostojne funkcije znotraj ene izmed divizij.

• Model 6: Oblikovanje logistike kot samostojno centralizirano področje. 3. Matrična organiziranost

• Model 7: Logistična dejavnost je organizirana kot samostojno funkcijsko področje, ki je odgovorno za vse logistične aktivnosti.

Vsi modeli so prikazani na Sliki 4.

Page 26: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

26

Slika 4: ORGANIZACIJSKI MODELI LOGISTIČNE DEJAVNOSTI

Vir: Gleißner in Femerling 2008, 32

Page 27: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

27

Prednosti in slabosti posameznih modelov: Funkcijska organizacijska struktura8 Model 1: Gre za decentralizirano obliko. Slabost je, da so logistične naloge razpršene in podrejene posameznim funkcijam. Ker ni ustreznega koordiniranja med njimi, so pogosto neoptimalno izvedene in povzročajo previsoke stroške. Prednost pa je, da so prilagojene posameznim funkcijskim področjem. Model 2: Gre za eno od oblik centralizirane organiziranosti. Takšna oblika ima to slabost, da se logistika podreja področju, v katerem je organizirana, prednost pa je, da je takšna oblika organiziranosti za manjša podjetja smotrnejša kot organiziranje samostojne funkcije, kljub temu pa odpravlja slabosti modela 1, saj so logistične naloge centralizirane. Model 3: Pri tem modelu gre prav tako za eno izmed oblik centralizirane organiziranosti. Ta model odpravlja slabosti modela 2 in 3, treba pa je upoštevati, ali je takšno organiziranje glede na velikost podjetja ekonomsko upravičeno. Prav tako pa ne smemo pozabiti dejstva, da je zaradi narave logistične dejavnosti, ki prežema tako rekoč vse funkcije v podjetju in je tudi prostorsko razporejena na večji del podjetja, popolno centraliziranje logističnih nalog praktično nemogoče. Produktna ali divizijska organizacijska struktura9 Takšna organizacija je ustrezna predvsem za podjetja s široko paleto proizvodov oziroma heterogeno proizvodnjo. Prednosti in slabosti navedenih modelov produktne organiziranosti so podobne modelom linijske organiziranosti. V primeru bistvenih razlik v logističnih procesih posameznih divizij predstavlja najprimernejšo obliko organiziranosti model 1, kjer ima vsaka divizija organizirano svojo logistično funkcijo, ki se prilagaja potrebam posamezne divizije. Slabost takšne organiziranosti je pomanjkljiva medsebojna koordinacija in posledično razpršenost ciljev in strategij ter neoptimalno izvajanje logistične dejavnosti v podjetju kot celoti. Te slabosti lahko odpravimo s centralizirano obliko organiziranosti izven divizij, ki pa ni prilagojena potrebam posameznih divizij. Največ slabosti ima model 2, saj se s centralizirano obliko znotraj ene divizije logistična dejavnost podreja le potrebam te divizije. Ta model je primeren za podjetja, kjer je potreba po učinkoviti logistične dejavnosti izpostavljena le v eni diviziji, v drugih pa ima nepomembno vlogo. Matrična organiziranost10 Matrična organizacija je kombinacija funkcijske in produktne organizacije, v kateri se skušajo združiti prednosti obeh. V funkcijsko organizacijsko strukturo so vključena pomembnejša področja, kot so nabava, proizvodnja, prodaja in logistika. V produktno organizacijsko strukturo pa so vključena področja, vezana na proizvod, proizvodno skupino ali projekt, pri čemer so področja, vezana na proizvode in proizvodne skupine, po večini stalne narave, medtem ko so področja vezana na projekte običajno samo začasna. Delovno področje produktnih poslovodij je vezano na vse potrebne ukrepe, ki so potrebni za proizvod, pri čemer tesno sodeluje z vodji posameznih funkcijskih področij. V matrični organizaciji logistiko organiziramo kot centralno funkcijo enakovredno drugim funkcijam, kot so, denimo, raziskave in razvoj, finance in računovodstvo, marketing. Vsi 8 Povzeto po Gleißner in Femerling 2008, 32−33. 9 Ibidem, 33. 10 Ibidem, 33.

Page 28: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

28

logistični procesi se izvajajo v tem oddelku. Logistična dejavnost izvaja storitve za druga področja v podjetju in ima v tej organizacijski obliki pomembno mesto. Razvija cilje, strategije in koncepte in predlaga posamezne aplikacije. Posamezne produktne skupine pa koristijo njene storitve. Takšna oblika organiziranosti logistične dejavnosti se je v praksi izkazala kot zelo učinkovita (Ehrmann 2008, 53). Poleg prikazanih organizacijskih struktur so možne še druge oblike in različice organiziranja logističnih dejavnosti. V manjših podjetjih in podjetjih z manjšim obsegom logističnih nalog je možno oblikovati t. i. štabne službe, katerih naloga je predvsem koordinacija, načrtovanje in proučevanje materialnega toka, medtem ko se operativne naloge logistične dejavnosti izvajajo v okviru drugih funkcij. Pri tem je pomembno, da vodi štabno logistično službo strokovnjak, ki zagotovi, da se izsledki te službe dejansko uporabijo (Gleißner in Femerling 2008, 33). Ehrmann (2008, 50−52) v okviru produktne organizacijske strukture predlaga kombinirano obliko organiziranosti logistične dejavnosti. In sicer, da je ta organizirana zunaj divizij, kar kaže na poseben pomen logistične dejavnosti v podjetju, poleg tega pa je v vsaki diviziji organizirano tudi področje logistične dejavnosti. S to obliko organiziranosti združimo prednosti modela 4 in 6. Centralna logistična funkcija pri tem opravlja naloge določanja logističnih ciljev, razvijanja logističnih strategij, izdelave logističnih konceptov, naloge koordiniranja in naloge nadziranja. V posameznih divizijah se izvajajo operativne logistične naloge. Centralna logistika in logistika v divizijah tesno sodelujeta. V kolikor ima podjetje več različnih divizij, se pojavijo različne logistične naloge in logistični interesi, ki jih je treba upoštevati. Centralna logistika pa ima pri tem v večji meri naloge koordiniranja. Pomembno pri tem je, da se upoštevajo skupni logistični cilji in strategije. Kombinirana oblika vključenosti logistike v produktno organizacijo je prikazana na Sliki 5. Primer kombinirane oblike organiziranja logistične dejavnosti so uvedli tudi v podjetju Henkel s sedežem v Düsseldorfu, kjer so izvedli projekt optimiranja logistične dejavnosti. V okviru tega projekta so izvedli tudi reorganizacijo logistične dejavnosti tako, da so organizirali centralno enoto, ki so jo poimenovali »Supply - Chain - Organisation«. Ta enota skrbi za materialni tok, načrtovanje, skladiščenje in transport. Integrirana je v celotno skupino in je odgovorna poslovodji za logistično dejavnost, ki je član vrhovnega poslovodstva. Operativne naloge logistične dejavnosti se izvajajo v posameznih divizijah. Leta 2009 je podjetje dobilo nagrado, ki jo podeljuje mednarodno svetovalno podjetje »PRTM Management Consultants« v sodelovanju s strokovno revijo »Logistik Heute« in »Supply Chain Management Institute (SMI)«, ki deluje v okviru Evropske poslovne šole v Wiesbadnu.11 11 Logistik Heute. Das Fachmagazin für Entscheider in der Logistik. Maj 2009. Interview: Dirk Holbach. 10−15.

Page 29: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

29

Slika 5: KOMBINIRANA OBLIKA ORGANIZIRANOSTI LOGISTIČNE DEJAVNOSTI V PRODUKTNI ORGANIZACIJI

Vir: Ehrmann 2008, 51 Logistično dejavnost je torej možno organizirati na več načinov, ki se razlikujejo predvsem glede na stopnjo centralizacije. Nobeni obliki ne moremo pripisati absolutne prednosti ali slabosti. Ob upoštevanju opredelitvenih dejavnikov organizacijske oblike moramo pri organiziranju logistične dejavnosti zagotavljati takšno organizacijsko strukturo, ki podpira doseganje postavljenih ciljev v podjetju.

2.6 Temeljni logistični procesi Proces predstavlja zaporedje aktivnosti, ki jih je treba opraviti, da se opravi neko delo ali naloga. Logistični procesi potekajo v vsakem poslovnem procesu, saj so nujen pogoj, da poslovni sistem sploh lahko deluje. Glede na vrsto procesnih tokov v logističnem sistemu ločimo temeljne logistične procese, upravljavske procese in informacijske procese. Temeljni logistični procesi so transportni procesi, skladiščni procesi, manipulacijski procesi in drugi temeljni logistični procesi. Procesi so med seboj soodvisni in le njihovo skupno izvajanje omogoča doseganje ciljev logistične dejavnosti.

2.6.1 Transportni procesi Premagovanje prostorskih razdalj, torej transport surovin, polproizvodov, gotovih proizvodov in blaga štejemo med temeljne logistične procese. Proizvod proizveden na enem mestu z vidika kupca namreč nima vrednosti, v kolikor ni dostavljen na mesto potrošnje. Transportni procesi tako prispevajo k dodani vrednosti s tem, ko materialnim sredstvom dodajajo prostorsko in časovno vrednost. Časovna vrednost je primarno dodana s skladiščenjem, vendar nanjo vpliva tudi transport, saj določa, kako hitro lahko materialna

Page 30: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

30

sredstva pripeljemo od ene točke do druge. Z vidika logističnega sistema v proizvodnem podjetju ločimo zunanji in notranji transport. Zunanji transport Zunanji transport vključuje premikanje materialnih sredstev od mesta nastanka (ang. point-of-origin) do mesta porabe (ang. point-of-consumption) (Stock in Lambert 2001, 313). Zunanji transport delimo glede na različne vidike, ki so prikazani v Tabeli 4. Tabela 4: VRSTE ZUNANJEGA TRANSPORTA

Kriterij Vrsta transporta Izvajalec • prevoz za lastne potrebe

• zunanje izvajanje storitev (ang. outsourcing)

Objekt transporta • osebni (potniški) • tovorni transport

Nosilec transporta (nem. Verkehrsträger) • cestni promet • železniški promet • transport po vodnih poteh (pomorski in rečni) • zračni transport • cevovodni transport

Prevozno sredstvo • tovorna vozila • železniški tovorni vagoni • tovorna letala • tovorne ladje • cevovodi

Oddaljenost • medkrajevna • krajevna (lokalna)

Družbeno-pravna značilnost ozemlja • mednarodno • domače

Vir: Prirejeno po Gleißner in Femerling 2008, 40 Iz razloga ekonomičnosti in prometne infrastrukture se prevoz blaga pogosto izvaja z več transportnimi sredstvi oziroma vrstami transporta, ki se kombinirajo v tako imenovano transportno verigo. Prednosti cestnega, železniškega, ladijskega in zračnega prometa se povezujejo med seboj. Kot slabost pri takem prevozu lahko običajno štejemo daljše transportne čase v primerjavi z odločitvijo za eno vrsto transporta, saj je potrebno pretovarjanje in včasih tudi upoštevanje voznih redov. Daljša, kot je ena prevozna pot, bolj se te slabosti med seboj kompenzirajo. Pri izbiri vrste transporta je treba upoštevati odločitvene kriterije, na katere podjetje lahko vpliva le delno. Kot kaže Slika 6, gre pri tem za pravne kriterije, infrastrukturo, stroškovne kriterije in kriterije učinkovitosti.

Page 31: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

31

Slika 6: ODLOČITVENI KRITERIJI PRI IZBIRI VRSTE ZUNANJEGA TRANSPORTA

Vir: Ehrmann 2008, 194 Notranji transport Naloga notranjega transporta je premoščanje prostora znotraj podjetja. Notranji transport se lahko odvija znotraj stavb ali pa med stavbami v podjetju. Objekt transporta so surovine, polproizvodi, gotovi proizvodi in trgovsko blago. Za namene notranjega transporta obstaja veliko različnih vrst transportnih naprav, ki jih delimo na (Godnič 2001, 131−152):

• transportna sredstva z neprekinjenim delovanjem (drča, valjčne proge, transportni trak, ploščni transporter, strgalni transporter, redler, polžni transporter, transportna cev, viseči krožni transporterji, verižni talni transporter, pnevmatski transporterji, hidravlični transporterji) in

• transportna sredstva s prekinjenim delovanjem (dvigala, škripčevja, vitli, žerjavi, kontejnerska dvigala, elektrovoziček in viličar).

Izbira vrste transportnega sredstva je odvisna od naslednjih dejavnikov (Ehrmann 2003, 228):

• razpoložljiva sredstva, • velikost podjetja, • položaj notranjih lokacij, • vrsta proizvodnega postopka,

Odločitveni kriteriji pri izbiri vrste zunanjega transporta

Pravni kriteriji Infrastruktura Stroškovni kriteriji Kriteriji učinkovitosti

• zakoni in uredbe v cestnem prometu

• prepovedi voženj ob določenem času

• zakonodaja glede varovanja okolja

• davčna zakonodaja

• zakonodaja o prevozu nevarnih snovi

• možnost pritožb lokalnega prebivalstva

• vpliv države na tarife

• cestna in železniška mreža

• lega kraja • gospodarska

politika • klima • nastanitev

prebivalstva

• stroški voznine • postranski stroški

transporta (cestnine, carine, stojnine, pristaniške pristojbine)

• stroški manipulacije

• drugi stroški logistične dejavnosti

• vpliv na druge stroške

• transportni čas • frekvenca

transporta • tehnična

primernost vrste transporta

• razpoložljiva mreža transportnih poti

• fleksibilnost • začetne in končne

točke vrste transporta

• zanesljivost • postranske

storitve.

Page 32: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

32

• transportne poti, • transportna hitrost in intenzivnost, • vrsta in dimenzija objektov transporta, • stopnja avtomatizacije procesa in • prožnost procesa.

Na učinkovitost in stroške notranjega transporta lahko najbolj vplivamo že pri gradnji proizvodnih in skladiščnih prostorov, pri nameščanju strojev in prostorskem razmeščanju delovnih mest. Kljub temu da je najpomembnejše začetno definiranje transportnih poti notranjega transporta, lahko bistvene izboljšave dosežemo tudi kasneje z nenehnim spremljanjem in prilagajanjem procesa.

2.6.2 Skladiščni procesi Skladiščne procese lahko definiramo kot del logistične dejavnosti, katerega naloga je premagovanje časa med proizvodnjo in porabo oziroma prodajo v vseh fazah logističnega procesa, in sicer gre za skladiščenje surovin, pomožnega materiala, rezervnih delov, polproizvodov in gotovega blaga. Skladiščni procesi se pričnejo s prevzemom materialnih sredstev in končajo z odpremo kupcu. Združenje nemških inženirjev (VDI – Verein deutscher Ingenieure) definira skladiščenje kot vsako načrtovano ležanje blaga in predmetov v okviru materialnega in blagovnega toka (Gleißner in Femerling 2008, 88). Vloga skladiščenja se v današnjem času spreminja. V preteklosti je skladišče služilo le daljšemu hranjenju surovin, polproizvodov, gotovih proizvodov in blaga. Proizvajalci so proizvajali na zalogo, ki so jo hranili v skladiščih, iz katerih so kasneje prodajali. Z razvojem novih logističnih prijemov pa je skladiščenje prevzelo strateško vlogo pri doseganju logističnih ciljev glede hitrejšega obračanja zalog, nižjih zalog, nižjih stroškov in boljšega servisa kupcu. Idealno bi bilo, če bi logistične procese lahko organizirali tako, da skladiščenje ne bi bilo potrebno, vendar je to praktično nemogoče. Stock in Lambert (2001, 279) navajata sledeče razloge za skladiščenje:

• doseganje minimalnih transportnih stroškov, • doseganje optimalne proizvodnje, • koriščenje količinskih popustov pri nabavi, • zagotavljanje kakovostne storitve za kupca, • premagovanje nihanj tržnih pogojev, • premagovanje časovnih in prostorskih razlik med proizvajalci in porabniki, • doseganje minimalnih stroškov ob ustrezni kakovosti storitve, • podpora dobaviteljevih in kupčevih programov ravno ob pravem času (ang.

just-in-time). Za zagotavljanje teh funkcij in nalog skladiščenja je treba zagotoviti ustrezna skladišča z ustrezno opremo in organizacijskimi pravili. Skladišča lahko delimo glede na različne

Page 33: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

33

kriterije, kot so lastništvo, tržna naravnanost, stopnja centralizacije, proizvodni proces, vrsta skladiščenega blaga, vrsto objekta, stopnja avtomatizacije in tehnika skladiščenja. Za ustrezno vrsto skladišča se odločimo na osnovi odločitvenih kriterijev, kot so na primer potrebna investicija, kadrovske potrebe, možnost avtomatiziranja, možnost izkoristka prostora in možnost gradnje, skladiščni stroški, nevarnost poškodb, motnje v procesu, možnost pretovarjanja, možnost realiziranja FIFO principa, zahteve pri organiziranju skladišča, možnost komisioniranja in sposobnost prilagajanja glede na različne vrste blaga (Ehrmann 2008, 375−376). Na osnovi navedenih kriterijev sprejmemo odločitev o velikosti skladišč, lokaciji, notranji opremi in organiziranosti skladišč. Pomembna odločitev, ki ima bistven vpliv na stroške skladiščnih procesov, je tudi odločitev glede zunanjega izvajanja skladiščnih procesov (ang. outsourcing) tako v primeru nabavne, kakor tudi prodajne logistike. Skladiščni procesi, ki se izvajajo v notranji logistiki, pa se običajno izvajajo v podjetju.

2.6.3 Manipulacijski procesi Manipulacijske procese lahko definiramo kot učinkovite premike na kratke razdalje, ki običajno potekajo znotraj stavbe, denimo, proizvodnje ali skladišča ali med stavbo in transportnim sredstvom za zunanji transport (Coyle, Bardi in Langley 2003, 308). Požar (1985, 26; povz. po Logožarju 2004, 86) manipulacije z logističnimi objekti definira kot vmesne člene med tremi najpomembnejšimi elementi logistične dejavnosti: skladiščenjem, notranjim in zunanjim transportom. Manipuliranje z materialnimi sredstvi je torej tisti dejavnik logističnega sistema, ki vpliva na kakovost in hitrost transporta ter skladiščenja. Iz navedenih opredelitev pojma manipulacijskih procesov izhaja, da so ti tesno povezani s skladiščnimi in transportnimi procesi. Bistvena razlika med notranjim transportom in procesi manipulacije je ta, da je naloga slednjih premoščanje kratkih razdalj. Tako pri manipulacijskih procesih, kakor tudi notranjem transportu se lahko uporabljajo ista ali podobna transportna sredstva. Osnovni cilji manipulacijskih procesov so (Coyle, Bardi in Langley 2003, 309):

• povečanje razpoložljive kapacitete skladiščenja, • znižanje števila manipulacij posameznega proizvoda, • razvijanje učinkovitih delovnih pogojev, • znižanje števila premikov, ki se izvajajo z živim delom, • izboljšanje logističnega servisa, • znižanje stroškov.

Vsi navedeni cilji so pomembni in medsebojno povezani. V zadnjem času imajo manipulacijski procesi bistven vpliv na minimiziranje potrebnega investiranja v skladiščne prostore in pripomorejo k doseganju hitrejšega obrata zalog.

Page 34: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

34

2.6.4 Drugi temeljni logistični procesi Med druge logistične procese štejemo predvsem pakiranje, deklariranje, označevanje, sortiranje, tehtanje in komisioniranje. Med naštetimi procesi je med pomembnejšimi pakiranje. Običajno razlikujemo dve vrsti embalaže, potrošniško oziroma marketinško ali notranjo embalažo, ki je pomembna predvsem pri prodaji, in industrijsko ali zunanjo embalažo, ki je pomembna za logistične procese. Kljub delitvi vrst pakiranja pa se obe področji prekrivata, saj ne moremo oblikovati notranje embalaže brez upoštevanja zunanje in obratno. Iz tega razloga morajo pri oblikovanju embalaže sodelovati sodelavci prodaje, proizvodnje in logistike. Pakiranje vpliva na logistični sistem na številne pomembne načine. Industrijska ali zunanja embalaža (Coyle, Bardi in Langley 2003, 315):

• daje zaščito proizvodu med skladiščenjem in transportom, • vpliva na manipulacijske procese in opremo za manipulacijske procese, • vpliva na višino nalaganja proizvoda v skladišču in s tem na izkoristek in

stroške skladiščenja, • vpliva na produktivnost.

Med drugimi logističnimi procesi vse bolj pridobiva na pomenu tudi označevanje s črtnimi kodami. Uporaba črtnih kod na transportnih kartonih ima namreč velik vpliv na logistično dejavnost, saj v skladišču izboljša natančnost baze podatkov, zmanjša operativni čas pri prevzemu blaga in ročno delo pri zbiranju podatkov, omogoča integriranje podatkov z drugimi področji, vodi k boljši bazi podatkov in boljši kontroli zalog, blago je hitreje pripravljeno za odpremo (ibidem, 317). Prav tako med drugimi logističnimi procesi lahko izpostavimo tudi komisioniranje, ki je ena pomembnejših aktivnosti logistične dejavnosti, ki se izvaja v skladišču in pomeni sestavljanje delnih količin (artiklov) iz skladišča, da ga pripravimo za dobavo prejemniku. Prejemniki so lahko interni (proizvodnja) ali eksterni (kupci). Materialni tok pri komisioniranju je sledeč: priprava blaga, odvzem delnih količin iz posameznih skladiščnih površin, premikanje med odvzemnimi točkami, izdaja surovin in polproizvodov oziroma odprema proizvodov in blaga. Navedeni procesi vplivajo na izvajanje transportnih, skladiščnih in manipulacijskih procesov. Njihovo učinkovito izvajanje lahko bistveno pripomore k optimalni izvedbi celotnega logističnega procesa.

2.7 Sklepne ugotovitve Začetki uporabe pojma logistike so bili na vojaškem področju. Kot posledica splošnega gospodarskega razvoja v 20. stoletju pa se je logistika začela razvijati kot znanost in dejavnost tudi na poslovnem področju, in sicer od pretežno funkcijsko naravnane logistike do sodobne medpodjetniško naravnane logistike. Takšen razvoj je vplival tudi na obstoj mnogih različnih definicij pojma logistika.

Page 35: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

35

Za boljše razumevanje in lažje proučevanje logističnih sistemov je smiselna klasifikacija logističnih sistemov glede na področje opazovanja in funkcionalno razmejitev v posameznem podjetju. Za našo raziskavo je še posebno pomembna funkcionalna razmejitev na nabavno, notranjo ali proizvodno, prodajno ali distribucijsko in poprodajno logistiko. Osnovni cilj logistične dejavnosti v proizvodnem podjetju je zagotavljanje optimalnega materialnega in pripadajočega informacijskega toka v podjetju, s čimer nudi podporo pri izvajanju drugih funkcij v podjetju, predvsem nabavi, proizvodnji in prodaji, zato so cilji logistične dejavnosti sestavni del ciljev razvoja in delovanja celotnega podjetja, kar je treba upoštevati tudi pri definiranju nalog logistične dejavnosti. Zaradi naraščanja kompleksnosti logističnih procesov se kažejo potrebe po zaposlovanju strokovnjakov s področja logistike, ki so sposobni uspešno načrtovati, organizirati, voditi in nadzirati celotno logistično dejavnost. V Sloveniji so se zato razvili novi izobraževalni programi na vseh ravneh izobraževanja. Poleg kadrov z ustreznimi kompetencami je eden od pogojev za doseganje ciljev logistične dejavnosti tudi ustrezna organiziranost le-te. Vključevanje logistične dejavnosti v organizacijo podjetij se je z razvojem organizacijske znanosti sicer spreminjalo, vendar še vedno velja, da je optimalna oblika organiziranosti odvisna od številnih dejavnikov, med drugimi predvsem od velikosti podjetja, panoge in obstoječe organizacijske oblike v podjetju. Pogoj za izvajanje logistične dejavnosti so temeljni logistični procesi. To so transportni, skladiščni, manipulacijski in drugi procesi, ki so med seboj soodvisni in le njihovo skupno izvajanje omogoča doseganje ciljev logistične dejavnosti.

Page 36: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

36

3 STROŠKI LOGISTIČNE DEJAVNOSTI V tem poglavju bomo proučili stroške logistične dejavnosti z vidika razporejanja na stroškovne nosilce, z vidika prvin logistične dejavnosti, z vidika logističnih podsistemov in procesov ter z vidika odzivanja na spremembe obsega poslovanja.

3.1 Pojmovanje in razvrstitev stroškov Za opravljanje svoje dejavnosti potrebuje podjetje prvine poslovnega procesa. To so:

• predmeti dela, • delovna sredstva, • delo in • storitve.

V poslovnem procesu se te prvine trošijo, porabljajo oziroma obrabljajo se, kar z eno besedo imenujemo potroški prvin poslovnega procesa. Cenovno izraženi potroški prvin poslovnega procesa so stroški. Stroški so tako odvisni od količine porabljenih prvin poslovnega procesa oziroma potroškov in njihovih nabavnih cen. Stroški logistične dejavnosti obsegajo v denarju izraženo porabo prvin potrebnih za izvajanje logistične dejavnosti v določenem obdobju. Glede na pomen, ki jih imajo stroški na posamezno podjetje, jih zaradi lažjega proučevanja razvrščamo glede na različne vidike, kar je prikazano v Tabeli 5. Tabela 5: RAZVRŠČANJE STROŠKOV GLEDE NA RAZLIČNE VIDIKE

Vidiki razvrščanja stroškov Kategorije stroškov Stroški logistične dejavnosti z vidika pripisovanja stroškovnim nosilcem

• neposredni stroški logistične dejavnosti • posredni ali splošni stroški logistične dejavnosti

Stroški z vidika prvin logistične dejavnosti • stroški materiala • stroški dela • stroški storitev • stroški delovnih sredstev

Stroški logistične dejavnosti z vidika odzivanja na spremembe obsega poslovanja

• stalni stroški • omejeno stalni stroški • spremenljivi stroški (sorazmerno spremenljivi

stroški, napredujoči spremenljivi stroški, nazadujoči spremenljivi stroški)

Stroški z vidika podsistemov logistične dejavnosti • stroški nabavne logistike • stroški notranje ali proizvodne logistike • stroški prodajne ali distribucijske logistike • stroški poprodajne logistike

Stroški z vidika logističnih procesov • stroški transportnih procesov • stroški skladiščenja • stroški manipulacijskih procesov • stroški drugih procesov • stroški zalog

Page 37: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

37

V nadaljevanju bomo podrobneje proučili posamezne kategorije stroškov navedenih vidikov.

3.2 Stroški prvin logistične dejavnosti Stroški prvin logistične dejavnosti so cenovno izraženi potroški, potrebni za opravljanje logistične dejavnosti. Prikazani so v Tabeli 6. Tabela 6: STROŠKI PRVIN LOGISTIČNE DEJAVNOSTI

Prvina poslovnega procesa Stroški Stroški zgradb in delovnih sredstev

skladišča garaže druge zgradbe (poti za notranji transport) prevozna sredstva za zunanji transport sredstva za notranji transport druga oprema (skladiščna oprema, oprema

za manipulacijo, oprema za pakiranje, klimatske naprave, oprema za požarno varnost, računalniška oprema, pisarniška oprema)

stroški amortizacije stroški vzdrževanja stroški zavarovanja stroški najemnin drugi stroški (stroški tehničnega pregleda,

stroški registracije vozil, nadomestilo za uporabo stavnega zemljišča)

Delo Stroški dela (SRS 15.3)12 plače, ki pripadajo zaposlencem, v kosmatem

znesku nadomestila plač, ki skladno z zakonom,

kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi pripadajo zaposlencem za obdobje, ko ne delajo, v kosmatem znesku, ki bremeni podjetje

dajatve v naravi, darila in nagrade zaposlencem ter zanje plačani ali njim povrnjeni zneski, ki niso v neposredni zvezi s poslovanjem

odpravnine, ki pripadajo zaposlencem, ko nehajo delati v podjetju, ter

dajatve, ki se dodatno obračunavajo od prej navedenih postavk in ki bremenijo izplačevalca

Storitve

Stroški storitev stroški cestnega transporta stroški železniškega transporta stroški rečnega in pomorskega transporta stroški zračnega transporta stroški paketnih pošiljk stroški transportnega zavarovanja stroški skladiščenja v blagovno skladiščnih

centrih stroški vzdrževanja opreme stroški izobraževanja

12 Slovenski računovodski standardi 2006 (http://www.si-revizija.si/publikacije/index.php).

Page 38: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

38

Prvina poslovnega procesa Stroški Material Stroški materiala

stroški pomožnega materiala stroški drobnega inventarja stroški embalaže (transportni kartoni, palete,

lepilni trak)

Drugi stroški logistične dejavnosti stroški ogrevanja stroški električne energije stroški pogonskega goriva stroški špedicije in carinjenja stroški telefona in poštnih storitev stroški varovanja stroški obresti stroški cestnin

3.3 Stroški logističnih podsistemov Stroški logističnih podsistemov so cenovno izraženi potroški prvin logistične dejavnosti, ki se trošijo pri izvajanju aktivnosti in nalog nabavne, notranje, prodajne in poprodajne logistike. Tabela 7: STROŠKI LOGISTIČNIH PODSISTEMOV

Podsistem logistične dejavnosti Stroški Nabavna logistika stroški upravljanja in vodenja nabavne logistike

stroški zunanjega transporta stroški notranjega transporta stroški skladiščenja stroški manipulacij stroški kontrole kakovosti materialnih sredstev stroški zalog in stroški vodenja reklamacijskih postopkov

Notranja oziroma proizvodna logistika stroški upravljanja in vodenja notranje logistike stroški notranjega transporta stroški manipulacij stroški skladiščenja stroški pakiranja in stroški zalog

Prodajna ali distribucijska logistika stroški upravljanja in vodenja prodajne logistike stroški skladiščenja stroški manipulacij stroški notranjega transporta stroški komisioniranja stroški pakiranja stroški zalog in stroški zunanjega transporta

Poprodajna logistika stroški upravljanja in vodenja poprodajne logistike

stroški skladiščenja stroški manipulacij

Page 39: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

39

Podsistem logistične dejavnosti Stroški stroški notranjega transporta stroški pakiranja stroški zalog stroški sortiranja stroški uničevanja odpadkov stroški vodenja reklamacijskih postopkov in stroški zunanjega transporta

3.4 Stroški logističnega procesa V tem poglavju bomo proučevali stroške temeljnih logističnih procesov, ki smo jih opredelili v poglavju 2.6.

1. Stroški transportnega procesa Kot smo opredelili v poglavju 2.6.1, transportni proces delimo na:

• zunanji transport in • notranji transport.

Stroški zunanjega transporta so stroški prevozov od dobaviteljev do podjetja in od podjetja do kupcev. V primeru, da podjetje daje svoja materialna sredstva v predelavo kooperantu, gre tudi v tem primeru za zunanji transport. Stroški zunanjega transporta so odvisni predvsem od vrste transporta (cestni, železniški, ladijski, zračni, cevovodni promet), oddaljenosti in tehnološko-organizacijskega vidika. Stroški zunanjega transporta so prikazani v Tabeli 8. Tabela 8: STROŠKI ZUNANJEGA TRANSPORTA Stroški zunanjega

izvajanja transporta

Stroški lastnega izvajanja transporta

• stroški storitev transportnih podjetij

• stroški garaž za prevozna sredstva • stroški amortizacije • stroški zavarovanja • nadomestilo za stavbno zemljišče • stroški vzdrževanja • stroški najemnin

• stroški prevoznih sredstev • stroški amortizacije • stroški zavarovanja • stroški vzdrževanja • stroški najemnin

Page 40: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

40

• drugi stroški • stroški energije • stroški registracije prevoznih

sredstev • stroški cestnin • luške in letališke pristojbine • stroški transportnega zavarovanja • stroški storitev špediterja • stroški financiranja • pisarniški material • stroški dela • stroški izobraževanja in

pridobivanja potrebnih licenc Pri ugotavljanju stroškov zunanjega transporta je treba upoštevati trgovinske klavzule oziroma incoterms13, ki določajo pravice in dolžnosti pogodbenih strank glede časa in kraja izročitve blaga, prehoda tveganja in stroškov ter drugo (na primer plačilo carin, davščin, zavarovanja). Klavzule so razdeljene v štiri osnovne skupine: E, F, C in D. Pri klavzuli E da prodajalec blago kupcu le na razpolago v njegovih (prodajalčevih) prostorih, pri skupini F se od prodajalca zahteva, da dobavi blago prevozniku, ki ga določi kupec, pri skupini C mora prodajalec skleniti prevozno pogodbo, vendar ne prevzema nevarnosti izgube ali poškodovanja blaga ali dodatnih stroškov, ki nastanejo zaradi dogodkov, potem ko je bilo blago naloženo ali odpravljeno, in skupina D, po kateri mora prodajalec nositi vse stroške in nevarnosti, ki so potrebni za to, da se blago dostavi v namembni kraj. Klavzule incoterms torej določajo, kdo nosi stroške prevoza, nekatere med njimi pa tudi način prevoza. V klavzulah skupine C in D so stroški glavnega prevoza vključeni v ceno in jih zato kupec težje ugotovi. K stroškom notranjega transporta prištevamo stroške, ki nastanejo zaradi premikov materiala, polproizvodov in gotovih proizvodov znotraj podjetja. To so premiki znotraj skladišč, premiki od skladišča do proizvodnje, znotraj proizvodnje od delovnega mesta do delovnega mesta, od proizvodnje do skladišč polproizvodov in nazaj in nazadnje od proizvodnje do skladišč gotovih proizvodov. Stroški notranjega transporta so:

• stroški amortizacije opreme, • stroški vzdrževanja opreme, • stroški zavarovanja opreme, • stroški energije, • stroški dela, • stroški najemnine (v primeru najema opreme za notranji transport), • stroški obresti (v primeru nabave sredstev s posojilom), • administrativni stroški, • sorazmerni del stroškov zgradb (transportne poti).

13 Incoterms 2000, Ljubljana: Gospodarska zbornica Slovenije, 4−20.

Page 41: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

41

2. Stroški skladiščenja Kot smo že opredelili, je osnovna naloga skladiščenja premostitev časa med razpoložljivostjo in porabo oziroma prodajo surovin, polizdelkov, gotovih proizvodov in trgovskega blaga. Iz tega vidika je skladiščenje na eni strani izredno pomembno za nemoten potek proizvodnega procesa, na drugi strani pa predstavlja nenehno pripravljenost podjetja, da zadovolji potrebe svojih kupcev. Vendar skladiščenje povzroča tudi stroške, ki v mnogih podjetjih predstavljajo znaten delež v skupnih stroških. Stroški skladiščenja so prikazani v Tabeli 9. Tabela 9: STROŠKI SKLADIŠČENJA Stroški zunanjega

izvajanja skladiščenja

Stroški lastnega izvajanja skladiščenja

• stroški storitve skladiščenja

• stroški zgradb • stroški amortizacije • stroški zavarovanja • nadomestilo za stavbno zemljišče • stroški vzdrževanja • stroški najemnin

• stroški opreme (regali, pisarniška oprema, računalniška oprema, programska oprema, razna specialna oprema (hladilne naprave, klimatske naprave))

• stroški amortizacije • stroški zavarovanja • stroški vzdrževanja • stroški najemnin

• drugi stroški • stroški energije • pisarniški material • stroški dela • stroški obresti

Na višino teh stroškov vpliva predvsem opremljenost in velikost skladišča, ta pa je odvisna od potrebne višine zalog. Iz tega sledi potreba po določanju optimalnih zalog, kar je treba, v kolikor je še mogoče, upoštevati že pri izgradnji skladišč, da niso predimenzionirana oziroma premajhna.

