Embed Size (px)
Citation preview
UNIVERZA V MARIBORU
EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA
DIPLOMSKO DELO
ANALIZA LOGISTIČNE FUNKCIJE IN FIZIČNA
DISTRIBUCIJA V PODJETJU LEK D.D.
ANALYSIS OF LOGISTICS AND PHYSICAL
DISTRIBUTION FUNCTIONS IN THE COMPANY
LEK D.D.
Študentka: Marija Eškić
Študij: Izredni
Program: Visokošolski strokovni
Študijska smer: Marketing
Mentor: dr. Klavdij Logoţar, izredni profesor
Ljubljana, maj 2011
2
PREDGOVOR
Namen diplomskega dela z naslovom ANALIZA LOGISTIČNE FUNKCIJE IN
FIZIČNA DISTRIBUCIJA V PODJETJU LEK D.D. je z analizo logistične funkcije
prikazati, kako pomembno mesto ima logistika v podjetju Lek d.d. član skupine Sandoz.
Diplomsko delo je sestavljeno iz uvoda, teoretičnega in praktičnega dela. V uvodu je
opredeljeno področje raziskave, namen, cilji in osnovne trditve raziskave, predpostavke,
omejitve in metodologija raziskovanja. V teoretičnem delu smo predstavili zgodovinski
razvoj logistike, pomen logistike za gospodarstvo in podjetje in zvrsti logistike. V
praktičnem delu smo predstavili zgodovinski razvoj podjetja Lek d.d. član skupine
Sandoz, elemente logističnega sistema v podjetju in oskrbo kupcev s proizvodi podjetja
Lek d.d. - zdravili. Za podjetje Lek d.d. je logistika bistvenega pomena, je rdeča nit
organiziranosti podjetja, vgrajena je v večino procesov v podjetju, spremlja blago od
nabave surovin, proizvodnje, skladiščenja do dostave blaga končnim porabnikom.
Kako pomembna je logistika v podjetju kaţejo kazalniki, da smo v Leku v zadnjem
desetletju veliko vlagali v logistične sisteme. Pri ocenjevanju pomembnosti logistike v
podjetju moramo upoštevati stroške logistike. Da bi dobili celoten strošek logistike v
podjetju, je potrebno stroškovno oziroma finančno ovrednotiti vse stroškovne nosilca
logistike. Dobljene rezultate primerjamo s skupnimi stroški podjetja in na ta način
dobimo sliko o pomembnosti logistike v podjetju.
Konkurenčnost na domačem in svetovnem trgu ter močan pritisk na zniţanje stroškov sili
podjetja k nenehnem iskanju izboljšav in rezerv v njihovem poslovanju. V zadnjih letih se
pozornost še posebej v velikih podjetjih osredotoča na dobavno in oskrbno verigo.
Posodobitev informacijskega sistema v Leku in uspešna strateška povezava z Novartisom
predstavljata nov mejnik v razvoju druţbe. Lek je ohranil svojo identiteto, sinergija
poslovanja v skupini Sandoz pa predstavlja nove strokovne ter poslovne izzive in
moţnosti za uspešen nadaljnji razvoj druţbe in posameznikov.
3
KAZALO
1. UVOD ................................................................................................................ 5
1.1 Opredelitev področja in opis problema ............................................................. 5
1.2 Namen, cilji in osnovne trditve .......................................................................... 5
1.3 Predpostavke in omejitve.................................................................................... 6
1.4 Metodologija raziskovanja ................................................................................. 7
2. TEORETIČNI DEL ........................................................................................... 8
2.1 Zgodovinski razvoj in opredelitev logistike ..................................................... 8
2.2 Pomen logistike .................................................................................................... 8
2.2.1 Pomen logistike za gospodarstvo ................................................................... 9
2.2.2 Pomen logistike za podjetje ......................................................................... 10
2.3 Elementi logističnega sistema ........................................................................... 11
2.3.1 Zunanji transport .......................................................................................... 11
2.3.2 Notranji transport ......................................................................................... 16
2.3.3 Skladiščenje blaga ........................................................................................ 17
2.3.4 Zaloge .......................................................................................................... 19
2.3.5 Manipuliranje z blagom ............................................................................... 20
2.3.6 Informacijski in komunikacijski logistični sistem ....................................... 20
2.3.7 Kadri ............................................................................................................ 21
3. ORGANIZIRANJE LOGISTIČNEGA SISTEMA V PODJETJU LEK D.D. ..... 22
3.1 Predstavitev družbe (dostopno na: http//leknet.lek.si, 12.03.2011) .............. 22
3.2 Lekov zgodovinski razvoj (dostopno na: http//leknet.lek.si, 12.03.2011) ..... 22
3.3 Značilnosti farmacevtske panoge ..................................................................... 24
3.4 Elementi logističnega sistema v podjetju Lek d.d. ........................................ 25
3.4.1 Nabavna logistika......................................................................................... 25
3.4.2 Notranja logistika ......................................................................................... 26
3.4.3. Distribucijska logistika .................................................................................... 31
3.4.4 Logistične spremljevalne dejavnosti v podjetju Lek d.d. ............................ 32
4. ANALIZA OSKRBE KUPCEV IN FIZIČNA DISTRIBUCIJA V PODJETJU
LEK D.D. ............................................................................................................ 34 4.1 Organiziranje enote Oskrba ............................................................................. 34
4.1.1 Oskrba z izdelki ................................................................................................ 34
4.1.2 Kontroling ......................................................................................................... 34
4.1.3 Lansiranje izdelkov in spremembe ................................................................... 34
4.1.4 Oskrba kupcev .................................................................................................. 35
4.2 Opredelitev in aktivnosti oskrbe kupcev ......................................................... 35
4.2.1 Odprava blaga .............................................................................................. 35
4.2.2 Organiziranje in naročanje zunanjega transporta za prevoz blaga ............... 39
4.2.3 Carinjenje blaga ........................................................................................... 41
4.2.4 Zavarovanje blaga ........................................................................................ 41
4.2.5 Fizična dostava blaga naročniku blaga ........................................................ 42
4.3 Optimizacija in izboljšave in njihovo uvajanje .............................................. 42
5. SKLEP ............................................................................................................ 45
4
6. POVZETEK / ABSTRACT .............................................................................. 46 7. LITERATURA IN VIRI ................................................................................... 48
5
1. UVOD
1.1 Opredelitev področja in opis problema
Smo v dobi hitrega tehnološkega in gospodarskega razvoja. Vse hitrejše spremembe,
pospešeni procesi internacionalizacije in globalizacije, neizprosna konkurenca, ponudba,
ki presega povpraševanje, hitrejše sprejemanje poslovnih odločitev in njihovo izvajanje
ter čedalje večja osveščenost porabnikov so stalnica našega ţivljenja. V takšnih razmerah
mora podjetje imeti jasno vizijo, poslanstvo, dolgoročne cilje in ustrezno strategijo
logistične funkcije. Fizična distribucija je ključnega pomena za uspešno prodajo izdelka,
saj mora zagotoviti distribucijo blaga do kupca v skladu z pogodbenimi pogoji. Danes
različni vplivi od vsakega podjetja zahtevajo sprotno in pravočasno prilagoditev
trenutnim razmeram v okolju. Prednost ima podjetje, ki lahko najhitreje, v najkrajšem
času dostavi izdelek oziroma blago k kupcu.
Odločitve povezane z izdelki so ţivljenjskega pomena za vsako podjetje, saj podjetje ţivi
ali propade zaradi njih. Zato dobra logistična funkcija ter fizična distribucija izdelka
predstavljata, pomembnejši področji delovanja in odločanja poslovodstva podjetja.
Dejavniki, ki spodbujajo podjetja k dobri logistični funkciji, so številni in med seboj
povezani. Najpogosteje mednje prištevamo: finančne cilje, rast prodaje in trţnega deleţa,
dejavnosti konkurentov, tehnologijo, globalizacijo, zakonske določbe, stroške in
spremembe v demografiji in ţivljenjskem slogu, kot tudi zahteve kupcev in pobudo
dobaviteljev.
V diplomskem delu smo analizirali in prikazali organiziranost logistike v podjetju Lek
d.d.. Predstavili smo faze logističnega procesa, od nabave vhodnih materialov,
proizvodnje gotovih izdelkov do skladiščenja in distribucije. Predstavili smo oddelek
Oskrba kupcev, podrobneje pa tudi fizično distribucijo izdelkov končnim porabnikom.
Z izbrano temo diplomske naloge smo pokazali, kako pomembno mesto ima logistika v
izbranem podjetju, ki skupaj s poslovno-informacijskim sistemom SAP in pod nadzorom
zaposlenih daje vidne rezultate v zniţevanju stroškov.
1.2 Namen, cilji in osnovne trditve
Namen
Namen diplomskega dela je, da s pomočjo literature, interneta in lastne prakse
analiziramo in prikaţemo posebnosti logistike v podjetju Lek d.d.. Naš namen je
prikazati sklop aktivnosti, ki so potrebne, da naši končni izdelki – zdravila pridejo do
končnega uporabnika. Ugotovili in prikazati smo moţnosti za izboljšave v logističnih
procesih, ki bi pripomogle k doseganju večje konkurenčne prednosti podjetja.
6
Cilji
Cilji diplomskega dela so:
- opredeliti logistiko s teoretičnega vidika,
- predstaviti uspešno podjetje v tuji lasti in njegov odnos do zaposlenih in okolja,
- analizirati elemente logističnega sistema v podjetju Lek d.d.,
- predstaviti enoto Oskrba kupcev, ki doţivlja stalne spremembe in reorganizacije,
- analizirati fizično distribucijo izdelkov oziroma pot, kako škatlica zdravil pride v
roke bolnika doma v Sloveniji in v svetu,
- opredeliti in predstaviti izboljšave in izzive podjetja Lek d.d. v letu 2010.
Trditve
Trditve, ki smo jih skušali v diplomskem delu dokazati so:
- da je podjetje lahko uspešno tudi, če je v tuji lasti,
- spremembe na globalnem trgu narekujejo lastnikom podjetij zniţanje stroškov,
- velik pritisk lastnikov na zniţanje stroškov sili podjetje v nenehne spremembe
glede organizacije poslovanja, te spremembe se čutijo na področjih tehnologije,
kadrov, izobraţevanja in informiranja,
- vsaka narekovana sprememba je izziv za podjetje, managment in druge zaposlene.
Tudi logistični sistemi in procesi se uspešno prilagajajo spremembam.
Glede na to, da poslovna logistika obvladuje fizične pretoke materiala, izdelkov, energije
in informacij, lahko z izboljšano organizacijo, motiviranjem zaposlenih in izkoriščanjem
vseh razpoloţljivih resursov vpliva na obvladovanje ali celo zniţanje stroškov, s tem
vpliva na rentabilnost in ekonomičnost podjetja.
1.3 Predpostavke in omejitve
Predpostavke
Diplomsko delo je nastalo na podlagi teoretičnega znanja, ki smo ga osvojili v času
šolanja na EPF v Mariboru, preštudirane literature v podjetju in zunaj njega in predvsem
na podlagi praktičnega znanja pridobljenega z dosedanjim dolgoletnim delom na področju
logistike v različnih oddelkih v podjetju Lek d.d..
Glede na izkušnje zadnjih let v podjetju, predpostavljamo, da se bo z reorganiziranjem
nadaljevalo tudi v bodoče, dokler se organiziranost in struktura našega podjetja ne izenači
z organiziranostjo in strukturo na globalni ravni, kar je tudi cilj lastnikov.
Omejitve
Prva omejitev pri raziskavi in zbiranju informacij pri pripravi diplomskega dela je bila
omejena dostopnost podatkov. Vsi podatki podjetja niso za javno objavo, oziroma so
poslovna skrivnost, tako da smo zajeli le tiste podatke, ki so dostopni zaposlenim in
javnosti.
7
Naslednja omejitev pri zbiranju podatkov je bila pri izbiri literature. Ker gre za relativno
mlado vedo, ni veliko literature, ki bi bila skoncentrirana na enem mestu, kjer bi logistika
bila podrobno obravnavana. Preštudirali in pregledali smo veliko literature in iz vsake
potegnili to, kar se nam je zdelo pomembno.
V diplomskem delu smo se omejili le na tiste oddelke v podjetju, v katere je logistika
najbolj vključena. Prostorsko smo se omejili na obrate in oddelke v Ljubljani, dislociranih
obratov pa zaradi specifičnosti proizvodnje in dostopa do informacij nismo omenjali.
Vsebinsko smo se omejili na študijsko literaturo, katero smo uporabljali v času študija na
EPF v Mariboru, potem na vire in literaturo, predvsem knjige in članke, ki so dostopni v
knjiţnicah v Ljubljani, nekaj v Škofji Loki, predvsem v NUK-u, knjiţnici Leka, zbrani
literaturi oddelka Marketing v Leku, na internetnih straneh in na podlagi znanja
pridobljenega pri praktičnem delu.
1.4 Metodologija raziskovanja
Diplomska naloga je obravnavana kot poslovna raziskava, saj gre za proučevanje
dejavnosti logistike podjetja Lek d.d..
V teoretičnem delu smo uporabili dinamično metodo, to pomeni, da smo proučili in
prikazali pomen logistike in predstavili elemente logističnega procesa.
V praktični raziskavi smo uporabili metodo deskripcije, s katero smo opisovali dejstva in
ugotovitve, metodo klasifikacije, s katero bomo definirali pojme in metodo kompilacije, s
katero bomo povzemali stališča, sklepe in spoznanja drugih avtorjev.
Uporabili smo interne vire podjetja Lek d.d., študijsko literaturo, domačo in tujo literaturo
iz knjiţnic in vire z interneta.
8
2. TEORETIČNI DEL
2.1 Zgodovinski razvoj in opredelitev logistike
Logistika se v literaturi omenja ţe v 16. stoletju. Pojem je pomenil oskrbo vojaškega
prostora z materialom in organiziranje vseh vrst transportov. Kot samostojna veda se je
začela razvijati v drugi polovici 20. stoletja. Logistika je danes zelo pomembna
znanstvena disciplina. Logistični sistem je pomemben razvojni dejavnik vsakega podjetja,
zaradi zahtev trţišča, naraščanja mednarodne menjave in vključevanja oddaljenih trţišč,
izrednega porasta števila novih proizvodov, uvajanja novih transportnih sistemov in
podobno.
Zgodovinski razvoj sodobne podjetniške logistike lahko razdelimo na tri obdobja: na
obdobje pred letom 1950, obdobje od leta 1950 do 1970 in obdobje po letu 1970 (Logoţar
2004, 27).
Uporabniki transportnih in drugih logističnih storitev morajo spoznati in ovrednotiti svoje
logistične potrebe in probleme in poiskati zanje ustrezne in za podjetje ekonomične
rešitve. Ugotovljene probleme mora podjetje reševati z vidika celote logističnih procesov
in soodvisnosti z drugimi področji poslovanja. Zato mora vsako podjetje razviti in vpeljati
svoj model logistike in ga, glede na spremembe v podjetju in okolju spreminjati.
2.2 Pomen logistike
Logistika ima ključno vlogo pri zagotavljanju trajnostne mobilnosti ljudi, prtljage,
materiala, energije, informacij, prispeva pa tudi k izboljšanju drugih ciljev, kot so čistejše
okolje, varnost oskrbe z energijo, teţave v prometu in drugi cilji.
Cilj delovanja logističnega sistema je zadovoljevanje potreb poslovnega sistema in
relevantnega okolja po premostitvi prostorskih in časovnih razlik med točkami ţelenega
nahajanja materiala, energije in informacij (Ţohar 2005, 22):
- med dobavitelji materiala in poslovnim sistemom,
- med posameznimi fazami dela v proizvodnem procesu in
- med poslovnim sistemom in porabnikom oziroma uporabnikom proizvodov.
Cilj logističnega sistema je optimalno preskrbovanje proizvodnje s predmeti dela in
optimalna oskrba porabnikov s proizvodi v ţeleni količini in kakovosti
v pravem trenutku in na pravem mestu.
Tako kot za vse poslovne sisteme velja tudi za logistiko, da je kakovost izhodov odvisna
od kakovosti vhodov iz okolja in upravljalskih ukrepov sistema samega. Izhodi iz sistema
so usmerjeni tako v poslovni sistem kot v njegovo okolje. Zato je potrebno logistične
sisteme upravljati, voditi in kontrolirati. Potreba po upravljanju logističnega sistema
narekuje ţe celovitost njegove strukture, to je funkcioniranje večjega števila logističnih
9
komponent ali podsistemov. Če aktivnosti posameznega podsistema ne uskladimo,
nastanejo znotraj sistema motnje, kar vpliva na kakovost izhodov.
Logistiko lahko obravnavamo iz dveh vidikov:
- s podjetniškega vidika,
- in z vidika narodnega gospodarstva.
2.2.1 Pomen logistike za gospodarstvo
Logistika obravnava, opisuje, razlaga in oblikuje logistične sisteme in procese z vidika
celotnega gospodarstva.
Sestavine makrologističnega sistema so:
- logistični objekti (so pasivne prvine logističnih sistemov in procesov in jih
sestavljajo stvari, energija in informacije),
- logistična sredstva (so aktivne prvine logističnih sistemov in jih sestavljajo cestna
vozila, ţelezniški vozovi, terminali, skladišča in podobno),
- logistično omreţje (gre za transportne povezave, kot so cestno omreţje, ţelezniško
omreţje, omreţje cevovodov in podobno),
- logistični nosilci (logistična sredstva ne obravnavamo posamezno oz. ločeno,
temveč opazujemo in analiziramo večje enote ali sisteme. Ti sistemi so zdruţenje
vrste vozil, manipulacijskih prostorov in poti).
Logistični nosilci so:
- transportni poslovni sistemi: ţeleznica, cestni in letalski prevozniki, rečni in
pomorski ladjarji,
- transportni terminali-vozlišča: kopenski terminali, letališča, rečna in morska
pristanišča,
- skladiščna podjetja,
- poslovni sistemi v logistični spremljevalni dejavnost: špediterji, transportni agenti
in drugi.
