P R I L O G A G O R E N J S K E G A G L A S A Z A Š K O F J E L O Š K O R E G I J OObčine Gorenja vas - Poljane, Škofja Loka, Železniki, Žiri

November 2008 • Številka 11Leto: X - ISSN 1408-7103

Ločanka predstavljaA

ndre

j Kom

an s

.p.

● NAJCENEJŠA AVTOMOBILSKA ZAVAROVANJA ZA MLADE VOZNIKE● NAJCENEJŠA AVTOMOBILSKA ZAVAROVANJA ZA VOZNIKE

Z IZKUŠNJAMI● NAJCENEJŠA AVTOMOBILSKA ZAVAROVANJA ZA STAREJŠE VOZNIKE

Poleg bonusa, še dodatni popusti, tudi do 30% VPRAŠAJTE SOSEDA, ČE NE VERJAMETE!

Zavarovanje stanovanjskih hiš, etažne lastnine in stanovanjske opreme, nanovo vrednost, z najširšimi kritji. Poleg osnovnih nevarnosti - požar, strela, vihar, toča ... tudi indirektni udar strele za instalacijo in aparate, odgovornostza celotno Evropo, vlom v osebno vozilo, vsa stekla, tudi steklokeramična plošča, sanitarna keramika, zavarovanje plačilnih in kreditnih kartic ... Pokličite za izračun!

Namensko varčevanje z možnostjo sklenitve življenjskega zavarovanja, z garantiranimi donosi in izplačilom, pridobitev kredita in njegovo zavarovanje ...Se nadaljuje!

Frankovo naselje 68, Škofja Loka: 51 54 250, 041/673 769Škofjeloška c. 01, na Laborah, v Kranju: 23 63 680, 031/673 769

Pokličite!

AGE

NC

IJA

ČE

LIK

d.o

.o.,

Virm

aše

118

, Š

kofja

Lok

a

AGENCIJA ČELIK, ZAVAROVALNIŠKO ZASTOPANJE, d. o. o.

d.o.o.

P! - PREVERJENO!

V Gumb po Miklavževih nakupihNe veste, kaj bi svojim najbližjim podarili za Miklavža? Obiščite trgovino Gumb v Škofji Loki.

Decembrski prazniki so pred vrati. Če ne veste, kaj podaritivašim najdražjim, je obisk trgovine Gumb (pod

zdravstvenim domom) v Škofji Loki prava rešitev za vas. Tam sopripravili bogato ponudbo rabljenih, a zelo dobro ohranjenih incenovno ugodnih oblačil za otroke do dvanajstega leta starosti.Na njihovih policah se bohotijo številne majice, žabice, kavboj-ke, žametne hlače, trenirke, puloverji, krila, flis jopice, kape,jakne, bunde in ostala oblačila za hladnejše zimske dneve. Pes-tra je tudi izbira komisijskih igrač, primernih za vse starosti: odlego kock, čudežnih tabel, sestavljank, pobarvank do oblačil zadojenčke in knjig.

Ponudba trgovine, ki je bila dolga leta najbolj poznana pogumbih, sukancih, zadrgah in drugih pripomočkih za šivanje, jedanes precej širša in obsega tudi pester izbor športnih nogavicter ženskih nogavic in dokolenk z različnimi modnimi vzorci,poleg že omenjenega pa imajo še komisijsko podajo nosečniš-kih oblačil in otroške opreme (vozičkov, lupinic ...). V njihoviponudbi je tudi nova otroška oprema; ta čas imajo denimo meddrugim naprodaj zelo ugoden otroški voziček Baby boom skošaro za samo 258 evrov.

V teh dneh so v trgovini Gumb za vas pripravili tudi pestroponudbo gobelinov z najrazličnejšimi motivi, ki vam bodo kraj-šali dolge zimske večere.

Trgovino Gumb lahko obiščete od ponedeljka do petka od 9. do 19. ure ter ob sobotah med 9. in 12. uro.

Dodatne informacije na telefonski številki 04/51 51 751.

Trgovina Gumb, Koširjeva cesta 6, Škofja LokaTel: 04/51 51 751

LJU

DSK

A U

NIV

ERZA

ŠKO

FJA

LOKA

, Pod

lubn

ik 1

a, Š

KOFJ

A LO

KA

L O Č A N K A - 3

Ločanka predstavlja

Zaradi različnih razlogov nekateri mladi nezmorejo ali pa tudi nočejo slediti družbenopostavljenim normam. Kaj se zgodi, če mla-dostnik izpade iz šolskega sistema? Lahkoostane brez vsega, je socialno izoliran inosamljen. Na to se vežejo občutki manjvred-nosti in jeze. Mlade, ki so neuspešni v klasič-nem šolskem sistemu, družba označuje kotslabe in nesposobne. Vendar, ali res nič neznajo? Prav zaradi želje, da se v teh mladih prebudi-jo potenciali in da se jim pomaga odpirati za-prta vrata, bo Ljudska univerza Škofja Lokadecembra znova začela s programom Projek-tno učenje za mlajše odrasle - PUM.

PUM je namenjen mladim, starim od 15do 25 let, ki so zaradi različnih razlogovopustili šolanje in nimajo zaposlitve. Po-teka pet dni v tednu po sedem ur na dan.Program je brezplačen in traja eno leto,mladi pa se lahko vanj vključijo kadarkoliin izstopijo, ko dosežejo svoj cilj.

Projektno delo je temeljna oblika dela v pro-gramu PUM. Njegove najpomembnejše zna-čilnosti so: upoštevanje interesov udeležen-cev, skupinsko delo, učenje skozi konkretneizkušnje in aktivno sodelovanje z okoljem.Vsebino projektov določijo udeleženci sami.Izbirajo lahko med vrsto zanimivih tem in de-javnosti, kot so glasba, likovno ustvarjanje,

šport, računalništvo, internet, fotografija,film, izdelovanje uporabnih predmetov, raz-stave, predstave, urejanje bivalnih prostorovin okolice ter še med mnogimi drugimi, vseskupaj pa bo začinjeno z veliko zanimivimi po-govori in učenjem na zanimiv način. Končnicilj programa je, da mladi znova začutijo po-men izobraževanja, da se odločijo dokončatišolanje ali pa, da se zaposlijo.Vse mlade, ki ste se prepoznali v tem zapisu,vse prijatelje, znance in starše teh mladih va-bimo, da se o tem programu bolj podrobno

osebno pozanimate na Ljudski univerzi Škof-ja Loka, Podlubnik 1a ali po telefonu031/623 729.

Operacijo delno financira Evropska unija iz Evrop-skega socialnega sklada, Ministrstvo za šolstvo inšport ter Občina Škofja Loka. Operacija se izvaja vokviru Operativnega programa razvoja človeških vi-rov za obdobje 2007-2013, 3. razvojne prioritete:Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja;prednostne usmeritve 3.2.: Izboljšanje usposoblje-nosti posameznika za delo in življenje v družbi, temelječi na znanju.

Vsebino, potek in zahtevnost učenja si udeleženci izbirajo sami. Delu-jejo po vsej Sloveniji in so priložnost za učenje, druženje in delovanjev okolju predvsem za tiste, ki so jim standardne oblike izobraževanjatežko dostopne ali iz kateregakoli razloga nezanimive. Cilj študijskihkrožkov je tudi promocija vseživljenjskega učenja, znanja in delovanjaza dejavno vključevanje v sodobno družbo, za razvoj podeželja in zaosebni razvoj.

Ljudska univerza Škofja Loka je v letošnjem šolskem letu orga-nizirala dva študijska krožka, ki ju je sofinanciralo Ministrstvo zašolstvo in šport, zato sta bila za udeležence brezplačna.

V študijskem krožku Impresionizem so se udeleženci seznanili s teo-rijo impresionizma, tehnikami, spoznali so tuje in domače impresioni-ste, ogledali so si razstavo Slovenski impresionisti in njihov čas v Narodni galeriji v Ljubljani, preizkusili pa so se tudi v ustvarjanju lastnih impresionističnih slik.V študijskem krožku Pisani svet daril pa so se udeleženke prepustilesvoji domišljiji pri aranžiranju daril, ki si jih ljudje poklanjamo ob različ-nih priložnostih. Ob zaključku študijskih krožkov so udeleženci v prostorih Društvaupokojencev Škofja Loka pripravili razstavo svojih del.

PUM - nova priložnostUspešen zaključek šolanja in redna zaposlitev sta tisti idealen življenjski potek, ki se od

mladega človeka pričakuje na poti v odraslost. Kaj pa, če se na tej poti kaj zalomi?

Študijski krožki v Škofji LokiŠtudijski krožki so majhne skupine za neformalno učenje, kjer se zbirajo, učijo in družijo radovedni.

Razstava duhovito in raznoliko aranžiranih daril

Ustvarjanje je prilagojeno interesom udeležencev PUM-a.

Uvodnik

4 - L O Č A N K A

P R I L O G A G O R E N J S K E G A G L A S A Z A Š K O F J E L O Š K O R E G I J OObčine Gorenja vas - Poljane, Škofja Loka, Železniki, Žiri

November 2008 • Številka 11Leto: X - ISSN 1408-7103

Ena najbolj znanih civilnih iniciativ daleč naokoli je zagotovotista iz Tenetiš, ki se je lani upirala urejanju tamkajšnje deponijeodpadkov in naposled po dolgotrajnih mediacijskih postopkihdosegla, da so upoštevali njene argumente. Tudi Škofja Loka imacivilno iniciativo, ne eno, več. Najbolj znana je zagotovo tista, kise je oblikovala v vasi Suha in nasprotuje rešitvam, povezanim spotekom Poljanske obvoznice skozi to vas. Civilni pobudniki biradi rešili vas pred prometno gnečo, ki naj bi grozila z obvozni-co, radi bi njen potek po nadvozu in ne tako, da bi cesta preseka-la vas in bi se pločevinasta reka valila prek krožišč. Ta civilnainiciativa je precej glasna, zaradi nje je bila letos poleti sklicanatudi izredna seja občinskega sveta. Tisti, ki so jo zahtevali, pa poeni strani terjajo od občine in države, da čimprej zgradita Pol-jansko obvoznico, po drugi pa, da prisluhneta tudi zahtevam ci-vilnih pobudnikov. Na drugi strani mesta, na Spodnjem trgu inPoljanski cesti, pa druga, tiha, neuradna civilna pobuda, z opo-zorilnimi transparenti čez cesto zahteva obvoznico. Precej glasniso bili v Škofji Loki tudi pobudniki, ki so zbirali podpise za ohra-nitev tržnice in proti gradnji veleblagovnice na Šolski ulici. Tr-govski center, več poslovnih stavb in podzemne garaže, ki bi na-stale v tem delu mesta, so zmotile mir prebivalcev Partizanske ce-ste, ki bi jim pozidali njihovo bližnjo zeleno oazo. Pobudniki, kijih moti gradnja na Trati, vaščani Virmaš in Grenca ter StareLoke in Podlubnika, ki jih skrbi, da bodo zaradi poteka severneobvoznice podrli njihove hiše in uničili kmetijsko zemljo, so ženovi, ki se zbirajo v civilne iniciative. Ali pa tisti, ki so prepriča-ni, da lokalna oblast z napačnimi posegi v prostor degradirazgodovinsko mesto. In najbrž je še katera, ki želi povedati svoje,pa doslej še ni našla poti v javnost.

Kje tiči razlog za vse pogostejše nastajanje tovrstnih pobud?Eden od njih je zagotovo dejstvo, da živimo v demokratični druž-bi, kjer vsakdo lahko izrazi svoje mnenje in ga skuša uveljaviti natak ali drugačen način. V preteklosti ljudje nismo javno izražalisvojega nezadovoljstva, tiho smo se jezili na oblast in dopuščali,da je ta ravnala po svoje. Drugo je nezadovoljstvo z uradnimi po-tmi, ki nam formalno omogočajo vpliv na odločitve, pri tem pa ješe vedno veliko birokratskih ovir. Civilne iniciative, ki smo jihimeli priložnost spoznati doslej, vse po vrsti poudarjajo tudi ne-pripravljenost na dialog pri lokalnih oblasteh. Ne poslušajo nas,ne jemljejo nas resno, ne odgovarjajo na naše pobude, z arogant-nim odnosom zavračajo naše argumente, imajo nas za nergače innezadovoljneže, smo slišali tudi pri škofjeloških civilnih pobud-nikih. Z občinske strani pa slišimo odgovore, da so tudi oni zademokracijo, da so pripravljeni prisluhniti drugačnim mnenjem,le da takrat, ko je čas za to, namreč v postopkih javnih razgrni-tev in javnih razprav, ne pa ko se že sprejemajo odloki in so stva-ri tik pred uresničitvijo. In da je demokracija tudi to, da se raz-lična stališča dajo na tehtnico, nato pa odtehtajo sprejemljivejša.In da za civilno iniciativo včasih prepoznajo tudi močan zasebniinteres, ki požene civilno kolesje, včasih pa tudi politični, ki upo-rabi civilno javnost za svoje interese. Kdo ima prav, lahko sodi-mo le v vsakem primeru posebej. Zagotovo pa velja, da je naj-boljša pot k zbližanju obeh dialog.

je mesečna priloga Gorenjskega glasa za škofjeloško regijo.

Prilogo pripravlja Gorenjski glas, d. o. o., Kranj Bleiweisova cesta 4, Kranj

odgovorna urednica: Marija Volčjak

urednik Ločanke:Boštjan Bogataj(bostjan.bogataj@g-glas.si)

novinarji:Boštjan Bogataj, Vilma Stanovnik, Igor Kavčič, Danica Zavrl Žlebir, Matjaž Gregorič, Alenka Brun, Ana Hartman, Andreja Kopač, Maja Bertoncelj, Jernej Červek

fotografije:Tina Dokl, Gorazd Kavčič, Polona Mlakar Baldasin

lektoriranje:Marjetka Vozlič

uredništvo, naročnine:Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranjtelefon: 04/201 42 00elektronska pošta: info@g-glas.si

oglasno trženje:Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Bleiweisova cesta 4, Kranjza Ločanko: Mirjam Pavlič (gsm 031/698 627)

mali oglasi: telefon: 04/201 42 47(neprekinjeno, 24 ur na dan na telefonskem odzivniku)uradne ure: vsak dan od 8. do 19. ure

priprava za tisk Gorenjski glas, d. o. o., Kranjtehnični urednik:Grega Flajnik

tisk: Set, d. d., Ljubljanadistribucija: Pošta Slovenije, Poslovna enota Kranj

Ločanka je priloga 94. številke Gorenjskega glasa,25. novembra 2008. V nakladi 14.000 izvodov jodobijo vsa gospodinjstva in imetniki poštnih preda-lov v škofjeloški regiji brezplačno. Naslednja številkaizide 23. decembra 2008.

L O Č A N K A

Danica Zavrl Žlebir

Nezadovoljneži in nergači

Na naslovnici: Špela iz Škofje Loke, ki sevsak dan vozi na delo na Radio Belvi v Kranj.Foto: Tina Dokl

Najave, karikatura

L O Č A N K A - 5

Andrejev sejem v ŽeleznikihTuristično društvo Železniki tudi letos organizira Andrejev sejem,

ki bo v soboto, 29. novembra, pred cerkvijo sv. Antona v Železnikih.V dopoldanskem času bo na stojnici bogata ponudba daril in ostalihdobrot za pridne otroke, za katere v društvu trdijo, da jih v Železni-kih in okolici ne manjka. Najmlajše obiskovalce bo obiskal tudi sv.Miklavž s spremstvom. Več informacij: Turistično društvo Železniki(514 73 56)

Sejem rabljene smučarske opremeSmučarski klub Alpetour v soboto in nedeljo, 29. in 30. novembra,

organizira sejem rabljene smučarske opreme v športni dvorani Podenv Škofji Loki. Poleg smučarske in druge zimske športne opreme bodoobiskovalci na sejmu lahko v predprodaji kupili tudi smučarske karteza Stari vrh. Sejem bo oba dneva odprt od 8. do 19. ure. Več informa-cij: Smučarski klub Alpetour (Janez Dekleva, 041/609 892).

Beli december v Škofji LokiV sklopu božično novoletnih prireditev v Škofji Loki različni prire-

ditelji pripravljajo vrsto prireditev. Prihodnji petek, 5. decembra, Pro-svetno društvo Sotočje pripravlja Miklavževanje z gledališko predsta-vo Očka Martin. Dogajanje se bo začelo ob 16. uri na Mestnem trguin se uro kasneje preselilo na Loški oder. Dan kasneje, 6. decembra,Turistično društvo Škofja Loka od 9. do 14. ure vabi na 11. srečanje sslovenskimi vinarji na Mestni trg. Loški oder v sredo, 10. decembra,ob 18. uri vabi na igrano otroško predstavo Magnetni deček.

V soboto, 20. decembra, bo na Mestnem trgu od 9. do 14. ure Božični sejem v organizaciji Turističnega društva Škofja Loka. Dan

kasneje Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti na Loškemodru pripravlja podelitev Severjevih nagrad, od 23. do 28. decem-bra pa bodo na Mestnem trgu razstavljene jaslice ob Marijinem zna-menju (v organizaciji Prosvetnega društva Sotočje). Turistično druš-tvo Škofja Loka v torek, 23. decembra, ob 16. uri pripravlja otro-ške ustvarjalne delavnice s Teatrom Cizamo in Božičkom. Preosta-le decembrske prireditve v Škofji Loki bomo objavili v prihodnjiLočanki.

Šolski božično novoletni sejemOsnovna šola Cvetka Golarja prihodnji četrtek, 4. decembra, od 17.

ure dalje vabi na prodajno razstavo učencev v jedilnici šole. Obisko-valci bodo lahko kupili različna praznična darila, okraske za novo-letno jelko in voščilnice. Vse izdelke so otroci izdelali sami pri li-kovnem in tehničnem pouku ter pri različnih krožkih. Več informa-cij: OŠ Cvetko Golar (Marija Trilar, 041/315 622).

Prijetno glasbeno popoldne Občina Gorenja vas-Poljane v sodelovanju z Agencijo Media butik

pripravlja v nedeljo, 21. decembra, ob 16. uri v telovadnici Osnovnešole Poljane, božični koncert Jerbas domačih. Na koncertu bodo na-stopile domače glasbene skupine Suha špaga, Trio Šubic in Poljan-ski koledniki, obiskovalci pa bodo lahko uživali tudi v drugih znanihslovenskih narodno-zabavnih ansamblih: ansambel Petra Finka, an-sambel Tonija Verderberja, ansambel Svetlin s Stanetom Petričem indrugi. Obeta se prijetno nedeljsko popoldne ob glasbi in kramljanjuz domačini in pregledu koledarskega leta dogajanj v občini Gorenjavas-Poljane.

Boštjan Bogataj

Ločanka je redna priloga časopisa

NAROČAM

Ime in priimek: ____________________________________

Naslov:__________________________________________

Podpis:_______________________

Če naročila ob izteku enoletnega obdobja pisno ne odpovem, se naročniško razmerje podaljša za nedoločen čas.

Osrednji gorenjski časopis, ki pokriva širše območje Gorenjske. Časopisz bogato tradicijo, saj neprekinjeno izhaja že od leta 1947, njegovi zametki pa segajo v daljne leto 1900. Je poltednik, ki izhaja ob torkih inpetkih, v nakladi 22 tisoč izvodov. Je neodvisen, politično uravnoteženčasopis z novicami, predvsem z vseh področij življenja in dela Gorenj-cev, pa tudi širše. Pišemo o vsem, kar ljudi zanima, ali kot pravimo: Gorenjski glas za vas beleži čas. V dobrem in slabem. V veselju in žalosti.Za vas sprašujemo, kaj je novega. Zaradi vas zastavljamo tudi neprijetnavprašanja. Morda vas kdaj kaj naučimo. In seveda poskrbimo za sprostitevin zabavo. Samo zaradi vas predemo misli. Naglas.Časopis, ki izhaja dvakrat tedensko, dopolnjujemo z brezplačnimi prilo-gami, kot sta npr. Kranjčanka in Ločanka, ter ob koncu leta z letopisomGORENJSKA - darilom pred božično-novoletnimi prazniki.Če vas poleg branja Ločanke zanimajo tudi novice z vse Gorenjske, vasvabimo k naročilu. Kot novemu naročniku vam bomo prve tri mesece časopis prinašali brezplačno (če boste naš naročnik vsaj eno leto) in vaspresenetili z darilom ter z drugimi ugodnostmi.

Dobrodošli v družbi naročnikov Gorenjskega glasa.

za najmanj eno leto

Odličen kruh inpekovsko pecivo po

ugodnih cenahMlinotest ima na Formah odprto industrijsko trgovino,v kateri vas čaka bogata izbira kruha in pekovskega peciva ter drugih Mlinotestovih izdelkov po ugodnih

industrijskih cenah.

Sedaj gotovo že vsi poznajo Mlinotestovo trgovino na Formah, kjer seprodajajo izdelki Mlinotestove pekarne Peks iz Škofje Loke. Že iz industrij-ske prodajalne na Trati je marsikomu znano, da Mlinotest v svoji prodajal-ni po ugodnih cenah nudi pestro izbiro kruha (hlebce, štruce, pakirankruh, kruh različnih oblik), pekovskega peciva in sendvičev. Sladkosnede

bodo najbrž premamile različne slaščice in torte, ki jih je v trgovini na pre-tek. V trgovini je seveda možno naročiti tudi torte za različne priložnosti - praz-

novanja rojstnih dni, poroke in podobno. Vsi pekovski izdelki, od kruha in pekovskega peciva do slaščic, ki jih prodajajo na For-

mah, so ne samo okusni, ampak tudi sveži, saj jih pripravljajo v Mlinotest Peksu na Trati, kiima dolgoletno pekarsko tradicijo. Določene vrste pekovskega peciva in francoske rogljičke

spečejo celo v sami trgovini na Formah, kjer imajo na policah tudi druge Mlinotestove izdelke:različne vrste testenin, moke in mlevske izdelke, instant mlevske izdelke in bonbone. Poleg tega

so vam na voljo tudi nekatere osnovne življenjske potrebščine, kot so sladkor, sol, kava, mleko inmlečni izdelki, pijača ...Novost v prodajalni pa je, da v njej sedaj točijo tudi priznana odprta vina iz vinske kleti Goriška Brda.

Vinska klet ”Goriška Brda” je največja slovenska klet, ki nadaljuje večstoletno tradicijo področja - pri-delovanje odličnih briških vin. Strokovnjaki z bogatim znanjem in najsodobnejšo tehnologijo pridelu-

jejo mednarodno nagrajena kakovostna, vrhunska in peneča vina.Naj na tem mestu pripomnimo, da v Mlinotestu zaupajo naravi, zato pri-

segajo samo na naravno pridelane sestavine. Izdelkom ne dodajajobarvil in snovi, ki izvirajo iz gensko spremenjenih organizmov. Njiho-vi izdelki tvorijo pravilno, uravnoteženo prehrano z malo maščoba-mi, solmi in holesterolom ter veliko prehranskimi vlakninami, zatojih je priporočljivo uživati večkrat na dan. Nekateri Mlinotestovi iz-

delki so pridobili tudi znak Varuje zdravje. Našteto je samo še raz-log več, da obiščete Mlinotestovi trgovini Forme ali Peks na Trati.

Lokacija Mlinotestove trgovine na Formah je še posebej priročna, sajje tik ob regionalni cesti Škofja Loka-Kranj in jo tako lahko obiščetekar med potjo v Kranj. Odprta je od ponedeljka do petka od 7.00do 13. ure in ob sobotah med 7.00 in 12. uro. Za dodatne infor-

macije lahko pokličete na 04/511 08 52.

Če vam je bolj pri roki v zadnjih letih vse bolj priljubljena Mlinotestovaindustrijska trgovina Peks na Kidričevi cesti 53 na Trati, jo lahko obiščete

od ponedeljka do petka med 6.30 in 15.30 ter ob sobotah od 6.30 do12. ure. Informacije na telefonski številki 04/511 08 80.

Glede na to, da mala trgovina ne zadovoljuje več veli-kega obiska, so se v Mlinotestu odločili, da njihovimzvestim kupcem ponudijo še boljšo postrežbo in še več-ji izbor njihovih izdelkov na bolj prijazen način. V mese-cu novembru so tako začeli z adaptacijo dela slaščičar-ne, kjer se bo proti koncu decembra odprla nova trgo-vina, v kateri bodo lahko njihovi kupci lažje, hitreje inbolj pregledno kupovali bogat izbor njihovih večkrat nadan svežih pekovskih in slaščičarskih izdelkov ter osta-lih izdelkov po prav tako ugodnih cenah kot sedaj. V tr-govini pa bodo lahko dobili tudi širši izbor ostalih živil-skih in neživilskih izdelkov, ki so potrebni v vsakdanjemživljenju. Poskrbeli pa bodo tudi za tiste, ki bi radi svežepečene izdelke poskusili takoj, popili zraven še kakšnokavico ali čaj, ter se družili in pokramljali s prijatelji.

Veselijo se že vašega obiska in upajo, da vam bov novih prostorih všeč.FORME 12

MLINOTEST PEKS d.o.o.KIDRIČEVA 53, ŠKOFJA LOKA

MLINOTEST d.d., TOVARNIŠKA CESTA 14, AJDOVŠČINA

Objave Občine Gorenja vas-Poljane

L O Č A N K A - 7

November je v Občini Gorenja vas-Pol-jane mesec praznovanja občinskega praz-nika, natančneje 23. novembra v spominna prvo omembo krajev občine v pisnih vi-rih. Ob tej priložnosti smo župana MilanaČadeža najprej vprašali o najvidnejših do-sežkih v občini v zadnjem letu:

”Najpomembnejši dogodek mojega manda-ta, in ne le zadnjega leta, je najdba temeljne-ga posvetitvenega kamna v Poljanah. K pro-jektu smo pristopili z velikim spoštovanjem,zato sem rezultata še toliko bolj vesel. Zelouspešni smo bili tudi pri kandidiranju za raz-vojna sredstva, saj smo iz državnih in evrop-skih virov pridobili 3,2 milijona evrov, nesmemo pozabiti tudi na rento na račun rudar-jenja v Žirovskem vrhu (okrogel milijon ev-rov). Vesel sem tudi pridobitve programskihizhodišč s strani Zavoda za varstvo kulturnedediščine za umestitev novih objektov na po-sestvo Ivana Tavčarja na Visokem kot tudi zarestavratorski del za oba obstoječa objekta naVisokem.”

Velika pridobitev v prihodnjih dveh letihbo tudi priključitev gospodinjstev na širo-kopasovni internet. V ta namen ima občinaodobrena dva milijona evrov za gradnjonekomercialnega dela omrežja v 31 nase-ljih v občini. Je pogodba z zasebnikom žepodpisana, kdaj bodo prva gospodinjstvalahko uporabljala povezavo v svet?

”Pogodba je podpisana, tako z ministr-stvom kot z razvojnim investitorjem. Slednjiže dela projekte, ki morajo biti končani dopomladi, ko se začne tudi gradnja omrežja. Vletu in pol mora biti gradnja zaključena, karje glede na geografsko razgibanost občine iz-jemno zahtevno in ambiciozno, hkrati paogromen korak naprej za vse naše občane.Upam, da bodo tudi občani pozitivno pristo-pili k projektu. Čeprav je denar namenjen leza pokritje t. i. belih lis, kjer ni komercialne-ga interesa za gradnjo, pa bo možna širitev navse zaselke v občini. Povsem do vsake hišepa povezava ne bo šla, ampak bomo tudi vteh primerih skušali najti rešitev.”

Nekdanji objekt Alpine v Gorenji vasi, kije v lasti občine, ste pred leti oddali podjet-ju Karboni. Ta se mora izseliti, v podjetjunapovedujejo tožbo proti občini, hkrati paostaja vprašanje, kaj oziroma kdo bo ponovem v tem objektu?

”S sedanjim najemnikom, ki mu je že pote-kla pogodba, izvajamo postopke za izselitev,saj ni izvedel svojih obveznosti po pogodbi.”