3. Stroški manipulacijskih procesov K manipulacijskim procesom štejemo predvsem nakladanje, prekladanje, razkladanje, pretakanje in iztakanje. Stroški manipulacijskih procesov so:

a) stroški opreme za manipulacijo (stroški amortizacije, stroški zavarovanja, stroški vzdrževanja, stroški najema opreme),

b) stroški računalniške opreme (stroški amortizacije, stroški zavarovanja, stroški vzdrževanja, stroški najema opreme),

c) stroški dela, d) stroški energije, e) sorazmerni del stroškov prostora, f) stroški materiala (palete).

Page 42: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

42

4. Stroški drugih procesov Kot druge procese smo v poglavju 2.6.4 opredelili pakiranje, označevanje, sortiranje, tehtanje in druge. Stroški teh procesov so:

a) stroški opreme za pakiranje in tehtanje (stroški amortizacije, stroški zavarovanja, stroški vzdrževanja),

b) stroški embalaže, c) stroški dela, d) stroški energije, e) sorazmerni del stroškov prostora.

5. Stroški zalog Zaloge predstavljajo za marsikatero proizvodno podjetje največjo posamezno investicijo v sredstva. Upravljanje z zalogami je zato zelo pomembna aktivnost. Sredstva, investirana v zaloge, morajo tekmovati z drugimi investicijskimi priložnostmi. Stroški zalog so:

1. stroški financiranja, 2. oportunitetni stroški investiranih sredstev, 3. stroški skladiščenja, 4. stroški storitev v zvezi z zalogami (stroški zavarovanja zalog), 5. tveganje v zvezi z zalogami (stroški zastaranja, poškodovanja in uničenja), 6. stroški popisa zalog.

6. Stroški pomanjkljivega dobavnega servisa Poleg naštetih stroškov je treba pri stroških logistike omeniti tudi t. i. stroške pomanjkljivega dobavnega servisa. Opazujemo jih lahko z dveh vidikov:

• kot neposredno povečanje logističnih stroškov in • kot znižanje prihodkov.

V primeru, da podjetje ugotovi, da mu grozi, da svojemu kupcu ne bo moglo dobaviti svojih proizvodov v zahtevani kvaliteti, količini in ravno ob pravem času, uvede dodatne aktivnosti: nadure v proizvodnji, izbira hitrejše oblike transporta (zračni transport namesto železniškega). V kolikor te aktivnosti niso zadostne, pa mora podjetje kupcu priznati višje popuste, v najslabšem primeru pa lahko pride celo do odpovedi naročila.

3.5 Stroški logistične dejavnosti z vidika odzivanja na spremembe obsega poslovanja Kot smo že opredelili v poglavju 3.1, ločimo z vidika odzivanja na spremembe obsega poslovanja stalne (fiksne) in spremenljive (variabilne) stroške. Stalni stroški so stroški, ki se znotraj določenih proizvajalnih zmogljivosti in znotraj določenega časa ne spreminjajo. Pri stalnih stroških ločimo:

• neomejeno stalne stroške in • omejeno stalne stroške.

Page 43: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

43

Spremenljivi stroški se spreminjajo glede na spremembo obsega proizvodnje. Sprememba spremenljivih stroškov je lahko različna, kar je odvisno od stopnje odzivnosti oziroma reagibilnosti (Olfert 2008, 56). Enačba 1: STOPNJA ODZIVNOSTI OZIROMA REAGIBILNOSTI

% vposlovanja obsega sprememba% vstroškov sprememba

=R

R = stopnja odzivnosti oziroma reagibilnosti Glede na stopnjo odzivnosti oziroma reagibilnosti ločimo:

• sorazmerno spremenljive stroške – R = 1 • napredujoči spremenljivi stroški – R > 1 • nazadujoče spremenljive stroške – 0 < R < 1

Ločevanje na stalne in spremenljive stroške logistične dejavnosti je pomembno tako z vidika obvladovanja stroškov, kakor tudi z vidika kalkulacij. V Tabeli 10 smo zato razmejili stroške logistične dejavnosti z vidika odzivanja na spremembe obsega poslovanja. Tabela 10: STROŠKI LOGISTIČNE DEJAVNOSTI Z VIDIKA ODZIVANJA NA SPREMEMBE OBSEGA POSLOVANJA

Stroški logistične dejavnosti z vidika odzivanja na spremembe obsega poslovanja Spremenljivi stroški Stalni stroški Omejeno stalni stroški

• transportni stroški (tuje storitve)

• transportni stroški z lastnimi kapacitetami (stroški energije)

• stroški storitev špedicije • stroški transportnega

zavarovanja • stroški etiketiranja (materialni

stroški, stroški energije) • stroški kontrole blaga • stroški notranjega transporta

(stroški energije) • stroški manipulacijskih

procesov (stroški energije) • stroški zalog (stroški

financiranja) • stroški vzdrževanja opreme za

transport • stroški pakiranja (materialni

stroški, stroški energije) • stroški zbiranja in ločevanja

odpadkov

• transportni stroški – lastne kapacitete (stroški amortizacije, stroški dela, stroški registracije vozila, stroški zavarovanja)

• stroški notranjega transporta (stroški amortizacije, stroški dela, stroški zavarovanja)

• stroški najemnin • stroški skladiščenja (stroški

amortizacije, stroški dela, stroški zavarovanja, stroški energije, nadomestilo za stavbno zemljišče, stroški vzdrževanja stavb, stroški obresti)

• stroški manipulacijskih procesov (stroški amortizacije, stroški dela, stroški zavarovanja)

• stroški opreme za pakiranje, etiketiranje, sortiranje, tehtanje ipd. (stroški amortizacije, stroški

• stroški povečanih skladiščnih zmogljivosti

• stroški povečanih transportnih zmogljivosti

• stroški povečanih zmogljivosti za notranji transport

• stroški povečanih zmogljivosti za manipulacijske procese

• stroški povečanih zmogljivosti sredstev za pakiranje, etiketiranje, sortiranje, tehtanje

Page 44: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

44

Stroški logistične dejavnosti z vidika odzivanja na spremembe obsega poslovanja Spremenljivi stroški Stalni stroški Omejeno stalni stroški

• stroški manipulacij z odpadki • stroški embaliranja odpadkov

zavarovanja) • stroški računalniške opreme

(stroški amortizacije, stroški zavarovanja)

• stroški popisa • stroški obresti • stroški vodenja in upravljanja

logistike

3.6 Stroški logistične dejavnosti z vidika razporejanja na stroškovne nosilce Z vidika razporejanja stroškov na stroškovne nosilce ločimo neposredne stroške in posredne stroške, ki jih imenujemo tudi splošni stroški. Neposredni stroški so stroški, ki jih lahko neposredno pripišemo stroškovnim nosilcem. Zato jih označujemo tudi kot direktne stroške (nem. Direkte Kosten). Gre predvsem za (Olfert 2003, 51−52):

• stroške neposrednega materiala, • stroške neposrednega dela, • posebne neposredne stroške:

• posebni neposredni stroški proizvodnje (to so predvsem stroški, ki jih sicer lahko pripišemo proizvodom, vendar ne posamezni enoti, temveč celotni seriji oziroma celotnemu naročilu, npr.: stroški modelov, stroški tiskovnih form, specialnih orodij, stroški testiranja, konstrukcijski stroški),

• posebni neposredni stroški prodaje (to so predvsem stroški embalaže, voznina, transportno zavarovanje, prodajna provizija).

Splošni stroški so stroški, ki se nanašajo na več oziroma vse stroškovne nosilce in jih ne moremo pripisati posameznemu proizvodu. Označujemo jih tudi kot indirektne stroške (nem. Indirekte Kosten). Ločimo (ibidem 2003, 52−53):

• prave splošne stroške, ki jih ne moremo pripisati posameznemu proizvodu, • neprave splošne stroške, ki bi jih lahko neposredno pripisali stroškovnemu

nosilcu, vendar se temu iz ekonomskih razlogov odpovemo, ker bi bili stroški višji od koristi.

Stroški logistične dejavnosti so v strokovni literaturi običajno opredeljeni kot splošni stroški. Vendar je del teh stroškov tudi neposrednih, in sicer:

• stroški zunanjega transporta skupaj s stroški manipulacije pri nabavni logistiki – ti stroški se obravnavajo kot odvisni nabavni stroški materiala in povečujejo njegovo nabavno ceno;

• stroški, ki jih med drugim štejemo med posebne neposredne stroške prodaje – stroški embalaže, stroški zunanjega transporta pri prodajni logistiki, transportno zavarovanje in špediterski stroški.

Page 45: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

45

3.7 Sklepne ugotovitve Zaradi lažjega proučevanja stroškov logistične dejavnosti je pomembno njihovo razvrščanje glede na različne vidike. Stroške smo zato razvrstili glede na vidike, ki so v strokovni literaturi najpogosteje upoštevani: z vidika logističnih podsistemov, z vidika porabe prvin logistične dejavnosti, z vidika temeljnih logističnih procesov, z vidika odzivanja na spremembo obsega poslovanja in z vidika razporejanja stroškov na stroškovne nosilce. Stroški z vidika prvin logistične dejavnosti so predvsem stroški zgradb, v katerih se logistična dejavnost izvaja, stroški delovnih sredstev, stroški dela, stroški storitev in drugi stroški logistične dejavnosti. Razmerje med posameznimi vrstami stroškov je v veliki meri odvisno od tega ali se logistična dejavnost izvaja v podjetju ali gre za zunanje izvajanje logistične dejavnosti. Stroški logističnih podsistemov so stroški, ki jih povzročajo procesi, ki se izvajajo v nabavni, notranji ali proizvodni, prodajni ali distribucijski in poprodajni logistiki. Stroški temeljnih logističnih procesov so potroški prvin logistične dejavnosti pri izvajanju transportnih, skladiščnih, manipulacijskih in drugih procesov. Pomemben vidik razvrščanja za našo nadaljnjo raziskavo je vidik odzivanja na spremembe obsega poslovanja, pri katerem smo opredelili spremenljive, stalne in omejeno stalne stroške logistične dejavnosti. Stroški logistične dejavnosti so z vidika razporejanja stroškov na stroškovne nosilce v pretežni meri opredeljeni kot splošni stroški. Le manjši del stroškov logistične dejavnosti lahko namreč razvidujemo neposredno na stroškovne nosilce. Najpogosteje gre za odvisne stroške nabave in stroške embalaže. Kot smo ugotovili v drugem poglavju, logistika prežema celotno poslovanje podjetja. Njene funkcije in procesi se prepletajo z drugimi funkcijami in procesi v podjetju, zato je ne glede na navedene kriterije razvrščanja stroškov natančna razmejitev stroškov logistične dejavnosti nemogoča. Težavo pa ne predstavlja le razmejitev stroškov logistične dejavnosti od drugih stroškov v podjetju, temveč tudi razmejitev teh stroškov med posameznimi podsistemi in procesi logistične dejavnosti.

Page 46: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

46

4 PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE DEJAVNOSTI V PROIZVODNEM PODJETJU V tem poglavju bomo opredelili pojem obvladovanja stroškov in vlogo poslovodstva pri obvladovanju stroškov. Poslovodstvo pri tem potrebuje ustrezne informacije, ki mu jih nudi stroškovno računovodstvo. Za potrebe operativnega obvladovanja stroškov se še vedno uporabljajo tradicionalne metode računovodenja stroškov, medtem ko so za strateško obvladovanje primernejše sodobne metode. Ker je logistična dejavnost procesno naravnana, bomo proučili možnost obvladovanja stroškov s podporo procesnega načina računovodenja stroškov. Na koncu poglavja smo proučili še značilnosti procesne organiziranosti podjetja in njene prednosti za logistično dejavnost.

4.1 Opredelitev pojma obvladovanje stroškov V strokovni literaturi obstaja več definicij pojma obvladovanja stroškov (nem. Kostenmanagement), vsem pa je skupno, da gre pri obvladovanju stroškov za zavestno vplivanje na stroške s ciljem povečanja gospodarnosti podjetja. Cilj obvladovanja stroškov je, s konkretnimi ukrepi vplivati na stroške proizvodov in procesov z namenom izboljšanja konkurenčne sposobnosti in uspešnosti podjetja. Obvladovanje stroškov v podjetju obsega več faz, ki so prikazane na Sliki 7. Slika 7: FAZE OBVLADOVANJA STROŠKOV

Vir: Olfert 2008, 335 Definirani cilji v zvezi s stroški in predračun stroškov predstavljajo zgornjo mejo dopustnih stroškov, ki dejansko nastanejo, kar se preverja v fazi nadzora oziroma kontrole stroškov. V kolikor se ugotovijo odmiki, je treba v postopku proučevanja ugotoviti vzroke zanje in sprejeti ustrezne ukrepe. Običajno se ti ukrepi nanašajo na povzročitelje dejanskih stroškov, možne pa so tudi spremembe ciljev in predračunanih stroškov, v kolikor ti niso bili realno določeni. Naloga obvladovanja stroškov je časovno in stvarno usklajevanje aktivnosti v smeri doseganja večje dodane vrednosti in učinkovitosti celotnega procesa ter sprejemanje ukrepov za izboljšanje procesa ustvarjanja vrednosti.

Definiranje ciljev o stroških

Predračunavanje stroškov

Knjigovodenje stroškov

Nadziranje stroškov

Proučevanje stroškov

Page 47: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

47

4.2 Vloga poslovodstva pri obvladovanju stroškov logistike Poslovodstvo v podjetju je odgovorno za uspešno delovanje ter rast in razvoj podjetja. Na uspešnost podjetja imajo vedno večji vpliv stroški podjetja, saj jih ni mogoče enostavno prenesti v tržno ceno izdelka ali storitve, zato zahtevajo učinkovito obvladovanje. Glavne naloge poslovodstva pri obvladovanju stroškov, ki so prikazane na Sliki 8, so načrtovanje stroškov (nem. Kostenplanung), uravnavanje stroškov (nem. Kostensteuerung) in nadziranje stroškov (nem. Kostenkontrolle) (Kajüter 2000, 87). Vloga poslovodstva pri obvladovanju stroškov logistične dejavnosti izhaja iz ciljev in nalog obvladovanja stroškov. Poslovodstvo mora načrtovati, uravnavati in nadzirati stroške logistične dejavnosti na različnih ravneh, in sicer politični, strateški, taktični in operativni ravni. V podjetjih, kjer ti stroški predstavljajo pomemben delež v celotnih stroških, mora poslovodstvo še posebno usmeriti svoje napore v njihovo obvladovanje, saj so mnogokrat ravno logistične aktivnosti tiste, ki ne prinašajo dodane vrednosti za kupca in jih ni pripravljen plačati. Slika 8: NALOGE OBVLADOVANJA STROŠKOV

Vir: Kajüter 2000, 87

Načrtovanje stroškov

Temeljne naloge obvladovanja stroškov

Delne naloge obvladovanja stroškov

Uravnavanje stroškov

Proučevanje (analiza) stroškov

Načrtovanje stroškovnih ciljev

Oblikovanje ukrepov stroškovne politike

Načrtovanje ukrepov

Uvedba ukrepov Uvedba ukrepov

Nadziranje stroškov

Nadziranje doseganja stroškovnih ciljev

Page 48: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

48

4.3 Stroškovno računovodstvo kot podpora poslovodstvu pri obvladovanju stroškov Obsežnih nalog, ki so del obvladovanja stroškov in smo jih prikazali na Sliki 8, poslovodstvo ne more učinkovito realizirati brez ustrezne informacijske podpore. To podporo poslovodstvu daje računovodstvo kot osrednji podsistem informacijskega sistema v podjetju. Računovodstvo delimo na dva dela, na finančno in stroškovno računovodstvo. Finančno računovodstvo je računovodstvo, ki sporoča podatke o poslovanju podjetja zunanjim uporabnikom, stroškovno računovodstvo pa je namenjeno notranjim uporabnikom, saj spremlja prvine poslovnega procesa in njihove stroške, poslovne učinke in poslovni izid za posamezne dele podjetja. Poleg finančnega in stroškovnega računovodstva nekateri avtorji navajajo še poslovodno računovodstvo, ki pa ga ne moremo obravnavati kot posamezen del računovodstva, saj gre za del celotnega računovodstva, ki pripravlja računovodske informacije za odločanje in kot takšno izhaja iz finančnega in stroškovnega računovodstva, zaradi česar Turk, Kavčič in Kokotec-Novak (2003, 18) navajajo, da lahko govorimo o poslovodnem vidiku računovodstva. Glede na to, da gre pri obvladovanju stroškov logistične dejavnosti za potrebe po analitičnih informacijah za notranje potrebe, lahko zaključimo, da pri obvladovanju teh stroškov ustrezno podporo poslovodstvu lahko nudi stroškovno računovodstvo, ki:

• daje podatke o nabavi in porabi prvin logistične dejavnosti, • daje podatke o načrtovanih in dejanskih stroških logistične dejavnosti, ki jih

razvršča glede na različne izbrane vidike in s tem daje osnovo za nadziranje in proučevanje stroškov,

• vrednoti zaloge v skladu z izbrano metodo, kar vpliva na stroške logistične dejavnosti.

4.4 Operativno obvladovanje stroškov s tradicionalnimi metodami Operativno obvladovanje stroškov je obvladovanje stroškov v krajšem časovnem obdobju običajno z uporabo tradicionalnih sistemov in metod računovodenja stroškov. Pri tem lahko uporabimo različne sisteme in metode, ki jih med seboj lahko različno kombiniramo, kar je prikazano v Tabeli 11. Tabela 11: KOMBINACIJE RAČUNOVODSKIH SISTEMOV IN METOD sistemi14 metode

Sistem dejanskih stroškov

Sistem ocenjenih stroškov

Sistem standardnih stroškov

Popolna metoda Zožene metode

Prirejeno po: Joos - Sachse 2001, 33 14 Več o tem tudi v: Olfert, Klaus. 2008. Kostenrechnung. Ludwigshafen: Friedrich Kiehl Verlag. Str: 62−63.

Page 49: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

49

Možne so vse kombinacije, ki pa so v praksi različno zastopane. Slovenski računovodski standardi (odslej SRS) za vrednotenje zalog predpisujejo zožene metode po dejanskih stroških (SRS 4.13.)15. Za notranje potrebe podjetje lahko uporablja tudi več sistemov in metod.

4.4.1 Knjigovodenje stroškov s tradicionalnimi metodami Koletnik (2004, 34) knjigovodenje definira kot ustaljeno urejanje in obdelovanje podatkov, izraženih v denarni merski enoti, o uresničenih gospodarskih kategorijah poslovnih dogodkov in stanj. To obdelovanje uresničujejo nosilci knjigovodske dejavnosti s pomočjo knjigovodskih listin in poslovnih knjig. Usmerjeno je k sestavljanju računovodskih obračunov, pomembnih za celotno podjetje in njegova razmerja do drugih (v domeni finančnega računovodstva), ali pa so to podrobni računovodski obračuni na notranjih področjih delovanja podjetja (v domeni stroškovnega računovodstva). V okviru tradicionalnih sistemov in metod knjigovodenja stroškov stroške logistične dejavnosti razvidujemo po naravnih vrstah stroškov (nem. Kostenartenrechnung), stroškovnih mestih (nem. Kostenstellenrechnung) in stroškovnih nosilcih (nem. Kostenträgerrechnung), kar smo prikazali na Sliki 9. Slika 9: LOGISTIČNI STROŠKI V TRADICIONALNIH METODAH

Vir: Coenenberg, Fischer in Günther 2007, 257 15 Slovenski računovodski standardi 2006: http://www.si-revizija.si/publikacije/index.php#SRS.

Stroški prvin logistične dejavnosti

neposredni stroški

logistične dejavnosti

splošni stroški logistične dejavnosti

Stroški po naravnih vrstah

Stroški po stroškovnih mestih Primarni stroški logistične

dejavnosti

Sekundarni stroški logistične dejavnosti, ki so

posledica prenosov stroškov med stroškovnimi mesti

splošni stroški logistične dejavnosti

Stroški po stroškovnih nosilcih Polproizvodi in gotovi proizvodi

Page 50: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

50

Računovodsko razvidovanje stroškov logistične dejavnosti po naravnih vrstah Razvidovanje stroškov po naravnih vrstah je izhodišče stroškovnega računovodstva, katerega naloga je sistematično zajemanje, vrednotenje in klasifikacija stroškov. Osnova za členitev stroškov po naravnih vrstah je poraba prvin poslovnega procesa, ki se razviduje v pomožnih poslovnih knjigah v okviru analitičnih knjigovodstev, kot so materialno knjigovodstvo, knjigovodstvo osnovnih sredstev, knjigovodstvo plač in knjigovodstvo storitev drugih. Razvrščanje stroškov po naravnih vrstah je opredeljeno tudi v Slovenskih računovodskih standardih16. SRS 16 v točki 16.1. določa, da se razčlenjujejo stroški po naravnih vrstah na:

1. stroške materiala, 2. stroške storitev, 3. stroške amortizacije, 4. stroške dela, 5. stroške dajatev, ki so neodvisne od poslovnega izida, 6. finančne stroške.

Stroški logistične dejavnosti se pojavljajo v vseh oblikah naravnih vrst stroškov. Za ugotavljanje teh bi morali že pri zajemanju natančneje razločevati predvsem stroške tujih storitev in materiala, ki so po svoji naravi logistični. Weber (2000, 464) v ta namen predlaga razširitev kontnega plana. Takšno spremljanje stroškov je možno občasno, na primer, kadar podjetje razširja logistično dejavnost ali ko podjetje želi spoznati strukturo njenih stroškov. Možno pa je tudi tekoče podrobno spremljanje stroškov logistične dejavnosti po naravnih vrstah. S tem podjetje pridobi večjo transparentnost glede gibanja posameznih vrst in strukture stroškov logistične dejavnosti. Razvidovanje stroškov logistične dejavnosti po naravnih vrstah primarno služi kot baza podatkov za namene spremljanja stroškov po stroškovnih mestih in stroškovnih nosilcih. V ta namen je treba pri tem z vidika stroškovnih nosilcev upoštevati razlikovanje stroškov na neposredne in posredne oziroma splošne stroške. Strukturo naravnih vrst stroškov logistične dejavnosti definiramo s kontnim načrtom glede na potrebe posameznega podjetja. Razvrščanje po naravnih vrstah je kljub težavam pri razmejevanju logističnih stroškov prvi korak na poti doseganja večje transparentnosti teh, pri čemer pa je treba paziti, da ne zaidemo v prevelike podrobnosti in s tem ogrozimo racionalnost in preglednost razvidovanja. Računovodsko razvidovanje stroškov logistične dejavnosti po stroškovnih mestih Z rastjo podjetij poslovodstvo ni moglo več obvladati vseh poslovnih dogodkov in je odgovornost preneslo na nižjo raven. Tako so nastala stroškovna mesta, ki jih običajno enačimo z mesti odgovornosti. Velikost in število stroškovnih mest ni mogoče vnaprej definirati in predpisati, saj je odvisno od številnih dejavnikov: organizacijske strukture podjetja, dejavnosti podjetja, velikosti podjetja, proizvodnega programa podjetja, 16 Slovenski računovodski standardi 2006: http://www.si-revizija.si/publikacije/index.php#SRS.

Page 51: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

51

proizvodnega postopka, želene natančnosti zajemanja stroškov in možnosti zajemanja ter obdelovanja podatkov. Ugotavljanje stroškov po stroškovnih mestih ima dvojni namen (Turk in drugi 2003, 85):

• omogočiti pravilnejšo razporeditev splošnih stroškov na stroškovne nosilce, • omogočiti pregled gibanja stroškov na tistih mestih, za katera je kdo odgovoren.

Logistična dejavnost je prečna funkcija in prežema vse druge poslovne funkcije. Stroški logistične dejavnosti se pojavljajo v vseh poslovnih funkcijah in jih je nemogoče popolnoma ločeno zajeti. Delno lahko to težavo premostimo z organiziranjem skladišč in transportnega obrata kot samostojnih stroškovnih mest. Z razvidovanjem stroškov na teh stroškovnih mestih, lahko vrste stroškov, kot so stroški dela, stroški energije, stroški pomožnega materiala, stroški amortizacije in druge vrste stroškov spoznamo kot logistične, sicer bi bili razvidovani kot stroški drugih poslovnih funkcij, običajno kot splošni proizvajalni stroški. Vendar tudi s stroškovnimi mesti ni mogoče zajeti vseh stroškov logistične dejavnosti. Največjo težavo pri tem predstavlja razvidovanje stroškov notranjega transporta in manipulacij, saj se te aktivnosti izvajajo v različnih organizacijskih enotah v podjetju, predvsem v proizvodnji, kjer so lahko že na samih delovnih mestih proizvodne dejavnosti prisotne operacije transporta (npr: tekoči trak). Za razvidovanje stroškov logistične dejavnosti po stroškovnih mestih je izredno pomembno vedenje o tem, kako se logistična dejavnost v nekem podjetju opravlja. Potrebno je ločevanje logističnih aktivnosti celotnega materialnega toka v podjetju. Najmanj težav povzroča ločevanje v primeru koriščenja tujih logističnih storitev, za katere običajno zadostuje že ustrezno razvidovanje po naravnih vrstah.

Kot smo ugotovili, vseh stroškov logistične dejavnosti z razvidovanjem stroškov po naravnih vrstah in stroškovnih mestih ne moremo zajeti, kljub temu pa razširitev naravnih vrst stroškov za potrebe logistične dejavnosti in organiziranje stroškovnih mest logistične dejavnosti omogoča boljše obvladovanje stroškov in s tem povečanje ekonomičnosti logistične dejavnosti v podjetju ter doseganje večje zavesti poslovodstva in zaposlencev o pomembnosti teh stroškov. Računovodsko razvidovanje stroškov logistične dejavnosti po stroškovnih nosilcih Podjetje, ki ustvarja poslovne učinke, želi vedeti, koliko posamezen proizvod oziroma storitev prispeva k dobičku podjetja, zato želi vedeti, koliko ga posamezen proizvod stane. V ta namen mora računovodstvo razporejati stroške na poslovne učinke oziroma tako imenovane stroškovne nosilce. Naloge obračuna stroškov po stroškovnih nosilcih so (Olfert 2008, 170):

• ugotavljanje stroškov stroškovnih nosilcev, • ugotavljanje uspešnosti stroškovnih nosilcev, • zagotavljanje podatkov za cenovno politiko, • zagotavljanje podatkov za določanje programske politike podjetja (struktura

proizvodnje in prodaje), • zagotavljanje podatkov za določanje nabavne politike podjetja (določanje

maksimalnih cen vhodnih surovin, make-or-buy odločitve), • zagotavljanje podatkov za vrednotenje zalog.

Page 52: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

52

Katere stroške razvidujemo po stroškovnih nosilcih, je odvisno od metode vračunavanja stroškov v poslovne učinke. Kot smo navedli že v poglavju 4.4, ločimo popolne in zožene metode. Pri popolni metodi razporedimo na stroškovne nosilce vse stroške in dobimo t. i. lastno ceno poslovnega učinka. Pri zoženih metodah pa na stroškovne nosilce razporedimo le del splošnih stroškov.17 Obračun stroškov po stroškovnih nosilcih imenujemo tudi kalkulacija. Ločimo več vrst in postopkov kalkulacij. Glede na čas ločimo predkalkulacijo, medkalkulacijo in pokalkulacijo. Glede na postopek pa ločimo (Olfert 2003, 184):

• delitveno kalkulacijo, • delitveno kalkulacijo z ekvivalentnimi števili, • kalkulacijo s koeficienti dodatka, • obračun strojnih ur, • kalkulacija vezanih poslovnih učinkov.

Podjetij, ki imajo možnost uporabe delitvene kalkulacije, je malo, saj ima večina podjetij zaradi fleksibilnosti in prilagajanja trgu zelo heterogene proizvodne programe, kar pomeni, da proizvajajo več različnih proizvodov, zato v večini podjetij prenašajo splošne stroške na stroškovne nosilce z uporabo kalkulacije s koeficienti dodatka. V Tabeli 12 je prikazana struktura lastne cene. Za vsako sestavino kalkulacije so posebej prikazani stroški logistične dejavnosti. Tabela 12: STRUKTURA LASTNE CENE

Sestavina kalkulacije Stroški logistične dejavnosti v posamezni sestavini kalkulacije

Neposredni stroški materiala • odvisni stroški nabave (stroški zunanjega transporta, stroški manipulacij, stroški špedicije)

• stroški embalaže Neposredni stroški dela • neposredni stroški dela pri pakiranju Drugi neposredni stroški • neposredna amortizacija opreme za pakiranje ∑ = Skupni neposredni stroški Posredni proizvajalni stroški (v ožjem pomenu) • stroški upravljanja in vodenja notranje logistike

• stroški notranjega transporta (stroški dela, stroški amortizacije, stroški storitev)

• stroški manipulacij (stroški dela, stroški amortizacije in stroški storitev)

• stroški skladiščenja (stroški dela, stroški amortizacije in stroški storitev)

• stroški zalog (stroški zavarovanja zalog, stroški zastaranja, poškodovanja in uničenja, stroški popisa zalog)

• stroški razbremenilne logistike Posredni stroški nakupovanja • stroški upravljanja in vodenja nabavne logistike 17 Več o zoženih metodah v: SRS 16.14. Slovenski računovodski standardi 2006: http://www.si- revizija.si/publikacije/index.php#SRS.

Page 53: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

53

Sestavina kalkulacije Stroški logistične dejavnosti v posamezni sestavini kalkulacije

• stroški notranjega transporta (stroški dela, stroški amortizacije in stroški storitev)

• stroški skladiščenja (stroški dela, stroški amortizacije in stroški storitev)

• stroški manipulacij (stroški dela, stroški amortizacije in stroški storitev)

Posredni stroški prodajanja • stroški upravljanja in vodenja prodajne logistike • stroški upravljanja in vodenja poprodajne logistike • stroški notranjega transporta (stroški dela, stroški

amortizacije in stroški storitev) • stroški skladiščenja (stroški dela, stroški amortizacije

in stroški storitev) • stroški manipulacij (stroški dela, stroški amortizacije

in stroški storitev) Posredni stroški splošnih služb Posredni finančni stroški • stroški financiranja zalog Neposredni stroški prodaje • stroški manipulacij (stroški dela, stroški amortizacije

in stroški zunanjih storitev) • stroški zunanjega transporta (stroški dela, stroški

amortizacije in stroški storitev) ∑ = Lastna cena Zaradi sprememb v načinu proizvodnje je čedalje manj neposrednih stroškov, ki bi jih bilo mogoče neposredno pripisati posameznim poslovnim učinkom. Nekatere stroške nabavne logistike evidentiramo neposredno kot odvisne stroške nabave. To so predvsem transportni stroški od dobavitelja do podjetja, stroški nakladanja, razkladanja ter stroški špedicije in carinjenja, ki jih na podlagi nabavne kalkulacije evidentiramo neposredno kot odvisne stroške nabave in povečujejo nabavno vrednost surovin. Drugi stroški logistične dejavnosti imajo značaj splošnih stroškov, zato je razporejanje teh običajno možno samo s koeficienti dodatka. Podjetja imajo različna izhodišča za bolj ali manj natančno kalkulacijo stroškov logistične dejavnosti (Weber 2000, 467−470):

• Delež stroškov logistične dejavnosti v skupnih stroških je v podjetjih zelo različen.

• Vloga logistične dejavnosti v podjetjih je različna, lahko je strateškega pomena ali pa je le ena izmed stranskih funkcij v podjetju.

• Podjetja so različno vpeta v razne dobavne verige in posledično je različna potreba po razvidovanju stroškov logistične dejavnosti.

• Podjetja izhajajo iz različnih sistemov in metod kalkulacij za svoje proizvode. • Podjetja imajo različno heterogenost in širino proizvodnih programov.

Zaradi naraščajočega pomena logistične dejavnosti v podjetju in naraščanja deleža njenih stroškov je smiselno njihovo čim natančnejše razporejanje na stroškovne nosilce. S tem bi dosegli večjo transparentnost teh stroškov in njihov vpliv na stroškovne cene. Glede na računalniško podprtost informacijskih sistemov, ki je v podjetju vse bolj razvita, je smiselno permanentno razporejanje stroškov logistične dejavnosti na stroškovne nosilce.

Page 54: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

54

4.4.2 Predračunavanje stroškov s tradicionalnimi metodami O predračunavanju stroškov s tradicionalnimi metodami govorimo v primeru, ko ugotavljamo stroške po stroškovnih vrstah, mestih in nosilcih za bodoča poslovna obdobja. Predračuni stroškov po stroškovnih vrstah, mestih in nosilcih morajo biti metodološko enako zasnovani kot obračuni stroškov. Predpogoj za smiselno predračunavanje stroškov in prihodkov je ustrezno načrtovanje vseh procesov v podjetju. Procese sestavljajo blagovni in storitveni tokovi v podjetju. Ti procesi se pričnejo z nabavo potrebnih prvin poslovnih procesov na nabavnih trgih in se nadaljujejo v proizvodnji ter končajo s prodajo proizvodov in storitev na trgu. Delni načrti so izraženi količinsko in vrednostno. Vsebujejo predvidene ukrepe in s tem dajejo tudi kvalitativne informacije. Da zagotovimo uspešen proces predračunavanja, mora vrhovno poslovodstvo podjetja pred začetkom aktivnosti načrtovanja podati osnovna načela načrtovanja, in sicer kvantitativne ciljne vrednosti, ki so usklajene s strategijo podjetja. Sisteme predračunavanja stroškov ločimo predvsem glede na to, ali se predračun stroškov nanaša na en sam obseg poslovanja ali upoštevamo več možnih obsegov poslovanja. V prvem primeru govorimo o togem predračunu stroškov (nem. Starre Plankostenrechnung), medtem ko v drugem primeru govorimo o fleksibilnem predračunu stroškov (nem. Flexible Plankostenrechnung). Pogoj za fleksibilno predračunavanje je ločitev stalnih in spremenljivih stroškov, kar nam omogoča ugotavljanje oziroma načrtovanje stroškov za različne obsege poslovanja. Prednost fleksibilnega predračunavanja pred togim je nadziranje stroškov, pri katerem je mogoče ločeno ugotavljati vpliv spremembe obsega poslovanja in vpliv porabe prvin poslovnega procesa na stroške (Coenenberg, Fischer in Günther 2007, 216−218). Predračunavanje stroškov logistične dejavnosti po naravnih vrstah Pri predračunavanju stroškov logistične dejavnosti po naravnih vrstah upoštevamo kontni načrt, ki ga uporabljamo tudi pri razvidovanju dejanskih stroškov logistične dejavnosti. Osnova za predračunavanje so običajno dejanski stroški preteklega obdobja, upoštevati pa je treba tudi načrtovane procese v podjetju, ki imajo vpliv na stroške logistične dejavnosti (nabava, proizvodnja, prodaja). Predračunavanje stroškov logistične dejavnosti po stroškovnih mestih Predračunavanje stroškov logistične dejavnosti po stroškovnih mestih je odvisno od obstoječe organizacijske strukture v podjetju in s tem od obstoja samostojnih stroškovnih mest za logistično dejavnost. Po stroškovnih mestih načrtujemo splošne stroške logistične dejavnosti. Neposredne stroške logistične dejavnosti načrtujemo po stroškovnih nosilcih, lahko pa hkrati tudi po stroškovnih mestih. Pomembno je, da omogočimo nadziranje stroškov in ugotavljanje odmikov na stroškovnih mestih, kjer stroški dejansko nastajajo tam, kjer je možno nanje vplivati, in kjer je možno definirati odgovorno osebo za stroške. Pri tem je bistveno, da zagotovimo, da je členitev stroškovnih mest pri predračunavanju enaka kot pri razvidovanju dejanskih stroškov. Predračunavanje stroškov logistične dejavnosti po stroškovnih nosilcih Predračunavanje stroškov po stroškovnih nosilcih pomeni izdelavo predračunske kalkulacije, ki mora biti metodološko primerljiva z obračunsko kalkulacijo. Struktura predračunske kalkulacije je prikazana v Tabeli 13.