Z makrologističnega vidika je velik poudarek na logističnih centrih. To so mesta, kjer
poteka koncentracija tovorov in kjer se zaradi izkoriščenosti transportnih sredstev manjši
tovori grupirajo v večje ali pa je potrebno večje tovore deliti na manjše zaradi dostave
posameznim prejemnikom manjših količin.
Poleg logističnih centrov so uporabnikom na razpolago tudi blagovni transportno-
distribucijski centri. To so specializirane logistične organizacije, ki za potrebe svojih
komitentov opravljajo posredovanje in organiziranje vseh logističnih storitev. Temeljne
logistične storitve transportno-distribucijskih centrov so (Logoţar 2004, 49):
- skladiščenje in hramba stvari,
- prekladalne storitve,
- zbiranje tovorov za oblikovanje večjih tovornih enot,
- distribucija (razpečevanje) pošiljk,
- pakiranje, sortiranje, označevanje, tehtanje in druge storitve,
- kontejnerizacija blaga,
- povezava med logističnimi baznimi procesi (skladiščenje-notranji transport-
zunanji transport),
10
- oblikovanje multimodalnih vrst transporta,
- manipulacije s tovorniki/vozili pri prehodu z enega na drug transportni nosilec,
- dovoz in odvoz pošiljk v lokalnem prevozu in druge storitve.
V razvitih gospodarstvih pomen logistike še narašča, njena uporabnost se širi na različna
področja poslovanja. Postaja vse bolj fleksibilna in prilagodljiva razvoju druţbe.
2.2.2 Pomen logistike za podjetje
Podjetniška oziroma poslovna logistika je poslovna funkcija s ciljem optimalne fizične
nabave, distribucije in ravnanja z logističnimi objekti in se kot gospodarska veda
uveljavlja v zadnjih tridesetih letih. Tako je poslovna logistika splošno priznana delna
disciplina ekonomike poslovnih sistemov. V praksi razvitih podjetij je postala pomembna
dejavnost in zato sestavni del strategije podjetja. Primarni razlog je treba iskati v
povečanih stroških nabave in distribucije s sočasnim upoštevanjem, da so lahko vrste ter
načini nabave in distribucije blaga zelo različni, zlasti v zvezi z naraščajočo globalizacijo
gospodarstva in vse večjo delitvijo dela (Logoţar 2004, 31).
Poslovanje posameznega podjetja poteka s pomočjo poslovnih funkcij. Logistika je ena
od poslovnih funkcij podjetja in obsega predvsem nabavo, proizvodnjo, skladiščenje,
prodajo in transport. Za poslovanje podjetja so potrebne in enako pomembne tudi druge
funkcije, kot so kadri, razvoj, finance in računovodstvo in druge funkcije, vse skupaj
vplivajo na poslovanje podjetja. Če podjetja ţelijo uspešno poslovati, morajo razvijati in
vlagati v tiste funkcije podjetja, katere jim omogočajo zniţanje stroškov in povečanje
dobička. Logistika je ena od tistih funkcij podjetja, v kateri so dodatne rezerve v
poslovanju. Zato uspešna podjetja poleg razvojne funkcije, ki omogoča razvoj novih
proizvodov ali storitev, vlagajo v logistično funkcijo, s tem pa uporabljajo logistiko za
ustvarjanje konkurenčne prednosti. Čimbolj podjetje uporablja logistiko za ustvarjanje
konkurenčnih prednosti, tem bolj nezadostna je njena vloga kot čiste podporne funkcije.
Cilj logističnega področja tako ni le minimiranje vseh stroškov, na katere logistika vpliva,
temveč je vključena tudi prihodkovna stran, na primer maksimiranje razlike med
prihodki, na katere vpliva logistika in stroški (Logoţar 2004, 38).
Z marketinškega vidika ima logistika pomembno vlogo pri zadovoljevanju potreb kupcev
in ustvarjanju dobička podjetja kot celote. Logistika s svojimi procesi povečuje učinek
marketinga, tako da zagotavlja učinkovito dostavo blaga do kupcev in daje blagu časovno
in prostorsko koristnost. Prostorska koristnost je tista vrednost, ki se doda proizvodu, če
je njegov nakup ali poraba omogočena na pravem mestu. Časovna koristnost blaga je tista
vrednost, ki se poda proizvodu, če je njegov nakup ali poraba zagotovljena ob pravem
času.
Poznamo različne oblike logističnih sistemov: transportna, skladiščna, špedicijska,
distribucijska, nabavna logistika, intralogistika, industrijska, vojaška, poslovna,
marketinška logistika, mikrologistika, makrologistika, podjetniška logistika. Ločimo še:
globalno logistiko in logistiko posameznega podjetja.
11
2.3 Elementi logističnega sistema
Za uspešno uresničevanje nalog logistike in doseganje zastavljenih ciljev je potrebno
dobro poznavanje vseh njenih elementov. Le-ti so med sabo povezani in na različne
načine vplivajo na stroške transporta, skladiščenja ter upravljanja s proizvodi (Ferišek in
drugi 1983, 3).
Avtorji različno opredeljujejo elemente logističnega sistema oziroma procesa. Tako je
Ogorelc (1996, 18) razdelil logistični proces na:
- prodajne točke: sem prišteva dobavitelje (izvor surovin), skladišča, proizvodne
oziroma predelovalne centre (obrati, stroji) z uskladiščevanjem in manipulacijami,
- sprejemne točke: sem prišteva kupce, skladišča, proizvodne oziroma predelovalne
centre z uskladiščevanjem in manipulacijami,
- transportne poti: sem vključuje tudi morebitne točke manipuliranja (terminali,
postaje, pristanišča) in skladiščenje,
- oskrbo z energijo in informacijami na sprejemnih, predajnih točkah ter na
transportnih poteh.
Oblak (1997,98) navaja naslednje elemente poslovne logistike:
- stroški in kazalci poslovne logistike,
- zaloge in skladiščene,
- notranji transport,
- zunanji transport,
- pakiranje, komisioniranje in manipulacije logističnih objektov,
- komuniciranje, informiranje in delovna sila v poslovni logistiki,
- organiziranost poslovne logistike.
Členitev elementov logističnega sistema, ki se je uveljavila v praksi in jo uporablja večina
avtorjev (Logoţar 2004, 65):
- zunanji transport,
- notranji transport,
- skladiščenje,
- zaloge,
- manipuliranje z blagom,
- informacije, komunikacije in kontrola,
- kadri, povezani s sistemom.
V logistiki imamo moţnost poudarjanja enega ali drugega elementa logistike, da
doseţemo optimalni učinek bodisi v zvezi s stroški ali s kakovostjo storitev, skratka tako,
da bomo čim bolj zadovoljili kupca.
2.3.1 Zunanji transport
Transport spada med najstarejše oblike druţbene dejavnosti. Z nastankom človeške
druţbe je nastala potreba po prevozu oseb in blaga. Kmalu so ugotovili, da brez transporta
(premagovanje prostorskih razlik) ni pridobivanja osnovnih dobrin. Za svoje potrebe so
uporabljali naravne prevozne poti kot so: reke, jezera in morja. Prve organizirane oblike
transporta so začele nastajati v času razcveta drţav v starem veku. V tem obdobju je bila
12
transportna dejavnost še sestavni del trgovine, kajti trgovec je moral poleg blaga
posedovati vsaj še eno prevozno sredstvo za opravljanje svoje dejavnosti.
Transport kot samostojna gospodarska dejavnost se je razvil v srednjem veku, ko je
kapitalistični način proizvodnje z razvito druţbeno delitvijo dela ustvaril pogoje za
ločitev transporta od trgovine. Glavne značilnosti transportne dejavnosti v tem obdobju so
bile majhna zmogljivost transportnih sredstev, uporaba ţive sile in vetra kot pogonske
energije in omejenosti prevozov na določena območja.
Ob koncu srednjega veka je sledil sorazmerno hitrejši razvoj transporta, kot posledica
razvoja znanosti, iznajdb in boljše organiziranosti. Glede na pomembno vlogo transporta
v narodnem gospodarstvu je treba transport razvijati celovito in vzporedno z drugimi
gospodarskimi dejavnostmi (Ogorelc 1996, 71). Porabniki vedno bolj zaostrujejo pogoje
točnosti dobave proizvodov. S tem mislimo na količino, čas in tudi kakovost dobave.
Vloga transporta v gospodarstvu prevzema vodilno vlogo. Saj vemo, da obstaja povezava
med stopnjo razvoja transportne dejavnosti in stopnjo razvoja gospodarstva. Vloga
transporta je, da blago dostavi ali pripelje na točno določen kraj, da bi s tem blago dobilo
polno vrednost.
Na kratko, naloga transporta je, da določeno blago dostavi ob določenem času na
določeno mesto, s tem pa poveţe proizvajalca in porabnika oziroma proizvodnjo in
porabo.
Temeljna dejavnost transporta je opravljanje storitev premeščanja oseb in blaga, se pravi
premagovanje prostora v določenem času. Če se zgodi, da blago ni na pravem kraju, tam
kjer ga potrebujemo, izgublja svojo vrednost. Katere meje razvitosti je transport dosegel
neposredno vplivajo na izraz splošnega gospodarskega stanja drţave, in obratno, transport
neposredno vpliva na splošni gospodarski razvoj drţave.
Transport je torej (Kaltnekar 1993, 327):
- osnovni pogoj vsakega proizvodnega procesa
- fizični pogoj celotnega kroţnega procesa, ki omogoča menjavo, delitev in uporaba
različnih dobrin ter s tem širšo druţbeno delitev dela,
- sredstvo za omogočanje osebnega in druţbenega standarda prebivalstva,
- poleg tega z ustvarjanjem nove vrednosti prispeva k celotnemu druţbenemu
proizvodu.
V današnjem času si brez transporta ne moremo zamisliti obstoja človeške druţbe. Vloga
transporta v gospodarstvu je večstranska. Transport bistveno vpliva na splošni
gospodarski razvoj. Obstaja močna odvisnost med stopnjo razvoja transportne dejavnosti
in ravnijo razvitosti gospodarstva in obratno. Transport razvija in širi blagovno
proizvodnjo in trg. Z razvojem transportne infrastrukture je nastala vrsta novih
industrijskih vej, kot so industrija tirnih vozil, avtomobilska in letalska industrija,
ladjedelništvo in druge. Nastale so tudi različne storitvene dejavnosti, ki so pospešile
razvoj drugih industrijskih panog in storitev.
Transport spodbuja razvoj nezadostno razvitih drţav in nerazvitih regij. Izgradnja
transportnega sistema je bila v mnogih drţavah eden najpomembnejših dejavnikov
njihovega gospodarskega razvoja.
Razvoj transportnih sredstev gre v smer doseganja večjih hitrosti, večje nosilnosti in teţi
k večji varnosti. Sam razvoj logističnih sredstev pa neposredno vpliva na tehnologijo in
13
organizacijo dela pri uporabnikih transportnih sredstev. Sodoben transport mora biti
univerzalen predvsem pa varen.
2.3.1.1 Transportne zvrsti
Transport lahko razvrščamo po različnih kriterijih (Ogorelc 1991, 33):
- glede na značilnost medija ali okolja delimo transport na kopenski, zračni in vodni
transport,
- glede na značilnost transportne poti poznamo ţelezniški, cestni, zračni, pomorski,
transport po notranjih vodnih poteh in cevovodni transport,
- glede na vrsto transportnega sredstva delimo transport na avtomobilski, ţelezniški,
ladijski, helikopterski in letalski transport,
- po oddaljenosti transport delimo na krajevni in medkrajevni transport,
- glede na namen transport ločimo za lastne potrebe, zasebni promet in javni
transport,
- glede na druţbeno pravno značilnosti teritorija delimo transport na domači
(mestni, primestni, medmestni in regionalni) in na mednarodni transport (obmejni,
meddrţavni in tranzitni),
- glede na osredotočenost in teţo problematike lahko ločimo transport v mestih,
med posameznimi mesti znotraj drţave in transport med posameznimi drţavami in
kontinenti.
1. Pomorski transport
V pomorskem transportu ločimo čezoceansko ali dolgo plovbo in obalno plovbo, ki se
deli na malo in veliko obalno plovbo ali kabotaţo. V dolgi plovbi se ladjarji specializirajo
po kontejnerjih ali za določena območja kontejnerjev.
Glede na organiziranost prevozov razvrščamo pomorski transport na:
a) Linijska plovba
V linijski plovbi se prevaţa raznovrsten tovor. Prevoze razvrščamo po značilnosti tovora
na: klasičen in univerzalen.
Razvrstitev glede na tipične vrste ladij, s katerimi se tovor prevaţa, ločimo (Logoţar
2004, 66):
- prevoze tako imenovanega generalnega tovora s klasičnimi linijskimi ladjami,
- prevoze posebnih pošiljk (osebni avtomobili, juţno sadje..),
- prevoze tovora s kontejnerskimi ladjami,
- prevoze unitiziranega tovora (tovor na kolesih ali na barţah) z RO-RO ladjami ali
drugimi tipi ladij za prevoz standardnih transportnih enot.
Značilnost linijske plovbe je rednost in stabilnost prevoza, ni problemov prazne voţnje,
ker se plovba ladje načrtuje v obe smeri. Prednosti klasične linijske ladje so, da je posebej
opremljena, dosega velike hitrosti in je večnamenska. Uporabljajo tudi specializirane
ladje, primerno opremljene za prevoz posebnega tovora, kot so avtomobili, ladje za
prevoz juţnega sadja, ladje hladilnice in druge.
14
Tudi ladjarji so lahko specializirani, vendar so uspešnejši ladjarji s kombinacijo linijske in
svobodne plovbe. Tudi strokovnjaki zagovarjajo kombinacijo aktivnost, saj v času
slabšega obdobja v eni zvrsti plovbe delno nadomestijo s povečano aktivnostjo v drugi.
Prednosti linijske plovbe so (Logoţar 2004, 67):
- prednosti za izvoznika v organiziranju logističnega procesa in ugoden vpliv na
terminsko načrtovanje proizvodnje,
- izboljšanje dobavnega servisa izvoznika (pristanek linijskih ladij v svetovnih in
drugih pomembnih pristaniščih z organiziranimi prevozi v notranjost do
prejemnikov),
- rednost in pogostost prevozov,
- ugoden vpliv na image izvoznika (uporaba načelno boljših ladij, niţje premijske
postavke v kargo zavarovanju).
b) Svobodna plovba
Gre predvsem za večje ladje. Uporablja se predvsem za prevoz razsutega tovora kot so:
rude, premog, oglje, ţitarice, sladkor, umetna gnojila, les in drugo.
V ladjarski pogodbi se ladjar obvezuje, da bo dal na razpolago ladjo, primerno za prevoz
dogovorjenega tovora, dobro opremljeno in sposobno za plovbo, tovor bo pripeljal v
namembno pristanišče in ga tam predal prejemniku. Naročnik se obvezuje, da bo vkrcal
tovor in plačal dogovorjeno ceno prevoza oziroma prevoznino in druge stroške, ki bodo
nastali med prevozom.
Prednost svobodne plovbe so (Logoţar, 2004, 67):
- moţnost prevoza mnoţičnih tovorov,
- ni posebnih omejitev na trgu,
- moţnost lastnega usmerjanja prevoza.
2. Zračni transport
Značilnost zračnega transporta je njegova hitrost. Na večjih razdaljah oziroma v
medkontinentalnem prevozu potnikov je brez konkurence, pri kontinentalnem prevozu pa
se čas prevoza podaljša za čas prevoza od in do letališč in čas carinjenja.
Prednosti zračnega prevoza so naslednje (Logoţar 2004, 67):
- hitrost,
- večja dostopnost (razmeroma gosto omreţje letališč),
- pogostost (frekvenca linijskih letov),
- zanesljivost dobave,
- varnost pri prevozu tovora (manjše transportno tveganje),
- marketinški vidik (na primer ustvarjanje ugleda).
3. Ţelezniški transport
Ţelezniški transport je pomembna transportna panoga v transportnem sistemu neke
drţave. Razvoj drugih transportnih panog, zlasti cestnega transporta, je vplival, da se je
15
razvoj ţelezniškega transporta upočasnil in vloga ţelezniškega transporta glede na
njegovo mesto v zgodovini močno zmanjšala.
Ţelezniški transport je primeren za prevoz občutljivih vrst tovora in nevarnih snovi
(prevoz ţivih ţivali in tovora, ki zahteva stalno temperaturo), prevoz lesa, proizvoda črne
metalurgije, premoga, ţitaric, gnojil, ţivilske krme in avtomobila. Pošiljke so lahko
kosovne, vagonske in zbirne.
Prednosti ţelezniškega transporta za uporabnike ţelezniških storitev so (Logoţar 2004,
68):
- omogoča prevoz skorajda vseh vrst tovora, na primer prostorninsko zahtevnega
tovora, pošiljk z veliko vrednostjo, pošiljk, ki se ne dajo prevaţati po cesti,
- moţnost mnoţičnega prevoza,
- posebej je primerna za prevoz velikih količin dragih proizvodov, ki ne spadajo v
kategorijo mnoţičnega tovora (na primer avtomobilov, elektronskih naprav in
strojev).
Med pozitivne dejavnike še štejemo:
- relativno velika hitrost,
- velika točnost (voţnja po voznem redu),
- velika varnost in udobnost prevoza,
- velika zanesljivost (razmeroma gosto omreţje),
- precejšnja dostopnost (odvisno od razvitosti ţelezniškega omreţja in števila
industrijskih tirov),
- manjši hrup in onesnaţevanje zraka,
- razmeroma nizka poraba energije,
- neodvisnost od vremenskih vplivov.
Vloga ţeleznice se povečuje z uporabo oprtnega sistema.
4. Cestni transport
Temeljna primerjalna prednosti cestnega transporta je velika dostopnost, ki jo omogoča
izredna razširjenost cestne mreţe. Pomembna prednost je tudi hitrost in relativna varnost
v cestnem transportu, zaradi direktnega prevoza odpadejo vmesne manipulacije,
zmanjšajo se moţnosti nastanka transportnega tveganja in njegovih posledic, kot so
poškodba in izguba tovora. Cestni prevozniki se odlikujejo tudi po veliki prilagodljivosti
za posebne zahteve uporabnikov transportnih storitev (Logoţar 2004, 68).