Na zadnjih dveh sejah občinskega svetaje bilo tudi slišati pripombe o načrtovanidokapitalizaciji STC Stari vrh, negospo-darnem nakupu sedežnice in celo morebit-nem stečaju podjetja. Kaj veste o tem?

”Sem pravni zastopnik največjega družbe-nika podjetja, saj sta Občini Gorenja vas-Pol-jane in tudi Občina Škofja Loka največji inprevladujoči lastnici. Tudi sam sem večkratopozoril na negospodaren nakup šestsedežni-ce. Občini želita, da bi letošnjo sezono nasmučišču smučali, za to pa je nujna dokapita-lizacija. Kot zastopnik družbenika pa nikakornisem zadovoljen s poslovanjem družbe STCStari Vrh.”

V Škofji Loki je občinski svet potrdil do-kapitalizacijo oziroma vložek v SCT Starivrh. Ali ga podpirate tudi vi in boste topredlagali občinskemu svetu?

”Mi smo ta denar že zagotovili v proračunuza leto 2008, vendar bomo dokapitalizacijoizvedli sočasno z Občino Škofja Loka, kot iz-haja iz sprejetih sklepov občinskega sveta.”

Konec prejšnjega meseca ste z okoljskegaministrstva prejeli pogodbo o prenosuzemljišč v Todražu. Zakaj potrebujete tazemljišča?

”Prejeli smo pogodbo in sklep z ministr-stva, da prejmemo v last zemljišča pod odla-gališčem Jazbec. Na to mesto se bo lahkopreselila žaga iz Dobja, na ta način bomolahko pridobili tudi uporabno dovoljenje zazbirni center v Todražu.”

Kdaj bo zbirni center lahko začel delovati?”V spomladanskih mesecih bi lahko začel

delovati, saj je gradnja že zaključena, vendardo sedaj nismo mogli dobiti uporabnega do-voljenja, saj nismo bili lastniki zemljišč. Vpis

v zemljiško knjigo že poteka, sledila bo vlogaza uporabno dovoljenje in center bo odprt.”

V prejšnjih letih je občina z veliko vnemosofinancirala asfaltiranje lokalnih cest.Kako je s tem letos?

”Z asfaltiranjem na lokalnih cestah in jav-nih poteh smo začeli spomladi in nadaljevaliv mesecih september, oktober in november,za dokončanje vseh del iz letošnjega plana papotrebujemo še nekaj lepih tednov. Za asfal-tiranje 11,6 kilometra cest smo namenili 580tisoč evrov. Jeseni smo tako asfaltirali cestneodseke Hlavče Njive, Malenski Vrh, Suša-Jelovica, Zapotoški grič, Zadobje ter vojaškocesto skozi Zapreval. Izvedli smo številna po-pravila cest nad usadi. Prav tako smo povsemna novo uredili in asfaltirali glavno dostopnocesto do osnovne šole v Gorenji vasi in prvidel ceste skozi Poljane.” Boštjan Bogataj

Milan Čadež, župan občine Gorenja vas-Poljane

Veliki načrti za prihodnostV soboto so v Gorenji vasi praznovali občinski praznik, kjer je župan Milan Čadež

podelil tudi občinska priznanja.Milan Čadež

OB

ČIN

A G

OR

EN

JA V

AS -

PO

LJAN

E,

PO

LJAN

SK

A C

. 87

, G

OR

EN

JA V

AS

Zbirni center za odpadke v Todražu je nared, s prenosom lastništva zemljišč pa bo končno mogoče pridobitiše uporabno dovoljenje.

Plaketa Selaku in strelcemOb občinskem prazniku je župan Milan

Čadež podelil dve plaketi Občine Gorenjavas-Poljane: Strelskemu društvu Gorenjavas za 55 let aktivnega delovanja in Izidor-ju Selaku za dolgoletno uspešno delo napodročju športa. Priznanje Občine Gorenjavas-Poljane so prejeli: Izidor Mrak za pri-zadevno delo v Krajevni skupnosti Poljane,Izidor Jesenko za uspešno ljubiteljsko delona fotografskem področju in promociji ob-čine in Petra Slabe za prizadevno delo napodročju plesa v občini. Posmrtno je pri-znanje prejela Milena Pisk za dolgoletnouspešno delo v šolstvu ter za prizadevnodruštveno in humanitarno delo. B. B.

Podblegaške novice

8 - L O Č A N K A

Poljane - Domači župan Milan Čadež inMarija Lebar, direktorica Knjižnice IvanaTavčarja Škofja Loka sta v petek slovesnoodprla večje in prenovljene prostore knjižni-ce v Poljanah. Prej je ta delovala na skromnih25 kvadratnih metrih, sedaj pa v dveh večjihprostorih z ločeno otroško in splošno literatu-ro. ”Krajevna knjižnica ima danes nekajmanj kot 7.000 enot knjižničnega gradiva, znovim letom pa bodo obiskovalci lahko ševečkrat segali po naslovih revij in časnikov,”o novi pridobitvi za Poljane pravi Marija Le-bar. Dosedanjemu računalniku, ki je povezans svetovnim spletom, sta se pridružila še dva.

Knjižnica (najprej ljubiteljsko) v Poljanahdeluje od leta 1980, lani pa so uvedli tudi ra-čunalniško izposojo (tako je vključena v si-stem Cobiss). ”Poljance moramo pohvaliti,saj sta v zadnjem letu tako obisk kot izposo-ja močno narasla - kar za 150 odstotkov,”pravi Lebarjeva in pojasnjuje, da gre to v ve-liki meri na račun Bernarde Buh, vodje knjiž-nice v Poljanah in Gorenji vasi. ”Prej se nis-mo mogli v knjižnici niti obrniti, sedaj pa jegradivo pregledno in normalno dostopno,”pravi Bernarda Buh in dodaja, da bralci radiposegajo po novitetah, sicer pa tudi po stro-kovnem gradivu.

V zadnjem letu so v knjižnici začeli pri-pravljati tudi dejavnosti za otroke, predvsemure pravljic, v tem času pa tudi starši radi po-sežejo po knjigah. Na ta način se je lani iz-posoja povečala skoraj za trikrat, letošnji po-datki ob polletju pa ne kažejo tako dobro, sajje bila knjižnica dvakrat po nekaj tednov za-radi obnove zaprta. Odslej bo knjižnica vPoljanah vrata odprla dvakrat na teden, obsredah od 13. do 19. ure in ob petkih od 10.do 15. ure. Obisk je največji ob sredah, saj semorajo bralci še navaditi na petke, sicer pa jeveliko mladih tudi ob pravljicah - kar po tri-deset. Tudi decembra bosta dvakrat uri prav-ljic, na ustvarjalni delavnici pa bodo izdelo-vali okraske.

Investicija je bila v veliki meri na plečihObčine Gorenja vas-Poljane, ki je poskrbelaza obnovo prostorov in knjižnično opremo, vknjižnici pa se zahvaljujejo tudi Župniji Pol-jane, ki je financirala zamenjavo stavbnegapohištva. Naj ob velikem dogodku za bralcein knjižnico v Poljanah zapišemo še, da jeimela knjižnica v Poljanah leta 1980 fond260 knjižničnih enot in okoli 300 obiskoval-cev na leto. Danes je, kot smo zapisali žezgoraj, povsem drugače. V programu ob od-prtju knjižnice so nastopili igralka Anica

Berčič, otroci vrtca Agata, učenke in učenciOsnovne šole Poljane in glasbena skupinaPlaninca.

Boštjan Bogataj

Radost za številne bralceV Poljanah so prejšnji teden odprli prenovljeno Krajevno knjižnico Poljane.

Freska v spomin geografu JesenkuPoljane - Letos mineva 170 let od rojstva in 100 let od smrti pri-

znanega geografa, zgodovinarja in prevajalca Janeza Jesenka(1838-1908). Konec oktobra so zato na pobudo članice Lovske dru-žine Poljane Sely de Brea Šubic na njegovi rojstni hiši Na produ vPoljanah (danes lovski dom) odkrili spominsko ploščo, pri uresničit-vi te ideje pa so se poljanski lovci povezali še z Zvezo geografov Slo-venije in OŠ Poljane. Na šoli so ob tej prilož-nosti pripravili tudi razstavo o življenju indelu priznanega geografa.

Janez Jesenko je avtor pomembnih srednje-šolskih učbenikov geografije, ki je položilprve temelje slovenskemu geografskemuimenoslovju in izrazoslovju, kljub temu pagre po mnenju prof. Rožleta Bratca-Mrvar-ja in dr. Draga Kladnika iz Zveze geogra-fov Slovenije za ”malce pozabljenega velika-na slovenske geografije”. O izjemnem pome-nu Janeza Jesenka za slovensko geografijopriča tudi dejstvo, da Društvo učiteljev geo-grafije Slovenije že nekaj let podeljuje pri-znanja, poimenovana po njem. Pisal je tudizgodovinske knjige, prirejal učbenike zgodo-vine, prevajal francosko in angleško lepos-lovje, v časnikih je objavljal različne prispev-ke. Govoril je najmanj šest jezikov.

Jesenko je na dunajski ‘modroslovni’ fakul-

teti študiral zgodovino, geografijo in nemščino, po diplomi pa se jeleta 1863 za kratek čas vrnil v rodne Poljane. Kmalu zatem je postalnadomestni učitelj na goriški državni gimnaziji, kjer je poučeval trileta in pol. Že takrat je začel objavljati učbenike, ki jih je dolgo iz-dajal v samozaložbi. Prvega med njimi, Zemljepisno začetnico zagimnazije in realke, je založil star komaj 27 let. Kmalu zatem se jeodpravil v Trst, kjer je na gimnaziji 33 let vse do upokojitve pouče-val zemljepis in zgodovino.

Spominska plošča Janezu Jesenku jepravzaprav umetniška freska na lehnjaku,delo akademske slikarke Irene Romih. Zafresko so se odločili, ker je stensko slikar-stvo značilno za Poljansko dolino. Za osno-vo je Romihova uporabila katastrsko mapoPoljan, nekoč Jesenkovo last. Fresko je za-snovala kot neke vrste poenostavljen zem-ljevid, sestavljen iz treh nivojev. ”Osrednjidel je izsek iz katastrskega načrta Poljan zvaškim središčem in izpostavljeno Jesenko-vo rojstno hišo. Navzdol se načrt zaključi zreko Soro in mostom čeznjo. Pod nivojem‘načrta na papirju’ se vleče zelena žametnatravna površina sveta tam čez. Zgoraj se na-videzni papir spodviha, nad njim pa se pnesilhueta hribov za vasjo. Oblikuje jo odlom-ljen kos lehnjaka, ki je tudi fizični nosilecfreske,” je razložila Romihova.

Ana Hartman

Večja in obnovljena knjižnica v Poljanah bo odslejodprta dvakrat na teden. Na sliki knjižničarka Bernarda Buh.

Freska na lehnjaku, spominska plošča Janezu Jesenku na njegovi rojstni hiši v Poljanah

Objave Občine Železniki

L O Č A N K A - 9

Železniki - Občina Železniki je bilauspešna na razpisu ministrstva za gospo-darstvo za pridobitev sredstev Evropskegasklada za regionalni razvoj za gradnjo,upravljanje, vzdrževanje in izkoriščanjeodprtega širokopasovnega omrežja elek-tronskih komunikacij. Več o tem županMihael Prevc:

”Gradnja naj bi se začela prihodnje leto,končala pa leta 2010. Dostop do širokopasov-nega omrežja bo s tem omogočen 870 gospo-dinjstvom, ki zdaj te možnosti nimajo. Vred-nost investicije je 3,5 milijona evrov (brezDDV), od tega pričakujemo 2,6 milijona ev-rov evropskih sredstev, preostalo pa bo zago-tovil izvajalec Tritel, d. o. o.. Ta bo moralkrepko zastaviti z delom, saj bomo evropskidenar dobili le, če bo projekt zaključen vdveh letih.”

Občinski svet bo na decembrski seji ob-ravnaval osnutek proračuna za leto 2009.Katere večje projekte načrtujete?

”Občina Železniki v teh dneh pripravljapredlog proračuna 2009. Prihodki proračunanaj bi znašali 15,5 milijona evrov, odhodki pa19,2 milijona evrov. Kar nekaj večjih projek-tov je namreč v teku, za kar bo tudi denar pre-nesen iz leta 2008. Občina Železniki bo v letu2009 več kot 10 milijonov sredstev prejela zainvesticije iz državnega proračuna, iz razpisovza evropska sredstva in na podlagi sanacijske-ga programa Ministrstva za okolje in prostorza saniranje poplav 18. septembra 2007. Podo-bno, kot je bilo leto 2008, bo tudi leto 2009 zaobčino Železniki investicijsko leto. V proraču-nu je predvidenih več kot 15 milijonov evrovsredstev za investicije. Največje investicije vokviru predloga proračuna so vsekakor iz-gradnja širokopasovnega omrežja elektronskihkomunikacij, obnova lokalnih cest in javnihpoti, obnova zdravstvenega doma Železniki,vrtec in šola v Selcih, obnova nogometnegaigrišča, izgradnja oz. obnova športnih igriščDašnica, Rovn in Dolenja vas. V letu 2009 senameravamo prijaviti na razpis Razvoj regij zastrukturna sredstva EU s projektom Trgi stare-ga mestnega jedra Železnikov. Nadaljevala sebodo tudi dela po sanacijskem programu zaodpravo sanacij po poplavah.”

Pred šolo v Železnikih je velik problem zmirujočim prometom. Kako se boste lotilitega?

”Te problematike se zelo dobro zavedamo.Starši, ki vozijo otroke v šolo in vrtec, imajovelike težave z manevriranjem, otroci, ki ho-

dijo v šolo peš, pa so v nevarnosti in se mo-rajo ogibati avtomobilom. Zato smo pripravi-li projekt ureditve mirujočega prometa predšolo, v sklopu katerega bomo za šolo v letu2009 skušali urediti dodatnih 30 parkirnihmest. Takoj bomo začeli razgovore z lastnikizemljišč, prav tako pa tudi s stanovalci več-stanovanjskega objekta, ki zaradi načrtovanihparkirišč določenega dela občinskega zem-ljišča ne bodo več mogli uporabljati. Poskr-beli bomo tudi za varno pot od šole do šport-ne dvorane, ki pelje preko nevarnega odsekalokalne ceste. Projekt predvideva ureditevprehoda, dvignjenega nad cestišče, večjo var-nost bi zagotavljala tudi vertikalna signaliza-cija in posebne svetlobne oznake. Varno potnačrtujemo še od Dašnice do športne dvora-ne, in sicer bi zgradili brv čez potok Dašnica,v nadaljevanju pa bi pešpot potekala po bre-žini potoka.”

V teh dneh poteka javna razgrnitevosnutka občinskega prostorskega plana.Kdaj naj bi bil sprejet?

”Do sredine leta 2009. Občinski prostorskiplan si sicer ogledujejo predvsem tisti obča-ni, ki jih zanima, ali so bile njihove pobudeza spremembo namembnosti zemljišč izkmetijskih v stavbne upoštevane. Dobra po-lovica od 120 pobud je bila upoštevana, zapreostale pa so izdelovalci OPN že v tej fazipresodili, da niso v skladu z zakonodajo inpredpisanimi smernicami. Tudi pobude, ki so

vključene v plan, bodo morale še skozi posa-mezna sita ministrstev, ki so vse bolj restrik-tivna glede gradenj. V naši občini je pro-blem, ker obstajajo številne razpršene doma-čije in tako je težko zadostiti zahtevam okolj-skega ministrstva, ki dopušča možnost grad-nje le tam, kjer gre za zaokrožitev naselja.Tudi na najboljših kmetijskih zemljiščih jetežko graditi. Prav tako bo v prostor v Želez-nikih zelo težko umestiti obrtne cone, saj seprimerne površine zanje nahajajo v poplav-nih območjih. Večja zazidalna površina zaindividualno gradnjo je mišljena na začetkuDolenje vasi.”

Bodoči graditelji bodo morali plačatitudi komunalni prispevek, ki ga namera-vate uvesti. Kakšen strošek bo to?

”Železniki so ena redkih občin, ki ne pobirakomunalnega prispevka. To bo seveda precej-šen strošek, za zdaj še ne morem reči, kolik-šen. Komunalni prispevek bo odvisen gledena velikost objekta, velikost parcele in oprem-ljenosti zemljišča s komunalno infrastrukturo.Prvi ga bodo občutili krajani Dolenje vasi, kose bodo leta 2009 priklapljali na novozgraje-no fekalno kanalizacijo in čistilno napravo, vnadaljevanju pa tudi novograditelji. Zavezan-ci za plačilo komunalnega prispevka so takonovograditelji kot tudi lastniki obstoječih ob-jektov v primeru, da gre za izboljšanje opre-mljenosti stavbnega zemljišča.”

Ana Hartman

Mihael Prevc, župan občine Železniki

Internet do vseh domovV občini Železniki bodo v letih 2009 in 2010 s pomočjo evropskega denarja zgradili

odprto širokopasovno omrežje elektronskih komunikacij.Mihael Prevc

OB

ČIN

A ŽE

LEZN

IKI,

ČE

ŠN

JIC

A 4

8,

ŽELE

ZNIK

I

V mansardi šole v Selcih so uredili novo učilnico, s čimer se bo v pritličju sprostil prostor za dodaten oddelek vrtca.

Železnikarske novice

Železniki - Župnija Železniki je v sodelova-nju z župnijami Selške doline ta mesec všportni dvorani v Železnikih organizirala tra-dicionalno 16. dobrodelno tombolo, na kateriso s prodajo tombolskih kartic zbrali pet tisočevrov za gradnjo centra Ecce homo (Glejte,človek). ”Vesel sem, da so ljudje v Železnikihpokazali veliko dobre volje in pripomogli hgradnji centra, ki ga slovenska družba zagoto-vo potrebuje. Center je zasnovan kot hiša, vkateri bi delovalo sedem programov zaporni-škega vikariata: za zaprte osebe, žrtve kazni-vih dejanj, delavce v zaporih, njihove družine,prostovoljce, ki spremljajo zaprte osebe, Slo-vence, ki so zaprti drugod po svetu, delovalpa bi tudi program po prestani kazni. Projektcentra, ki bi ga gradili v Ljubljani ali okolici,je sicer ocenjen na milijon evrov; doslej ima-mo skupaj zbranih okoli štirideset tisoč evrov.A saj veste, kako pravijo: kamen na kamenpalača,” je optimističen pobudnik centra, za-porniški duhovnik Robert Friškovec, ki jesvoje delo z zaporniki pobliže predstavil tudina dobrodelni tomboli.

Kot je pojasnil železnikarski župnik AndrejJemec, so izkupiček tombole doslej vsa leta

namenjali za misijone, letos pa so se odločilipomagati pri uresničitvi projekta centra Eccehomo: ”Zaporniški duhovnik Robert Friško-vec se že dolga leta trudi za ta projekt. Pri svo-jem delu je z dušo in srcem.” Tombola je všportno dvorano privabila od sedemsto doosemsto obiskovalcev, med njimi številne dru-žine. ”Z udeležbo smo zadovoljni. Obiskoval-ci se družijo in uživajo,” je še dodal Jemec.

Tekmovalci so se potegovali za približno ti-soč dobitkov, glavna nagrada pa je bila ste-klokeramična plošča. ”Na tombolo sem pri-šla zaradi dobrodelnosti. Duhovnik RobertFriškovec je zelo prizadeven in bi bil mladimlahko za zgled,” meni Mirjam Tavčar iz So-rice. Marija Demšar iz Železnikov na do-brodelno tombolo pride vsako leto, predvsemzaradi dobrega namena, pa tudi zabave indruženja: ”Letos je nikakor nisem hotela za-muditi, ker je gost Robert Friškovec in semvedela, da bo zanimivo. Takšnih duhovnikovnam manjka, tudi med mašo zna poskrbeti zasmeh in zabavo. Prav je, da ga podpremo tudipri projektu hiše Ecce homo, saj je takšendom v Sloveniji potreben.”

Ana Hartman

Dobrodelna tombola uspelaV Železnikih so priredili tradicionalno dobrodelno tombolo. Izkupiček v višini pet tisoč evrov so

namenili gradnji centra Ecce homo, čigar pobudnik je zaporniški duhovnik Robert Friškovec.

10 - L O Č A N K A

Zaporniški duhovnik Robert Friškovec v družbi tekmovalcev na dobrodelni tomboli

Davča - Zaradi porušitve starejšega opornega zidu v dolžini dvaj-setih metrov so ta mesec znova morali zapreti regionalno cesto vDavčo. Na Direkciji RS za ceste so sprva napovedovali, da bo sana-cija zidu trajala kar dva meseca, kar se je Davčarjem zdelo povsemnesprejemljivo. ”Imamo sicer nadomestno cesto, a če bo sneg, bodonastali problemi. Ne moremo tako dolgo čakati na trajno rešitev,poiskati moramo hitro rešitev, da bi čim prej vzpostavili vsaj začas-no prevoznost,” je tedaj opozarjal predsednik krajevne skupnostiDavča Božo Prezelj. A krajani, ki so si skupaj z županom Mihae-lom Prevcem prizadevali za čimprejšnjo rešitev nastalega proble-ma, so si kmalu za tem lahko oddahnili, saj je Cestno podjetje Kranj

oporni zid saniralo v dobrem tednu dni, cesto pa so tako v začetkuprejšnjega tedna znova odprli za promet. Izvedli so kamnito zložbov dolžini več kot dvajset metrov, namestiti je treba še varovalnoograjo.

Kot so sporočili z direkcije za ceste, naj bi se oporni zid nad zaseb-no mini elektrarno po njihovem mnenju porušil zaradi nezakonitegaposega lastnika te elektrarne. ”Ta je namreč brez soglasja upravljav-ca vodotoka v strugo hudournika postavil nekaj neustreznih lesenihpregrad, kar je povzročilo vrtinčenje vode in s tem izpiranje temelj-nih tal pod zidom,” je pojasnila Nina Rangus iz službe za odnose zjavnostmi. A. H.

Porušen oporni zid že sanirali

Takole se je porušil oporni zid na cesti v Davčo. / Foto: Gorazd Kavčič Dober teden dni kasneje so cesto znova odprli za promet.

Objave Občine Žiri

L O Č A N K A - 11

Občinski svetniki so na prejšnji seji izka-zali veliko mero nenaklonjenosti do evrop-skega projekta Gorenjska panoramska ce-sta. Menijo, da projekt, po katerem bi ure-dili cesto v Žirovskem vrhu, ni tako po-memben kot nekateri drugi odseki v doli-ni. Kaj o tem meni župan Bojan Starman:

”V projektu sodeluje skoraj vsa Gorenjskaoziroma skoraj vse gorenjske občine, preknjega pa želimo zgraditi turistično povezo-valno cesto z mnogimi pozitivnimi učinki, kina prvi pogled morda niso vidni. Evropskaunija nam je v ta namen obljubila velik deležsofinanciranja, kar še vedno drži. Tudi na ob-čini smo razmišljali o smiselnosti pristopa kprojektu, saj cesta ni tako pomembna za Žiriin Žirovce, prej bi morali urediti nekateredruge ceste. Na koncu so prevladale obljubeo višini sofinanciranja, ki naj bi bile med 50in 75 odstotki vrednosti investicije, danesvemo, da bo EU pokrila približno polovicostroškov. Vedeti moramo, da so evropski pro-jekti že v izhodišču bistveno dražji zaradi do-kumentov in priprav, česar pri nas nismo bilinavajeni, saj so pridni domačini velikokratpripravili podlago za ceste, občina pa jih jeasfaltirala. Zato je omenjeni projekt dražji,kot bi bil, če bi ga izvedli sami, vendar bo iz-veden v skladu s smernicami dela v Evropi.”

Ali boste kljub temu vztrajali pri temprojektu, ki se je že začel izvajati v sosed-nji občini, v Poljanah?

”Na naslednji seji bomo občinskim svetni-kom posredovali dodatne obrazložitve, spre-govorili o finančnih koristih projekta in do-brih medsosedskih odnosih. Če bodo svetni-ki soglašali z investicijo, kar bi bilo po mo-jem mnenju smiselno, bomo nadaljevali sprojektom urejanja turistično panoramske ce-ste, sicer pa bomo morali upoštevati voljosvetnikov.”

Že v prejšnji Ločanki smo pisali še oenem evropskem projektu, to je Urejanjuporečja Sore. Ali se lahko zgodi podobno,da bi imeli svetniki tudi pri tem projektupomisleke?

”Projekt ureditve glavnega vodovoda, glav-nega komunalnega voda (Rakulk in Dobra-čeva) in čistilne naprave je za občino Žiri iz-jemno pomemben in že več let opredeljen vnačrtu razvojnih programov. O izvedbi takopomembnega projekta nikdar ne bi smelobiti vprašanja izvedbe. Svetniki so bili ževečkrat obveščeni o poteku projekta in, pomojem mnenju, vedo, da spada med najpo-

membnejše projekte v občini, ki jih bomsam, in občinska uprava, vedno podpiral.”

Dom za starejše v Žireh: formalnosti sstrani občine in javnega zavoda so prete-klost. Zavod ste prodali podjetju Deos,kdaj lahko pričakujemo začetek gradnje?

”S podjetjem Deos smo v zadnjem letu zelokorektno sodelovali in pripeljali projekt vsedo gradbenega dovoljenja. Vlogo za izdajole-tega so v Deosu na Upravno enoto ŠkofjaLoka že vložili, vendar v njej še ni soglasijdveh lastnikov sosednjih zemljišč. Zato za-četka gradnje ne morem napovedati.”

V zadnjih dveh mesecih je veliko sloven-skih občin dvignilo cene komunalnih stori-tev. Bo tako tudi v Žireh?

”Temu se verjetno ne bomo mogli izogniti.Cene vodarine in kanalščine imamo enake žeod leta 2004 oziroma smo jih takrat zadnjičdvignili, ceno odvoza odpadkov pa smo zadnjičuskladili z rastjo stroškov v prvi polovici leta2007. Trenutno opravljamo analize, iz katerihbo jasno, za koliko bo potrebno dvigniti cene zanemoteno kvalitetno opravljanje storitev.”

Ali lahko Žirovci pričakujejo dvige cen,kot smo jih opazili v nekaterih drugih ob-činah, torej tudi za 400, 600 ali več od-stotkov?

”Ne, nikakor ne. Naloga občine ni, da bislužili na račun izvajanja javnih gospodar-skih služb, ampak zgolj njihovo kvalitetno iz-vajanje. Tudi zato v Žireh nimamo posebne-ga komunalnega podjetja, ampak te službeizvajamo v sklopu režijskega obrata, kar bis-tveno zniža stroške. Natančne podražitve nemorem napovedati, predvidevam pa, da bodo

izračuni pokazali podražitev za približno de-setino.”

Kdaj bo občina začela vračati denar zavlaganja v telefonijo?

”Pričakujemo, da bomo v drugi polovici de-cembra začeli vračati denar upravičencem dovračila vlaganj v izgradnjo javnega telekomuni-kacijskega omrežja. V preteklem mesecu smozbrali večino vlog, nekaterih pa žal ni bilo.”

Žirovski nogometaši si zelo želijo nogo-metno igrišče. Ali bo igrišče naslednje letona Polju?

”Po dolgih letih prizadevanj smo začeli skonkretnimi aktivnostmi. Projekt je uvrščenmed prioritete razvojnih programov in v pro-račun za leto 2009, predvsem za nakup zem-ljišč in tudi 100 tisoč evrov za gradnjo nogo-metnega igrišča. Projekt smo s kompletno do-kumentacijo prijavili na razpis tudi na Funda-cijo RS za šport, kasneje pa bomo projektpredstavili tudi drugim mogočim investitor-jem (ministrstvo za šport). Projekt je danes vvečji meri izvedljiv (glavno nogometno igriš-če, pomožno nogometno igrišče, pomožnovadbena površina z umetno travo in manjšiobjekt) in je vreden pol milijona evrov brezzemljišč. Vrednost investicije brez zemljiščznaša približno 460 tisoč evrov. Fundacija najbi prispevala približno četrtino vsega denarja(okoli 240 tisoč evrov), upamo tudi na denaršolskega ministrstva in Nogometne zvezeSlovenije, nekaj bo moral dodati Nogometniklub Alpina, računamo tudi na sponzorje. No-gometni center bomo zgradili v treh letih.”