Page 55: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

55

Tabela 13: PREDRAČUNSKA KALKULACIJA

Sestavina kalkulacije Predračunavanje stroškov logistične dejavnosti

Neposredni stroški materiala Načrtovana količina porabljenih surovin x planska nabavna cena (stroški logistične dejavnosti so sestavni del nabavne cene).

Neposredni stroški dela Načrtovani neposredni stroški dela zaposlencev, ki se nanašajo na logistično dejavnost.

Drugi neposredni stroški Načrtovana neposredna amortizacija opreme za logistično dejavnost.

∑ = Načrtovani neposredni stroški Posredni proizvajalni stroški (v ožjem pomenu) • načrtovani stroški dela, ki se nanašajo na logistično

dejavnost, • načrtovani stroški amortizacije opreme za logistično

dejavnost, • načrtovani stroški storitev za logistično dejavnost.

Posredni stroški nakupovanja Posredni stroški prodajanja

Posredni stroški splošnih služb Posredni finančni stroški Načrtovana potrebna sredstva za financiranje zalog x

načrtovana obrestna mera. Neposredni stroški prodaje • načrtovani stroški dela, ki se nanašajo na logistično

dejavnost, • načrtovani stroški amortizacije opreme za logistično

dejavnost, • načrtovani stroški storitev za logistično dejavnost.

∑ = Lastna cena Pogoj za čim bolj natančno predračunsko kalkulacijo stroškov logistične dejavnosti je čim bolj natančno predračunavanje teh stroškov po naravnih vrstah in stroškovnih mestih ter ugotovitev ustrezne osnove za prenos teh stroškov na stroškovne nosilce.

4.4.3 Nadziranje stroškov V poslovno-organizacijskem pojmovniku je nadziranje (ang. supervision process, control process) opredeljeno kot presojanje pravilnosti in odpravljanje nepravilnosti. Glede na njegovo mesto je treba razlikovati odločevalno nadziranje, računovodsko nadziranje ali širše nadziranje obravnavanja podatkov ter izvajalno nadziranje. Njegove vrste so kontroliranje, inšpiciranje in revidiranje (Turk 2004 b, 226). Pri nadziranju stroškov logistične dejavnosti je pomembno nadziranje poslovanja logistične dejavnosti in računovodsko nadziranje podatkov o stroških logistične dejavnosti, ki se vključijo v knjigovodenje ali računovodsko predračunavanje. Nadziranje se izvaja kot kontroliranje izvajanja in razvidovanja poslovnih dogodkov logistične dejavnosti ter kot računovodsko kontroliranje. V kolikor pa ima podjetje organizirano notranjo revizijsko službo, se nadziranje izvaja tudi kot notranje revidiranje poslovanja logistične dejavnosti in notranje revidiranje računovodenja poslovnih dogodkov logistične dejavnosti. V zvezi s stroški logistične dejavnosti je treba opravljati naslednje kontrole:

• vhodna kontrola materiala ob prevzemu (količinsko in kakovostno), • preverjanje pravilnosti ugotavljanja nabavne cene materiala, ki vključuje tudi

stroške logistične dejavnosti,

Page 56: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

56

• kontroliranje prejetih računov za zunanje storitve logistične dejavnosti, • kontroliranje evidentiranja materialnega toka v podjetju (prevzem, izdaja,

izročitev, odprema), • kontroliranje obračuna amortizacije opreme za logistično dejavnost, • kontroliranje porabe pogonskega goriva, • kontroliranje stroškov dela (pravilnost obračuna plač in pravilna razmejitev na

stroške logistične dejavnosti), • kontroliranje razvidovanja stroškov po naravnih vrstah, mestih in nosilcih,

glede na izbrano metodologijo, • popis zalog, ki je vsaj enkrat letno obvezen v skladu z Zakonom o gospodarskih

družbah in Slovenskimi računovodskimi standardi, • nadziranje uresničevanja predračuna, pri čemer se lahko pokažejo tudi

pomanjkljivosti načrtovanja.

4.4.4 Proučevanje stroškov V poslovno-organizacijskem pojmovniku je proučevanje oziroma analiziranje (ang. analysis process) opredeljeno kot nadrobno spoznavanje bistva nečesa, njegove ugodnosti ali kakovosti in oblikovanje predlogov za njegove izboljšave (Turk 2004 b, 429). Namen gospodarskega proučevanja je presojanje ugodnosti poslovnih procesov in stanj z vidika ustreznega, želenega in uspešnega delovanja, ki omogoča dolgoročni obstoj in razvoj proučevane osebe. Proučevanje ni pomembno samo za ugotavljanje odmikov od želenih ciljev, temveč je tudi osnova za samo načrtovanje (Koletnik 2006, 27, 32). Del gospodarskega proučevanja je tudi računovodsko proučevanje. Slovenski računovodski standardi18 opredeljujejo računovodsko proučevanje kot računovodsko presojanje kakovosti pojavov in računovodskih podatkov o njih (SRS 29.1.). Računovodsko proučevanje je v skladu s SRS 29.3. lahko sestavni del finančnega ali stroškovnega računovodstva. Ker pa ima proučevanje pomembno vlogo za odločanje poslovodstva, je treba upoštevati tudi njegovo poslovodno vlogo. Pri računovodskem proučevanju logistične dejavnosti gre predvsem za proučevanje za notranje potrebe, zato se z njim ukvarja predvsem stroškovno računovodstvo. Vsebina pa je sledeča:

• Ugotavljanje odmikov uresničenih stroškov logistične dejavnosti glede na načrtovane, ali glede na uresničene stroške preteklih obdobij. Pri tem je treba vedno ugotavljati tudi odmik v doseženem obsegu in posledično vpliv na stalne in spremenljive stroške ter spremembe cen. Odmiki se ugotavljajo po naravnih vrstah, stroškovnih mestih in stroškovnih nosilcih.

• Proučevanje odmikov v vrednosti zalog surovin. Ugotoviti je treba, ali gre za odmik zaradi spremembe količin ali spremembe nabavnih cen.

18 Slovenski računovodski standardi 2006: http://www.si-revizija.si/publikacije/index.php#SRS.

Page 57: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

57

• Proučevanje odmikov v vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje. Ugotoviti je treba, ali gre za odmik zaradi spremembe količin ali spremembe stroškov v zalogah.

• Proučevanje ugodnosti lastnega izvajanja določenih aktivnosti logističnih dejavnosti ali naročanja tujih storitev (ang. make-or-buy odločitve).

• Podpora pri načrtovanju logistične dejavnosti in stroškov logistične dejavnosti. Pri proučevanju logistične dejavnosti si lahko pomagamo tudi s kazalniki. Kazalniki dajejo informacije o stanjih, procesih in medsebojnih povezavah v podjetju v zgoščeni obliki. Kazalnikov ne smemo izbrati preveč, da pri proučevanju ne ogrozimo racionalnosti in preglednosti. Zato moramo pri izbiri kazalnikov upoštevati strateške in operativne cilje, ki jih podjetje na področju logistične dejavnosti želi doseči. Primere kazalnikov za proučevanje stroškov logistične dejavnosti smo prikazali v Tabeli 14. Tabela 14: PRIMERI KAZALNIKOV ZA PROUČEVANJE STROŠKOV LOGISTIČNE DEJAVNOSTI

Kazalniki Pomen kazalnika Delež stroškov logistike v celotnih stroških

Kazalnik izraža razmerje med stroški logistične dejavnosti in celotnimi stroški v podjetju ali izbranem delu podjetja. S proučevanjem kazalnika v različnih obdobjih lahko ugotavljamo, ali je vzrok spremembe deleža v spremembi stroškov logistične dejavnosti ali v spremembi celotnih stroškov. Z metodo »benchmarking«19 pa lahko vrednotimo stroške logistične dejavnosti glede na podjetja z najboljšo prakso. Kazalnik lahko ugotavljamo tudi za posamezne podsisteme logistične dejavnosti (nabavna, notranja, prodajna in poprodajna logistika) in posamezne logistične procese (transport, skladiščenje, manipulacija in druge procese).

Stroški prevzema blaga na posamezen prevzem

Kazalnik izraža razmerje med stroški prevzemanja in številom prevzemov. Z opazovanjem kazalnika v različnih obdobjih lahko opazujemo, ali je vzrok spremembe vrednosti kazalnika v spremembi stroškov ali spremembi števila prevzemov.

Delež stroškov notranjega transporta v proizvodnih stroških

Kazalnik izraža razmerje med stroški notranjega transporta in proizvodnimi stroški. S tem kazalnikom ugotavljamo relativno višino stroškov notranjega transporta v proizvodnih stroških, ki je v proizvodnih podjetjih običajno visok. Enako kot predhodni kazalnik tudi ta kazalnik lahko proučujemo v različnih časovnih obdobjih, primerjamo z načrtovanim kazalnikom ali z drugimi podjetji.

Lokacijski stroški skladišč na m2

Kazalnik izraža razmerje med skupnimi lokacijskimi stroški skladišč in površino skladišč v m2. Kazalnik lahko primerjamo med posameznimi skladišči v podjetju, v različnih časovnih obdobjih, z načrtovanim kazalnikom ali drugimi podjetji.

Stroški skladiščenja na enoto uskladiščenega materialnega sredstva

Kazalnik izraža razmerje med skupnimi stroški skladiščenja in količino uskladiščenega materialnega sredstva. Naraščanje tega kazalnika je lahko posledica povečanja skupnih stroškov skladiščenja ali zmanjšanja količine uskladiščenega materialnega sredstva, kar pomeni, da je skladišče predimenzionirano.

Stroški komisioniranja na naročilo

Kazalnik izraža razmerje med skupnimi stroški komisioniranja in številom naročil. Z analizo kazalnika lahko ugotavljamo, ali je prišlo do spremembe skupnih stroškov komisioniranja ali spremembe števila naročil.

19 Benchmarking je primerjalno presojanje in pomeni način odkrivanja najboljše prakse, učenja od drugih, z namenom izboljšave (Knez-Riedl 2000, 217).

Page 58: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

58

4.5 Strateško obvladovanje stroškov s procesnim načinom računovodenja stroškov Zadnja tri desetletja je zaznamovala izrazita dinamika gospodarskega razvoja, kar je na eni strani posledica globalizacije svetovnega trga, na drugi strani pa hitrega tehnično-tehnološkega razvoja. Razvila se je informacijska tehnologija in s tem tudi računalniško podprto vodenje proizvodnje, življenjski cikel proizvodov se krajša in vpeljujejo se nove metode proizvodnje in trženja izdelkov. To je povzročilo tudi spreminjanje strukture stroškov v podjetjih. Lewicki (2000, 60) ugotavlja, da se je v zadnjih desetletjih spremenila struktura stroškov, ki je bila v začetku 60-ih let še 70:30 v korist neposrednih stroškov glede na splošne, na današnjih 40:60. To razmerje je sicer v različnih gospodarskih panogah različno, za vse panoge pa je značilen porast deleža splošnih stroškov. Med splošne stroške, ki jih je v današnjih razmerah 60 odstotkov, Lewicki uvršča predvsem stroške raziskave in razvoja, stroške uprave in prodaje in stroške logistične dejavnosti. V teh spremenjenih razmerah tradicionalne metode kalkuliranja ne zadostujejo več, zato so se razvile nove metode kalkuliranja, saj je transparentnost oziroma poznavanje stroškov ključ do uspešnosti podjetja. Najbolj poznane in najpogostejše med njimi so: procesni način računovodenja stroškov (ang. activity based costing), metoda ciljnih stroškov (ang. target costing), metoda stroškov življenjskega cikla proizvodov (ang. life cycle costing), uravnoteženi sistem kazalnikov (ang. balanced score card) in primerjalna analiza stroškov (ang. Benchmarking-costing). V naši raziskavi bomo podrobneje proučili procesni način računovodenja stroškov, saj se je ta metoda razvila z namenom doseči večjo transparentnost splošnih stroškov in bolj kakovostno kalkulacijo proizvodov. Metoda se je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja razvila v Ameriki, kjer jo imenujejo metoda Activity Based Costing (ABC), v devetdesetih letih pa se je razvila tudi v Evropi, in sicer najprej v Nemčiji, kjer so jo poimenovali Prozeßkosterechnung (PKR). Vzrok za razvoj v Ameriki je bila predvsem nezadostnost tradicionalnih metod obračuna stroškov. Podjetje Caterpillar je že v 40-ih letih razvilo sistem obračuna stroškov, ki je primerljiv z današnjo metodo, ki se v ZDA imenuje Activity-based costing, kot sta jo leta 1988 poimenovala Cooper in Kaplan, ki sta poleg Turneyja in Fostrja prispevala pomemben delež k nadaljnjem razvoju in širjenju te metode v ZDA. V Nemčiji so se začetki procesnega načina računovodenja stroškov pojavljali veliko kasneje kot v ZDA. Glavni argument, ki so ga imeli zagovorniki te metode v Nemčiji, je bila predvsem sprememba v strukturi stroškov v korist splošnih stroškov. V nemških podjetjih so se zametki te metode pojavili že konec 70-ih let. Kot pionir velja družba Siemens AG. Preboj procesnega načina računovodenja stroškov v Nemčiji je bil leta 1989 s konceptom, ki je baziral na zamislih Cooperja in Kaplana, uvedla pa sta ga Horvath in Mayer. Metodo sta zgradila na tradicionalnih metodah obračuna po stroškovnih vrstah in stroškovnih mestih. Poimenovala sta jo »Prozesskostenrechnung«. Metoda ni kopija ameriške Activity - based Costing, temveč je prilagojena sistemu nemškega računovodenja (Michel, Torspecken in Jandt 2004, 260−261). Ameriške in nemške metode ne smemo enačiti. Različen razvoj računovodenja stroškov v Nemčiji in v ZDA je pripeljal do različnih področij uporabe procesnega načina računovodenja stroškov. Ameriški je koncipiran za uporabo v celotnem podjetju, medtem

Page 59: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

59

ko je nemški koncipiran za stroškovna mesta splošnih področij s pretežno ponavljajočimi nalogami. Ameriški je lahko nadomestek za tradicionalne metode, medtem ko nemški tradicionalne metode samo dopolnjuje. Za namene naše raziskave moramo poudariti, da je obvladovanje stroškov logistične dejavnosti zajeto v obeh različicah metode.

V naši raziskavi bomo uporabili procesni način računovodenja stroškov kot dopolnilno metodo tradicionalnim metodam in sistemom, zato bomo naš model gradili na nemški različici.

4.5.1 Opredelitev pojma proces in osnovnih pojmov upravljanja procesov Križman in Novak (2002, 67) poslovni proces definirata kot množico povezanih, strukturiranih aktivnosti – verigo dogodkov – ki ustvarijo določeno storitev ali izdelek za določenega kupca ali kupce. Med procesi ločita:

• bistveni proces – proces v stiku s kupcem, ki dodaja vrednost za kupca, • podporne procese – procesi, ki vodijo ali omogočajo bistvene poslovne procese, • ključni proces – bistveni ali podporni proces, ki je pomemben za doseganje

strateških ciljev. Za aktivnosti, ki sestavljajo proces, je značilen merljivi input (vložek), merljivi potek procesa in merljivi output (izložek). Input predstavljajo viri, ki jih pridobimo od internega oziroma eksternega dobavitelja, medtem ko je output rezultat procesa, ki je na voljo internim ali eksternim kupcem. Slika 10: MODEL PROCESA

Vir: Posluschny 2008, 98 Učinkovitost procesa je odvisna od kakovosti upravljanja procesov (nem. Prozessmanagement, ang. Activity based management), ki vključuje naloge in ukrepe zagotavljanja optimalnega načrtovanja, uravnavanja in izvajanja ključnih procesov. Pri tem so v ospredju učinkovita izpolnitev kupčevih zahtev, usmerjanje procesov k uresničevanju ciljev, povečanje transparentnosti in zagotavljanje poteka procesa brez vmesnih prekinitev (Binner 2004, 422). Tako se je v ameriškem, kakor tudi v evropskem prostoru z razvojem procesnega načina računovodenja stroškov razvijal tudi procesni način upravljanja, pri katerem so v ospredju identifikacija in oblikovanje aktivnosti v podjetju s poudarkom na izboljšanju kakovosti, prihrankov časa in znižanja stroškov.

Input

Transformacija

Output

Page 60: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

60

4.5.2 Definiranje osnovnih pojmov procesnega načina računovodenja stroškov Zaradi lažjega razumevanja metode procesnega načina računovodenja stroškov in razlik v poimenovanju v strokovni literaturi bomo v tem poglavju predstavili njene osnovne pojme. Aktivnosti oziroma delni procesi (ang. activities, nem. Teilprozessen) so temelj poslovnega procesa za ustvarjanje proizvoda ali za opravljanje storitev. Aktivnosti so tiste, ki trošijo prvine poslovnega procesa v podjetju, in zato nastajajo stroški, medtem ko so proizvodi ali storitve zgolj potrošniki teh aktivnosti (Turk 2004 b, 469). Aktivnost lahko definiramo tudi kot najmanjšo, zaključeno in nedeljivo dejavnost v delovnih procesih podjetja (Olfert 2003, 374). Povzročitelji stroškov ali procesni učinki (ang. cost drivers, nem. Prozeßgröße, Kostentreiber) so povzročitelji procesnih stroškov, ki jih izrazimo s količinskimi in ne vrednostnimi enotami. Stroškovni objekt (ang. cost object) je tehnični naziv za namen, za katerega se stroški ugotavljajo. Biti mora natančno določen in razumljiv. Stroškovni objekt je lahko organizacijska enota v podjetju (govorimo o stroškovnih mestih), proizvod ali storitev (stroškovni nosilec) ali pa posamezen kupec ali trg.20 Glavni proces (nem. Hauptprozess) predstavlja združitev aktivnosti oziroma delnih procesov, ki imajo isti »vplivni dejavnik stroškov« (nem. Kosteneinflussfaktor). Glavni proces poteka na več stroškovnih mestih oziroma funkcijah v podjetju. Stroški odvisni od obsega dejavnosti (nem. Leistungsmengeninduzierte Prozesskosten (lmi)) so stroški, ki se gibljejo proporcionalno glede na količino procesnih učinkov. Stroški neodvisni od obsega dejavnosti (nem. Leistungsmengenneutrale Prozesskosten (lmn)) so stroški, ki so neodvisni od količine procesnih učinkov. Količnik odvisnih stroškov na enoto procesa (nem. Prozesskostensatz (lmi)) daje informacijo o tem, koliko enkratna izvedba delnega ali glavnega procesa stane. Ugotavlja se za stroške, ki so odvisni od obsega. Koeficient delitve neodvisnih stroškov (nem. Umlagesatz (lmi)) obračuna neodvisne stroške na enoto procesa. Količnik celotnih stroškov na enoto procesa (nem. Gesamtprozesskostensatz) daje informacije o odvisnih in neodvisnih stroških na enoto procesa. Količnik stroškov na enoto procesa za glavni proces (nem. Hauptprozesskostnesatz) je seštevek količnikov stroškov delnih procesov, ki sestavljajo glavni proces. Aktivnost, ki ustvarja vrednost (nem. Wertschöpfende Aktivität, ang. Value-added activity), je aktivnost, ki prinaša korist za kupca in je ni smiselno opustiti. Aktivnost, ki ne ustvarja vrednosti (nem. Nicht wertschöpfende Aktivität, ang. Non - value - added activity), je aktivnost, ki ne prinaša dodatne koristi za kupca in jo je smiselno opustiti.

4.5.3 Metodologija procesnega načina računovodenja stroškov Procesni način računovodenja stroškov je novejša metoda računovodenja stroškov, ki izboljšuje obračun naraščajočih splošnih stroškov. Skupne značilnosti ima tako s popolno, kakor tudi zoženimi metodami. S popolno zato, ker se s to metodo vsi stroški razporejajo 20 www.rra-mura.si/.../Hocevar-stroskovno%20racunovodstvo.doc. 31. 8. 2009.

Page 61: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

61

na stroškovne nosilce, z zoženimi pa zato, ker stroške ločuje na stalne (stroške, ki so neodvisni od obsega) in spremenljive (stroške, ki so odvisne od obsega). Metodologiji ameriške in nemške različice se kljub vsebinskim razlikam metodološko bistveno ne razlikujeta. Glede na to, da bomo naš model zasnovali na nemški različici, bomo proučili le metodologijo te različice. Metodologijo nemške različice predstavljajo naslednji koraki (Koletnik 2004, 342−346):

1. izbira dejavnosti in opredelitev procesov; 2. opredelitev procesnih učinkov; 3. opredelitev stroškov po procesih in procesnih učinkih; 4. prenos stroškov od procesov k stroškovnim nosilcem.

Ad 1) Izbira dejavnosti in opredelitev procesov Za pravilno strukturiranje in pridobivanje osnovnih podatkov je treba naprej definirati (Michel, Torspecken in Jandt 2004, 268):

• osnovne cilje, ki jih želimo s procesnim načinom računovodenja stroškov doseči;

• dele podjetja oziroma funkcije, ki jih bomo vključili v raziskavo. Ko definiramo osnovne cilje, ki jih želimo doseči z uvedbo procesnega načina računovodenja stroškov in področja uvedbe v podjetju, začnemo s prvim korakom metodologije, ki ga lahko razdelimo še v naslednje podkorake:

a) postavitev hipotez glavnih procesov; b) identificiranje aktivnosti oziroma delnih procesov; c) delitev aktivnosti na odvisne in neodvisne; d) klasifikacija aktivnosti glede na prispevek k dodani vrednosti.

Ad a) Pred začetkom analize aktivnosti na osnovi poznavanja strukture podjetja, proizvodov in prodaje definiramo hipoteze o glavnih procesih. Začasno definirani glavni procesi služijo nadaljnji analizi aktivnosti in delnih procesov. Na ta način je analiza vnaprej usmerjena, ob nadaljnjih poznavanjih pa se hipoteze glavnih procesov lahko sproti prilagajajo. Vnaprej definirane glavne procese zberemo v katalogu glavnih procesov. Ad b) Glavni procesi so sestavljeni iz številnih aktivnosti oziroma delnih procesov. Aktivnosti trošijo prvine poslovnega procesa in s tem povzročajo stroške. Pogosto so rutinske in ponavljajoče. Nekatere se izvajajo ob vsaki proizvodnji nekega proizvoda, nekatere so vezane na serijo proizvoda, nekatere pa zgolj ob prvi uvedbi proizvoda v proizvodnjo. Aktivnosti so lahko vezane tudi na kupca, na opremo ali na številne druge dejavnike (Daly 2002, 116). Za izvedbo analize aktivnosti je na voljo več metod (Scholz 2001, 126):

• analiza obstoječe dokumentacije: opisi delovnih mest, predračuni, organigrami, diagrami poteka in delovna navodila;

• uporaba morebitnih že obstoječih analiz; • opazovanje delovnih procesov in njihovo evidentiranje (npr: evidentiranje

delovnega časa); • anketiranje; • intervjuvanje.

Page 62: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

62

Rezultate analize aktivnosti prikažemo v katalogu aktivnosti. Ad c) Po končanem identificiranju vseh aktivnosti na nekem stroškovnem mestu je treba za potrebe nadaljnje analize stroškov analizirati, ali so te aktivnosti odvisne od obsega dejavnosti ali ne. Glede na ta kriterij delimo aktivnosti na odvisne (nem. Leistungsmengeninduziert – lmi) in neodvisne (nem. Leistungsmengenneutral – lmn) (Posluschny 2008, 113−114). Ad d) Z namenom doseganja večje racionalnosti izvajanja aktivnosti in s tem celotnih poslovnih procesov, moramo pri analizi aktivnosti ugotavljati tudi njihov prispevek k dodani vrednosti z vidika kupca. Aktivnosti, ki prinašajo dodano vrednost, so tiste, ki v očeh kupca neposredno ali posredno povečujejo vrednost proizvoda. Aktivnosti, ki povečujejo dodano vrednost posredno, so aktivnosti, ki so naravnane interno in imajo tako imenovane interne kupce v podjetju ter so pogoj za izvedbo aktivnosti, ki neposredno povečujejo dodano vrednost proizvoda za eksternega kupca. Vedno znova pa se ugotavlja, da nekatere aktivnosti oziroma delni procesi ne prinašajo večjega zadovoljstva kupcev, kakor tudi ne vodijo k izboljšanju internih procesov. Te aktivnosti povzročajo neracionalno porabo prvin poslovnega procesa in neracionalno porabljen čas (Olfert 2008, 352). V okviru upravljanja procesov (nem. Prozeßmanagement) je treba aktivnosti, ki samo posredno povečujejo dodano vrednost proizvodov, reducirati na absolutno potreben obseg, aktivnosti, ki ne prinašajo dodane vrednosti, pa lahko ukinemo, kar vodi k prihrankom stroškov brez vpliva na poslabšanje kakovosti proizvoda ali storitve. Ad 2) Opredelitev procesnih učinkov Procesni učinki (nem. Prozessgröße) so glavni dejavniki, ki vplivajo na nastanek stroškov, so torej povzročitelji procesnih stroškov. Lahko so vezani na delne procese v okviru stroškovnih mest, ali glavne procese, ki potekajo na več stroškovnih mestih. Procesni učinki izražajo količino opravljene dejavnosti, s pomočjo katerih prenašamo stroške na stroškovne nosilce. S tem predstavljajo merilo procesnega načina računovodenja stroškov. Za vsak proces je treba ugotoviti en procesni učinek, ki vpliva na nastanek stroškov in ki nam omogoča količinsko in vrednostno presojanje procesa (Olfert 2003, 381). Procesne učinke ugotavljamo samo za procese, ki so odvisni od obsega, medtem ko jih za neodvisne, kot je, denimo, aktivnost vodenja ni mogoče definirati. Procesni učinki imajo dvojno vlogo (Michel, Torspecken in Jandt 2004, 280):

• so merilo za nastanek in kontrolo stroškov in • merilo za prenos stroškov na stroškovne nosilce.

V Tabeli 15 prikazujemo nekaj primerov procesnih učinkov različnih procesov oziroma aktivnosti, iz katerih je razvidno, da gre za ponavljajoče aktivnosti, katerih obseg lahko merimo s količinsko izraženim merilom.

Page 63: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

63

Tabela 15: PRIMERI PROCESNIH UČINKOV

Proces / aktivnost Procesni učinek Naročanje materiala Število pozicij na naročilnicah Dobava materiala Število pozicij na dobavnicah Skladiščenje materiala m3 skladiščnega prostora Obrestovanje zalog materiala Vrednost zaloge Priprava delovnih mest v pripravi proizvodnje Čas priprave Naročanje delov za montažo Število delov Skladiščenje gotovih proizvodov m3 skladiščnega prostora Stroški financiranja zalog Vrednost zaloge Pakiranje in odprema gotovih proizvodov Število pozicij na dobavnici Priprava dokumentacije za odpremo Število pozicij na naročilu Vir: Prirejeno po: Olfert 2003, 381 Izbira procesnih učinkov je eno izmed najtežjih in pomembnejših opravil pri uvedbi procesnega načina računovodenja stroškov, saj na osnovi napačno izbranih procesnih učinkov dobimo napačne informacije o stroških stroškovnih nosilcev, kar ima lahko za posledico napačne poslovne odločitve. Pravilna izbira procesnih učinkov je pomembna tudi z vidika razpoložljivosti in zbiranja podatkov o količini procesnih učinkov. Izbirati moramo namreč takšne, za katere bomo lahko na relativno enostaven, hiter in racionalen način pridobili podatke, sicer lahko uvedba procesnega načina računovodenja stroškov povzroči višje stroške od doseženih koristi. Ad 3) Opredelitev stroškov po procesih in procesnih učinkih Ko ugotovimo delne procese in njihove procesne učinke, je treba ugotoviti še njihove stroške. Ti zajemajo vse stroške, ki so povezani z nekim procesom. Seštevek stroškov vseh procesov mora ustrezati seštevku primarnih in sekundarnih stroškov stroškovnih mest, ki jih ugotovimo na osnovi tradicionalnih metod obvladovanja stroškov. Podatke o stroških običajno dobimo iz glavne knjige in analitičnih knjigovodstev. Za dodeljevanje stroškov procesom obstajata dve možnosti (Joos - Sachse 2001, 262):

• stroške procesov obračunamo analitično neposredno na procese; • stroške evidentiramo po tradicionalnih metodah na stroškovne vrste in

stroškovna mesta, razdelitev stroškov na proces pa opravimo v drugem koraku. Drugi način je značilen za nemško različico procesnega načina računovodenja stroškov, ki je nadgradnja tradicionalnim metodam. Glede na to, da večji delež stroškov na stroškovnih mestih splošnih in pomožnih dejavnosti predstavljajo stroški dela, večina avtorjev navaja, da se po procesih natančno razdelijo le stroški dela. Druge stroške pa po procesih razdelimo glede na število delavcev, ki delajo za posamezen proces. Število delavcev se izračuna na osnovi delovnih ur (nem. Mannjahren). Če želimo doseči večjo natančnost stroškov po aktivnostih, je smiselno, da razdelimo tudi druge vrste stroškov kolikor je mogoče natančno, glede na to za katero aktivnost stroški dejansko nastajajo. Po ugotovitvi aktivnosti oziroma delnih procesov in njihovih stroškov ter procesnih učinkov, izračunamo količnik stroška na enoto procesa (nem Prozesskostensatz):

Page 64: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

64

Enačba 2: KOLIČNIK STROŠKA NA ENOTO PROCESA

procesa kolicinaprocesa stroški procesa enoto naStrošek =

Količnik stroškov na enoto procesa daje podatke o stroških za enkratno izvedbo delnega procesa. Za neodvisne procese zaradi manjkajočega podatka o količini procesov ni možno izračunati količnika stroškov na enoto procesa. Obstajata dve možnosti delitve stroškov procesov za neodvisne delne procese:

• delitev stroškov neodvisnih procesov na odvisne procese s pomočjo ključev ali • zbiranje stroškov neodvisnih procesov na stroškovnih mestih.

V kolikor se odločimo za prvo možnost, izračunamo ločeno količnik stroška na enoto procesa za odvisne procese in skupni količnik stroška na enoto procesa, ki vključuje tudi stroške neodvisnih procesov, ki smo jih predhodno prenesli na odvisne procese. Količnike izračunamo na sledeči način (Joos - Sachse 2001, 264): Enačba 3: KOLIČNIK ZA STROŠKE ODVISNIH PROCESOV

procesa kolicina procesa stroški procesa enoto naStrošek procesi odvisni

procesi odvisni =

Enačba 4: KLJUČ ZA DELITEV STROŠKOV NEODVISNIH PROCESOV

procesi odvisniprocesi odvisni

procesi neodvisniprocesi neodvisni procesa stroški .

procesov stroški skupni procesa stroški

stroškov Razdelitev ∗=

Enačba 5: KOLIČNIK ZA SKUPNE STROŠKE

procesa kolicina procesa stroški procesa enoto naStrošek skupni

skupni =

Ad 4) Prenos stroškov od procesov k stroškovnim nosilcem Delne procese na stroškovnih mestih je treba v postopku nadaljnjega zgoščevanja procesov združiti v glavne procese. Pri oblikovanju glavnih procesov upoštevamo predhodno postavljene hipoteze o glavnih procesih, ki jih lahko tudi korigiramo. Običajno so glavni procesi omejeni na posamezno funkcijsko področje v podjetju. Pri prečnih funkcijah pa so glavni procesi razširjeni na več področij podjetja. Stroški glavnih procesov so seštevek

Page 65: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

65

stroškov delnih procesov. Združevanje delnih procesov v glavne procese smo prikazali na Sliki 11. Slika 11: NAČIN OBLIKOVANJA GLAVNIH PROCESOV

Vir: Olfert 2003, 384 Po opredelitvi glavnih procesov in njihovih stroškov sledi prenos stroškov od procesov k stroškovnim nosilcem. Neposredne stroške dodelimo neposredno na stroškovne nosilce. Lahko jih hkrati razvidujemo tudi na stroškovna mesta. Stroške ponavljajočih aktivnosti, ki so odvisne od obsega, dodelimo stroškovnim nosilcem na procesni način, tako da za vsak stroškovni nosilec ugotovimo procese, ki so potrebni za njegovo izdelavo oziroma izvedbo, stroške na enoto procesa in količino procesnih učinkov. Nato izračunamo stroške stroškovnega nosilca na osnovi sledeče enačbe. Enačba 6: ENAČBA ZA IZRAČUN STROŠKOV STROŠKOVNEGA NOSILCA stroški stroškovnega nosilca = število ponovitev glavnega procesa za stroškovni nosilec x strošek na enoto glavnega procesa Druge splošne stroške, za katere ni možno ugotavljati procesnih učinkov, razdelimo na stroškovne nosilce s tradicionalnimi metodami. Osnovni princip procesno naravnane kalkulacije je prikazan na Sliki 12.

Delovne operacije

DP 1 DP 2 DP 3 DP 4 DP 5 DP 6 DP 7 DP 8 DP 9 DP 10

dodeljevanje delnim procesom

Glavni proces 1 Glavni proces 2

dodeljevanje delnih procesov glavnim procesom

Page 66: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

66

Slika 12: OSNOVNI PRINCIP PROCESNO NARAVNANE KALKULACIJE

Stroškovni nosilci so pri procesnem načinu računovodenja stroškov definirani širše in jih imenujemo stroškovni objekti. Stroškovni objekt namreč ni vedno končni proizvod ali storitev. Lahko je, na primer, tudi kupec, serija proizvodov ali proizvodna linija. Vrsta izbranega stroškovnega objekta je odvisna od zahtev po informacijah in od tega, katere aktivnosti proučujemo. Tradicionalne metode upoštevajo zgolj stroške na ravni proizvoda. Posledica tega je, da so določeni proizvodi obremenjeni s stroški, ki jih sploh ne povzročajo, medtem ko so drugi proizvodi s stroški premalo obremenjeni. S procesnim načinom računovodenja stroškov dosegamo pravilnejše razporejanje splošnih stroškov na stroškovne nosilce in s tem bolj natančno kalkulacijo, saj so stroški razporejeni na nosilce, ki te stroške dejansko povzročajo. Procesni način računovodenja stroškov se uporablja predvsem za ponavljajoče aktivnosti splošnih stroškov. Splošni stroški neponavljajočih aktivnosti se na stroškovne nosilce razporejajo s pomočjo tradicionalnih metod.