V cestnem transportu poznamo kosovne in kamionske pošiljke. O kosovnih pošiljkah
govorimo, ko z vozilom prevaţamo več različnih pošiljk za različne prejemnike, o
kamionskih, ko z eno pošiljko zapolnimo tovorni prostor oziroma prevaţamo tovor za
enega prejemnika.
V mednarodnem cestnem transportu je prevoz omejen z dovolilnicami. Drţave si jih
izmenjujejo na temelju mednarodne pogodbe. Poznamo bilateralne, tranzitne in
univerzalne dovolilnice in dovolilnice za tretje drţave.
5. Transport po notranjih vodah
Gre za transport po plovnih rekah, prekopih in jezerih. Prednost tega transporta je v
mnoţičnem prevozu homogenega tovora na daljše razdalje. Uporaba transporta po
16
notranjih vodah je omejena zaradi odvisnosti od transportnih nosilcev v prevozu do in od
rečnih pristanišč, slabša dostopnost zaradi sorazmerno omejenega omreţja plovnih poti,
majhna hitrost ladij, slabša zanesljivost, sezonska nihanja pri prevozu zaradi nihanja
višine gladine vode, kar pripelje do občasne nezmoţnosti plovbe, posebej v zimskem času
in slabše prilagodljivosti zahtevam uporabnikov.
6. Transport po ceveh
Pri tem transportu gre za prevoz pošiljk v tekočem, poltekočem in plinastem stanju.
Lahko se prevaţajo tudi nekatere pošiljke v trdem stanju, ki jih je zaradi transportiranja
potrebno pomešati s tekočino. Znane oblike so naftovodi, plinovodi in produktovodi.
Razlika med transportom po ceveh in drugimi oblikami transporta je v tem, da pri
transportu po ceveh gre za prenos tovora, transportnega sredstva ni treba premikati. Zato
tudi ni praznih povratnih voţenj (Logoţar 2004, 70).
Prednosti transporta po ceveh je mnoţičnost prevoza tovora manjše vrednosti, slaba stran
je v neprilagodljivosti morebitnim spremembam smeri materialnih tokov.
7. Kombinirani, multimodalni in oprtni transport in kontejnerizacija
Pri kombiniranem transportu gre za transport enot, pri katerih je pot od pošiljatelja do
prejemnika neprekinjena ob uporabi specialnih pretovornih in transportnih sredstev
(vozil), ki omogočajo ekonomičen prevoz, pretovor in uskladiščenje večjih transportnih
enot.
Oblike kombiniranega transporta so: pomorsko-rečni, pomorsko-ţelezniški, pomorsko-
ţelezniško-rečni, pomorsko-ţelezniško-cestno-rečni in dr.
Multimodalni transport predstavlja prevoz stvari z najmanj dvema različnima vrstama
transporta iz kraja odpreme v eni drţavi, kjer prevzame pošiljko organizator transporta,
do kraja prevzema v drugi drţavi.
Kontejnerizacija je proces uvajanja transporta tovora s kontejnerji, ki omogočajo hiter
kombiniran transport blaga z raznimi transportnimi sredstvi (Ogorelc 1996, 106).
Glavna prednost kontejnerja je v tem, da je transportno univerzalen. Lahko se uporablja v
vseh vrstah transporta in na vseh transportnih sredstvih.
Oprtni sistem transporta je način pretovora blaga skupaj s transportnim sredstvom. Tu
pride do sočasne uporabe dveh transportnih sredstev v dveh različnih transportnih
panogah. Vozilo, ki je prvo prejelo tovor, postane tovor na drugem vozilu (skupaj z
naloţenim tovorom).
2.3.2 Notranji transport
Notranji transport je nujen sestavni del vsakega proizvodnega procesa. Zajema
premikanje blaga, surovin, polproizvodov, nedokončanih proizvodov, gotovih proizvodov
in drugih dodatnih materialov v podjetju. Vključuje torej transport v predelavi oziroma
17
proizvodnji, skladišču, med predelavo in skladiščem, transport med proizvodno-
predelovalnimi obrati in transport med skladišči v podjetju (Logoţar 2004, 78).
Notranji transport imenujemo tudi pogonski, industrijski, tehnični in interni transport.
Značilnost notranjega transporta je, da se manipuliranje in prevoz specifičnih predmetov
(stvari, polproizvodov, gotovih proizvodov, …) odvijata znotraj podjetja s specifičnimi
delovnimi sredstvi, zahteva specifično organiziranost upravljanja dela, ima specifičen
reţim preventivnega in investicijskega vzdrţevanja it. (Zelenika 2001, 258-259).
Zaradi usklajenosti svojega delovanja se mora notranji transport povezovati
z vsemi ostalimi dejavnostmi v organizaciji. Je integralni del celotnega planiranja v
podjetju, predvsem operativnega planiranja v tesni povezavi s planom proizvodnje.
Organiziranost notranjega transporta se mora prilagajati organiziranosti proizvodnje.
Notranji transport s transportnimi sredstvi poteka po tansportneh poteh, ki morajo biti
hitro in varno prevozne, transportna sredstva, ki prevaţajo transport ne smejo biti nevarna
za zaposlene in jih ovirati pri delu.
Razlika med zunanjim in notranjim transportom je ta, da zunanji transport poteka zunaj
meja podjetja, notranji transport pa znotraj podjetja.
Pri urejanju notranjega transporta mora podjetje tako upoštevati vse dejavnike, ki vplivajo
na učinkovitost izvajanja njegovih nalog. Pri tem gre predvsem za razmestitev poslovnih
objektov (predelovalnih obratov, skladišč, prodajnih obratov ipd.) in teren, na katerem so
le-ti postavljeni, proizvodni program in s tem povezano uporabljeno tehnologijo ter
tehnološke postopke, oblikovanje parkirnih oziroma tovornih enot ter vrsto in stanje
transportnih sredstev, ki jih bo podjetje uporabilo (Logoţar 2004, 79).
2.3.3 Skladiščenje blaga
Skladiščenje sluţi premagovanju časovnih neenakosti med raznimi dejavnostmi v
podjetju.
Skladiščenje je pomembno področje gospodarjenja v vsakem podjetju. Je neke vrste
blaţilec materialnih tokov in zagotavlja moţnosti za njihov nemoten potek. S tem
omogoča nemoteno in ustrezno delovanje številnih drugih funkcij v podjetju, predvsem
nabave, proizvodnje in prodaje, saj zagotavlja njihovo nemoteno oskrbo ob planiranem
času. Na drugi strani skladiščenje blaga zaradi vzdrţevanja zalog povzroča tudi občutne
stroške. Zaradi stroškov močno vpliva na gospodarnost celotnega podjetja.
Namen uskladiščevanja je v premagovanju časovnih razlik med fazami proizvodnega
procesa in časovnih razlik med proizvodnjo ter porabo. Uskladiščeni material mora
ohraniti količinsko in kakovostno zahtevane lastnosti.
Vzroki, zaradi katerih nastopi potreba po skladiščenju so (Kaltnekar 1993, 248):
- neskladnost med časom proizvodnje in časom potrošnje,
- oddaljenost med krajem proizvodnje in krajem potrošnje,
- različni trgovski in finančni pogoji,
- potreba po varnosti oskrbe.
18
Procesi skladiščenja (Oblak 1997, 189) so:
- vhod blaga in identifikacija blaga,
- sortiranje blaga in priprava blaga na skladiščenje,
- določitev skladiščnega mesta,
- transport blaga v skladišču,
- izdajanje blaga iz skladišča,
- pakiranje blaga in priprava za odpravo,
- nakladanje blaga na transportno sredstvo.
Vrste skladišč (Oblak 1997, 188-189):
- Tovarniška skladišča, imenovana tudi skladišča končnih izdelkov: so nameščena
blizu proizvodnje in sprejemajo na tem kraju končne izdelke zaradi premoščenja
časa med proizvodnjo in prodajo.
- Centralna skladišča: funkcija teh skladišč je v tem, da po potrebi zapolnijo
manjkajoče zaloge blaga tam, kjer jih ni.
- Območna skladišča: naloga območnih skladišč je zagotoviti hrambo blaga, dokler
ga ne potrebujejo v neki regiji.
- Izdajna skladišča: njihova naloga je, da iz uskladiščenih količin blaga sestavljajo
količinske enote blaga po zahtevah odjemalcev in jih pripravijo ter predajo v
odpravo.
Skladišča naj bodo oblikovana tako, da omogočajo čim krajše transportne poti, čim manj
premeščanja in drugih manipulacij v skladišču ter preprečujejo zastoje. Skladiščenje naj
bo pregledno in zahtevani materiali hitro dosegljivi, hkrati pa morajo biti izpolnjeni tudi
vsi varnostni ukrepi, da ne pride v skladišču do kraje ali poškodb (Logoţar 2004, 80).
Podjetje lahko skladišči materiale v lastnih skladiščih ali pa uporablja skladiščne storitve
specializiranih podjetij, imenovanih javna skladišča. Specializirana skladiščna podjetja
zaradi specializiranih naprav in usposobljene delovne sile omogočajo strokovno hrambo
blaga. Podjetjem, ki skladiščijo blago v javnih skladiščih, ni treba graditi skladiščnih
zmogljivosti, kot tudi ne vzgajati skladiščnih kadrov, to pa vpliva na stroške poslovanja.
Ekonomske funkcije skladiščenja izhajajo iz ciljev uskladiščenja in vloge te dejavnosti v
druţbeni delitvi dela. Te funkcije so (Logoţar 2004, 81):
- časovna funkcija – uskladiščevanje omogoča usklajevanje proizvodnje in porabe,
torej gre za premoščanje časovnih razlik med proizvajalci in porabniki;
- prostorska funkcija – z uskladiščevanjem stvari v javnih skladiščih se praviloma
zmanjšuje prostorska oddaljenost med proizvodnjo in porabo;
- kakovostna funkcija – uskladiščevanje omogoča doseganje hitrejšega ritma
proizvodnje, njeno povečanje, po drugi strani pa enakomernejšo in popolnejšo
porabo;
- količinska funkcija – uskladiščevanje večjih količin blaga (na primer kritičnih
proizvodov) omogoča posredovanje na trţišču; pomembno je zlasti hranjenje
potrebnih količin drţavnih rezerv;
- zaščitna funkcija – s hranjenjem se blago zaščiti pred škodljivimi procesi (s tem se
ohranja njegova vrednost);
- kreditna funkcija – z izdajo skladiščnice za uskladiščeno blago je dana moţnost
pridobivanja kreditov (limbardni krediti);
19
2.3.4 Zaloge
Pod pojmom zaloga lahko razumemo uskladiščeno določeno količino blaga na določenem
mestu v podjetju. V podjetjih se pojavljajo zaloge vhodnih materialov, pomoţnih in
reţijskih materialov, rezervnih delov in zaloge gotovih proizvodov.
Obseg dela v skladiščih je odvisen od obsega zalog in pri proučevanju skladiščnega
poslovanja je potrebno upoštevati med drugimi tudi zaloge. Zaloga določa potreben
skladiščni prostor, opremljenost skladišč in število zaposlenih delavcev v skladiščih in
njihovo organiziranost. Od vsega tega so odvisni vsi skladiščni stroški. Ker zaloge
materiala v skladiščih na eni strani omogočajo nemoteno proizvodnjo, na drugi strani pa
lahko veţejo zelo velika obratna sredstva podjetja in obremenjujejo stroške poslovanja, je
za podjetje zelo pomembno iskanje optimalne višine zalog. Zaloge materiala so odvisne
od skladiščnih stroškov. Višina skladiščnih stroškov je odvisna od obsega potreb po
skladiščenju v podjetju. Vrste skladiščnih stroškov so posredno ali neposredno odvisne
od uskladiščenih količin.
Zaloge niso in ne morejo biti vedno enake, enkrat so večje, drugič manjše. Na višino
zalog vplivajo številni notranji in zunanji dejavniki, ki izhajajo predvsem iz pogojev
proizvodnega procesa in poloţaja na nabavnem in prodajnem trţišču.
Glavni dejavniki so (Kaltnekar 1993, 274):
- odvisnost od trţišča, predvsem odnos med ponudbo in povpraševanjem,
- likvidnost podjetja in s tem v zvezi moţnosti za izkoriščanje situacije na trţišču,
- krajevni komunikacijski in transportni pogoji,
- proizvodna praksa oziroma njena intenzivnost v porabi materiala,
- individualni pogoji proizvodnega programa podjetja,
- cilji splošne poslovne politike podjetja itd.
Da bi čim bolj točno določili potrebno višino zalog, je treba višino zalog tekoče
spremljati in spreminjati ob spremenjenih pogojih. Če ima podjetje nizke zaloge, se lahko
zgodi, da ne zmore zadovoljiti potreb proizvodnje ali prodaje in zato lahko pride do
zastojev v drugih procesih in s tem do poslovnih izgub. Pojavljajo se dodatni stroški, kot
so stroški večkratnega naročanja, pogosto spreminjanje proizvodnih nalogov, kar
povzroča spremembe v proizvodnih procesih, podjetje lahko zaradi zamud izgublja dobro
ime na trţišču, kupce in dobavitelje. Podjetja, ki imajo visoke zaloge, tvegajo visoke
stroške, ti se kaţejo v visokih skladiščnih stroških, v zalogah vezana sredstva povzročajo
pomanjkanje obratnih sredstev, stroški zaradi kvarjenja in poškodb materiala in drugi
stroški. Zato je za potrebno poiskati optimalni obseg zalog oziroma optimalno gibanje
zalog. Optimalna višina zalog je tista zaloga, ki ni premajhna in ne prevelika, zadovoljuje
potrebe proizvodnje in prodaje in ne povzroča podjetju visokih stroškov.
V teoriji in praksi uporabljamo številne normative in računske kategorije za kontrolo
zalog. Kot normative pa lahko dejansko uporabljamo tri višine zalog, ki jih imenujemo
(Kaltnekar 1993, 277):
- Varnostna zaloga (pogosto imenovana tudi minimalna zaloga ali ţelezna oziroma
zlata rezerva, pa tudi alarmna zaloga) je namenjena premostitvi nepričakovanih
dogodkov v materialni preskrbi. To so predvsem zamude v dobavi materiala ali
nepričakovane večje porabe porabnikov materiala. Predstavlja torej neko rezervo,
ki jo smemo potrošiti le pod posebnimi pogoji in po posebnem postopku.
20
Največkrat določimo, da porabo varnostne zaloge lahko odobri le nabava. Ta je na
ta način alarmirana o kritični višini zalog.
- Signalna zaloga (nepravilno jo v praksi včasih imenujemo tudi minimalna zaloga)
je tista višina zaloge, pri kateri je treba sproţiti postopek za nabavo. Treba jo je
določiti tako, da bo nova količina materiala prispela prav takrat, ko bo doseţena
varnostna zaloga v skladišču. Torej mora biti enaka porabi v dobavnem roku
oziroma za toliko višja od varnostne zaloge.
- Maksimalna zaloga predstavlja zgornjo mejo v višini zalog, do katere je še
gospodarno uskladiščevati material. Tudi ta meja v principu ne sme biti nikoli
prekoračena, ker bi to po nepotrebnem zvišalo skladiščne stroške in oteţkočilo
delo in preglednost v skladiščih zaradi prenatrpanosti. Večja prekoračitev te
zaloge ob nenormalnih pogojih (npr. pričakovano povišanje cen, posebni popusti,
devalvacija in podobno) zahteva poseben postopek. Pri nekaterih načinih
dopolnjevanja zalog pa je maksimalna zaloga lahko računska kategorija, do katere
računamo naročeno količino.
2.3.5 Manipuliranje z blagom
Postopek manipuliranja z blagom je vmesni člen med tremi najpomembnejšimi elementi
logistike: skladiščenjem, notranjim in zunanjim transportom. Manipulativne operacije so
na primer pretakanje, iztekanje, merjenje količine, pregledovanje kakovosti, prekladanje
blaga, pakiranje, paletizacija in kontejnerizacija, oblikovanje tovornih oziroma
transportnih enot, nameščanje materiala v skladišča (polnjenje rezervoarjev,
komisioniranje, prevzem surovin in proizvodov iz skladišč, sortiranje in druge operacije.
Za nemoten pretok blaga so tudi potrebne posredne logistične manipulacije. Te izhajajo iz
komercialno-administrativnih postopkov. Tu štejemo urejanje dokumentacije za prevoz,
carinske formalnosti, kontrolo kakovosti in druge operacije.
Tehnično-tehnološka sredstva, ki jih uporabljajo v skladiščih za opravljanje nalog so:
viličarji, tekoči trakovi, tekalni ţerjavi, kontejnerji, cisterne, sodi, rezervoarji, števci,
tehtnice in druga specializirana oprema.
2.3.6 Informacijski in komunikacijski logistični sistem
Informacije so zelo pomembne za podjetje, saj so povod za reakcijo. Če je informacija
hitro na razpolago, lahko reakcija sledi takoj, v primeru da informacija ni popolna, bo
reakcija napačna. Integracija informacijskih in komunikacijskih sistemov ni potrebna le
za izmenjavo podatkov, temveč tudi za statusno spremljanje blaga do končnega
prodajnega mesta. Torej je vključevanje elektronske obdelave podatkov neizogibno, saj
pospešuje tok informacij, kar pa ima za blagovni tok dragocene prednosti, kot npr.
pridobitev v času. Pregledna, hitra in zanesljiva izmenjava informacij vpliva na
konkurenčno sposobnost izvajalcev logističnih storitev in drugih udeleţencev v
logističnem kanalu (Oblak 1997, 163).
Za dobro vodenje logističnega procesa so potrebne zlasti naslednje informacije (Poţar
1976, 294):
21
- stanje zalog po vrstah blaga in lokaciji,
- podatki o blagu v proizvodnji,
- podatki o času in materialu, ki je potreben za izdelavo nekega blaga,
- podatki o prevoznih stroških na raznih relacijah,
- podatki o povpraševanju po blagu,
- podatki za analizo povpraševanja kupcev
- podatki o zalogah v času, ki je potreben za izdelavo predvidenega blaga.
Vse procese in aktivnost v logističnem sistemu je treba tudi kontrolirati. Ta je lahko
operativna in upravljalna.