Boštjan Bogataj, foto: Polona Mlakar Baldasin

Bojan Starman, župan občine Žiri

Ne evropskemu projektu?Žirovski nogometaši si bodo končno oddahnili - prihodnje leto se bo začela gradnja

nogometnega centra na Polju.Bojan Starman

OB

ČIN

A ŽI

RI,

TRG

SVO

BO

DE

2,

ŽIR

I

Nogometni center na Polju (za cerkvijo in šolo) bodo v Žireh začeli graditi prihodnje leto.

Žirovske novice

12 - L O Č A N K A

Žiri - Nogomet, pa ne le ženski, je v Slo-veniji še pred desetletjem veljal za manj vre-den šport. Šport, ki naj bi bil domena nekda-njih južnih bratov, pa je z uspehi slovenskereprezentance prišel tudi med udarnejše inpopularnejše športe. In ženski nogomet? Stezanj že slišali? Špela in Estera Vehar zagoto-vo. ”Meni nogomet sploh ni bil všeč, prejdolgočasen. Uro in pol so tekali po velikemigrišču in morda dosegli en gol,” pravi Špelain po krajšem premolku opiše začetke: ”Po-tem pa smo obiskali tekme slovenske repre-zentance na Evropskem prvenstvu na Nizo-zemskem. Prevzela me je igra in navijaštvo.Začela sem vaditi in dobila tudi nekaj moči,kondicije.” ”Pri meni je bilo drugače. Velikosem se družila s fanti, skupaj z očetom obis-kovala nogometne treninge, ... in začela.Rada sem se prerivala s fanti in se znesla nadžogo. In fanti (smeh)”.

Špela in Estera sta povsem običajni punci,nekoliko bolj navdušeni nad športom, kar jev družini, kjer je oče že vrsto let funkcionardomačega nogometnega kluba in mami pro-fesorica športne vzgoje, pričakovano. Špelaje študentka novinarstva na Fakulteti za druž-bene vede v Ljubljani, poleg nogometa pa soji všeč tudi številni drugi športi, aktivno se jeukvarjala s plezanjem in akrobatiko, sicer patudi rada bere in se zabava. Estera je nekoli-ko mlajša, obiskuje četrti letnik idrijske gim-nazije. Nerada je doma, zato pa več v družbi,s prijatelji in na nogometnih zelenicah. Zarazliko od sestre Špele že od sedmega letatrenira nogomet. ”Nogomet je druženje, jezabava. Po tekmi gremo na pijačo in se dru-žimo tudi v prostem času,” pove.

Punci med fanti ali Pazi se Estere!V športni družini je časa za spoznavanje

različnih športov na pretek. ”Na družinskihpiknikih se vedno nekaj brca, nihče ne gledana to, če je vmes tudi punca,” o tem, kako soju sprejeli fantje v svet nogometa, pravi Špe-la. ”Posebej ko smo bili še zelo mladi, ni bilorazlike. Le mali čop las sem imela zadaj,” po-jasnjuje Estera in pove še: ”Do dvanajstegaleta sem bila med boljšimi v ligi, zelo veliko-krat sem slišala komentarje staršev s tribun‘punca te je preigrala’ ali pa ‘punca ti je dalagol’. Nekateri so to težje sprejeli kot jaz(smeh).” Punci priznavata, da je bilo fantomvelikokrat težje, saj niso vedeli, ali so do njijulahko enako agresivni kot do drugih igralcev,vendar, pojasni Špela: ”Estero so kmalu spo-znali in že pred tekmo govorili ‘pazi na Este-ro’, ‘Estero je treba dobro pokriti.” Tako je

bilo do štirinajstega leta, kasneje pa je Esterapostala prešibka za boje s fanti. V tistem časuse je z nogometom začela ukvarjati še Špela,zato sta se skupaj priključili Ženskemu nogo-metnemu klubu Velesovo. Ta je letos, na ža-lost, razpustil žensko člansko ekipo

Sestri sta od letos članici Nogometnegakluba Senožeti-Vode, v kako uro vožnje z av-tom oddaljeni Litiji. ”Vsaj ob petkih vadivaskupaj z dekleti v klubu, sicer pa trenirava sfanti pri Alpini. Ti so naju navajeni, zato tulažje nabirava kondicijo, ob petkih pa se uig-ravamo z našo ekipo,” pojasni Špela, ki jetrenutno poškodovana, vendar upa, da bo dopomladnega dela že nared. Poleg sester Ve-har sta članici omenjenega kluba še dve roja-kinji - Nastja Kavčič iz Žirov in Tatjana Can-kar z Lučin.

Za las ob evropsko prvenstvoZakaj v Litijo, ki je dokaj daleč, vprašamo.

”Po razpadu ekipe v Velesovem smo zbiraliponudbe in izbrali najbližjo možnost. Na Go-renjskem ženske nogometne ekipe ni,” pojas-ni Estera in doda, da se v ekipi zelo dobro ra-zumejo. Zaenkrat je ženski nogomet v Slove-niji na povsem amaterski ravni, nekatere re-prezentantke pa že igrajo v tujini. ”Zadnja trileta je slovenska ženska nogometna repre-zentanca povsem drugačna, predvsem po-mlajena, saj smo v povprečju stare okoli 21let,” pravi Špela.

Pred kratkim se je ženska nogometna repre-zentanca uvrstila v dodatne kvalifikacije za

evropsko prvenstvo, ki bo prihodnje leto naFinskem. ”Bile smo najslabše rangirane vskupini, zato bi bila uvrstitev na prvenstvofenomenalen uspeh,” navdušeno pojasnjujeŠpela, Estera pa jo dopolni: ”V skupini smozaostale le za velesilami Francijo in Islandi-jo, le še dve tekmi sta nas ločili od prvenstva.Vendar so bile Ukrajinke boljše.” Slovenija jena Fifini lestvici (ženskega nogometa) v zad-njih letih napredovala za trideset mest in jetrenutno na 53. mestu. Cilj reprezentance je,da bi s še večjim številom reprezentančnihakcij napredovali in pridobivali pri ugledu,pravi Špela: ”Že sedaj pa nas na prijateljsketekme vabijo tudi najboljše reprezentance. Zvelikim pričakovanjem čakamo nove kvalifi-kacije, tokrat za svetovno prvenstvo, ki se za-čnejo že prihodnje leto.”

Njuni načrti so vsekakor povezani z nogo-metom, vendar ne izključno z njim. ”Trenira-la bom tudi v prihodnje. Kolikor se bo ledalo. Če bi prejela dobro ponudbo za igranjev tujini, bi najbrž sprejela tudi to,” praviEstera, medtem ko si Špela najprej želizdravja: ”Zame je danes študij pred nogome-tom. Zelo rada pa bi šla na študijsko izmenja-vo in morda zraven igrala še nogomet. To bibilo sanjsko.” Njuna reprezentančna kolegicaMateja Zver je ponudbo za igranje v eni naj-močnejših ženskih lig v Evropi že sprejela.Nastopa na Islandiji, kjer so jo opazili tudiskavti Arsenala ... Pa vendar - zaslužki nogo-metašic se ne morejo primerjati z zaslužkinjihovih kolegov. Boštjan Bogataj

Radi sta se prerivali s fantiSestri Špela in Estera Vehar iz Žirov sta reprezentantki enega najbolj razširjenih športov

na zemeljski obli - v nogometu.

Sestri Estera in Špela Vehar - nogometni reprezentantki

Ločanka predstavlja

L O Č A N K A - 13

Škofjeloška knjižnica je do leta 1958 delovala vsklopu Sindikalnega kulturno-umetniškega druš-tva Tone Šifrer, pred 50 leti pa je občinski svetObčine Škofja Loka sprejel odlok u ustanovitvisamostojnega zavoda. Zadnjih trideset let jeknjižnica v stavbi v Kapucinskem predmestju(ta je last Gorenjske banke). Že ob selitvi v stavbo, ki jo knjižnica uporabljatudi danes, so ugotavljali, da so prostori pretes-ni, da niso v okviru normativov, po letih razvojapa je prostorska stiska še očitnejša. ”Sodelavci,ki vsak dan prihajamo na delo v knjižnico, pros-torske stiske ne občutimo v takšni meri kot obiskovalci. Marsikdo nam pove, da tako utes-njene knjižnice ni v Sloveniji,” pravi direktoricaMarija Lebar. Luč na koncu predora že sveti, sajje knjižnica pred dvema letoma postala lastnica prostorov v nekdanji vojašnici, vendar začetek obnove še ni znan. Ob petdeseti obletnici javnega zavoda so v knjižnici pripravili Teden praznovanj. Osrednji večer z naslovom Z umetniško besedoskozi čas so pripravili včeraj. Na njej sta se predstavila dramskaigralka Nadja Strajnar - Zadnik in tolkalec Jaka Strajnar. Ob tej priložnosti so predstavili tudi poštno znamko, za katero souporabili motiv Maje Šubic, izdali pa na pobudo Filatelističnegadruštva Lovro Košir. Ti so pripravili še filatelistično razstavo

Pesniki in pisatelji ter pisave na znamkah in odprli poštno okence z priložnostnim poštnimžigom. Razstava je v Kašči (kot vse druge prire-ditve) na ogled še ves teden.Teden praznovanj so v Knjižnici Ivana TavčarjaŠkofja Loka začeli s petkovim odprtjem Krajev-ne knjižnice Poljane, današnje popoldne (ob 17.uri) pa s šovom Orkester z Indijanci namenjajonajmlajšim. Svetovna popotnica Andreja Jer-nejčič bo skupaj z obiskovalci zaigrala na večkot 70 različnih inštrumentov. Jutri (ob 19. uri)je čas za sredin večer z Mileno Miklavčič in gostom - tokrat bodo obiskovalci prisluhnili Vinku Möderndorferju. Četrtek je namenjenknjižničarjem in vsem, ki imajo radi pravljice, saj bo profesorica in urednica revije Otrok in

knjiga Darka Tancer - Kajnih pripravila predavanje o pomenupripovedovanja pravljic (ob 10. uri, znova v Kašči).Teden praznovanj v Knjižnici Ivana Tavčarja Škofja Loka sovpa-da z letošnjim dnevom splošnih knjižnic, ki ga v Sloveniji praznu-jemo 20. novembra. Ob tem v knjižnici poudarjajo njihovo veliko željo, da bi ob naslednji okrogli obletnici lahko delovali vobnovljenih prostorih nekdanje vojašnice in tako tudi s priredit-vami ne bi gostovali na drugih lokacijah. A to so bile zapisaneželje že leta 1948, 1970, 1995, ...

Abraham škofjeloške knjižniceTa teden Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka praznuje 50 let ustanovitve javnega zavoda.

Letos rekordno število grčBlegoš - Na martinovo soboto so se na sklepni prireditvi letošnje

že 14. akcije Hotaveljske grče oziroma 4. akcije Super grče zbraliudeleženci, ki so opravili vse zahtevane naloge: nočni pohod naŠpik, pohod na Ermanovec, pohod na Blegoš, kolesarjenje od Ho-tavelj do Visokega in nazaj, tek oziroma hitro hojo ali rolanje, iz-let presenečenja, pohod na Ratitovec in tradicionalni pohod naGoro. Takšnih grč je bilo letos rekordnih enainšestdeset, tiste grče,ki so opravile še dodatne naloge, pa so postale super grče. Teh jebilo letos kar 19. Kot je povedal predsednik ŠD Marmor HotavljeNiko Stržinar, so v sodelovali rekreativci vseh generacij, med nji-mi tudi precej družin. Njih in vse ostale navdušene rekreativce nanovo akcijo vabijo že zgodaj pomladi. Vilma Stanovnik

Janko Kokelj je bil letos z 78 leti najstarejša grča, Peter Jelovčan, Franc Peternel in Tone Mravlja so se udeležili prav vseh akcij, Lara Istenič pa jebila najmlajša grča.

Motiv s priložnostne poštneznamke (Maja Šubic)

KN

JIŽN

ICA

IVAN

A TA

VČAR

JA Š

KO

FJA

LOK

A, Š

OLS

KA

ULI

CA

6,

ŠK

OFJ

A LO

KA

Objava občine Škofja Loka

14 - L O Č A N K A

V občini Škofja Loka nekatere stvari že nekajčasa ostajajo nedorečene, med njimi tudi Pol-janska obvoznica, s katero običajno začenjamonaš vsakokratni mesečni pogovor z županomIgorjem Drakslerjem. Tudi tokrat je tako.

Kaj je novega glede Poljanske obvoznice?”Na upravni enoti so izpeljali obravnavi za

gradbeno dovoljenje za gradnjo Poljanske ob-voznice, in sicer za tisti del, ki so ga marcaletos razveljavili. Povabljeni smo bili tako in-vestitorji, kot ljudje z vplivnega območja ob-voznice. Na podlagi obravnave je upravnaenota izdala gradbeno dovoljenje za gradnjodruge in četrte podetape prve faze Poljanskeobvoznice.”

Občinski svet je imel pripravljeno za ob-ravnavo tudi severno obvoznico, kar ste nazahtevo civilnih iniciativ iz Stare Loke -Podlubnika ter Virmaš in Grenca umakni-li z dnevnega reda. Ali to pomeni, da bodoti načrti zastali?

”Ne, pripravljamo novo gradivo za sejo ob-činskega sveta, kjer bomo predlagali obra-vnavo variant od obstoječe regionalne ceste,ki iz Škofje Loke pelje proti Kranju, do Pod-lubnika. Občinski svet bo moral prej ali slejodločati o izbiri ustrezne variante.”

Nezadovoljstvo je zbudilo dejstvo, da sebo ta obvoznica podaljšala od ceste ŠkofjaLoka-Kranj do železnice. Zakaj je to po-trebno? Zaradi industrijske cone?

”Ne, gre za strateško povezavo ceste protiKranju, kjer bi v naslednjih dvajsetih letih

morali najti novo rešitev za to cesto. Ker greza zelo dolgoročne rešitve, jih občinski svetše ne bo obravnaval. Koridor imamo sicer za-varovan, vse nadaljnje postopke pa lahko ure-jamo v prihodnosti.”

Pravkar pa ste javno razgrnili načrte zanavezovalno cesto Jeprca-Stanežiče-Brod.Kje ta seže na vaše območje?

”Ministrstvo za okolje in prostor vodi po-stopek za izgradnjo štiripasovne ceste Je-prca-Ljubljana. Veseli smo, da je do tegakončno prišlo. Želeli bi si sicer, da bi bila tacesta že zgrajena. Mi zagovarjamo tak potektrase, ki bo imel čim manj motenj v promet-nem toku, to je s čim manj križišč, moram pa povedati, da bo ta državna cesta imela karnekaj križišč, večino semaforiziranih. Javnarazgrnitev projekta poteka tudi v naši občini,ker na območju Jeprce cesta seže tudi naškofjeloško ozemlje. Ni pa pri nas potrebnajavna obravnava, tako kot denimo v občiniMedvode.”

Na prejšnjo sejo občinskega sveta so kotopazovalci prišli tudi pripadniki civilneiniciative s Trate, kjer jih moti gradnja in-dustrijske cone. Ali niste z njimi doseglidogovora?

”S krajani Trate smo imeli uvodni sestanek,še preden so poslali pismo na občinski svet inv njem zahtevali posebno točko dnevnegareda. Na sestanku smo se pogovorili in dome-nili glede njihovih zahtev, krajani so celosami pisali zapisnik. Jasno pa je treba poveda-

ti, da je za ustrezno uresničitev njihovih za-htev potrebno nekaj časa. Kot župan ne mis-lim pristati na to, da se strateške stvari rešuje-jo stihijsko, in nesistemsko, pričakujem patudi, da se bodo ljudje v naselju Trata najprejsami domenili o prednostnih stvareh glede in-vesticije in se poenotili v svojih željah, takoda ne bom imel potem dvojnih informacij.Ljudje se sami med seboj ne morejo dogovo-riti. Ko smo denimo želeli postaviti prometneznake, pa kmetje niso želeli dati zemlje za to.Na občini sicer lahko razumemo njihove po-misleke, vendar naj ne pričakujejo, da sebomo šli nekakšno ‘’zeleno revolucijo’’.”

V občini Škofja Loka je nastalo že več civilnih iniciativ, vse pa poudarjajo po-manjkanje dialoga z občinsko upravo. Kajlahko rečete o tem?

”Občina se bo še naprej držala načela, da sevse stvari obravnavajo javno in tedaj imamoljudje možnost podati svoje pripombe. De-mokracija pa pomeni tudi to, da se stvari ar-gumentirano pretehtajo in da so najboljše re-šitve naposled tudi uresničene. Demokracijapa ima svoje meje: ko so legalno sprejeti od-loki enkrat napisani, je potem to stvar izvaja-nja. Pogovori in soočanja različnih mnenj sona vrsti prej, v postopkih javnih obravnav inrazgrnitev, tedaj se je mogoče in potrebnopogovarjati, v okviru primernih in strokovnihrešitev. O rešitvah pa, ki so kar a priori protiin pomenijo tudi zaustavitev razvoja Loke, pase ni smiselno prav veliko pogovarjati. In tre-ba je še dodati, da prav vsak zasebni interesše ni civilna iniciativa.”

Kdaj bo odprt Lahov most, ki ga obnav-ljate že od poletja?

”Gradbena dela, ki jih je vodil investitorDRSC, so se končala in v teh dneh bo mostže odprt za promet, brez enosmernega za-ustavljanja s semaforji. Zaključna dela pa sebodo nadaljevala do začetka decembra, sajmora občina na mostu urediti še novo javnorazsvetljavo.”

Kmalu pa naj bi začeli urejati tudi Nunski vrt, kjer bo parkirišče za meščaneiz starega dela Škofje Loke?

”Nunski vrt je v lasti občine Škofja Loka intam v prihodnjem letu načrtujemo ureditevparkirišč. Zato smo sedaj pozvali vse, ki tam-kajšnja zemljišča uporabljajo za svoje vrtičke,naj svoje imetje odstranijo. Prosimo jih, da v tridesetih dneh odstranijo vse, kar je njiho-vega, ker bomo potem to območje fizično

Župan občine Škofja Loka Igor Draksler

Rešitve za KamnitnikJeseni so v občini Škofja Loka končali triletno obnovo Škofjeloškega gradu.

Še vedno nista dograjeni športni dvorani. Dolgoročno pa že iščejo urbanistične in arhitekturne rešitve za območje Kamnitnika.

Igor Draksler

OB

ČIN

A Š

KO

FJA

LOK

A,

PO

LJAN

SK

A C

. 2

, Š

KO

FJA

LOK

A

Kamnitnik naj bi dolgoročno postal stanovanjsko naselje.

Objava občine Škofja Loka

L O Č A N K A - 15

zavarovali. Občina ni seznanjena s tem, da biimel za vrtiček kdo veljavno najemno pogodbo.”

Dograditev obeh športnih dvoran že zelokasni. Kdaj občani lahko pričakujejo od-prtje?

”Za telovadnico pri osnovni šoli Jela Jane-žiča praktično ni več nobenih zadržkov in bijo lahko odprli sredi decembra. Nekaj več za-pletov je v zvezi z gradnjo športne dvoranena Trati, za katero ne pričakujemo, da bo od-prta pred marcem prihodnje leto.”

Nedavno tega je bila v Škofji Loki orga-nizirana mednarodna arhitekturno-ur-banistična delavnica za območje Kamnit-nika. S kakšnim namenom?

”Pripravili smo jo z namenom, da celotnoobmočje Kamnitnika dobi primerne urbani-stične rešitve, glede na to, da je z zadnjimprostorskim planom območje Kamnitnikapredvideno za stanovanjske namene in pripa-dajočo družbeno infrastrukturo. Tako doblje-ne rešitve bodo podlaga za izdelavo ustreznihstrokovnih rešitev, nato pa na njihovi podlagilahko izdelamo občinske podrobne prostorskenačrte (OPPN). Na obravnavanem območjuje predvidena stanovanjska gradnja z vso potrebno družbeno infrastrukturo, zelene po-vršine, reurbanizacija nekaterih degradiranihpovršin ... Gre za resnično veliko območje, kizahteva preudarno in trajnostno načrtovanje.”

Načrtovani pozidavi Kamnitnika na-sprotuje tudi novi iniciativni svet, ki ga za-stopa arhitekt Tomaž Vrabič, ki občinskioblasti sicer očita še več neprimernih po-segov v prostor. Kako bi to komentirali?

”Kolesa razvoja se ne da ustaviti, naše me-sto pa se bo v prihodnje širilo organsko inzmerno. Nekatere stvari bo treba reševatikompromisno. Ljudi, ki se organizirajo v civilne iniciative, zlasti še, če gre za strokov-njake, pa bi rad povabil, naj se nam pridruži-jo pri snovanju takšnih in podobnih rešitev.Naše občinske strokovne službe namreč vselej želijo biti kooperativne in odprte.”

V zvezi s trgovskimi centri je novo dvoje:trgovsko podjetje Era išče najemnike zatrgovski center v Šolski ulici, nov projekt

trgovskega centra pa predstavlja tudi SGPTehnik. Za kaj natanko gre?

”Investitor za trgovski center v Šolski ulicije podjetje Era, ki sedaj išče najemnike, ki biprišli v to središče. Ker ne gre ravno za poce-ni gradnjo, saj gre za zanimivo lokacijo inkvalitetno arhitekturo, pričakujemo, da sebodo za ta prostor potegovali resnično naj-boljši ponudniki. Sicer pa pričakujemo, da boinvestitor že kmalu po novem letu vložil po-trebne dokumente za gradbeno dovoljenje.Glede trgovskega centra na sedežu SGP Teh-nik pa imamo sedaj v občinski avli razgrnje-ne natečajne osnutke. Tehnik je k sodelovanjupovabil arhitekte, izbrana je bila strokovnakomisija, ki je predlagala najboljše rešitve inte si ljudje lahko ogledajo. Gre za zelo pri-vlačno lokacijo v bližini starega mestnega je-dra, kjer se bo lahko razvijala sodobna trgov-ska dejavnost. S selitvijo klavnice bi lahko na-šli ustrezno celostno rešitev za ta vitalni delmesta, navezava na bližnji stari del pa bi lah-ko mestu vrnila potrebno dinamiko in utrip.”

Letos jeseni ste končali tri leta trajajočoobnovo Škofjeloškega gradu. Kaj sedaj?

”Obnovo Škofjeloškega gradu, ki je ob fi-nančnem sodelovanju države trajala tri leta,smo zaenkrat zaključili. Če pa nam bo uspe-

lo pridobiti še kaj sredstev, si želimo obnovi-ti še preostale dele pročelja. Sedaj je stvarupravljavcev na gradu, da zanimive novosti,ki smo jih odkrili z obnovo, čim bolje spravi-jo v življenje in omogočijo ljudem, da jih vi-dijo. Do konca moramo rekonstruirati le šedvižni most, ki je bil odkrit hkrati s prvotnimvhodom v grad skozi severovzhodni stolp.Naj še dodam, da so ta nova odkritja izjem-nega pomena, saj ne kažejo le tega, kje se jev preteklosti hodilo v grad, pač pa odkrivajo,da je zgodovina loškega gradu še daljša, kotso kazala dosedanja pričevanja.”

V zadnjem času so zelo intenzivna doga-janja, povezana s Škofjeloškim pasijonom.Ste že kaj bolj optimistični glede njegoveizvedbe spomladi 2009?

”Prav je, da pasijonski dogodki ustvarjajopravo pasijonsko vzdušje, ki ga je treba vzpo-stavljati in razvijati dolgoročno. Če želijoimeti veliko sodelujočih prostovoljcev, je toedina prava pot, ki jo lahko ubereta vodjaprojekta in režiser. Sicer pa sem v zvezi z izvedbo pasijona že od vsega začetka realist.Sedaj kaže, da pasijon spomladi 2009 goto-vo bo, na kakšen način bo izveden, pa bomovideli takrat.”

Danica Zavrl Žlebir, foto: Gorazd Kavči

OB

ČIN

A Š

KO

FJA

LOK

A,

PO

LJAN

SK

A C

. 2

, Š

KO

FJA

LOK

A

Na Nunskem vrtu bodo mestna parkirišča. Končali so z obnovo Šeširjevega mostu.

Most med srednjeveškimi mestiOb 40-letnici sodelovanja med pobratenima občinama Škofja Loka in Medicina bodo v

Škofji Loki odprli razstavo Most med srednjeveškimi mesti Luige Samoggia iz Medicinein Tomaža Lundra iz Škofje Loke. Odprli jo bodo v sredo, 3. decembra, ob 19. uri v Malirazstavni galeriji občine Škofja Loka. V kulturnem programu bo nastopil kvartet flavtGlasbene šole Škofja Loka pod mentorstvom Karin Garb. D. Ž.

Evropa za državljaneObčina Škofja Loka bo v sodelovanju s Skupnostjo občin 10. decembra ob 9.30 v veliki

sejni dvorani občine na Poljanski cesti 2 organizirala delovni posvet z naslovom Uspešnočezmejno sodelovanje s pomočjo EU sredstev in Program Evropa za državljane 2007-2013.Občina Škofja Loka je bila v minulih dveh mesecih kot partnerica kar dvakrat vključena vprojektu programa Evropa za državljane, v Bologni in v francoskem Noveiller-la-Roche.Slovenija v tem projektu nima nacionalnega koordinatorja, zato je Andreja R. Megušar izobčine Škofja Loka k sodelovanju povabila Tuziano de Nittis iz Bologne. D. Ž.

Objava občine Škofja Loka

16 - L O Č A N K A

Letos so končali triletno obnovo gradu inobnovljene dele so predali namenu s simbo-ličnim odprtjem grajskih vrat v obnovljeniseverovzhodni stolp. Odprla sta jih županIgor Draksler in predsednik državnega svetaBlaž Kavčič. Obnovitvena dela potekajo odleta 2006 in so prinesla nova odkritja, ki ka-žejo na to, da je grad še starejši, kot so pred-videvali doslej. Ob obnovi so namreč odkriliostanke okroglega romanskega stolpa iz 10.stoletja. ”Prišli smo do romanskih temeljev,ki nas potegnejo nazaj v deseto, nemara celodeveto stoletje, prav v dobo, ko je cesar OtonII. z darilno listino loški svet podaril freisin-škemu škofu Abrahamu,” je na slovesnosti

ob odprtju obnovljenih delov gradu dejal žu-pan Igor Draksler.

V treh letih so Škofjeloški grad dodobraobnovili. Začeli so na grajskem dvorišču, le-tos pa so polepšali severovzhodni stolp inspet vzpostavili prvotni vhod vanj. V krat-kem bodo obnovili še dvižni most in tako boŠkofjeloški grad prvi in edini na Sloven-skem, v katerega se bo vstopilo čez dvižnimost. Na novo je urejen tudi samostanski vrtv tem delu gradu. Mogočno stopnišče, ki sevzpenja v severovzhodnem stolpu, obiskoval-cu pod steklenimi zaščitami ponuja na novoodkrite grajske skrivnosti, od ostankov prvot-nega romanskega stolpa do nekdanjih tlakov.

V obnovo gradu je občina ob sodelovanju dr-žave, ki je prispevala polovico potrebnegadenarja, vložila 800 tisoč evrov. Sedaj je tonajlepše urejeni grad na Kranjskem, je ob od-prtju dejal ponosni loški župan Igor Draksler.Predsednik državnega sveta Blaž Kavčič paje dejal, da je Škofja Loka ob Ptuju in Piranutretje najpomembnejše slovensko kulturnozgodovinsko mesto. Škofjeloški grad mudaje poseben pečat, v preteklosti je bil sedežposvetne škofovske oblasti, sedaj je posvečenprostor kulture, umetnosti, zgodovine ... Raz-veseljuje tudi dejstvo, da je tudi vsako letobolj obiskan. Na leto ga obišče okoli 50 tisočljudi. Kulturno zgodovinski pomen gradu sez novimi pridobitvami povečuje in obeta, dabodo privabile še nove obiskovalce. Sloves-nost ob odprtju obnovljenega gradu je izzve-nela v duhu preteklosti, ki jo izpričuje ta ”lo-ška ikona”. Obiskovalce so na grad pospre-mili z baklami, glasbeniki Cappele Carnioleso igrali staro glasbo, nastopajoči (programje povezovala igralka Nadja Strajner Zadnik)pa so bili oblečeni v oblačila iz renesančnedobe. Na gradu so ob odprtju pripravili tudidve razstavi. Ena prikazuje kronologijo ob-nove gradu, druga pa sodelovanje med ŠkofjoLoko in pobratenim Freisingom na Bavar-skem. Na slovesnosti je ob tej priložnostispregovoril Josef Görge, nekdanji ravnateljglasbene šole iz Freisinga in velik prijateljŠkofje Loke, ki je v preteklosti spodbujal so-delovanje med glasbenima šolama obeh mest.