4.5.4 Cilji procesnega načina računovodenja stroškov Cilji procesnega načina računovodenja stroškov izhajajo iz spremenjenih razmer in značilnosti stroškov v podjetjih, kar še posebej velja za stroške logistične dejavnosti. Kot smo že ugotovili, je za te stroške značilno, da niso transparentni, saj je njihova natančna razmejitev od drugih stroškov zaradi narave te dejavnosti nemogoča. Kalkulacije na osnovi tradicionalnih metod so lahko napačne, saj stroški logistične dejavnosti niso odvisni od višine izbrane osnove za izračun koeficientov dodatka, temveč od opravljenih aktivnosti, ki so potrebne za določen poslovni učinek. Prav tako je logistična dejavnost v podjetju običajno tista, kjer se izvaja največ aktivnosti, ki ne povečujejo dodane vrednosti za kupca, in aktivnosti, kjer je možno zagotavljati racionalnejšo porabo prvin poslovnih procesov.

Page 67: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

67

Cilji procesnega načina računovodenja stroškov so tako predvsem: • doseganje večje transparentnosti splošnih stroškov, • povečanje natančnosti kalkulacije stroškov po stroškovnih objektih in s tem

podpora strateškim odločitvam glede proizvodnega programa, • tržno naravnana presoja stroškov – zagotavljanje racionalne porabe prvin

poslovnih procesov za aktivnosti, ki prinašajo dodano vrednost, • dajanje drugih informacij, kot so izkoriščenost kapacitet, jalovi časi, podpora

pri odločitvah glede zunanje oskrbe določenih aktivnosti (ang. Outsourcing), • krepitev individualne zavesti glede odgovornosti za aktivnosti, stroške in koristi

za kupce. Iz navedenih ciljev izhaja, da procesni način računovodenja stroškov podpira strateško pomembne dolgoročne odločitve.

4.5.5 Načrtovanje na osnovi procesnega načina računovodenja stroškov Načrtovanje na osnovi tradicionalnih metod kaže bistvene slabosti predvsem na posrednih oziroma splošnih področjih. Običajno se pri načrtovanju upoštevajo dejanski podatki iz preteklih obdobij, ne glede na predviden obseg dejavnosti, ali pa prihaja do pavšalnih zniževanj načrtovanih stroškov. Te slabosti se lahko delno odpravijo s procesnim načinom računovodenja stroškov. Pri procesnem načinu načrtovanja stroškov so načrtovani stroški izračunani na osnovi potrebnih procesov glede na načrtovano proizvodnjo. V ospredju torej ni stroškovno mesto, temveč proces. Izhodišče procesnega načina načrtovanja je načrtovana prodaja in proizvodnja, ki določata potrebo po različnih poslovnih procesih. Z vrednotenjem teh procesov dobimo načrtovane stroške procesov, ki jih nato lahko razporejamo tudi na stroškovna mesta glede na procese, ki se na teh mestih odvijajo. Po izvedbi prve analize procesov in ugotavljanju stroškov procesov lahko vključimo metodo procesnega načina računovodenja stroškov v letno načrtovanje, ki poteka po naslednjih korakih (Stoi 1999, 39−40):

1. Preverjanje realnosti strukture procesov, ki smo jih definirali. Treba je vključiti morebitne organizacijske spremembe.

2. Ugotavljanje pričakovane rasti cen posameznih stroškovnih vrst, ki se pričakuje v naslednjem planskem letu.

3. Preverjanje delnih in glavnih procesov in njihovih procesnih učinkov. 4. Definiranje ukrepov za racionalizacijo posameznih glavnih procesov. 5. Načrtovanje količine procesnih učinkov za delne in glavne procese ter njihovih

stroškov. 6. Izračun količnikov stroškov na enoto procesa na osnovi načrtovanih stroškov in

procesnih učinkov. Prenos načrtovanih stroškov glavnih oziroma delnih procesov na stroškovna mesta glede na pripadnost delnih procesov.

7. Razgovor z vodji stroškovnih mest o načrtovanih stroških stroškovnih mest. Ti razgovori so osnova za morebitne korekcije in predloge ukrepov.

8. V kolikor so predlogi in ukrepi vodij stroškovnih mest sprejeti, sledi korekcija stroškov delnih in glavnih procesov. Že pri načrtovanju glavnih procesov je

Page 68: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

68

treba paziti, da izberemo takšne procesne učinke, ki jih lahko merimo oziroma je podatke o njihovi količini možno pridobiti iz obstoječega informacijskega sistema.

Witthoff (2001, 343) ugotavlja, da je procesni način računovodenja stroškov priporočljiv predvsem za načrtovanje stroškov na posrednih področjih. Posebej poudarja področje logistične dejavnosti. Večina stroškov na teh stroškovnih mestih imajo kratkoročno značaj stalnih stroškov. Stalni stroški se s spremembo obsega ne spremenijo, lahko pa s primernimi odločitvami nanje vplivamo, saj so srednjeročno in dolgoročno spremenljivi. Zato je obdobje načrtovanja s procesnim načinom računovodenja stroškov lahko najmanj eno leto ali daljše.

4.5.6 Nadziranje stroškov procesov Nadziranje stroškov procesov logistične dejavnosti je nadgradnja nadziranja, ki smo ga opredelili v poglavju 4.4.3. Že opredeljene kontrole lahko dopolnimo z naslednjimi vidiki:

• z vidika razvidovanja stroškov v skladu z metodo procesnega načina računovodenja stroškov, kar pomeni, da moramo preveriti, ali smo jih v skladu z načrtovanimi stroški dodelili pravim aktivnostim in procesom;

• z vidika ugotavljanja procesnih učinkov – nadzirati moramo, ali so procesni učinki pravilno izmerjeni,

• z vidika pravilnosti izračuna količnikov stroškov na enoto procesa za delne in glavne procese,

• z vidika nadziranja dejanske količine procesov v primerjavi z načrtovanimi in • z vidika nadziranja dejansko nastalih stroškov v primerjavi z načrtovanimi.

4.5.7 Proučevanje stroškov procesov Bistvo pri proučevanju stroškov na osnovi procesnega načina računovodenja stroškov je, da ne upošteva zgolj načrtovanih stroškov, temveč tudi količino izvedenega procesa. Za potrebe proučevanja stroškov je treba ugotoviti dejanski obseg procesov. Odmike nato izračunamo s pomočjo naslednje enačbe (Witthoff 2001, 346): Enačba 6: IZRAČUN ODMIKOV MED NAČRTOVANIMI IN STANDARDNIMI STROŠKI PROCESOV Načrtovani stroški procesov – standardni stroški procesov = odmik Pri tem so: Načrtovani stroški procesov (nem. Plan – Prozeßkosten) = načrtovana količina procesa x načrtovani količnik stroškov na enoto procesa Standardni stroški procesov (nem. Soll – Prozeßkosten) = dejanska količina procesa x načrtovani količnik stroškov na enoto procesa.

Page 69: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

69

Ta odmik nam pokaže stroške neizkoriščene kapacitete (nem. Leerkosten). Stroški splošnih stroškovnih mest so pretežno stroški dela, ki niso odvisni od količine opravljenega procesa, temveč so stalni. Kratkoročno gledano torej znižanje količine procesa ne vodi do znižanja stroškov na stroškovnih mestih splošnih dejavnosti. Zniževanje stroškov temelječe na teh spoznanjih terja ukrepe racionalizacije, saj so srednjeročno in dolgoročno tudi stalni splošni stroški spremenljivi in torej nanje lahko vplivamo. Procesni način računovodenja stroškov torej ne daje le podatkov o stroških izvedbe procesov, temveč tudi merila za ugotavljanje učinkovitosti procesov, pretočnega časa in kvalitete procesov. S temi informacijami je mogoče ugotavljati, kateri dejavniki vplivajo na izvajanje procesov, in sicer s kakšno učinkovitostjo, s kakšnimi stroški, v kolikšnem času in s kakšno kakovostjo.

4.6 Primerjava procesnega načina računovodenja stroškov s tradicionalnimi metodami Tradicionalne metode obračunavanja stroškov so bile zasnovane za obdobje, ko so dominirali stroški neposrednega dela in materiala, tehnologija se ni hitro spreminjala in asortiment proizvodov je bil omejen. Problema, ki ju pri tradicionalnih metodah izpostavlja Olfert (2003, 366), se izražata v:

• netransparentnosti splošnih stroškov in • razporeditvi teh stroškov na stroškovne nosilce, ki ne odraža dejanskih

potroškov prvin poslovnega procesa za konkretni stroškovni nosilec. S procesnim načinom računovodenja stroškov dosežemo bistveno večjo transparentnost stroškov, saj temelji na temeljiti analizi aktivnosti in procesov. S to metodo ugotovimo aktivnosti, ki ne prinašajo dodane vrednosti za kupca in jih lahko reduciramo ali popolnoma eliminiramo. Prav tako lahko s to metodo bistveno izboljšamo drugo slabost tradicionalnih metod, to je razporeditev splošnih stroškov na stroškovne nosilce oziroma kalkulacije, na katerih temeljijo strateške odločitve glede strukture proizvodnje in prodaje proizvodov. Procesni način računovodenja stroškov nudi dodatne informacije tako za operativno, predvsem pa strateško oblikovanje procesov, ki se kažejo v treh učinkih (Coenenberg, Fischer in Günther 2007, 145−148): 1. učinek alokacije – splošni stroški so razdeljeni na končne stroškovne nosilce ne glede

na višino tradicionalno naravnanih osnov za izračun količnikov dodatka. Namesto tega so splošni stroški razdeljeni na posamezne stroške predvsem glede na porabo prvin poslovnega procesa.

2. učinek kompleksnosti – procesni način računovodenja stroškov omogoča upoštevanje kompleksnosti in številčnosti različic proizvodov. Pri proizvodnji kompleksnejših različic v primerjavi z enostavnejšimi je običajno večja potreba po aktivnostih, ki povzročajo stroške.

3. učinek degresije – procesni način računovodenja stroškov upošteva, da so različni proizvodi proizvedeni in prodani v različnih količinah.

Page 70: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

70

Primerjavo v metodologiji ter prednosti in slabosti tradicionalnih metod in procesnega načina računovodenja stroškov smo prikazali v Tabeli 16. Tabela 16: PRIMERJAVA TRADICIONALNIH METOD IN PROCESNEGA NAČINA RAČUNOVODENJA STROŠKOV

Tradicionalne metode Procesni način računovodenja stroškov Razlike v metodologiji

Razvidovanje stroškov po naravnih vrstah. Razvidovanje stroškov po naravnih vrstah. Razvidovanje stroškov po stroškovnih mestih. Razvidovanje stroškov na delne in glavne

procese ter po stroškovnih mestih. Razvidovanje neposrednih stroškov na stroškovne nosilce.

Razvidovanje neposrednih stroškov na stroškovne nosilce.

Ugotavljanje koeficientov dodatka na temelju izbrane osnove neposrednih stroškov.

Ugotavljanje procesnih učinkov in njihovih količin. Izračun količnikov stroškov na enoto procesa. Izbira stroškovnega objekta.

Prenos splošnih stroškov na stroškovne nosilce na osnovi koeficienta dodatka.

Prenos splošnih stroškov procesov na izbrane stroškovne objekte na osnovi količnika stroška na enoto procesa glede na aktivnosti in procese, ki jih za izbrani stroškovni objekt izvajamo. Prenos drugih splošnih stroškov na osnovi koeficienta dodatka.

Prednosti in slabosti Dajejo le podatke o stroških po naravnih vrstah, stroškovnih mestih in stroškovnih nosilcih.

Poleg podatkov o stroških dajejo tudi druge podatke, kot na primer podatke o aktivnostih, ki ne prinašajo dodane vrednosti, o obsegu aktivnosti, izkoriščenosti kapacitet in o porabljenem času.

Pri načrtovanju in proučevanju se običajno ne upošteva vpliv spremembe obsega na stroške.

Pri načrtovanju in proučevanju se upošteva vpliv spremembe obsega (učinek degresije).

Netransparentnost splošnih stroškov. Večja transparentnost splošnih stroškov. Razporeditev stroškov na stroškovne nosilce, ki ne odraža dejanske potroške prvin poslovnega procesa.

Razporeditev stroškov na stroškovne nosilce, ki v večji meri odraža dejanske potroške prvin poslovnega procesa (učinek alokacije).

Ne upošteva kompleksnost in število različic proizvodov.

Upošteva kompleksnost in število različic proizvodov (učinek kompleksnosti).

Ne ločujejo stalnih in spremenljivih stroškov. Ločuje stalne in spremenljive stroške. So enostavnejše za uporabo in ne povzročajo visokih stroškov, zato so primerne za operativne odločitve.

Je zahtevna metoda, lahko povzroča sorazmerno visoke stroške in je namenjena predvsem strateškim odločitvam.

Kot smo že opredelili, je metoda procesnega načina računovodenja stroškov primerna za identificiranje in posledično eliminiranje aktivnosti, ki povečujejo stroške, hkrati pa ne povečujejo vrednosti proizvoda. V strokovni literaturi so običajno primeroma navedene ravno aktivnosti logistične dejavnosti. Za stroške logistične dejavnosti še posebno velja, da so na enoto proizvoda lahko zelo različni. Glede na to, da niso v celoti odvisni le od proizvodnje, temveč tudi od kupca, so lahko različni tudi pri istem proizvodu. Prav tako je

Page 71: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

71

njihova velikost na enoto odvisna tudi od velikosti serije, velikosti naročila in podobno. Zato je ravno za stroške logistične dejavnosti značilno, da lahko dobimo s tradicionalnimi metodami razporejanja stroškov na stroškovne nosilce popolnoma napačne informacije, medtem ko procesni način računovodenja stroškov ta dejstva upošteva. Z metodo komparacije tradicionalnih metod in procesnega načina računovodenja stroškov smo ugotovili, da v primerjavi s tradicionalnimi metodami procesni način računovodenja stroškov odpravlja dva bistvena problema, ki smo ju izpostavili na začetku tega poglavja, in sicer omogoča večjo transparentnost splošnih stroškov in razporeditev teh stroškov na stroškovne nosilce, ki v večji meri odraža dejanske potroške prvin poslovnega procesa. Poleg tega daje procesni način računovodenja stroškov tudi druge kakovostne informacije o izvajanju logistične dejavnosti v podjetju. Glede na navedeno potrjujemo hipotezo H1: V primerjavi s tradicionalnimi metodami računovodenja stroškov daje procesni način računovodenja stroškov ustreznejšo podporo poslovodstvu pri obvladovanju stroškov logistične dejavnosti. Pri uvajanju te metode moramo paziti le, da stroški uvedbe ne presegajo koristi. V nasprotju s tradicionalnimi metodami namreč uvedba procesnega načina računovodenja stroškov zahteva angažiranje več strokovnjakov v podjetju, lahko tudi zunanjih ter drugih sredstev, zato stroški niso zanemarljivi.

4.7 Oblikovanje procesne organiziranosti v proizvodnem podjetju in optimiranje procesov Z razvojem podjetij in povezovanjem v dobavne verige se je začelo postavljati vprašanje o ustreznosti tradicionalnih organizacijskih struktur, ki so usmerjene predvsem v notranjost in ustvarjajo bariere med posameznimi funkcijami, ki ščitijo svoje interese in izražajo svojo moč, namesto da bi strmele k doseganju ciljev celotnega podjetja. Z namenom premagovanja meja med funkcijami se je razvila t. i. procesna organiziranost. Rushton, Croucher in Baker (2006, 166) navajajo naslednje ključne dejavnike za uvedbo procesne organiziranosti predvsem na področju logistične dejavnosti:

• vse večji poudarek podjetij na zadovoljevanju potreb kupca; • poudarek na krajšanju časa znotraj dobavne verige; • razvoj globalizacije in potreba po načrtovanju in obravnavanju logistične mreže

kot celovitega sistema.

Pri vzpostavljanju procesne organiziranosti lahko pomembne informacije nudi procesni način računovodenja stroškov, ki ga lahko obravnavamo kot osnovo za optimiranje procesov in prenovo poslovnih procesov (ang. Business Process Reenginering). Pri prenovi procesov gre za preciziranje, definiranje, prestrukturiranje in novo razmejitev poslovnih procesov v podjetju. Rezultat prenove poslovnih procesov je procesna organizacija21, pri kateri so v ospredju poslovni procesi, ki tečejo prek funkcijskih meja. Za posamezen proces je odgovoren imetnik procesa (ang. Process-Owner, nem. Prozesseigner). Njegova naloga je koordiniranje poteka procesa, identificiranje težav na mestih »prereza« s 21 Več o procesni oganiziranosti v: Ivanko, Štefan. 2007. Sodobne teorije organizacije. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo. 117−126.

Page 72: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

72

posameznimi funkcijami, motiviranje sodelavcev in vodij funkcijskih področij za zagotavljanje optimalnega poteka procesa, uravnavanje pretočnega časa procesa in obvladovanje stroškov procesa. Imetnik procesa ima v bistvu vlogo koordinatorja, ne sme pa dajati strokovnih navodil za izvedbo posamezne funkcije. V primeru več procesov je smiselno, da med vsemi imetniki procesov izberemo vodjo (ang. Process Champion), katerega naloga bi bila poenotenje metod, dajanje pobud za spremembe glavnih procesov in poročanje vrhovnemu poslovodstvu, kakor tudi spodbujanje procesnega mišljenja v celotnem podjetju (Michel, Torspecken in Jandt 2004, 289). Glede na to, da je logistična dejavnost v podjetju izrazito procesno naravnana, je smiselno, da podatke in informacije, ki jih pridobimo z uvedbo procesnega načina računovodenja stroškov, predvsem s podrobno analizo procesov, uporabimo tudi za ustreznejše organiziranje logistične dejavnosti v podjetju. To organiziramo kot proces, za katerega je odgovoren imetnik procesa oziroma process owner. Imetnik procesa je odgovoren za celoten logistični proces v podjetju, ne glede na funkcijsko pripadnost zaposlenih, ki sodelujejo v tem procesu. S tem se zagotovi uspešnejše obvladovanje stroškov logistike, ki so pogosto v substitucijskem razmerju.

4.8 Sklepne ugotovitve Obvladovanje stroškov pomeni zavestno vplivanje na stroške s ciljem povečanja gospodarnosti podjetja. Za obvladovanje stroškov je odgovorno poslovodstvo na vseh ravneh. Glavne naloge poslovodstva pri tem so načrtovanje, uravnavanje in nadziranje stroškov. Poslovodstvo mora pri tem imeti ustrezno informacijsko podporo, ki jo nudi računovodstvo kot osrednji informacijski sistem v podjetju, predvsem stroškovno računovodstvo, katerega predmet je priprava informacij za notranje potrebe. V podjetjih se za operativno obvladovanje stroškov še vedno uporabljajo tradicionalni sistemi in metode, pri katerih ugotavljamo stroške po naravnih vrstah, po stroškovnih mestih in stroškovnih nosilcih. Zaradi spremembe razmerja med neposrednimi in splošnimi stroški so tradicionalne metode postale nezadostne. Predvsem za namene strateškega odločanja so se razvile novejše metode. Ena izmed njih je metoda procesnega načina računovodenja stroškov. Bistvo te metode je ugotavljanje stroškov po aktivnostih oziroma procesih, ki trošijo prvine poslovnega procesa in s tem povzročajo stroške. Uporaba te metode je primerna predvsem za ponavljajoče aktivnosti in procese, katerih učinke lahko merimo. Tipičen primer takšnega procesa je logistična dejavnost. Celoten proces logistične dejavnosti v podjetju na osnovi podrobne analize razdelimo na posamezne procese, katerim dodelimo stroške, ki jih s pomočjo količine procesnih učinkov in količnika stroška na enoto procesa razdelimo na stroškovne objekte. Z metodo deskripcije in kompilacije smo ugotovili, da na osnovi informacij, ki jih pridobimo s procesnim načinom računovodenja stroškov logistične dejavnosti

Page 73: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

73

poslovodstvo sprejema predvsem odločitve o strukturi proizvodnje in prodaje proizvodov, o aktivnostih, ki jih je smiselno ukiniti, ker ne prinašajo dodane vrednosti in o potrebnih prvinah logistične dejavnosti. To so odločitve, ki imajo strateški vpliv na stroške in posledično uspešnost ter razvoj podjetja, zato potrjujemo hipotezo H2: Procesni način računovodenja stroškov je način, s katerim pripomoremo k strateškemu zniževanju stroškov logistične dejavnosti. Metoda procesnega načina računovodenja stroškov je lahko tudi podlaga za prenovo organiziranja logistične dejavnosti v podjetju, ki jo lahko organiziramo kot proces, za katerega je odgovoren imetnik procesa, ki odgovarja za celoten proces logistične dejavnosti in s tem uspešneje obvladuje stroške te dejavnosti, ki so pogosto v substitucijskem razmerju.

Page 74: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

74

5 MODEL PROCESNEGA NAČINA OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE DEJAVNOSTI V PROIZVODNEM PODJETJU V tem poglavju bomo izdelali model procesnega načina obvladovanja stroškov logistične dejavnosti v proizvodnem podjetju. Model smo zasnovali kot projekt uvedbe procesnega načina računovodenja stroškov za področje logistične dejavnosti. Diagram poteka projekta je prikazan na Sliki 13. Slika 13: DIAGRAM POTEKA PROJEKTA UVEDBE PROCESNEGA NAČINA RAČUNOVODENJA STROŠKOV

Pri tem je: PNRS – Procesni način računovodenja stroškov

Page 75: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

75

5.1 Opredelitev zadane naloge, ciljev in obsega projekta Načrt uvedbe procesnega načina računovodenja stroškov je od podjetja do podjetja različen in je odvisen predvsem od velikosti podjetja, kompleksnosti in heterogenosti proizvodov, tehnologije, informacijskega sistema, vrste aktivnosti in procesov ter števila kupcev. Ne glede na te razlike pa gre običajno za obsežno nalogo, ki jo organiziramo kot projekt. Projekt je ciljno usmerjen in zaključen proces razvijanja dejavnosti, ki so usmerjene k doseganju končnega cilja. Do tega cilja prihajamo postopoma z doseganjem posameznih podciljev.22 Poznamo različne projekte: projekte razvoja izdelkov, osvajanja tržišč, uvajanja novih tehnologij, raziskovalno-razvojne projekte, projekte informatizacije poslovanja, reinženiringa, projekte razvoja kadrov in poslovnih integracij. S projekti se vedno ustvari nekaj novega, nekaj, kar prej ni obstajalo, vsaj ne za tistega, ki je projekt aktiviral (Hauc 2007, 22−36). Predpogoj za uspešno izvedbo projekta uvedbe procesnega načina računovodenja stroškov, je natančna opredelitev zadane naloge, ciljev in obsega projekta. Pri postavljanju ciljev si postavimo naslednja vprašanja:

• Ali gre primarno za boljše obvladovanje splošnih stroškov ali bolj natančno kalkulacijo stroškov?

• Ali se naj procesni način računovodenja stroškov uvede namesto ali kot nadgradnja tradicionalnih metod?

• Ali se naj procesni način računovodenja stroškov uvede v celotnem podjetju ali le za posamezno izbrano področje?

• Ali naj se procesni način računovodenja stroškov integrira v uporabljen informacijski sistem ali naj se obravnava kot pomožni sistem na osebnem računalniku?

• Kdo bo uvedel procesni način računovodenja stroškov? Primer zadane naloge in možnih ciljev v modelu procesnega načina obvladovanja stroškov logistične dejavnosti: Zadana naloga: Uvedba procesnega načina računovodenja stroškov kot instrument za obvladovanje stroškov logistične dejavnosti. Možni cilji: • povečanje transparentnosti stroškov logistične dejavnosti v podjetju, • spoznati aktivnosti logistične dejavnosti v podjetju in jih ločiti na tiste, ki prinašajo

dodano vrednost in konkurenčno prednost, in tiste, ki ne, • ciljno in trajno nadziranje reduciranja stroškov logistične dejavnosti, • pripraviti osnovo za strateške odločitve glede outsourcinga logistične dejavnosti ali

nekaterih njenih delov, • krepiti individualno zavest zaposlenih za znižanje stroškov logistične dejavnosti ob

zagotavljanju kvalitetne izvedbe logističnih aktivnosti. Pravilno definiranje cilja projekta je izredno pomembno, saj vpliva na določitev poteka projekta, na potrebna vlaganja, izbor potrebnih izvajalcev in na trajanje projekta. Na 22 http://sl.wikipedia.org/wiki/Projekt. 14. 11. 2009.

Page 76: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

76

osnovi zadane naloge in definiranih ciljev določimo še obseg projekta. V večini primerov se procesni način računovodenja stroškov uvaja kot projekt z omejenim obsegom, ki omogoča vrednotenje potencialnega prispevka, ki ga ta metoda obvladovanja stroškov daje podjetju. Uvedba procesnega načina računovodenja stroškov lahko namreč povzroči tudi ogromne stroške, zato moramo pred uvedbo v večjem obsegu ugotoviti, ali bodo koristi večje od stroškov. Pozitivni rezultati projekta običajno vodijo do razširjenega obsega uvedbe procesnega načina obvladovanja stroškov v podjetju.

5.2 Pripravljalna faza projekta uvedbe procesnega načina obvladovanja stroškov logistične dejavnosti Ker gre pri uvedbi procesnega načina obvladovanja stroškov za obsežen projekt, ki terja veliko angažiranost več izvajalcev in s tem povzroča tudi visoke stroške v podjetju, je treba tak projekt skrbno načrtovati, predvsem z vidika časa, izvajalcev in potrebnih sredstev.

5.2.1 Definiranje izvajalcev in vodstva projekta Projekt običajno izvaja projektni tim, ki ga vodi vodja projekta. V odvisnosti od obsega in roka dokončanja projekta lahko izvajalci delajo na projektu polni ali skrajšani delovni čas. V kolikor delajo na projektu skrajšani delovni čas, v preostalem času izvajajo redne naloge. Vodja projekta je odgovoren za uspešen zaključek projekta. Potrebne veščine, ki jih mora imeti vodja projekta, so:

• sposobnost vodenja, • ustrezno razumevanje metode procesnega načina računovodenja stroškov, • poznavanje aktivnosti in proizvodov podjetja, • priporočljivo je tudi, da ima vodja projekta že predhodne izkušnje z uvajanjem

procesnega načina računovodenja stroškov. Velikost in sestava projektnega tima sta odvisna od namena, obsega in roka dokončanja projekta, prav tako pa od razpoložljivosti kadrov. Best in Weth (2009, 27) priporočata, da je projektni tim sestavljen iz strokovnjakov, ki poznajo procese v podjetju, in strokovnjakov, ki obvladajo metodologijo procesnega načina računovodenja stroškov. Slednjih običajno v podjetjih ni, zato je v tem primeru možno vključiti tudi zunanjega strokovnjaka, ki ima izkušnje pri uvedbi procesnega načina obvladovanja stroškov. Pred začetkom izvajanja projekta je treba izvesti šolanje, ki je ključno za kakovostno uvedbo in uporabo nove metode obvladovanja stroškov. Sestava tima pri uvedbi procesnega načina računovodenja stroškov na področju logistične dejavnosti je odvisna od organiziranosti logistične dejavnosti in od razpoložljivosti ustreznega kadra v proizvodnem podjetju. Tim mora biti multidisciplinaren, torej sestavljen iz strokovnjakov iz različnih funkcij, na primer nabave, proizvodnje, prodaje, informatike in računovodstva.

Page 77: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

77

5.2.2 Izdelava izvedbenega načrta Ko so definirani zadana naloga, cilji in izvajalci projekta, vodja projekta prevzame nalogo načrtovanja projekta. Izvedbeni načrt projekta se izdela s pomočjo metode mrežnega planiranja.23 V planu projekta je treba povzeti aktivnosti, ki morajo biti izvedene, da lahko zaključimo projekt, treba je določiti predviden čas, potreben za vsako aktivnost, in čas, potreben za celoten projekt. Celotni čas za izvedbo projekta lahko skrajšamo, če se aktivnosti lahko prekrivajo. Primer izvedbenega načrta je prikazan v Tabeli 17. Mrežni plan z upoštevanim časom trajanja posamezne dejavnosti lahko grafično bolj nazorno prikažemo v gantogramu. Primer gantograma je prikazan na Sliki 14. Tabela 17: PRIMER AKTIVNOSTI V IZVEDBENI FAZI PROJEKTA UVEDBE PROCESNEGA NAČINA RAČUNOVODENJA STROŠKOV LOGISTIČNE DEJAVNOSTI Ozn. dej.

Opis dejavnosti Predhodne dejavnosti

Naslednje dejavnosti

Trajanje v dnevih

A Analiza in opredelitev logističnih procesov v proizvodnem podjetju

- C 21

B Opredelitev procesnih učinkov - C 21 C Opredelitev stroškov po procesih in procesnih

učinkih A, B Č 14

Č Prenos stroškov od procesov k stroškovnim nosilcem

A, B, C D 7

D Priprava poročila za poslovodstvo Č E 7 E Usmerjevalno in usklajevalno odločanje D - -

Slika 14: PRIMER GANTOGRAMA NAČRTA PROJEKTA UVAJANJA PROCESNEGA NAČINA RAČUNOVODENJA STROŠKOV LOGISTIČNE DEJAVNOSTI

23 Več o tem tudi v: Marko Rant, Miro Jeraj in Tone Ljubič. 1995. Vodenje projektov. Radovljica: POIS. 185−193.

Page 78: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

78

V okviru terminskega plana projekta vodja projekta definira naloge posameznih izvajalcev projekta in roke dokončanja nalog. Podroben izvedbeni načrt zapišemo na način, ki je prikazan v Tabeli 18. Tabela 18: IZVEDBENI NAČRT PROJEKTA Zap.

št. Izvajalec Zadana

naloga Rok za vmesno

poročilo Rok za dokončanje naloge in

predložitev končnega poročila 1 Vodja logistike 2 Vodja nabave 3 Vodja prodaje 4 Vodja informatike 5 Vodja računovodstva

5.2.3 Načrtovanje stroškov projekta Glede na to, da so stroški uvajanja procesnega načina računovodenja stroškov običajno visoki, jih je treba skrbno načrtovati in nadzirati. Zaradi njihove pomembnosti načrtovanje stroškov v okviru celotnega načrtovanja projekta tudi posebej izpostavljamo. Načrtovati je treba interne in eksterne stroške. Bistveni interni stroški so stroški dela zaposlencev, ki so dodeljeni projektnemu timu. Pri takšnem projektu potrebujemo strokovno usposobljene sodelavce z izkušnjami, katerih stroški dela običajno niso zanemarljivi. Bistveni eksterni stroški so izobraževanje, informacijska podpora in morebitni stroški eksternih svetovalcev. Načrtovane stroške prikažemo na način, kot je prikazano v Tabelah 19 in 20. Tabela 19: NAČRT STROŠKOV DELA Zap.

št. Izvajalec Potreben delovni

čas v urah Strošek dela / uro Skupaj

1 Vodja logistike 2 Vodja nabave 3 Vodja prodaje 4 Vodja informatike 5 Vodja računovodstva SKUPAJ

Tabela 20: NAČRT VSEH STROŠKOV PROJEKTA Zap. št.

Vrsta stroška Konto Znesek

1 Stroški materiala • stroški pisarniškega materiala • stroški strokovne literature

406

2 Amortizacija 43

Page 79: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

79

• amortizacija računalniške opreme • amortizacija neopredmetenih sredstev

(računalniški programi) 3 Povračila stroškov zaposlencem v zvezi z delom 414 4 Stroški izobraževanja 416 5 Stroški intelektualnih storitev 416 6 Stroški dela (iz Tabele 19) 47 SKUPAJ stroški projekta

5.2.4 Priskrbovanje in zajemanje podatkov Na priskrbovanje in zajemanje podatkov se moramo dobro pripraviti in razmisliti, za katero metodo oziroma tehniko se bomo odločili, saj v tej fazi projekta lahko izgubimo veliko časa in posledično tudi povzročimo visoke stroške. Možne metode in tehnike pridobivanja podatkov smo opredelili že v poglavju 4.5.3. Večina avtorjev kot najprimernejšo tehniko navaja intervjuvanje. Izbrati moramo primerne zaposlence, ki poznajo procese, običajno gre za vodje oddelkov, ter jih pripraviti na intervju. Treba jim je pojasniti namen in cilj projekta, koristi projekta, opisati projekt, postaviti ključna vprašanja, pojasniti odgovornosti in jim nuditi podporo. V ta namen lahko pred intervjuvanjem izvedemo tudi anketiranje, na osnovi katerega se na intervju lahko pripravijo tudi intervjuvanci. Anketiranje pa lahko obravnavamo tudi kot temeljni način pridobivanja podatkov. Ankete morajo biti skrbno pripravljene, vsi novi pojmi morajo biti skrbno obrazloženi. Pri anketiranju namreč niso možna spontana vprašanja in dialogi, ki pogosto privedejo do pomembnih informacij o aktivnostih, ki se izvajajo v nekem oddelku. Kot dopolnilno tehniko lahko obravnavamo proučevanje obstoječe dokumentacije in opazovanje. Pri analiziranju obstoječe dokumentacije v podjetju moramo biti pozorni na to, da je le-ta posodobljena in zanesljivo dokumentira dejansko stanje. Opazovanje je hiter način pridobivanja informacij o aktivnostih, ki se izvajajo. Ta način tudi ne povzroča visokih stroškov. Opazovanje je lahko hitro, ni pa vedno enostavno. Uspeh te tehnike je odvisen od sposobnosti sklepati korektne in relevantne zaključke o opazovanem procesu. Opazovanje je nezadostno za pridobitev vseh podatkov, ki jih potrebujemo, vendar lahko dopolnjuje informacije pridobljene na druge načine. Sistem evidentiranja delovnega časa daje podatke o opravljenem delu in času porabljenem za vsako aktivnost. Sprotno evidentiranje delovnega časa daje natančne podatke o porabljenem času in ne povzroča visokih stroškov. V kolikor ti podatki ne obstajajo, je možno tudi vzorčno evidentiranje delovnega časa (npr.: en teden). To je treba storiti pred izvedbo intervjujev, da lahko naknadno ugotavljamo veljavnost zbranih podatkov. Način pridobivanja podatkov je odvisen od obsega projekta, razpoložljivega časa, razpoložljivih sredstev, veščin članov projektnega tima in razpoložljivosti podatkov v podjetju.

Page 80: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

80

5.3 Izvedbena faza projekta uvedbe procesnega načina obvladovanja stroškov logistične dejavnosti Na osnovi izvedbenega načrta projekta vodja projekta lansira projekt v izvajanje tako, da članom tima razdeli delne načrte in vsa potrebna sredstva, ki jih pri svojem delu potrebujejo.

5.3.1 Procesni način računovodenja stroškov logistične dejavnosti V našem modelu smo za izvedbeno fazo uvedbe procesnega načina računovodenja stroškov izbrali nemško različico.