2.3.7 Kadri
Ko smo postavili logistično sluţbo in ji določili njene naloge v podjetju, moramo pravilno
zasesti vsa delovna mesta v njej. Kaj nam pomagajo še tako precizno postavljene naloge,
če njihovi izvajalci niso zadosti strokovno usposobljeni, da bi jih uspešno rešili. Načelo
»pravega človeka na pravo mesto« je samo po sebi zelo logično, vendar ga pogosto
premalo upoštevamo. S postavitvijo organizacijske strukture bomo določili naloge vseh
delovnih mest, zdaj moramo ugotoviti še, kakšen je »pravi človek« za ta mesta (Kaltnekar
1993, 88).
Podjetja danes postajajo vse bolj odvisna od svojih človeških virov. Revolucionarna
sprememba, kompleksna tehnologija in globalna konkurenca pomenijo naraščajočo
ranljivost podjetja in podjetja, ki jim ne uspe imeti pravih ljudi ob pravem času na pravih
mestih, so ogroţena. Zato je ustrezno razmerje med delom in sposobnostmi zaposlenih
ekonomska nujnost, s tem pa je povezano tudi razumevanje posameznega delovnega
mesta in dela, ki se opravlja na konkretnem delovnem mestu.
Zaposleni v logistični dejavnosti morajo obvladati splošna in strokovna znanja.
Splošna znanja, ki jih mora obvladati strokovnjak za logistično dejavnost v proizvodnem
podjetju so (Kaltnekar 1993, 89-91):
- dobro mora poznati metode in principe moderne organizacije dele, da jih lahko
vključuje tudi v to delovno področje,
- imeti mora zadostno tehnično osnovo, da lahko razume proizvodne procese in
pravilno vključuje vanje tok materiala ter lahko spozna tehnične karakteristike
različnih naprav,
- biti mora seznanjen z različnimi metodami in tehnikami planiranja in analiziranja,
saj so plani in analize zelo pomembni za uspešno delo sluţbe,
- poznati mora osnove ekonomike poslovanja in proizvodnje, da lahko ugotavlja
stroške in ekonomske učinke toka materiala za njihovo optimizacijo, poznati mora
metode in tehnike projektiranja obratnih naprav, da lahko sodeluje pri njihovem
postavljanju in skrbi za pravilno razmestitev obratov s stališča najmanjše
transportne naloge,
- poznati mora metode in tehnike celotne logistične funkcije.
22
3. ORGANIZIRANJE LOGISTIČNEGA SISTEMA V PODJETJU LEK D.D.
3.1 Predstavitev družbe1
Lek, član skupine Sandoz, je eden od stebrov vodilne globalne generične druţbe Sandoz.
Deluje kot globalni razvojni center za izdelke in tehnologije, kot globalni proizvodni
center za učinkovine in zdravila, kompetenčni center za razvoj vertikalno integriranih
izdelkov, kompetenčni center Sandoza na področju razvoja in proizvodnje
biofarmacevtskih izdelkov in kot center oskrbe za trge srednje in vzhodne Evrope (SVE),
juţne in vzhodne Evrope (JVE) in skupnost neodvisnih drţav (SND), torej center
prodajnih storitev za globalne Sandozove trge. Lek podpira delovanje Sandoza na njegovi
poti postati prva generična farmacevtska druţba na svetu. Lekovo srednje in dolgoročno
poslovanje sledi viziji in strategiji Sandoza postati vodilni svetovni generični
proizvajalec. Lek d.d. zaposluje pribliţno 2.820 ljudi in je v letu 2006 dosegel skupno
prodajo v višini 904 milijonov evrov.
3.2 Lekov zgodovinski razvoj2
Ţe od naših začetkov delovanja nas zaznamujeta dinamičen razvoj in teţnja po
internacionalizaciji poslovanja. Stalna in intenzivna rast je značilna za celotno Lekovo
zgodovino in je še posebej izrazita v zadnjem obdobju.
1946 - Uradno je bila ustanovljena tovarna zdravil Lek. Obogatitev izbora izdelkov ter
povečanje količine doma izdelanih zdravil je bila prva naloga, ki smo si jo zadali kot
mlado podjetje.
1965 - Z novimi vlaganji se je začela naša hitra rast, naraščalo je število zaposlenih,
dvigovala se je stopnja izobrazbene strukture.
Osemdeseta leta - Lekovo poslovanje je zaznamoval začetek razvoja in proizvodnje
klavulanske kisline, pomembne sestavine našega vodilnega izdelka Amoksiklava.
1991/1992 - Preoblikovali smo se v delniško druţbo. Leta 1992 so Lekove delnice začele
kotirati na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev.
1995 - Kot prva srednjeevropska farmacevtska druţba smo na ameriški trg vstopili s
končnim izdelkom.
1998 - Ustanovili smo razvojni in polindustrijski laboratorij za klasično biotehnologijo in
rekombinantne produkte. V Prevaljah smo odprli nov proizvodni obrat za proizvodnjo
penicilinskih izdelkov.
2000 - V skladu s svojo strateško usmeritvijo v ZDA smo pridobili registracijo za
zdravilo enalapril, ki je eno najbolje prodajanih zdravil na tem trgu. Poloţili smo temeljni
kamen za Razvojni center, ki je ena ključnih investicij v tem obdobju. Odprli smo nov
poslovni center za Jugovzhodno Evropo v Skopju (Makedonija) ter predstavništvo v Rigi
(Latvija).
2001 - Zaključili smo nakup romunske farmacevtske druţbe Pharma Tech in se uvrstili
med vodilne antibiotične hiše v regiji. Sledil je prevzem poljske druţbe Argon S.A. iz
Lodţa, s čimer se je Lek utrdil na poljskem trgu in v segmentu zdravil za srce in oţilje ter
1 dostopno na: http//leknet.lek.si, 12.03.2011.
2 dostopno na: http//leknet.lek.si, 12.03.2011.
23
samozdravljenje. Na ameriškem trgu smo ustanovili lastno druţbo Lek Pharmaceuticals,
Inc. in postali distributer končnih farmacevtskih izdelkov. Odprli smo predstavništvo na
Kitajskem in pridobili certifikat za ravnanje z okoljem po standardu ISO 14001.
2002 - Leto 2002 je bilo za Lek prelomno. V novembru se je uspešno zaključil prijateljski
prevzem, s katerim je Lek postal del poslovne skupine Novartis. Na ameriškem trgu smo
pridobili dovoljenje regulatornih organov za prodajo bromokriptina, zdravila za
zdravljenje Parkinsonove bolezni, in lisinoprila, zdravila za zdravljenje zvišanega
krvnega tlaka. V Ljubljani smo odprli nov Lekov Razvojni center, ki omogoča še tesnejše
sodelovanje Lekovih raziskovalnih enot z raziskovalno dejavnostjo znanstvenih ustanov
in fakultet doma in v tujini. V Romuniji smo poloţili temeljni kamen novega obrata za
proizvodnjo varnih in kakovostnih antibiotikov, na Poljskem pa temeljni kamen ene
največjih Lekovih investicij - Centra za farmacevtsko proizvodnjo in logistiko v
Strykowu.
2003 - Pomemben poslovni korak je pomenila pridobitev dovoljenja za vstop na trg ZDA
z izdelkom amoksiklava v letu 2003. Poloţaj na največjem svetovnem trgu smo še utrdili
z dovoljenjem za promet z omeprazolom, drugim najbolje prodajanim farmacevtskim
izdelkom na svetu. Uspešno smo ubranili tudi evropski patent za sintezo omeprazola.
Za projekt "Filgrastim - pridobivanje rekombinantnega proteina z inovativnimi rešitvami"
smo prejeli naziv inovator leta 2002. Po uspešnosti poslovanja se je Lek uvrstil na prvo
mesto med slovenskimi podjetji, po rasti je prehitel regionalne tekmece in dosegel
vodilno mesto po prodaji med primerljivimi farmacevtskimi druţbami v Srednji in
Vzhodni Evropi.
Maja 2003 je več nacionalnih blagovnih znamk v okviru Novartis Generics oblikovalo
močno globalno blagovno znamko: Sandoz.
2004 - V Mengšu smo odprli nov obrat za proizvodnjo biofarmacevtikov, prvi te vrste v
Srednji in Vzhodni Evropi. Z njim smo okrepili lastne raziskave in razvoj ter prispevali k
doseganju vodilne vloge Sandoza na področju biofarmacevtikov. Delovati sta začela nova
farmacevtska obrata v Romuniji in na Poljskem, ki bosta zagotavljala proizvodnjo zdravil
za naraščajoče potrebe evropskega trţišča in utrjevala Novartisovo zavezo s trgi
razširjene Evropske unije. Sandoz je začel s trţenjem pravastatina, zdravila za zniţevanje
holesterola, v Veliki Britaniji, Nemčiji, na Nizozemskem in Danskem. Zdravilo je plod
Lekovega znanja in uspešne povezanosti Lekovega razvoja, proizvodnje in patentne
zaščite z moţnostmi, ki jih ponuja Sandozova globalna mreţa. V sodelovanju z
Medicinsko fakulteto v Ljubljani smo omogočili elektronsko izdajo Slovenskega
medicinskega slovarja, skupaj s strokovnimi sodelavci pa novo izdajo publikacije
Arterijska hipertenzija.
Regionalne izkušnje Leka zdruţujemo z globalno izkušenostjo Sandoza in sooblikujemo
priloţnosti za širjenje na rastočih trgih.
Delujemo v več kot 100 drţavah sveta. Naši izdelki in učinkovine so ţe navzoči na
preteţnem delu najpomembnejših svetovnih trgov. S svojimi podjetji in predstavništvi
poslujemo v več kot 20 drţavah.
Močno smo dejavni na tradicionalnih trgih v regiji Srednje in Vzhodne Evrope,
Jugovzhodne Evrope in Skupnosti neodvisnih drţav. Ob tem s Sandozom vstopamo na
nove trge Evropske unije ter širimo navzočnost na najpomembnejšem svetovnem trgu, v
ZDA in drugod po svetu.
Poslanstvo Leka je skrbeti za zdravje in izboljševati dolgoročno kakovost ţivljenja, Lek
zato pomeni veliko več kot razvoj, proizvodnjo in trţenje varnih ter učinkovitih
farmacevtskih izdelkov. V Leku se vsi zaposleni zavedajo svoje odgovornosti pri
omogočanju razvoja zdravega in varnega ţivljenjskega okolja.
24
Skladno s politiko druţbene odgovornosti podjetja v farmacevtski druţbi Lek prevzema
odgovorno vlogo pri varovanju zdravja, zagotavljanju varnosti in varstvu okolja.
V Leku se upoštevajo politika in smernice Novartisa in Sandoza ter spremljajo zahteve
zdravstvene, varnostne in okoljske zakonodaje in se ravna skladno z njimi. S primernim
izvajanjem teh usmeritev se dviguje zavest zaposlenih za varno in zdravju neškodljivo
delo, ki ne povzroča čezmernih vplivov na okolje.
Lek je za javnost odprta druţba. Z zunanjo javnostjo, še zlasti s krajani, dejavno
sodelujemo. Na njihove pobude se odzivamo in iščemo skupne rešitve za nadaljnje
izboljševanje.
3.3 Značilnosti farmacevtske panoge
Farmacevtska industrija je panoga, katere glavne naloge so odkrivanje, hitro in varno
razvijanje novih zdravilnih učinkovin ter proizvodnja in trţenje zdravil in zdravilnih
učinkovin. Posebna pozornost je namenjena varnosti in učinkovitosti zdravil, saj ne smejo
ogroţati uporabnikovega zdravja.
Značilnosti farmacevtske industrije so povsem specifične in se razlikujejo od ostalih
panog v naslednjem:
- zelo dolgo obdobje od odkritja zdravila, preko razvoja in registracij do
proizvodnje in plasiranja le-tega na trg;
- visoka stopnja finančnega tveganja in negotovosti v obdobju razvoja zdravil, ki se
nadaljuje tudi po prihodu zdravila na trţišče;
- veliko število vladnih restriktivnih predpisov, ki vplivajo na področje razvoja,
testiranja, proizvodnje in marketinga zdravil. To je povsem razumljivo, saj so
izdelki farmacevtskih podjetij izdelki, ki vplivajo na človekovo ţivljenje;
- mogoče je predvidevanje o prihodu novih, boljših oz. bolj učinkovitih zdravil.
Farmacevtska industrija je še vedno ena izmed najbolj inovativnih in dobičkonosnih
visoko tehnoloških panog v svetu. Svetovni farmacevtski trg je mogoče razdeliti na dva
dela oz. na dve vrsti proizvajalcev zdravil:
- originatorje (proizvajalci izvirnih zdravil),
- in generike (proizvajalci kopij izvirnih zdravil).
Podjetja originatorji sama razvijajo nova zdravila, kar pa zahteva ogromne vloţke v
raziskave in razvoj. Ocenjuje se, da je za razvoj novega izdelka treba odšteti okoli 600
milijonov ameriških dolarjev in 12 let intenzivnega dela številnih raziskovalcev. Poleg
tega ta podjetja nosijo tveganje, da se v eni od faz testiranja zdravilo izkaţe za
neprimerno. V primeru, da podjetje uspe odkriti novo zdravilo, pa je njegov trud bogato
poplačan. Nova zdravila podjetja zaščitijo s patenti (do 20-letna zaščita). Patenti
omogočajo podjetju ekskluzivno pravico trţenja novega izdelka, torej ohranja monopolni
poloţaj na trgu. Vse to pa vpliva na ceno originalnih zdravil, ki so zelo draga.
Podjetja generiki proizvajajo zdravila, ki jim je ţe potekla patentna zaščita. To pomeni, da
proizvajajo kopije originalnih zdravil, ki pa vsebujejo podobne učinkovine kot izvirna
zdravila. Kljub temu, da je potrebno tudi v razvoj generičnih zdravil vloţiti precej
sredstev, pa je to še vedno zelo malo v primerjavi s sredstvi, ki jih za razvoj namenijo
originatorji. Iz tega izhaja, da so generična zdravila ravno tako učinkovita, a bistveno
25
cenejša v primerjavi z zdravili originatorjev, tudi do 60%. Med generična podjetja sodi
tudi podjetje Lek.
V prihodnjih letih je v panogi farmacevtske industrije realno pričakovati, da se bodo
izoblikovale štiri skupine farmacevtskih proizvajalcev:
- veliki multinacionalni konglomerati,
- povezane druţbe originatorji – generični proizvajalci,
- generični velikani.
3.4 Elementi logističnega sistema v podjetju Lek d.d.
Podjetje Lek d.d. predstavlja enega najpomembnejših delov Sandoza na področju
logističnih operacij. Logistični sistem v podjetju Lek d.d. zajema nabavo, skladiščenje
vhodnih materialov in gotovih izdelkov, proizvodnjo in fizično distribucijo. V zadnjem
času je ta del Lekovega poslovanja v fazi intenzivne rasti in vlaganj in ima pomembno
vlogo v celotnem poslovanju podjetja. Logistika v Leku zajema zunanji tok blaga in tok
blaga skozi proizvodnjo.
3.4.1 Nabavna logistika
Nabavna logistika skrbi za oskrbo poslovnega sistema s potrebnim blagom v ustrezni
količini in kakovosti. Z blagom pri tem misli na surovine, materiale, polproizvode in
proizvode, ki jih poslovni sistem potrebuje za izvedbo poslovnega programa. Blago mora
biti podjetju dostavljeno ob pravem času, na pravem mestu in z ekonomsko upravičenimi
stroški (Logoţar 2004, 100).
Odločitve o nabavi blaga ima različne vidike, in sicer (Logoţar 2004, 100):
- tehnični vidik (vrsta in lastnosti materiala),
- ekonomski vidik (cena, stroški nabave),
- komercialni vidik (pridobitev kupcev, pogoji),
- pravni vidik (oblikovanje kupne pogodbe),
- logistični vidik (pakiranje, oblikovanje tovornih enot, prevoz in stroški prevoza,
čas).
Najpomembnejše naloge nabavne sluţbe so (Potočnik 1994, 15):
- določitev potreb,
- izbira dobavitelja na podlagi raziskav nabavnega trga,
- izdelava nabavnega plana,
- pripravljalna dela: iskanje ponudb, analiza ponudb,
- poslovno dogovarjanje in sklenitev pogodbe za nabavo materiala,
- naročanje,
- prevzem materiala,
- kontrola in reklamacije,
- izdaja naloga za plačilo dobaviteljem,
- evidenca nabave.
26
V proizvodnem podjetju Lek d.d. nabava naroča na osnovi plana proizvodnje in na osnovi
varnostnih zalog. Običajno se za planiranje nabave uporablja določen planski cikel, ki je
lahko mesečni, večmesečni, tedenski ali dnevni. Odvisen je od vrste nabavnega materiala,
kategorije dobavitelja, od hitrosti sprememb v proizvodnji in od dolţine rokov dobave.
Nabava v Leku je samostojna operativno taktična in strateška poslovna enota. Sposobna
je planirati in pravočasno zagotoviti surovine, repromateriale, storitve in informacije v
vseh fazah ţivljenjskega cikla proizvoda in faz proizvodnje, tako da planirana
proizvodnja poteka nemoteno in brez zastojev zaradi morebitnih nepravočasno
dobavljenih potrebnih vstopnih elementov.
Cilji enote Nabava v Leku so zagotoviti kontinuirano oskrbo z repromateriali in
surovinami za tekoče in razvojno poslovanje druţbe, izvajati nakup repromaterialov oz.
storitev ustrezne kakovosti od odobrenih ali potrjenih dobaviteljev/proizvajalcev in z
njima graditi partnerske odnose, zagotoviti nabavno informatiko o procesu nabave
surovin in storitev ter o dobaviteljih/proizvajalcih in integrirati nabavne aktivnosti z
ostalimi funkcijami v druţbi.
Proces nabave se začne, ko se na osnovi plana proizvodnje glede na plan prodaje
planirajo potrebe po surovinah in polizdelkih. Oddelek Oskrba, glede na planiranje
prodaje in na dnevno realizacijo prodajnih naročil pošlje v oddelek Nabava potrebe oz.
zahtevke po materialih. To stori preko informacijsko-računalniškega sistema oz.
informacija avtomatsko prileti v oddelek Nabave. Nabavni referent obdela nabavne
potrebe pridobljene iz info zapisa iz Oskrbe in kreira nabavno naročilo. Naročilo
posreduje dobavitelju (proizvajalcu).