Danica Zavrl Žlebir, foto: Gorazd Kavčič

Odkrite grajske skrivnostiŠkofjeloški grad predstavlja za mesto fizično in simbolno dominanto, je vsakomur prepoznavna škofjeloška ikona, sijajno razgledišče in obrambni stolp ... In še več je besed, ki opisujejo grad,

za katerega so sedaj odkrili, da je starejši od tisoč let.

Stara Loka v evropskem projektuObčina Škofja Loka je bila v okviru programa ‘’Europe for Citizens,

Education and Culture DG’’, ki ga financira Evropska unija, povablje-na k projektu izmenjave naselij iz štirih evropskih držav. Cilj je bilvključiti manjše lokalne skupnosti, izmenjati izkušnje in vzpostavitisodelovanje med prebivalci. V projekt so vključena naslednja naselja:Neuviller-la-Roche iz Francije, Urros s Portugalske, Magureani iz Ro-munije in Stara Loka iz Slovenije. Neuviller-la-Roche (Alzacija) je na-selje, ki je dalo pobudo za projekt, tam je bilo novembra tudi srečanjeomenjenih naselij. Projekt predstavlja skupne značilnosti naselij intudi njihove razlike ter medsebojno izmenjavo izkušenj. Namen pro-jekta je s študijami, razpravo in sodelovanjem različnih skupin ljudiokrepiti evropsko identiteto na področju zgodovine, zgodovinske dediščine, trajnostnega razvoja, kulturnih projektov, obrti, združenj.Cilj je vzpostavitev sodelovanja med prebivalci teh štirih evropskihnaselij in medsebojna izmenjava izkušenj glede emigracije in imigra-cije, društev in prostovoljnega dela, izmenjave mladih, kulturne dediščine in njenega varstva. V delegaciji iz Škofje Loke, ki v projek-tu zastopa Slovenijo, so bili: župan Igor Draksler, Mateja Hafner

Dolenc, Kristina Onufrija, Andreja Troha, Polona Küssel, JernejTavčar, Katja Bernik, Matjaž Vouk in Anton Bogataj. D. Ž.

Sto ton jabolk za sto slovenskih družinŠkofja Loka - Kmetija Ferlinc iz Ruperč na Štajerskem je dala

pobudo za humanitarno akcijo pod naslovom Sto ton jabolk za stoslovenskih družin. Polovico izkupička od prodaje jabolk namreč namenja socialno ogroženim družinam v občinah, kjer prodaja svo-ja jabolka. Na ta način bo pomagal sto družinam v stotih slovenskihobčinah. V Škofji Loki so Ferlinčevi prodajali jabolka 12. novembra,vendar je bilo vreme zelo slabo in jim je uspelo prodati 50 kartonovštajerskih jabolk. Zato so se odločili, da akcijo ponovijo. V sredo,10. decembra, bodo na semanji dan znova prodajali jabolka v nek-danji vojašnici, v soboto, 20. decembra, pa na tržnici na Šolski uli-ci. Člani posvetovalnega telesa, ki ga sestavljajo predstavniki Centraza socialno delo Škofja Loka, Območnega združenja RK ŠkofjaLoka, Karitas Škofja Loka, Sv. Duh in Stara Loka, so že izbralidružino, ki ji bodo pomagali z izkupičkom akcije. V božičnih dnehbodo pomoč izročili družini z donatorsko pogodbo. D. Ž.

OB

ČIN

A Š

KO

FJA

LOK

A,

PO

LJAN

SK

A C

. 2

, Š

KO

FJA

LOK

A

Župan Igor Draksler in predsednik državnega sveta Blaž Kavčič sta z odprtjem grajskih vrat simbolično odprla obnovljeni Škofjeloški grad.

L O Č A N K A - 17

Pogovor

Sladkorna bolezen sprva ne boliSredi novembra je bil svetovni dan sladkorne bolezni, namenjen usmerjanju pozornosti javnosti na tasvetovni problem. S to boleznijo v svetu živi 246 milijonov ljudi. O sladkorni bolezni na škofjeloškem

območju Silva Žontar, predsednica Društva diabetikov Škofja Loka.Sladkorna bolezen je svetovna epidemija,

saj na svetu živi več kot 246 milijonov ljudi sto boleznijo. Vsako leto na novo zboli sedemmilijonov ljudi in če ne bomo nič storili, lah-ko pričakujemo, da bo do leta 2015 na svetuže 380 milijonov bolnikov z diabetesom. SSilvo Žontar, predsednico Društva diabeti-kov Škofja Loka, ki se je novembra udeležilanacionalne konference o sladkorni bolezni,smo se pogovarjali o nekaterih vidikih te tudina Škofjeloškem precej razširjene bolezni.

Kaj o sladkorni bolezni v Sloveniji pravistatistika? Kako razširjena pa je na vašemobmočju?

”Pri nas v Sloveniji je sladkorna bolezen vporastu. Koliko je bolnikov s to boleznijo,smo na nacionalni konferenci, ki je bila no-vembra v Ljubljani, dobili podatek od inštitu-ta za varovanje zdravja, kjer so predstavili šte-vilke o razsežnosti te bolezni. Sladkorno bo-lezen naj bi imelo 120 tisoč ljudi ali 6,9 od-stotka prebivalstva v Sloveniji. V to številko

niso všteti otroci do 15 let (bolnikov do te sta-rosti je petsto) in starostniki v domovih za sta-rejše, kjer je 3400 bolnikov. Tako pridemo vSloveniji že do 124 tisoč sladkornih bolnikov.V občinah Škofja Loka, Železniki, Gorenjavas-Poljane in Žiri je po podatkih diabetologaregistriranih že dva tisoč diabetikov, kar je petodstotkov prebivalcev naštetih občin, s čimerse že približujemo slovenskemu povprečju.”

Kaj je pomembno pri zdravljenju slad-korne bolezni?

”Zdravljenje sladkorne bolezni se začnenajprej s spremembo načina življenja, pove-čanjem telesne aktivnosti, spremembo pre-hranjevalnih navad in izgubo telesne teže. Priobvladovanju sladkorne bolezni je pomemb-no, da z zdravim načinom življenja in upoš-tevanjem navodil zdravnika čim bolje nadzo-rujemo svojo bolezen. Kajti ta bolezen v za-

četku ne boli, boli pa kasneje, ko se pojavijozapleti. Zato resolucija Združenih narodov osvetovnem dnevu diabetesa poziva vse drža-ve, nevladne organizacije vključno s civilnodružbo in zasebnim sektorjem, da praznujejosvetovni dan diabetesa na ustrezen način,tako da se poveča javna zavest o sladkornibolezni in z njo povezanimi zapleti ter zago-tovi preprečevanje in zdravljenje, vključno zizobraževanjem in sredstvi javnega obvešča-nja. V Zvezi društev diabetikov in v našemdruštvu si prizadevamo, da bi za sladkornobolezen vedelo čim več ljudi, saj za to bolez-nijo lahko zboli vsakdo v kateri koli starostiin kjer koli na svetu.”

Veliko pozornost namenjate tudi vzgojimladih o tej bolezni. Kako?

”Zaradi naraščanja te bolezni med mladimije mednarodna federacija za diabetes svojimčlanicam predlagala, da se čimveč pozornostinameni mladi generaciji. Ena izmed akcij jetudi tekmovanje iz znanja o sladkorni bolez-ni, s katero želi Zveza društev diabetikovSlovenije v sodelovanju z društvi in osnovni-mi šolami širiti spoznanja o tej bolezni. Tek-movanje ob letošnjem svetovnem dnevu dia-betesa je bilo 22. novembra na osnovni šoli vIlirski Bistrici. Tekmovanje je bilo že deseto,prvo je bilo leta 1999 v Škofji Loki, kjer jesodelovalo 80 osnovnih šol iz vse Slovenije.Tekmovanja se redno udeležujejo tudi učenciosnovnih šol iz občin Škofja Loka, Gorenjavas-Poljane, Žiri in Železniki, njihovi rezul-

tati so zelo dobri in so si do sedaj pridobili ževrsto zlatih priznanj.”

Kako delujete v Društvu diabetikovŠkofja Loka?

”Društvo diabetikov Škofja Loka je huma-nitarno društvo in združuje osebe, ki so ne-posredno ali posredno prizadete s sladkornoboleznijo, ter osebe, ki so tem pripravljenepomagati na kakršen koli način. Združujemodiabetike iz štirih občin na Loškem, trenutnoje vpisanih 455 članov, se pa število spremi-nja iz meseca v mesec. Slaba tretjina članovje starih med 30 in 60 let, ostali so starejši od60 let. Temeljni cilji našega programa so pre-prečevanje poslabšanja zdravstvenega stanjaljudi, ki imajo sladkorno bolezen, ustvarjanjemožnosti za čim bolj kakovostno življenjevsakega bolnika, krepitev zdravja in prepre-čevanje poslabšanja socialnega položaja dia-betikov.”

Kako ste proslavili svetovni dan diabetesa?”Ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni

smo za člane iz Škofje Loke in Železnikovpripravili pohod v Crngrob, za tiste iz Poljan-ske doline pa na Ledince in Selo. Namen po-hoda je pritegniti čim večjo pozornost javno-sti, opozoriti na problem sladkorne bolezni invzpodbuditi ljudi k čim večji telesni dejavno-sti. Naj ob koncu vsem diabetikom zaželim,da bi živeli zdravo, brez stresov in bi imelimirne dni, kajti živeti moramo življenje da-nes, za današnji dan in se veseliti vsakega no-vega.” Danica Zavrl Žlebir

Svetovni dan sladkorne bolezni smoobeležili 14. novembra. Ta datum je bilizbran zato, ker je bil tega dne rojenFrederick Banting, ki je skupaj s Char-lesom Bestom prvi zasnoval idejo, ki jepripeljala do odkritja insulina leta1921. Svetovni dan sladkorne boleznismo letos drugič praznovali pod okri-ljem Združenih narodov. Generalnaskupščina je namreč decembra 2006 so-glasno sprejela resolucijo o svetovnemdnevu diabetesa in 14. november raz-glasila za mednarodni dan te bolezni.

Silva Žontar / Foto: Gorazd Kavčič

Škofjeloške novice

18 - L O Č A N K A

Skupina za lepšo Loko to počne že vrstolet, tekmovanje pa spodbuja prebivalce ob-čine, da si tudi sami prizadevajo za vse lep-šo podobo svojih domov. Ocenjevalna sku-pina, v kateri so bili Vera Hribernik, DunjaOgrizek, Andrej Karlin in Andreja Križnar,si je poleti ogledovala, kako v Škofji Lokiin okolici skrbijo za stavbe in jih krasijo scvetjem. Tekmovalce je razvrstila v devettekmovalnih kategorij in v vsaki podelila trinagrade. Zmagovalci so jih prejeli na slav-nostni podelitvi sredi novembra v Miheliče-vi galeriji v Kašči.

Med stanovanjskimi stavbami v staremmestnem jedru je kot najlepšo izbrala hišodružine Krek v Klobovsovi ulici 12. Drugaje bila družina Debeljak z Blaževe ulice 7,tretji pa stari Rotovž na Mestnem trgu 35,kjer prebivata družini Fajfar in Osredkar.Med lokali v starem mestnem jedru je naj-lepše urejena krčma pri Miholu, Mestni trg26, druga je trgovina z zelišči Morajna na

Mestnem trgu 27, tretja trgovina Ika naMestnem trgu 13. Od nastanitvenih, gostin-skih in turističnih objektov v občini si jeprvo mesto prislužilo gostišče Kveder sSpodnje Luše (družina Eržen), drugo Minihotel Vincarje (družina Demšar) in tretje go-stilna Starman iz Stare Loke. V Škofji Lokiimajo najlepše urejene stanovanjske hišedružine Rupar, Cesta talcev 37, družina Je-reb, Stara Loka 126 in družina Kovačič, Haf-nerjevo naselje 31. Najlepše balkone v več-stanovanjskih hišah pa imajo Kešetovi vGroharjevega naselja 8, Gartnarjevi iz Fran-kovega naselja 44 ter družini Bogataj in In-kret iz Frankovega naselja 166. Podjetja inustanove, ki jim je komisija prisodila prvamesta, pa so: Obrtna zbornica Škofja Lokana Spodnjem trgu, Odeja na Kidričevi cestiin OMV bencinski servis na Kidričevi cesti.Med sakralnimi objekti in kulturnimi spo-meniki jim je bila najbolj všeč cerkev pri Sv.Duhu, Nacetova hiša v Puštalu, hiša v Pušta-

lu 80 (družine Setnikar) in Fribarjeva hiša naKopališki 8 (družina Kožuh). Posebno pri-znanje so letos namenili družini Plestenjak sTrate 24 za ohranjanje tradicije gojenja na-geljnov, družini Poljanec z Mestnega trga 10za bogato ocvetličenje oken v slogu PisaneLoke in družini Avguštin z Godešiča 34 zalepo urejeno in s cvetjem bogato okrašenokmetijo. Žal so znova podelili tudi bodečonežo, tokrat spet stalnemu prejemniku, kislabo skrbi za svoje imetje. To je ponovnoZavarovalnica Triglav, ki pusti propadati ko-pališče v Puštalu in hotel Transturist.

Danica Zavrl Žlebir, foto: Skupina za lepšo Loko

Izbor najlepših poživil sive dniPoleti pisane rože krasijo okna, balkone in vrtove, pozno jeseni pa v Škofji Loki spomin na veselo barvitost

oživijo s podelitvijo priznanj tistim, ki so najlepše uredili svoje domove ali delovna mesta.

Vojvoda podelil zlate, veleposlanik bronaste in srebrne Na Osnovni šoli Škofja Loka - Mesto so prejšnji teden podelili mednarodna priznanja

za mlade Mepi. Že prejšnji mesec so mladi iz Škofje Loke, ki sodelujejo v tem sve-tovnem gibanju, v družbi vrstnikov iz Kranja in Domžal prejeli zlata priznanja Mepi,podelil pa jim jih je vojvoda Edinburški, ki je pred pol stoletja spodbudil vključevanjemladostnikov v interesne dejavnosti in prostovoljno delo. Prejemniki zlatih priznanj so ta prejeli ob obisku britanske kraljice Elizabete II. v Sloveniji. Srebrna in bronasta priznanja pa je ob slovesnosti v Škofji Loki podelil Tim Simmons, veleposlanikZdruženega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske. D. Ž.

Zgledno urejeno gostišče Kveder.

Pri Krekovih v Klobovsovi 12

Pred kmečko hišo pri Avguštinu

L O Č A N K A - 19

Ločanka predstavlja

Škofja Loka je postala celo v slovenskemmerilu zanemarjeno in nazadnjaško mesto, kipropada. Zaradi neustreznih posegov vanj smopriča rojevanju novega negativnega prostora, vkaterem se človek ne zadržuje rad. Za takšnostanje mora nekdo prevzeti odgovornost, ugo-tavlja Tomaž Vrabič, po poklicu arhitekt.

Mesto si najprej ogleda z očmi obiskovalca,ki pride v mesto po zanemarjeni brvi, se spre-hodi mimo Homanove ”poliestrske kletke”,pogled na slikovite mestne fasade mu zaprejotrakovi, nelepo sliko pa so poleti dopolnjevalaše plastična stranišča, prireditveni oder in grad-beni žerjav. Do podobe mesta je kritičen tudizaradi novega prometnega režima na kartice,ki po njegovem mnenju do stanovalcev ni pri-jazen. Tudi ureditev parkirišča za meščane naNunskem vrtu se mu ne zdi prava rešitev, češda je te zelene površine škoda, ko bi lahko slu-žila za mestni park, od mestnega središča pa jetudi preveč oddaljena. Čudi ga tudi, da je ta ob-činski načrt dopustil tudi zavod za varstvo kul-turne dediščine. Ne verjame tudi v začasnosttega parkirišča do ureditve stanovanjskega na-

selja v Vincarjih, ko se bo od tam izselila tovar-na. Zaradi bližajoče se recesije so namreč takinačrti pod vprašajem. Bodo posekali tudi goz-diček ob Transturistovi zgradbi, ko bo ta kom-pleks enkrat nared za pozidavo? Do mestnegazelenja ima občinska uprava sploh zelo brez-brižen odnos, pravi Tomaž Vrabič, ki je nekočže sodeloval v civilni iniciativi, ki si je prizade-vala ohraniti mestna drevesa. Ohraniti pa bimorali tudi najvrednejše zgodovinske spome-nike, ne pa da so v zadnjem času iz mesta izgi-nile kar trije takšni spomeniki, nadomestile paso jih novogradnje. Nedopustno je pozidatitudi ”gauženk” in še več je takšnih detajlov, nakatere opozarja Vrabič.

V pismu se dotakne tudi načrtovane gradnjeveleblagovnice na mestu sedanje tržnice. Zo-per to so stanovalci bližnjih blokov pobrali700 podpisov in jih predložili občinski obla-sti. Glede parkiranja se mu najboljše rešitvezdijo podzemne garaže, ki bi jih zgradili vsoseščini (Pogorišče, pri Tehniku in še kje vbližini starega dela mesta). Prepričan je, dabi morala uprava prisluhniti strokovnim argu-

mentom in neodvisnim študijam, ki jih ne na-rekuje interes kapitala. Tako razmišlja tudi vpovezavi s prihodnjo pozidavo Kamnitnika.

”Pozivamo vas, da začnete z javnim prosto-rom ravnati tako, da bo nastajal pozitivenprostor, v katerem se bo človek dobro počutilin se rad zadrževal,” v imenu Loškega inicia-tivnega sveta poziva loško oblast. ”Problemezačnite reševati interdisciplinarno. Odstranitevse moteče elemente iz mesta in jih nadome-stite z ustreznejšimi in izdelajte katalog mest-ne opreme. Odstopite od slabo premišljenih indolgoročno nepopravljivih posegov, ki ste jihimeli namen izvršiti (Nunski vrt, trgovski cen-ter, parkirišča pri starem Petrolu), saj gre zaodločitve z nepredvidljivimi posledicami. Pre-nehajte hazardirati s potrpežljivostjo prebival-cev, kakor tudi z arogantnostjo, s katero na ob-čini odpravljate ljudi s težavami, ki izhajajo izvaše neumnosti.” Neprimeren odnos do pros-tora dolgoročno prinaša nepopravljive posle-dice, moralna odgovornost oblasti pa s prene-hanjem mandata ne preneha, opozarja Vrabič.

Danica Zavrl Žlebir

Meščan opozarja na nelepo podoboPred kratkim je veliko pozornost zbudilo javno pismo, ki ga je loški meščan, arhitekt Tomaž Vrabič

naslovil na župana, občinske svetnike in javnost.

Ločanka predstavlja

20 - L O Č A N K A

Nov salon za nego telesaV Gorenji vasi je vrata odprl salon za nego telesa Kristi.

V prazničnem mesecu decembru vam nudijo 10-odstotni popustna vse storitve.

Za koga so spomeniki?V Združenju borcev za vrednote NOB Hotavlje ugotavljajo, da je celo svojcem malo mar

za spominska obeležja iz druge svetovne vojne.

Hotavlje - ”Skrbimo, da so pomniki NOB,kar 52 jih je v naši okolici, lepo urejeni. V zad-njih letih nam prisluhne tudi Občina Gorenjavas-Poljane in se jim ob tej priložnosti naj-lepše zahvaljujemo, sicer pa grobišč, spome-nikov, obeliskov in plošč skorajda nihče nepogleda,” so nam povedali Franc Justin, OlgaČrmelj in Alojz Filipič, člani upravnega od-bora Združenja borcev za vrednote NOB Ho-tavlje. Predsednik Justin prek našega zapisapoziva in upa, da grobišča in pomnike, kot jena Hotavljah, ne bo prerasla trava, kot se jezgodilo z grobišči iz prve svetovne vojne naPrimorskem in se sprašuje, ali so bile vojnežrtve na Slovenskem ničvredne.

V prvi polovici oktobra so se nekdanji bri-gadirji potrudili in vse pomnike NOB ob cesti od Žirov do Škofje Loke očistili in ure-dili, saj menijo, da bi morali biti tudi Poljan-cem v ponos in ne v sramoto. ”Župan MilanČadež je razumljiv, saj nam občina odobridenar za sveče in rože ob dnevu spomina. Po novem zakonu bi za vsa grobišča moralaskrbeti lokalna skupnost,” se zahvaljuje in

opominja Črmeljeva. Člani združenja za pom-nike skrbijo z dobro voljo in prostovoljno, ven-dar z žalostjo ugotavljajo, da jih je vse manj.

Manj tako pri skrbi za spomenike, kot nakomemoracijah. Na Hotavljah jo pripravijovsako leto, kjer v programu nastopajo tudiučenci Osnovne šole Ivana Tavčarja Gorenjavas in harmonikar, žal pa ni domačinov. ”Le za vzorec se nas zbere s Hotavelj, celogostov je več kot domačinov, pa čeprav so tupokopani njihovi svojci, znanci, prijatelji in so njihova imena vklesana na spomenik,”pojasnjuje odbor. Povsem drugače je s svojci,ki niso s Hotavelj, saj Primorci vedno obišče-jo njihove padle junake, tudi prijatelji iz bliž-njih krajev so vedno zraven. Kot zanimivostnaj navedemo, da v Leskovici ob polaganjuvenca ni bilo niti enega domačina, v Gorenjivasi le en, ...

”Pred desetletjem, ko so se vrednote NOBže potiskale v ozadje, se je z zakonom poka-zala možnost uveljavljanja žrtve vojnega na-silja tudi za svojce. Takrat so potomci padlihprosili za našo pomoč in informacije, danes

pa njihovi predniki očitno niso nič več vred-ni,” je ogorčena Olga Črmelj. Hotaveljskozdruženje borcev ima danes zgolj še 30 čla-nov, ki bodo spomin na vrednote NOB inpomnike vzdrževali tudi v prihodnosti. Tudispomenik na Hotavljah, kjer so zapisana takoslovenska kot francoska, italijanska in ruskaimena. Med njimi naj ne bi bilo komunistov.

Boštjan Bogataj

Salon za nego telesa

KristiKristina Šesek, s. p.Dolenja Dobrava 4b, Gorenja vasNaročila po tel.: 051/892 087

Z odprtjem Salona za nego telesa Kristise je lastnici Kristini Šesek uresničiladolgoletna želja. Pred tem je vrsto let delala kot frizerka, ob tem pa je želelaobogatiti ponudbo lepotnih storitev, ki je vGorenji vasi bolj skromna kot ne. Zato jeopravila še izpite za maserko in manikerkoter na Dolenji Dobravi odprla salon zanego telesa. V njem Kristina nudi različnevrste masaž: (klasično, sprostitveno ...),ki vplivajo na boljše počutje in prekrvavi-tev in se bodo še posebej prilegle v tehhladnih zimskih dneh. Ob tem omenimotudi masažo lasišča, ki prav tako sprošča,poleg tega pa pospešuje rast las in prekr-vavitev lasnih mešičkov. Vreme in nizketemperature vplivajo tudi na našo kožo, kiji moramo zato pozimi posvečati še večjoskrb kot v drugih letnih časih. Tako so tačas še posebej priporočljive parafinskeobloge za roke, noge in obraz, po

katerih je koža spet nežna, napeta in povsem prerojena.V salonu za nego telesa Kristi nudijo takosuho kot mokro manikuro, znani pa sotudi po čudovitih poslikavah nohtov, ki sejih Kristina loti celo na podlagi slik, ki jih stranke prinesejo s seboj. Za tiste, kiimajo na primer pogrizene nohte ali pa sejim cepijo, pa so prava rešitev geliraninohti, na katere bodo lastnice zagotovoponosne.Cene storitev v salonu za nego telesa Kristi so zelo konkurenčne, kljub temu pavam v prazničnem mesecu decembru nudijo 10-odstotni popust na vse storitve.Naj dodamo, da je možno kupiti tudi darilne bone, ki so lahko zelo lepo in uporabno darilo ob bližajočih se praznikihali drugih posebnih priložnostih.Naročila sprejemajo na telefonski številki 051/892 087.

Kultura

L O Č A N K A - 21

Razgledi, Niti, ObčasnikNa Blaznikovem večeru so predstavili 54. številko Loških razgledov, v goste pa so povabili

tudi oba urednika Žirovskega občasnika in Železnih niti.

Razgledi po občasnih nitih bi v duhovitemslogu na najkrajši način strnili razmišljanje otreh zbornikih, ki vsako leto predvidoma obkoncu leta izidejo na Škofjeloškem, Loškirazgledi v Škofji Loki, Žirovski občasnik vŽireh in Železne niti v Železnikih. A ne greopraviti tako na kratko. Gre za tri izjemno za-nimiva branja, ki bi jim seveda lahko pripisa-li kar nekaj skupnih lastnosti, hkrati pa bilahko opisovali različnosti med njimi, bodisipo vsebinski plati bodisi po namenu njihove-ga izdajanja sploh. Prav vsem je lastno, da sopobude za zbornike bile dane v krogu zane-senjakov v Muzejskih društvih v Škofji Loki,Žireh in Železnikih, v vseh treh gre za spo-štovanje zgodovinske in kulturne dediščinesvojega domačega kraja, voljo in entuziazempa snovalci zbornikov v veliki meri črpajo vsvojem lokal patriotizmu. Najdaljšo kontinu-iteto imajo Loški razgledi, katerih najnovejšaizdaja ima že številko 54, Žirovski občasnikizhaja od leta 1980, Železne niti pa so te dniizšle petič.

Nove vsebine Loških razgledovNa domačem terenu, Blaznikove večere že

več let pripravlja Muzejsko društvo ŠkofjaLoka, je še sveže Loške razglede predstavila

nova urednica Judita Šega. Novi uredniškiodbor je bil postavljen maja letos, v njem paso poleg urednice še: Helena Janežič, IvicaKrek, Marija Lebar, dr. France Štukl in teh-nični urednik Tone Košir. ”Kot pri vseh novihekipah so bile tudi pri nas prisotne želje ponovostih, tako vsebinskih kot oblikovnih.Novo oblikovno podobo razgledov so odličnopripravili v Studiu Grad, uvedli pa smo tudinekatere vsebinske spremembe,” je povedalaŠegova. Nova tipologija črk, ki ji sledimo žez naslovne strani, nova paginacija, uvodnestrani v posamezne članke ... Skratka kvalitet-na osvežitev celotne oblikovne zasnove zbor-nika. Glede na to, da v zborniku več let nisoobravnavali uprave in gospodarstva v občini,so se odločili, da bodo v prihodnje to popra-vili, tako s predstavitvami izbranih podjetijkot pomembnimi dogodki v občini. Kot dol-goletna stalnica bodo ostali tudi razdelki Raz-gledi, Leposlovje in Gradivo in spomini.