5.3.1.1 Analiza in opredelitev logističnih procesov v proizvodnem podjetju Pred samim začetkom analize aktivnosti je treba na osnovi poznavanja organizacijske sheme in logističnih procesov, ki predstavljajo področje raziskave, oblikovati hipoteze glavnih procesov. Brez predstave o možnih glavnih procesih je namreč v nadaljnji analizi težko postaviti ciljna vprašanja. Glede na to, da so glavni procesi običajno omejeni na posamezno funkcijsko področje, je smiselno oblikovati hipoteze glavnih procesov po posameznih podsistemih logistične dejavnosti: nabavna logistika, notranja logistika, distribucijska logistika in poprodajna logistika. Začasne glavne procese prikažemo v katalogu glavnih procesov, ki je prikazan v Tabeli 21. Tabela 21: PRIMER KATALOGA GLAVNIH PROCESOV

Šifra glavnega procesa

Začasen glavni proces

01 02

Na osnovi začasnih glavnih procesov začnemo z analizo aktivnosti, ki predstavlja temelj procesnega načina računovodenja stroškov. Za potrebe analize logistične dejavnosti smo pripravili vprašalnik, ki je v Prilogi 1. Pri izvajanju analize aktivnosti, ki jih ugotavljamo v okviru hipotez glavnih procesov, istočasno analiziramo in klasificiramo aktivnosti z vidika odzivanja na spremembe obsega in z vidika prispevka k dodani vrednosti za kupca. Rezultate analize aktivnosti vpisujemo v seznam oziroma katalog aktivnosti, ki je prikazan v Tabeli 22.

Page 81: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

81

Tabela 22: PRIMER KATALOGA AKTIVNOSTI

Pri tem je: O – aktivnosti, ki so odvisne od obsega N − aktivnosti, ki so neodvisne od obsega Da – N – neposreden prispevek k dodani vrednosti Da – P – posreden prispevek k dodani vrednosti Priporočljivo je, da aktivnosti v katalogu šifriramo z govorečo šifro, npr: 0101, kjer prvi dve številki predstavljata šifro začasnega glavnega procesa, drugi dve številki pa tekočo številko aktivnosti, ki jo analiziramo. Pri analizi delnih procesov (aktivnosti) lahko po potrebi izdelamo tudi organigrame in diagrame poteka24, da dobimo pregled nad organizacijsko strukturo in potekom materialnega poslovanja.

5.3.1.2 Opredelitev procesnih učinkov Za aktivnosti, ki so odvisne od obsega dejavnosti, moramo ugotoviti procesne učinke. Procesni učinki so merila za nastanek stroškov aktivnosti. Za aktivnosti, ki niso odvisne od obsega, procesnih učinkov ne ugotavljamo. Procesne učinke delimo na količinske (npr: število prevzemov, število odprem) in časovne (npr: čas skladiščenja). Podatki za ugotavljanje procesnih učinkov pogosto v bazah podatkov v informacijskih sistemih podjetij že obstajajo. Zadoščati morajo naslednjim zahtevam (Michel, Torspecken in Jandt 2004, 274):

• biti morajo transparentni in razumljivi, • biti morajo neposredno ugotovljivi, • imeti morajo proporcionalen odnos do porabe prvin poslovnega procesa.

S podatki o procesnih učinkih dopolnimo katalog aktivnosti, kot je prikazano v Tabeli 23. Tabela 23: KATALOG AKTIVNOSTI S PROCESNIMI UČINKI

Šifra aktivnosti

Aktivnost Odvisnost od obsega Procesni učinek

24 Diagram poteka (ang. flow chart) je potek postopka, prikazan grafično s simboli in njihovimi povezavami. Ključne korake v diagramu poteka zapišemo v dogovorjene like: http://www2.arnes.si/~rzjtopl/slo/diagram.htm. 1. 5. 2009.

Šifra aktivnosti

Aktivnost Odvisnost od obsega

Prispevek k povečanju dodane vrednosti

Porabljen čas

O N Da - N Da - P ne V % v urah 0101 0102

Page 82: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

82

Po opravljeni temeljiti analizi aktivnosti in opredelitvi procesnih učinkov preverimo hipoteze glavnih procesov. Glavni proces mora predstavljati ključno funkcijo, možno ga je razmejiti od drugih glavnih procesov in zanj je možno ugotoviti bistven procesni učinek. V kolikor hipoteze glavnih procesov ne zadoščajo tem pogojem, moramo glavne procese na novo oblikovati. Če nekaterih aktivnosti oziroma delnih procesov ne moremo združiti v glavne procese, ima to za posledico večje število aktivnosti oziroma delnih procesov za obračun stroškov. Pri oblikovanju glavnih procesov moramo zagotavljati transparentnost glavnih procesov, upoštevati samo bistvene procesne učinke in zagotavljati zaokroženo celoto procesa z določenimi samostojnimi nalogami. Ko definiramo glavne procese, jih skupaj z drugimi podatki, tj. procesnimi učinki, količinami, delnimi procesi, ki so vključeni v glavni proces, vpišemo v tabelo. Tabela 24: ZDRUŽITEV DELNIH PROCESOV V GLAVNE PROCESE

Glavni proces

Delni proces

Stroškovno mesto

Procesni učinek

glavnega procesa

Količina procesnega

učinka

Procesni stroški Stroški na enoto procesa

(SEP)

5.3.1.3 Opredelitev stroškov po procesih in procesnih učinkih Po opravljeni analizi aktivnosti in določitvi glavnih procesov in procesnih učinkov je naslednji korak uvedbe procesnega načina računovodenja stroškov opredelitev stroškov aktivnosti in procesov. Najprej poiščemo že obstoječe podatke v podjetju. Glavni vir podatkov o stroških v podjetju je računovodstvo, predvsem stroškovno računovodstvo. Za boljše izhodišče pri dodeljevanju stroškov izhajamo iz podatkov o stroških po stroškovnih mestih v skladu z obstoječo organizacijo. Stroške stroškovnih mest čim natančneje razdelimo po aktivnostih oziroma delnih procesih. Najvišji delež splošnih stroškov predstavljajo stroški dela. Glede na to lahko stroške, predvsem tiste, ki so vezani na delovno mesto, razdelimo na osnovi ključev izračunanih iz stroškov dela ali števila zaposlenih iz delovnih ur, oziroma porabljenega časa. Stroške po aktivnostih oziroma delnih procesih vpisujemo, kot je prikazano v Tabeli 25. Tabela 25: DELITEV STROŠKOV PO AKTIVNOSTIH OZIROMA DELNIH PROCESIH

Vrsta stroška Skupni stroški SM

Osnova za delitev

Aktivnost 0101

% Aktivnost 0102

% Aktivnost 0201

%

Stroški materiala Stroški storitev Stroški amortizacije Stroški dela

Page 83: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

83

Stroške po procesnih učinkih ugotovimo na osnovi podatkov o stroških po procesih in količnika stroškov na enoto procesa, ki je opredeljen v poglavju 4.5.3. Količnik računamo iz dveh razlogov:

• za zagotavljanje korektnih kalkulacij različnih proizvodnih učinkov, • za potrebe nadziranja stroškov procesa.

Glede na to, da aktivnosti oziroma delni procesi, ki niso odvisni od obsega, niso merljivi, je treba stroške teh aktivnosti oziroma delnih procesov proporcionalno na osnovi izbranega ključa razdeliti na aktivnosti oziroma delne procese, ki so odvisni od obsega. Razdelitev stroškov neodvisnih delnih procesov naredimo na osnovi Enačbe 5 v poglavju 4.5.3. Ugotovljene stroške delnih procesov odvisnih od obsega in prenesene stroške neodvisnih delnih procesov prikažemo v Tabeli 26. Tabela 26: UGOTAVLJANJE STROŠKOV NA ENOTO PROCESA

Šifra akt.

Aktivnost Odvisnost od obsega

Procesni učinek Kol. procesa

Procesni stroški SEP O N(pren) ∑ O ∑

Pri tem je: SEP – stroški na enoto procesa Ugotavljanje stroškov glavnih procesov in stroškov na enoto glavnega procesa Določitev stroškov glavnih procesov temelji na računski operaciji na osnovi delnih procesov. Stroški delnih procesov se glede na pripadnost glavnega procesa seštejejo. Pri tem je treba ločiti stroške glavnega procesa na stroške, odvisne od obsega, in celotne stroške glavnega procesa. Stroške na enoto procesa ugotavljamo na osnovi naslednjih količnikov. Enačba 7: ODVISNI STROŠKI NA ENOTO GLAVNEGA PROCESA

procesa glavnega kolicina procesa glavnega stroški

procesa glavnega enoto naStrošek OO =

Enačba 8: CELOTNI STROŠKI NA ENOTO GLAVNEGA PROCESA

procesa glavnega kolicina procesa glavnega stroški procesa glavnega enoto naStrošek skupni

skupni =

Skupni stroški na enoto glavnega procesa so stroški glavnega procesa, odvisni od obsega (O) pri enkratni izvedbi glavnega procesa, in sorazmerni del stroškov, neodvisnih od obsega, ki so vezani na proces.

Page 84: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

84

5.3.1.4 Prenos stroškov od procesov k stroškovnim nosilcem Prenos stroškov od procesov k stroškovnim nosilcem imenujemo tudi procesna kalkulacija. Za potrebe prenosa stroškov k stroškovnim nosilcem je treba ugotoviti odvisnost med procesnimi učinki in stroškovnimi nosilci. Vsakemu proizvodu je treba pripisati procese, ki so udeleženi pri proizvodnji posameznega proizvoda. Stroške dodelimo stroškovnim nosilcem s pomočjo količnikov stroškov na enoto procesa. Pogosto se dogaja, da ni možno ugotoviti procesnih učinkov oziroma količnika stroškov na enoto procesa, ki bi ustrezal tako aktivnosti oziroma procesu, kakor tudi stroškovnemu nosilcu. Zato ločimo (Joos - Sachse 2001, 267−271):

• neposredno procesno kalkulacijo, ki jo uporabimo za procese, za katere lahko ugotovimo količino, potrebno za proizvodnjo posameznega stroškovnega nosilca,

• posredno procesno kalkulacijo, ki je značilna za procese, katerih procesnih učinkov ni možno neposredno pripisati posameznim stroškovnim nosilcem. Ločimo dva postopka posredne procesne kalkulacije: • na osnovi količin – pri tem postopku posredne procesne kalkulacije

razdelimo stroške procesov na osnovi obsega stroškovnih nosilcev, na katere se posamezen proces nanaša,

• na osnovi vrednosti – pri tem postopku izvedemo uporabo koeficientov dodatka, ki jih izračunamo na primer na osnovi neposrednih stroškov materiala ali proizvajalnih stroškov.

Koraki pri procesni kalkulaciji:

1. korak: razvidovanje neposrednih stroškov na stroškovne nosilce (enako kot pri tradicionalnih metodah);

2. korak: delitev števila izvedb glavnih procesov za posamezni stroškovni nosilec;

3. korak: prenos stroškov glavnih procesov na stroškovne nosilce s pomočjo količnikov na enoto procesa;

4. korak: razdelitev splošnih stroškov procesov, ki niso odvisni od obsega na osnovi koeficienta dodatka (enako kot pri tradicionalnih metodah).

Rezultate vpisujemo v Tabeli 27 in 28. Tabela 27: KOLIČINA PROCESNIH UČINKOV IN STROŠKOV PO STROŠKOVNIH NOSILCIH Glavni proces

Procesni učinek

Količina PU

Izdelek A Izdelek B količina SEP Skupaj količina SEP Skupaj

01 02 Pri tem je: PU – procesni učinek SEP – strošek na enoto procesa

Page 85: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

85

Tabela 28: KALKULACIJA STROŠKOV PO STROŠKOVNIH NOSILCIH

Vrsta stroška / glavni proces Izdelek A Izdelek B Neposredni materialni stroški Neposredni stroški embalaže Neposredni stroški dela Skupaj neposredni stroški stroški glavnih procesov nabavne logistike stroški glavnih procesov notranje logistike stroški glavnih procesov prodajne logistike stroški glavnih procesov poprodajne logistike skupaj stroški procesov drugi splošni stroški Skupaj Opomba: Stroške glavnih procesov prenesemo iz Tabele 26, kolono skupaj za izdelek A in kolono skupaj za izdelek B.

5.3.2 Procesni način računovodskega poročanja stroškov logistične dejavnosti Procesni način računovodenja stroškov je lahko ustrezna podpora pri odločanju poslovodstva le v primeru, če za poslovodstvo pripravimo ustrezna, razumljiva in natančna poročila ob pravem času. Pri pripravi poročil moramo vselej upoštevati, komu so poročila namenjena (vrhovno poslovodstvo, poslovodstvo srednje ravni, poslovodstvo izvedbene ravni). Poročila morajo biti razumljiva, brez pretirane uporabe strokovnih izrazov, vsebovati morajo le posodobljene podatke, saj lahko zastareli in napačni podatki vodijo uporabnike v napačne odločitve.

5.3.2.1 Procesni način računovodskega poročanja stroškov logistične dejavnosti za vrhovno poslovodstvo Pri poročanju vrhovnemu poslovodstvu moramo predvsem slediti namenu in cilju uvedbe procesnega načina računovodenja stroškov. V kolikor je na primer osnovni namen zagotoviti pravilno stroškovno ceno proizvodnih učinkov in posledično sprejeti strateško odločitev o strukturi prodaje proizvodnih učinkov, je treba poročati o informacijah glede korektne alokacije stroškov po stroškovnih nosilcih. V kolikor pa je osnovni namen optimiranje določenih procesov v podjetju, pa je treba poročati predvsem o aktivnostih in stroških aktivnosti. Za vrhovno poslovodstvo izdelamo zbirno poročilo za celotno logistično dejavnost. V poročilu ne podajamo podrobnosti o posameznih aktivnostih in njihovih stroških, temveč se osredotočimo predvsem na naslednje:

• poročanje o skupnih stroških logistične dejavnosti in stroških logistične dejavnosti po posameznih podsistemih logistike (nabavna logistika, notranja logistika, distribucijska logistika, poprodajna logistika) in po posameznih logističnih procesih (skladiščenje, zunanji transport, notranji transport, manipulacije);

Page 86: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

86

• poročanje o aktivnostih, ki ne prinašajo dodane vrednosti in jih je možno racionalizirati ali celo ukiniti brez negativnega vpliva na kakovost logistične storitve, vključno s poročanjem o ugotovljenih jalovih časih in neizkoriščenih kapacitetah;

• poročanje o odmikih dejanskih stroškov od načrtovanih in vzrokih zanje; • poročanje o stroških logistične dejavnosti po stroškovnih objektih in ugotovitve

glede donosnosti posameznih proizvodov in storitev; • primerjave o stroških lastnih logističnih procesov s cenami zunanjih storitev za

potrebe odločitev morebitnega zunanjega izvajanja storitev. Poročila pripravimo v obliki tabel z ustreznimi obrazložitvami. Navedemo tudi predloge za izboljšave.

5.3.2.2 Procesni način računovodskega poročanja stroškov logistične dejavnosti za poslovodstvo srednje ravni Poslovodje srednje ravni so vodje posameznih funkcij v podjetju. Njim poročamo o:

• skupnih stroških logističnega podsistema, za katerega so odgovorni; • ugotovljenih logističnih aktivnostih tega logističnega podsistema; • stroških po posameznih aktivnostih; • ugotovljenih aktivnostih, ki ne prinašajo dodane vrednosti, o jalovih časih in

neizkoriščenih kapacitetah ter o morebitnih drugih ugotovljenih slabosti aktivnosti določenega logističnega podsistema;

• odmikih dejanskih stroškov od načrtovanih po posameznih vrstah stroškov in vzrokih zanje.

Tudi ta poročila pripravimo v obliki tabel z ustreznimi obrazložitvami. Navedemo tudi predloge za izboljšave.

5.3.2.3 Procesni način računovodskega poročanja za poslovodstvo izvedbene ravni Poslovodstvu izvedbene ravni moramo poročati podrobne rezultate o aktivnostih, glavnih procesih, procesnih učinkih, stroških in kalkulacijah, vendar le za področje, za katerega so odgovorni. Pri tem moramo paziti, da bomo aktivnosti predstavili na kratek, jasen in razumljiv način, v obliki tabel z ustreznimi obrazložitvami.

5.3.3 Usmerjevalno in usklajevalno odločanje o stroških logistične dejavnosti Poročila o aktivnostih, procesih in stroških logističnih dejavnosti predstavljajo osnovo za usmerjevalno in usklajevalno odločanje poslovodstva na vseh ravneh.

Page 87: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

87

5.3.3.1 Usmerjevalno (proaktivno) odločanje S usmerjevalnim (proaktivnim) odločanjem poslovodstvo sprejme strateške in operativne cilje o aktivnostih in stroških logistične dejavnosti. Cilji morajo biti merljivi in razumljivi ter prilagojeni posamezni ravni poslovodstva. Osnova za sprejemanje usmerjevalnih odločitev so poročila o uvedbi procesnega načina računovodenja stroškov, ki dajejo na primer podatke o neracionalni izvedbi logističnih aktivnosti, o jalovih časih in o neizkoriščenih kapacitetah. Procesni način računovodenja stroškov daje tudi podatke o stroških logističnih dejavnosti po stroškovnih objektih, kar daje osnovo za usmerjevalne (proaktivne) odločitve glede proizvajanja tistih proizvodov, ki so najbolj dobičkonosni. Usmerjevalno odločanje se zagotavlja s strateškim in operativnim načrtovanjem logističnih aktivnosti. Osnovna naloga na operativni ravni je učinkovito in uspešno upravljanje procesov in zagotavljanje uresničevanja strateških ciljev. Pred načrtovanjem stroškov procesov mora poslovodstvo sprejeti usmerjevalno odločitev glede potrebne količine predvsem za tiste aktivnosti, ki so odvisne od obsega. Na osnovi potrebnega obsega aktivnosti se izračuna potreben obseg procesnih učinkov in posledično postavi stroškovni cilj. V kolikor se potrebni obseg aktivnosti zmanjša, to pomeni, da je treba pristopiti k prilagoditvi kapacitet oziroma potrebnih prvin poslovnega procesa, ki se lahko realizira le na daljši rok (vsaj eno leto) glede na to, da gre predvsem za stalne stroške. Vrhovno poslovodstvo sprejme usmerjevalne odločitve za celotno podjetje, srednje poslovodstvo in poslovodstvo izvedbene ravni pa te cilje upoštevajo v delnih načrtih, katerih uresničevanje bo zagotovilo doseganje postavljenih ciljev na najvišji ravni.

5.3.3.2 Usklajevalno (retroaktivno) odločanje Usklajevalne odločitve zajemajo nadziranje in uravnavanje logističnih aktivnosti in stroškov. Pri uravnavanju gre predvsem za odločitve vezane na načrtovanje ukrepov za vplivanje na stroške in njihovo implementacijo v primeru neugodnih odstopanj od načrtovanih ciljev. Usklajevalne odločitve morajo biti prilagojene različnim ravnem poslovodstva. Procesni način nadziranja stroškov razširja nadziranje od stroškovnih mest na procese. Težišče je enako kot pri načrtovanju, in sicer na splošnih področjih. Glede na to, da so stroški splošnih področij pretežno stalni stroški, gre pri odstopanju med načrtovanimi in dejanskimi stroški običajno za odstopanje v količini procesa. V primeru nižjega obsega realiziranega procesa lahko ugotovimo stroške neizkoriščene kapacitete (nem. Leerkosten). Na osnovi te ugotovitve lahko poslovodstvo ukrepa z znižanjem potrebnih kapacitet, kar je možno doseči le na daljši rok (Kajüter 2000, 154).

Page 88: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

88

5.4 Sklepna faza projekta uvedbe procesnega načina obvladovanja stroškov logistične dejavnosti V sklepni fazi projekta uvedbe procesnega načina računovodenja stroškov logistične dejavnosti je treba izdelati poročila o izvajanju projekta, urediti hrambo spoznavnih podlag in poročil ter zagotoviti primeren način redne uvedbe procesnega načina računovodenja stroškov v podjetju.

5.4.1 Izdelava poročil V zaključni fazi projekta uvedbe procesnega načina računovodenja stroškov vsak član projektne skupine izdela zaključno poročilo za svoje področje in ga odda vodji projekta, ki pripravi zaključno poročilo, v katerem opredeli:

• doseganje namena, ciljev in realizacije zadane naloge; • časovno analizo poteka projekta, morebitne prekoračitve predvidenega časa v

skladu z mrežnim planom in opredelitev vzrokov; • analizo dejanskih stroškov v primerjavi s predvidenimi in vzroke za morebitne

odmike; • bistvene ugotovitve.

Vodja projekta poročilo o izvedbi projekta odda vrhovnemu poslovodstvu.

5.4.2 Ureditev in hranjenje spoznavnih podlag in poročil Vsi člani morajo vse spoznavne podlage, ki so rezultat zbiranja podatkov in proučevanja vključno s vmesnimi in zaključnimi poročili predati vodji projekta, ki jih ustrezno uredi po vsebini logističnega procesa, in sicer po logističnih podsistemih in procesih. Spoznavne podlage in poročila ustrezno popiše in opredeli rok ter mesto hranjenja v skladu z internim aktom o hranjenju, ki ga ima podjetje.

5.5 Zagon izvajanja procesnega načina računovodenja stroškov Za doseganje cilja in namena uvedbe procesnega načina računovodenja stroškov je pomemben tudi način uvajanja. Predstaviti je treba možnosti in področja racionalizacije. Plan uvedbe procesnega načina računovodenja stroškov vključuje naslednje korake (Turney 1997, 299):

1. kratka predstavitev poslovodstvu, 2. identificiranje ciljev racionalizacije, 3. delegiranje pristojnosti in odgovornosti za spremembe, 4. zagotavljanje podpore uporabnikom, 5. zagotavljanje povratnih informacij.

Page 89: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

89

Pomembno je, da poslovodstvu v okviru kratke predstavitve predstavimo priložnosti in področja izboljšav in racionalizacij na osnovi procesnega načina računovodenja stroškov. Na osnovi predstavitve projekta mora vrhovno poslovodstvo dodeliti pristojnosti in odgovornosti za uvedbo in uporabo procesnega načina računovodenja stroškov.

Page 90: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

90

6 PREIZKUS MODELA PROCESNEGA NAČINA OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE DEJAVNOSTI V PODJETJU AERO CELJE V tem poglavju bomo predstavili preizkus modela procesnega načina obvladovanja stroškov logistične dejavnosti v konkretnem podjetju. Kot primer smo izbrali podjetje Aero, kemična, grafična in papirna industrija d.d. Celje.

6.1 Predstavitev podjetja25 Začetki podjetja segajo v leto 1923 z ustanovitvijo podružnice Braunsovih tovarn barv iz Češke. Razvoj podjetja se je nadaljeval po drugi svetovni vojni. 29. oktobra 1946 je podjetje dobilo ime AERO. Podjetje je začelo širiti svoj proizvodni program, med drugim tudi z združitvami s podjetjem Cetis Celje in Tovarno celuloze in papirja Medvode. S tema združitvama je leta 1973 takratni Aero zaokrožil svojo proizvodno dejavnost od proizvodnje osnovnih papirjev, predelave teh, do tiska različnih tiskovin. Z zaostritvijo političnih in gospodarskih razmer ob koncu osemdesetih let so se začeli krhati tudi medsebojni odnosi v združenem podjetju in je iz Aera izstopila Tovarna celuloze in papirja iz Medvod, kmalu zatem pa še Cetis. Aero je ostal brez svojih vitalnih delov, v katere je bilo vloženih mnogo sredstev. Tako se je v devetdesetih letih znašel v največji krizi v svoji zgodovini. Zaradi razpada takratne Jugoslavije je izgubil 60 odstotkov svojih tržišč, hkrati pa na območju Jugoslavije zapustil precej svojega premoženja. S temeljito sanacijo so širili prodajo na izvozna tržišča, racionalizirali poslovanje in podjetje finančno in programsko prestrukturirali. Tako si je Aero v drugi polovici devetdesetih let znova nabral dovolj moči za vlaganja v razvoj in posodabljanje opreme. Novi, okolju prijaznejši izdelki, proizvedeni na racionalnejši in produktivnejši način, so Aeru nudili večje možnosti za prodor na zahtevnejša izvozna tržišča. Razvojne aktivnosti Aera v novem tisočletju sledijo strateškim usmeritvam podjetja, da se kot evropsko uveljavljeni proizvajalec specializira na področju samolepilnih materialov. Ena od strateških razvojnih usmeritev je razvoj in prodaja izdelkov z višjo dodano vrednostjo ter okolju prijazna tehnologija. Danes skupino Aero poleg matične družbe Aero sestavlja še osem družb, od katerih so tri družbe proizvodne, preostale so trgovske.

6.2 Dejavnost podjetja Proizvodni program družbe Aera predstavljajo naslednje pomembnejše skupine izdelkov: samolepilni odlepljivi izdelki, samolepilni trakovi, samolepilni etiketni materiali, promocijski izdelki ter računski trakovi in termo role. V naši raziskavi se bomo pri proučevanju stroškov logistične dejavnosti omejili na proizvodni program »Samolepilni etiketni materiali«.

Prodajni program samolepilnih etiketnih materialov je naslednji26:

• nepremazani papirji − univerzalni etiketni papir za splošno uporabo, etikete primerne za termotransferni tisk in specialno uporabo,

25 Letno poročilo Aera d.d za leto 2008, 10−11. 26 www.aero.si

Page 91: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

91

• premazani papirji – izdelava kakovostnih večbarvnih etiket, • data − izdelek je primeren za uporabo v laserskih tiskalnikih, fotokopirnih

strojih in kapljičnih tiskalnikih, posebno za etikete na A4 listih za pisarniško in domačo končno uporabo,

• termo − glavna področja uporabe: etikete za supermarkete, pošto, kodiranje, • specialni − izdelek se uporablja za visoko kvalitetne označevalne in

promocijske etikete, • silikoniziran papir.

Pri posamezni vrsti papirja se uporabljajo različna lepila, ki jih v grobem delimo na neodlepljiva (permanent) in odlepljiva lepilo (ultra removable).

6.3 Organizacijska shema podjetja Za podjetje je značilna funkcijska organiziranost. Organizacijska shema je prikazana na Sliki 15. Slika 15: ORGANIZACIJSKA SHEMA PODJETJA AERO D.D.

Vir: Intranet Aero d.d.

Page 92: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

92

Del logistične dejavnosti je kot stroškovno mesto ločeno organizirana v okviru proizvodno tehničnega sektorja. Drugi logistični procesi se odvijajo v okviru drugih stroškovnih mest v komercialnem in proizvodno tehničnem sektorju, delno pa je vključena tudi služba kakovosti, ki je organizirana centralizirano kot strokovna služba.

6.4 Definiranje logističnih procesov v podjetju Logistični proces v podjetju se začne v nabavni službi. Nabavna služba priskrbi materialna sredstva in organizira zunanji transport v skladu s klavzulo incoterms, ki jo dogovori z dobaviteljem. Ko materialno sredstvo prispe v podjetje, ga prevzamejo v skladišču surovin. Pri proizvodnji materialno sredstvo porabijo. Porabo omogoči notranji transport, ki materialno sredstvo dostavi na ustrezna delovna mesta. Potrebno je tudi medfazno skladiščenje. Po končani proizvodnji se za kupca pripravljeni izdelki skladiščijo v skladišču gotovih izdelkov, od koder se odpremijo kupcu, in sicer z lastnimi prevoznimi sredstvi ali pa z zunanjim izvajanjem transportnih storitev. V nadaljevanju se bomo omejili zgolj na logistični proces proizvodnje samolepilnih etiketnih materialov, imenovanih tudi samolepilni laminati.

Proizvodnja samolepilnih etiketnih materialov se začne pri premazovanju papirjev s silikonskim premazom. Na silikoniziran papir se nanese lepilo in se kašira s funkcionalnim etiketnim materialom. Dobljeni laminat se razreže v role v skladu z zahtevami kupcev in embalira na palete.

Logistični proces proizvodnje samolepilnih etiketnih materialov prikazujemo tudi na Sliki 16.

Slika 16: LOGISTIČNI PROCES PROIZVODNJE SAMOLEPILNIH ETIKETNIH MATERIALOV

PREMAZNI STROJ

SESTAVA PREMAZOV

PRIROČNO SKLADIŠČE SUROVIN

cist.

cist.

REZALNI STROJ

REZALNI STROJ

REGALNO SKLADIŠČE

SKLADIŠČE GOTOVIH IZDELKOV

SKLADIŠČE SUROVIN

STISKALNICA ZA UNIČENJE ODPADKOV

PAKIRNI STROJ

Page 93: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

93

6.5 Analiza obstoječega spremljanja stroškov logistične dejavnosti Podjetje spremlja stroške le s tradicionalnimi metodami. V nadaljevanju bomo prikazali obstoječe spremljanje stroškov po naravnih vrstah, po stroškovnih mestih in stroškovnih nosilcih. Spremljanje stroškov logistične dejavnosti po naravnih vrstah Za spremljanje stroškov logistike so v kontnem planu družbe predvideni naslednji konti. Tabela 29: NARAVNE VRSTE STROŠKOV LOGISTIČNE DEJAVNOSTI

Konto Naziv 4000007 Prevoz surovin, ki ni vezan na prevzem 4000016 Prevoz surovin – konsignacija 4025000 Porabljen bencin 4070006 Odpis avtomobilskih gum 4111000 Prevozne storitve – prodaja v Sloveniji 4112000 Prevozne storitve – ostalo 4112001 Prevozne storitve izdelkov – vzhodna Evropa 4112002 Prevozne storitve izdelkov – Evropska unija 4112003 Prevozne storitve izdelkov – izvoz preostali trg 4112004 Prevozne storitve izdelkov – EX YU 4112005 Prevozne storitve izdelkov – Hrvaška 4112006 Prevozne storitve – reklamacija embalaže 4113002 Stroški pisemskih in paketnih pošiljk 4120001 Tekoče vzdrževanje prevoznih sredstev 4192001 Stroški uničevanja odpadkov Odvisni stroški nabave, katerih velik del so stroški logistične dejavnosti, se v skladu s kontnim okvirjem slovenskega inštituta za revizijo izkazujejo v skupini 30 – obračun nabave surovin in materiala (tudi drobnega inventarja in embalaže). Za spremljanje teh stroškov ima družba analitične konte, ki so prikazani v Tabeli 30. Odvisni stroški nabave povečujejo nabavno ceno surovin in v stroške prehajajo prek zalog šele ob porabi surovin. Tabela 30: LOGISTIČNI STROŠKI KOT ODVISNI STROŠKI NABAVE

Konto Naziv 3011000 Stroški vezani na nabavo surovin in materiala (prevoz, nakladanje,

razkladanje, zavijanje) 3011001 Odvisni stroški vezani na nabavo surovin in materiala − uvoz 3011010 Stroški vezani na nabavo pomožnih surovin 3011011 Stroški vezani na nabavo pomožnih surovin – uvoz 3011012 Stroški vezani na nabavo embalaže 3011013 Stroški vezani na nabavo embalaže – uvoz

Page 94: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

94

Spremljanje stroškov logistične dejavnosti po stroškovnih mestih Podjetje po stroškovnih mestih razviduje vse neposredne in posredne stroške. Primarni stroški stroškovnih mest stranske in pomožne dejavnosti se na osnovi razdelilnika prenesejo na ustrezna druga stroškovna mesta stranske in pomožne dejavnosti ali neposredno na stroškovna mesta temeljne dejavnosti. Osnova za razdelitev oziroma prenos stroškov med stroškovnimi mesti so načrtovani ključi. Na Sliki 17 prikazujemo prenos stroškov med stroškovnimi mesti, na katerih se odvija logistična dejavnost proizvodnje samolepilnih etiketnih materialov. Stroški logistične dejavnosti so del stroškov na teh stroškovnih mestih. Slika 17: PRENOS STROŠKOV MED STROŠKOVNIMI MESTI, NA KATERIH SE ODVIJA LOGISTIČNA DEJAVNOST

Ključi za prenos stroškov so izračunani na osnovi naslednjih meril:

• lokacijski stroški – osnova za delitev stroškov je površina v m2, • nabavna služba – osnova za delitev stroškov so materialni stroški, • skladišče – osnova za delitev je število prevzemov in odprem, • proizvodno tehnični sektor – osnova za delitev je poslovni prihodek, • prodajna služba – osnova za delitev je poslovni prihodek.

Spremljanje stroškov logistične dejavnosti po stroškovnih nosilcih Za namene vrednotenja zalog v skladu s SRS 4.13.27 podjetje vrednoti proizvode in nedokončano proizvodnjo po proizvajalnih stroških v širšem pomenu, ki zajemajo neposredne stroške materiala, neposredne stroške dela, neposredne stroške storitev, neposredne stroške amortizacije, posredne stroške materiala, storitev, dela in amortizacije in posredne stroške nakupovanja. Navedeni stroški se po stroškovnih nosilcih razporejajo na osnovi koeficienta dodatka, ki je izračunan iz razmerja proizvajalnih stroškov posameznih proizvodnih stroškovnih mest in materialnih stroškov, ki služijo kot osnova za 27 Slovenski računovodski standardi 2006. http://www.si-revizija.si/publikacije/index.php.

Lokacijski stroški

Nabavna služba Skladišče Proizvodno tehnični sektor

Proizv. samolepilnih etiketnih materialov

Prodajna služba

Page 95: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

95

razporejanje stroškov. Poleg proizvajalne cene se izračunava tudi zožena lastna cena in polna lastna cena. Osnova za razporejanje vseh posrednih stroškov so materialni stroški.

Iz navedenega lahko ugotovimo, da so stroški logistične dejavnosti le delno ločeno evidentirani. Podjetje ima v kontnem planu analitične konte, ki so po vsebini namenjeni spremljanju stroškov logistične dejavnosti, vendar gre predvsem za spremljanje prevoznih storitev zunanjih izvajalcev pri prodajni logistiki, medtem ko se stroški drugih podsistemov po naravnih vrstah ločeno ne evidentirajo. Pri razvidovanju stroškov po stroškovnih mestih se del stroškov knjiži na ločeno stroškovno mesto 12530 – Skladišče, kjer so združena skladišča surovin in gotovih izdelkov vseh proizvodnih programov, kar poslabša natančnost razvidovanja teh stroškov po stroškovnih nosilcih, saj jih je treba predhodno razdeliti po ključu na različne proizvodne programe in nato na osnovi koeficienta dodatka na stroškovne nosilce. Glede na heterogenost proizvodnje z vidika različnosti proizvodov in heterogenosti prodaje z vidika različnih trgov in velikega števila kupcev je takšno spremljanje stroškov logistične dejavnosti nezadostno in lahko vodi v napačne poslovne odločitve.

6.6 Uvedba modela procesnega načina obvladovanja stroškov logistične dejavnosti

V tem poglavju smo preizkusili model uvedbe procesnega načina računovodenja stroškov, ki smo ga zastavili v poglavju 5. Vsi podatki so zaradi varstva osebnih podatkov in poslovne tajne korigirani s faktorjem.

6.6.1 Pripravljalna faza V pripravljalni fazi projekta smo opredelili zadano nalogo, cilje in obseg projekta, definirali izvajalce in vodstvo projekta, izdelali izvedbeni načrt in načrtovali stroške projekta. Zadana naloga: Preizkus modela procesnega načina računovodenja stroškov, kot instrument za obvladovanje stroškov logistične dejavnosti. Cilj: Povečanje transparentnosti stroškov logistične dejavnosti. Obseg projekta: Model smo preizkusili na primeru logističnih procesov v proizvodnji samolepilnih etiketnih materialov v podjetju Aero d.d., kot nadgradnjo tradicionalnim metodam. Osnova za preizkus modela so podatki za obdobje od januarja do avgusta 2009. Definiranje izvajalcev in vodstva projekta: Pri projektu so sodelovali strokovnjaki iz različnih področij:

• notranji revizor – vodja projekta, • vodja ekonomike, • vodja nabavnega področja, • vodja skladišča in logistike, • vodja proizvodnje samolepilnih laminatov, • samostojni komercialist in • organizator informacijskih sistemov.