Za nekatere repromateriale prejme Nabava kvartalno ali polletno potrebo iz Oskrbe, ki jo
nabavni referent obdela enako kot vse nabavne zahtevke in jih nato z eno naročilnico za
celotno količino posreduje dobavitelju/proizvajalcu običajno za delne dobave, ki so
datumsko določene. Nabavni oddelek mora pridobiti informacijo, da se
dobavitelj/proizvajalec strinja z pogoji naročila, kot so dobavni rok, dobavna količina,
zahtevana kvaliteta in cena. S tem Nabava prispeva svoj deleţ k celovitem obvladovanju
kakovosti. Naloga Nabave je prispevati k razvoju dobaviteljev, proizvoda, proizvodnega
procesa in zmanjšanju stroškov.
3.4.2 Notranja logistika
3.4.2.1 Skladiščenje nabavljenega materiala
Prevzem vstopnega materiala
Vsako dospelo serijo vstopnega materiala vključimo v sistem materialnega poslovanja,
tako da v informacijski sistem vnesemo vse predpisane identifikacijske podatke. Na ta
način vzpostavimo sledljivost, števnost in nadzor nad uporabo vstopnega materiala glede
na njegov status in rok uporabe. Postopek prevzema poteka v prevzemni coni, zaščiteno
pred vremenskimi vplivi in obsega sledeče aktivnosti:
27
- Preverjanje dokumentacije dobavitelja/proizvajalca, vrste dospelega materiala in
količin glede na skladnost z naročilom.
- Z vizualnim pregledom transportnih kartonov se preverjajo morebitne poškodbe,
njihova čistost, poškodbe plomb in identifikacijskih oznak embalaţe ter
potencialna kontaminacija vstopnega materiala. V kolikor material ali njegov del
ne ustreza tem kriterijem, se sproţi postopek reklamacije.
- Izdelava in opremljanje vseh embalaţnih enot vstopnega materiala z Lekovimi
internimi oznakami - signaturami.
- Izdelava zahtevka za vzorčenje.
Vzorčenje vstopnega materiala
Vzorčenje vstopnih materialov mora biti izvedeno tako, da se prepreči vsaka potencialna
kontaminacija vzorca in vstopnega materiala iz okolice ali z vzorčno opremo. Poteka v ta
namen predpisanih prostorih z definiranim razredom čistoče. Vzorčenje lahko izvaja le
pooblaščeno in izobraţeno osebje na osnovi plana vzorčenja, ki ga za posamezno vrsto
materiala predpiše oddelek Kontrola kakovosti. Pisna navodila morajo vključevati
metodo vzorčenja, opremo, količine vzorcev, posebna opozorila, embalaţo za vzorčenje,
pogoje hranjenja vzorcev, navodila za čiščenje ter hranjenje vzorčevalne opreme.
Postopek vzorčenja mora potekati tako, da je odvzeti material reprezentativni vzorec
serije. Izvedbo vzorčenja mora vzorčevalec evidentirati tako, da nalepi oznako
VZORČENO ali PREGLEDANO, ter datum vzorčenja. Odvzete in označene vzorce se
prenese v laboratorije za testiranje,
Skladiščenje vhodnih materialov
Po prevzemu in vzorčenju sledi uskladiščenje materiala v zato primerne prostore. Ti
prostori morajo biti zadostni po velikosti, čisti in primerno vzdrţevani ter vključeni v
program nadzora nad glodavci, ptiči in mrčesom. Prostori morajo biti nadzorovani in
dostopni samo pooblaščenim osebam.
Nevnetljive in ne eksplozivne surovine ter končne izdelke se skladišči v nizko ali visoko
regalnem skladišču. Pri tem velja pravilo, da je na eni paleti shranjena samo ena serija
materiala. Ta del skladišča je organiziran kot kaotično skladišče ali karantena, nadzor nad
statusom materiala pa se zagotavlja z validiranim informacijskim sistemom, ki zagotavlja
količinsko števnost in izsledljivost nad materialom ter preprečuje uporabo ali izdajo
materiala, ki je na zalogi Kontrole kakovosti ali blokirani zalogi, ali pa mu je dodeljena
odločitev o uporabi »ne ustreza«.
Zaradi varnosti je skladišče vnetljivih in eksplozivnih snovi fizično ločeno od drugih
materialov, v ta namen označenem skladišču. Enako velja za skladišče strupenih, jedkih
in nevarnih snovi, kot so cisternsko skladišče (topila) in plinohrami (plini). Mamila in
psihotropne substance je potrebno hraniti ločeno in pod ključem, dostop je dovoljen samo
za to pooblaščenim osebam.
Vse vhodne materiale je potrebno shraniti pri pogojih okolja (temperatura in relativna
vlaga), kot jih definira njihov proizvajalec in so navedeni na originalni signaturi. Kadar
pogoji niso navedeni, se šteje, da se jih shranjuje pri temperaturi med 15 in 25°C, medtem
ko se relativna vlaga spremlja informativno. Za vstopne materiale, ki jih je potrebno
28
skladiščiti na hladnem (od 2 do 15°C), v hladilniku (od 2 do 8°) ali celo v zamrzovalniku
(od -40 do -20°).
3.4.2.2 Proizvodnja
Proizvodnjo lahko razumemo kot proces, ki teče po tehnološkem postopku z delovno silo,
materialom in sredstvi za delo, njihov rezultat pa je proizvod.
Proizvodnja farmacevtskih izdelkov (zdravil) in farmacevtskih učinkovin v Leku je
organizirana na treh lokacijah: v Ljubljani, Mengšu in Prevaljah. Vsak proizvodni obrat je
razdeljen na več manjših oddelkov, glede na pogoje proizvodnje enake skupine izdelkov
ali glede na proizvodne faze. Proizvodnja je popolnoma avtomatizirana in računalniško
krmljena in vodena.
Glede na to, da proizvodno dejavnost definiramo kot preoblikovanje ene skupine dobrin
(surovin, polizdelkov, vmesnih izdelkov itd.) v drugo skupino dobrin (končne proizvode
ali produkte), je potrebno tako proizvodnjo kot vhodne materiale planirati. Osnovni
namen planiranja materialnih potreb je določanje asortimenta in količin izdelkov iz lastne
proizvodnje in kupljenih materialov, potrebnih za izdelavo končnih izdelkov po
osnovnem planu proizvodnje in rokov potreb po vhodnih materialih.
Plan proizvodnje se kreira in delegira iz enote Oskrba. Temeljna podlaga planu
proizvodnje je planirana napoved prodaje. Za napoved prodaje je odgovorna prodajna
sluţba v enoti Oskrba. Napoved prodaje se vrši v informacijsko-računalniškem sistemu.
Informacija o napovedi prodaje se avtomatsko prenese v oddelek planiranje proizvodnje.
Za planiranje proizvodnje so odgovorni planerji. Planerji potem usklajujejo plan potreb
prodajne sluţbe z zmoţnostmi proizvodnih kapacitet. Po uskladitvi prejme prodajna
sluţba povratno informacijo o potrditvi ali spremembi napovedanih potreb.
V proizvodnji izdelajo terminski plan in vsako morebitno spremembo morajo sporočiti
planerjem. Za vsak plan proizvodnje se izda procesni nalog. Procesni nalog je nalog, ki je
namenjen izdelavi izdelka ali končnega izdelka. Vsaka sprememba v procesnem nalogu
lahko v proizvodnji povzroči določene posledice. Vsaka sprememba mora biti takoj
posredovana planerju, da jo lahko uskladi z drugimi. Tipi procesnih nalogov so: nalog za
redno proizvodnjo, za laboratorijsko proizvodnjo, za kooperantsko proizvodnjo in za
prepakiranje.
V vsakem proizvodnem obratu se nahaja proizvodno skladišče. Vzpostavljena so z
namenom hranjenja ţe sproščenih vstopnih materialov, ki jih sproti uporablja proizvodnja
ter za hranjenje medfaznih izdelkov in izdelkov dokler ti ne zapustijo proizvodnega
obrata. Ta skladišča morajo biti prav tako vključena v informacijski sistem in za njih
veljajo enaki pogoji hranjenja in skladiščenja materialov kot je to predpisano za centralna
skladišča. Njihova posebnost je v tem, da smejo biti v obratna skladišča preskladiščeni
samo ţe sproščeni vstopni materiali (prosta in omejena zaloga). Njihovo vračilo nazaj v
centralno skladišče poteka preko zahtevka za vračilo, dovoljeno pa je samo v primeru
neodprtih (ni prišlo do uporabe), nepoškodovanih in ustrezno označenih embalaţnih enot.
V kolikor temu ni tako, se te materiale označi kot neustrezne in se jih do uničenja hrani v
skladišču neustreznih materialov. Izjemoma (npr. zelo drage surovine) se lahko z
29
vzorčenjem, analizo in dodatnim sproščanjem odobri njihovo vračilo in s tem tudi
moţnost uporabe v drugi vrsti proizvodnje. V primeru, da gre za vračilo iz proizvodnje
zaradi reklamacije, se tak material prevzame na reklamacijsko skladišče in sicer vsa
neustrezna količina.
Vodje proizvodnih skladišč so neposredno odgovorni, da se poraba materialov, ki se
nahajajo v obratnem skladišču, vrši v skladu z veljavnim rokom veljavnosti analize ter
FIFO sistemom. Prav tako morajo pri pogojno sproščenih serijah striktno upoštevati
pogoje, za katere je bila serija sproščena. Razknjiţevanje porabljenih količin materialov
mora v informacijskem sistemu potekati sproti.
3.4.2.3 Skladiščenje gotovih proizvodov
Smoter uskladiščevanja gotovih proizvodov je v premagovanju časovnih razlik med
proizvodnjo in porabo. Uskladiščevanje pomeni časovno izravnavo med dvema
sistemoma, ki nista časovno usklajena. Pri premagovanju časovne razlike mora material
ohraniti količinsko in kakovostno zahtevane standarde.
Postavljanje in vzdrţevanje sistema zagotavljanja kakovosti skladiščenja zdravil je
odvisno od ljudi, zato mora biti v skladišču zaposleno optimalno število delavcev z
ustreznimi strokovnimi in praktičnimi izkušnjami.
Za vzdrţevanje sistema kakovosti mora biti imenovan vodja skladišča, ki mora imeti
ustrezno izobrazbo, delovne izkušnje in znanje o ravnanju z ljudmi in materiali. Vodja
skladišča zagotavlja, da so gotovi izdelki, ki pridejo iz proizvodnje, skladiščeni skladno z
ustreznimi predpisi in postopki, kontinuirano mora preverjati kakovost opravljenih del.
Odgovorne osebe za kontrolo kakovosti v skladišču nadzirajo sistem skladiščenja z
ustrezno dokumentacijo. Dostop do izdelkov in dokumentacije imajo le pooblaščene
osebe.
Osebne odgovornosti zaposlenih v Lekovih skladiščih morajo biti za posameznika
zapisane in tudi razumljive. Za varno in pravočasno opravljanje nalog morajo zaposleni v
skladišču:
- poznati organizacijo dela v skladišču,
- poznati metode in naloge, ki so določene pri organizaciji dela, ter ustrezne
predpise,
- opravljati naloge na osnovi napisanih splošnih postopkov.
Osebje zaposleno v skladiščih v druţbi Lek d.d. mora poznati in upoštevati programe
vzdrţevanja higiene, ki vključuje zdravje, osebno higieno in delovno obleko.
Zgradbe, prostori in oprema, ki so namenjeni skladiščenju, so tako načrtovani, locirani in
vzdrţevani, da v njih zaposleni nemoteno izvajajo predpisane postopke skladiščenja.
Skladiščenje mora ohranjati istovetnost, količino in kakovost uskladiščenih zdravil.
Lokacija skladišča mora biti zaščitena pred poplavami, podzemnimi vodami ter drugimi
nevarnimi pojavi. Skladiščni prostori morajo imeti tolikšno zmogljivost, da omogočajo
urejeno in pregledno shranjevanje in izdajanje končnih izdelkov. Prostori morajo biti čisti
in suhi ter stalno zaščiteni pred vstopanjem insektov, mrčesa, glodavcev, ptic in drugih
30
ţivali. Vzpostavljena mora biti zaščita pred spremembami temperatur mimo dovoljenih
vrednosti. V prostorih ne sme biti nobenih izrazitih vonjav. Osvetlitev mora biti primerna
iz vidika varnega in natančnega dela.
Izdelke, ki zahtevajo posebne skladiščene pogoje v Leku shranjujemo ločeno v primerno
zgrajenih in opremljenih prostorih in te pogoje moramo ves čas zagotavljati in vzdrţevati.
Od skladiščnih prostorov morajo biti ločeni sanitarni prostori, garderobe ter prostor za
odmor in malico.
Ker so končni izdelki Leka zdravila in da ne pride do zamenjave, so področji prevzema
gotovih izdelkov iz proizvodnje in odpreme izdelkov kupcu fizično ločeni.
Skladišče je zasnovano in locirano tako, da je omogočen nemoten promet transportnih
sredstev do skladišča in okoli njega. Transportna sredstva se lahko premikajo le po točno
označenih poteh ob upoštevanju signalizacije. Ker ima Lek več skladišč (lastnih in
najetih), so vsa označena s svojo identifikacijsko številko glede na lokacijo.
Vsa električna in ročno vodena oprema, ki se uporablja v zaprtih prostorih, ne sme
povzročati nikakršne kontaminacije. Opremo, ki jo uporabljamo za merjenje ali kontrolo
shranjevanja (termometer, tehtnica in podobno), pregledujemo v točno določenih
intervalih. Rezultate teh kontrol zabeleţimo in shranimo.
Če niso določeni posebni pogoji, skladiščimo zdravila pri sobni temperaturi, ki jo navaja
veljavna evropska farmakopeja. Izdelke, ki pa zahtevajo konstantno skladiščenje v
pogojih, različnih od sobne temperature, skladiščimo v ločenih prostorih, ko so posebej
načrtovani in opremljeni, da omogočajo predpisane posebne pogoje, Izdelke, ki morajo
biti zaščiteni pred vlago, moramo skladiščiti v suhem prostoru (40%-60% relativne
vlaţnost).
3.4.2.4 Notranji transport
Notranji transport je transport, ki zajema vsa premikanja materiala v samem proizvodnem
procesu. Njegova osnovna naloga je, da vsakemu delovnemu mestu pravočasno dostavi
zahtevano količino ustreznega materiala in odpelje tisto, kar na tem delovnem mestu
nastaja.
Transportna sredstva in naprave v notranjem transportu, ki jih v podjetju Lek
uporabljamo so: avtomatizirana dvigala in tekoči trakovi, motorni viličarji in ročno
vodena sredstva na kolesih in vozički.
Pomen notranjega transporta stalno narašča. Smotrno oblikovanje vseh materialnih
premikov znotraj podjetja je zelo pomembna naloga. Proizvodnja je dinamičen sistem, v
katerem se stalno nekaj spreminja. Vzporedno s tem pa se mora spreminjati tudi notranji
transport. Poleg planske preskrbe vseh delovnih mest, si mora podjetje prizadevati za
zmanjšanje obsega zastojev v proizvodnji zaradi pomanjkanja materiala, zmanjšanje
deleţa časa proizvodnih delavcev za transportna opravila in boljše izkoriščanje
proizvodnega prostora.
31
Notranji transport v podjetju Lek ima zelo pomembno vlogo, zato je tudi tako
organiziran, da ne prihaja do zastojev med proizvodnimi procesi. Zaradi specifičnosti
proizvodnega programa (končni izdelki so zdravila) je notranji transport organiziran tako,
da ne prihaja do kontaminacije oziroma okuţb. Zaradi tega imajo notranja transportna
sredstva dostop »do vrat« in »od vrat« naprej. Za transport od skladišča repromateriala do
vhoda v proizvodni obrat (vmesni prostor) se uporabljajo viličarji, ki nimajo vstopa v
proizvodni obrat. Znotraj proizvodnega obrata se kot transportno sredstvo uporabljajo
viličarji, vozički in libisi. Od proizvodnega obrata do skladišča gotovih proizvodov se
uporabljajo viličarji. Znotraj samih skladišč (gotovih izdelkov in repromateriala) se
uporabljajo viličarji različnih zmogljivosti, avtomatizirana dvigala (ker gre za
visokoregalna skladišča), ročni vozički in libisi. Pri jemanju vzorcev v proizvodnem
obratu osebje kontrole uporablja ročne vozičke.
3.4.3. Distribucijska logistika
Distribucijska logistika v Leku zajema transport, skladiščenje, manipuliranje, pakiranje,
kontrolo zalog, naročanje in odpremo ter mreţo komunikacij.
Distribucijska logistika skrbi za izročitev določenega blaga v zahtevani količini in
kakovosti ter v določenem času uporabniku na kraj, ki ga je sam določil v kupni pogodbi.
Najvišje zahteve distribucijski logistiki postavlja z vidika časovnosti storitev nestalnost
povpraševanja. Procesi distribucijske logistike vsebujejo logistično tehnologijo, ki obsega
naravno-tehnične in politično-pravne določilnice, med katere štejemo prostorsko
strukturiranost, prometno infrastrukturo, transportna sredstva in tehnologijo transportnih
in drugih sredstev ter prometno-politične dejavnike. Distribucijska logistika teţi za čim
boljšim načinom razpečave blaga, ki je opredeljena s samimi izdelkom, s tehnologijo
prometnih sredstev, infrastrukturo, stroški. Distribucijska logistika se ukvarja z zasnovo
logističnih kanalov pretoka blaga in z izvajanjem teh procesov (Oblak 1997, 52-55).