Loški razgledi imajo letos 384 strani, 40avtorjev pa je napisalo 41 člankov. Osrednjidel razgledov je namenjen 70-letnici Muzej-skega društva Škofja Loka, v okviru Razgle-dov bodo zanimivi članki o arheoloških naj-dbah v Griču pri Suhem Dolu nad Lučinami,o gradu Divja Loka, o poti Jakoba Alešovca

na Blegoš, loškem zdravniku dr. Ivanu Huba-du, nogometu nekoč in skavtstvu danes vŠkofji loki. Ob razstavi Plečnik na Loškem jena voljo tudi branje na to temo. Tu so zapisio občini in občinskih nagrajencih leposlovjezapolnjuje drugi del povesti Umorjeni škofJaneza Veiderja, v razdelku gradivo in spo-mini pa so članki o srebrni marelici, stoletni-ci Planinskega društva Škofja Loka, o neka-terih dobro obiskanih razstavah Loškega muzeja, predstavljen je osemdesetletnik dr.Branko Berčič, tu pa so tudi zapisi o znanihLočanih, ki smo jih izgubili v preteklem letu,Draguški Kalan, Urošu Lovšinu, ter koro-škem Slovencu dr. Antonu Feinigu. Ob za-ključku so še predstavitve nekaterih knjig, kiso izšle v preteklem letu, in kronika občinŠkofja Loka, Železniki, Žiri in Gorenja vasPoljane.

Železne niti že, Žirovski občasnik kmalu

”Naša želja, ko se je pred več kot petimi letizbrala mala ekipa za Železne niti, je bila na-pisati domoznanski zbornik, ki bi bil dobro-došlo branje v vsaki družini v naši občini. V začetku nas je skrbelo, da ne bomo imeli

Uredniki treh zbornikov na Škofjeloškem so spregovorili tudi o svojih uredniških politikah: (z leve) Primož Pegam Železnih niti, Judita Šega Loških razgledov in Miha Naglič Žirovskega občasnika.

Kultura

22 - L O Č A N K A

dosti avtorskega potenciala, zdaj ko imamotukaj peto številko, te skrbi ni več. Veliko nasje, ki vemo in želimo kaj napisati in smo totudi sposobni storiti. Tako da ni strahu za na-slednje številke,” je povedal urednik PrimožPegam. Ljubezen do domačega kraja, ohra-njanje izročila in kulturne dediščine kraja, patudi razvoj turizma so najpomembnejši pritkanju železnikarskih niti. ”Usmerjeni smo včloveka, družine, rodbine.”

Najnovejša številka Železnih niti ima osemvsebinskih sklopov. Tu so zapisi o Petru Po-lajnarju, ki je praznoval 80 let, o akadem-skem slikarju Juriju Kalanu, rokometašiciTanji Polajnar, o dr. Francu Jelencu ... Po-memben sklop je že tradicionalno Imeli smoljudi, v katerem beremo o slikarju impresio-nistu Ivanu Groharju, pa o družini Šmidovih,o slavistu Cenetu Kopčavarju ... tu je nekajzgodovinskih tem, posebno poglavje je kot v preteklih številkah namenjeno mladim avtorjem, osnovnošolcem ...

Kot je povedal Miha Naglič, je zgodba Ži-rovskega občasnika drugačna od prejšnjihdveh. Občasnik izhaja od leta 1980, letos boizšel 30 zvezek, sicer pa 38. številka. Različ-ne številke so rezultat dvojnih izdaj, včasihsta v enem letu bila tudi dva izida ... ”Ko semleta 1980 prišel od vojakov, sem bil brez službein je bilo potrebno nekaj početi ... Pa smo na-redili prvo številko, ki so jo takrat ”pristojneinstance” pustile pri miru, že februarja na-slednje leto tudi drugo, v kateri smo objavilitudi pesem Srečka Kosovela, ki je bila za ti-sti čas zelo aktualna. Potem so nas podučili,kako se dela take stvari in je bil mir. Najprejsmo želeli biti revija, zdaj smo prava knjiga.”

Letošnji občasnik kot že po tradiciji izideokrog 10. decembra. Uvodnik je bil tokrat zaupan pravniku Goranu Klemenčiču, kipiše, kako smo v sicer vedno bolj demokra-tičnih časih vse bolj nadzorovani. Kot pona-vadi so tu intervjuji z Alešem Dolencem, di-rektorjem podjetja M Sora, d. d., pa z novim

francoskim lastnikom Kladivarja LaurentomBattaliom, Boštjan Bogataj se je pogovarjal z judoistom Sašem Jerebom, Petra Leben Seljak pa piše zgodbo o hišah nekdanje Do-bračeve ... Tu do spominske objave o nekate-rih znanih Žirovcih, ki so odšli v letošnjemletu, med njimi so bili tudi sodelavci občas-nika: Matevž Pečelin, rojak Ivan Cankar, ki je živel na Finskem, France Kopač in prof.Rado Jan. Letos bo priložena tudi knjiga.

Želja po mladih piscih in bralcihV Muzejskem društvu Škofja Loka so letos

šli v akcijo pridobivanja mladih članov, zzbornikom pa se bodo predstavili tudi sred-nješolcem. Prvi korak k mladim so naredililani s pripravo razgledov v digitalni obliki.Vsi trije uredniki so ugotovili, da so bralci innaročniki zbornikov predvsem starejši od tri-deset let in da se med seboj ne vidijo kot kon-kurenti. ”Želim, da Loški razgledi ostanejoprisotni na območju vsega nekdanjega loške-ga ozemlja in sem zato tudi sam pripravljenkaj narediti,” je povedal Naglič.

Medtem ko so Loški razgledi skoraj v celo-ti financirani s strani Občine Škofja Loka inso avtorji za svoje prispevke tudi honorirani,pa so Železne niti predvsem odvisne od last-ne prodajne uspešnosti in nekaterih pokrovi-teljev, prispevek občine Železniki pa ni ravnovelik, namreč le slabih 500 evrov. Tudi Žirov-ski občasnik se poleg občinskih sredstev, zakatere je, odkar je župan Bojan Starman,vendarle posluh, financira s pokrovitelji. Pobesedah Mihe Nagliča so tudi z nekoliko za-kasnitve, ko so znani vsi prihodki in izdatki,članki tudi honorirani. Če žirovski in železni-karski zbornik izideta v nakladah okrog 500izvodov, so Loški razgledi izšli v 800 izvo-dih. Uredniki vseh treh zbornikov so ne gle-de na različna izhodišča in možnosti prepri-čani, da bodo ti izhajali tudi v prihodnje.

Igor Kavčič

Novinčeva razstava v novi galerijiV petek, 28. novembra, ob 19. uri bo v prenovljenih prostorih Loškega muzeja

na Škofjeloškem gradu odprtje razstave likovnih del akademskega slikarja FrancaNovinca. Vzporedno z razstavo na gradu si bo moč v Galeriji Ivana Groharja ogledatiše razstavo Novinčevih umetniških del na papirju. Razstavo bo odprl predsednikDržavnega zbora dr. Pavel Gantar. I. K.

Letošnja številka Loških razgledov je bila javno predstavljena na Blaznikovem večeru v četrtek, Železne nitis kulturno prireditvijo v soboto, nova številka Žirovskega občasnika pa bo po tradiciji izšla okrog 10. decembra.

Oglasi

L O Č A N K A - 23

”Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja;

prednostne usmeritve: Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.”

Ljud

ska

univ

erza

Jes

enic

e, C

esta

Ciri

la T

avča

rja 3

a, J

esen

ice

CO

FFO

U d

.o.o

., Z

min

ec 1

12

, Š

kofja

Lok

a

V okviru Centra vseživljenjskega učenja Gorenjska izvajamo brezplačno informativno-svetovalno dejavnost tudi v vašem kraju!

Poteka na dveh dislokacijah Svetovalnega središčaGorenjska:1. Ljudska univerza Škofja Loka, Podlubnik 1a,

vsak četrti ponedeljek v mesecu od 14. do 17. ure ter2. Razvojna agencija Sora, d. o. o., Spodnji trg 2,

vsako tretjo sredo v mesecu od 14. do 17. ure.

Poleg tega pa izvajamo tudi mobilno svetovalno službo na lokaciji Dom upokojencev Škofja Loka, Partizanska 1, vsako drugo sredo na dva meseca od 10. do 12. ure.

Za več informacij nas lahko pokličete po telefonu 04/5 833 805 ali nam pišete na tanja.sovulj@siol.net ali marija.fermisek@siol.net

Pridite na eno izmed dislokacij ali na lokacijo mobilne svetovalne službe. Informirali vas bomo in vam svetovali v zvezi s:

✔ srednjim poklicnim in

strokovnim izobraževanjem,

✔ višješolskim izobraževanjem,

✔ visokošolskim izobraževanjem,

✔ neformalnim izobraževanjem

(delavnice, seminarji, krožki,...),

✔ strokovnim usposabljanjem,

✔ prekvalifikacijami,

dokvalifikacijami,

✔ računalniškim izobraževanjem,

✔ jezikovnim izobraževanjem,

✔ odpravljanjem učnih težav,

✔ odpravo ovir pri

vključevanju v izobraževanje,

✔ financiranjem izobraževanja,

✔ tehnikami

za učinkovitejše učenje,

✔ učnimi nagnjenji in stili

✔ in še mnogo drugega.

Brezplačno informiranje in svetovanje v izobraževanju odraslihNačrtujete v prihodnosti vključitev v izobraževalni program, tečaj, študijski krožek, delavnico ...?

Nimate dovolj informacij? Morda želite nasvet ali spodbudo?

Predstavitev

24 - L O Č A N K A

Namesto v zajetni knjigi letala na spletu

Škofjeločan Borut Podgoršek je svoje dolgoletno navdušenje nad letali in letalstvom letos oživil na nekomercialnem spletnem portalu www.sierra5.net. Za ljubitelje letalstva

predstavlja dragocen vir informacij v slovenskem jeziku.

Borutova zgodba, povezana z letali, se jezačela že davno, leta 1999 pa je po obisku le-talskega sejma v Parizu postala nekoliko boljsistematična.

”Svoje načrte, da bom obiskal pariški letal-ski sejem, sem omenil sošolcu. Njegovamama, zaposlena pri časopisu Delo, mi jepredlagala, naj o svojem obisku kaj napišemin časopis mi bo to objavil. S pisanjem do te-daj nisem imel nobenih izkušenj, vendar semizziv sprejel in nastala je moja prva reporta-ža,” je predzgodovino svojega spletnega por-tala obnovil Borut Podgoršek. Tedaj je bil šeštudent strojništva na smeri letalstvo. Poznejeje tudi za druge časopise in revije napisal ševrsto člankov, povezanih z letalstvom. Gradi-va se je z leti veliko nabralo in Borutu je želeliz tega nekaj narediti, kar bi koristilo tudi dru-gim ljubiteljem letalstva. Ko je sodeloval z re-vijo Obramba, se je povezal z njenim uredni-kom Borisom Knificem, ki se že dolga letaukvarja s pisanjem o letalstvu, in mu predla-gal, da tudi on prispeva svoje članke. Zasno-val je spletni portal, kjer je doslej zbral za ka-kih tisoč tipkanih strani različnega gradiva.Svoje članke prispevajo tudi drugi avtorji, naj-več pa je njegovih lastnih. Portal nastaja pov-sem ljubiteljsko, nekomercialno, nanj sprotinalaga aktualne vsebine in dopolnjuje rubrike.

Portal je nastajal tri leta, od februarja letostudi živi, dosegljiv pa je na spletnem naslovusierra5.net. Borut pojasni tudi, zakaj pravtakšen naslov.

”Slovenska letala imajo registracijo S5,vendar je takšen naslov za spletno domenoprekratek, potrebnih je več znakov. Črka s sev letalskem jeziku izgovori sierra in tako jemoj portal dobil naslov, kakršnega ima se-daj,” pove avtor portala. Odkar ta živi, si gaje ogledalo že več deset tisoč obiskovalcev.”Povprečno si ogledajo sedem strani na vsakobisk, v povprečju se na portalu mudijo 3 mi-nute in pol, zadetki pa so iz 61 držav, pri če-mer so zastopani tudi vsi kontinenti. Kdo na-tanko so obiskovalci, nisem raziskoval, grepa verjetno za ljudi, ki jih zanima letalstvo.”

Ko odpremo Borutov spletni portal, lahko”kliknemo” na številne rubrike: novice, zgo-dovina, letalstvo v Sloveniji, civilno letal-stvo, vojaško letalstvo, helikopterji, trans-portna letala, brezpilotna plovila, sistemi inoborožitev, letalniki od A do Ž, povežemo se

lahko tudi na fotogalerijo z obsežno zbirkoavtorskih fotografij in na video. V vsaki odrubrik lahko odpremo podrobnejša poglavja,kjer lahko o posameznih vidikih letalstva iz-vemo še veliko več. Tako denimo pod rubri-ko zgodovina najdemo pionirje letalstva,med njimi tudi slovenske (fotografije Edvar-da Rusjana je Borutu v uporabo odstopila le-talčeva nečakinja Grazia Rusjan), pa po-membne prelomnice, ki so usodno vplivalena razvoj letalstva (med njimi tudi obe sveto-vni vojni), in različne druge dogodke, deni-mo Kubansko krizo ali Berlinski zračni most.

Borut si je za svoj letalski portal naredil po-seben koncept, kjer je v največji meri sam av-tor vsebinskega dela, medtem ko mu je gra-fično in programsko podlago naredil prijatelj.Odkar pa stran živi, se pridružuje vse več av-torjev, tudi vsebina se vse bolj širi. Borut sezaveda, da portal ni popoln, da na njem ni de-nimo športnega letalstva, vendar pričakuje,da ga bo skupaj z drugimi ljubitelji zlagomadopolnil. Tudi letalskih nesreč nima na njem,saj je praviloma nagnjen k pozitivni informa-ciji, vključil je le letalsko nesrečo na Korziki,ki se mu je v otroštvu močno vtisnila v spo-

min, sodeloval pa je tudi pri letošnji asanaci-ji prizorišča letalske nesreče in se ob tem sre-čal tudi s svojci, pri čemer je nastal zelo čus-tven zapis s fotografijami in video posnetki.Naslovil ga je Anin zadnji let, to pa zato, kerje letalo takratne jugoslovanske letalskedružbe imelo registracijo YU ANA. Zadovo-ljen je, da so mu v službi omogočili to izkuš-njo in mu dovolili tudi objavo teh materialov.

Borutova zasebna potovanja so še vednotesno povezana z letali. Obiskuje letalske sej-me in z njih poroča za revije, časopise in se-daj tudi za svoj spletni portal. Obiskuje Ber-lin, London, Dubai, Pariz ... rad bi pa tudiMoskvo in Ameriko.

”Svoj portal bi rad naredil za nekakšno sti-čišče ljubiteljev letalstva,” pravi Borut Pod-goršek. ”Zato vabim vse, ki imajo karkoli nato temo, informacije, fotografije, filme ... najto oddajo na portal sierra5.net. Odprt je tudiforum, ki pa ob siceršnji široki ponudbi to-vrstnih forumov nima veliko obiskovalcev.Vsem, ki so doslej prispevali svoje materialeza portal, in vsem, ki jih še bodo, se lepo za-hvaljujem.”

Danica Zavrl Žlebir, foto: Nataša Krajnc

Borut Podgoršek na lanskem letalskem salonu na pariškem letališču Le Bourget

Najprej o najpogostejših napakah pri selitvi in koga moramo obvestitio selitvi. Prav nič lepo ne bo, če bomo pozabili ključe novega doma, spo-mini (in morda denarnica) bodo pusti, če bomo na podstrešju pozabilidragocenosti s podstrešja ali kleti ... O selitvi moramo obvestiti našesorodnike, prijatelje, upravno enoto (dokumenti), šolo, banko, delodajal-ca, zdravnika, telefonskega in internetnega operaterja, športni klub,zavarovalnico, ...

Čas selitve je zagotovo čas stresa, saj je potrebno opraviti veliko reči.Še najmanj stresno bo, če se temeljito pripravimo. Najhuje je, ker se nampodre vsakodnevna rutina. V obstoječem bivališču ne moremo uporab-ljati vsega, življenjski prostor se zoži. Manj stresno bo zagotovo ob na-jetju selitvenega servisa, ki izvede vse - od pakiranja do razpakiranja, dao nošenju težkih sedežnih garnitur in dragocenih kozarcih ne govorimo.Kljub temu je pametno, da manjše predmete selimo sami, z lastnim av-tomobilom. Tudi pri večjih nam bo prav prišla pomoč prijateljev insorodnikov. Selitveni servis ima osebje in prevozna sredstva, s katerimije mogoče varno preseliti pohištvo in različne predmete. V skladu z do-govorom lahko selitveni servis izvede celotno selitev od priprave in za-ščite predmetov v starem bivališču do postavitve v novem. Cenaselitvenega servisa je odvisna od količine predmetov in zahtevnostiselitve. Zato je smiselno ceno dogovoriti že pred selitvijo. Vrednejšihpredmetov, dokumentov in zlatnine ne selimo preko selitvenega servisa.

Pred začetkom selitve napravimo selitveni načrt. Z njim si bomo oz-načili, do kdaj moramo opraviti določene stvari. Selitev se začne mesecdni pred dnevom, ko se preselimo v novo bivališče. Mesec prej uredimozavarovanje nove nepremičnine, rezerviramo dopust, zberemo ponudbeselitvenih servisov ali se dogovorimo za pomoč prijateljev, začnemo

razvrščati predmete in tudi embalažo. Štirinajst dni prej začnemo paki-rati stvari, ki jih ne potrebujemo vsak dan (knjige), obvestimo o spre-membi naslova (tudi sosede), dogovorimo se o preusmeritvi pošte inpodobno. Teden pred selitvijo plačamo vse račune, odpovemo vsanaročila, priskrbimo si ključ novega bivališča, v njem zaščitimo tla, vstarem pa sproti čistimo. Dan pred selitvijo mora biti vse spakirano, ure-dimo le še osebne reči, označimo škatle in zaboje, zaključimo s čiščen-jem. Na dan selitve nadzorujemo selitveni servis, odstranimo smeti,poskrbimo za neoviran dostop do obeh nepremičnin, zabeležimo stanještevcev, izključimo elektriko in plin, preverimo dostavo v novem biva-lišču. Po selitvi: spoznajmo okolico. Boštjan Bogataj

Moj dom

L O Č A N K A - 25

Blazinica Biofresh ~isti zrak tako, da kot magnet privla~i in kot goba vpija molekule neprijetnih vonjav. Deluje napodlagi fizikalnih na~el. V prostor ne oddaja ni~esar, zato je povsem ne{kodljiva za vsa ‘iva bitja. Ko po dvehmesecih delovanje blazinice ope{a, jo segrejemo in deluje kot nova.

Cena: 7,9 €

Da ne smrdi, Biofresh poskrbi

ARA zalo`ba d.o.o. Cigaletova 5, 1000 Ljubljana

PRODAJNA MESTA:v vseh poslovnih enotah KGZ Kmetijske Zadruge [k. Loke • PE

Trata • PE [pecerija Stara Loka • PE Mle~ni butik Sp. Trg • PEPoljane {pecerija • PE Poljane reprodukcija • PE Trgovina GorenjaVas • PE Hotavlje • PE ^e{njica • PE Bukovica • PE Selca

v vseh poslovnih enotah Sanolabor po Sloveniji, v [kofji LokiSanolabor Hladnik pod zdravstvenim domom.

BIOFRESH U~INKOVITO ODSTRANJUJE NEPRIJETNE VONJAVE V: • kopalnicahin strani{~ih • kuhinjah in spalnicah • sobah z otroci, bolniki ali hi{nimiljubljen~ki • omarah za obleke • omarah s ~evlji in v ~evljih • torbahza {portno opremo • avtomobilih in avtomobilskih prikolicah • vsehzatohlih prostorih ...IN {E POSEBEJ: • v hladilnikih, kjer vpija vonjave, ohranja sve‘ino inzmanj{uje porabo energije.

Ve~ o proizvodu in prodajnih mestih pa lahko izveste vtrgovini AUREA, [martinska 152, BTC hala A, tel: 01/54 11 760

- BIOFRESH UNIVERZAL

- BIOFRESH PET- BIOFRESH UNIVERZAL

- BIOFRESH PET

PRODAJA, MONTAŽA,SERVIS OLJNIH IN PLINSKIH GORILCEVPooblaščeni servis za prodajo, montažo, zagon in vzdrževanje ogrevalne tehnikeBUDERUS in De DIETRICH.

Franjo Petač s.p., Štalčeva ulica 1, Medvodetelefon in fax: 01/361 45 86GSM: 041/649 975

Selitev se začne mesec prej

26 - L O Č A N K A

Moj dom

Ugodne cene svetil!Pestra izbira raznovrstnih stikal

Zdaj tudi blizu vas in po cenah iz kataloga!Svet elektronike in tehnike

SILVERLIT HELIKOPTERRESCUE TEAMReševalni helikopter s pristajalnim ogrodjem. Izpenaste mase, prenesetudi strmoglavljenja oz. zasilne pristanke

Cena 32.95 EURKat.št.: 206060

MERILNIK VLAGE V LESU FM-200Komplet vsebuje 3 x baterija + 10 nadomestnih merilnih konic + navodila

Cena: 69,95 EURKat. št. 10 08 19

RADIJSKA VREMENSKAPOSTAJA TE652ELVgrajena modra osvetlitev ozad-ja olajša odčitavanje ure, zunan-je in notranje temperature tervlažnosti zraka tudi v temi

Cena: 59.95 EURKat. št.: 646315

KOMPLETMAGLITE + LEDLITE

Komplet vkljucuje:+ LED Mini Maglite2 AA+ najlonski tok zaLED Mini Maglite 2 AA+ 2 Mignon bateriji+ 3 Mono baterije

Cena: 49.00 EURKat.št: 573239

1:43 NISSAN 350Z RTRKomplet vsebuje: model avtomobila, daljinski upravljalnik, baterije nisovkljucene

Cena: 14.95 EURKat.št.: 234779

RADIJSKI TERMOMETER ZZUNANJIM TIPALOMTrivrstični zaslon hkrati kažetočen čas ter notranjo in zunanjo temperaturo

Cena: 21.95 EURKat. št.: 646277

NAVEDENI ARTIKLI SO NA ZALOGI IN ŠE MNOGO VEČ, OSTALO PO NAROČILU.

Vse potrebno za hišno inštalacijo !Prijazni prodajalci vam bodo svetovali in skušali rešiti problem

Breval d.o.o., Kidričeva 66b, 4220 Škofja Loka, tel.: 04/513-05-30Del.čas: vsak dan od 7.00 do 19.00 ure, sobota 8.00 – 12.00 uree-mail: breval@siol.net

A K C I J A - S T R O P N E S V E T I L K E D O M OF152-718/A1 BELAOsvetlitev: 1x60wTeža: 1,1 kgCena 16,20 EUR

F252-764/A3 BELAOsvetlitev: 2x60WTeža: 1,4 kgCena: 27,75 EUR

Novosti:• patentiran sistem proti krivljenju, ki je standardno vgrajen v vsa vhodna vrata• energetsko varčna vhodna vrata za pasivne hiše• možnost izdelave velikih dimenzij do 130 x 300 cm• odpiranje vrat na prstni odtis• LES-ALU vrata

Smo inovativno podjetje, ki ima lasten razvoj, design in proizvodnjo lesenih vhodnih vrat, garažnih vrat, notranjih vrat in oken.

Vabljeni v naš novirazstavni salonv Todražu 11, Gorenja vas

www.int-vrata.si

POPUST 10%velja na vsa gotovinska vplačila

VHODNA VRATA • NOTRANJA VRATA • OKNA

Nudimo vam celostno storitev:svetovanje, izmere, izdelavo po meri, demontažo in montažo.

ADAPTACIJE KOPALNIC■ SVETOVANJE■ VODOVODNE INSTALACIJE■ ZIDARSKA DELA■ KERAMIČARSTVO

Milan Pugelj s.p.Hotovlja 34, 4223 PoljaneGSM: 041/541-266Tel.: 04/510-92-78

I.N.T

, d.o

.o.,

Pot

v G

oro

pek

e 11

, Žir

i

L O Č A N K A - 27

Arhitekt svetuje

Bralka Nina iz Žirov želi opremiti svojnovi dnevni prostor, ki bo nastal z združit-vijo kuhinje in dnevne sobe. V dnevnemprostoru potrebuje manjšo kuhinjo, raz-tegljiv kavč, regal za različne stvari, jedil-no mizo in stole. Barve naj bodo tople.

Pri izbiri pohištva sem upošteval, da bo le-to čimbolj prilagodljivo, v primeru drugačnepostavitve, izbire drugih barv ali selitve vdrugo stanovanje.

Soba je v grobem razdeljena na dva dela,prvi bivalni del in drugi kuhinjski del. Obvstopu v prostor je na levi velik trosed, iz ka-terega je možno narediti priložnostno ležišče.Na desni strani je dolg regal, na katerem jeprostor za knjige in za druge malenkosti, nasteni je prostor za televizijo.

Zadnji del sobe je namenjen kuhinji, kjer sisledijo hladilnik, štedilnik in pomivalno kori-to, nad njimi so viseče omare za posodo.Med kuhinjo in dnevno sobo je jedilna mizaza štiri osebe. Pohištvo je izbrano v sloven-skih in tujih trgovinah. Cena pohištva, ki ob-sega kuhinjsko pohištvo brez aparatov, jedil-no mizo, štiri stole, regal in raztegljiv naslo-njač, je približno 1.500 evrov.

Jernej Červek, u.d.i.a.

Oprema dnevnega prostora

Drage bralke in spoštovani bralci, čeiščete rešitev za preureditev vašega sta-novanja in ste v zadregi, nam dobroopišite in skicirajte vaš problem. Nepozabite na mere in druge pomembnepodatke, dopišite tudi vaše želje. V čimvečji meri jih bomo skušali upoštevati.Pisma pričakujemo na naslov: Gorenj-ski glas, ”za Ločanko”, ARHITEKT,Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj. NASVET JE BREZPLAČEN!

28 - L O Č A N K A

Vrt

Drevje se je poslovilo od jesenskih barv intudi vrt se pripravlja na zimo. Zato je čas, dase poslovimo od vrtnih opravil. Najnižje ju-tranje temperature so se že spustile pod ničloin v tem času ponavadi pospravimo pred-vsem posodovke v toplejše prostore, ki najtam prezimijo do naslednje pomladi.

V cvetličnih nasadih smo posadili nove če-bulice ali nove trajnice, ali pa smo samopospravili enoletnice in pustili gredicoprazno. Trajnice smo porezali do tal, da ste-bla ne gnijejo, na trati smo pograbili vsenaneseno listje, vrtnice ali kakšne boljobčutljive grmovnice pa pokrijemo z listjemin smrekovimi vejami. Tako bodo zaščitenepred najhujšim mrazom.

V zelenjavnem vrtu smo posadili še zimskičesen, na vrtu naj ostane radič, le malo gapokrijte s kopreno, kadar so noči zelo mrzle -navadno bolje prenese malo mraza, kot pa daga pospravljamo nekam pod streho in namzačne gniti. Na vrtu naj ostanejo brstičniohrovt, motovilec, tudi kakšen peteršilj, dabo odgnal takoj spomladi, zimska solata inkakšna vrsta radiča, ki ga potrebujemo samoza rezanje. Tako nam bo tudi zgodaj spomla-di služil kot prva solata.

Prihaja pa tudi adventni čas, ko bomo do-move okrasili z adventnimi venčki ali drugimzelenim okrasjem, primernim za prazničnidecembrski čas. Če imate ideje in spretneroke, ga boste z lahkoto izdelali sami: naobroč, ki ga lahko sestavite iz srobota alidrugih dobro upogljivih vej, postopoma za-

vezujte vejice iglavcev: prav vsi so primerni:bor, ali smreka, pa vse sorte domačih cipresin pušpana z vrta. Dodajte kakšne storže,kakšno bodiko ali šipek, ali kakšne suhe delerastlin z vrta. In na koncu pritrdite sveče inpentlje, ki naj bodo barvno usklajene.

Igor Pavlič

Slovo pisanim listom

K R A N JK R A N J

ZA VAS ODPIRAMO NOVO CVETLIČARNO ”CVETLICE IN DARILA FLORA” V MERCATOR CENTRU KRANJ PRIMSKOVO

ZA VAS ODPIRAMO NOVO CVETLIČARNO ”CVETLICE IN DARILA FLORA” V MERCATOR CENTRU KRANJ PRIMSKOVO

Prava ljubezen je lep cvet, ki raste iz iskrenosti in zaupanja

CVETLICE IN DARILA FLORAMercator center Kranj Primskovo

CESTA STANETA ŽAGARJA 69, 4000 Kranje-pošta: cvetindar.m-kr@flora.si

Flora, d. o. o., Zg. Bitnje 133, 4209 Žabnica,tel.: 04/23 15 440, fax: 04/23 15 441

info@flora.si; www.flora.