Page 96: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

96

Strokovnjaki so v projektu delali skrajšan delovni čas. Pred pričetkom projekta smo pripravili izvedbeni načrt in načrt stroškov projekta, kar je prikazano v Tabelah 31, 32, 33 in 34. Tabela 31: IZVEDBENI NAČRT PROJEKTA Ozn. dej.

Opis dejavnosti Predhodne dejavnosti

Naslednje dejavnosti

Trajanje v dnevih

A Analiza in opredelitev logističnih procesov v proizvodnem podjetju

- B 15

B Opredelitev procesnih učinkov A C 10 C Opredelitev stroškov po procesih in procesnih

učinkih B D 10

D Prenos stroškov od procesov k stroškovnim nosilcem

C E 10

E Sklepna faza D F 5 Tabela 32: IZVEDBENI NAČRT PROJEKTA PO IZVAJALCIH Zap.

št. Izvajalec Zadana naloga Rok za

vmesno poročilo

Rok za dokončanje naloge in predložitev končnega

poročila 1 Vodja nabavnega

področja Analiza obstoječe dokumentacije

5. 10. 2009 17. 10. 2009

2 Vodja nabavnega področja

Intervjuvanje sodelavcev

10. 10. 2009 17. 10. 2009

3 Vodja nabavnega področja

Merjenje porabljenega časa

15. 10. 2009 17. 10. 2009

4 Vodja skladišča in logistike

Analiza obstoječe dokumentacije

5. 10. 2009 17. 10. 2009

5 Vodja skladišča in logistike

Intervjuvanje sodelavcev

10. 10. 2009 17. 10. 2009

6 Vodja skladišča in logistike

Merjenje porabljenega časa

15. 10. 2009 17. 10. 2009

7 Vodja proizvodnje SL

Analiza obstoječe dokumentacije

5. 10. 2009 17. 10. 2009

8 Vodja proizvodnje SL

Intervjuvanje sodelavcev

10. 10. 2009 17. 10. 2009

9 Vodja proizvodnje SL

Merjenje porabljenega časa

15. 10. 2009 17. 10. 2009

10 Samostojni komercialist

Analiza obstoječe dokumentacije

5. 10. 2009 17. 10. 2009

11 Samostojni komercialist

Intervjuvanje sodelavcev

10. 10. 2009 17. 10. 2009

12 Samostojni komercialist

Merjenje porabljenega časa

15. 10. 2009 17. 10. 2009

13 Vodja nabavnega področja

Opredelitev procesnih učinkov

23. 10. 2009 30. 10. 2009

14 Vodja skladišča in logistike

Opredelitev procesnih učinkov

23. 10. 2009 30. 10. 2009

15 Vodja proizvodnje SL

Opredelitev procesnih učinkov

23. 10. 2009 30. 10. 2009

16 Samostojni Opredelitev procesnih 23. 10. 2009 30. 10. 2009

Page 97: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

97

Zap. št.

Izvajalec Zadana naloga Rok za vmesno poročilo

Rok za dokončanje naloge in predložitev končnega

poročila komercialist učinkov

17 Organizator inform. sistemov

Pridobitev podatkov o količini procesnih učinkov iz baze podatkov

30. 10. 2009 30. 10. 2009

18 Vodja ekonomike Priprava podatkov o stroških po stroškovnih mestih in stroškovnih nosilcih, plačah zaposlencev in stroških amortizacije

7. 11. 2009 7. 11. 2009

19 Notranji revizor Sodelovanje pri vseh navedenih nalogah

20 Notranji revizor Prenos stroškov od procesov k stroškovnim nosilcem

13. 11. 2009 13. 11. 2009

21 Notranji revizor Pregled vseh poročil posameznih izvajalcev in priprava končnega poročila projekta

20. 11. 2009 20. 11. 2009

Tabela 33: NAČRT STROŠKOV DELA Zap.

št. Izvajalec Potreben delovni

čas v urah Strošek dela / uro Skupaj

1 Notranji revizor 320 5 1600 2 Vodja ekonomike 8 6 48 3 Vodja nabavnega področja 16 5 80 4 Vodja skladišča in logistike 24 3 72 5 Vodja proizvodnje SL 16 6 96 6 Samostojni komercialist 16 3 48 7 Organizator inform. sistemov 32 3 96 SKUPAJ 432 2.040

Tabela 34: NAČRT VSEH STROŠKOV PROJEKTA Zap. št.

Vrsta stroška Konto Znesek

1 Stroški materiala • stroški pisarniškega materiala • stroški strokovne literature

406 32

2 Amortizacija • amortizacija računalniške opreme • amortizacija neopredmetenih sredstev

(računalniški programi)

43 9

3 Povračila stroškov zaposlencem v zvezi z delom 414 0 4 Stroški izobraževanja 416 0 5 Stroški intelektualnih storitev (svetovalci, programerji) 416 0 6 Stroški dela (iz Tabele 31) 47 2.040 SKUPAJ stroški projekta 2.081

Page 98: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

98

Definiranje načina priskrbovanja in zajemanja podatkov Med možnimi tehnikami priskrbovanja in zajemanja podatkov, ki smo jih navedli v modelu, smo se v našem primeru odločili za naslednje tehnike:

• proučevanje obstoječe dokumentacije v podjetju (opisi delovnih mest, organizacijska struktura podjetja, delovna in organizacijska navodila, diagrami poteka, letna in druga poročila);

• opazovanje delovnih procesov; • intervjuvanje.

Kot osnovo za izvedbo intervjujev smo pripravili obrazec Vprašalnik za analizo aktivnosti, ki je v Prilogi 1.

6.6.2 Izvedbena faza V skladu z modelom smo to fazo izvedli v štirih korakih:

1. analiza in opredelitev logističnih procesov v proizvodnem podjetju, 2. opredelitev procesnih učinkov, 3. opredelitev stroškov po procesih in procesnih učinkih, 4. prenos stroškov od procesov k stroškovnim nosilcem.

Ad 1) Analiza in opredelitev logističnih procesov v proizvodnem podjetju Pred začetkom analize aktivnosti smo na osnovi poznavanja organizacijske strukture in logističnih procesov v podjetju opredelili hipoteze glavnih procesov za posamezne podsisteme logistične dejavnosti in jih prikazali v katalogu glavnih procesov (Tabela 35). Tabela 35: KATALOG GLAVNIH PROCESOV

Šifra glavnega procesa

Začasen glavni proces

Nabavna logistika 01 Upravljanje in vodenje nabavne logistike 02 Transport materialnih sredstev 03 Prevzem materialnih sredstev 04 Skladiščenje materialnih sredstev 05 Vodenje reklamacij

Notranja logistika 06 Upravljanje in vodenje notranje logistike 07 Načrtovanje materialnih potreb 08 Notranji transport 09 Medfazno skladiščenje 10 Pakiranje in previjanje

Prodajna logistika 11 Upravljanje in vodenje prodajne logistike 12 Skladiščenje 13 Odprema 14 Zunanji transport

Poprodajna logistika 15 Vodenje reklamacije 16 Ravnanje z odpadki

Page 99: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

99

Na osnovi postavljenih hipotez smo začeli z analizo aktivnosti. Analizo aktivnosti smo izvajali s tehnikami, ki smo jih opredelili v pripravljalni fazi projekta (poglavje 6.6.1). Ugotovljene aktivnosti smo šifrirali po zaporednih številkah glede na pripadnost posameznemu glavnemu procesu tako, da prvi dve številki predstavljata šifro glavnega procesa, zadnji dve pa zaporedno številko aktivnosti, ki pripada navedenemu glavnemu procesu. Rezultate analize aktivnosti prikazujemo v katalogu aktivnosti po posameznih podsistemih logistične dejavnosti, kjer smo opredelili tudi odvisnost od obsega, prispevek posamezne aktivnosti k dodani vrednosti in porabljen čas. Pri tem oznake v tabelah pomenijo: O – aktivnosti, ki so odvisne od obsega, N – aktivnosti, ki so neodvisne od obsega, da – N – neposreden prispevek k dodani vrednosti in da – P – posreden prispevek k dodani vrednosti ter »ne«, kar pomeni, da aktivnost ne prinaša dodane vrednosti. Porabljen čas v odstotkih predstavlja delež dejansko porabljenega časa za izvedbo posamezne aktivnosti v skupnem razpoložljivem času vseh izvajalcev te aktivnosti v obdobju. Tabela 36: KATALOG AKTIVNOSTI NABAVNE LOGISTIKE

Ugotovitve pri analizi aktivnosti nabavne logistike 1. Običajno ni vnaprejšnjega naročanja potrebe za izvedbo transporta surovin z lastnimi

kapacitetami, kar onemogoča operativno načrtovanje izvajanja te aktivnosti in optimiranja transportnih poti.

2. Pri aktivnosti izvajanja transporta z lastnimi kapacitetami se občasno pojavi potreba po notranjem prevozu zaradi napačne dostave surovin. To je aktivnost, ki ne prinaša dodane vrednosti.

Šifra aktivnosti

Aktivnost Odvisnost od obsega

Prispevek k dodani vrednosti

Porabljen čas

O N Da - N Da – P ne V % v urah 0101 Upravljanje in vodenje

nabavne logistike / N / da / 20 553

0201 Operativno načrtovanje in organiziranje transporta

O / / da / 26 1452

0202 Izvajanje transporta z lastnimi kapacitetami

O / / da ne 10 276

0203 Zunanje izvajanje transportne storitve

O / / da /

0204 Carinjenje, špedicija in luške pristojbine

O / / da / 10 276

0301 Načrtovanje prevzemov in priprava zahtevkov za prevzem

O / / da / 35 969

0302 Prevzem blaga vključno z identifikacijo in kontrolo materialnih sredstev

O / / da ne 45 1246

0401 Skladiščenje in manipulacija ter kontrola zalog

O / / da / 22 1231

0402 Evidentiranje tokov materialnih sredstev

O / / da ne 38 1596

0403 Vezava sredstev v zalogah O / / da / 0501 Vodenje reklamacijskih

postopkov in vračilo materialnih sredstev

O / / / ne 11 1101

Page 100: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

100

3. Nabava lansira zahtevek za prevzem v skladišče na osnovi potrjenega naročila. Datum prejema materialnega sredstva je datum dobave iz naročila. Mnogokrat pride do zamika datuma dobave. Glede na to, da skladišče ne prejme vnaprejšnjih natančnih podatkov o predvidenih prevzemih vodja skladišča in logistike ne pripravi kakovostnega operativnega plana prevzemov, s katerim bi planiral pripravo prevzemnega prostora in ustrezne prvine za optimalno izvedbo procesa. Mnogokrat je potrebno tudi nadurno delo.

4. Evidentiranje tokov materialnih sredstev se izvaja brez čitalcev črtnih kod, kar zahteva veliko časa in povečuje stroške dela.

Tabela 37: KATALOG AKTIVNOSTI NOTRANJE LOGISTIKE

Ugotovitve pri analizi notranje logistike 1. Lepilo, ki se porablja za večje serije, se včasih nabavi tudi v manjših cisternah. V tem

primeru je treba lepilo iz teh cistern pretočiti v večje. Cisterne je treba tudi očistiti. Manjše cisterne so primerne samo za nabavo lepil, ki se potrebujejo za proizvodnjo manjših serij.

2. Skladišče surovin je glede na konfiguracijo proizvodnje neustrezno locirano, kar povzroča potreben notranji transport 50 m za vsako rolo. To se delno rešuje s skladiščenjem neposredno v priročno skladišče surovin do zasedbe kapacitete.

3. Vstopno-izstopna točka regalnega skladišča je na eni strani, kar zahteva večji notranji transport, kot če bi bila ta točka na sredini.

4. Obseg notranjega transporta pri oskrbi premaznega stroja iz regalnega skladišča je velik. Treba bi ga bilo avtomatizirati.

5. Evidentiranje tokov materialnih sredstev se izvaja brez čitalcev črtnih kod, kar zahteva veliko časa in povečuje stroške dela.

6. Previjanje rol, ki niso skladne s ciljno kvaliteto, je aktivnost, ki ne prinaša dodane vrednosti, zato je že v predhodnih fazah proizvodnje treba proizvodnjo takšnih rol preprečiti.

Šifra aktivnosti

Aktivnost Odvisnost od obsega

Prispevek k dodani vrednosti

Porabljen čas

O N Da - N Da – P ne V % v urah

0601 Upravljanje in vodenje notranje logistike

/ N / da / 5 69

0701 Načrtovanje materialnih potreb O / / da / 50 1384 0801 Notranji transport in

manipulacija kemikalij O / / da ne 3 88

0802 Notranji transport in manipulacija papirja

O / / da ne 39 5410

0901 Skladiščenje in manipulacija ter kontrola zalog

O / / da / 2 274

0902 Evidentiranje tokov materialnih sredstev

O / / da ne 35 1453

0903 Vezava sredstev v zalogah polizdelkov

O / / da /

1001 Pakiranje O / da / / 75 2076 1002 Previjanje O / / / ne 100 1384

Page 101: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

101

Tabela 38: KATALOG AKTIVNOSTI PRODAJNE LOGISTIKE

Ugotovitve pri analizi prodajne logistike 1. Prodajna služba ne najavlja odprem za daljše obdobje (npr. teden), zato v skladišču ni

mogoče doseči optimalnega izvajanja aktivnosti odpreme in s tem doseči racionalno porabo prvin poslovnega procesa.

2. Evidentiranje tokov materialnih sredstev se izvaja brez čitalcev črtnih kod, kar zahteva veliko časa in povečuje stroške dela.

3. Pri prodaji samolepilnih etiketnih materialov je dostava ob pravem času ena bistvenih konkurenčnih prednosti. Zunanje izvajanje transportne storitve se ne načrtuje vnaprej in ni centralizirano. Vsak komercialist ali referent išče prevoz za svoje kupce, kar ne zagotavlja optimalnega organiziranja zunanjega prevoza. Prav tako ni pravočasne najave za prevoz z lastnimi kapacitetami, zato organizator logistike ne more načrtovati in organizirati optimalne izvedbe transportne aktivnosti vključno z upoštevanjem potreb nabavne logistike.

Tabela 39: KATALOG AKTIVNOSTI POPRODAJNE LOGISTIKE

Šifra aktivnosti

Aktivnost Odvisnost od obsega

Prispevek k dodani vrednosti

Porabljen čas

O N Da - N Da - P ne V % v urah 1101 Upravljanje in vodenje

prodajne logistike / N / da / 15 622

1201 Izročitev na skladišče GI O / / da / 50 692 1202 Skladiščenje in manipulacija

ter kontrola zalog O / / da / 15 609

1203 Evidentiranje tokov materialnih sredstev

O / / da ne 25 1042

1204 Vezava sredstev v zalogah gotovih izdelkov

O / / da /

1301 Načrtovanje odpreme O / / da / 29 2768 1302 Izhodna kontrola in odprema O / da / / 23 2214 1401 Operativno načrtovanje

transporta O / / da / 6 759

1402 Izvajanje transporta z lastnimi kapacitetami

O / da / / 17 458

1403 Zunanje izvajanje transportne storitve

O / da / ne

Šifra aktivnosti

Aktivnost Odvisnost od obsega

Prispevek k dodani vrednosti

Porabljen čas

O N Da - N Da - P ne V % v urah 1501 Vodenje reklamacijskih

postopkov O / / / ne 6 546

1502 Vračilo blaga O / / / ne 7 276 1601 Zbiranje in razvrščanje

ostankov ter skladiščenje odpadkov

O / / / ne 7 378

1602 Transport (odvoz odpadkov) O / / / ne

Page 102: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

102

Ugotovitve pri analizi poprodajne logistike 1. Vodenje reklamacijskih postopkov in vračilo blaga sta aktivnosti, ki ne prinašata

dodane vrednosti, povzročata pa visoke stroške reševanja reklamacij, kakor tudi potencialno nevarnost izgube kupca. Glede na to, da je število reklamacijskih zahtevkov v obdobju 1−8/2009 visoko, je treba sprejeti ukrepe za preprečevanje tako komercialnih, kakor tudi tehničnih reklamacij.

2. Pri proizvodnji samolepilnih etiketnih materialov zaradi visokega kala pri razrezu nastaja večja količina odpadkov, kar povzroča visoke stroške ravnanja z odpadki in odvoz odpadkov. Zato je treba tako z vidika visokih stroškov materiala, visokih stroškov razbremenilne logistike, kakor tudi z okoljskega vidika nenehno optimirati razrez, da bo teh odpadkov čim manj.

Ad 2) Opredelitev procesnih učinkov Za aktivnosti, ki smo jih opredelili v prejšnjem koraku in so odvisne od obsega, smo ugotovili procesne učinke. S podatki o procesnih učinkih smo dopolnili katalog aktivnosti, kot je prikazano v Tabeli 40. Tabela 40: PROCESNI UČINKI

Šifra aktivnosti

Aktivnost Odvisnost od obsega Procesni učinek

Procesni učinki v nabavni logistiki 0101 Upravljanje in vodenje nabavne

logistike N /

0201 Operativno načrtovanje in organiziranje transporta

O Število računov za transport

0202 Izvajanje transporta z lastnimi kapacitetami

O Število prevoženih km

0203 Zunanje izvajanje transportne storitve

O Število tkm (ton kilometrov)

0204 Carinjenje in špedicija O Število EUL 0301 Načrtovanje prevzemov in

priprava zahtevkov za prevzem O Število zahtevkov za

prevzem 0302 Prevzem blaga, vključno z

identifikacijo in kontrolo materialnih sredstev

O Število prevzemov

0401 Skladiščenje in manipulacija ter kontrola zalog

O Povprečna zaloga surovin v kg

0402 Evidentiranje tokov materialnih sredstev

O Število dokumentov (prevzem, medskladiščni prenos)

0403 Vezava sredstev v zalogah O Povprečna zaloga surovin v kg

0501 Vodenje reklamacijskih postopkov in vračilo materialnih sredstev

O Število reklamacij

Procesni učinki v notranji logistiki 0601 Upravljanje in vodenje notranje

logistike N /

0701 Načrtovanje materialnih potreb in priprava materialnih

O Število delovnih nalogov

Page 103: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

103

Šifra aktivnosti

Aktivnost Odvisnost od obsega Procesni učinek

dokumentov 0801 Notranji transport in

manipulacije kemikalij O Količina porabljenih

kemikalij v kg 0802 Notranji transport in

manipulacije papirja O Poraba papirja v kg

0901 Skladiščenje in manipulacija ter kontrola zalog

O Povprečna zaloga polizdelkov v m2

0902 Evidentiranje O Število dokumentov (poraba)

0903 Vezava sredstev v zalogah O Povprečna zaloga polizdelkov v m2

1001 Pakiranje O Število porabljenih palet 1002 Previjanje O Število delovnih nalogov za

previjanje Procesni učinki v prodajni logistiki

1101 Upravljanje in vodenje prodajne logistike

N /

1201 Izročitev na skladišče gotovih izdelkov

O Količina proizvedenih izdelkov v m2

1202 Skladiščenje in manipulacija ter kontrola zalog

O Povprečna zaloga gotovih izdelkov v m2

1203 Evidentiranje tokov materialnih sredstev

O Število dokumentov

1204 Vezava sredstev v zalogah O Povprečna zaloga gotovih izdelkov v m2

1301 Načrtovanje odpreme O Število zahtevkov za odpremo

1302 Izhodna kontrola in odprema O Število odprem 1401 Operativno načrtovanje

transporta O Število odprem

1402 Izvajanje transporta z lastnimi kapacitetami

O Število prevoženih km

1403 Zunanje izvajanje transportnih storitev

O Količina prodanih izdelkov v m2

Procesni učinki v poprodajni logistiki 1501 Vodenje reklamacijskih

postopkov O Število reklamacij

1502 Vračilo blaga O Število dokumentov za vračilo

1601 Zbiranje in razvrščanje ostankov ter skladiščenje odpadkov

O Količina odpadka v kg

1602 Transport odpadkov O Količina odpadka v kg Po končani analizi aktivnosti in procesov smo preverili hipoteze glavnih procesov tako, da smo združevali aktivnosti oziroma delne procese, ki smo jih ugotovili z analizo, v glavne procese. Rezultate združevanja delnih procesov v glavne procese in pripadnost obstoječim stroškovnim mestom prikazujemo v Prilogi 2. Za opredeljene glavne procese smo ugotovili bistvene procesne učinke in jih prikazujemo v Tabeli 41.

Page 104: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

104

Tabela 41: PROCESNI UČINKI GLAVNIH PROCESOV

Šifra glavnega procesa

Glavni proces

Procesni učinek

Nabavna logistika 01 Upravljanje in vodenje nabavne logistike / 02 Transport materialnih sredstev Število ton kilometrov 03 Prevzem materialnih sredstev Število prevzemov 04 Skladiščenje materialnih sredstev Povprečna zaloga surovin v kg 05 Reklamacije Število reklamacijskih zahtevkov

Notranja logistika 06 Upravljanje in vodenje notranje logistike / 07 Načrtovanje materialnih potreb Število delovnih nalogov 08 Notranji transport Količina porabljenih surovin v kg 09 Medfazno skladiščenje Povprečna zaloga polizdelkov v m2 10 Pakiranje in previjanje Število porabljenih palet

Prodajna logistika 11 Upravljanje in vodenje prodajne logistike / 12 Skladiščenje materialnih sredstev Povprečna zaloga gotovih izdelkov v m2 13 Odprema Število odprem 14 Zunanji transport Količina prodanih izdelkov v m2

Poprodajna logistika 15 Reklamacije Število reklamacijskih zahtevkov 16 Ravnanje z odpadki Količina odpadkov v kg

Ad 3) Opredelitev stroškov po procesih in procesnih učinkih

Za delne procese smo najprej ugotavljali stroške, ki jih lahko neposredno pripišemo delnemu procesu oziroma aktivnosti. To so stroški dela, stroški amortizacije, stroški zunanjega transporta, špediterski stroški, luške pristojbine, obresti, porabljen material za embalažo, odhodki zaradi slabitve zalog, stroške zavarovanja zalog in strošek odvoza odpadkov. Preostale stroške, evidentirane na stroškovnih mestih, smo na aktivnosti razdelili na osnovi opravljenih delovnih ur za posamezno aktivnost v razmerju do skupnega fonda ur glede na število zaposlenih. Fond ur na zaposlenega v obdobju od januarja do avgusta 2009 je 1384 ur. Lokacijske stroške smo na delne procese prenesli s ključem, ki smo ga izračunali na osnovi površine skladišč in transportnih poti v m2. Stroške delnih procesov prikazujemo v Tabeli 42. V koloni »Tip« opredeljujemo, ali je delni proces odvisen od obsega ali ne, oznaka »O« pomeni, da je delni proces odvisen od obsega, oznaka »N« pa, da je neodvisen od obsega.

Tabela 42: STROŠKI DELNIH PROCESOV

Aktivnost/delni proces Tip Procesni stroški Prenos stroškov neodvisnih procesov

Skupaj

Upravljanje in vodenje nabavne logistike N 2.991 Operativno načrtovanje in organiziranje transporta O 5.279 237 5.516 Izvajanje transporta z lastnimi kapacitetami O 849 38 887 Zunanje izvajanje transportne storitve O 23.635 1.063 24.698 Carinjenje, špedicija in luške pristojbine O 3.051 137 3.188

Page 105: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

105

Aktivnost/delni proces Tip Procesni stroški Prenos stroškov neodvisnih procesov

Skupaj

Načrtovanje prevzemov in priprava zahtevkov za prevzem O 2.976 134 3.110 Prevzem blaga vključno z identifikacijo in kontrolo mat. sred. O 4.018 181 4.199 Skladiščenje in manipulacija ter kontrola zalog O 12.000 540 12.540 Evidentiranje tokov materialnih sredstev O 4.429 199 4.628 Vezava sredstev v zalogah O 5.387 242 5.629 Vodenje reklamacijskih postopkov in vračilo materialnih sredstev O 4.863 219 5.082 Skupaj nabavna logistike 69.478 2.991 69.478 Upravljanje in vodenje notranje logistike N 442 Načrtovanje materialnih potreb in priprava materialnih dokumentov O 4.876 21 4.897 Notranji transport in manipulacije kemikalij O 534 2 536 Notranji transport in manipulacije papirja O 20.905 91 20.996 Skladiščenje in manipulacija ter kontrola zalog O 9.103 40 9.143 Evidentiranje tokov materialnih sredstev O 5.754 25 5.779 Vezava sredstev v zalogah polizdelkov O 5.884 26 5.910 Pakiranje O 49.947 218 50.165 Previjanje O 4.115 18 4.133 Skupaj notranja logistika 101.560 442 101.560 Upravljanje in vodenje prodajne logistike N 4.396 Izročitev na skladišče gotovih izdelkov O 2.369 108 2.477 Skladiščenje in manipulacija ter kontrola zalog O 10.958 500 11.458 Evidentiranje tokov materialnih sredstev O 3.367 154 3.521 Vezava sredstev v zalogah gotovih izdelkov O 5.387 246 5.633 Načrtovanje odpreme O 9.823 448 10.271 Izhodna kontrola in odprema O 7.169 327 7.496 Operativno načrtovanje transporta O 2.924 133 3.057 Izvajanje transporta z lastnimi kapacitetami O 1.383 63 1.446 Zunanje izvajanje transportne storitve O 52.913 2.416 55.329 Skupaj prodajna logistika 100.689 4.396 100.689 Vodenje reklamacijskih postopkov O 3.352 3.352 Vračilo blaga O 1.160 1.160 Zbiranje in razvrščanje ostankov O 1.544 1.544 Odvoz odpadkov O 11.569 11.569 Skupaj poprodajna logistika 17.625 17.625 SKUPAJ 289.352 289.352

Stroške neodvisnih procesov smo na odvisne prenesli na osnovi Enačbe 9.

Enačba 9: KLJUČ ZA DELITEV STROŠKOV NEODVISNIH PROCESOV

NO

NN procesa stroški .

procesov stroški skupni procesa stroški

stroškov Razdelitev ∗=

Page 106: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

106

Na osnovi podatkov o stroških po procesih in količnika stroškov na enoto procesa28 smo izračunali stroške po procesnih učinkih. Rezultate prikazujemo v Prilogi 3. Na koncu te faze smo izračunali še skupne stroške glavnih procesov in stroške na enoto glavnih procesov, kar je bilo tudi izhodišče za prenos stroškov od procesov k stroškovnim nosilcem. Rezultati so prikazani v Tabelah 43 in 44. Tabela 43: STROŠKI GLAVNIH PROCESOV

Glavni proces

Tip Procesni stroški Prenos stroškov neodvisnih procesov

Skupaj

Nabavna logistika Upravljanje in vodenje nabavne logistike N 2.991 Transport materialnih sredstev O 32.814 1.475 34.289 - od tega odvisni stroški nabave O 25.521 1.154 26.675 Prevzem materialnih sredstev O 6.994 315 7.309 Skladiščenje materialnih sredstev O 21.816 982 22.798 Reklamacije O 4.863 219 5.082 Skupaj nabavna logistike 69.478 2.991 69.478 Notranja logistika Upravljanje in vodenje notranje logistike N 442 Načrtovanje materialnih potreb O 4.876 21 4.897 Notranji transport O 21.439 93 21.532 Medfazno skladiščenje O 20.741 91 20.832 Pakiranje in previjanje O 54.062 237 54.299 - od tega stroški embalaže O 41.892 183 42.705 Skupaj notranja logistika 101.560 442 101.560 Prodajna logistika Upravljanje in vodenje prodajne logistike N 4.396 Skladiščenje materialnih sredstev O 22.081 1.008 23.089 Odprema O 16.992 776 17.768 Zunanji transport O 57.220 2.612 59.832 Skupaj prodajna logistika 100.689 4.396 100.689 Reklamacije O 4.512 4.512 Ravnanje z odpadki O 13.113 13.113 Skupaj poprodajna logistika 17.625 17.625 SKUPAJ 289.352 289.352

Odvisne stroške nabave, ki povečujejo nabavno vrednost materiala in stroške embalaže, smo prikazali posebej, saj jih v procesni kalkulaciji obravnavamo kot neposredne materialne stroške. Tabela 44: STROŠKI GLAVNIH PROCESOV PO PROCESNIH UČINKIH

Glavni proces Tip Procesni učinek Količina procesnega

učinka

SEP* odvisnih procesov

SEP* Skupaj

Nabavna logistika Upravljanje in vodenje nabavne logistike N / / / /

28 Količnik stroškov na enoto procesa je opredeljen v Enačbah 2 in 3 v poglavju 4.5.3.

Page 107: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

107

Glavni proces Tip Procesni učinek Količina procesnega

učinka

SEP* odvisnih procesov

SEP* Skupaj

Transport materialnih sredstev O Število ton kilometrov 1.487.347 0,0220 0,0230 - Od tega odvisni stroški nabave O Število ton kilometrov 1.487.347 0,0172 0,0179 Prevzem materialnih sredstev O Število prevzemov 658 10,6292 11,1079 Skladiščenje materialnih sredstev

O Povprečna zaloga surovin v kg 187.971 0,1161 0,1213

Reklamacije O

Število reklamacijskih zahtevkov 29 167,69 175,24

Notranja logistika Upravljanje in vodenje notranje logistike N / / / / Načrtovanje materialnih potreb

O Število delovnih nalogov 2.418 2,0165 2,0252

Notranji transport O

Količina porabljenih surovin v kg 2.563.275 0,0084 0,0084

Medfazno skladiščenje O

Povprečna zaloga polizdelkov v m2 2.329.511 0,0089 0,0089

Pakiranje in previjanje O

Število porabljenih palet 8.642 6,2557 6,2832

- od tega stroški embalaže O

Število porabljenih palet 8.642 4,8475 4,9416

Prodajna logistika Upravljanje in vodenje prodajne logistike N / / / / Skladiščenje materialnih sredstev

O Povprečna zaloga gotovih izdelkov v m2 1.657.716 0,0133 0,0139

Odprema O Število odprem 2.841 5,9810 6,2534 Zunanji transport

O Količina prodanih izdelkov v m2 26.620.997 0,00215 0,00225

Poprodajna logistika Reklamacije

O Število reklamacijskih zahtevkov 45 100,27 100,27

Ravnanje z odpadki O

Količina odpadkov v kg 310.478 0,0422 0,0422

Ad 4) Prenos stroškov od procesov k stroškovnim nosilcem

Kot stroškovne nosilce smo definirali skupine proizvodov: nepremazani, premazani, data, termo, specialni in silikonizirani papirji. Stroške odvisnih procesov smo na stroškovne nosilce prenesli na osnovi količine procesnih učinkov in količnika stroškov na enoto procesnega učinka. Stroške procesov, ki niso odvisni od obsega in predstavljajo stroške upravljanja in vodenja nabavne, notranje in prodajne logistike, pa smo razdelili po stroškovnih nosilcih na osnovi ključa, ki smo ga izračunali na osnovi prodaje posameznih proizvodnih skupin v m2. Podrobnejši izračun je prikazan v Prilogi 4, v Tabeli 45 pa prikazujemo rezultate stroškov posameznih podsistemov logistične dejavnosti na enoto navedenih stroškovnih nosilcev.

Page 108: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

108

Tabela 45: STROŠKI LOGISTIČNE DEJAVNOSTI NA ENOTO STROŠKOVNEGA NOSILCA

Podsistemi logistične dejavnosti

Nepremazani papirji

Premazani papirji

Data Termo Specialni Silik. Papirji

Nabavna logistika 0,0038 0,0026 0,0047 0,0016 0,0051 0,0025Notranja logistika 0,0041 0,0033 0,0112 0,0031 0,0076 0,0019Prodajna logistika 0,0038 0,0032 0,0113 0,0033 0,0058 0,0030Poprodajna logistika 0,0006 0,0006 0,0022 0,0006 0,0013 0,0004Skupaj stroški logistične dejavnosti na enoto proizvoda 0,0123 0,0097 0,0294 0,0086 0,0198 0,0078

Zaradi primerjave s kalkulacijami na osnovi tradicionalnih metod smo iz navedenih stroškov logistične dejavnosti iz nabavne logistike izločili odvisne stroške nabave, ki so del neposrednih materialnih stroškov, ter iz notranje logistike stroške embalaže, ki so vključeni kot neposredni stroški materiala v sestavnicah proizvodov. Rezultate po procesih smo podrobneje prikazali v Prilogi 5, v Tabeli 46 pa prikazujemo zbir za posamezne podsisteme logistične dejavnosti. Tabela 46: STROŠKI LOGISTIČNE DEJAVNOSTI NA ENOTO STROŠKOVNEGA NOSILCA BREZ NEPOSREDNIH STROŠKOV LOGISTIČNE DEJAVNOSTI

Podsistemi logistične dejavnosti

Nepremazani papirji

Premazani papirji

Data Termo Specialni Silik. Papirji

Nabavna logistika 0,0020 0,0011 0,0034 0,0015 0,0032 0,0010Notranja logistika 0,0021 0,0018 0,0095 0,0017 0,0052 0,0011Prodajna logistika 0,0038 0,0032 0,0113 0,0033 0,0058 0,0030Poprodajna logistika 0,0006 0,0006 0,0022 0,0006 0,0013 0,0004Skupaj stroški logistične dejavnosti na enoto proizvoda 0,0086 0,0067 0,0264 0,0072 0,0155 0,0055

6.6.3 Sklepna faza V sklepni fazi smo primerjali stroške logistične dejavnosti izračunane na osnovi tradicionalnih metod in na osnovi procesnega načina računovodenja stroškov. V Tabeli 47 prikazujemo skupne stroške logistične dejavnosti v skladu z obstoječim spremljanjem teh stroškov ter delež v skupnih stroških področnega odseka proizvodnje samolepilnih laminatov.