3.4.3.1 Vodenje zalog
Zaloge izdelkov so vmesnik med proizvodnjo in transportom. Zaloge izdelkov so
vmesnik med transportom in proizvodnjo, določana raven zalog omogoča nemoteno
delovanje in laţje premoščanje nihanj med proizvodnjo in povpraševanjem. Kot vsako
drugo proizvodno podjetje mora tudi Lek imeti določene zaloge. Da ne prihaja do zastoja
v proizvodnji mora biti na zalogi določena količina vstopnega materiala. Ker gre v Leku
za tako proizvodnjo, da poteka proizvodnja enega izdelka vsaj v dveh oddelkih in zaradi
uvajanja vitke proizvodnje, morajo biti na zalogi določene količine teh polproizvodov.
Zaradi terminskega plana proizvodnje in nemotenega servisiranja kupcev oziroma
zadovoljevanja njihovih potreb, ki so lahko spremenljive (odstopajo od plana prodaje)
morajo biti na zalogi tudi končni izdelki.
Ker zaloge nase veţejo velika finančna sredstva, jih je potrebno sproti spremljati.
Spremljanje zajema tako zalogo končnih izdelkov kot tudi zalogo vhodnih materialov.
Ker zaloge vplivajo na stroške poslovanja podjetja (višje zaloge povzročajo visoke
stroške poslovanja), podjetja skrbijo, da so te čim manjše. Zaradi zniţanja stroškov
32
poslovanja, nihanja proizvodnje in prodaje se je naše vodstvo odločilo, da odgovorni za
vzdrţevanje zalog poiščejo optimalni obseg zalog. Upoštevati morajo varnostno zalogo.
3.4.3.2 Zunanji transport
Do leta 2004 je imelo podjetje Lek d.d. za oskrbo kupcev lastni vozni park. To je bil
oddelek Avtopark. Avtopark je imel v lasti osebne avtomobile za potrebe vodstva in
uprave, večje število za ta čas sodobnih tovornjakov, nekaj kombijev, avtobus in čistilce
snega. Vozniki so bili zaposlenci Leka. Ker Novartis kot lastnik Leka na globali ravni
nima lastnega voznega parka kot storitvene dejavnosti, se je tudi Lek kor hčerinsko
podjetje moral temu prilagoditi. Leta 2006 bil oddelek ukinjen.
Za transport gotovih izdelkov ima Lek d.d. sklenjeno pogodbo z zunanjimi izvajalci. Po
sklenitvi prve pogodbe o izvajanju fizične distribucije in prevoza Lekovih izdelkov v
cestnem prometu, je postal ekskluzivni prevoznik za oskrbo kupcev. Danes je pogodbenih
prevoznikov več.
Zaradi zelo dobrega sodelovanja med prodajnimi referenti in referenti v transportnem
oddelku, oskrba kupcev poteka nemoteno. Podlaga za naročanje prevoza je kupčevo
naročilo. Prodajni referent po pregledu naročila okvirno izračuna, kolikšna naj bi bila ta
pošiljka in kdaj naj bi bila pripravljena za transport, to informacijo takoj pisno posreduje
v transportni oddelek, da lahko ti rezervirajo transportno sredstvo. Ko je pošiljka
zapakirana, ima prodajni referent točne podatke o pošiljki (teţi, številu kartonov in palet),
to informacijo posreduje v transportni oddelek organizatorja prevoza za izdelavo zbirnega
dokumenta. S to informacijo prodajni referent potrdi transport in referent v transportnem
oddelku poskrbi, da je pošiljka na zahtevani datum tudi resnično naloţena, ocarinjena in
odpeljana.
3.4.4 Logistične spremljevalne dejavnosti v podjetju Lek d.d.
3.4.4.1 Kontrola blaga in storitev
Zaradi čim boljše oskrbe kupcev in v izogib količinskim in kakovostnim reklamacijam
kupcev, se v podjetju Lek d.d. izvaja kontrola v vseh fazah, od proizvodnje, skladiščenja,
nakladanja na prevozno sredstvo do kontrole pošiljke na poti in predaje kupcu, kot tudi
kontrola opravljenih storitev.
3.4.4.2 Špedicija
V špedicijske storitve se vključuje prevoz in zavarovanje blaga, izvedba vseh obmejnih
formalnosti, od prevzema blaga v eni drţavi do predaje blaga v drugi drţavi in vključno s
svetovanjem.
33
Špediter posreduje izvozniku podrobne informacije o stroških odprave, kot so stroški
pakiranja, tovornina, pretovor, provizija špediterja, stroški zavarovanja, carine,
pristaniške takse, konzularne takse, stroški posebne dokumentacije in drugi stroški, kar pa
je osnova za oblikovanje prodajne cene. Zaradi globalizacije gospodarstva in hitrih
sprememb na svetovnih trgih, je za podjetje brez lastne špedicijske sluţbe zelo
pomembno, da ima sklenjeno poslovno razmerje z istim zunanjim špediterjem za dlje
časa.
Podjetje Lek d,d, ima lastno oziroma interno špedicijsko sluţbo, v kateri dela za to
storitev visoko usposobljen kader.
Podjetje Lek d.d. ima sklenjene pogodbe o sodelovanju tudi z zunanjimi špedicijskimi
sluţbami, katerih storitve občasno uporabljamo, predvsem ko gre za postopke rednega
carinjenja.
Dejavniki, ki vplivajo na izbiro špediterja so:
- ocena, ali je špediter zares potreben ali pa je bolje opraviti storitev v lastni reţiji,
- ali gre za veliko ali za majhno pošiljko po volumnu in po vrednosti,
- ali so moţni nepričakovani zapleti,
- ali je deţela uvoznica nestabilna in z nepredvidljivimi zahtevami po uvozu in dr.
3.4.4.3 Kadri
Kot sem ţe v uvodu omenila, je za naše podjetje pomembno pridobivanje
visokokakovostnega kadra na vseh področjih poslovanja podjetja. Zato Lek zelo veliko
sredstev namenja izobraţevanju zaposlenih. Poleg pridobivanja visoko kavostnega kadra
iz okolja, se izobraţujejo tudi ţe v Leku zaposleni kadri.
Za logistične procese v našem podjetju je pomembno, da so zaposleni izobraţeni in
usposobljeni za procese, ki jih opravljajo. Da bi delo posameznika znotraj logističnega
procesa bilo opravljeno hitro in kakovostno, morajo ti poznati delovne procese pred in po
njihovem delovnem procesu. V ta namen podjetje veliko vlaga v izobraţevanje
zaposlenih na vseh ravneh, v obliki predavanj in delavnic, na katerih se izmenjujejo
informacije, kot poteka tudi nenehno obveščanje vseh zaposlenih o novostih in
spremembah. Da bo podjetje ostalo čim bolj konkurenčno, bo vodstvo podjetja tudi v
bodoče skrbelo za to.
V Leku se zavedamo, da so motivirani zaposleni z ustreznim znanjem največja vrednota
za doseganje ambicioznih ciljev druţbe. Zato podjetje z izobraţevanjem zagotavlja
strokovne, načrtno vodene sisteme, ki so v pomoč pri oblikovanju kariernih poti, pripravi
naslednikov pri vodenju in osebni rasti posameznikov.
34
4. ANALIZA OSKRBE KUPCEV IN FIZIČNA DISTRIBUCIJA V PODJETJU
LEK D.D.
4.1 Organiziranje enote Oskrba
Z letom 2003 se je Lek reorganiziral in ustanovil enoto Oskrba, ki deluje v okviru
programa Farmacevtski izdelki. Enota Oskrba je organizirana s ciljem pravočasnega
servisiranja kupcev, vzdrţevanja optimalne ravni zalog, laţjega usklajevanja dela prodaje,
proizvodnje, nabave in kontrole farmacevtskih izdelkov.
Enota Oskrba je sestavljena iz naslednjih področij:
- Oskrba z izdelki,
- Oskrba kupcev,
- Kontroling,
- Izvedba projektov sprememb in lansiranja,
- Logistika.
4.1.1 Oskrba z izdelki
Področje Oskrba z izdelki je sestavljeno iz 3 oddelkov:
- Planiranje trdih farmacevtskih izdelkov (planerji skrbijo za planiranje tablet,
draţejev, kapsul in granulatov),
- Planiranje tekočih in sterilnih farmacevtskih izdelkov (planerji skrbijo za
planiranje vial, ampul, injekcij, maziv, krem, kapljic in posipov),
- Planiranje penicilinskih izdelkov (planerji skrbijo za planiranje vseh penicilinskih
izdelkov).
4.1.2 Kontroling
Oddelek Kontroling skrbi za nadzor nad pravilnostjo izvajanja samega planiranja,
opravlja analize, zagotavlja operativne podatke in skrbi za poročila. Je podpora ostalim
oddelkom v enoti Oskrba, sodeluje z drugimi oddelki za kontrolig znotraj podjetja
(finance, računovodstvo, informatika …)
4.1.3 Lansiranje izdelkov in spremembe
V oddelku Lansiranje izdelkov in spremembe skrbijo za koordiniranje in lansiranje novih
učinkovin in končnih izdelkov doma in v tujini, izvajajo spremembe na osnovnih
podatkih materialov in kosovnic, upravljajo prenose proizvodov ter koordinirajo
pogodbene proizvodnje.
35
4.1.4 Oskrba kupcev
Vodilo enote Oskrba je kupcem farmacevtskih izdelkov zagotoviti konkurenčen servis ob
optimalni izkoriščenosti razpoloţljivih zmogljivosti planiranja oskrbe, kontrole kakovosti,
nabave proizvodnje in logistike. Dobra oskrba se izraţa v visoki stopnji servisiranja
kupcev ter sprejemljivem nivoju zalog in stroškov tehničnih operacij.
V zadnjih letih je pozornost večjih in še posebej velikih podjetij usmerjena na oskrbno
verigo. Koncept ravnanja v oskrbni verigi (kako skrajšati razvojni in proizvodni čas
izdelka, njegovo kakovost in stroške) postaja v podjetju čedalje bolj pomemben. Lahko ga
opredelimo kot koordinacijo ali integracijo serije aktivnosti ali procesov, v katerih
nabavljajo, proizvajajo in dobavljajo izdelke stranki.
4.2 Opredelitev in aktivnosti oskrbe kupcev
Področje oskrbe kupcev skrbi za zbiranje naročil kupcev oziroma njihovih potreb,
sprejem in obravnavo ter potrjevanje naročil, upravljanje z zalogami, skladiščenjem,
pripravo odprem in pripravo transportne dokumentacije, izdajanje računov, obveščanje
kupcev, reševanje materialnih in finančnih reklamacij kupcev in priprava poročil.
Področje je organizacijsko razdeljeno na regije.
Oskrba kupcev v Leku zajema skupek opravil oziroma procesov, ki so neposredno
povezani z enim ali več izdelki od izvora do porabnika.
4.2.1 Odprava blaga
Fizična distribucija je integracija več aktivnosti za potrebe planiranja, izvajanja in
nadziranja učinkovitega toka surovin, polizdelkov in končnih izdelkov, od proizvajalca do
potrošnika.
Kot odpravo blaga v tujino razumemo celoto postopkov in celotno dokumentacijo, vezano
na špedicijo, prevoz in zavarovanje, vključno s posebnostmi pakiranja in etiketiranja
pošiljke na poti od izvoznika proizvajalca v domači drţavi do kupca/porabnika v tujini
(Kenda 2001, 292).
Predstavila bom sklop aktivnosti od sprejema naročila kupca do dostave pošiljke
v skladišče kupca ali kako drugače dogovorjenega razkladalnega mesta
v namembnem kraju.
4.2.1.1 Sprejem in kontrola naročil
Naročilo kupca je osnova za tvorbo nalogov in dokumentov potrebnih za realizacijo
komercialnega dogovora s kupci. Prodajni referent je zadolţen in odgovoren za kreiranje
prodajnega naročila v informacijskem sistemu SAP R3 in spremljanje njegove realizacije
do predaje pošiljke kupcu oziroma prejemniku blaga.
36
Prodajni referent je v procesu realizacije prodajnega naročila odgovoren za:
- spremljanje zalog materialov (soodgovornost s komercialisti),
- pregledovanje zapadlih naročil/nalogov za dobavo,
- tvorbo izhodne dobave,
- tvorbo finančnega dokumenta (proforma faktura, faktura, dobropis, bremepis),
- izpise,
- kompletiranje izvozne dokumentacije,
- kompletiranje dokumentov in predloţitev dokumentov banki v plačilo.
4.2.1.2 Priprava pošiljke za transport
V skladišču gotovih izdelkov pripravijo blago za nakladanje in transport. Osnova je
dobavnica, ki jo kreira prodajni referent glede na kupčevo naročilo. Prodajni referent
prejme naročilo od kupca v pisni obliki. Preveri, če so vsi naročeni izdelki glede na
naročeno količino na zalogi in v računalniškem programu kreira dobavo. Kreirana dobava
avtomatsko dobi številko (številke dobav so zaporedne). Skladiščnik takoj dobi
informacijo, da je kreirana dobava in začne postopek komisioniranja oziroma fizične
priprave izdelkov: poišče zahtevane izdelke, primerja identifikacijsko številko izdelka
(šifro), kontrolno številko in naziv materiala na dobavi in transportnem kartonu, izvede
odvzem zahtevane količine izdelka (količine morajo biti zaokroţene ne transportne
kartone) in jih zloţi na paleto. Ko so vsi navedeni izdelki na dobavi izdani, skladiščnik
izvede kontrolni pregled in dobavo potrdi. Potrjeno dobavo se prenese do prodajnega
referenta, da ta izdela izvozne dokumente.
4.2.1.2.1 Transportna embalaţa in njen pomen za fizično distribucijo
Za pripravo izvozne pošiljke za transport je zelo pomembna embalaţa (kartoni, palete,
folija) in označevanje ali signiranje.
Embalaţa je danes ena od najpomembnejših sestavin proizvoda in izredno hitro pridobiva
na pomenu, saj se vse bolj uporablja v pripravi proizvodov za prodajo, zahvaljujoč
napredku v razvoju trţišča embalaţe, kulture potrošnikov, kakovosti ţivljenja, kupne
moči potrošnikov, transporta, skladiščenja in distribucije proizvodov nasplošno.
Beseda embalaţa je francoskega izvora, izhaja iz izraza l'emballage, kar v širšem smislu
besede pomeni nosilec, omot oz. vse tisto, v kar blago zavijamo, polnimo, vstavimo, torej
embaliramo oz. pakiramo (Snoj 1981, 9).
Opredeljujemo jo z vidika proizvodnje, konstrukcije, ekonomičnosti in zaščite ter
varovanja.
Pojem pakiranje pogosto uporabljamo kot alternativo za izraz embaliranje, čeprav je
pomen pakiranja širšega značaja, saj poleg postopkov, ki se nanašajo na pripravo
proizvoda in njihovo zlaganje v embalaţo, vključuje še pripravo za odpremo, transport ter
distribucijo proizvodov do končnega porabnika. Pakiranje je sestavni del tehnološkega
37
procesa in je tesno povezano z mehanizacijo oziroma avtomatizacijo proizvodnje (Snoj
1981, 10).
Osnovna funkcija embalaţe je zaščita proizvoda in ohranjevanje njegove vrednosti.
Ustrezati mora naslednjim zahtevam: uspešno mora varovati blago in mora biti primerna
za prevoz, upoštevajoč nakladanje, razkladanje in pretovarjanje in ustrezati mira
carinskim predpisom, sanitarnim predpisom in predpisom glede označevanja blaga.
Prodajni referent kot naročnik prevoza mora poskrbeti, da je blago pakirano na zanj
običajen način in po pogojih, ki veljajo za cestni transport. Prevoznik ne odgovarja za
posledice, ki bi nastale zaradi neustreznega, nezadostnega ali slabega pakiranja.
Ker v Leku dajemo zelo velik poudarek varstvu in zdravju okolja, je pomembno, da tudi
na področju pakiranja in transporta uporabljamo takšno embalaţo, ki je kar najbolj varna
in s tem okolju prijazna.
Za pripravo pošiljke za kamionski transport v Leku uporabljamo nepovratno embalaţo.
Namenjena je enkratni uporabi, saj je kasneje zaradi njenih specifičnih lastnosti lahko po
uporabi recikliramo ali popolnoma uničimo. Tudi zaradi stroškov transporta nepovratna
embalaţa danes v veliko primerih zamenjuje povratno (posebej na področju izvoza).
Ker se izdelki ţe nahajajo v original zaprti transportni embalaţi (kartonih), jih je treba
glede na naročeno količino zloţiti na palete.
V podjetju Lek d.d. za izvoz izdelkov uporabljamo tudi palete. V višino naloţene palete
so odvisne od velikosti transportnih kartonov, oblike izdelka in njegove teţe. Na
transportnem sredstvu se palete lahko nakladajo enojno ali dvojno (štosajo), če gre za
takšen izdelek, ki se lahko štosa. Palete so nepovratna embalaţa.
Ko so transportni kartoni zloţeni na paleto, jih skladiščnik zaradi stabilnosti, mehanskih
in vremenskih vplivov ovije z folijo. Uporablja se PVC folija.
Označevanje ali signiranje blaga pomeni dajanje določenih oznak na blagovne pošiljke, ki
se odpremajo v domačem ali v mednarodnem transportu. Ima dva osnovna namena
(Kenda 2001, 295):
1. sluţi za identifikacijo pošiljke v času skladiščenja in transporta ter zagotavlja
natančno odpremo in pravilno predajo prejemniku,
2. sluţi kot navodilo za rokovanje z blagom v transportnem procesu iz odpremnega v
namembni kraj, saj opozarja na posebne lastnosti blaga.
Vsaka signatura na transportnem kartonu pri izvozu blaga vsebuje naziv in šifro, količino
in kontrolno številko izdelka, naziv proizvajalca in izvoznika, naziv prejemnika pošiljke
in zaporedno številko kartona. Podatke za signaturo dobi skladiščnik od prodajnega
referenta.
4.2.1.3 Priprava izvozne dokumentacije
Prodajni referent pripravi izvozne dokumente in jih posreduje špediterju. Izvozna
dokumentacija vsebuje naslednje dokumente:
38
- Izvozna faktura (Invoice) - ko je blago po dobavnici zapakirano, to pomeni da so
transportna pakiranja oštevilčena, etiketirana, na paletah in ovita s folijo, skladiščnik
dobavo knjiţi in informacijo posreduje prodajnemu referentu. Prodajni referent kreira
finančni dokument - izvozno fakturo. Faktura vsebuje podatke o prejemniku in plačniku
blaga, podatke o materialih (količina, teţa, volumen) in finančne podatke (cena, popusti,
vrednost).