Cvetje največkrat povezujemo z ljubeznijo; tistega, ki podarja, in tistega, ki sprejema.V FLORI smo se odločili, da bomo ljubezen, ki nas veže na cvetje, podarili tudi vam, zato bomo v novi cvetličarni to ljubezen povezali z znanjem vrhunskih floristov, ki bodoza vas ustvarjali trendovske kreacije iz rezanegacvetja, lončnic in dekorativnih dodatkov.

Prava ljubezen je lep cvet, ki raste iz iskrenosti in zaupanja

K O V R T I N D O M Z A Ž I V I T A !K O V R T I N D O M Z A Ž I V I T A !

L O Č A N K A - 29

Moda

Kljub temu da je do začetka koledarskezime še skoraj mesec dni, se ob hladnejšihdneh že sedaj radi oblečemo v topel volnenpulover. Puloverji različnih krojev in dolžinprav zaradi uporabnosti dolga desetletja kra-ljujejo v jesensko-zimskih modnih kolekcijah.

Ženske prisegamo na puloverje predvsemzaradi njihovega udobja in topline, ki nam jodajejo. Že dolgo časa puloverjev, tako ženskekot moški, ne povezujemo zgolj s klasičnimibarvnimi odtenki, ampak si vedno pogostejeomislimo puloverje v živahnih in mladostnihbarvah. Zelo modni so letos tudi puloverji sčrtastimi ali pikastimi vzorci, pogosto pa jihkrasijo tudi vezeni dodatki ali manjši našitki.

Dolžine puloverjev so zelo različne, in sicerod tistih čez kolena do tako imenovanih ”bo-lerov”, ki segajo do trebuha. Dolžino pulo-verja izberemo predvsem glede na kombina-cije in želje, pomemben dejavnik pri odločit-vi pa je tudi postava. Daljši puloverji, še po-sebej tisti do kolen ali celo do gležnjev, nasnamreč optično podaljšajo, medtem ko nas

krajši puloverji naredijo navidezno nekolikonižje postave. Nedvomno pa se, kljub mod-nim zapovedim, odločite za pulover, ki bo povašem okusu in vas bo predvsem dobro grel.

Tina

Topel pulover za zimske dniV nobeni garderobni omari pred prihajajočo zimo ne sme manjkati topel volnen pulover, od naših želja

in postave pa je odvisno, kakšne dolžine si ga izberemo.

OD 1. 12. DO 31. 12. ZNIŽANJE DO 50%

Škofja Loka, Mestni trg 10Tržič: Trgovski center Deteljica

MM

-Sty

le d

.o.o

., Z

a M

ošen

ikom

1, T

ržič

Moda

30 - L O Č A N K A

Frankovo nas. 69, [kofja Lokatel.: 04/513-17-14

Nina Kri`aj s.p.

Odprto:h h h hod 8 do 19 , v soboto od 8 do 12

PRVE 3

DELOVNE DNI V

MESECU UPOKOJENCEM

NUDIMO10%GOTOVINSKI

POPUST

Zdravila brez recepta

^aji – biološka predelava (bio plavica, aelita, biokor)

Sokovi Biotta, Steinberger, Aloe Vera, Noni, Granatno jabolko, Goyi,…

Gobe: Shitake

Eteri~na olja, masa`na olja

^aji – zeliš~ni, sadni, yogijski, zeleni sencha, bancha,…

Soli – zeliš~na, himalajska, piranska, solni cvet, larimar

Alge – klamatske, chlorella, spirulina, kelp alge, dulse,wakame, arame

Tamari omaka, GOmasio, Agar-Agar, Tahini, Miso, Umeboschi pasta

Sladila – melasa, javorjev sirup, bio sladilo iz agave

Olje in kozmetika iz arganovega olja

Biološki vlo`ki in tamponi (natracara, natura femina)

Nepalski oreš~ki

Darilni program – skodelice, ~ajniki, sve~ke, angel~ki, solne lu~ke, diše~e vre~ke, pal~ke,…

Kozmetika dr. Hauschka, Welde, Lavera, Logona, Sante, Ahava, Avene,…

Ekološka ~istila (Almawin)

Otroška hrana (Holle)

Perilo mo~i, perilo iz bambusa

PREHRANJEVANJE PONA^ELIH MAKROBIOTIKE ...

ZA BOJ PROTIPREHLADU ...

NARAVNI IZDELKIZA NEGO TELESA ...

Kje najdete Lepotni studio Vita?LEPOTNI STUDIO VITA

Frankovo naselje 74A (poleg prodajalne Sivka)[kofja Loka

NARO^ILA NA TEL.:

04 / 51-34-074

ODPRTO:ponedeljek, sreda, petek 8.00 - 14.00

torek, ~etrtek 13.00 - 19.00

V NOVEMBRU!- 10% popust na masa`e

- ob negi obraza brezpla~naparafinska obloga za roke

PEDIKURAMANIKURA

DEPILACIJA CELEGA TELESAPARAFINSKE OBLOGE ZA ROKE

NEGA OBRAZA DNEVNO LI^ENJE

LI^ENJE ZA POSEBNE PRILO@NOSTIRO^NA LIMFNA DRENA@A

KLASI^NA ŠVEDSKA MASA@AŠPORTNA MASA@A

REFLEKSNA MASA@A STOPAL^OKOMINT MASA@A

DARILNI BONIkot lepo darilo ob

bli`ajo~ih se praznikih indrugih posebnih prilo`nostih

Masa`a tudi obsobotah in nedeljah

Dnevi postajajo vse bolj mrzli, zato tople nogavice postajo obveznidel naše garderobe. K sreči je dosti izbire prav za vse okuse.

Tiste, ki bi rade pokazale zapeljivost svojih nog, se nedvomno ozritepo modnih brveh in si privoščite hlačne nogavice v letos predstavljenihbarvah in vzorcih. Debelejša krila so namreč še vedno lahko popestri-tev jesenske garderobe. Klasične črne sicer res naredijo noge bolj vit-ke in se dobro ujemajo z najrazličnejšimi barvami in kosi oblačil, ven-dar se tudi ljubiteljicam barv ni treba omejevati, saj so letos modni tudibolj živahni barvni odtenki. Da bi bile vaše noge še bolj zapeljive, si iz-berite nogavice z vzorci. Ti so pogosto rožnati ali karo, letošnjo jesenpa brez težav na trgovinskih policah najdemo zanimive črtaste vzorcenogavic. Tiste, ki še vedno bolj prisegate na klasične barve in vzorcehlačnih nogavic, pa bodite pri izbiri le-teh predvsem pozorne ne sesta-vo in udobnost nogavic. Proizvajalci nogavic namreč ponujajo izrednoširoko paleto materialov hlačnih nogavic, od izjemno toplih do boljtankih.

Letos so kot novost na tržišče prišle tudi nogavice iz bamboo preje,ki so sestavljene iz okolju prijaznih naravnih vlaken. Ne le to, nogavi-

Nogavice za vseokuse in postave

Tudi pozimi brez skrbi pokažite noge, pred mrazompa jih lahko dobro zavarujete z nogavicami, ki jih

letos brez sramu lahko obujete tudi v živahnihbarvnih odtenkih in z različnimi vzorci.

Mod

ne p

lete

nine

Ven

e A

nton

s.p

., Ta

včar

jeva

7, Š

kofja

Lok

a

Nin

a K

ržia

j s.p

., Fr

anko

vo n

asel

je 6

9, Š

kofja

Lok

a

ce iz bamboo preje vsebujejo edinstvene anti-bakterijske substance in imajo izjemno mož-nost vpijanja. Na trgovinskih policah jih bo-ste lahko našle v različnih barvnih odtenkihslovenskega proizvajalca nogavic.

Seveda so lahko tudi kratke nogavice alidokolenke izjemno tople in udobne. Pred-vsem imam tu v mislih dodatno podloženemodele nogavic z dodatkom volne in tiste izčesanega bombaža. Tovrstne modele nogaviclahko v novih kolekcijah najdete bodisi v iz-jemno zapeljivih ali zabavnih vzorcih, bodisiv povsem klasičnih črnih ali sivih odtenkih.Proizvajalci nogavic dajejo v zadnjih letih ve-liko poudarka tudi nogavicam, namenjenim za

šport, ki so primerne za zelo nizke temperatu-re in so izdelane iz posebne preje. Imajo tudidodatno oblazinjen elastični rob, del ob gole-nici ter petni del nogavice. Tina

L O Č A N K A - 31

Sprostitev v Salonu DotikV Salonu Dotik v Stari Loki so razširili svojo ponudbo. Poleg masaž izvajajo tudi piling telesa,

po katerem bo vaša polt gladka in sijoča. Privoščite si ”crkljanje” v Salonu Dotik.

”Vsakdo se mora kdaj pa kdaj sprostitiin ubežati oklepu časa, odkriti umetnostdotika. To je govorica, ki je skupna vsem.Uporabljamo jo za zdravljenje, odpravlja-nje bolečin in lajšanje napetosti,” praviBeti, maserka in vodja Salona Dotik vStari Loki, kjer izvajajo različne vrstemasaž: klasično masažo, refleksno ma-sažo stopal in klinično aromaterapijo.Kot pravi Beti, z masažo ublažimo stresin napetost: ”Masaža nam vzbuja dobropočutje, vliva zaupanje, nas razveseljujein nam povrne energijo. Ni samo telesnodejanje, temveč v veliki meri vpliva tudina našo psihično stanje. S sistematičnimgnetenjem, gladenjem in udarjanjem primasaži dosežemo potrebno sprostitev.Dobra masaža nam sprošča napetost vmišicah, pospeši presnovo, pretok krvi inlimfe. Telesu pomaga, da se znebi škod-

ljivih snovi in ugodno vpliva na delovanjeprebavnega trakta. Masaža je umetnostdajanja in sprejemanja. Masaža je dotik.”

Ponudbo Salona Dotik so sedaj razširiliše s pilingom telesa. To je postopek, skaterim odstranimo odmrle celice inkožo pripravimo na boljšo absorbcijo ak-tivnih učinkovin. Polt tako postane glad-ka in sijoča. Izvajajo naslednje vrste pi-

linga: marmeladni,sredozemski, koko-sov, macho inbejba. Piling lah-ko kombinirate tu-di z delno masažo.Poleg masaže inpilinga pa imajo vponudbi Salona Do-tik še kombinacijo čo-koladne obloge celega telesa z masažo hrbta.

Stara Loka 17, Škofja LokaTelefon: 051/313 734

Salon Dotik - za sprostitev in boljše počutje. Si želite razvajanja? Pokličite številko 051/313 734.

AKCIJA V DECEMBRU:

razvajanje s čokoladno

oblogo in masažo hrbta

DARILNI BONI: dober

predlog za decembrske

dobre može

Gal

cin,

d.o

.o.,

Škof

ja L

oka,

Sta

ra L

oka

17, 4

220

Ško

fja L

oka

OPTIKA LARAOpto navtic, d. o. o., Trg svobode 9 - ZD Žiri

tel.: 04/5106 - 380

Notranjska c. 14, Logatec, tel.: 01/7542 - 150

Velika izbira modnih okvirjev, sončnihočal, vseh vrst korekcijskih stekel,

kontaktnih leč, povečevalnih lup ...

BREZPLAČNI OKULISTIČNI PREGLEDIZDRAVNIKA SPECIALISTA

(V MESECU DECEMBRU NUDIMO OB NAKUPU OČALPOPUST v vrednosti okulističnega pregleda)

Žiri - Prekolesariti Slovenijo podolgem inpočez in še naokoli zares ni mačji kašelj.Zgodbo o kolesarski druščini nam je povedalAnže Čelik, ki se je za intenzivno kolesarje-nje navdušil pred šestimi leti. Prijatelj An-draž Poljanšek ga je kmalu z gorskega kole-sa spravil na cestno, v zadnjem letu pa sta sedvojici priključila še Simon Potočnik in Iz-tok Poljanšek.

Anžetu in Andražu se je pred tremi leti po-rodila zamisel oziroma projekt, da prekolesa-rita meje Slovenije. ”Razlog je bil preprost.Do tedaj sva na kolesu po delčkih spoznava-la vse slovenske pokrajine, zaželela pa sva sivečjega izziva, večdnevne ture,” pove Anže.V, za kolesarje, suhi sezoni sta naredila načrt,izbrala traso s postanki in povabila še prijate-lje. Tako jima je s kombijem opremo vozilMatic Jereb, ekipo sta sestavljala še BlažKos in Nace Petrovčič. Julija 2006 so se takoodpravili na osemdnevno avanturo vzdržlji-vosti. ”V načrtu smo imeli 1.300 kilometrov,opravila sva jih 1.100, saj nas je zadnji danpreveč pral dež, postalo je tudi zelo mrzlo,”rezultat akcije Akeul Slovenije razloži Anže.

Trasa s spomini za vse življenjeZagotovo takšna kolesarska pot, ki je pote-

kala tudi zunaj meja Slovenije, zanima tudidruge navdušene kolesarje, zato jo bomo nakratko opisali. Anže in Andraž sta začela vcentru Žirov, k uspešnemu vrtenju pedal sojih s transparentom spodbudili tudi domači.Pot je vodila prek Jezerskega v Avstrijo inčez Holmec nazaj v Slovenijo, prespali so vVuzenici. Prevozili so 180 kilometrov. Tudidrugi dan so se vozili po Avstriji, se peljali obmeji v Ožbolt pa skozi Gornjo Radgono inRadence do Hodoša in zaključili v Lendav-skih Goricah (186 kilometrov). Naslednji dansta obvozila kljun slovenske kokoške in sepripeljala do Podčetrtka (177 kilometrov), če-trti dan, ko jih je prvič ujela nevihta so se pe-ljali tik ob meji, ob Kolpi, do Starega trga obKolpi (165 kilometrov).

”Gonila sva cestni kolesi, zato smo moraliizbirati le asfaltirane ceste. V goricah je terenizredno razgiban, cest ogromno, zato smobili v tem delu izredno presenečeni, da nitidomačini dobro ne vedo, kam vodijo posa-mezni odseki. Tako smo se tudi izgubili,”pove Anže in doda, da so se ob koncu dnevaosvežili v Kolpi. Peta etapa je bila ena najboljzahtevnih, čeprav je bila dolga povprečnih180 kilometrov, saj je vladala izredna vroči-na. Večji del dneva so vozili po Hrvaški in sev Sečovljah vrnili v Slovenijo in naselili v

Ankaranu. Za šesti dan so načrtovali posta-nek in oddih na morju, vendar je Anže zara-di naporov prejšnjega dne obležal, tako alitako pa je ves dan deževalo.

Predzadnja etapa jih je vodila od Ankaranado Kanala ob Soči. To je bila najdaljša tura(194 kilometrov), ki sta si jo fanta popestrilaše z vzponom na Sveto goro nad Gorico, sajvzpon na Goriška Brda očitno ni bil dovolj.”Zadnji dan se je začel z jasnim jutrom, kajkmalu pa so se proti Bovški dolini začeli va-liti težki temni oblaki. Ta dan nam ni bil uso-jen za kolesarjenje,” pove Anže. Predvidenatrasa je bila od Kanala preko Predela po Go-renjski v Žiri. Že v Bovcu jih je začelo moč-no prati, zato sta z Andražem ‘le’ vztrajalado Kranjske Gore, tam pa odločila, da jezdravje vredno več kot vztrajanje na dežju.

370 kilometrov v enem kosuKolesarjenje okoli Slovenije je bilo za nav-

dušena kolesarja šele začetek, uvod v več-dnevno kolesarjenje. Kaj kmalu sta se na-mreč odločila, da Slovenijo prekolesarita šepo diagonalah. ”Pri tem projektu sta se namapridružila še Simon in Iztok. Najprej smo sespoprijeli s krajšo, 222-kilometrsko razdaljood Rateč do Obrežja, potem pa še od Hodošado Izole, ki je dolga 370 kilometrov,” pojas-ni Anže.

S prvo diagonalo se je ekipa ‘uigrala’, kotpojasni Anže, saj je fantom pomagala njego-va punca Petra Arnolj. Statistika: prevoziliso 222 kilometrov, efektivno kolesarili 7 ur in

28 minut, za vso pot porabili 11 ur in 25 mi-nut, povprečna hitrost je znašala 30,2 kilo-metra na uro. Druga diagonala Slovenije odHodoša do Izole je nekoliko bolj naporna.Fantje so štartali ob 4.30, tokrat jih je sprem-ljala Iztokova žena Marija Poljanšek. Tu jestatistika nekoliko pestrejša: prevozili so 370kilometrov, efektivno kolesarili 12 ur 48 mi-nut, za vso pot porabili približno 16 ur, pov-prečna hitrost je znašala 29,3 kilometra nauro, opravili z 2.300 metrov višinske razlike,Anžetov povprečni pulz je znašal 120 udar-cev na minuto. In še nekaj statistike za hec:avto je porabil 23 litrov neosvinčenega ben-cina, štirje kolesarji pa so skupaj popili ena-ko količino pijače, največ vode, pojedli sotudi nekaj energijskih ploščic, veliko svežegasadja in dve malici.

Čas je za EvropoVsakemu projektu je sledila nova spletna

stran - Akeul Slovenije je dosegljiva nawww.akeul.anzetov.net, diagonale Slovenijepa na www.prekolesari.anzetov.net. Na sled-nji so predstavljena tudi kolesarska romanja zopisi poti in tudi vabilom, da se žirovskimkolesarjem priključijo tudi drugi. ”Slovenijosmo spoznali, sedaj pa je čas za spoznavanjetujine. Naša želja je, da bi prekolesarili itali-janske Dolomite, se s kolesom odpeljali naogled ene od etap Tour de France,” strne na-črte Anže Čelik, ki tudi v dneh, ko je pritis-nil mraz, ne počiva. Na sobno kolo se povzp-ne vsaj nekajkrat na teden. Boštjan Bogataj

32 - L O Č A N K A

Avantura

Akeul Slovenije s kolesomTako so svojo pot s kolesom okoli (akeul) Slovenije v svoji govorici poimenovali žirovski kolesarji.

Pred njimi je še veliko kolesarskih izzivov.

Žirovski kolesarji, ki so Slovenijo prekolesarili po diagonalah, Anže Čelik in Andraž Poljanšek pa tudi po mejah države.

Prejšnji petek je bila škofjeloška galerijaIvana Groharja polna mladih ustvarjalcev izosnovne šole Škofja Loka - Mesto. Vsakoleto organizacija Lions klub za nadobudneustvarjalce pripravi tekmovanje v slikanju natemo miru. Letos so tekmovanje poimenovali

Mir se prične z menoj. Otroke šestega, sed-mega in osmega razreda sta pri njihovem ust-varjanju spodbujala likovna pedagoga JakaBevk in Maja Reven, ki sta želela iz otrokizvabiti njihove predstave o miru. Galerija jebila polna obiskovalcev, da je bilo dogajanje

še bolj pestro in glasbeno, sta poskrbeli dveučenki osnovne šole Škofja Loka - Mesto zzvoki violine in prečne flavte. Predsednik Li-ons kluba Miha Ješe je otrokom, ki so sode-lovali v natečaju, podelil simbolične nagrade,glavno nagrado za najboljšo sliko pa je pre-jela učenka osmega razreda Tamara JermanGrašič, ki je od vseh sodelujočih mir znalapredstaviti najbolj slikovito. Miha Ješe jeopozoril, da je mlade potrebno odvrniti odvseh mogočih odvisnosti in jih usmeriti kumetnosti, zato so tovrstna tekmovanja innatečaji za mlade vedno dobrodošli.

Kristina Dželilovič, foto: Matic Zorman

Ločanka predstavlja

L O Č A N K A - 33

Iøœemo najemnika gostinskega lokala

Druæba Petrol d.d., Ljubljana oddaja v najem nov, delno opremljen gostinski lokal v sklopu bencinskega servisa Æiri.

Lokal ima 30,9 m2 barske povrøine, 6,5 m2 skladiøœnega prostora in 23 m2 vrta. Obiskovalcem lokala je omogoœena souporaba javnih sanitarij in parkirnih mest.

Od bodoœega najemnika se priœakuje delno investiranje v opremo lokala in ponudbo, ki mora vkljœevati predlog meseœne najemnine z eno meseœnim predplaœilom.

Obravnavane bodo ponudbe, ki bodo na naslov Petrol, d.d. Dunajska 50, 1527 Ljubljana, Sektor podpora maloprodaji, s pripisom »PONUDBA– NE ODPIRAJ!« prispele v osmih dneh od objave tega obvestila.

Za veœ informacij lahko med 10. do 12. uro pokliœete na telefonsko øtevilko 01 47 14 257.

O izbrani ponudbi bodo vsi ponudniki pisno obveøœeni po opravljenem izboru najemnika. Druæba Petrol d.d. si pridruæuje pravico, da izmed prispelih ponudb ne izbere najugodnejøega ponudnika ali pa sploh kateregakoli ponudnika.

Mavčiče 69, 4211 MAVČIČEOdprto vsak dan od 9. do 22. ure,

tudi ob četrtkih

GOSTILNA IN PICERIJA

Dostava hrane na dom04/250 11 69, 041/581 327

Od ponedeljka do petka vam od devetih naprej nudimo več vrst malic

● Pice iz krušne peči ● Kosila vsak dan ● Jedi po naročilu

● Vsak dan sveže postrvi

VILK

O A

MB

RU

Š,

s.p.

www.gorenjskiglas.si

Mir se prične z menoj

Trgovina FUNBOX Škofja Loka, Kapucinski trg 8, za Gorenjsko banko

Novice

34 - L O Č A N K A

Škofja Loka - ”Nabiranje gob je moj hobiže več kot trideset let, letošnja letina pa jebila bolj slaba. Kljub vsemu pa ne pomnim,da bi še v drugi polovici novembra našel takolepe in zdrave gobe, kot sem jih te dni,” jesredi prejšnjega tedna povedal MilanMožina, ki seveda kot pravi gobar ni izdal,kje natanko jih je nabral. ”Večina gobe nabi-ram v okolici Škofje Loke ter v obeh dolinah,tele pa so iz Poljanske doline. Kadar je gobdosti, jih tudi vložim ali dam v skrinjo.Vložene so najboljše sivke, sicer pa jih ni čezlepe jurčke,” je še povedal Milan, ki ima zad-nje čase kot upokojenec nekaj več časa za go-barjenje, njegova odlika pa je tudi, da ob kon-cu sezone v gozd nese plastične vreče in jihnapolni s smetmi (plastenke, pločevinke ...),ki jih prek poletja tam pustijo gozdarji inmalomarni sprehajalci. V. S.

Najlepši jurčki ob koncu sezone

Fotografije poplav zamenjala narava

Železniki - Na hodniku občine Železni-ki bo do sredine decembra na ogled raz-stava fotografij z naslovom Narava avto-rja Tineta Benedičiča iz Železnikov. ”Tarazstava je popolno nasprotje mojih foto-grafij poplav, ki so bile na hodniku obči-ne razstavljene ob prvi obletnici lanskeujme. Fotografije na temo narave so vese-le, polne življenja, močnih bogatih barv... Na ogled je petnajst fotografij, vse sonastale v zadnjem letu,” je povedal Bene-dičič. Gre za njegovo tretjo razstavo naobčini. A. H.

Veseli asfaltiranih cestDražgoše, Sv. Križ - Tudi ta mesec so

v občini Železniki odprli nekaj odsekovasfaltiranih cest. Družina Trpin, po do-mače Mežnarjevi, se je razveselila as-faltirane javne poti Kališe-Sv. Križ vdolžini 800 metrov. ”Trideset let sem kr-pal makadamsko cesto in nisem si mislil,da bom kdaj dočakal asfalt. To je za nasizjemna pridobitev,” je bil zadovoljenIvan Trpin. Poleg tega so odprli asfalti-rano lokalno cesto Kališe-Dražgoše vdolžini 1,5 kilometra. Zanjo so si v kra-jevnih skupnostih Selca in Dražgoše dol-go prizadevali. Njuna predsednika ToneLuznar in Marko Kos sta poudarila, daza krajane Kališ in Dražgoš asfaltna ces-ta pomeni veliko boljšo povezavo zdolino in bistveno lažje vzdrževanje,varnejši pa bodo tudi prevozi otrok v šoliv Železnike in Selca. Kot je pojasnilželeznikarski župan Mihael Prevc, stapriprava in asfaltiranje ceste Kališe-Dražgoše stala 130 tisoč evrov (denar jezagotovila občina), javna pot na Sv. Križpa je stala 64 tisoč evrov, od tega je obči-na v celoti prispevala denar za asfaltiran-je, pokrila pa je tudi polovico stroškov zapripravo ceste, preostalo pa so krili kra-jevna skupnost Selca in uporabniki.

A. H.

Dolenja Dobrava - Andreja Burnik, kiskupaj z možem Tonetom, otrokiAnžetom, Nastjo in Leo skrbi za tropplemenskih koz, je letošnja prejemnicapriznanja kmetijskega ministrstva zarejo plemenskih koz in splošno urejenostkmetije.

Družina Burnik gospodari na osmih hek-tarjih, od tega so štirje hektarji obdelovalnepovršine, nekaj je še najemajo. Letos ima-jo 45 koz molznic, skupaj pa trop 46 ple-menskih koz sanske pasme. Z rejo koz so

se začeli ukvarjati pred šestimi leti, ko jedružina kmetijo tudi obudila, kar v Poljan-ski dolini ni običajno, vendar je povpraše-vanje po izdelkih iz kozjega mleka vse več-je, predvsem v prestolnici. Danes še odda-jo od 150 do 200 litrov mleka na dan, po-leti tudi do 300 litrov, tri mesece na leto (tiprihajajo sedaj) pa zaradi mladih koz mle-ka ne oddajajo. Družina v naslednjih letihnačrtuje povečavo številčnosti tropa, zatobodo že kmalu začeli z gradnjo dodatnegahleva. Boštjan Bogataj

Priznanje za rejo koz

Andreja in Tone Burnik z Dolenje Dobrave

Milan je prav ob koncu, sicer slabe gobarske sezone, našel najlepše jurčke.

L O Č A N K A - 35

Novice

Fužine - Na kmetiji Lojz s Fužin, kjer se lah-ko pohvalijo z zlatim priznanjem za zelje z oce-njevanja Dobrot slovenskih kmetij na Ptuju, soletos pridelali kar 15 ton zelja. Z zelenjadar-stvom se od leta 2004 ukvarjata Irena in IgorBogataj, pri delu pa jima pomagajo tudi sinoviDejan, Andraž in Matej ter Igorjevi starši Ani-ca in Janez Bogataj. Letos so posadili kar 11 ti-soč sadik, zato je vsakemu jasno, da je dela z

zeljem dovolj. Iz leta v leto ga pridelajo več,tudi zaradi vse večjega števila novih kupcev.Več kot 90 odstotkov zelnatih glav zrežejo inskisajo, zdrži jim vse do konca maja, njihovaželja pa je, da bi ga lahko ponudili skozi vseleto. Zelje kisajo na klasičen način, po receptihdedkov in babic, uporabljajo izključno sol izSečoveljskih solin. Podrobnega recepta pripra-ve ne želijo izdati. B. B

Poznani po zelju

Javna razgrnitev za cestoJeprca-Stanežiče-Brod

Od 13. novembra do 12. decembra jetudi v prostorih občine Škofja Loka(Mestni trg 15) javna razgrnitev dopol-njenega osnutka državnega prostorskeganačrta za navezovalno cesto Jeprca-Stanežiče-Brod. Razgrnitve so tudi v ob-činah Kranj, Medvode in Ljubljana, vslednjih dveh bosta v prvih decembrskihdneh tudi javni obravnavi. Ob javni raz-grnitvi imajo ljudje pravico dati pripom-be in predloge na osnutek. To lahko sto-rijo na mestu razgrnitve kot zapis v knji-go pripomb in predlogov, lahko pa jih pošljejo na naslov Ministrstvo za okoljein prostor, Dunajska cesta 48, Ljubljanaali na elektronski naslov gp.mop@gov.si,pri čemer v rubriki zadeva navedejoključne besede ”DPN za navezovalno ce-sto Jeprca-Stanežiče-Brod”. D. Ž.