Page 109: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

109

Tabela 47: OBSTOJEČE SPREMLJANJE STROŠKOV LOGISTIČNE DEJAVNOSTI

Vrsta stroška Znesek Odvisni stroški nabave 25.521 Neposredni stroški embalaže 41.892 Stroški transportnih storitev 51.002 Stroški pisemskih in paketnih pošiljk 137 Tekoče vzdrževanje prevoznih sredstev 1.219 Stroški uničevanja odpadkov 11.569 Prenos stroškov SM Skladišče 7356 SKUPAJ 138.696 Celotni stroški proizvodnje »Samolepilni laminati« 2.875.847 Delež v % 4,8228 V Tabeli 48 prikazujemo stroške logistične dejavnosti na osnovi procesnega načina računovodenja stroškov ter delež v skupnih stroških. Tabela 48: STROŠKI LOGISTIČNE DEJAVNOSTI NA OSNOVI PROCESNEGA NAČINA RAČUNOVODENJA STROŠKOV

Glavni proces Stroški procesov Delež

Nabavna logistika Upravljanje in vodenje nabavne logistike 2.991Transport materialnih sredstev 32.814 - od tega odvisni stroški nabave 25.521Prevzem materialnih sredstev 6.994Skladiščenje materialnih sredstev 21.816Reklamacije 4.863Skupaj nabavna logistike 69.478 2,4159Notranja logistika Upravljanje in vodenje notranje logistike 442Načrtovanje materialnih potreb 4.876Notranji transport 21.439Medfazno skladiščenje 20.741Pakiranje in previjanje 54.062 - od tega stroški embalaže 41.892Skupaj notranja logistika 101.560 3,5315Prodajna logistika Upravljanje in vodenje prodajne logistike 4.396Skladiščenje materialnih sredstev 22.081Odprema 16.992

Page 110: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

110

Glavni proces Stroški procesov Delež

Zunanji transport 57.220Skupaj prodajna logistika 100.689 3,5012Poprodajna logistika Reklamacije 4512Ravnanje z odpadki 13.113Skupaj poprodajna logistika 17.625 0,6129SKUPAJ 289.352 10,0615

Celotni stroški proizvodnje samolepilni laminati 2.875.847 Po izvedeni temeljiti analizi aktivnosti logistične dejavnosti smo s procesnim načinom računovodenja evidentirali bistveno višje stroške logistične dejavnosti, kot na osnovi tradicionalnih metod računovodenja stroškov. Stroški, ki so v primeru procesnega načina računovodenja stroškov pripoznani kot stroški logistične dejavnosti, so v primeru tradicionalnih metod del splošnih stroškov posameznih funkcij v podjetju: nabave, proizvodnje in prodaje. S procesnim načinom računovodenja stroškov smo ugotovili, da znaša delež vseh stroškov logistične dejavnosti v celotnih stroških proizvodnje samolepilnih laminatov 10,0615 odstotka. S tem potrjujemo hipotezo H3 – Delež stroškov logistične dejavnosti v celotnih stroških proizvodnega podjetja je pomemben in predstavlja 10 odstotkov. V Tabeli 49 prikazujemo še primerjavo procesne kalkulacije stroškov logistične dejavnosti s kalkulacijo na osnovi koeficienta dodatka. Odvisni stroški nabave in neposredni stroški embalaže so pri obeh kalkulacijah vključeni kot neposredni stroški v postavki materialni stroški. Podrobnejši izračun je v Prilogi 5. Koeficient dodatka smo izračunali na osnovi razmerja med stroški logistične dejavnosti, ki se v družbi evidentirajo, in skupnimi materialnimi stroški. Tako izračunan koeficient dodatka znaša 0,03712. V kalkulaciji smo proučevali le stroške logistične dejavnosti, druge splošne stroške pa smo zanemarili. Tabela 49: PRIMERJAVA KALKULACIJE NA OSNOVI KOEFICIENTA DODATKA S PROCESNO KALKULACIJO Kalkulacija na osnovi koeficienta dodatka Nepremazani p. Premazani p. Data Termo Specialni SilikoniziranMaterialni stroški 0,06647 0,06494 0,06049 0,08506 0,06465 0,02201Stroški logistične dejavnosti 0,00247 0,00241 0,00225 0,00316 0,00240 0,00082Skupaj 0,06893 0,06735 0,06273 0,08822 0,06705 0,02283

Page 111: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

111

Procesna kalkulacija Nepremazani p. Premazani p. Data Termo Specialni SilikoniziranMaterialni stroški 0,06647 0,06494 0,06049 0,08506 0,06465 0,02201Stroški logistične dejavnosti 0,00860 0,00670 0,02640 0,00720 0,01550 0,00550Skupaj 0,07507 0,07164 0,08689 0,09226 0,08015 0,02751 Primerjava Nepremazani p. Premazani p. Data Termo Specialni SilikoniziranTradicionalne metode 0,06893 0,06735 0,06273 0,08822 0,06705 0,02283Procesna kalkulacija 0,07507 0,07164 0,08689 0,09226 0,08015 0,02751Razlika 0,00613 0,00429 0,02415 0,00404 0,01310 0,00468Indeks 108,9 106,4 138,5 104,6 119,5 120,5 Pri obeh metodah so materialni stroški enaki. Primerjava med metodama nam kaže, da so stroški logistične dejavnosti na enoto proizvoda v primeru procesne kalkulacije pri vseh proizvodih bistveno višji, kar je posledica tega, da smo s procesnim načinom računovodenja stroškov ugotovili višje stroške logistične dejavnosti. Spremenil se je tudi vrstni red proizvodov od najvišjih stroškov na enoto proizvoda do najnižjih. Pri kalkulaciji na osnovi koeficienta dodatka si po vrstnem redu sledijo termo, nepremazani, premazani, specialni, data in silikonizirani papirji, pri procesni kalkulaciji pa data, specialni, nepremazani, termo, premazani in silikonizirani papirji. Z analizo aktivnosti smo ugotovili tudi aktivnosti, ki ne prinašajo dodane vrednosti in bi jih bilo treba optimirati, kar smo že opredelili v poglavju 6.6.2.

6.7 Predlog organiziranosti logistične dejavnosti v podjetju Ne glede na to, da je za podjetje značilna funkcijska organiziranost, bi bilo glede na izrazito procesno naravnanost logistične dejavnosti smiselno to dejavnost organizirati kot proces, za katerega bi bil odgovoren en imetnik procesa (ang. process owner). Imetnik procesa bi bil odgovoren za celotno logistično dejavnost v podjetju ne glede na funkcijsko pripadnost zaposlenih, ki sodelujejo v tem procesu. Imetnik procesov bi lahko zagotovil sinergijo med posameznimi podsistemi logistične dejavnosti in tako optimiral celoten proces.

Page 112: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

112

7 SKLEP Globalizacija svetovnega gospodarstva in v zadnjem času še svetovna gospodarska kriza, ki je vplivala na zmanjšanje kupne moči, zahtevata od podjetij vse večje prilagajanje. Svojim kupcem morajo poleg kakovostnega proizvoda ali storitve in nizke cene nuditi tudi kakovosten dobavni servis, ki omogoča, da je proizvod ali storitev ob pravem času, v pravi količini in s pravimi stroški na pravem mestu. Logistična dejavnost tako v zadnjih desetletjih pridobiva na pomenu. Prisotna je v vseh družbenih in gospodarskih dejavnostih, zato jo lahko gledamo iz makro, mikro in meta vidika. V strokovni literaturi ni enotne definicije pojma logistika. V naši raziskavi smo se omejili na logistično dejavnost v proizvodnih podjetjih, ki se ukvarja z načrtovanjem, izvajanjem in nadziranjem materialnega in pripadajočega informacijskega toka od dobavitelja do kupca, katerega cilj je, da pravi proizvodi, v pravi količini, v pravem stanju, ob pravem času, s pravimi stroški prispejo na pravo mesto. Pri tem materialna sredstva ne spremenijo svoje oblike, temveč gre le za premagovanje časa in prostora. Logistika v ožjem smislu obravnava tudi povratni tok materialnih sredstev v primeru reklamacij, servisnih storitev ter v zadnjem času vse bolj pomembno odstranjevanje odpadkov, ki nastajajo v proizvodnji. Glavni namen raziskave je bil ugotoviti način celovitega ugotavljanja in računovodenja stroškov logistične dejavnosti. Glede na to, da logistična dejavnost prežema celotno podjetje, so njeni stroški v večji meri sestavina splošnih stroškov različnih dejavnosti v proizvodnem podjetju in jih je posledično težko identificirati in obvladovati. Za dosego namena raziskave smo si postavili naslednje cilje: 1. Identificirati vrste stroškov logistične dejavnosti, ki se pojavljajo v proizvodnem podjetju. Zaradi lažjega identificiranja in proučevanja stroškov logistične dejavnosti smo upoštevali šest vidikov razvrščanja stroškov:

• razvrščanje z vidika razporejanja na stroškovne nosilce, • razvrščanje z vidika porabe prvin poslovnega procesa, • razvrščanje z vidika odzivanja na spremembe obsega poslovanja, • razvrščanje z vidika podsistemov logistične dejavnosti in • razvrščanje z vidika logističnih procesov.

Ker logistična dejavnost prežema celotno poslovanje podjetja in jo je težko razmejiti od drugih dejavnosti v podjetju, prav tako pa je težko razmejiti tudi posamezne logistične podsisteme, smo ugotovili, da sta popolna razmejitev in identificiranje vseh stroškov te dejavnosti praktično nemogoča. Ugotovili smo, da je možno že s tradicionalnimi metodami in sistemi, ki se uporabljajo predvsem za operativno obvladovanje stroškov, saj so razmeroma enostavne in ne povzročajo velikih stroškov, doseči različno natančnost pri identificiranju stroškov logistične dejavnosti. Zaradi naraščanja deleža splošnih stroškov v strukturi stroškov pa so se pojavile nove metode računovodenja stroškov, ki so namenjene predvsem strateškim odločitvam. Ena od teh metod je metoda procesnega načina računovodenja stroškov, katere prednosti v primerjavi s tradicionalnimi metodami sta predvsem:

Page 113: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

113

• doseganje večje transparentnosti stroškov in • razporeditev splošnih stroškov na stroškovne nosilce glede na njihove

povzročitelje. 2. Ugotoviti ustrezno organizacijsko obliko logistične dejavnosti v proizvodnem podjetju V naši raziskavi smo proučevali vključitev logistične dejavnosti v različne organizacijske oblike podjetij. Organizacijska oblika logistične dejavnosti je odvisna od številnih dejavnikov, od katerih so najpomembnejši oblika organiziranosti celotnega podjetja, raven logističnega servisa, ki jo želimo doseči, in značilnost proizvodov ter velikost podjetja. Organiziranost logistične dejavnosti je lahko centralizirana, decentralizirana in kombinirana. Vse oblike imajo tako prednosti, kakor tudi slabosti, zato mora vsako podjetje na osnovi dejavnikov, ki vplivajo na organizacijsko obliko proučiti in ugotoviti najustreznejšo organiziranost. Zaradi izrazito procesne naravnanosti logistične dejavnosti se je kot primerna izkazala tudi procesna organiziranost, ki je ena izmed novejših organizacijskih oblik. 3. Na osnovi proučitve logistične dejavnosti ugotoviti aktivnosti, ki ne povečujejo dodane vrednosti. Pogoj za uvedbo procesnega načina računovodenja stroškov je analiza aktivnosti in procesov v podjetju, s katero hkrati ugotovimo aktivnosti, ki ne prinašajo dodane vrednosti, zato jih je treba optimirati ali celo opustiti. V strokovni literaturi so običajno primeroma navedene ravno logistične aktivnosti kot tiste, kjer je možno odkriti največ takšnih aktivnosti, ki ne prinašajo dodane vrednosti. V naši raziskavi smo pri preizkusu modela obvladovanja stroškov logistične dejavnosti v proizvodnem podjetju ugotovili petnajst aktivnosti, ki jih je treba optimirati. 4. S pomočjo procesnega načina računovodenja stroškov izboljšati sistem obvladovanja stroškov logistične dejavnosti. Za uspešno obvladovanje stroškov potrebuje poslovodstvo ustrezno informacijsko podporo. S primerjavo tradicionalnih metod in procesnega načina računovodenja stroškov smo ugotovili, da lahko s to metodo dosežemo večjo transparentnost splošnih stroškov in pridobimo dodatne podatke kot, na primer, podatke o aktivnostih, ki ne prinašajo dodane vrednosti, podatke o obsegu aktivnosti, izkoriščenosti kapacitet, porabljenem času ter dodatne informacije, ki se kažejo v treh učinkih:

• učinek alokacije, • učinek kompleksnosti, • učinek degresije.

Pri uvajanju procesnega načina računovodenja stroškov je treba najprej definirati osnovni namen uvedbe, ali gre primarno za boljše obvladovanje stroškov ali bolj natančno kalkulacijo stroškov.

Page 114: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

114

5. Zasnovati in preizkusiti model obvladovanja stroškov logistične dejavnosti v proizvodnem podjetju z uporabo procesnega načina računovodenja stroškov. Na osnovi teoretičnih spoznanj metodologije procesnega načina računovodenja stroškov smo zasnovali model obvladovanja stroškov logistične dejavnosti v proizvodnem podjetju, ki lahko služi kot pripomoček pri uvedbi te metodologije v konkretno podjetje. Ta model smo kot nadgradnjo tradicionalnim metodam preizkusili v proizvodnem podjetju Aero d.d. Celje, za katerega smo predpostavili, da je dovolj reprezentativen primer za preizkus teoretičnega modela obvladovanja stroškov logistične dejavnosti na procesni način. Model smo preizkusili v organizacijsko ločeni proizvodnji Samolepilni laminati. Najprej smo analizirali obstoječo organiziranost in trenutni način spremljanja stroškov logistične dejavnosti. Ta dejavnost je v podjetju delno centralizirana kot samostojno stroškovno mesto Skladišče, ki zajema skladišča gotovih izdelkov in surovin. Skladišča polizdelkov in priročna skladišča so organizirana v okviru proizvodne funkcije. Tudi drugi procesi logistične dejavnosti (notranji transport, manipulacije in organiziranje zunanjega transporta) se izvajajo znotraj posameznih funkcij, nabave, proizvodnje in prodaje. Z analizo logistične dejavnosti področnega odseka Samolepilnih laminatov smo identificirali 34 delnih procesov, ki se združujejo v 16 glavnih procesov. Delne in glavne procese smo ugotavljali po posameznih podsistemih logistične dejavnosti (nabavna, notranja, prodajna in poprodajna logistika). Po identificiranju vseh stroškov, ki pripadajo posameznim delnim in glavnim procesom, smo izračunali deleže stroškov logistične dejavnosti v celotnih stroških področnega odseka Samolepilnih laminatov. Prišli smo do naslednjih rezultatov:

• nabavna logistika 2,42 odstotka, • notranja logistika 3,53 odstotka, • prodajna logistika 3,50 odstotka in • poprodajna logistika 0,61 odstotka.

Delež skupnih stroškov logistične dejavnosti znaša 10,06 odstotka, kar je za 5,24 odstotne točke več, kot je delež stroškov logistične dejavnosti ugotovljen na obstoječi način spremljanja teh stroškov. Pomembno je dejstvo, da smo pri preizkusu modela v konkretnem podjetju na osnovi metode procesnega načina računovodenja stroškov identificirali bistveno višje stroške logistične dejavnosti, kot so bili identificirani z uporabo tradicionalnih metod v tem podjetju, kar omogoča poslovodstvu uvedbo ustreznih ukrepov za njihovo obvladovanje. Pri izračunu stroškov na enoto izdelka smo s procesno kalkulacijo prišli do drugačnih rezultatov kot pri kalkulaciji na osnovi koeficienta dodatka. Pri uporabi procesne kalkulacije so stroški na enoto proizvoda pri vseh proizvodih višji, kar izhaja iz dejstva, da smo s procesnim načinom računovodenja stroškov identificirali višje stroške logistične dejavnosti. Razlike med obema načinoma kalkulacij so pri posameznih proizvodih različne. Najvišja razlika, kar 38,5 odstotka, je pri proizvodu Data, sledijo silikoniziran papir z 20,5 odstotka, specialni 19,5 odstotka, nepremazani 8,9 odstotka, premazani 6,4 odstotka in nazadnje termo s 4,6 odstotka. Iz dobljenih rezultatov je viden učinek degresije, saj je razlika med obema načinoma kalkulacije najvišja pri proizvodih z nižjim obsegom

Page 115: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

115

proizvodnje in prodaje. Velika razlika je tudi pri silikoniziranih papirjih, kjer so materialni stroški bistveno nižji kot pri drugih proizvodih, ker ni porabe lepila in vrhnjega papirja. To nam potrjuje, da materialni stroški niso ustrezna osnova za razporejanje stroškov logistične dejavnosti. Menimo, da smo z magistrskim delom dosegli namen in postavljene cilje, ter dokazali hipoteze, ki smo jih postavili v uvodu: H1 – V primerjavi s tradicionalnimi metodami računovodenja stroškov daje procesni način računovodenja stroškov ustreznejšo podporo poslovodstvu pri obvladovanju stroškov logistične dejavnosti. Glavni namen raziskave, ki smo si ga postavili s hipotezo H1, je bil dokazati, da je procesni način računovodenja stroškov logistične dejavnosti ustreznejša podpora poslovodstvu pri obvladovanju stroškov predvsem zaradi:

• doseganja večje transparentnosti stroškov logistične dejavnosti in • razvidovanja stroškov po stroškovnih nosilcih glede na njihove povzročitelje.

Hipotezo smo raziskovali z metodo komparacije. Ugotovili smo razlike v metodologiji ter prednosti in slabosti obeh metod. Poleg zgoraj navedenih prednosti procesni način računovodenja stroškov upošteva tudi spremembe v obsegu procesov in daje druge kakovostne informacije o izvajanju logistične dejavnosti v podjetju. H2 – Procesni način računovodenja stroškov je način, s katerim pripomoremo k strateškemu zniževanju stroškov logistične dejavnosti. Glavni namen raziskave, ki smo si ga postavili s hipotezo H2, je bil dokazati, da na osnovi informacij, ki nam jih daje procesni način računovodenja stroškov, poslovodstvo lahko sprejema usmerjevalne in usklajevalne odločitve, s katerimi doseže strateško znižanje logistične dejavnosti. Hipotezo smo raziskovali z metodo deskripcije in kompilacije. Ugotovili smo, da procesni način računovodenja stroškov logistične dejavnosti daje predvsem osnovo za strateške odločitve, kot so:

• odločitve o strukturi proizvodnje in prodaje, • odločitve o aktivnostih, ki jih je smiselno ukiniti ali optimirati, ker ne prinašajo

dodane vrednosti, • odločitve o potrebnih prvinah za kakovostno izvajanje logistične dejavnosti.

H3 – Delež stroškov logistične dejavnosti v celotnih stroških proizvodnega podjetja je pomemben in predstavlja 10 odstotkov. Glavni namen raziskave, ki smo si ga postavili s hipotezo H3, je bil dokazati, da so stroški logistične dejavnosti visoki in pomembno vplivajo na doseganje poslovne uspešnosti podjetja, zato jih mora poslovodstvo ustrezno obvladati, pri čemer pa se ne sme znižati kakovost storitev logistične dejavnosti.

Page 116: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

116

Hipotezo smo raziskovali tako, da smo zasnovani model procesnega načina računovodenja stroškov logistične dejavnosti testirali v proizvodnem podjetju. Pri testiranju modela smo uporabili analitični pristop raziskovanja. Proučevali smo obstoječo dokumentacijo v podjetju, uporabili metodo spraševanja strokovnjakov, metodo opazovanja in metodo merjenja. Z ugotovitvijo deleža stroškov logistične dejavnosti smo to hipotezo potrdili. Glede na to, da je uvedba procesnega načina računovodenja stroškov zahteven projekt in lahko povzroča tudi visoke stroške, moramo biti pri postavljanju hipotez glavnih procesov vedno pazljivi, da ne zaidemo v prevelike podrobnosti, kar lahko privede tudi do tega, da so stroški uvedbe večji od koristi. Predlagamo, da se metoda procesnega načina računovodenja stroškov za namene obvladovanja stroškov logistične dejavnosti uporablja občasno, predvsem v strateške namene, saj se tako ugotovljena razmerja med stroški na kratek rok bistveno ne spreminjajo. Na osnovi ugotovljenih rezultatov v konkretnem podjetju je smiselno, da poslovodstvo uvede ukrepe optimiranja aktivnosti in procesov, ki ne prinašajo dodane vrednosti, in ugotovi ustreznost cenovne politike in strukture prodaje posameznih proizvodov. Ker smo s pilotnim projektom dokazali, da zgolj tradicionalne metode ne dajejo ustrezne podpore poslovodstvu pri obvladovanju stroškov logistične dejavnosti, predlagamo tudi, da se uvedba procesnega načina računovodenja stroškov razširi tudi na druge proizvodne programe v podjetju. Poleg procesnega načina računovodenja stroškov so se za namene strateškega obvladovanja stroškov razvile tudi druge sodobne metode, s katerimi lahko metodo procesnega načina računovodenja stroškov tudi dopolnjujemo. Možnosti nadaljnje raziskave obvladovanja stroškov logistične dejavnosti vidimo v dopolnjevanju procesnega načina računovodenja stroškov z metodo ciljnih stroškov (ang. target costing) in primerjalnim presojanjem stroškov (ang. benchmarking).

Page 117: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

117

LITERATURA IN VIRI LITERATURA 1. Best, Eva in Martin Weth. 2009. Geschäftsprozesse optimieren. Der Praxisleitfaden für

erfolgreiche Reorganisation. Wiesbaden: Gabler Verlag. 2. Binner, F. Hartmut. 2002. Unternehmensübergreifendes Logistik – management.

München: Carl Hanser Verlag. 3. Binner, F. Hartmut. 2004. Handbuch der prozessorientierten Arbeitsorganisation.

München: Carl Hanser Verlag. 4. Coenenberg, Adolf G., Thomas M. Fischer in Thomas Günther. 2007. Kostenrechnung

und Kostenanalyse. Stuttgart: Schäffer - Poeschel Verlag. 5. Coyle, John. J, Edward J Bardi in C. John Langley. 2003. The management of business

logistics. Ohio: South - Western/Thomson Learning. 6. Daly, L. John. 2002. Pricing for profitability. Activity-based pricing for competitive

advantage. New York: John Wiley & Sons, Inc. 7. Ehrmann, Harald. 2003. Logistik. Leipzig: Kiehl. 8. Ehrmann, Harald. 2008. Logistik. Ludwigshafen: Friedrich Kiehl Verlag. 9. Fortmann, Klaus – Michael und Angela Kallweit. 2000. Logistik. Stuttgart: Verlag W.

Kohlhammer. 10. Gleißner, Harald in J. Christian Femerling. 2008. Logistik. Wiesbaden: Verlag Dr. Th.

Gabler. 11. Godnič, Cveto. 2001. Tehnologija prometa. Maribor: Samozaložba. 12. Göpfert, Ingrid. 2005. Logistik Führungskonzeption. Gegenstand, Aufgaben und

Instrumente des Logistik – managements und – controllings. München: Verlag Franz Vahlen.

13. Hauc, Anton. 2007. Projektni management. Ljubljana: GV Založba. 14. Heiserich, Otto - Ernst. 2002. Logistik. Eine praxisorientierte Einführung. Wiesbaden:

Gabler Betriebswirtschaftlicher Verlag. 15. Ivanko, Štefan. 2002. Organiziranje dela. V Management, nova znanja za uspeh.

Urednik: S. Možina. Radovljica: Didakta. 16. Ivanko, Štefan. 2007. Sodobne teorije organizacije. Ljubljana: Univerza v Ljubljani,

Fakulteta za upravo. 17. Joos-Sachse, Thomas. 2001. Controlling, Kostenrechnung und Kostenmanagement.

Wiesbaden: Verlag Dr. Th. Gabler GmbH. 18. Kajüter, Peter. 2000. Proaktives Kostenmanagement. Konzeption und Realprofile.

Wiesbaden: Deurscher Universitäts Verlag. 19. Knez-Riedel, Jožica. 2000. Primerjalno presojanje. Zbornik referatov 32. Simpozija o

sodobnih metodah v računovodstvu, financah in reviziji: 217−231. 20. Koletnik, Franc. 2004. Računovodstvo za notranje uporabnike informacij. Ljubljana:

Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije. 21. Koletnik, Franc. 2006. Proučevanje (analiziranje) računovodskih izkazov. Maribor:

Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta. 22. Križman, Vojko in Rajko Novak. 2002. Upravljanje poslovnih procesov. Ljubljana:

Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje. 23. Lewicki, Bernhard. 2000. Traditionelle Kalkulationsmethoden greifen nicht. Bilanz &

Buchhaltung 2/2000. 60−64.

Page 118: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

118

24. Logožar, Klavdij. 2000. Opredelitev logistike glede na področje opazovanja. V Zbornik referatov 2. kongresa Transport, promet, logistika. Urednik: M. Lipičnik. Maribor: Fakulteta za gradbeništvo.

25. Logožar, Klavdij. 2004. Poslovna logistika. Elementi in podsistemi. Ljubljana: Gospodarski vestnik.

26. Logožar, Klavdij. 2007. Logistika je najšibkejši člen v slovenskih podjetjih. Dnevnik, 2. 3. 2007.

27. Logožar, Klavdij. 2008. Logistika ostankov iz proizvodnje in prodaje. Finance št. 7, 08/2008, priloga Logistika.

28. Lysons, Kenneth in Michael Gillingham. 2003. Purchasing and Supply Chain Management. London: Pearson Education Limited.

29. Michel, Rudolf, Hans – Dieter Torspecken in Jürgen Jandt. 2004. Neuere Formen der Kostenrechnung mit Prozeßkostenrechnung. Kostenrechnung 2. München: Carl Hanser Verlag.

30. Mihelčič, Miran. 2008. Organizacija in ravnateljevanje. Ljubljana: Fakulteta za računalništvo in informatiko.

31. Ogorelc, Anton. 2004. Mednarodni transport in logistika. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.

32. Olfert, Klaus. 2003. Kostenrechnung. Leipzig: Kiehl. 33. Olfert, Klaus. 2008. Kostenrechnung. Ludwigshafen: Friedrich Kiehl Verlag. 34. Pavlin, Cveto. 2008. Z več znanja do učinkovitejše logistike. Delo, priloga FT

Logistika, 27. 7. 2008. 35. Pfohl, Hans - Christian. 2000. Logistiksysteme. Betriebswirtschaftliche Grundlagen.

Berlin: Springer – Verlag. 36. Posluschny, Peter. 2008. Kostenrechnen leicht gemacht. München: Redline Wirtschaft,

Finanzbuch Verlag. 37. Pušenjak, Franci in Marko Cedilnik. 2009. Logistika – vzorci in vsebine za učinkovito

logistiko. Maribor: Založba Forum Media. 38. Rant, Marko, Miro Jeraj in Tone Ljubič. 1995. Vodenje projektov. Radovljica: POIS

Radovljica. 39. Rushton, Alan, Phil Croucher in Peter Baker. 2006. The handbook of logistics and

distribution management. London: Kogan Page. 40. Scholz, Hans-Gunther. 2001. Kosten – Management. München: Carl Hanser Verlag. 41. Stock R., James and Douglas M. Lambert.2001. Strategic logistics management. New

York: McGraw - Hill. 42. Stoi, Roman. 1999. Prozeßorientiertes Kostenmanagement in der deutschen

Unternehmenspraxis. München: Verlag Fanz Vahlen. 43. Turk, Ivan, Slavka Kavčič in Majda Kokotec-Novak. 2003. Poslovodno računovodstvo.

Ljubljana: Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije. 44. Turk, Ivan. 2004a. Pojmovnik računovodstva, financ in revizije. Ljubljana: Slovenski

inštitut za revizijo. 45. Turk, Ivan. 2004b. Poslovno-organizacijski pojmovnik. Ljubljana: Slovenski inštitut za

revizijo. 46. Turney, Peter B. B. 1997. Activity based costing. The performance breakthrough.

London: Kogan page. 47. Vukasović - Žontar, Maja. 2006. Določitev ključnih kompetenc. Aero: Interno gradivo

za delavnico.

Page 119: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

119

48. Weber, Jürgen. 2000. Logistikkosten. V: Kosten-Controlling. Neue Methoden und Inhalte, urednik T. M. Fischer. Stuttgart: Schäffer - Poeschel Verlag.

49. Witthoff, Hans - Wilhelm. 2001. Kosten und Leistungsrechnung der Industriebetriebe. Suttgart: Schäffer - Poeschel Verlag.

50. Zekić, Zdravko. 2000. Logistički menedžment. Rijeka: Glosa. 51. Zelenika, Ratko in Drago Pupavac. 2008. Menedžment logističkih sustava. Rijeka:

Ekonomski fakultet u Rijeci. 52. Zelenika, Ratko in Sabina Kamnik-Zebec. 2007. Multimodalni prometni sistemi.

Maribor: Fakulteta za gradbeništvo. VIRI 1. Finance, priloga Logistika. Marec 2008, št. 3. 24−25. 2. http://www.aero.si 3. https://acc.dau.mil/CommunityBrowser.aspx?id=22380. [29. 5. 2009]. 4. http://www2.arnes.si/~rzjtopl/slo/deagram.htm. [1. 5. 2009]. 5. http://www.irt3000.si/default-

300,780html?PHPSESSID=6ebde0dc7f83286a1c362ccdbb018c26f. [2. 8. 2009]. 6. http://www.rra-mura.si/../Hocevar-stroskovno%20racunovodstvo.doc. [31. 8. 2009]. 7. http://sl.wikipedia.org/wiki/Projekt. [14. 11. 2009]. 8. http://sl.wikipedia.org/wiki/Črtna_koda. [25.2.2010]. 9. Incoterms 2000. Ljubljana: Gospodarska zbornica Slovenije. 10. Interna delovna in organizacijska navodila. 11. Letno poročilo Aera d.d. za leto 2008. 12. Logistik Heute. Das Fachmagazin für Entscheider in der Logistik. Maj 2009. Interview:

Dirk Hollbach. 10−15. 13. Opisi del in nalog zaposlencev. 14. Slovenski računovodski standardi: http://www.si-revizija.si. 15. Zakon o gospodarskih družbah. ZGD-1. Uradni list RS 42/06, 60/06, 26/07, 33/07,

67/07, 93/07, 10/08, 68/08.

Page 120: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

120

SEZNAM SLIK SLIKA 1: DIAGRAM POTEKA ....................................................................................................................... 11 SLIKA 2: MATRIČNI PRIKAZ POSLOVNIH FUNKCIJ V INDUSTRIJSKEM PODJETJU ........................ 17 SLIKA 3: RAZMEJITEV LOGISTIČNEGA SISTEMA V PODJETJU ........................................................... 18 SLIKA 4: ORGANIZACIJSKI MODELI LOGISTIČNE DEJAVNOSTI ........................................................ 26 SLIKA 5: KOMBINIRANA OBLIKA ORGANIZIRANOSTI LOGISTIČNE DEJAVNOSTI V PRODUKTNI

ORGANIZACIJI .................................................................................................................................... 29 SLIKA 6: ODLOČITVENI KRITERIJI PRI IZBIRI VRSTE ZUNANJEGA TRANSPORTA ........................ 31 SLIKA 7: FAZE OBVLADOVANJA STROŠKOV ......................................................................................... 46 SLIKA 8: NALOGE OBVLADOVANJA STROŠKOV ................................................................................... 47 SLIKA 9: LOGISTIČNI STROŠKI V TRADICIONALNIH METODAH ....................................................... 49 SLIKA 10: MODEL PROCESA ........................................................................................................................ 59 SLIKA 11: NAČIN OBLIKOVANJA GLAVNIH PROCESOV ....................................................................... 65 SLIKA 12: OSNOVNI PRINCIP PROCESNO NARAVNANE KALKULACIJE ........................................... 66 SLIKA 13: DIAGRAM POTEKA PROJEKTA UVEDBE PROCESNEGA NAČINA RAČUNOVODENJA

STROŠKOV .......................................................................................................................................... 74 SLIKA 14: PRIMER GANTOGRAMA NAČRTA PROJEKTA UVAJANJA PROCESNEGA NAČINA

RAČUNOVODENJA STROŠKOV LOGISTIČNE DEJAVNOSTI ..................................................... 77 SLIKA 15: ORGANIZACIJSKA SHEMA PODJETJA AERO D.D. ................................................................ 91 SLIKA 16: LOGISTIČNI PROCES PROIZVODNJE SAMOLEPILNIH ETIKETNIH MATERIALOV ........ 92 SLIKA 17: PRENOS STROŠKOV MED STROŠKOVNIMI MESTI, NA KATERIH SE ODVIJA

LOGISTIČNA DEJAVNOST ................................................................................................................ 94 SEZNAM TABEL TABELA 1: RAZMEJITEV NALOG MED NABAVO IN NABAVNO LOGISTIKO ..................................... 19 TABELA 2: RAZMEJITEV NALOG MED PROIZVODNJO IN NOTRANJO OZIROMA PROIZVODNO

LOGISTIKO .......................................................................................................................................... 20 TABELA 3: RAZMEJITEV NALOG MED PRODAJO IN PRODAJNO ALI DISTRIBUCIJSKO LOGISTIKO

............................................................................................................................................................... 20 TABELA 4: VRSTE ZUNANJEGA TRANSPORTA ....................................................................................... 30 TABELA 5: RAZVRŠČANJE STROŠKOV GLEDE NA RAZLIČNE VIDIKE .............................................. 36 TABELA 6: STROŠKI PRVIN LOGISTIČNE DEJAVNOSTI ......................................................................... 37 TABELA 7: STROŠKI LOGISTIČNIH PODSISTEMOV ................................................................................ 38 TABELA 8: STROŠKI ZUNANJEGA TRANSPORTA ................................................................................... 39 TABELA 9: STROŠKI SKLADIŠČENJA ......................................................................................................... 41 TABELA 10: STROŠKI LOGISTIČNE DEJAVNOSTI Z VIDIKA ODZIVANJA NA SPREMEMBE

OBSEGA POSLOVANJA ..................................................................................................................... 43 TABELA 11: KOMBINACIJE RAČUNOVODSKIH SISTEMOV IN METOD .............................................. 48 TABELA 12: STRUKTURA LASTNE CENE .................................................................................................. 52 TABELA 13: PREDRAČUNSKA KALKULACIJA ......................................................................................... 55 TABELA 14: PRIMERI KAZALNIKOV ZA PROUČEVANJE STROŠKOV LOGISTIČNE DEJAVNOSTI 57 TABELA 15: PRIMERI PROCESNIH UČINKOV ........................................................................................... 63 TABELA 16: PRIMERJAVA TRADICIONALNIH METOD IN PROCESNEGA NAČINA

RAČUNOVODENJA STROŠKOV ...................................................................................................... 70 TABELA 17: PRIMER AKTIVNOSTI V IZVEDBENI FAZI PROJEKTA UVEDBE PROCESNEGA

NAČINA RAČUNOVODENJA STROŠKOV LOGISTIČNE DEJAVNOSTI ..................................... 77 TABELA 18: IZVEDBENI NAČRT PROJEKTA ............................................................................................. 78 TABELA 19: NAČRT STROŠKOV DELA....................................................................................................... 78 TABELA 20: NAČRT VSEH STROŠKOV PROJEKTA .................................................................................. 78 TABELA 21: PRIMER KATALOGA GLAVNIH PROCESOV ....................................................................... 80 TABELA 22: PRIMER KATALOGA AKTIVNOSTI ....................................................................................... 81 TABELA 23: KATALOG AKTIVNOSTI S PROCESNIMI UČINKI ............................................................... 81 TABELA 24: ZDRUŽITEV DELNIH PROCESOV V GLAVNE PROCESE ................................................... 82

Page 121: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

121

TABELA 25: DELITEV STROŠKOV PO AKTIVNOSTIH OZIROMA DELNIH PROCESIH ...................... 82 TABELA 26: UGOTAVLJANJE STROŠKOV NA ENOTO PROCESA.......................................................... 83 TABELA 27: KOLIČINA PROCESNIH UČINKOV IN STROŠKOV PO STROŠKOVNIH NOSILCIH ....... 84 TABELA 28: KALKULACIJA STROŠKOV PO STROŠKOVNIH NOSILCIH .............................................. 85 TABELA 29: NARAVNE VRSTE STROŠKOV LOGISTIČNE DEJAVNOSTI ............................................. 93 TABELA 30: LOGISTIČNI STROŠKI KOT ODVISNI STROŠKI NABAVE ................................................. 93 TABELA 31: IZVEDBENI NAČRT PROJEKTA ............................................................................................. 96 TABELA 32: IZVEDBENI NAČRT PROJEKTA PO IZVAJALCIH ............................................................... 96 TABELA 33: NAČRT STROŠKOV DELA....................................................................................................... 97 TABELA 34: NAČRT VSEH STROŠKOV PROJEKTA .................................................................................. 97 TABELA 35: KATALOG GLAVNIH PROCESOV.......................................................................................... 98 TABELA 36: KATALOG AKTIVNOSTI NABAVNE LOGISTIKE ............................................................... 99 TABELA 37: KATALOG AKTIVNOSTI NOTRANJE LOGISTIKE ............................................................ 100 TABELA 38: KATALOG AKTIVNOSTI PRODAJNE LOGISTIKE ............................................................ 101 TABELA 39: KATALOG AKTIVNOSTI POPRODAJNE LOGISTIKE ....................................................... 101 TABELA 40: PROCESNI UČINKI ................................................................................................................. 102 TABELA 41: PROCESNI UČINKI GLAVNIH PROCESOV ......................................................................... 104 TABELA 42: STROŠKI DELNIH PROCESOV ............................................................................................. 104 TABELA 43: STROŠKI GLAVNIH PROCESOV .......................................................................................... 106 TABELA 44: STROŠKI GLAVNIH PROCESOV PO PROCESNIH UČINKIH ............................................ 106 TABELA 45: STROŠKI LOGISTIČNE DEJAVNOSTI NA ENOTO STROŠKOVNEGA NOSILCA .......... 108 TABELA 46: STROŠKI LOGISTIČNE DEJAVNOSTI NA ENOTO STROŠKOVNEGA NOSILCA BREZ