- Specifikacija blaga (Packing lista) – gre za angleško verzijo slovenske dobavnice
in vsebuje naslednje podatke: ime in naslov prejemnika blaga, naziv izdelkov,
količino, bruto in neto teţo in število palet.
- Analitski certifikat – to je osebna izkaznica posameznega izdelka. Navedeni so vsi
podatki o izdelku vključno z datumom proizvodnje in rokom trajanja.
- Uvozna licenca kupca – zdravila spadajo v skupino uvoznih izdelkov, za katere
mora uvoznik (kupec) pridobiti uvozno dovoljenje. Na ministrstvu za zdravje
kupec vloţi zahtevo oziroma prošnjo za uvoz posameznega izdelka ali sorodne
skupine izdelkov in na osnovi vloţene dokumentacije dobi uvozno dovoljenje ali
soglasje. Dovoljenje ima časovno, količinsko in cenovno omejitev.
- Izvozno dovoljenje – če gre za posebno vrsto zdravil mora prodajni referent na
Agenciji za zdravila na osnovi uvozne licence kupca pridobiti izvozno dovoljenje,
ki je količinsko in časovno omejeno.
- Certifikat o poreklu blaga (Certificate of origin) – ko gre za uveljavljanje
preferenčnih sporazumov. Izpolnjen obrazec (osnova je izvozna faktura) potrdi
Gospodarska zbornica Slovenije.
- Tovorni list ali CMR – izda ga špediter in vsebuje podatke o pošiljki, prevozniku
in prevoznem sredstvu. Podpisanega in opremljenega z ţigom s strani
prevzemnika blaga vrne prevoznik prodajnemuu referentu, kot dokazilo predaje
pošiljke in opravljene storitve.
- TIR karnet – je osebna izkaznica prevoznega sredstva.
- ECL ali izvozna carinska deklaracija - izda jo špediter, potrdi carinski urad
oziroma carinik.
- Varnostni list - kadar se prevaţa nevarno blago, je prodajni referent dolţan
priloţiti tudi ustrezne Varnostne liste
Izvozna dokumentacija oziroma izvozni dokumenti se pripravljajo pred in med odpravo
blaga. Pred odpravo blaga je treba pripraviti: izvozno fakturo, specifikacijo blaga, uvozno
in izvozno dovoljenje, analitske certifikate in certifikat o poreklu blaga. Med odpravo
blaga pa je treba pripraviti tovorni list (CMR), TIR karnet in ECL. Vsi izvozni
dokumenti se arhivirajo za dobo desetih let.
Prodajni referent je odgovoren, da do predvidenega roka za predajo izvozne
dokumentacije to tudi ustrezno pripravi in kompletira ločeno dokumente za voznika in
dokumente za kupca. Izvozne dokumente za odpremo blaga mora prodajni referent zloţiti
v skladu s pisnimi navodili v splošnem postopku, tako da voznik nima teţav z njihovim
39
kompletiranjem za posamezno carino. Izvozne dokumente za odpremo blaga prevzame
pri prodajnemu referentu oseba zaposlena v transportnem oddelku. Izvozna
dokumentacija se ne sme predati direktno vozniku, razen kadar to izrecno dovoli
odgovorna oseba v transportnem oddelku.
4.2.2 Organiziranje in naročanje zunanjega transporta za prevoz blaga
Ko je blago oziroma pošiljka pripravljena za nakladanje na kamion, prodajni referent
naroči prevoz, pisno na ţe vnaprej pripravljenem obrazcu in ga preko e-pošte posreduje v
transportni oddelek osebi, ki organizira prevoz in distribucijo.
Naročanje transporta v Leku je centralizirano. Centralizacija naročanja transportnih
zahtev v smislu zdruţevanja tovorov različnih naročnikov v okviru Lek d.d. je formirana
s ciljem zmanjševanja transportnih stroškov ter zagotovitve potrebnega časa za racionalno
organizacijo posameznega transporta.
Referent v transportnem oddelku je dolţen na podlagi naročila prevoza, ki mu ga pošlje
prodajni referent, poiskati tako vozilo, ki bo v popolnosti izpolnjevalo zahtevane pogoje
za prevoz pošiljke (teţa, število paletnih mest, temperaturni pogoji) in bo cenovno
najugodnejše. Vozilo mora biti točno na dan natovora na skladiščni zapornici, da ga lahko
skladiščni delavci natovorijo. Referent je dolţen preveriti, če ima voznik veljavni vizum
za drţavo uvoznico, če ta tako določa.
Naročilo o prevozu vsebuje naslednje podatke:
- prevoz na relaciji (odpremno skladišče proizvajalca – razkladalno mesto kupca),
- ţeleni datum odpreme,
- bruto teţa pošiljke v kg, volumen v m3,
- način transportnega pakiranja (kartoni sodi, vreče),
- število transportnih pakiranj in število palet,
- špediter v Sloveniji,
- špediter v tujini,
- temperaturni pogoji,
- tip kamiona glede na zahtevane temperaturne pogoje,
- število dobav za nakladanje,
- način carinjenja pošiljke,
- ime in naslov prejemnika,
- ime in naslov razkladalnega mesta,
- kontaktno osebo in telefonsko številko prejemnika, delovni čas pri prejemniku,
- mejni prehod drţave prejemnika (če to kupec izrecno zahteva),
- posebna navodila oziroma zahteve naročnika in morebitne opombe.
V primeru da je na kamionu natovorjenih več prejemnikov blaga in ima več razkladalnih
mest, mora prodajni referent določiti vrstni red razkladanja in to obvezno sporočiti v
transportni oddelek.
Kot večina odločitev, ki jih moramo sprejeti pri fizičnem transportu, je tudi tukaj veliko
dejavnikov, ki jih moramo vzeti v obzir, ko se odločamo za najprimernejši izbor
prevoznih sredstev. Odločitev ne sme biti sprejeta enostransko. Glavna področja, ki jih
40
moramo natančno določiti, preden sprejmemo dokončno odločitev so: učinkovitost,
varnost, varčnost in zakonitost.
Prevoznik je dolţen izbrati takšna prevozna sredstva, ki odgovarjajo visokim standardom
prevoza zdravil, ki jih določa podjetje Lek d.d.. Paziti mora, da ne presega stroškov
prevoza določenih s pogodbo.
Prevoznik mora paziti pri izbiri ustreznega vozila z preverjenim in izkušenim voznikom,
ki ima vizo za vstop v posamezne drţave. Vizo lahko uredi in pridobi tudi s pomočjo
Lekovih predstavništev v posameznih drţavah, na podlagi povabilnih pisem. V primeru
prevoza nevarnega blaga, mora imeti certifikat o usposobljenosti voznika ter ustrezno
opremo in oznake na transportnem vozilu za prevoz nevarnega blaga. V skladu s
potrebami mora imeti ali pridobiti tudi razne dovolilnice.
4.2.2.1 Nakladanje pripravljene pošiljke na transportno sredstvo
Referent v transportnem oddelku mora na podlagi zaključenih dobav in naročila prevoza
s strani prodajnega referenta izdati dokument imenovan zbirnik dobav. Zbirnik dobav se
izda za vse odpreme v cestnem prometu, za vsako posamezno odpremo posebej, ne glede
na pariteto, tako za odpreme, ki se pošiljajo po poenostavljenem ali po rednem postopku
carinjenja kot tudi za odpreme blaga, ki jih prevzamejo tuji prevozniki. V informacijskem
sistemu se izvede prenos podatkov iz baze, v glavo zbirnega dokumenta za natovarjanje
blaga se vpiše manjkajoče podatke o načinu in vrsti blaga odpreme, preveri vrstni red
razkladanja, preveri skladnost podatkov v zbirnem dokumentu s podatki na fakturah, se
naredi izpis zbirnega dokumenta za natovarjanje in se po elektronski pošti pošlje
prodajnemu referentu in skladiščnemu delavcu, odgovornemu za nakladanje pošiljke.
Zbirni dokument vsebuje podatke o prejemniku pošiljke, prevoznem sredstvu, podatke o
vozniku in vseh dobavah, katere je potrebno naloţiti na vozilo. Če je prejemnikov več, so
navedeni po vrsti razkladanja.
Pred nakladanjem pripravljene pošiljke na vozilo skladiščni delavec preveri ali dostavno
vozilo izpolnjuje zahtevane pogoje za prevzem in transport pripravljene pošiljke (skladno
z lastnostmi materiala). Skladiščnik je dolţen zavrniti vsa vozila, ki ne odgovarjajo
zahtevam za prevoz zdravil, ki jih posreduje prodajni referent in o tem obvesti prodajnega
referenta. Prodajni referent skomunicira nastalo situacijo s transportnim oddelkom.
Skladiščni delavec v odpremnem skladišču na osnovi zbirnega dokumenta za
natovarjanje, po vrstnem redu, ki je naveden v dokumentu in v prisotnosti voznika naloţi
tovor na vozilo. Tovor naloţi tako, da med trajanjem voţnje, zaradi moţnih sunkov in
vibracij, ne pride do premikov in s tem do poškodb, poleg tega pa mora upoštevati tudi
navodila voznika, da je tovor, glede na teţo posamezne palete, pravilno razporejen po
celotnem tovornem prostoru. Fotografira naloţen tovor – minimalno dve fotografiji
(naloţen tovor v tovornem prostoru in nato še vrata zaprtega tovornega prostora, na katera
je namestil zalivko, tako da je poleg zaprtih vrat in zalivke vidna tudi registrska številka
vozila).
Skladiščni delavec izpolni skladiščni odpremni dokument (prevoznica) in ga po
končanem nakladanju izroči vozniku kot dokument primopredaje končnih izdelkov.
Voznik s podpisom potrdi prevzem pošiljke.
41
Voznik je dolţen prisostvovati nakladanju vozila in pregledati vsako paleto pred
nakladanjem. Preverja ali so materiali na paleti brez poškodb. S podpisom voznik fizično
prevzame zaloge izdelkov, ki so prikazane na spremnem dokumentu in potrdi, da je
prevzel pošiljko brez vidnih poškodb.
4.2.3 Carinjenje blaga
Ko je blago naloţeno na prevozno sredstvo, voznik odpelje blago na carinsko izpostavo,
da blago ocarini.
Pred tem ţe odgovorna oseba v špediciji preveri usklajenost podatkov in številk na
fakture (števila palet, števila kartonov, bruto in neto teţe in vrednost blaga)
s podatki na zbirnem dokumentu in dokumentih, ki jih dobi od prodajnega referenta. Če
se podatki ujemajo, oddvoji dokumente za carinjenje in dokumente, ki spremljajo blago.
Dokumente za carinjenje špediter pošlje po elektronski pošti na carinsko izpostavo, da
voznik lahko ocarini blago.
Carinjenje blaga lahko poteka po rednem in poenostavljenem postopku. Lek d.d. si je na
podlagi zaupanja in dolgoletnega korektnega sodelovanja s carinskimi inštitucijami
pridobil dovoljenje za poenostavljeno carinjenje ali po domače »hišno carinjenje« s strani
Generalne carinske uprave. To je zelo poenostavilo Lekovo poslovanje in opremljanje
blaga na tuje trge.
Dovoljenje za poenostavljen postopek izvoza zahteva najavo izvozne pošiljke carinskemu
uradu Ljubljana izpostava 1077. Ta postopek izvede oseba zadolţena za špedicijo. Na
naslov carinske izpostave se pošlje po elektronski pošti ali faxu »obvestilo o odstranitvi
pošiljke«. Blago, za katero je bil narejen vpis evidence z namenom prijavljanja za
določen carinski postopek, se, razen v primeru posredovanja carinskih organov, prepusti v
zahtevani postopek po preteku deset minut od posredovanja obvestila carinskemu organu.
Špediter mora voditi predpisano evidenco o vsem blagu, ki se izvaţa po poenostavljenem
postopku in mora poskrbeti, da so vse dopolnilne deklaracije pravočasno vloţene.
Redni postopek carinjenja blaga se izvaja po predpisanim postopkih carinske uprave.
4.2.4 Zavarovanje blaga
Ko je blago natovorjeno na tovornjak, mora prodajni referent blago zavarovati.
Zavarovanje med prevozom nas ščiti pred krajo, izgubo ali poškodbo blaga.
V zimskem času, zaradi zelo nizkih temperatur blago lahko zmrzne. Blago namenjeno
izvozu se zavaruje pri zavarovalnici. Osnova za zavarovanje je izvozna faktura.
Zavarovalnica izda zavarovalno polico. Če se na tovornjaku nahaja blago po večjih
fakturah, mora zavarovalnica izdati polico za vsako fakturo posebej. To je pomembno
zaradi laţjega postopka uveljavljanja škode, če pride do delne poškodbe blaga.
42
4.2.5 Fizična dostava blaga naročniku blaga
Proces fizične dostave blaga je načrtovan in dogovorjen skupaj s kupcem ţe ob sklenitvi
pogodbe. Ker je naš cilj čim bolj servisirati kupca, zagotoviti čim krajši pretočni čas od
prejema naročila do izročitve blaga kupcu, se vsi zaposleni, ki lahko na kakršen koli način
doprinesejo k temu, trudijo da s skupnimi močmi uresničimo cilj.
Izpolnjen in podpisan zbirni dokument za natovarjanje skladiščnik preda vozniku. Voznik
s svojim podpisom potrdi, da je bilo natovarjanje izvedeno v skladu z njegovimi navodili
in da je količina naloţenega blaga skladna s podatki navedenimi na zbirnem dokumentu
za nakladanje. Od trenutka, ko voznik podpiše dokument za natovarjanje, je materialno in
moralno odgovoren za blago naloţeno na vozilo.
Ko je blago natovorjeno na vozilo, mora voznik, če gre za redni carinski postopek, blago
ocariniti. Da je postopek carinjenja čim krajši in da voznik na čaka na pripravo carinskih
dokumentov, špediter ţe vnaprej dostavi carini potrebno dokumentacijo. Ko je postopek
carinjenja blaga zaključen, se voznik s natovorjenim in ocarinjenim blagom odpravi na
pot. Pot ali transportna trasa je običajno ţe vnaprej določena. Določi jo prodajni referent
ali organizator prevoza. Pot mora biti določena tako, da je blago varno in najhitreje pri
kupcu.
Ko je blago na poti, mora voznik skrbeti za to, da blago dostavi kupcu nepoškodovano, v
količini kot jo je prevzel in v določenem času. Če je namembna drţava blaga zelo
oddaljena, ali če gre za nevarno drţavo in je moţna kraja blaga, sta na vozilu dva
voznika, ki se izmenjujeta pri voţnji ali pri počitku izmensko varujeta blago. V nekatere
drţave pa zaradi varnosti vozniki vozijo v konvoju. To pa nekoliko podraţi stroške
prevoza.
Ko blago vstopi v drţavo prejemnika blaga, je voznik dolţen blago uvozno ocariniti.
Javiti se mora uvoznemu špediterju. Uvoznega špediterja določi kupec in to informacijo
poseduje prodajnemu referentu, prodajni referent pa prevozniku. Uvozni špediter ima
običajno vnaprej pripravljene dokumente za uvozno carinjenje. Ko voznik blago uvozno
ocarini, je dolţen blago pripeljati do mesta razkladanja, ki ga določi kupec. Ko
prevzemnik blaga razklada vozilo, mora biti voznik zraven, da pregleda, če je blago na
paletah brez vidnih poškodb. Če je prišlo do poškodbe blaga med prevozom, morata
voznik in prevzemnik narediti zapisnik in ga tudi podpisati. Ko je blago nepoškodovano
raztovorjeno z vozila in ko oba podpišeta primo-predajni dokument, se voznikova
odgovornost konča.
Zunanjetrgovinski posel je uspešno zaključen šele takrat, ko je kupec prejel blago, ga
plačal in je z njim zadovoljen.
4.3 Optimizacija in izboljšave in njihovo uvajanje
Podjetje Lek d.d. veliko vlaga v izboljšanje in optimizacijo poslovnih procesov.
a) Uvedba računalniško-informacijskega programa – SHAPE
43
V letu 2006 se je Sandoz organiziral kot enotno globalno podjetje, ki je delovalo kot ena
celota, ne glede na geografsko lokacijo. Ključne strateške prednosti take organiziranosti
so zagotavljanje visoke ravni oskrbe kupcev ter optimizacija in zmanjševanje stroškov
poslovanja. Pot do delovanja vseh delov globalne druţbe se ne konča z novo
organizacijsko strukturo, ampak je potrebno precej več.
V mnoga področja poslovanja je treba vpeljati nove procese in največ sprememb se nam
obeta pri oskrbi kupcev. Nove procese je podprl tudi z novimi orodji -
z novim informacijskim sistemom. Na osnovi tega je nastal projekt SHAPE, ki je celotni
druţbi in vsaki posamezni enoti omogočil, da se organizira skladno
z novimi procesi.
Prednosti sistema SHAPE so izboljšanje logističnih procesov, laţje napovedovanje
prodaje, zmanjšanje skupnih potrebnih zalog, izboljšanje poročanja, izboljšanje
poslovanja med podjetji v skupini, zmanjšanje ročnega dela pri delu z informacijskim
sistemom, skladnost s predpisi in z regulativami ter moţnost hitre nadaljnje rasti podjetja
z nakupi in zdruţitvami.
b) Uvajanje vitke proizvodnje
Uvajanje vitke proizvodnje je tudi ena od izboljšav, ki je doprinesla, da podjetje Lek
nenehno raste in se uvršča med vodilna podjetja znotraj Sandoza. Z optimizacijo
proizvodnega procesa in uvajanjem vitke proizvodnje so se skrajšali pretočni časi in
povečala učinkovitost proizvodne opreme ter procesov.