Ponovili razpis zazdravniško koncesijo

Železniki - Potem ko na prvi javni raz-pis za podelitev koncesije za opravljanjejavne zdravstvene službe na področjusplošne medicine na območju občine Že-lezniki ni prispela nobena prijava, je obči-na minulo sredo na svoji spletni straniznova objavila razpis za podelitev zdrav-niške koncesije. Razpis, s katerim iščejozamenjavo za zdravnico Špelo Peternelj,ki po novem letu zapušča Železnike, boodprt do 19. decembra. ”Če koncesionarjane bomo dobili, se z direktorjem Osnov-nega zdravstva Gorenjske Jožetom Veter-nikom dogovarjamo, da bi v Železnikevsaj občasno prihajal zdravnik, ki bo raz-bremenil ostala dva zdravnika,” je povedalželeznikarski župan Mihael Prevc. A. H.

Družina Bogataj s kmetije Lojz s Fužin

Pred Turističnim informacijskim centromv Škofji Loki so odprli mestno info točko.Na zunanji strani stavbe je odslej terminal,kjer lahko turisti in domačini dobijo infor-macije o raznovrstni ponudbi Škofje Loke vpetih jezikih. Pošljejo lahko tudi elektronskopošto in dostopajo do spletni strani. Do-mačine bo zanimalo zlasti, kdaj so kino aligledališke predstave ali kdaj je odprta

dežurna lekarna, obiskovalce Škofje Lokepa, kje je sedež kakega podjetja ali kje lahkodobijo proste sobe. Že doslej je veliko ljudiprihajalo po različne informacije, turistizlasti v poletni sezoni med majem in sep-tembrom in pozimi, sedaj si bodo z njimilahko postregli tudi potem, ko bo turističnoinformacijski center pri LTO Blegoš zaprt,to je po osmi uri zvečer. D. Ž., foto: G. K.

Odprli mestno info točko

naročnine04/201 42 41

e-pošta: narocnine@g-glas.siwww.gorenjskiglas.si

Trgovina FUNBOX Škofja Loka, Kapucinski trg 8, za Gorenjsko banko

Novice

36 - L O Č A N K A

Gorenja vas - ”Stroške javne gospodarskeslužbe ravnanja z odpadki v občini komajdapokrivamo, prihodnje leto bo zaradi višjegastroška deponiranja odpadkov skoraj gotovoprišlo do podražitev,” pravi Kristina Knific izgorenjevaško-poljanske občinske uprave.Višji stroški odpadkov bodo nastali zaradiodlaganja na odlagališče v Logatec, v drugipolovici leta 2009 pa bodo ostanki odpadkovromali na Malo Mežaklo na Jesenicah. Novstrošek bo tudi sortiranje odpadkov, ki je za-konska zahteva in niža stroške odlaganja, pri-hodnje leto bo odprt tudi zbirni center za od-padke v Todražu. Nižje podražitve položnicbodo zato v veliki meri odvisne od ločevanjaodpadkov, torej na plečih gospodinjstev.

Neustrezno ločevanje odpadkov”V občini zberemo vse več odpadkov, tudi

kosovnih, žal pa opažamo, da občani na posa-meznih lokacijah, predvsem pa na ekološkihotokih oddajajo neustrezno ločene odpadke vneustreznih vrečah,” pravi Kristina Knific indodaja, da so vzroki v neozaveščenosti obča-nov, da imajo ti premalo vreč za odpadke ozi-roma premajhne posode, problem je tudi nad-zor nad odlaganjem odpadkov. ”Opažamo, daso oddani odpadki slabo ločeni, saj več kot 65

odstotkov odpadkov predstavlja embalaža,”pravi sogovornica.

Možnih rešitev je več. Prvo je povečanje šte-vila ekoloških otokov, vendar občina nima navoljo dovolj zemljišč, hkrati bi nastali dodatnistrošek. ”Boljša rešitev je, da občanom ponudi-mo rumene vreče, v katerih zbirajo doma vsoembalažo, jo odložijo na svojem dvorišču, našaslužba pa jo odpelje. Tak način zbiranja emba-laže smo v začetku novembra uvedli po vsejobčini, prej pa poskusno na Hotavljah in v Ho-tovlji, kjer so v tem času zbrali kar petkrat večembalaže,” rešitev boljšega ločevanja odpad-kov opiše Knifičeva.

Porodne težave in odpravljanje napak

”Ta mesec še pričakujemo težave z uvaja-njem rumenih vreč,” pravi sogovornica, sajse morajo občani navaditi na rumene vreče,na urnik odvoza, na ločevanje, nekateri birajši imeli zabojnike in podobno. Nekateri soimeli v zadnjem mesecu tudi nekaj težav priprehodu na nov urnik odvoza, občani so dalitudi pobudo po dodatnem izobraževanju, pre-davanjih po krajevnih skupnostih.

Od uvedbe rumenih vreč je bilo tudi nekajpripomb na kvaliteto vreč. Kristina Knific

pravi, da so se zgledovali po drugih občinahin izbrali najdebelejše, hkrati pa so res tanjšeod vreč, ki jih uporabljajo v občini za ostan-ke odpadkov. ”Občani so prejeli zvitke z 12vrečami, vsako pa je potrebno z občutkompretrgati. Sama jih uporabljam dlje časa in šenobena se ni strgala,” pojasnjuje sogovorni-ca. Vreče so za občane že vključene v cenoodvoza odpadkov. Boštjan Bogataj

Manj odpadkov - nižja cenaŠe lani so prebivalci iz občine Gorenja vas-Poljane (podobno je gotovo tudi drugje) kar 86 odstotkov

odpadkov odložili na deponijo.

Kristina Knific

Godešič - ”Končno bomo dobili varen prehod čez železniško pro-go iz vasi v Dobrave, kjer ima zemljo večina godeških kmetov.Varovan bo z avtomatskimi zapornicami, za kar so se zavzemali ženekdanji predsedniki sveta naše krajevne skupnosti. Zelo aktiven zarealizacijo tega projekta je bil pokojni Ivan Logonder. Prehod je zavas velika pridobitev, predvsem z vidika varnosti. Na tem prehoduje bilo že več nesreč, dve žal tudi s smrtnim izidom,” je povedalCiril Golar, predsednik sveta KS Godešič.

Projekt celotne ureditve železniškega prehoda z Godešiča v Do-brave je po dolgih letih prizadevanj letos postal realnost. ”Spo-razum med občino Škofja Loka in Slovenskimi železnicami je bilpodpisan aprila. Z deli so začeli 25. oktobra in za dva dni na tej pro-gi popolnoma ustavili železniški promet. V tem času so bila izve-dena vsa dela na prehodu, ki je popolnoma obnovljen in ustrezaevropskim standardom. Prehod in dovoz je precej širši, kot je bilprej,” pojasnjuje Golar, ki je na sestankih s Slovenskimi železnica-mi zastopal občino Škofja Loka. Projekt pa še ni končan, saj bopotrebno namestiti še zapornice. Golar pravi: ”Izvajalec teh del jeizbran, bodo pa s postavitvijo zapornic počakali še toliko časa, daob progi položijo nove kable za električno napeljavo, ki jih polaga-jo vse od Ljubljane do Jesenic. Nova napeljava bo pomenila tudibolj optimalno delovanje zapornic na vseh prehodih na tej progi.”

Stroške ureditve železniškega prehoda krijejo Slovenskeželeznice, občina Škofja Loka pa je investitor ostalih del, tudi grad-

nje nove povezovalne makadamske ceste v smeri proti novi indus-trijski coni, ki bo predvidoma končana še letos. Z ureditvijo osred-njega prehoda v Dobrave bosta namreč v smeri proti Trati zaradivarnosti ukinjena dva nezavarovana prehoda. Eden je že, drugega šebodo. Maja Bertoncelj

Manjkajo samo še zapornice

Osrednji železniški prehod z Godešiča proti Dobravam je na novo urejen in bovarovan z zapornicami.

Šport

L O Č A N K A - 37

Prejšnji teden se je zaključil prvi del letoš-njega državnega prvenstva v floorbalu (hokejv dvorani), kjer skupaj nastopa kar pet ekip izŠkofje Loke ter Selške in Poljanske doline.Po prvem delu je v najboljšem položaju nalestvici ekipa Polycom Brloga, ki domačetekme igra v idrijski Modri dvorani. Za ekipoZelencev iz Kranjske Gore se na tretjem me-stu trenutno nahaja lanski prvak, InSportŠkofja Loka. Na razpredelnici si po prvemdelu sledijo Borovnica, Žirovci so trenutnopeti, za Ljubljano je na sedmem mestu Ga-laks iz Železnikov, sledijo jim pa letošnji no-vinci v ligi, ELROD iz Škofje Loke, Maliprinc Idrija in Bogojina iz Murske Sobote.

Ta konec tedna članske moške ekipe v dr-žavnem prvenstvu čaka še en krog drugegadela, nato pa bo sledila prekinitev tekmova-nja, saj reprezentanca odhaja na svetovno pr-venstvo. Letos bo potekalo na Češkem med6. in 14. decembrom, našo pomlajeno ekipopa bo vodil češki strokovnjak Tomaš Jane-šek. Fantje se bodo v diviziji B kosali z re-prezentancami Nemčije, Avstrije, Singapurjain Velike Britanije. Naši bodo poskusili po-noviti rezultat s svetovnega prvenstva leta2006 na Švedskem, ko so zasedli štirinajstomesto.

Za slovensko izbrano vrsto bodo nastopilitudi igralci InSporta: Dejan Frelih, BoštjanNotar, Iztok Miklavčič in Gorazd Tomc, kiso tekmovali tudi že na prejšnjih prvenstvih,poleg njih pa še novinca Andrej Šifrer inTomaž Triler. Iz ekipe Galaks iz Železnikov

si je zaupanje selektorja (tudi z obrambami vU19 reprezentanci) pridobil mladi vratarAnže Rovtar. Prav tako bosta na prvenstvučlana slovenske ekipe David Oblak iz Po-

lycom Brloga in Miran Likar, ki letos igraza Ljubljano, oba pa sta doma iz Poljanskedoline.

Vilma Stanovnik, foto: Gorazd Kavčič

Na Češko pomlajena reprezentancaKončan je prvi del državnega članskega prvenstva za moške v floorballu, naša pomlajena reprezentanca

pa se pripravlja za nastop na svetovnem prvenstvu, ki bo decembra na Češkem.

Ekipe v dvoranskem hokeju so v državnem prvenstvu že odigrale prvi del prvenstva, te dni pa se reprezentantje, med njimi tudi izkušeni Boštjan Notar iz ekipe InSporta (na sliki v svetlejšem dresu), žepripravljajo na bližnje svetovno prvenstvo.

Konec oktobra je v Varni v Bolgariji pote-kalo letošnje evropsko prvenstvo v kikboksu.Na njem je v disciplinah semi kontakt, fullkontakt, glasbene forme in aero kickboxingnastopilo več kot petsto tekmovalcev iz kar35 držav, med njimi tudi dvajset Slovencev.Najbolje se je v full kontaktu odrezal Gre-gor Debeljak iz Dolenje vasi v Selški doli-ni, ki je izgubil šele v polfinalu proti ruske-mu svetovnemu prvaku in na koncu osvojiltretje mesto. ”Dosežka sem res vesel, saj semsi vedno želel prinesti domov medaljo v dis-ciplini full kontakt. Sedaj bom treniral zanov velik naslednji cilj, svetovno prvenstvo,že te dni pa me čaka tudi nastop na evrop-skem prvenstvu v light kontaktu na Portugal-skem,” pravi Gregor, ki je pred kratkimuspešno tekmoval tudi na mednarodnem tek-

movanju v Zagorju ”Slovenija open”, kjer jenastopilo kar 500 tekmovalcev, Gregor pa jev light kontaktu osvojil prvo mesto.

Prav tako je Gregor prejšnji mesec postaldržavni prvak v boksu v kategoriji do 57 ki-logramov, je pa tudi aktualni državni prvak vkikboksu v light in full kontaktu.

Vilma Stanovnik

Gregorju zlato doma in bron v Bolgariji

Gregor Debeljak z Dolenje vasi je na odprtem prven-stvu Slovenije osvojil prvo mesto, s tretjim mestompa se je izkazal tudi na evropskem prvenstvu v fullkontaktu. Trgovina FUNBOX Škofja Loka, Kapucinski trg 8, Škofja Loka

Šport

38 - L O Č A N K A

Škofja Loka - Te dni se zaklju-čuje letošnja sezona v športnemplezanju, ki jo bosta v lepem spo-minu ohranili tudi najboljši slo-venski in loški plezalki, MajaVidmar in Natalija Gros. Natali-ja, ki se je letos okitila z naslo-vom evropske prvakinje v balva-nih in kombinaciji, se je prejšnjiteden pred domačimi gledalci iz-kazala tudi na finalni tekmi sezo-ne svetovnega pokala v težavno-sti, kjer je osvojila peto mesto, vskupni razvrstitvi svetovnega po-kala v težavnosti, balvanih in hi-trosti pa je osvojila pokal za tret-je mesto. ”Na začetku sezone mini šlo ravno po načrtih in željah,do nastopa na evropskem prven-stvu v Parizu pa sem se postavilana noge in tam sem res plezalatako, kot znam. Uspel mi je”sanjski” nastop, prav tako pasem bila zadovoljna z drugimmestom na zadnji tekmi za sveto-vni pokal v balvanih v Moskvi.Tudi v Kranju mi je uspel dobernastop, žal pa mi v finalu en gibni ustrezal in to je pomenilo petomesto. Sem pa zelo zadovoljna stretjim mestom v skupni uvrstitvisvetovnega pokala, saj sem se zato zelo potrudila in veliko trenira-la,” je po kranjski tekmi razmiš-

ljala Natalija Gros, ki seveda nebo manjkala tudi na tekmi v dvo-rani na Podnu, kjer bo med 5. in7. decembrom finale državnegaprvenstva v težavnosti in balva-nih. ”Malo sem že utrujena, ven-dar sem bom potrudila tudi na zad-njih tekmah pred domačimi navi-jači,” je še dodala Natalija.

Kljub temu da ni ponovila zmagzadnjih dveh sezon na finalu sve-tovnega pokala v Kranju, pa jebila pod kranjsko plezalno stenoprejšnji teden nasmejana tudiMaja Vidmar. ”Moj cilj na tekmije bil, da uživam in to mi je resuspelo. Zelo sem zadovoljna,kljub temu da sem bila druga, sepočutim, kot bi zmagala. MladaAvstrijka me je letos res premaga-la, vendar uživam v tem, da je vsvetovnem pokalu močna konku-renca in da prihajajo nove mladeplezalke. Tako imamo vse še večmotivacije za treninge,” je pove-dala Maja, ki ji letos ob zaključkusezone ostaja še veliko energije.”Druga leta sem bila ob koncusvetovnega pokala in državnegaprvenstva utrujena, letos pa sempolna energije, saj sem zaradi po-škodbe del sezone zamudila. Takože komaj čakam nove treninge intekme,” je povedala Maja, ki jo

bomo ta konec tedna lahko - takokot vse ostale naše - opazovali priplezanju na predzadnji tekmi dr-žavnega prvenstva v Kranju, na-

slednji konec tedna pa nato na fi-nalni tekmi v Škofji Loki.

Vilma Stanovnik, foto: Črt Slavec

Ločanki blesteli tudi v KranjuNaši najboljši športni plezalki Maja Vidmar in Natalija Gros sta se ob koncu sezone svetovnega pokalaizkazali na finalni tekmi v Kranju, obe pa bomo lahko spremljali tudi prvi konec tedna v decembru na

škofjeloški plezalni steni.

Prejšnji teden so slovenske moške košarkarske ekipe odigrale zad-nji krog pokalnega tekmovanja pred finalnim turnirjem, ki bo febru-arja 2009 v Laškem. Ločani so se v dveh srečanjih pomerili z ekipoTriglava. Najprej so jih doma premagali z 98:75, nato pa so v Kran-ju izgubili s 75:73. S skupnim rezultatom 171:150 so bili zmagoval-ci Ločani.

”Naš cilj na obeh tekmah je bil, da se uvrstimo na finalni turnir into nam je uspelo. Ker smo imeli lepo prednost z domače tekme, smov Kranju hranili moči naših najboljših mož, ki nam bodo prišle šekako prav v nadaljevanju sezone. Sedaj nas najprej čaka obračun sHeliosom (dvorana Poden, 26. november ob 20. uri), nato pa gostu-jemo pri Krki. Obe ekipi sta v dvobojih favoriti, mi pa se bomoskušali čim bolje upirati. Svoje priložnosti za nove zmage pa bomoiskali na decembrskih tekmah proti Elektri Esotech, Hopsom inZagorju,” je še povedal trener Ločanov Matic Vidic.

Vilma Stanovnik, foto: Tina Dokl

Košarkarji TCG Mercatorja finalisti pokala Spar

Košarkarji TCG Mercatorja so se v 5. krogu pokala pomerili s sosedi iz ekipeTriglava in si priborili nastop v finalnem tekmovanju.

Maja Vidmar je na tekmi v Kranju osvojila drugo mesto, prav tako pa je druga vskupnem seštevku svetovnega pokala v težavnosti.

Predstavitev

L O Č A N K A - 39

”O varovanju okolja se čisto premalo go-vori. Tudi župnik bi pri maši lahko kaj po-vedal o tem,” razmišlja Andraž Frelih,eden od treh dijakov srednje šole za lesar-stvo v Škofji Loki, ki se je v letošnjem šol-skem letu odločil za šolanje za okoljevar-stvenega tehnika. Na tej šoli so namreč le-tos začeli izvajati povsem nov programokoljevarstveni tehnik. ”Program je sodo-ben in aktualen,” ob tem poudarja MajaStržinar, ki skrbi za njegovo promocijo.

Okoljevarstveni tehniki, pravi Maja Strži-nar, bodo namreč nujno potrebni za spremlja-nje in izvajanje vseh aktivnosti v zvezi z var-stvom okolja, okoljsko politiko in urejanjemprostora. ”Države članice Evropske unije mo-rajo skupno politiko prenašati v nacionalnepredpise in standarde in tudi v Sloveniji mo-ramo slediti tem standardom.” Za to naj bi vprihodnje poskrbeli tudi okoljevarstveni teh-niki, ki jih bodo izobraževali v njihovi šoli.”Pomembno je, da bodo to delali strokovnja-ki, ne romantični ekologi,” meni Maja Strži-nar. Prepričana je namreč, da smo pri one-snaževanju okolja prišli že tako daleč, da jetreba že na področju srednješolskega izobra-ževanja poskrbeti za izobraževanje tistih, kibodo varovali okolje. ”Na srednješolski ravnije bila namreč doslej luknja, medtem ko to-vrstni univerzitetni študij obstaja že več let.”Njihov cilj je usposobiti dijake, da bodo zna-li odgovorno ravnati z vodo, zrakom, prstjo,energijo in prostorom ter da bodo v okvirusvojih pristojnosti vestno, etično in odgovor-no udejanjali varstvo okolja. ”Z okoljem jetreba začeti delati drugače in to morajo dela-ti strokovnjaki.” Večina ljudi po njenem na-mreč ne ve, kaj naj storijo, da ne bi še boljonesnaževali okolja. Dijaki skozi izobraže-valni program za okoljevarstvenega tehnikaosvojijo temeljne vsebine s področja varstvazraka, gospodarjenja s pitno in tehnološkovodo, gospodarjenja z odpadnimi vodami,odpadki, prostorom in kakovostjo tal. Spo-znajo pa tudi okoljevarstvene tehnologije inokoljsko zakonodajo.

V program so letos vpisani trije dijaki, pričemer splošno izobraževalne predmete obis-kujejo skupaj z lesarskimi tehniki. ”Vednosem iskal kaj takega, kar bi bilo povezano znaravo,” je svojo odločitev za šolanje za oko-ljevarstvenega tehnika pojasnil Andraž Fre-lih, ki mu ustreza tudi, da je veliko praktične-ga dela. ”Veliko je mikroskopiranja, dobili pasmo tudi kovček, s pomočjo katerega lahkopregledujemo vzorce vode. Zelo zanimivo!”Skrb za okolje pa je v ta program pripeljalaMiho Tepuša. ”Že od nekdaj me skrbi za na-ravo in sem recimo pobiral plastenke in ste-

klenice po tleh. Tudi doma recikliramo od-padke in imamo cisterno za vodo, da zbiramodeževnico.” Anžeta Hafnerja pa je ta pro-gram tako navdušil, da se je zaradi tega pri-pravljen voziti v Škofjo Loko celo iz Kovor-ja. ”Najprej sem se nameravala vpisati v po-doben program v biotehniškem centru v Na-klem, a se mi je ta zdel veliko bolj zanimiv,saj je bolj osredotočen na okolje.” Vsi trijepričakujejo, da jih po koncu šolanja v službičaka predvsem veliko terenskega dela, saj sine predstavljajo, da bi večino službenegačasa preživeli za računalnikom med štirimistenami.

V naravi bodo veliko časa preživeli že medizobraževanjem, pri čemer se bodo seznanja-li z značilnostmi atmosfere, prsti, vodovja,rastlin in živali. Njihovo učenje temelji naopazovanju, fotografiranju ter odkrivanju ra-njenih ali ogroženih okolij in iskanju rešitev.Vzorce, ki jih odvzamejo na terenu, nato ana-lizirajo v šolskem laboratoriju. Da jih to deloresnično navdušuje, dokazuje izjava MajeStržinar, da so minuli teden raje ostali v šoli,da so mikroskopirali, namesto da bi ji eden

od njih pomagal pri predstavitvi programa vosnovni šoli, kar bi za dijaka pomenilo prostdan.

Po koncu šolanja jim bo program omogočalzelo široke možnosti za zaposlitev. Okolje-varstveni tehniki bodo imeli namreč možnostzaposlitev iskati tako v gospodarstvu kot naekoloških inštitutih ali v lokalnih skupnostih,pa tudi v komunalnih podjetjih, energetskihobjektih ali v gradbeništvu. ”Skoraj povsodje namreč danes treba vključiti tudi presojovplivov posameznih posegov na okolje, zakar bodo usposobljeni naši dijaki,” praviMaja Stržinar.

Mateja Rant

Strokovnjaki za varstvo okoljaV srednji šoli za lesarstvo v Škofji Loki so letos začeli izobraževati tudi okoljevarstvene tehnike.

Za okoljevarstvene tehnike se letos na srednji šoli za lesarstvo izobražujejo zgolj trije dijaki. Najbolj uživajopri praktičnem delu.

Trgovina FUNBOX Škofja Loka, Kapucinski trg 8, Škofja Loka

Oglasi

40 - L O Č A N K A

- Beli december -Božično-novoletneprireditve v Škofji Loki

Mesec december je čaroben mesec. Ko se čas ustavi, ko senam oko zazre v okrašene novoletne smrečice, bleščeče lučkein se iz kuhinje vije omamen vonj po prazničnih dobrotah.Otroke in tudi tiste malo starejše obiščejo dobri možje z dol-gimi sivimi bradami in prinesejo polne koše daril. Sprehoditese po pisano in svetleče okrašenih ulicah in trgih ter sepoveselite ob kozarčku kuhanega vina ali toplega čaja.Vabljeni, da se udeležite katere izmed prireditev v Škofji Lokiin si polepšate praznične dni:

- Božično-novoletni sejem, OŠ Cvetko Golar, 4. december,- Miklavževanje in gledališka predstava Očka Martin,

Mestni trg in Loški oder, 5. december,- 11. srečanje s slovenskimi vinarji, Mestni trg, 6. december,- Tržnica kmetijskih izdelkov in pridelkov,

Mestni trg, 6. december,- Igrana otroška predstava Magnetni deček,

Loški oder, 10. december,- Dan za strpnost - sejem unikatnih izdelkov in umetnin,

Mestni trg, 13. december,

- Koncert za strpnost - Murat & Jose, Dan D,Mestni trg, 13. december,

- Prednovoletno srečanje članov TD Škofja Loka,Miheličeva galerija, 19. december,

- Božični sejem, Mestni trg, 20. december,- Podelitev Severjevih nagrad, Loški oder, 21. december, - Jaslice pri Marijinem znamenju, Mestni trg, 23. do 28. december,- Otroške ustvarjalne delavnice, Teater Cizamo in Božiček

s spremstvom, Mestni trg, 23. december,- Božično-novoletni koncert Mestnega pihalnega orkestra

Škofja Loka, Loški oder, 25. december,- Blagoslov domačih konj, Stara Loka, 26. december,- Božično novoletni koncert Mestnega pihalnega orkestra

Škofja Loka, Loški oder, 26. december,- Božično novoletni koncert Mestnega pihalnega orkestra

Škofja Loka, Loški oder, 27. december,- Novoletni sejem, Mestni trg, 27. december,- Koncert skupine Odiseja, Mestni trg, 27. december,- Koncert Borisa Novkoviča, Mestni trg, 27. december, - Otroška kino predstava, Mini cirkus Buffero, Dedek

Mraz s kočijo, Kino Sora, Mestni trg, 30. december,- Koncert Zablujene generacije, Mestni trg, 30. december, - Silvestrovanje na Mestnem trgu z glasbeno skupino,

31. december!

Vljudno vabljeni na prireditve loškega ”Belega decembra”!

Informacije o prazničnem dogajanju: LTO Blegoš, 04/517 06 00, info@lto-blegos.siGlavni pokrovitelj prireditev je Občina Škofja Loka.

LLOOKKAALLNNAA TTUURRIISSTTIIČČNNAA OORRGGAANNIIZZAACCIIJJAABB LL EE GG OO ŠŠKidričeva cesta 1a, 4220 Škofja Lokatel.: 04/ 517 06 00, fax: 04/ 517 06 05e-pošta: info@lto-blegos.sihttp://www.lto-blegos.si

ZAVO

D Z

A TU

RIZ

EM

KR

ANJ,

GLA

VNI T

RG

2,

KR

ANJ

Avto

L O Č A N K A - 41

Insignia z evropskim naslovomŽirija, v kateri je 59 avtomobilističnih novinarjev iz 23 evropskih

držav, je za evropski avto leta 2009 izbrala Opel Insignio. Zmago-valec je bil izbran med skupaj 37 avtomobili, ki so se letos prvič po-javili na cestah, med njimi pa je žirija najprej izbrala sedem finalis-tov. Insignia je zmagala s 321 točkami, oziroma samo s točko pred-nosti pred novo Fordovo Fiesto in tretjeuvrščenim VolkswagnomGolfom šeste generacije. Do sedmega mesta sledijo še Citroën C5,Alfa Romeo MiTo, Škoda Superb in Renault Megane. Za Opel je tosicer tretje tovrstno priznanje, leta 1985 so ga prejeli za modelKadett, dve leti kasneje pa za Omego. Insignia je prva limuzina poletu 1998, ki je bila razglašena za evropski avto leta. M. G.

Aziat z novim obrazomPred kratkim se je začela prodaja oblikovno in vsebinsko

posodobljenega Hyundaijevega kompaktnega enoprostorskegamodela Matrixa. Nov sprednji del ga povezuje z drugimi hišnimimodeli, na bokih in zadnjem delu pa so spremembe le manjše.Tako kot doslej je Matrix na voljo z dvema motorjema, 1,6-litrskibencinski doseže največjo moč 76 kilovatov (103 KM) pri 5.800vrtljajih v minuti ter največji navor 141 Nm pri 4.500 vrtljajih.Turbodizelski 1,5-litrski motor razvije 81 kilovatov (110 KM) pri4.000 vrtljajih in visok navor 235 Nm pri 2.000 vrtljajih. OsveženiMatrix ima tri različne nivoje opreme, že pri osnovnem za udobjein varnost med drugim skrbijo protiblokirni zavorni sistem, dvezračni varnostni vreči za voznika in sopotnika, klimatska naprava.Cene se začenjajo pri 13.010 evrih. M. G.

naročnine04/201 42 41

e-pošta: narocnine@g-glas.siwww.gorenjskiglas.si

Trgovina FUNBOX Škofja Loka, Kapucinski trg 8, Škofja Loka

Avto

42 - L O Č A N K A

Spodnja Senica 20,Medvode

tel.: 01 361 22 55, 01 361 75 20

Ob financiranju podarimo: osnovno in kasko zavarovanje, zavarovanje tatvine vozila incelotne stroške ob registraciji (cestnina, tablice, prometno dovoljenje) Avt

o Č

rešn

ik, d

.o.o

.