NEPOSREDNIH STROŠKOV LOGISTIČNE DEJAVNOSTI ........................................................... 108 TABELA 47: OBSTOJEČE SPREMLJANJE STROŠKOV LOGISTIČNE DEJAVNOSTI ........................... 109 TABELA 48: STROŠKI LOGISTIČNE DEJAVNOSTI NA OSNOVI PROCESNEGA NAČINA

RAČUNOVODENJA STROŠKOV .................................................................................................... 109 TABELA 49: PRIMERJAVA KALKULACIJE NA OSNOVI KOEFICIENTA DODATKA S PROCESNO

KALKULACIJO .................................................................................................................................. 110 SEZNAM ENAČB ENAČBA 1: STOPNJA ODZIVNOSTI OZIROMA REAGIBILNOSTI .......................................................... 43 ENAČBA 2: KOLIČNIK STROŠKA NA ENOTO PROCESA ......................................................................... 64 ENAČBA 3: KOLIČNIK ZA STROŠKE ODVISNIH PROCESOV ................................................................. 64 ENAČBA 4: KLJUČ ZA DELITEV STROŠKOV NEODVISNIH PROCESOV .............................................. 64 ENAČBA 5: KOLIČNIK ZA SKUPNE STROŠKE ........................................................................................... 64 ENAČBA 6: IZRAČUN ODMIKOV MED NAČRTOVANIMI IN STANDARDNIMI STROŠKI PROCESOV

............................................................................................................................................................... 68 ENAČBA 7: ODVISNI STROŠKI NA ENOTO GLAVNEGA PROCESA ....................................................... 83 ENAČBA 8: CELOTNI STROŠKI NA ENOTO GLAVNEGA PROCESA ...................................................... 83 ENAČBA 9: KLJUČ ZA DELITEV STROŠKOV NEODVISNIH PROCESOV ............................................ 105

Page 122: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

122

POJMOVNIK C Ciljni stroški (ang. target costs) so največji dovoljeni stroški na posamezni stopnji kroga koristnosti proizvoda glede na prodajno ceno, ki jo je tedaj mogoče doseči, da bi dosegli želeni poslovni izid. (Turk 2004 b, 38). Č Črtna koda (ang. Barcode, nem. Strichkode) je način zapisa niza številk in črk s črtami in presledki različnih širin. Črtna koda omogoča hitrejše in natančnejše zajemanje podatkov s tiskanih dokumentov, raznih nalepk in embalaže.29 D Diferenciacija (razločitev) je nastanek ali povzročitev razlik (Turk 2004 b, 446). Diferenciacija proizvoda pomeni, da se proizvod razlikuje od konkurenčnega. Distribucija zajema vsa opravila v procesu fizičnega premikanja in čuvanja blaga od proizvajalcev do potrošnikov (Zelenika in Kamnik-Zebec 2007, 90). Distribucijski kanal ali prodajna pot je skupek medsebojno povezanih podjetij, prek katerih se giblje proizvod od proizvajalca do kupca ali končnega porabnika (Turk 2004 b, 416). Diverzifikacija (razvejitev) je uvedba, vzpostavitev razvejanosti pri delovanju ali proizvodih in storitvah (Turk 2004 b, 452). Diverzifikacija proizvoda pomeni, da podjetje uvede čisto nov izdelek. Dobava ravno ob pravem času (ang. just-in-time) je strategija, pri kateri podjetja skrbno načrtujejo (časovno usklajevanje) aktivnosti nabave, proizvodnje in prodaje s ciljem, da se čim bolj zmanjša kopičenje zalog (Ogorelc 2004, 292). I Imetnik procesa (ang. Process-Owner, nem. Prozesseigner) je oseba, odgovorna za celoten proces v procesni organiziranosti. K Komisioniranje je proces priprave blaga skladno z zahtevami in naročilom kupca (Pušenjak in Cedilnik 2009, 4/1 str. 5). L Logistična dejavnost v proizvodnem podjetju je delovanje v proizvodnem podjetju, ki se ukvarja z izvajanjem logističnega procesa od dobavitelja, prek proizvajalca do kupca. Logistična funkcija je zaokrožena celota nalog logistične dejavnosti v podjetju. Logistični proces je združitev vseh aktivnosti, ki se ukvarjajo z materialnim tokom in tokom ustreznih informacij od dobavitelja do kupca in katerih cilj je, da pravi proizvodi, v pravi količini, v pravem stanju, ob pravem času, s pravimi stroški prispejo na pravo mesto. Logistični sistem je skupek elementov30, ki so značilni za logistično dejavnost (zunanji transport, notranji transport, skladiščenje, zaloge, manipuliranje z blagom, kadri in informacije) in povezav med njimi, ki tvorijo celoto povezano z okoljem. Logistični stroški ali stroški logistične dejavnosti ali stroški logistike so cenovno izraženi potroški prvin poslovnega procesa, ki nastanejo kot posledica izvajanja logistične dejavnosti. M 29 http://sl.wikipedia.org/wiki/Črtna_koda , 25.2.2010. 30 Logožar 2004, 65.

Page 123: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

123

Materialna sredstva so surovine, rezervni deli, polproizvodi, gotovi proizvodi in trgovsko blago. Manipulacijski procesi so procesi, s katerimi se izvajajo učinkoviti premiki na kratke razdalje. Sem štejemo natovarjanje, raztovarjanje ali pretovarjanje na relaciji transportno sredstvo – skladišče ali med transportnimi sredstvi ali v samem skladišču. O Obvladovanje stroškov je zavestno vplivanje na stroške s ciljem povečanja gospodarnosti podjetja. Oportunitetni strošek je strošek neizrabljene priložnosti; je izgubljeni prispevek opuščene različice delovanja k poslovnemu izidu, s katerim je treba obremeniti sprejeto različico delovanja, da bi ugotovili njen resnični uspeh (Turk 2004 b, 513). Organizacija je sestava medsebojnih razmerij med ljudmi, ki zagotavlja obstoj, družbenoekonomske in druge značilnosti podjetja ter smotrno uresničevanje njenih ciljev (Mihelčič 2008, 76). P Poslovodstvo oziroma menedžment (ang. management) so osebe na različnih ravneh poslovodenja: od ravnateljstva in ravnateljev na vrhu, ki se ukvarjajo s strateškimi odločitvami, prek ravnateljev enot, ki se ukvarjajo s taktičnimi odločitvami, do poslovodnikov na srednji ravni in poslovodij na nižji ravni oziroma vodij referatov, ki se ukvarjajo z izvajalnimi odločitvami (Turk 2004 a, 496). Preskrbovalna veriga (ang. supply chain) je mreža podjetij, ki so vključena v različne aktivnosti in procese tokov materiala in informacij vzdolž celotne verige vrednosti (Lysons in Gillingham 2003, 71). Primerjalno presojanje (ang. benchmarking) je način odkrivanja najboljše prakse, učenja od drugih, z namenom izboljšave (Knez-Riedl 2000, 217). Proces je niz aktivnosti z merljivim inputom, merljivim potekom procesa in merljivim outputom. Input predstavljajo viri, ki jih pridobimo od eksternih ali internih dobaviteljev, medtem ko je output rezultat procesa, ki je na voljo internim ali eksternim kupcem. Procesni način računovodenja stroškov je metoda, s katero splošne stroške predvsem ponavljajočih aktivnosti razporejamo na delne procese glede na njihove povzročitelje. Ločimo dve različici metode, in sicer ameriško (ang. activity based costing) in nemško (nem. Prozeßkostenrechnung). V naši raziskavi smo proučevali nemško različico kot dopolnilno metodo tradicionalnim metodam. Procesni učinek (ang. cost driver, nam. Prozeßgröse) je povzročitelj procesnih stroškov, ki ga izrazimo s količinskimi enotami. R Računovodstvo je osrednja informacijska dejavnost vsake poslovne osebe. Ukvarja se z vrednostnim, razvidovanjem in presojanjem vseh poslovnih dogodkov in stanj (Koletnik 2004, 30). Reinženiring (ang. Business Process Reengeneering) je prenova poslovnih procesov. S Skladišče je objekt, ki je namenjen hrambi blaga (Pušenjak in Cedilnik 2009, 5/1 str. 3). Stroškovni nosilec je poslovni učinek, zaradi katerega se pojavijo stroški in s katerim jih je treba tudi povezovati. Stroškovni nosilec je lahko celotna istovrstnih ali sorodnih poslovnih učinkov obračunskega obdobja oziroma niz poslovnih učinkov obračunskega obdobja, posamezen poslovni učinek ali del poslovnega učinka. Poslovni učinki, namenjeni prodaji ali vključevanju med osnovna sredstva istega podjetja, so končni

Page 124: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

124

stroškovni nosilci, drugi poslovni učinki pa so začasni stroškovni nosilci (SRS 16.21). Stroškovno mesto je namensko, prostorsko ali stvarno zaokrožen del podjetja, na katerem ali v zvezi s katerim se pri poslovanju pojavljajo stroški, ki jih je mogoče razporejati na posamezne začasne ali končne stroškovne nosilce in je zanje nekdo odgovoren (SRS 16.21). Stroškovni objekt je tehnični naziv za namen, za katerega se stroški ugotavljajo.

Page 125: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

125

PRILOGE Vprašalnik za analizo aktivnosti Priloga 1 Šifra aktivnosti: Naziv aktivnosti: Stroškovno mesto:

Opis aktivnosti

Odvisnost od obsega Prispevek k dodani vrednosti O N Da

neposredno Da

posredno ne

Delovno mesto Število izvajalcev

Porabljen čas Stroškovno mesto v urah v %

SKUPAJ

Page 126: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

126

Skupni fond ur Skupni porabljen čas %

Oprema, ki se uporablja za izvajanje aktivnosti

Amortizacija v obdobju

v EUR

Znesek amortizacije, ki se nanaša na aktivnost

v EUR

Procesni učinek Količina / Vrednost v izbranem obdobju

STROŠKI Stroški, ki jih lahko pripišemo neposredno aktivnosti

Konto Naziv Znesek v EUR

Page 127: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

127

Priloga 2 ZDRUŽITEV DELNIH PROCESOV V GLAVNE PROCESE IN PRIPADNOST OBSTOJEČIM STROŠKOVNIM MESTOM

Glavni proces Šifra delnega procesa

Naziv Delnega procesa

Stroškovno mesto

Procesi nabavne logistike 01 – Upravljanje in vodenje nabavne logistike

0101 Upravljanje in vodenje nabavne logistike

13210 – Nabavna služba 12530 – Skladišče

02 – Transport materialnih sredstev

0201 Operativno načrtovanje in organiziranje transporta

13210 – Nabavna služba 12530 – Skladišče

0202 Izvajanje transporta z lastnimi kapacitetami

12530 – Skladišče

0203 Zunanje izvajanje transportne storitve

0204 Carinjenje, špedicija in luške pristojbine

13210 – Nabavna služba

03 – Prevzem materialnih sredstev

0301 Načrtovanje prevzemov in priprava zahtevkov za prevzem

13210 – Nabavna služba

0302 Prevzem blaga vključno z identifikacijo in kontrolo materialnih sredstev

12530 – Skladišče

04 – Skladiščenje materialnih sredstev

0401 Skladiščenje in manipulacija ter kontrola zalog

12530 – Skladišče 13210 – Nabavna služba 11000 – Uprava

0402 Evidentiranje tokov materialnih sredstev

12530 – Skladišče 11100– Finančno računovodski sektor

0403 Vezava sredstev v zalogah 05 – Reklamacije 0501 Vodenje reklamacijskih

postopkov in vračilo materialnih sredstev

13210 – Nabavna služba 12530 – Skladišče 11007 – Služba kakovosti

Procesi notranje logistike 06 – Upravljanje in vodenje notranje logistike

0601 Upravljanje in vodenje notranje logistike

12000 – Proizvodno tehnični sektor

07 – Načrtovanje materialnih potreb

0701 Načrtovanje materialnih potreb 12000 – Proizvodno tehnični sektor

08 – Notranji transport in manipulacija

0801 Notranji transport in manipulacija kemikalij

12115 – Proizvodnja samolepilnih laminatov 12530 – Skladišče

Notranji transport in manipulacija papirja

12115 – Proizvodnja samolepilnih laminatov 12530 – Skladišče

09 – Medfazno skladiščenje 0901 Skladiščenje in manipulacija ter kontrola zalog

12115 – Proizvodnja samolepilnih laminatov 12000 – Proizvodno tehnični sektor

0902 Evidentiranje tokov materialnih sredstev

12115 – Proizvodnja samolepilnih laminatov 11100 – Finančno računovodski sektor

0903 Vezava sredstev v zalogah 10 – Pakiranje in previjanje 1001 Pakiranje 12115 – Proizvodnja samolepilnih

laminatov

Page 128: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

128

Glavni proces Šifra delnega procesa

Naziv Delnega procesa

Stroškovno mesto

12000 – Proizvodno tehnični sektor 1002 Previjanje 12115 – Proizvodnja samolepilnih

laminatov Procesi prodajne logistike

11 – Upravljanje in vodenje prodajne logistike

1101 Upravljanje in vodenje prodajne logistike

13010 – Prodajna služba 12530 – Skladišče 13000 – Komercialni sektor

12 - Skladiščenje 1201 Izročitev na skladišče gotovih izdelkov

12530 – Skladišče

1202 Skladiščenje in manipulacija ter kontrola zalog

12530 - Skladišče 13010 – Prodajna služba 11000 – Uprava

1203 Evidentiranje 12530 – Skladišče 11100 – Finančno računovodski sektor

1204 Vezava sredstev v zalogah 13 – Izhodna kontrola in odprema

1301 Načrtovanje odpreme 13010 – Prodajna služba

1302 Izhodna kontrola in odprema 13010 – Prodajna služba 12530 - Skladišče

14 – Zunanji transport 1401 Operativno načrtovanje transporta

13010 – Prodajna služba 12530 - Skladišče

1402 Izvajanje transporta z lastnimi kapacitetami

12530 – Skladišče

1403 Zunanje izvajanje transportnih storitev

Procesi poprodajne logistike 15 – Reklamacije 1501 Vodenje reklamacijskih

postopkov 13010 – Prodajna služba 11007 – Služba kakovosti 12000 – Proizvodno tehnični sektor 13000 – Komercialni sektor

1502 Vračilo blaga 12530 – Skladišče 12115 – Proizvodnja samolepilnih laminatov

16 – Ravnanje z odpadki 1601 Zbiranje in razvrščanje ostankov 12115 – Proizvodnja samolepilnih laminatov

1602 Odvoz odpadkov

Page 129: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

129

Priloga 3 STROŠKI PO PROCESNIH UČINKIH

Aktivnost / delni proces Tip Procesni učinek Količina procesnega

učinka

SEP* odvisnih procesov

SEP* skupaj

Nabavna logistika Upravljanje in vodenje nabavne logistike N / / / / Operativno načrtovanje in organiziranje transporta O

Število računov za transport 128 41,24 43,11

Izvajanje transporta z lastnimi kapacitetami O Število prevoženih km 375 2,26 2,37 Zunanje izvajanje transportne storitve O

Število tkm (ton kilometrov) 1.487.347 0,0159 0,0166

Carinjenje, špedicija in luške pristojbine O Število EUL 7 435,86 455,43 Načrtovanje prevzemov in priprava zahtevkov za prevzem O

Število zahtevkov za prevzem 658 4,52 4,73

Prevzem blaga vključno z identifikacijo in kontrolo mat.sred. O Število prevzemov 658 6,11 6,38 Skladiščenje in manipulacija ter kontrola zalog O

Povprečna zaloga surovin v kg 187.971 0,0638 0,0667

Evidentiranje tokov materialnih sredstev

O

Število dokumentov (prevzem,

medskladiščni prenos) 6.442 0,69 0,72 Vezava sredstev v zalogah

O Povprečna zaloga

surovin v kg 187.971 0,0287 0,0299 Vodenje reklamacijskih postopkov in vračilo materialnih sredstev O Število reklamacij 29 167,69 175,24 Notranja logistika Upravljanje in vodenje notranje logistike N / / / / Načrtovanje materialnih potreb in priprava materialnih dokumentov O

Število delovnih nalogov 2.418 2,0165 2,0252

Notranji transport in manipulacije kemikalij O

Količina porabljenih kemikalij v kg 567.511 0,0009 0,0009

Notranji transport in manipulacije papirja O Poraba papirja v kg 2.563.275 0,0082 0,0082 Skladiščenje in manipulacija ter kontrola zalog O

Povprečna zaloga polizdelkov v m2 2.329.511

0,0039 0,0039

Evidentiranje tokov materialnih sredstev O

Število dokumentov (poraba) 15.267 0,3769 0,3785

Vezava sredstev v zalogah polizdelkov O

Povprečna zaloga polizdelkov v m2 2.329.511 0,0025 0,0025

Pakiranje O

Število porabljenih palet 8.642 5,7796 5,8727

Previjanje O

Število delovnih nalogov za previjanje 427 9,6370 9,6792

Prodajna logistika Upravljanje in vodenje prodajne logistike N / / / /

Page 130: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

130

Aktivnost / delni proces Tip Procesni učinek Količina procesnega

učinka

SEP* odvisnih procesov

SEP* skupaj

Izročitev na skladišče gotovih izdelkov O

Število izročitev na skladišče 5696 0,4159 0,4352

Skladiščenje in manipulacija ter kontrola zalog O

Povprečna zaloga gotovih izdelkov v m2 1.657.716 0,0066 0,0069

Evidentiranje tokov materialnih sredstev O Število dokumentov 8.553 0,3937 0,4117 Vezava sredstev v zalogah gotovih izdelkov O

Povprečna zaloga gotovih izdelkov v m2 1.657.716 0,0032 0,0034

Načrtovanje odpreme O

Število zahtevkov za odpremo 2.841 3,4576 3,6153

Izhodna kontrola in odprema O Število odprem 2.841 2,5234 2,6382 Operativno načrtovanje transporta O Število odprem 2841 1,0292 1,0760 Izvajanje transporta z lastnimi kapacitetami O Število prevoženih km 970 1,4258 1,4897 Zunanje izvajanje transportne storitve O

Količina prodanih izdelkov v m2 26.620.897 0,0020 0,0021

Poprodajna logistika Vodenje reklamacijskih postopkov O

Število reklamacijskih zahtevkov 45 74,49 74,49

Vračilo blaga O

Število dokumentov za vračilo 15 77,33 77,33

Zbiranje in razvrščanje ostankov O Količina odpadka v kg 310.478 0,0050 0,0050 Odvoz odpadkov O Količina odpadka v kg 310.478 0,04 0,04

* SEP – stroški na enoto procesa

Page 131: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

131

Priloga 4

PROCESNA KALKULACIJA

Šifra Naziv procesa Procesni učinek

Količina procesnega

učinka

Stroški na enoto PU

odv. procesov

Nepremazani papirji

količina PU stroški

Nabavna logistika 01 Upravljanje in vodenje nab .log. Delitev stroškov po ključu 2.991 83702 Transport materialnih sredstev število ton kilometrov 1.487.347 0,0220 783.384 17.27203 Prevzem materialnih sredstev število prevzemov 658 10,6292 224 2.38104 Skladiščenje materialnih sredstev povp.zal. surovin v kg 187.971 0,1161 54.529 6.32805 Vodenje reklamacijskih post. število reklamacij 29 167,6900 10 1.677 SKUPAJ 28.496 Stroški nabavne logistike na m2 0,0038 Notranja logistika 06 Upravljanje in vodenje not.log Delitev stroškov po ključu 442 12407 Načrtovanje materialnih potreb število delovnih nalogov 2.418 2,0165 625 1.26008 Notranji transport kol.porabljenih sur.v kg 2.563.275 0,0084 694.759 5.80609 Medfazno skladiščenje Pov.zaloga polizd. v m2 2.329.511 0,0089 524.660 4.66110 Pakiranje in previjanje Število porabljenih palet 8.642 6,2557 3.029 18.949 SKUPAJ 30.800 Stroški notranje logistike na m2 0,0041 Prodajna logistika 11 Upravljanje in vodenje prod. log. Delitev stroškov po ključu 4.396 1.23112 Skladiščenje materialnih sred. Pov.zaloga got.izd.v m2 1.657.716 0,0133 373.356 4.97413 Odprema Število odprem 2.841 5,9810 996 5.95714 Zunanji transport Količina prod.izd. v m2 26.620.897 0,00215 7.542.304 16.189 SKUPAJ 28.351 Stroški prodajne logistike na m2 0,0038 Popradajna logistika 15 Vodenje reklamacij Število reklamacijskih 45 100,2700 10 1.00316 Ravnanje z odpadki Kol. Odpadkov v kg 310.478 0,0422 82.215 3.469 SKUPAJ 4.472 Stroški prodajne logistike na m2 0,0006 SKUPAJ stroški logistike 92.118 strošek logistike na m2 0,0123 količina v m2 7.542.304

Page 132: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

132

Priloga 4 nadaljevanje:

Šifra Naziv procesa

Premazani papirji Data Termo

količina PU stroški

količina PU stroški količina PU stroški

Nabavna logistika 01 Upravljanje in vodenje nab .log. 568 120 1.31602 Transport materialnih sredstev 441.338 9.739 90.280 1.996 61.579 1.36003 Prevzem materialnih sredstev 74 787 34 361 298 3.16804 Skladiščenje materialnih sredstev 13.499 1.567 23.370 2.712 88.536 10.27605 Vodenje reklamacijskih post. 3 503 2 335 13 2.180 SKUPAJ 13.165 5.525 18.299 Stroški nabavne logistike na m2 0,0026 0,0047 0,0016 Notranja logistika 06 Upravljanje in vodenje not.log 84 18 19407 Načrtovanje materialnih potreb 524 1.057 148 298 1.072 2.16208 Notranji transport 494.641 4.135 140.473 1.180 1.087.018 9.08809 Medfazno skladiščenje 156.661 1.394 1.016.943 9.077 493.657 4.38410 Pakiranje in previjanje 1.588 9.934 398 2.490 3.308 20.694 SKUPAJ 16.604 13.063 36.522 Stroški notranje logistike na m2 0,0033 0,0112 0,0031 Prodajna logistika 11 Upravljanje in vodenje prod. log. 835 176 1.93412 Skladiščenje materialnih sred. 111.483 1.484 723.672 9.644 351.294 4.67213 Odprema 522 3.122 131 784 1.087 6.50114 Zunanji transport 5.039.284 10.836 1.163.260 2.501 11.743.036 25.258 SKUPAJ 16.278 13.104 38.365 Stroški prodajne logistike na m2 0,0032 0,0113 0,0033 Popradajna logistika 15 Vodenje reklamacij 3 301 20 2.005 10 1.00316 Ravnanje z odpadki 62.422 2.634 12.867 554 138.467 5.843 SKUPAJ 2.935 2.559 6.846 Stroški prodajne logistike na m2 0,0006 0,0022 0,0006 SKUPAJ stroški logistike 48.981 34.251 100.032 strošek logistike na m2 0,0097 0,0294 0,0086 količina v m2 5.039.284 1.163.260 11.743.036

Page 133: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

133

Priloga 4 nadaljevanje:

Šifra Naziv procesa

Specialni Silikonizirani

papirji SKUPAJ

količina PU stroški

količina PU stroški

količina PU stroški

Nabavna logistika 01 Upravljanje in vodenje nab .log. 60 90 2.99102 Transport materialnih sredstev 48.940 1.079 61.826 1.362 1.487.347 32.81403 Prevzem materialnih sredstev 22 234 6 64 658 6.99404 Skladiščenje materialnih sredstev 5.636 654 2.401 279 187.971 21.81605 Vodenje reklamacijskih post. 1 168 0 0 29 4.863 SKUPAJ 2.194 1.794 69.478 Stroški nabavne logistike na m2 0,0051 0,0025 Notranja logistika 06 Upravljanje in vodenje not.log 9 13 44207 Načrtovanje materialnih potreb 38 77 11 22 2.418 4.87608 Notranji transport 99.725 838 46.659 392 2.563.275 21.43909 Medfazno skladiščenje 112.640 1.002 24.951 222 2.329.512 20.74110 Pakiranje in previjanje 209 1.307 110 688 8.642 54.062 SKUPAJ 3.233 1.338 101.560 Stroški notranje logistike na m2 0,0076 0,0019 Prodajna logistika 11 Upravljanje in vodenje prod. log. 88 132 4.39612 Skladiščenje materialnih sred. 80.156 1.071 17.755 236 1.657.716 22.08113 Odprema 69 413 36 215 2.841 16.99214 Zunanji transport 427.067 918 705.946 1.518 26.620.897 57.220 SKUPAJ 2.490 2.101 100.689 Stroški prodajne logistike na m2 0,0058 0,0030 Popradajna logistika 15 Vodenje reklamacij 2 201 0 0 45 4.51216 Ravnanje z odpadki 7.936 335 6.570 277 310.477 13.113 SKUPAJ 535 277 17.625 Stroški prodajne logistike na m2 0,0013 0,0004 SKUPAJ stroški logistike 8.453 5.510 289.352 strošek logistike na m2 0,0198 0,0078 količina v m2 427.067 705.946 26.620.897

Page 134: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

134

Priloga 5

PROCESNA KALKULACIJA (brez odvisnih stroškov nabave materiala)

Šifra Naziv procesa Procesni učinek

Količina procesnega

učinka

Stroški na enoto PU

odv. procesov

Nepremazani papirji

količina PU stroški

Nabavna logistika 01 Upravljanje in vodenje nab. log. Delitev stroškov po ključu 2.991 837

02 Transport materialnih sredstev (brez odvisnih stroškov nabave) število ton kilometrov 1.487.347 0,0048 783.384 3.802

03 Prevzem materialnih sredstev število prevzemov 658 10,6292 224 2.37104 Skladiščenje materialnih sredstev povp.zal. surovin v kg 187.971 0,1159 54.529 6.34805 Vodenje reklamacijskih post. število reklamacij 29 167,6900 10 1.686 SKUPAJ 15.043 Stroški nabavne logistike na m2 0,0020 Notranja logistika 06 Upravljanje in vodenje not.log Delitev stroškov po ključu 442 12407 Načrtovanje materialnih potreb število delovnih nalogov 2.418 2,0165 625 1.26008 Notranji transport kol.porabljenih sur.v kg 2.563.275 0,0084 694.759 5.80609 Medfazno skladiščenje Pov.zaloga polizd. v m2 2.329.511 0,0089 524.660 4.661

10 Pakiranje in previjanje (brez embalaže) Število porabljenih palet 8.642 1,4082 3.029 4.265

SKUPAJ 16.117 Stroški notranje logistike na m2 0,0021 Prodajna logistika 11 Upravljanje in vodenje prod. log. Delitev stroškov po ključu 4.396 1.23112 Skladiščenje materialnih sred. Pov.zaloga got.izd.v m2 1.657.716 0,0133 373.356 4.96913 Odprema Število odprem 2.841 5,9810 996 5.95714 Zunanji transport Količina prod.izd. v m2 26.620.897 0,00215 7.542.304 16.219 SKUPAJ 28.376 Stroški prodajne logistike na m2 0,0038 Popradajna logistika 15 Vodenje reklamacij Število reklamacijskih 45 100,2700 10 1.00316 Ravnanje z odpadki Kol. Odpadkov v kg 310.478 0,0422 82.215 3.469 SKUPAJ 4.472 Stroški prodajne logistike na m2 0,0006 SKUPAJ stroški logistike 64.008 strošek logistike na m2 0,0086 količina v m2 7.542.304

Page 135: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

135

Priloga 5

nadaljevanje:

Šifra Naziv procesa

Premazani papirji Data Termo

količina PU stroški

količina PU stroški količina PU stroški

Nabavna logistika 01 Upravljanje in vodenje nab. log. 568 120 1.316

02 Transport materialnih sredstev (brez odvisnih stroškov nabave) 441.338 2.155 90.280 447 61.579 348

03 Prevzem materialnih sredstev 74 781 34 362 298 3.18304 Skladiščenje materialnih sredstev 13.499 1.565 23.370 2.709 88.536 10.26305 Vodenje reklamacijskih post. 3 509 2 337 13 2.160 SKUPAJ 5.578 3.974 17.271 Stroški nabavne logistike na m2 0,0011 0,0034 0,0015 Notranja logistika 06 Upravljanje in vodenje not.log 84 18 19407 Načrtovanje materialnih potreb 524 1.057 148 298 1.072 2.16208 Notranji transport 494.641 4.135 140.473 1.180 1.087.018 9.08809 Medfazno skladiščenje 156.661 1.394 1.016.943 9.051 493.657 4.384

10 Pakiranje in previjanje (brez embalaže) 1.588 2.236 398 560 3.308 4.684

SKUPAJ 8.906 11.107 20.512 Stroški notranje logistike na m2 0,0018 0,0095 0,0017 Prodajna logistika 11 Upravljanje in vodenje prod. log. 835 176 1.93412 Skladiščenje materialnih sred. 111.483 1.484 723.672 9.654 351.294 4.67213 Odprema 522 3.122 131 784 1.087 6.50114 Zunanji transport 5.039.284 10.836 1.163.260 2.501 11.743.036 25.228 SKUPAJ 16.278 13.114 38.335 Stroški prodajne logistike na m2 0,0032 0,0113 0,0033 Popradajna logistika 15 Vodenje reklamacij 3 301 20 2.005 10 1.00316 Ravnanje z odpadki 62.422 2.634 12.867 554 138.467 5.843 SKUPAJ 2.935 2.559 6.846 Stroški prodajne logistike na m2 0,0006 0,0022 0,0006 SKUPAJ stroški logistike 33.696 30.755 82.964 strošek logistike na m2 0,0067 0,0264 0,0072 količina v m2 5.039.284 1.163.260 11.743.036

Page 136: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

136

Priloga 5

nadaljevanje:

Šifra Naziv procesa

Specialni Silikonizirani

papirji SKUPAJ

količina PU stroški

količina PU stroški

količina PU stroški

Nabavna logistika 01 Upravljanje in vodenje nab. log. 60 90 2.991

02 Transport materialnih sredstev (brez odvisnih stroškov nabave) 48.940 242 61.826 299 1.487.347 7.293

03 Prevzem materialnih sredstev 22 236 6 63 658 6.99504 Skladiščenje materialnih sredstev 5.636 653 2.401 278 187.971 21.81605 Vodenje reklamacijskih post. 1 171 0 0 29 4.863 SKUPAJ 1.362 730 43.958 Stroški nabavne logistike na m2 0,0032 0,0010 Notranja logistika 06 Upravljanje in vodenje not.log 9 13 44207 Načrtovanje materialnih potreb 38 77 11 22 2.418 4.87608 Notranji transport 99.725 838 46.659 392 2.563.275 21.43909 Medfazno skladiščenje 112.640 1.002 24.951 222 2.329.512 20.715

10 Pakiranje in previjanje (brez embalaže) 209 294 110 155 8.642 12.196

SKUPAJ 2.220 804 59.668 Stroški notranje logistike na m2 0,0052 0,0011 Prodajna logistika 11 Upravljanje in vodenje prod. log. 88 132 4.39612 Skladiščenje materialnih sred. 80.156 1.066 17.755 236 1.657.716 22.08113 Odprema 69 413 36 215 2.841 16.99214 Zunanji transport 427.067 918 705.946 1.518 26.620.897 57.220 SKUPAJ 2.485 2.101 100.689 Stroški prodajne logistike na m2 0,0058 0,0030 Popradajna logistika 15 Vodenje reklamacij 2 201 0 0 45 4.51216 Ravnanje z odpadki 7.936 335 6.570 277 310.477 13.113 SKUPAJ 535 277 17.625 Stroški prodajne logistike na m2 0,0013 0,0004 SKUPAJ stroški logistike 6.602 3.913 221.941 strošek logistike na m2 0,0155 0,0055 količina v m2 427.067 705.946 26.620.897

Page 137: PROCESNI NAČIN OBVLADOVANJA STROŠKOV LOGISTIČNE …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/krajnc-julijana-mag.pdfpredvsem posledica globalizacije, ki pomeni odpravo ovir med različnimi

137

DELOVNI ŽIVLJENJEPIS Rodila sem se 16. 5. 1966 v Pforzheimu v Nemčiji. Po končani osnovni šoli sem nadaljevala šolanje na Srednji družboslovni šoli – jezikovna smer v Celju. Šolanje sem nadaljevala na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in končala I. stopnjo ekonomije, smer za analizo in planiranje, ter pridobila strokovni naziv ekonomist. Po končanem študiju sem se 1. 3. 1988 zaposlila v podjetju Aero Celje. Sprva sem opravljala delo analitika ekonomičnosti proizvodnje, kasneje pa se je pokazala potreba in sem napredovala na delovno mesto programerja planiranja in analiz, kjer se zahteva visoka izobrazba. S sprejemom na novo delovno mesto mi je podjetje tudi omogočilo nadaljnji študij. Študij sem nadaljevala na Ekonomsko – poslovni fakulteti v Mariboru in tako leta 1998 končala univerzitetno izobrazbo, smer denarništvo in finance. Po končanem študiju sem napredovala na delovno mesto metodolog računovodstva in bila odgovorna predvsem za davčno področje in pripravo internih aktov ter delovnih navodil. Od 1. 8. 2006 sem na delovnem mestu notranji revizor. Sodelujem tudi v številnih projektih v podjetju. Z delom, ki ga opravljam v Aeru, sem si pridobila veliko izkušenj s področja planiranja in analiz, računovodstva in davčnega področja, poleg tega pa svoje znanje širim tudi z udeleževanjem seminarjev s področja analiz, računovodstva in davčne zakonodaje. Od decembra 2002 do decembra 2005 sem bila predstavnica zaposlenih v nadzornem svetu družbe Aero. Sem tudi aktivna članica Društva ekonomistov Celje in Društva računovodskih in finančnih delavcev v Celju, ki deluje pod okriljem Zveze računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije. V Društvu računovodskih in finančnih delavcev v Celju sem članica upravnega odbora in dveh komisij in sicer: komisije za strokovno izpopolnjevanje in komisije za razlago predpisov. V Društvu ekonomistov Celje pa sem članica upravnega odbora. Bibliografija: 1. Krajnc, Julijana. 2005. Računovodski vidik obvladovanja stroškov logistike. V: Zbornik referatov mednarodnega znanstvenega in strokovnega kolokvija: Upravljanje prometa, Traffic management. Celje: Fakulteta za logistiko.