V naši proizvodnji z več tisoč različnimi izdelki predstavljajo največjo izgubo
pripravljalno zaključni časi, zato smo dejavnosti usmerili predvsem v njihovo
zmanjševanje. Z video zapisom zajamemo menjavo izdelka v celoti, od zaključevanja
naloge preko čiščenja, menjave orodij, prevzema novega izdelka na linijo do trenutka, ko
linija obratuje z zahtevano kapaciteto. Zapis nam omogoča podrobno analiziranje vseh
dejavnosti. Sledi predlog optimizacije, pri čemer je ključna delitev operacij na notranje in
zunanje. Notranje operacije so vse dejavnosti, ki zahtevajo ustavitev stroja, in jih torej ni
mogoče izvajati med obratovanjem. Zunanje pa so tiste, ki jih lahko izvajamo takrat, ko
stroj obratuje, in zato ne vplivajo na skupno učinkovitost.
Doseţen je bil cilj, da se večino operacij izvede pred zagonom ali po ponovnem zagonu
linije. Tipični zunanji operaciji sta priprava orodij in čiščenje zamenljivih orodij. Pregled
posnetkov pokaţe tudi slabo organiziranost izvedbe in številne operacije brez dodane
vrednosti, ki jih brez škode lahko izločimo.
c) Izboljšanje varnostne kulture v podjetju Lek d.d.
Naslednji je bil projekt izboljšanja varnostne kulture. Ţe v letu 2006 smo v Leku
opredelili, kakšna je politika ravnanja na področju Zdravja, varnosti in okolja:
v farmacevtski druţbi Lek prevzemamo odgovorno vlogo pri varovanju zdravja,
zagotavljanju varnosti in varstvu okolja. Zdravje in varnost zaposlenih ter drugih oseb, na
katere vpliva naše poslovanje in varovanje okolja, so prioritete našega delovanja.
Namen projekta je izboljšanje varnostne kulture s ciljem, da preprečimo kakršne koli
nesreče in poškodbe pri delu. Nobena nesreča pri delu namreč ne sme biti sprejemljiva.
Cilj ni samo zmanjševanje števila nesreč in poškodb delavcev, ampak po eni strani
uvajanje takih proizvodnih in drugih procesov, ki bodo v svoji zasnovi varni in delavcu
prijazni, in po drugi tudi uvajanje prepričanja, da se je mogoče vsem nesrečam z
vedenjskim načinom, ki ga pogosto imenujemo "varnostna kultura", izogniti.
Izboljšanje varnostne kulture je izboljšanje varnosti za vse zaposlene. Vsi moramo svoje
dejavnosti opravljati tako, da ne ogroţamo sebe in drugih. Znotraj tega projekta imamo
44
vsi Lekovi zaposleni moţnost, da prispevamo k boljšim in bolj varnim delovnim
razmeram. Predvsem je pomembno, da vsi zaposleni projekt sprejmemo kot priloţnost za
izboljšave.
Varnostne kulture seveda ne more biti ali ne more zaţiveti, če ni medsebojnega
komuniciranja in obveščanja. Predvsem ţelimo doseči visoko varnostno kulturo.
Varnostna kultura pa je visoka takrat, ko tveganje na delovnih mestih ni sprejemljivo in
se zaposleni medsebojno obveščajo oziroma spodbujajo k varnemu ravnanju.
Vsak zaposleni lahko največ stori sam, in sicer tako, da prispeva k spremembi varnostne
kulture. To storimo tako, da svoje izkušnje in znanje delimo s sodelavci in jih opozarjamo
na nevarne situacije oziroma delujemo kot mentor tistim, ki določenih del in nevarnosti
ne poznajo. Hkrati pa je pomembno, da poznamo nevarnosti, ki so bile evidentirane v
oceni tveganja delovnih mest, in da o nevarnosti, ki jo pri svojem delu zaznamo,
sporočimo svojim nadrejenim. Tako bomo lahko izboljšali varnostno kulturo in zmanjšali
moţnost poškodb pri delu.
45
5. SKLEP
Za diplomsko nalogo na temo logistike v podjetju Lek d.d., v katerem sem zaposlena
trideset let, sem se odločila, ker se z logistiko ukvarjam ţe od prvega leta zaposlitve. Prva
leta sem delala v proizvodnji, vsa naslednja pa povezavi s prodajo, le da se je spreminjal
naziv oddelka. Oddelek, v katerem delam, se je pred davnimi leti imenoval Marketing in
prodaja, potem Prodaja, logistika in nazadnje Prodaja. Danes se imenuje Oskrba kupcev.
Lek d.d., član skupine Sandoz je generična druţba, ki je v Srednji in Vzhodni Evropi po
prodaji na prvem mestu. Eden od načinov, s katerim lahko Lek kot proizvajalec zdravil
prekosi konkurenco na trgu, je hitrejša oskrba bolnikov/porabnikov z različnimi izdelki.
Pri tem pa se zahteve za kakovost proizvodov in procesov ustrezno veča. Nadaljnja
prednost pred konkurenti se kaţe v močnem razvoju in velikih investicijskih vlaganjih.
Poleg vlaganj v povečanje proizvodnih zmogljivosti, je pomembno omeniti investicije v
razvoj oddelka za kontrolo kakovosti in v logistične procese. Pri zagotavljanju kakovosti
to pomeni, da je treba čim bolj povečati dejavnosti, ki ustrezajo vsem definiranim in
pričakovanim standardom. To je tudi v skladu z vizijo druţbe - osredotočenost na kupca
in kakovost.
V turbulentnem in hitro se spreminjajočem trţnem in poslovnem okolju bodo preţivela le
tista podjetja, katera se mu bodo sposobna prilagajati. To bodo dosegla z vlaganji v
znanje, razvoj novih izdelkov, v nenehne izboljšave proizvodnih procesov, optimizacijo
poslovnih procesov, in s trţno usmerjenostjo. Da bi podjetja zaznala spremembe v okolju
in jih pretvorila v priloţnost, morajo pridobiti informacije o okolju, jih spremljati in
upoštevati pri sprejemanju odločitev.
Kot sem ţe omenila, gre razvoj transportnih sredstev v smeri doseganja večjih hitrosti,
večje nosilnosti in teţi k večji varnosti. Da bi rešili teţave, ki so se pojavile na področju
prometa, je treba celotni prometni sistem v Evropskoj uniji izboljšati s pomočjo sodobnih
logističnih rešitev. Logistika lahko poveča učinkovitost posameznih vrst prevoza in
njihovih kombinacij. Treba je preiti na okolju prijaznejše načine, zlasti na dolgih
razdaljah, vsi načini morajo postati okolju prijaznejši, varnejši in energetsko
učinkovitejši.
Prodaja je ena od ključnih funkcij za uspeh podjetja. Naš cilj je osredotočen na doseganje
velike rasti. Da to doseţemo, pa potrebujemo kakovostne kadre in zanesljive ekipe, ki
bodo sposobne zagotoviti rast in potrebo, da ohranimo vodilno mesto.
Lek d.d. tako kot večina drugih podjetij intenzivno vlaga in uvaja nove informacijske
sisteme in tehnologijo. Predvsem je to pomembno na področju logističnega sistema:
planiranje proizvodnje in prodaje, upravljanje zalog in distribucijske sisteme znotraj in
zunaj podjetja.
Zaposleni smo odgovorni za lasten razvoj in stalno izobraţevanje. Z našim sistemom
izobraţevanja omogočamo širjenje in poglabljanje znanja, večanje usposobljenosti
posameznikov, inovativnost in učinkovitost timov ter s tem večjo vrednost zaposlenih in
podjetja. Lek vsako leto povečuje vlaganja v izobraţevanje.
46
6. POVZETEK / ABSTRACT
V diplomski nalogi v teoretičnem delu smo predstavili osnovne pojme o logistiki, njen
pomen za gospodarstvo in podjetje, vlogo in pomen logistike v sodobni druţbi in vrste
logističnih procesov. Ugotovili smo, da različni avtorji različno obravnavajo logistične
sisteme, procese in aktivnosti.
V praktičnem delu diplomske naloge smo predstavili farmacevtsko podjetje Lek d.d. član
skupine Sandoz z zgodovinskega vidika in pomen Leka znotraj skupine Sandoz. V
zadnjih letih je Lek po prodaji generičnih zdravil v samem vrhu podjetij znotraj skupine
Sandoz. Razvoj in potencial Leka sta osredotočena na še večjo rast in uspeh znotraj
Sandoza. Za to se zavzamemo vsi zaposleni v Leku.
Podrobneje smo prestavili Oskrbo kot nosilno logistično enoto za oskrbo kupcev s
farmacevtskimi proizvodi – zdravili. Z naraščanjem konkurence na domačem trgu,
posebej pa na tujih trgih so vodilni v Leku ugotovili, da so v oskrbi kupcev še velike
rezerve, s katerimi je moţno zniţati stroške. Zato je prišlo do reorganizacije enote
Oskrba, preoblikovanja in racionalizacije logističnih procesov znotraj podjetja. Rezultat
je boljša izkoriščenost vseh resursov, to je privedlo do znatnega zniţanja stroškov,
posebej na področju skladiščenja, zalog in transporta.
Za uspeh pri razvoju in proizvodnji zdravil so nujno potrebni sodobna tehnologija in
visoko izobraţeni zaposleni. V Leku se zavedamo, da so ljudje naš najpomembnejši vir
uspeha. Zato vodilni ustvarjajo okolje, ki spodbuja izvirnost, omogoča osebni razvoj,
napredovanje in kakovost ţivljenja za vse zaposlene.
V letnih pogovorih skupaj z vodjo ocenjujemo svoje doseţke v preteklem letu, uskladimo
svoje individualne cilje s cilji podjetja in sočasno načrtujemo osebno rast in razvoj.
Ključne besede: logistika, nabavna logistika, notranja logistika, skladiščenje, proizvodnja,
zaloge, transport, oskrba kupcev.
ABSTRACT
In the first part of the assignment basic concept of logistics is introduced, its meaning for
the company and economics, the role and the meaning of logistics in today's society and
type of logistic concepts. Logistic systems, processes and activities are discussed in
various ways depending on the author.
In the second part of the assignment pharmaceutical company Lek d.d., a Sandoz group
company is introduced. Historical background and the meaning of Lek within the Sandoz
group is presented. In recent years Lek is at the top of Sandoz group companies according
to the generic drugs sale.
Further more Supply Chain Management was introduced as core logistic unit for
customer supply with pharmaceutical products – medicines. With increasing competition
on domestic market and on foreign markets especially, managers in Lek have discovered
that there are still many ways to reduce the costs in customer supply. Therefore the unit
Supply Chain Management was reorganized, logistic processes within the company itself
47
were reformed and rationalized. The result is better resource exploitation, which led to
substantial cost reduction, especially in the field of storage, stocks and transport.
Modern technology and highly educated employees are a must for achieving success in
developing and producing medicines. Lek is aware that the people are the most important
source of success. Therefore the leaders are creating
an environment, which encourages originality, enables personal development, promotion
and life quality for all employees. In annual discussions our annual achievements are
reviewed, our individual goals are adjusted to company’s goals and at the same time we
plan personal development and growth.
Key words: logistics, purchasing logistics, internal logistics, warehousing, production,
stock, transport, customer supply.
48
7. LITERATURA IN VIRI
7.1 Literatura
1. Brovinsky, Boris. 2005. Kako so konjske moči izpodrivale konje. Ljubljana:
Tehnični muzej Slovenije.
2. Cegnar, France. 1998. Embalaža: Potni list za izdelke. Ljubljana: Gospodarski
vestnik.
3. Cristopfer, Martin. 1998. Logistic and Supply Chain Management: Strategies for
reducing Cost and Improving Service. London: Prentice Hall.
4. Ferinša, V., Medvešček, F., Renko, F., Sremec, D., Šnajder, B. 1983. Poslovna
logistika. Zagreb: Informator Sveučilište u Zagrebu.
5. Jakomin, Igor. Veselko, Gregor. 2004. Notranja logistika: načrtovanje,
organiziranje in nadzor vseh aktivnosti. Ljubljana: Gospodarski vestnik.
6. Kaltnekar, Zdravko. 1993. Logistika v proizvodnem podjetju. Kranj: Moderna
organizacija.
7. Kenda, Vladimir. Hazabent, Andrej. 1992. Kako uspeti v zunanji trgovini.
Ljubljana: Gospodarski vestnik
8. Kenda, Vladimir. 2001. Mednarodno poslovanje. Maribor: EPF Maribor.
9. Kotler, Filip. 1996. Marketing Managment – Trženjsko upravljanje. Ljubljana:
Slovenska knjiga.
10. Kotler, Filip. 1998. Marketing managment – trženjsko upravljanje: analiza,
načrtovanje, izvajanje in nadzor. Ljubljana: Slovenska knjiga.
11. Logoţar, Klavdij. 1999. Razbremenilna logistika in varstvo okolja. Maribor:
Studio Linea.
12. Logoţar, Klavdij. 2004. Poslovna logistika: elementi in sistemi. Maribor: GV
Izobraţevanje.
13. Matko, Drago in drugi. 1996. Uporaba vesoljskih tehnologij. Radovljica: Didakta.
14. Oblak, Henrih. 1997. Mednarodna poslovna logistika. Maribor: EPF Maribor.
15. Ogorelc. Anton, 1991. Logistika: Organiziranje in upravljanje transportnih in
drugih logističnih procesov in sistemov. Maribor: EPF Maribor.
16. Ogorelc. Anton, 2001. Upravljanje poslovne logistike. Študijsko gradivo za
predmet Organiziranje logističnih procesov. Maribor.
17. Potočnik, Vjekoslav. 1994. Tržne poti. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.
18. Poţar, Danilo. 1976. Gospodarjenje v poslovni logistiki. Maribor: Zaloţba
Obzorja.
19. Poţar, Danilo. 1978. Pomorski, cestni, rečni in zračni transport, špedicija, javna
skladišča in organizacije za kontrolo blaga. Maribor: Visoka ekonomsko
komercialna šola.
20. Poţar, Danilo. 1985. Teorija in praksa transporta in logistike. Maribor: Zaloţba
Obzorja.
21 Vukovič, G., Miglič, G., 2006. Zagotavljanje kadrovskih virov. Kranj: Zaloţba
Moderna organizacija.
22 Zelenika, Ratko. 2001. Prometni sustavi – Tehnologija – Organizacija –
Ekonomika – logistika – Menadžment. Rijeka: Ekonomski fakultet Sveučilište u
Rijeci.
49
23. Zelenika, R., Zečević, S., Zebec, S., 2002. Ekonomski učinki mednarodnega
multimodalnega transporta. Naše gospodarstvo št.3-4/2002. Revija za aktualna
gospodarska vprašanja. Maribor. EPF Maribor.
24. Zelenika, R., Zebec, S.,Tegeldija. N.,2006. Nacionalne družbe za kombinirani
transport v Evropi. Naše gospodarstvo 5-6/2006. Revija za aktualna gospodarska
vprašanja. Maribor. EPF Maribor.
25. Ţohar, Franci. 2005. Logistika in transport. Celje:Visoka komercialna šola
26. Winter, Gregor. 1994. Okolju prijazno podjetje. Ljubljana: Inštitut za ekološki
management DREVO.
7.2 Viri
1. Gospodarska zbornica Slovenije. Zdruţenje za promet in zveze. Dostopno na:
http://www.gzs.si/slo/panoge/zdruzenje_za_promet_in_zveze (26.01.2011)
2. Lek d.d - predstavitev druţbe. Dostopno na: http://www.lek.si/slo/predstavitev/
(12.03.2011).
3. Lekov zgodovinski razvoj. Dostopno na:
http://www.lek.si/slo/predstavitev/zgodovina/ (12.03.2011).
4. Lek danes: doma in po svetu. Dostopno na:
http://www.lek.si/slo/predstavitev/po-svetu/ (12.03.2011).
5. Lek d.d - interna gradiva podjetja objavljena na Intranet Lek d.d. Dostopna na:
http://leknet.eu.novartis.net/ (12.03.2011).
6. Lek d.d. Ljubljana. 1995. Pravilnik o varstvu okolja.
7. Lek d.d. Ljubljana. 2004. Interna dokumentacija – Splošni postopki skladiščenja
in Splošni postopki transporta.
8. Lek d.d. Ljubljana. 2004. Interna dokumentacija – Uporabniška navodila SAP
modul SD.
9. Lek d.d. Ljubljana. 2006. Letno poročilo 2006.
10. Lek d.d. Ljubljana. 2007. Letno poročilo 2007.
![PRIJEVOZ ROBE, PUTNIKA I PRTLJAGE ŽELJEZNICOM1].pdf · PRIJEVOZ ROBE, PUTNIKA I PRTLJAGE ŽELJEZNICOM Predavanje 2-1 Organizacija željezničkog tržišta i izvori prava 2-2,3 Odgovornost](https://img.dokumen.tips/doc/110x75/5dd0c168d6be591ccb628a1a/prijevoz-robe-putnika-i-prtljage-eljeznicom-1pdf-prijevoz-robe-putnika-i.jpg)
![PRIJEVOZ ROBE, PUTNIKA I PRTLJAGE CESTOM - pravo.unizg.hr1].pdf · Udio i raspodjela cestovnog prijevoza robe Raspodjela kopnenog prometa prema vrstama (lijevo) i raspodjela cestovnog](https://img.dokumen.tips/doc/110x75/5e101b757cde4c330d404713/prijevoz-robe-putnika-i-prtljage-cestom-pravounizghr-1pdf-udio-i-raspodjela.jpg)
![UGOVOR O PRIJEVOZU PRTLJAGE MOREM...2 UGOVOR O PRIJEVOZU PRTLJAGE MOREM 3UWOMDJDMHVYDNDVWYDU XNOMXþXMXüL LYR]LORNRMHVH prevozi na temelju ugovora o prijevozu, osim: a) Stvari i vozila](https://img.dokumen.tips/doc/110x75/60ace7d42cde3a4aee376d9b/ugovor-o-prijevozu-prtljage-morem-2-ugovor-o-prijevozu-prtljage-morem-3uwomdjdmhvydndvwydu.jpg)
![PRIJEVOZ ROBE, PUTNIKA I PRTLJAGE CESTOM2].pdf · - prijevoz tereta - kogentnost odredaba konvencije (čl.41) sprječavanje nelojalne konkurencije konsenzualan ugovor o prijevozu](https://img.dokumen.tips/doc/110x75/5e14581a04819747254e621e/prijevoz-robe-putnika-i-prtljage-cestom-2pdf-prijevoz-tereta-kogentnost.jpg)