Globalna finančna in gospodarska kriza jenajbolj prizadela avtomobilsko industrijo innekateri proizvajalci, zlasti na ameriški straniAtlantika, bijejo plat zvona. Iz južnokorejskeKie so medtem sporočili, da so v desetihmesecih letošnjega leta skupno prodali1.172.958 vozil, kar predstavlja 12,7-odstotnorast v primerjavi z enakim obdobjem lani.Kia je oktobra po vsem svetu prodala 110.421vozil, kar predstavlja 1,6-odstotni padec. Naj-večje povpraševanje so zabeležili na Kitaj-skem in v Južni Koreji (33.609) ter v Osred-nji in Južni Ameriki, Aziji in Pacifiku terBližnjem Vzhodu. Medtem je na drugih kon-cih sveta prodaja upadla, v Evropi je biloprodanih 24.557 (21,2-odstotni padec), vZDA pa 18.408 vozil (-34,5 odstotka).

Pri najstarejšem korejskem avtomobilskemproizvajalcu ocenjujejo, da bodo letosdosegli 12,7-odstotno rast prodaje, kar bo vtrenutnih razmerah in zelo težkih časih za av-tomobilske proizvajalce še vedno zelo doberdosežek. Še naprej je letos Kiin najbolje pro-dajan model predstavnik C segmenta Cerato(166.688 vozil). Sledi mu Rio (133.864vozil), model B segmenta ter prav tako mo-

del C segmenta Cee’d (128.672 vozil). Šport-ni terenec Sportage je našel 122.330 novihlastnikov, malček Picanto 81.136. Od januar-ja do oktobra letos so skupno prodali

580.846 osebnih vozil, kar predstavlja 19-odstotno rast, osebna vozila pa trenutno pred-stavljajo skorajda polovico Kiine prodaje.

Matjaž Gregorič

Dobro tudi v kriznih časihMedtem ko so nekatere avtomobilske tovarne na robu propada, južnokorejska Kia letos beleži prodajno rast.

ZAZA VVOOZILAZILA CEE’DCEE’D MY2008 V NMY2008 V NAŠEM SAŠEM SALALONU ONU DODDODAATNOTNO DDARILARILOO VV VIŠINI 700 VIŠINI 700 €€

➤ nov prodajni programlastne blagovne znamke

➤ dnevno na zalogi več kot4000 izpuhov

➤ za vse tipe vozil➤ cenovno najboljši v

konkurenci➤ garancija 24 mesecev

Pri nakupu z montažo vam nudimo 20 % popust

Pri nakupu z montažo vam nudimo 20 % popustgorivo za

15.000 km

Avto

L O Č A N K A - 43

Pri nas lahko opravite:

■ tehnični pregled vseh motornih inpriklopnih vozil

■ registracijo vozil■ prepise vozil■ osnovno in kasko zavarovanje

vozil (možnost plačila s plačilnimikarticami)

■ homologacijo vozil (predelave,uvoz vozil)

Avto Krka d. o. o., Cankarjeva cesta 16, 1000 Ljubljana

PE: AVTOCENTER IDRIJAMokraška vas 3, 5281 Sp. Idrijatel.: 05/37 34 690fax: 05/37 34 691

TEHNIČNI PREGLEDI IN REGISTRACIJA VOZIL

Nova trivratna različica Mazda2 ima še ne-koliko bolj športno podobo kot njena živahnapetvratna sestra, sicer pa se zunanjost in no-tranjost v pretežni meri podvajata. Bočna vra-ta so kajpak krepko daljša in so pridobila do-brih 16 centimetrov dodatne pločevine, širšaodprtina pa potnikom, ki se morajo prebiti dozadnje klopi, omogoča sorazmerno enostavenvstop, medtem ko na ozkih parkiriščih vratalahko povzročajo preglavice. Seveda je po-membno predvsem to, da zaradi drugačne ka-roserijske strukture ne trpi prostornost potni-ške kabine. Pri Mazdi ob tem priznavajo, daso imeli z razvojem novinke precej dela tudizato, ker so že nekoliko pozabili, kako naredi-ti avtomobil s tremi vrati; zadnjič so trivratnimodel imeli v začetku devetdesetih let, ko jeprišla že nekaj časa pozabljena mazda 323.Nova mazda2 sport je v trivratni izvedbi ohra-nila enake zunanje mere kot petvratna kombi-limuzina. V prid bolj športni podobi sta pre-oblikovani tudi zadnji bočni stekli, potem pase spisek oblikovnih sprememb v glavnem za-ključi. Med tehničnimi novostmi je 1,4-litrskiturbodizelski štirivaljnik, ki s 50 kilovati (68

KM) zagotavlja primerno poskočnost in sedokazuje z varčnostjo in bo na voljo tudi vpetvratni karoserijski različici. V motorni pa-leti ostajata tudi 1,3-litrski motor v dveh iz-vedbah z različno močjo (55 kW/75 KM in 63kW/86 KM) in 1,5-litrski bencinski motor (76

kW/105 KM). Ob vsem je trivratna različicaše za nekaj kilogramov lažja od petvratne. Naslovenske ceste novinka prihaja z začetnoceno 12.790 evrov za različico z 1,3-litrskimmočnejšim motorjem in osnovno opremo.

Matjaž Gregorič

Troje vrat in več zabaveMladostna in razigrana Mazda2 je odslej tudi v trivratni karoserijski izvedbi.

Študentska

44 - L O Č A N K A

sreda, 3. decembra, ob 20.30OSTRIGINA PREDAVALNICA: Boštjan Videmšek inJure Eržen (Delova poročevalca)

četrtek, 4. decembra, ob 20.30POETEK ZVEČER (In Memoriam): predstavitev pes-niške zbirke Invokacija

petek, 5. decembra, ob 21.00Koncert: MAD DOG & WOKRI & PIPP

sobota, 6. decembra, ob 21.00Indie rock večer

nedelja, 7. decembra, ob 20.30 KINO OSTRIGA

sreda, 10. decembra, ob 20.30OSTRIGINA PREDAVALNICA: na temo gospodarskekrize

četrtek, 11. decembra, ob 20.30Potopisno predavanje in predstavitev filma:Poslednji vlak za Lhaso

petek, 12. decembra, ob 22.00Koncert Elevators

sobota, 13. decembra, ob 24.00After party Dneva za strpnost

nedelja, 14. decembra, ob 20.30KINO OSTRIGA

četrtek, 18. decembra, ob 20.30V ŽIVO IN OD BLIZU: Stane Krajnc, base jumper

petek, 19. decembra, ob 22.00Koncert: Kansky (+ Dandelion Children, Nikki Louder)

sobota, 20. decembra, ob 22.00O.B.C. Minimalmaximal

nedelja, 21. septembra, ob 20.30KINO OSTRIGA

OSTRIGIN MARATONVsak dan bodo v okviru Ostriginega maratona potekale ra-zlične aktivnosti po vseh sekcijah Zavoda O, zavoda škof-jeloške mladine (Atelje CLOBB, MMC Pulsar), sodeloval pabo tudi Klub škofjeloških študentov. Zaključek dneva bovedno v MKC Pri Rdeči ostrigi.

sreda, 24. decembra, ob 21.00JUNGLE BELLS: drum n’ bass & reggae

četrtek, 25. decembra, ob 21.00DISCO fever Ateljeja CLOBB

Petek, 26. decembra, ob 22.00ZaGvišnGodba predstavlja: koncert Ana Pupedan(predskupina Kraški solisti)

Sobota, 27. decembra, ob 21.00MUNGO.si ŽUR

Nedelja, 28. decembra, ob 21.00Koncert: Neca Falk in Mačja godba

Več informacij na: www.ostriga.org

MKC PRI RDEČI OSTRIGI PRIREDITVENIK za DECEMBER

ZAVO

D O

, M

ES

TNIT

RG

20

, Š

KO

FJA

LOK

A

Mesec december bomo v AteljejuCLOBB preživeli zelo kreativno, zato smoga tudi poimenovali ”mesec kreativnihdelavnic”. Ker je to tisti mesec v letu, konajvečkrat obdarujemo svoje najdražje inprijatelje, bomo v Ateljeju sami izdelali ra-zlična darilca in unikatne izdelke. Vabljenitorej vsi tisti, ki v sebi nosite nekaj ustvar-jalnosti in ki letos želite svojim dragim po-dariti nekaj posebnega. Cena posameznedelavnice je 5 evrov na osebo. Prijave in in-formacije dobite na 040/867 653 aliinfo@ateljeclobb.org.5. decembra ob 17.00 Kreativna delavnica:izdelovanje svečk6. decembra ob 16.00 Kreativna delavnica:mozaik

9. decembra ob 20.00 Filmolita: trije krat-ki filmi študentov AGRFT11. decembra ob 18.00 Kreativna delavni-ca: izdelovanje voščilnic17. decembra ob 17.00 Kreativna delavni-ca: izdelovanje božično-novoletnihokraskov18. decembra ob 18.00 Kreativna delavni-ca: izdelovanje novoletnih lutk 20. decembra ob 16.00 Kreativna delavni-ca: izdelava lesenih darilc

Atelje CLOBB pa bo v mesecu januarjurazpisal tudi slikarski tečaj pod men-torstvom akademske slikarke Maje Šubic.Vsi zainteresirani lahko za več informacijkličejo na 040/867 653 ali pišejo nainfo@ateljeclobb.org.

Program za Atelje CLOBB

Letos že tretjič zapored Zavod O, zavodškofjeloške mladine, na Mestnem trgu pri-pravlja Dan za strpnost. V soboto, 13. decem-bra, bo od 8. do 15. ure za zanimivo dogaja-nje poskrbel Atelje CLOBB z božičnim sej-mom unikatnih daril, ki jih bodo prodajalimladi umetniki. Ob 9. uri se bodo začeleotroške delavnice, ob 12. uri pa bo v KinuSora ura pravljic. Multimedijski center Pul-sar bo imel cel dan postavljeno multimedij-sko inštalacijo Digitalne želje, s katero bodomimoidoči lahko z Mestnega trga pošiljali e-čestitke preko spleta svojim najdražjim.

Zvečer prirejamo koncert za strpnost. Prvičv Škofji Loki bodo nastopili Murat & JoseBand in Dan D. Prva veljata za eno najuspeš-nejših in najbolj prepoznavnih imen sloven-ske hip hop scene, Dan D pa prinašajo enegaboljših rockerskih potovanj, kar jih ponujadanašnja slovenska glasbena scena. Koncertse začne ob 20. uri, ob 24. uri pa se v MKCPri Rdeči ostrigi začne after party Vibe de-partment z gosti.

Ker pa to ni samo koncert, ampak je kon-cert za strpnost, vsako leto med obiskovalcerazdelimo 2000 svečk, ki jih z najboljšimi že-ljami vsi naenkrat prižgemo in pomislimo natiste najšibkejše, si zaželimo medsebojnestrpnosti in vsem obiskovalcem zaželimo vsenajlepše v novem letu.

Poleg tega bo cel mesec december potekalhumanitarni projekt Loška srca, ki ga ZavodO pripravlja v sodelovanju z Dnevnim cen-trom Omega v Škofji Loki. Izkupiček te ak-cije bo namenjen otrokom in mladostnikom,ki so iz različnih razlogov prikrajšani za nor-malno družinsko življenje ter otrokom inmladostnikom, ki so vključeni v Dnevni cen-ter Omega. S pomočjo donatorjev bomoomogočili počitnice 35 otrokom in mlados-tnikom iz občine Škofja Loka. Tiste, ki ima-te željo in možnost pomagati, prosimo, dasvoj prispevek nakažete preko transakcijske-ga računa NLB SI56 0202 4025 7572 595.Več o dogodku na: www.gorenjski-kulturnik.si

Dan za strpnost

Kronika

L O Č A N K A - 45

Škofja Loka - V novembru seje na Loškem opazno povečaloštevilo vlomov. ”Storilci sovlamljali večinoma v stanovanj-ske objekte in tudi v nekaj loka-lov, kjer pač računajo na najdbomenjalnega denarja ali kaj dru-gega koristnega,” pravi JanezŠuštar, komandir Policijske po-staje Škofja Loka.

Loški policisti so med drugimobravnavali serijo vlomov v vi-kende na Starem vrhu. Verjetnoisti storilec (morda storilci) so izštirih vikendov odnesli harmoni-ko, plinski žar z jeklenko, hrano,pijačo in orodje, povzročil pa jeokoli 3.300 evrov škode. Policijatudi poroča, da so 14. novembranepridipravi v nekaj urah vlomi-li v več stanovanjskih objektovna območju Škofje Loke in Kra-nja, iz katerih so odnesli zlatni-no, denar, prenosni računalnik inbančne kartice. V Dražgošah pa

so na primer vlomili v brunaricoter ukradli denar in osebni raču-nalnik. Škode je bilo za približno2.400 evrov. Vse storilce policijaše išče.

Uspešnejši pa so policisti biliprvi novembrski dan, ko sta fan-ta, stara dvajset in devetnajst let,v zgodnjih jutranjih urah vlomilav avtomehanično delavnico vŠkofji Loki. Iz delavnice sta od-nesla večjo količino različnegaorodja, ročni dvigalki in dvesto-litrski sod z nafto, z vlomom papovzročila za pet tisoč evrov ško-de. Med vožnjo proti Kranju ju jeustavila patrulja loške policije.Dvajsetletnika so takoj prijeli,medtem ko je devetnajstletnikpolicistoma ušel. A ne za dolgo,saj so ga čez nekaj dni prijeli vCelju.

Loški komandir ob tem znovasvetuje, naj se lastniki obnašajosamozaščitno, v odsotnosti za-

klepajo zunanja vrata in zapirajookna, ob daljši odsotnosti pa po-prosijo soseda ali znanca, da po-pazi na njihovo hišo ali stanova-

nje. O pojavu sumljivih oseb vvaši soseski pa takoj obvestitepolicijo, še svetuje Šuštar.

Simon Šubic

Vlomilci so postali aktivniTako v Škofji Loki kot v Poljanski in Selški dolini so policisti v zadnjem mesecu obravnavali povečano

število vlomov. Večino storilcev še iščejo.

Komandir škofjeloške policije Janez Šuštar: ”V zadnjem mesecu se je povečaloštevilo vlomov v stanovanjske in gostinske objekte.”

Plohi padli na delavcaZminec - Konec oktobra se je v Zmincu pri raztovarjanju tovor-

njaka smrtno ponesrečil 34-letnik iz občine Železniki. Kot poročapolicija, je k stanovanjski hiši v Zmincu pripeljal elemente zapostavitev gradbenega odra - štirimetrske železne nosilne cevi in plo-he. Med odpenjanjem varovalnih trakov, s katerimi je bil tovorprivezan, so se plohi in železne cevi, naložene nad varovalnimistranicami, premaknile in zdrsnile nanj.

Nesrečo je opazil sosed, ki je ponesrečencu takoj priskočil na po-moč. Za hitro medicinsko oskrbo 34-letnega delavca je poskrbelaekipa Nujne medicinske pomoči Škofja Loka, nato pa so ga odpeljalina urgenco ljubljanskega kliničnega centra, kjer pa je zaradi hudihran umrl. Tuja krivda je izključena, so ugotovili policisti.

Policisti pozorni ves decemberŠkofja Loka - Loški policisti že napovedujejo, da bodo v veselem

decembru budno prežali na vinjene voznike. ”Ves december bomosodelovali v preventivni akciji Alkohol ubija - največkrat nedolžne.Med drugim bomo vse vikende in praznike izvajali poostrene nad-zore nad prisotnostjo alkohola za volanom,” opozarja komandirJanez Šuštar. Loški policisti so skupaj s kranjskimi kolegi poostrennadzor po metodologiji Promil izvedli tudi v noči z martinove sobotena nedeljo. Pri tem so z alkotestom preizkusili 211 voznikov. Devetjih je vozilo pod vplivom alkohola, od tega dva voznika začetnika, envoznik pa je odklonil strokovni pregled. Osmim voznikom so takozačasno odvzeli vozniška dovoljenja, izrekli so devet glob in podalitri obdolžilne predloge na okrajno sodišče. Štiri voznike so zaradi

prevelike vinjenosti pridržali do streznitve. Najvišja vrednostpreizkusa z alkotestom je bila 0,82 grama alkohola na liter izdihane-ga zraka, voznica začetnica pa je na primer vozila z 0,76 grama alko-hola na liter izdihanega zraka.

Zbil peško in odpeljal naprejŠkofja Loka - Na lokalni cesti Plevno-Suha je 8. novembra zjutraj

voznik osebnega vozila zbil 22-letno peško in nato pobegnil, ne dabi ponesrečenki pomagal. Pobeglega povzročitelja, 20-letnegadržavljana Bosne in Hercegovine, ki prebiva v Škofji Loki, sopolicisti kasneje izsledili. Kot poročajo, je med vožnjo po lokalnicesti v blagem levem ovinku zaradi neprilagojene hitrosti izgubiloblast nad vozilom in zapeljal desno na travnato površino. Tam jezadel 22-letno peško iz Železnikov, ki so jo kasneje zaradi hudih ranodpeljali na urgenco v Kliničnem centru v Ljubljani. Policisti sopovzročitelja kazensko ovadili.

Prehitro vozil štirikolesnikSveti Ožbolt - Na lokalni cesti Sveti Ožbolt-Sveta Barbara se je 2.

novembra huje ponesrečila 44-letna Ljubljančanka, ki se je kotsopotnica peljala na štirikolesniku. Voznik štirikolesnika, 43-letniLjubljančan, je zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal desno s ceste innato okoli 150 metrov po strmem travniku, kjer se je štirikolesnikprevrnil. Pri tem se je 44-letna sopotnica huje poškodovala. Zanjo sonajprej poskrbeli delavci Zdravstvenega doma Škofja Loka, nato paso jo s policijskim helikopterjem prepeljali v Klinični center v Ljubl-jano. S. Š.

Morda vam bo še preveč jasno, kaj so vaše želje in kaj je tisto, karres lahko uresničite. Dvomov bo sto in še več, a cilj bo zato postalveliko bolj jasen in izvedljiv. Potrebna je le prava taktika.

Srečni datumi: 5. in 10. 12.Dnevi za ljubezen: 23. in 30. 12.Vaša barva: črnaLoto številke: 4, 5, 6, 16, 17, 18, 19Misel meseca: Dogodek dneva je vedno jutro.

RIBI 20. februarja – 20. marca

Tudi v ljubezni ne smete delati prehitrih zaključkov. Na prvi pogledbo res videti slabo, a šele drugi pogled bo realen in pozitiven. Sre-ča je skrita v majhnih paketih.

Srečni datumi: 24. in 25. 12.Dnevi za ljubezen: 7. in 8. 12.Vaša barva: rožnataLoto številke: 1, 3, 15, 17, 13, 15, 23Misel meseca: Vsak ima svojo njivo. Mnogi posejano s semeni, zaradi katerih jočezemlja.

VODNAR 21. januarja – 19. februarja

Spet je prišel čas, ko boste morali ločiti zrno od pleva. Kdo so restisti pravi življenjski prijatelji, kdo pa tisti, ki so se samo zatrenutke pojavili. Vsaka stvar ima svoj namen.

Srečni datumi: 3. in 10. 12. Dnevi za ljubezen: 20. 12.Vaša barva: barva češenjLoto številke: 2, 12, 17, 28, 32, 35, 38Misel meseca: V zrcalu vidimo svoj obraz, v življenju svojo dušo.

LEV 23. julija – 23. avgusta

Obetajo se vam marsikatere spremembe, na katere sploh ne bostepripravljeni, a v določenem trenutku se boste točno zavedali, kakomorate ukrepati in uspeti.

Srečni datumi: 27. 11. in 17. 12. Dnevi za ljubezen: 20. in 22. 12.Vaša barva: zlataLoto številke: 1, 3, 4, 13, 18, 26, 29Misel meseca: V upanju je velika moč. V upanju in čakanju pa nobene.

RAK 22. junija – 22. julija

Odgovornosti, ki vam sledijo v tem mesecu, vam bodo stvari po-stavile na svoje mesto in začelo se bo vse kot po starem, že usta-ljenem ritmu. Presenečenje v financah!

Srečni datumi: 29. 11. in 5. 12.Dnevi za ljubezen: 5. in 6. 12.Vaša barva: rjavaLoto številke: 2, 3, 13, 14, 17, 19, 22Misel meseca: Nič sijajnega ni dosegel, kdor si ni upal verjeti, da je v tem nekaj,kar bo kos okoliščinam.

KOZOROG 22. decembra – 20. januarja

Imate svojevrsten pogled na svet, ki pa vas bo v tem obdobju šenaprej oviral pri sklepanju novih poslovnih podvigov. Kar nekaj tru-da bo potrebno vložiti, da si boste pridobili zaupanje.

Srečni datumi: 15. 12. Dnevi za ljubezen: sredina mesecaVaša barva: sivaLoto številke: 2, 3, 12, 13, 22, 24, 27Misel meseca: Verjeli so, da lahko, in so lahko ... Jaz tudi verjamem, da lahko.

STRELEC 23. novembra – 21. decembra

Sami na sebe boste v tem mesecu zelo ponosni, saj se bosteznebili določenih ovir, ki so vam preprečevale pot do cilja. Še ved-no vam marsikaj ne bo jasno, a vedeli boste, kaj hočete.

Srečni datumi: 7., 9. 12. Dnevi za ljubezen: zadnji teden v decembru Vaša barva: barva nebaLoto številke: 7, 8, 13, 15, 16, 22, 27Misel meseca: Domišljija je bojno polje naših misli.

DVOJČKA 21. maja – 21. junija

Zanesli se boste samo na sebe in zadeve reševali brez posebnihtežav. Vašo samosvojost si bodo nekateri težko razlagali, sploh

tisti, ki vas ne poznajo dobro. Srečni datumi: sredina meseca decembraDnevi za ljubezen: 15., 16. 12., Vaša barva: svetlo zelena Loto številke: 4, 5, 9, 10, 11, 15, 33Misel meseca: Zavedanje majhnosti je osnovno spoznanje velikih ljudi.

BIK 22. aprila – 20. maja

Brez pravega razloga boste v tem mesecu večkrat slabe volje. Že-leli se boste izogniti kakršnim koli obveznostim, a vam na žalostne bo uspelo. Okolica vas bo presenetila.

Srečni datumi: 27. in 28. 12. Dnevi za ljubezen: 20. in 21. 12.Vaša barva: rdečaLoto številke: 3, 5, 6, 7, 14, 19, 25Misel meseca: Šele, ko se ti nenadoma zaprejo vsa vrata, se zaveš, da so vsemožnosti odprte.

ŠKORPIJON 24. oktobra – 22. novembra

V ljubezni imate za enkrat vse dobro, a treba se bo potruditi, datako tudi ostane vnaprej. Nobena stvar v življenju ni samoumev-na. Ne ponovite starih napak, in strah je odveč.

Srečni datumi: 13., 14. in 16. 12. Dnevi za ljubezen: 16. 12.Vaša barva: temno zelenaLoto številke: 3, 6, 7, 17, 18, 37, 38Misel meseca: V upanju je moč jutrišnjega dne.

TEHTNICA 24. septembra – 23. oktobra

Na čustvenem področju se vam približujejo pozitivne spremembe,ki jih že nekaj časa pričakujete, a jih boste kljub temu zelo veseli.Bodite pazljivi pri raznih naložbah.

Srečni datumi: 30. 11., 2. 12.Dnevi za ljubezen: 11., 12. 12.Vaša barva: bledo rumenaLoto številke: 3, 5, 7, 8, 19, 21, 23Misel meseca: Modrost ni sreča, ampak je spoznanje, brez katerega smo bilisrečni.

OVEN 21. marca – 21. aprila

Horoskop

46 - L O Č A N K A

Nikoli ni prepozno za spremembe. Obrnili boste nov list v knjigiživljenja in stopili korak naprej in imeli občutek, da ste poleteli.Marsikdo bo presrečen, najbolj pa vi sami.

Srečni datumi: cel mesec se vas bo držala sreča Dnevi za ljubezen: sredina mesecaVaša barva: rozaLoto številke: 1, 10, 12, 14, 15, 20, 21Misel meseca: Pogum pomeni, da naredimo, česar nas je strah.

DEVICA 24. avgusta – 23. septembra

L O Č A N K A - 47

Križanka

Man

ia d

.o.o

., H

rast

ovec

24

, 1

23

6 T

rzin

Trgovina ManiaMestni trg 39,

Škofja Loka

Tel.: 04/512 33 98

Za izžrebance smo namenili: 1. nagrada bon v vrednosti 30 EUR2. nagrada bon v vrednosti 20 EUR3. nagrada bon v vrednosti 10 EUR

Tri nagrade prispeva Gorenjski glas.

V mesecu decembru vam pri vsakemnakupu nad 40 EUR podarimo darilo

Otroška konfekcija od 6 mesecev do 12 let, ženskamodna konfekcija v trendovskih barvah in modni dodatki, majice, bluze, krila, hlače, džins, torbice, šali,rokavice.

V mesecu decembru pri nas lahko dobite darilne bone v vrednosti 10, 20 ali 50 EUR

Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno z črk iz oštevilčenih polj in vpisano v kupon izkrižanke, pošljite na dopisnicah do srede, 10. decembra 2008, na Gorenjski glas, Bleiweiso-va cesta 4, 4001 Kranj. Dopisnice lahko oddate tudi v nabiralnik Gorenjskega glasa predposlovno stavbo.

GGoossttiillnnaa iinn pprreennooččiiššččaa AAnnddrreejjaa EErržžeenn ss..pp..,, SSppooddnnjjaa LLuuššaa 1166,, 44222277 SSeellccaa nnaadd ŠŠkkooffjjoo LLookkoo

tteell..:: 0044//551144--1144--9999,, GGSSMM 004411//777788--336600ee--ppooššttaa:: ggoossttiissccee@@kkvveeddeerr--sspp..ssii

wwwwww..kkvveeddeerr--sspp..ssii

OOddpprrttoo vvssaakk ddaann oodd 1122.. ddoo 2222.. uurree,, nneeddeelljjee oodd 1100.. ddoo 2211.. uurree,, ssrreeddaa zzaapprrttoo..

❅❅❅❅

❅❅

❅❅

❅❅

❄❄❄❄

letošnji dobitniki priznanja za najbolj urejeno gostišče v občini Škofja Loka

sprejemamo rezervacije za obletnice, poroke, ostala družabna

srečanja in decembrska praznovanja do 120 oseb

www.papirnica-tops.si

V TOPSU imamo: ●● veliko izbiro didaktičnih igrač za obdaritev otrok.

●● poslovna in promocijska darila, koledarje, rokovnike, ter drugo za novoletni čas.

●● na kupljeno vam dotiskamo vaš logotip.

Celo leto pa skrbimo, da dobite pisarniški materialin šolske potrebščine po najnižjih cenah.

Bliža se konec leta, čas, ko kupujete darila za svoje najdražje in poslovne partnerje.

Delovni čas:

od ponedeljka do petka:

od 7.30 do 19.00

ob sobotah:

od 8.00 do 12.30

Papirnica in knjigarna, trgovina, proizvodnja in storitve, d.o.o., Podružnica Škofja Loka - Papirnica in knjigarna, 4220 ŠkofjaLoka, Šolska ulica 2, tel.: 04 51 23 305, topsdoo@siol.net

ŽE VESTE, KJE BOSTE KUPOVALI LETOS?

VIDIMO SE V TOPS-u, ŠOLSKA UL. 2, ŠKOFJA LOKA